Magna Steyr in Slovenia

Transcription

1 Magna Steyr in Slovenia Golden Rock Conference February 13, 2018 Ana Topolic-Kriechbaum Global Director Marketing Communications Magna Steyr

2 Magna Steyr in Slovenia Golden Rock Conference February 13, 2018 Ana Topolic-Kriechbaum Global Director Marketing Communications Magna Steyr

3 Global Presence NORTH AMERICA 139 Manufacturing / Assembly EUROPE 118 Manufacturing / Assembly 25 Engineering / Product Development / Sales 50 Engineering / Product Development / Sales 75,600 Employees 60,775 Employees SOUTH AMERICA 13 Manufacturing / Assembly ASIA 58 Manufacturing / Assembly 2 Engineering / Product Development / Sales 22 Engineering / Product Development / Sales 3,650 Employees 23,300 Employees ~163,000 Employees 28 Countries 58 OEM Customers 328 Manufacturing 99 Eng / Product Dev / Sales $36.4 Billion (2016 Sales) Q3 2017

4 Organizational Structure Don Walker Tom Skudutis Swamy Kotagiri Jim Tobin Vince Galifi Guenther Apfalter Mark Dong Mike Sinnaeve Chief Executive Officer Chief Operating Officer Chief Technology Officer Chief Marketing Officer, President Magna Asia Chief Financial Officer President Magna Europe President Magna China VP Operational Improvement & Quality Tom Skudutis Swamy Kotagiri BODY EXTERIORS & STRUCTURES SEATING SYSTEMS POWER & VISION COMPLETE VEHICLES John Farrell President Grahame Burrow President Mike Bisson President Swamy Kotagiri President Kelei Shen President John O Hara President Guenther Apfalter President BODY & CHASSIS EXTERIORS SEATING POWERTRAIN ELECTRONICS CLOSURES & VISION SYSTEMS VEHICLE ENG COMPLETE VEHICLE MFG December 2017

5 Magna Steyr Locations Worldwide Presence / Worldwide Network NORTH AMERICA EUROPE ASIA 1 Engineering / Product Development / Sales 9 Manufacturing/ Assembly 2 Manufacturing/ Assembly Location Sunnyvale, CA 12 Engineering / Product Development / Sales 7 Engineering / Product Development / Sales Location Böblingen Coventry Etupes Graz Grevenbroich Hambach Heilbronn Ingolstadt Maribor-Hoče (SOP 2019) Mühlhausen Munich Neumarkt Paris Roye Sailauf Schwäbisch Gmünd Sinabelkirchen Sindelfingen Turin Weiz Wolfsburg Location Changchun Pune Seoul Shanghai Shenyang Shin-Yokohama Wuhan ~12,500 EMPLOYEES 31 LOCATIONS Headquarters: GRAZ, AUSTRIA

6 Magna Steyr Plant Graz 2/16/2018 Disclosure or duplication without consent is prohibited 6

7 One-stop Shop >3.3million vehicles produced Multi-OEM experience 24 models produced for 9 OEMs Reliable & solid partner >100 Highly educated & motivated employees Innovative solutions years of experience Magna Steyr is the world s biggest complete vehicle manufacturer

8 Current brand and model mix New programs from 2018 New Mercedes- Benz G-Class from 2018 BMW 5 Series since 2017 Jaguar E-PACE since 2017 Jaguar I-PACE from 2018

9 Magna Innovation Pillars Smarter. Comfort, Convenience and Connectivity Designing and delivering an inspired, best-in-class cabin experience Cleaner. Efficiency and Sustainability Optimizing the use of energy to meet the needs of our customers and our planet Safer. Active and Passive Safety Engineering protection and peace-of-mind for all who share the road Lighter. Lightweight Material and Science Driving performance and quality through innovative mass reduction Affordable. Development and Manufacturing Efficiency Align and optimize processes for the development and manufacture of products

10 Major Investments in the past years Telford, UK Magna Cosma casting facility Approx. 295 new jobs Nove Mesto nad Vahom, Slovakia Magna Mirrors manufacturing facility Approx. 150 new jobs Maribor Hoče, Slovenia Magna Steyr plant Approx. 400 new jobs

11 Magna Steyr in Slovenia Maribor Hoče

12 2/16/2018 Disclosure or duplication without consent is prohibited

13 Magna Steyr Slovenia Investment by Numbers Multi-OEM paint shop First Magna location in Slovenia APPROX.150 M INVESTMENT SUM Magna has been awarded multiple new programs for BMW, JLR and an extension of the production of Mercedes-Benz G-Class 400 Biggest greenfield investment ever made by Magna Steyr 32,000 M² BUILT-UP AREA NEW JOBS

14 Milestones Oct 5, 2017 BUILDING PERMISSION & CONSTRUCTION START Oct 17, 2017 GROUNDBREAKING CEREMONY Q2, 2018 START OF EQUIPMENT INSTALLATION Q4, 2018 COMMISSIONING & PILOT PRODUCTION Q1, 2019 START OF PRODUCTION 2/16/2018 Disclosure or duplication without consent is prohibited 14

15 Why Slovenia? 2/16/2018 Disclosure or duplication without consent is prohibited 15

16 Top Reasons for Investment in Maribor Hoče 1 Proximity to Graz

17 Top Reasons for Investment in Maribor Hoče 2 Excellent infrastructure

18 Top Reasons for Investment in Maribor Hoče 3 Well-trained and motivated workforce in Slovenia

19 Top Reasons for Investment in Maribor Hoče 4 Extremely positive and professional talks with the representatives of the municipality and the government right from the beginning

20 Top Reasons for Investment in Maribor Hoče 5 Tradition of automobile industry

21 2/16/2018 Disclosure or duplication without consent is prohibited 21

22 EXPERIENCE with the government the local communit recruitment so far Slovene legislation business partners and business environment

23

24 OBČINA KOČEVJE PREOBLIKOVANJE MISELNOSTI OBČINE NA PRIMERU INVESTICIJE YASKAWA ELECTRIC CORPORATION

25 KOČEVSKA V PRETEKLOSTI Občina z najvišjo stopnjo brezposelnosti Večino občinskega proračuna so predstavljali redni prihodki (skoraj brez projektov) Splošna prepričanost, da služb v Kočevju ni, se ničesar ne da in smo od boga pozabljeni

26 Število brezposelnih na letni ravni

27 KOČEVSKA V PRETEKLOSTI Občina z najvišjo stopnjo brezposelnosti Večino občinskega proračuna so predstavljali redni prihodki (skoraj brez projektov) Splošna prepričanost, da služb v Kočevju ni, se ničesar ne da in smo od boga pozabljeni

28 ,00 Primerjava tekočih in investicijskih odhodkov , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,00 0, Tekoči odhodki Investicijski odhodki

29 KOČEVSKA V PRETEKLOSTI Občina z najvišjo stopnjo brezposelnosti Večino občinskega proračuna so predstavljali redni prihodki (skoraj brez projektov) Splošna prepričanost, da služb v Kočevju ni, se ničesar ne da in smo od boga pozabljeni

30 V PRETEKLOSTI

31 DANES OBISKOVALCEV LETNO

32 KOČEVSKA V LETU 2018 Trenutno se izvaja za 100 mio EUR investicij Investirajo globalna visokotehnološka podjetja Do leta 2020 v Kočevju več kot 500 novih delovnih mest

33

34 KOČEVSKA V LETU 2018 Trenutno se izvaja za 100 mio EUR investicij Investirajo globalna visokotehnološka podjetja Do leta 2020 v Kočevju več kot 500 novih delovnih mest

35

36 KOČEVSKA V LETU 2018 Trenutno se izvaja za 100 mio EUR investicij Investirajo globalna visokotehnološka podjetja Do leta 2020 v Kočevju več kot 500 novih delovnih mest

37

38 Vodilni proizvajalec industrijskih robotov na svetu

39 INCENTIVES 2 SODELOVANJE Z DRŽAVO Brez strankarskih predznakov tudi lokalno Operativno sodelovanje z ministrstvi brez zapletov Podpora projektom in investicijam

40 INCENTIVES 2 ODZIVNA ORGANIZACIJA Povezanost med vsemi deležniki v občini Enotirna uprava z jasnimi zadolžitvami po projektih Reševanje ovir za investitorja v zanje nerazumno kratkih rokih

41 INCENTIVES 2 PODPORNO OKOLJE Podjetniški inkubator Kočevje Spodbude za podjetnike Pokolpje 2020 MGRT

42 UČINEK ZA KOČEVJE GOSPODARSKI SOCIOLOŠKI (sprememba miselnosti, odnosa do kraja) Signal ostalim podjetnikom, da je Kočevje pravo okolje za investicije

43 Neto dodana vrednost na zaposlenega , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , NDV / zaposlenega občina Kočevje NDV / zaposlenega - SLO

44 UČINEK ZA KOČEVJE GOSPODARSKI Signal ostalim podjetnikom, da je Kočevje pravo okolje za investicije SOCIOLOŠKI (sprememba miselnosti, odnosa do kraja)

45 980 Število registriranih podjetij v občini Kočevje

46 UČINEK ZA KOČEVJE GOSPODARSKI SOCIOLOŠKI (sprememba miselnosti, odnosa do kraja) Signal ostalim podjetnikom, da je Kočevje pravo okolje za investicije

47

48 INVESTICIJE V KOČEVJU YASKAWA smartmelamine INTERSOCKS KOLEKTOR KOLES GRČA ROTIS BEARLOG HOSTEL + mikro in mali podjetniki

49 NOVE TEHNOLOGIJE virtualno obuditi izgubljeno kulturno dediščino kraja do vsebine z izobraževanji lokalnih ljudi o 3D modeliranju CILJ: Slovenija lahko postane prva AR destinacija

50 Občina Kočevje dr. Vladimir Prebilič, župan Dobrodošli na Kočevskem

51 Svetovalno stičišče, priložnosti za občine Miha Švent, Svetovalec European Investment Advisory Hub (EIAH) Ljubljana, 13 februar 2018

52 Vsebina predstavitve Ponudba svetovanja EIB Kaj je svetovalno stičišče (EIAH) Kako EIAH deluje Priložnosti za občine

53 Svetovalna pomoč EIB European PPP Expertise Centre (EPEC) Podpora javnemu sektorju za boljša javno-zasebna partnerstva Innovation Finance Advisory (IFA) Za raziskovalne in inovacijske projekte Financial Instruments Advisory (FIA) FI-Compass, finančni instrumenti za uporabo EU strukturnih (ESIF) skladov Bilateralna pomoč za organe upravljanja EU skladov Joint Assistance to Support Projects in European Regions (JASPERS) Podpora pripravi projektov za črpanje nepovratnih sredstev iz EU skladov European Local Energy Assistance (ELENA) Projekti in programi za energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in urbani transport European Investment Advisory Hub (EIAH) Enotna vstopna točka za celovito ponudbo svetovanja in tehnične pomoči

54 Evropsko Svetovalno Stičišče za Naložbe (EIAH) Naložbeni Načrt za Evropo Ustvariti naložbam prijazno okolje Z izboljšanjem evropskega zakonodajnega okolja Podpreti naložbe v realno gospodarstvo S pomočjo Evropskega Svetovalnega Stičišča za Naložbe (EIAH) in Evropski Portal Naložbenih Projektov (EIPP) Mobilizirati 500 mlrd dodatnega financiranja naložb S pomočjo Evropskega Sklada za Strateške Naložbe (EFSI) Skupna pobuda

55 Okrepiti evropsko naložbeno okolje in izboljšati kakovost naložbenih projektov Enotna vstopna točka celovito ponudbo svetovanja in tehnične pomoči Platforma za sodelovanje in izmenjavo strokovnih znanj med partnerskimi institucijami EIAH Naslavljanje neizpolnjenih potreb za svetovalno podporo

56 EIAH in projektni cikel Nosilec, predpriprava projekta Politika in strategija Krovni načrt Študija izvedljivosti Priprava projekta Razpisovanje Gradnja Delovanje Krovno NAČRTOVANJE Svetovanje pri kreiranju politike in programiranju Predhodna ocena projekta PRIPRAVA Tehnična pomoč pred oceno projekta (projektni načrt/mandat, analiza stroškov in koristi, itd) Pomoč pri finančnem strukturiranju (PPP, investicijske platforme, inovacijski projekti itd) Izbor in nadzor strokovnjakov/svetovalcev pri pripravi projekta IZVEDBA Svetovanje pri implementaciji projekta Izboljšanje nadzora, npr. ob zaostajanju projekta KREPITEV ZMOGLJIVOSTI VODENJA PROJEKTOV Krepitev tehnične zmogljivosti Sodelovanje strokovnih centrov Izmenjava dobrih praks in modelov

57 Katera področja in kateri upravičenci Organi upravljanja Občine Kdo lahko pričakuje pomoč Svetovalnega Stičišča? Države članice Nacionalne spodb. banke & institucije Javna uprava Finančni posredniki Zasebna podjetja Javna podjetja

58 Praksa: kaj se zgodi z vašim zahtevkom EIB - PJ, OPS EIB lokalna predst. E.Kom. NPB/Is Svetovalna ponudba Nabor osnovnih informacij: 1. Naziv projekta 2. Kratek opis z dejstvi in številkami 3. Ime, opis nosilca 4. Javni / zasebni status 5. Ocena vrednosti projekta 6. Sektor (področje) 7. Stopnja pripravljenosti, faza v projektnem ciklu 8. Področje svetovanja (npr finančni inženiring, tehnična pomoč) 9. Podrobnosti problema / potrebe 10. Zaupnost informacij Svetovalni projekt Sporazum o Svet. Storitvah

59 Aktivnost EIAH do sedaj 640+ obravnavanih zahtevkov 380+ zahtevkov iz zasebnega sektorja 260+ zahtevkov iz strokovnih virov 30+ iniciativ nacionalnih spodbuj. institucij 50+ podprtih svetovalnih projektov 10+ projektov potencialnih EFSI projektov Q Q Q Q Q Q Q Q Q Q Splet Strokovni viri Skupaj

60 Mreža EIAH partnerstev Podpisani memorandumi 43 skupno število partnerskih institucij 23 podpisanih memorandumov o soglasju 20 nacionalnih spodbuj. bank 10 organov upravljanja 13 drugih (finančnih) institucij SID Banka Altum MFB BDB HBOR SBCI CMZRB AWS SZRB AM Bpifrance CDC BGK Invega Almi VIPA ZBP ICO CDP KfW NIA Finnvera NRW.Bank Slovenija Latvija Madžarska Bolgarija Hrvaška Irska Češka Rep. Avstrija Slovaška Francija Francija Poljska Litva Švedska Litva Poljska Španija Italija Nemčija Nizozemska Finska Nemčija UIC -

61 URBIS Nova pobuda za naložbeno svetovanje mestnim upravam Podpora programom integriranega strateškega razvoja mest, ki lahko obsegajo številne manjše projekte Tehnično svetovanje pri mestnih razvojnih strategijah, naložbenih programih za izboljšanje kakovosti in investibilnosti projektov Podpora inovativnim konceptom financiranja urbanega razvoja, npr preko investicijskih platform Na voljo preko Svetovalnega Stičišča (EIAH)

62 1 2 Pametna mesta in regije Pobuda za spodbujanje pametnejšega prostorskega razvoja v regiji V4 (Poljska, Češka R, Slovaška, Madžarska) Projektna naloga JASPERS-a (Feb-Apr 2018). Cilji: oceniti potencial pametnega razvoja na primeru 8 izbranih mest; preveriti upravičenost uporabe ESIF in drugih virov, kratko- in dolgoročno, na podlagi relevantnih podatkov in inovativnih rešitev Upoštevaje infrastrukturne vrzeli in obstoječe prioritete, poudarek na pametnem izobraževanju in IKT infrastrukturi Sodelujoče regije / mesta: Kujawsko Pomorskie (regija, PL); Gdansk (PL, tbc); Plzen (CZ); Hradec Kralove (regija, CZ (tbc)); Nitra (SK); Presov (SK); Debrecen (HU); Kaposvar (HU)

63 Primeri občinskih projektov Oskrba z vodo (Italija) Projekt: Nadgradnja omrežja oskrbe in čiščenja voda za >30 občin Podpora: Načrtovanje, prednostni projekti, zmogljivosti upravljanja premoženja Javni transport (Bolgarija) Projekt: Obnova avtobusnega voznega parka Podpora: Finančno strukturiranje, prenova pogodb za javne storitve Mestna infrastruktura (Grčija) Projekt: Dostopnost in modernizacija javnih storitev Podpora: Načrtovanje in prednostni projekti, kakovost vlog za kreditiranje

64 Primeri občinskih projektov Pametna mesta (Slovaška) Socialna stanovanja (Poljska) Avtobusni terminal (Slovenija) Projekt: Energetska učinkovitost stanovanjskih stavb Podpora: opredelitev projektov, metodologija, analiza možnosti združevanja malih projektov za investicijsko platformo. Projekt: gradnja in obnova stanovanjskega fonda in pripadajoče infrastrukture Podpora: finančno modeliranje in pravno svetovanje za dolgoročno in prilagodljivo financiranje Projekt: Nov avtobusni terminal in zdravstveni kompleks Podpora: (v pripravi)

65 Pogosta vprašanja o Svetovalnem Stičišču Kje lahko EIAH nudi pomoč? Ali EIAH podpira samo EFSI projekte? V Evropski Uniji Ali EIAH nudi financiranje? EIAH ne daje nobenih finančnih sredstev. Zahtevki za financiranje se lahko preusmerijo na primerne vire. Ne, podpore ni omejena na projekte, ki se lahko financirajo s pomočjo EFSI sklada (in/ali EIB) Kdo konkretno izvaja svetovanje, ki a podpira EIAH? Strokovnjaki EIB, njenih partnerskih institucij in/ali pogodbeni svetovalci Ali ima EIAH lokalne pisarne? Ali so storitve EIAH zastonj? EIAH večinoma deluje preko sedeža EIB v Luksemburgu in njenih lokalnih predstavništev. Vzpostravlja pa se tudi omrežje nacionalnih partnerjev. V večini primerov, da. Delno kritje stroškov se lahko zahteva od zasebnih upravičencev.

66 Hvala za pozornost! Več informacij Kontakt eiah.eib.org

67 Digitalizirana občina: učinkovita in prijazna Kako lahko s pomočjo interneta stvari in naprednih IKT storitev vplivamo na kakovost življenja v občini? Telekom Slovenije

68 2 Kaj je Smart City Smart City je razvojna vizija kako integrirati informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) in tehnologije Interneta Stvari (IoT) za upravljanje mestne infrastrukture na varen način. Mestna infrastruktura vsebuje informacijske sisteme, šole, knjižnice, transportna sredstva, bolnišnice, oskrbo z elektriko, vodo, upravljanje z odpadki, varnost in druge storitve za občane. Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) se uporablja za izboljšanje produktivnosti in večjo interaktivnost storitev, za zmanjšanje stroškov, izboljšanje porabe virov in boljšo komunikacijo med občani in mestno/občinsko upravo.

69 3 Za koga moramo biti pametni? OBČINA OBČAN OBISKOVALEC

70 4 Vizija Telekoma Slovenije na področju IKT Najem IKT kot mesečna naročnina?

71 5 Področja Komunikacijske storitve Poenotene komunikacije (PBX, Kontaktni centri, Videokonference, ), upravljana omrežja, IP rešitve in varnost, Hospitality, komunikacijska oprema, M2M, IoT Informacijske storitve (IT): Standardni produkti (SaaS, IaaS, DCaaS), upravljanje IT, IT projekti, upravljane delovne postaje, IT oprema (strežniki, diskovje, delovne postaje), Microsoft, licence in Izobraževalni center Izobraževalni center, licence (MS, IBM, Symantec,..), MS storitve, SAM Informacijska varnost Mobile Device Management, Požarne pregrade, kriptirana komunikacija, penetracijski testi, DRaaS Aplikativne rešitve SAP kot storitev, Dokumentni sistemi, Mobilna Storitvena Platforma, Pametni Vozni Park, Digitalno oglaševanje

72 Omrežje in Infrastruktura Big Data IoT Rešitev na ključ Novi poslovni modeli Obračun 6

73 7 Mobilno omrežje Optično omrežje Bakreno omrežje Namenska omrežja Omrežje

74 8 Poskusno delovanje novega omrežja za podporo IoT V sodelovanju s podjetjem Ericsson na območjih mesta Ljubljane, Kranja in Maribora vključujemo omrežje NB-IoT. Zakaj Narrow Band IoT? Alternativa investiciji v lastno LORA omrežje Pokritost na celotnem območju RS eventuelno EU Del licenčnega frekvenčnega spektra = globalni SLA LORA omrežja delujejo na prodročju interesne implementacije, NB-IoT lahko uporabimo tudi v roaming načinu

75 9 Primer analize podatkov

76 10 Pametno mesto = informirano odločanje Občino si v vseh pogledih lahko predstavljamo kot podjetje, ki za svoje delovanje zahteva spremljanje uspešnosti zadanih nalog ter informirano odločanje na podlagi realnih podatkov. Izzivi: - kako nadzorovati učinkovitost občine - kako povečati učinkovitost - kako skrajšati process odločanja - kako se tesneje povezati s prebivalci

77 11 Kam naprej Telekom Slovenije d.d., skupaj s tehnološkimi, razvojnimi in infrastrukturnimi partneji prevzema dobre prakse implementacij doma in v tujini ter razvija inovativne pristope k upravljanju mest ter monetizaciji podatkov senzorike. UV sevanje Števčne meritve Video nadzor in analitika Prepoznava reg. tablic Storitveni kiosk Upravljanje z odpadki Napoved poplav Pametno osvetljevanje Pametne parkirne površine Spremljanje kvalitete zraka Spremljanje zadovoljstva prebivalcev Sledenje objektov Električne polnilnice Zvočni zemljevid mesta Onesnaženost vode

78 Digitalno multimedijsko sporočanje Celovita rešitev za obveščanje občanov in turistov Digitalno multimedijsko sporočanje je sodobna oblika komuniciranja preko digitalnih zaslonov Celovita rešitev: strojna in programska oprema, montaža, zagotavljanje vsebin in podpora. Zasloni omogočajo hitro in sodobno komunikacijo med občino in občani ter turisti, znižanje stroškov in povečanje učinkovitosti storitev. Funkcionalnosti Opozorila: prikaz prometnih informacij, opozarjanje na izredne dogodke (npr. nevarnost toče, visoki vodostaji, nesreče ) Lokalne vsebine: novice in napoved lokalnih dogodkov, vozni redi, vreme in drugi samodejno posodobljeni viri, turistične informacije v več jezikih Smart City: mreža zaslonov kot eden ključnih komunikacijskih gradnikov pri vzpostavitvi koncepta Smart City Interaktivnost: zasloni na dotik omogočajo dvosmerno komunikacijo in uporabniku prilagojen izbor vsebin; mogoča je tudi konvergenca z mobilnimi napravami uporabnikov Prenos v živo: live stream prenosi pomembnih dogodkov in prireditev

79 13 Obiskovalec Brezžična omrežja, spletne kamere in lokacijske storitve

80 Parkiraj & Plačaj s telefonom SMS PARKING Prednosti za OBČANA Prednosti za OBČINO enostavno plačilo brez parkirnega listka, prek SMS ali mobilne aplikacije, plačevanje in podaljševanje parkirnine na daljavo, pregled stanja in zasedenost parkirišč na daljavo, različni načini plačevanja za domačine, kot tujce, itd nižanje obstoječih stroškov (npr. tisk parkirnih listkov, vzdrževanje parkomatov), brez začetnih investicij, skrb za trajnostno mobilnost, saj uporabnik preden se odloči za parkiranje preveri zasedenost/prostost posameznega parkirišča, možnost nadgradnje sistema v zaračunavanje električnih polnilnic, itd Rešitev partnerja trenutno uporabljajo v MO Ptuj, MO Slovenj Gradec in Občini Piran

81 15 Samo še to!

82 Primer dobre prakse Telekom Slovenije, d.d. Cigaletova Ljubljana T: ali E:

83 Storitev E-oskrba: Varni in povezani na domu Mag. Peter Pustatičnik

84 Trendi / cilji in učinki oskrbe in zdravja na daljavo 2 Program projektov Pametnega sistema integriranega zdravstva in oskrbe / storitev E-oskrba

85 Razširjenost oskrbe na daljavo v tujini V tujini je uporaba oskrbe na daljavo oz. socialnih alarmov precej razširjena in sofinancirana s strani občin oz. dežel. V Veliki Britaniji uporablja socialne alarme več kot 16 % oseb starejših od 65 let. V Sloveniji na področju oskrbe na daljavo nismo imeli sodobnih in celovitih rešitev ter sistemskih spodbud, zato precej zaostajamo. Graf prikazuje razširjenost uporabe teleoskrbe / socialnih alarmov v Evropi med osebami 65+ (v %) Podpora / spodbude za lažjo dostopnost storitve E-oskrba državljanom Razpis za občine. 3 Program projektov Pametnega sistema integriranega zdravstva in oskrbe / storitev E-oskrba

86 Socialno-varstvena storitev / socialni servis pomoč na daljavo Telekom Slovenije je s strani Ministrstva pridobil dovoljenje za izvajanje E-oskrbe. Na bivališču uporabnika je nameščena oprema, ki omogoča proženje klica na pomoč. Storitve asistenčnega centra, 24 ur na dan. Spremljanje na daljavo s strani svojcev. Pomoč tudi, kadar zaradi zdravstvenega stanja ne more sprožiti klica na pomoč.

87 E-oskrba se na enostaven način prilagaja potrebam uporabnika Storitev vključuje najem opreme (odvisna od vrste paketa) SIM komunikacijsko kartico Montažo in vzpostavitev storitve Asistenčne storitve 24/7 Mobilno aplikacijo za svojce (samo Premium) Vzdrževanje opreme Cene definirane in regulirane s strani pristojnega ministrstva E-oskrba OSNOVNI E-oskrba PREMIUM Tehnično pomoč Dodatna oprema: Senzor izliva vode Priključnina:61,00 EUR / enkratno z DDV Priključnina: 61,00 EUR / enkratno z DDV Naročnina:24,40 EUR / mesečno z DDV Naročnina:36,60 EUR / mesečno z DDV Senzor dima Potezno stikalo z razširitvijo zvoka Daljinski prožilec Senzor padca

88 Povečanje dostopnosti do varnejšega bivanja na domu

89 Projekt Varni in povezani na domu Cilji: Izboljšati dostopnost do storitve E-oskrba vsem ki jo potrebujejo Omogočiti daljše, aktivno in bolj varno bivanje na domu starejšim, kroničnim bolnikom Skrajševanje čakalnih vrst - zmanjšanje (pre)zgodnjega odhoda v institucionalno varstvo Zmanjšati posledice padcev Zmanjšati socialno izključenost posameznikov Zmanjšati obremenitev družin v skrbi za svojce

90 Povečanje dostopnosti do varnejšega in bolj kakovostnega bivanja na domu Subvencija Telekoma Slovenije Skupna vrednost subvencij EUR Subvencioniranje cca oseb Subvencija na osebo = 79,00 EUR za 2 leti Subvencija občina Prijava v projekt Subvencija storitve predlagani znesek: 240 EUR za 2 leti oz. 10 EUR / mesečno Subvencionirana cena storitve E-oskrba za končnega uporabnika (z DDV) Varianta Višina subvencioniranja prijavitelja / na uporabnika / enkratno Subvencionirane cene storitve E-OSKRBA za Subvencionirane cene storitve E- prvih 6 mesecev oskrba od 7 meseca dalje Osnovni paket Premium paket Osnovni paket Premium paket Priključnina Mesečno Priključnina Mesečno Mesečno Mesečno 1 240,00 EUR 0,00 EUR 11,40 EUR 0,00 EUR 23,60 EUR 14,40 EUR 26,60 EUR 2 568,00 EUR 0,00 EUR 0,00 EUR 0,00 EUR 12,20 EUR 0,00 EUR 12,20 EUR

91 Partnerji v projektu ZDUS strokovna pomoč / predlog kandidatov za pridobitev subvencije Občine subvencioniranje storitve Telekom Slovenije subvencioniranje storitve, izvajanje storitve Predlog kriterijev za izvajanje subvencioniranja kandidat mora izpolnjevati kriterije iz vsaj dveh sklopov: 1. Starostni pogoji: starejši od 70 let 2. Bivanjske okoliščine: osebe, ki bivajo same, osebe, ki bivajo v širši družini, ki je čez dan odsotna zaradi službenih obveznosti, osebe, ki bivajo v oddaljenih ali težje dostopnih krajih, sosebe, ki bivajo v oskrbovanih stanovanji. 3. Kriteriji zmožnosti samostojnega bivanja na domu in potrebe po pomoči: osebe s težjimi kroničnimi boleznimi invalidne osebe, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni osebe s starostnimi znaki, ki jih navedejo sami oz. njihovi svojci, npr. znaki demence osebe, ki so socialno izolirane osebe, ki so vključene v programe formalne in neformalne oskrbe na domu. 4. Finančne zmožnosti osebe, ki imajo status socialno šibkih, in so prejemnice socialne pomoči, imajo storitev krito v celoti (subvencija 2).

92 Potek projekta Povabilo občin k sodelovanju v projektu december 2017 ( Obiski in prijave občin k sodelovanju januar in februar 2018 (Ajdovščina, Kočevje, Litija, Kranj, Maribor, Zagorje ob Savi, Ravne na Koroškem, Ljubljana, Nova Gorica, ) Podpisovanje pogodb med občinami in TS o sodelovanju pri subvencioniranju Pridobivanje kandidatov za subvencioniranje od prijave občine k projektu dalje Vzpostavitev delovanja pri uporabnikih in izvajanje subvencioniranja od februarja 2018 dalje Zaključek projekta - do uporabnikov oz. september 2018

93 Hvala. Telekom Slovenije, d.d. Cigaletova Ljubljana T: ali E:

94 Novosti pri poročanju v turizmu: Register nastanitvenih obratov ter poročanje o gostih in prenočitvah Zdenka Kajdiž, AJPES vodja Strokovne skupine za vzpostavitev Registra nastanitvenih obratov in za poročanje v turizmu

95 Izhodišča za poenostavitev poročanja v turizmu Analiza ocene administrativnih stroškov sedanje ureditve poročanja v turizmu: na podlagi Enotne metodologije za merjenje administrativnih stroškov (poročevalcem evrov, javnemu sektorju evrov stroškov) Poenostavitev turističnega poročanja - analiza mnenja uporabnikov Predlog delovne skupine - poročanje preko sistema egost pri Policiji, ki bi postala enotna vstopna točka (Policija ne more upravljati administrativnega vira podatkov V juliju 2016 sta sprejeta: - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu (ZGos-D) in - Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) Zagotovljena pravna podlaga za vzpostavitev Registra nastanitvenih obratov in spletne aplikacije za poročanje podatkov o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov) na AJPES 2

96 Register nastanitvenih obratov in poenostavitev poročanja v turizmu vzpostavitev na AJPES Z vzpostavitvijo novega registra AJPES sledi viziji postati osrednji registrski organ v državi ter pomemben vir zanesljivih, ažurnih in verodostojnih podatkov o vseh vrstah poslovnih subjektov. Poenostavitev poročanja v turizmu je skladna s strateško usmeritvijo sodelovanja AJPES pri odpravi administrativnih ovir, zbiranja podatkov na uporabniku prijazen način ter čim bolj učinkovitega zagotavljanja podatkov zainteresiranim uporabnikom in javnosti. S tem pa AJPES uresničuje svoj temeljni cilj - zagotavljanje transparentnosti poslovnega okolja ob nenehni skrbi za družbeno odgovorno ravnanje in povečevanje zadovoljstva uporabnikov. Že 15 let uspešno izvajamo poslanstvo»ajpes smo ljudje za ljudi«. 3

97 Register nastanitvenih obratov in poenostavitev poročanja v turizmu pravne podlage Register nastanitvenih obratov: E-poročanje v turizmu: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 52/16) Pravilnik o registru nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 70/16) Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16) Pravilnik o prijavi in odjavi gostov (Uradni list RS, št. 75/16) 4

98 Prejšnji sistem turističnega poročanja 5

99 Zakaj vzpostavitev Registra nastanitvenih obratov? V RS ni bilo evidence - registra, kjer bi bili na enem mestu zajeti vsi nastanitveni obrati v RS Uporabniki podatkov (Policija, SURS in občine) so razpolagali z različnimi podatki vsaka inštitucija je imela svoj adresar zavezancev za poročanje podatkov Podatke o nastanitvenem obratu, ki se redko spreminjajo, so uporabniki mesečno poročali SURS podatki so sedaj vpisani v Register nastanitvenih obratov 6

100 Namen in cilji poenostavitve poročanja v turizmu Odprava administrativnih ovir: Namesto poročanja podobnih ali istovrstnih podatkov različnim inštitucijam se uporabnikom zagotovi možnost enkratnega poročanja Zagotovitev popolnosti zajema podatkov o gostih: Vzpostavitev enotne uradne evidence nastanitvenih obratov, ki bo na enem mestu zajela podatke o vseh nastanitvenih obratih v državi Zagotavljanje podatkov uporabnikom podatkov na enem mestu: Inštitucije bodo podatke zajemale z enega mesta Razbremenitev poročevalcev in prejemnikov podatkov: Časovni in stroškovni vidik Javnost podatkov o nastanitvenih obratih: Podatki iz Registra nastanitvenih obratov so brezplačno dostopni na spletni strani AJPES Večja kakovost in ažurnost podatkov o nastanitvenih obratih in gostih: Pomembno za razvoj in stategijo politike v turizmu in namene pobiranja turistične takse 7

101 Informacijske rešitve za vzpostavitev Registra nastanitvenih obratov in e-poročanja v turizmu Register nastanitvenih obratov AJPES je register vzpostavil v zakonskem roku (1 leto) - s , vpis obstoječih NO v register v treh mesecih po vzpostavitvi registra oziroma vpis novih NO pred pričetkom opravljanja nastanitvene dejavnosti, podatki iz registra so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES. Spletna aplikacija za enotno poročanje v turizmu AJPES je spletno aplikacijo za poročanje vzpostavil v zakonskem roku (1 leto) s , spletna aplikacija eturizem omogoča neposreden vnos podatkov o gostih v aplikacijo ali uvoz podatkov iz elektronskih knjig gostov v obliki XML datoteke, poročanje podatkov o gostih je možno tudi preko spletnega servisa neposredno iz IS gostitelja. 8

102 Roki za vpis NO v register in roki za e-poročanje Zavezanci morajo»obstoječe«nastanitvene obrate obvezno vpisati v Register nastanitvenih obratov v prehodnem obdobju, in sicer od do najkasneje Zavezanci, ki so že poročali Policiji, SURS in občinam prek starega sistema, morajo v prehodnem obdobju podatke o gostih in prenočitvah začeti poročati prek spletne aplikacije eturizem ali prek spletnega servisa AJPES s prvim dnem naslednjega meseca po vpisu v register (torej s , s ali s ). Zavezanci, ki še nikoli niso poročali Policiji, SURS in občinam (t.i.»novi zavezanci«) s poročanjem pričnejo z dnem, ko je nastanitveni obrat vpisan v register - prehodno. 9

103 Register nastanitvenih obratov Gostitelj NOVI (vpis v PRS) Poslovni register Slovenije (PRS) Gostitelj OBSTOJEČI (že vpisan v PRS): Prijava Podatki o gostiteljih Spletni javni vpogled v podatke registra vpis NO v register prek spletne aplikacije vpis NO v register na izpostavi AJPES Obvestilo Register nastanitvenih obratov (RNO) Seznam nastanitvenih obratov na določen dan Nastanitveni obrat (NO) ob vpisu v register dobi enolično identifikacijsko številko. Vpis v register je pogoj za poročanje v spletno aplikacijo eturizem 10

104 Register nastanitvenih obratov Nastanitveni obrati: gostinski obrati, ki gostom nudijo nastanitev (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi ter kampi), prostori za goste pri sobodajalcih, kmetije, ki gostom nudijo nastanitev, marine. Zavezanci za vpis (gostitelji oz. izvajalci nastanitvene dejavnosti): gostinci (pravne osebe in samostojni podjetniki), sobodajalci, kmetje - nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, upravljavci marin. Register je informatizirana javna zbirka podatkov o nastanitvenih obratih, ki ga bo upravljal AJPES. 11

105 Podatki v Registru nastanitvenih obratov identifikacijska številka nastanitvenega obrata (NO), naziv NO, naslov NO, podatki o izvajalcu NO: MŠ, DŠ, naziv, sedež in poslovni naslov, pravnoorganizacijska oblika, glavna dejavnost po SKD, kontaktni podatki (prenos iz PRS), vrsta NO in podatki o kategoriji, če je za NO določena, datum vpisa v register, datum vpisa spremembe podatkov v register, datum izbrisa iz registra, podatki o statusu NO (aktiven, neaktiven, izbrisan), podatki o zmogljivosti NO: število nedeljivih enot (npr. soba, apartma, ipd.), število stalnih ležišč podatki o dostopnosti NO: ali NO razpolaga vsaj z eno sobo, ki je dostopna gibalno oviranim osebam, kontaktni podatki NO, podatki o ponudbi in drugih storitvah NO: dodatna ponudba in storitve, ki jih izvajalec nudi gostom. 12

106 Postopek vpisa NO v RNO prek spletne aplikacije AJPES 5. korak: 1. korak: vnos kontaktnih podatkov predlagatelja 2. korak: vnos podatkov o nastanitvenem obratu 3. korak: pregled in oddaja e-vloge 4. korak: vpis v RNO AJPES posreduje predlagatelju na njegov elektronski naslov obvestilo o vpisu NO v RNO Zavezanec za vpis v RNO Referent AJPES 13

107 Dostop do podatkov Registra nastanitvenih obratov Iskanje po kriterijih za NO: ID številka, naziv, občina, vrsta in kategorija Iskanje po kriterijih za izvajalca: MŠ, naziv, pravnoorganizacijska oblika Vsi podatki so javni in brezplačno dostopni na portalu AJPES Vpogled v zadnje stanje podatkov v registru Vpogled v podatke po stanju na določen dan v preteklosti Dnevna objava vseh podatkov v XML datoteki 14

108 Nov sistem poročanja o gostih in prenočitvah (eturizem) 15

109 Poročanje o gostih in prenočitvah (eturizem) Pravni podlagi: Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16), Pravilnik o prijavi in odjavi gostov (Uradni list RS, št. 75/16). Zavezanci za poročanje: so gostitelji (izvajalci nastanitvene dejavnosti) oziroma od njih pooblaščene osebe, katerih nastanitveni obrati so vpisani v Register nastanitvenih obratov. Periodika poročanja: dnevno poročanje podatkov o gostih in prenočitvah (najpozneje v 12 urah po prihodu gosta) in mesečno poročanje statističnih podatkov. 16

110 Zagotavljanje podatkov uporabnikom AJPES Zagotavljanje podatkov je določeno z ZPPreb-1 in Pravilnikom o prijavi in odjavi gostov; način zagotavljanja podatkov je podrobneje opredeljen v dogovorih med AJPES in prejemniki podatkov Podatki o gostih Policija (osebni podatki) Podatki za namen vodenja evidence gostov Podatki o gostitelju Podatki o nastanitvenem obratu Podatki za obračun turistične takse Podatki za statistične namene Občine (brez osebnih podatkov) SURS (brez osebnih podatkov) Podatki za namen spremljanja obračuna in plačila turistične takse Podatki za statistične namene 17

111 Nadzor ni v pristojnosti AJPES Nadzor nad uresničevanjem določb po ZGos nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ. Nadzor nad izvrševanjem določb po ZPPreb-1, katerih kršitve so določene kot prekrški, izvajajo upravne enote, policija in občinski inšpektorji. 18

112 Uporabne povezave na portalu AJPES Register nastanitvenih obratov: Poročanje o gostih in prenočitvah: Za razvijalce programske opreme: Koledar dogodkov eturizem: Publikacije AJPES: 19

113 Hvala za pozornost! Obiščite nas: Vprašajte nas: (vsebinska vprašanja) (tehnična vprašanja) Želimo vam uspešno poslovno pot! 20

114 Mohor Vrhovnik, Ljubljana Februar 2018

115 Interenergo je mednarodna energetska družba s sedežem v Ljubljani. Od leta 2009 smo del avstrijske skupine Kelag, ki se uvršča med vodilne energetske družbe na področju obnovljivih virov energije v srednji Evropi. Naše temeljne dejavnosti so trgovanje z električno energijo, izgradnja in upravljanje energetskih objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter zagotavljanje tehnične nadgradnje stavb ali industrijskih objektov. Na mednarodnih energetskih trgih delujemo od leta Odlikujejo nas premišljen razvoj mreže hčerinskih družb z licencami za trgovanje na veleprodajnih trgih ter uspešen razvoj in izvedba projektov rabe obnovljivih virov energije. V zadnjih letih trgovanja na mednarodnih energetskih borzah smo naše prihodke povečali za 5,6-krat. Družbe v skupini načrtujejo, gradijo in upravljajo energetske objekte ter sledijo zahtevam po zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje in spodbujanju lokalnega razvoja. Naši visokokvalificirani sodelavci, ki jih odlikujejo znanje, visoka poslovna kultura in prilagodljivost lokalnim poslovnim razmeram, so ključni dejavnik poslovnega uspeha naše družbe, saj le 38 zaposlenih ustvari približno 370 milijonov prihodkov na letni ravni. Ves čas skrbimo za strokovno usposabljanje zaposlenih, ki je prilagojeno potrebam v lokalnih okoljih, kjer poslujeta družba in skupina. S strokovnim znanjem in izkušnjami zmoremo izvajati tudi najzahtevnejše projekte. Za uspeh Interenerga je odločilno predvsem obvladovanje investicij tako v tehničnem kot v poslovnem pogledu. Vsi naši energetski projekti so bili zgrajeni v roku, z najmanjšimi možnimi sredstvi, vedno v sozvočju z okoljem in navsezadnje tako, da so poslovno učinkoviti. In zakaj ne bi nekaj, kar dobro počnemo zase, ponudili tudi drugim uporabnikom? Kako? Z energetskim pogodbeništvom.

116 ŠOLE VRTCI ZDRAVSTVENI DOMOVI BOLNIŠNICE OBČINSKE STAVBE DOMOVI OSTARELIH KULTURNI DOMOVI KNJIŽNICE BAZENI in KOPALIŠČA GASILSKI DOMOVI ULIČNA RAZSVETLJAVA ČRPALIŠČA ČISTILNE NAPRAVE

117 ČISTI OBNOVLJIVI UČINKOVITI ZANESLJIVI VARNI ter CENOVNO UGODNI ENERGIJI

118 VISOKI STROŠKI DRAGI ENERGENTI NEZANESLJIVO DELOVANJE OKOLJU NEPRIJAZNI SISTEMI,

119 CELOSTNI PRISTOP, KI UPOŠTEVA: TRAJNOSTNI VIDIK DOLGOROČNE USMERITVE ZAGOTAVLJANJE UDOBJA MOREBITNE SPODBUDE DOTRAJANOST OPREME VIŠINO INVESTICIJE POVRAČILNA DOBA UKREPOV ZAKONODAJNE OMEJITVE IN USMERITVE

120 STROŠKI ENERGIJE OBREMENJENOST SISTEMOV IZKORISTKI TER RABA OPREME ANALIZIRANJE PODATKOV OSNOVNE IDEJE IN USMERITVE GLEDE NADALJNIH UKREPOV

121 TEHNIČNO EKONOMSKA REŠITEV KAJ V TEM KORAKU IZVEMO? OCENO INVESTICIJE PRIHRANKE ENERGIJE PRIHRANKE CO2 FINANČNE PRIHRANKE POVRAČILNA DOBA UKREPOV,

122 ELEKTRIKA LED ZUNANJA IN NOTRANJA RAZSVETLJAVA OPTIMIZACIJA PRIKLJUČNIH MOČI UPRAVLJANJE Z ENERGETSKIMI SISTEMI ELEKTRIČNI POGONI KOGENERACIJA SONČNE ELEKTRARNE, TOPLOTA TOPLOTNE ČRPALKE PLINSKE KOTLOVNICE BIOMASNI SISTEMI IZKORIŠČANJE ODPADNE TOPLOTE IZOLACIJE OKNA REGULACIJA IN KRMILJENJE,

123 NAROČILO JAVNO NAROČILO JAVNO NAROČILO MALE VREDNOSTI ENERGETSKO POGODBENIŠTVO JZP DOBAVA ENERGIJE ZAGOTAVLJANJE PRIHRANKOV ENERGIJE NAROČILO STORITEV PO SISTEMU NAROČILA MALE VREDNOSTI

124 NAROČILO JAVNO NAROČILO JAVNO NAROČILO MALE VREDNOSTI Energetsko pogodbeništvo je partnerstvo med lastnikom objekta in ponudnikom energetskih storitev, družbo Interenergo d.o.o.. Osnova za oblikovanje energetskega pogodbeništva je tehnična nadgradnja obstoječega sistema ogrevanja ali kakšnega drugega sistema zagotavljanja energije v stavbah ali industrijskih objektih. Ponudnik energetskih storitev investira v prenovo sistema, svojo investicijo pa si poplača iz prihrankov, ki nastanejo z uporabo novejšega, energetsko učinkovitejšega, sistema. Lastniku objekta v prenovo ni potrebno vložiti lastnih sredstev. ENERGETSKO POGODBENIŠTVO Razvoj energetskega pogodbeništva sovpada s splošnim trendom v poslovanju, ki organizacijam narekuje fokusiranje na svojo osnovno dejavnost. S pogodbenim zagotavljanjem JZP energije sprostite svoje finančne in človeške vire, ter pridobite koristi uporabe najsodobnejše tehnologije pretvorbe energije. DOBAVA ENERGIJE ZAGOTAVLJANJE PRIHRANKOV ENERGIJE ENERGETSKO POGOBENIŠTVO ZMAGOVALNA NAROČILO STORITEV KOMBINACIJA PO SISTEMU ZA OBA NAROČILA PARTNERJA. MALE VREDNOSTI Obojestranska korist je mogoča, ker si partnerja razdelita novo ustvarjene energijske prihranke, ki jih ustvarja nov sistem. Pred tem se je se ta energija izgubila v samem procesu pretvorbe. Ker si partnerja razdelita novo ustvarjene denarne prihranke, ki se sicer porabijo za nakup dražjega energenta. Ker se denar namenjen nakupu dragih fosilnih energentov iz tujine, sedaj porabi za storitve lokalnega partnerja, ki dobavlja toplotno energijo tudi z uporabo lokalnih obnovljivih virov.

125 POGODBENIK RAZVIJE PROJEKT IZVEDE IN FINANCIRA PROJEKT SKRBI ZA UPRAVLJANJE TER VZDRŽEVANJE OPREME ZAGOTAVLJA PRIHRANKE ENERGIJE GARANTIRA FINANČNE PRIHRANKE NOSI TVEGANJA SKRBI ZA ADMINISTRATIVNA DELA TER POROČANJE POSODABLJA IN NADGRAJUJE SISTEM Z NAJSODOBNEJŠO TEHNOLOGIJO SLEDI SMERNICAM TER ZAHTEVAM

126 Stroški energije v 15 letih Predhodni stroški, /leto. Novi stroški, /leto Prihranki: 16,8 %; /leto. Stroški po izteku pogodbene dobe, /leto Prihranki: 34,8 %; /leto Years

127

128 MODEL: NAROČILO MALE VREDNOSTI TEHNOLOGIJA: TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK / VODA VIŠINA VLOŽENIH SREDSTEV S STRANI JAVNEGA ZAVODA: 0,00 TAKOJŠNJI MERJENI FINANČNI PRIHRANKI: 26 % PRIHRANEK PO PRENOSU LASTNIŠTVA OPREME: 34 %

129 Če ocenjujete, da je energetsko pogodbeništvo primeren način za prenovo vašega sistema, potem lahko našo idejno rešitev konkretiziramo. Za ta namen je potrebno opraviti natančnejši pregled tehničnih sistemov, da se ugotovi točna vrednost potrebnih investicij in zbrati natančnejše podatke o porabi energije. Vse to opravimo v našem podjetju z izbranimi partnerji. Za nadaljnje informacije nas kontaktirajte na: Mohor Vrhovnik Energy services project manager Interenergo d.o.o. Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenija M T E mohor.vrhovnik@interenergo.si Benjamin Čokan Energy services project manager Interenergo d.o.o. Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenija M T E benjamin.cokan@interenergo.si

130 Kakšne preboje so delale občine v zadnjih štirih letih in kaj je pomembno za naprej? Robert Mulej Urednik projekta Zlati kamen SBR d.o.o.

131 KATERA DEŽELA JE VEČJA? KITAJSKA NEMČIJA SLOVENIJA

132 ... odvisno od zornega kota

133 Kako izmeriti preboj? Kaj nam pove več o prihodnem razvoju treh držav? Kilometri + vozni red vlakov = indikator razvojne prodornosti

134 Razvoj v zadnjih štirih letih: iščemo preboj. Kvalitativni pogled: nekaj skupnih značilnosti razvojnoprodornih občin. Primer: kandidatke za nagrado Zlati kamen 2018

135 SEDEM i-jev INFRASTRUKTURA IZOBRAZBA IDEOLOGIJA INTERESI INVENTIVNOST: iskanje novih praks in prijemov INTELIGENCA: prvi koraki na področju pametnih mest in naselij IDENTITETA: gradnja razvojne strategije iz prepoznane identitete kraja. Odgovor kdo smo pred odgovori kam gremo in kako gremo.

136 ZNAČILNOSTI NAJBOLJ PRODORNIH OBČIN 01 NOVI VAL SLOVENSKIH ŽUPANOV 02 SREDNJE VELIKO JE LEPO - najhitreje se razvijajo srednje velike občine 03 OKOLJSKO IN SOCIALNO VZDRŽEN RAZVOJ

137 SO MLAJŠI NOVOVALOVCI SO DOBRO ALI CELO IZJEMNO IZOBRAŽENI IMAJO ZANIMIVO OSEBNO ZGODOVINO ODLIKUJE JIH ŠIRINA INTERESOV.

138 KOMBINACIJA METOD. PREVIDNOST PRI INTERPRETACIJI. ISSO PREBOJA IMA DVA DELA: - MERLJIVI KAZALNIKI ZA IZBRANA PODROČJA (TRG DELA, GOSPODARSTVO, UČINKOVITOST IN OKOLJE) - SPREMEMBA INDEKSA ISSO KAKO IZMERITI PREBOJ V ŠTIRIH LETIH

139 Primer: trg dela. Rast - Slovenija: +2,4% 105 občin: rast števila delovnih mest 97 občin: upad 7 občin: rast večja od 20%. 8 občin: upad večji od -20%

140 Preboji po področjih: spremembe uvrstitev ISSO Ime občine UČINKOVITOST GOSPODARSTVO TRG DELA IZOBRAZBA KAKOVOST ŽIVLJENJA SOCIALNA KOHEZIJA OKOLJE Ajdovščina Brežice Hoče - Slivnica Ivančna Gorica 112 Kočevje Murska Sobota Postojna Radlje ob Dravi Ruše 71 59

141 modeli razvoja, prvič BREŽICE IVANČNA GORICA HOČE - SLIVNICA RADLJE OB DRAVI

142 modeli razvoja, drugič AJDOVŠČINA KOČEVJE

143 razvoj ni enak za vse občine, ki krize niso občutile (22 krajev) občine, ki so po krizi močnejše (14 občin indeks glede na 2008 večji od 200) občine, kjer je okrevanje občutno, a z zamikom občine, kjer krize še ni konec (2016: 77 občin) zmagovalci krize

144 pogled za naprej: veliki G občine s stagnantnim in z dinamičnim gospodarstvom pomen močnega investitorja in aktivne politike kaj vpliva na veliki G : Prostor Ljudje: IBM

145 nauki za naprej: veliki D Slovenija: delež starejših od 65 let v odstotkih 18,90% 17,10%

146 Veliki D, drugič Število občin s starim prebivalstvom 65 občin s starim prebivalstvom. Prva občina z več kot 30 odstotki prebivalcev nad 65 leti. 36 občin, kjer se prebivalstvo hitro Kuzma stara: Semič Zreče Trzin Mislinja Tišina Veržej Cerkno Velika Polana Straža Kobilje Lenart Škofljica Velenje Razkrižje Ig Pivka Cerklje na Gorenjskem Šempeter - Vrtojba Muta Izola Log - Dragomer Makole Hajdina Kranjska Gora Murska Sobota Litija Radenci Metlika Kungota Hodoš Renče - Vogrsko Gornja Radgona Horjul Piran Slovenska Bistrica

147 Nauki za naprej: veliki E NA ČEM GRADI SLOVENIJA? zelena delovna mesta trajnostni razvoj krožno gospodarstvo IN KJE JE SLOVENIJA?

148 Resničnost: več kot 50% Slovencev se vozi na delo v drugo občino. Vsak dan pride v Ljubljano delovnih migrantov. INDEKS SAMOZADOSTNOSTI TRGA DELA 500 Razlika v ceni kvadratnega metra stanovanja: primestje/ Ljubljana Cena vožnje: na leto. Koliko let je potrebnih, da stroški za prevoz dosežejo razliko v ceni? 50 milijonov ur vožnje na leto Obremenitev infrastrukture: 3,3 dodatne milijarde prevoženih kilometrov t dodatnih izpustov co2

149 Slovenija se želi razvijati trajnostno in biti zeleni zgled. A kako se to ujema z razpršeno poselitvijo? Vizije pišejo v ministrstvu za vizije. Za pospravljanje smeti pa mora poskrbeti lokalna skupnost. Kot tudi za vprašanja trajnostne mobilnosti, razpršenosti Indeks samozadostnosti trga dela: primer, kaj se skriva v podatkih...

150 Indeks samozadostnosti dela kot dvojni primer Rešitev vprašanja delovnih migracij je v veliki meri lokalna. Rešitev številnih vprašanj trajnostnega razvoja je lokalna. PRAV ZATO SO LOKALNE SKUPNOSTI V OSPREDJU: BITKA ZA PREŽIVETJE PLANETA BO LOKALNA.

151 Podatki so gorivo 21. stoletja

152 podatek + podatek + podatek... = kup podatkov podatek + ustvarjalnost = razvojni preboj