UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE program: management kakovosti storitev ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO PONUDNIKA V OKVIRU JAVNEGA NAROČILA V ZDRAVSTVU Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidatka: Albinca Pečarič Kranj, junij 2006

3 Zahvala Za pomoč pri izdelavi magistrskega dela se zahvaljujem prof. dr. Vladislavu Rajkoviču, ki me je kot mentor vodil in usmerjal. Hvala strokovnemu osebju v splošni bolnišnici za izvedbo in validacijo odločitvenega modela. Posebno zahvalo namenjam staršem in Igorju, ki so verjeli vame, me vzpodbujali pri mojem delu in se ob tem veselili mojih uspehov.

4 Povzetek Javna naročila v zdravstvu so za ponudnike in naročnike zaradi velikih razpisanih količin in vrednosti izredno pomembna. Javni razpis lahko pomeni za ponudnika možnost povečanja prodaje v določenem segmentu njegovega prodajnega programa. V magistrski nalogi so obravnavani pravni in ekonomski vidiki javnih naročil, temeljna načela naročanja in težave, s katerimi se srečujejo naročniki in ponudniki. Najpomembnejša naloga naročnika je priprava pogojev in meril za ocenjevanje ponudb, kar pa predstavlja največjo težavo. Slabo napisane specifikacije proizvodov in najnižja cena kot merilo so sprožili ogromno nezadovoljstva in revizij. Ministrstvo za zdravje je bilo po številu revizijskih zahtevkov v letu 2004 na prvem mestu. S pomočjo programa za podporo odločanju DEXi smo razvili model večparametrskega odločanja, ki nam omogoča izbiro ponudnika v okviru javnega naročila v zdravstvu. Kriteriji za postavitev odločitvenega modela so bili oblikovani na osnovi preučevanja zakona o javnih naročilih in na predhodnih izkušnjah strokovnjakov iz projektne skupine. S postavljenim programom se naročnik lahko argumentirano odloči za najboljšega ponudnika, sprejme manj neuspešnih odločitev in skrajša čas izbire. Naš model, odločitveni model izbire najugodnejšega ponudnika, smo konkretno uporabili pri naročilu male vrednosti za izbor dializnih aparatov. V nalogi so navedeni tudi možni načini uporabe prikazanega modela in predlogi za njegov nadaljnji razvoj. Ključne besede: sistem za podporo odločanju, javna naročila, zdravstvo, večparametrsko odločanje, DEXi.

5 Abstract Public tenders in the field of healthcare are extremely important for both suppliers and customers due to the large number of applicants and their high value. A public tender can mean the opportunity for a supplier to substantially increase sales of their product line in a particular segment. This Master's thesis deals with the legal and economic aspects of public tenders, temeljna načela naročanja and the problems customers and suppliers face. The most important task of the customer is to prepare the conditions and measurement tools for evaluating offers, which presents the biggest problem. Poorly written product specifications and using the lowest price as a measure have triggered enormous dissatisfaction and reviews. The Ministry of Health was in first place in 2004 for the number of review requests. With the help of the programme for supporting decision-making DEXi, we have developed a model of multi-parameter decision-making which enables us to choose a supplier in the framework of a public tender in healthcare. The criteria for setting up the model for decision-making were designed on the basis of a careful study of the law on public tenders and previous experience of experts from the project group. By implementing the programme the customer can reasonably decide on the best supplier, accept fewer unsuccessful decisions and shorten the selection time. Our model, the decision-making model for choosing the most optimal supplier, was used concretely on the tender of lesser value for the selection of dialasis machines. The thesis also includes possible ways of using the model described and suggestions for its further development.

6 Keywords System for supporting decision-making Public tender Healthcare Multi-parameter decision-making DEXi

7 Kazalo 1. Uvod Javna naročila in njihov začetek Zgodovina pravne ureditve javnih naročil pri nas Naročniki javnih naročil Opredelitev javnega naročila Pravni in ekonomski vidik javnih naročil Cilji pravnega urejanja javnih naročil Gospodarski pomen javnega naročila Temeljna načela javnega naročanja Zakon o javnih naročilih in novosti ZJN-1A Zakonska podlaga Vrste postopkov naročanja Odprti postopek Omejeni postopek Postopek s pogajanji Javna naročila male vrednosti Pogoji in merila Pogoji Merila Vrste meril Lastnosti meril Delovanje sistema javnih naročil v Sloveniji Analiza javnih naročil za leto Nadzor javnih naročil Poročilo Državne revizijske komisije za leti 2003 in Javna naročila v zdravstvu Težave pri postavljanju meril Merilo najnižja cena kot najpogosteje postavljeno merilo Odločitveni model Večparametrski odločitveni model DEX-lupina ekspertnega sistema za večparametrsko ocenjevanje in odločanje DEXi - računalniški program za večparametrsko odločanje VREDANA - računalniški program za vrednotenje in analizo variant Opredelitev problema Odločitvena skupina...61

8 6. 4. Metoda dela Pregled kriterijev Zaloge vrednosti in odločitvena pravila Preverjanje in potrditev odločitvenega modela Izbor ponudnika na razpisu javnega naročila male vrednosti Definiranje vrednosti kriterijev za oceno najugodnejšega ponudnika Primerjava dobljenih rezultatov Analiza rezultata večparameterskega odločanja Razultat vrednotenja z večparameterskim odločanjem Analiza in tolmačenje rezultata Kritična analiza modela in njegova praktična raba Prednosti, slabosti, priložnosti in pasti sistema Možne smeri razvoja modela Zaključek Literatura in viri Seznam slik: Seznam tabel: Priloga 1: Drevo kriterijev Priloga 2: Zaloge vrednosti Priloga 3: Tabela odločitvenih pravil Priloga 4: Razpisna dokumentacija Priloga 5: Rezultati vrednotenja...135

9 1. Uvod Učinkovitost porabe javnih sredstev je cilj, ki ga predpisi dosegajo z učinkovitim zagotavljanjem finančne discipline uporabnikov javnih sredstev. Država si ne more dovoliti, da bi njeno gospodarstvo obremenjevala neučinkovita in neracionalna poraba sredstev. Že majhne neracionalnosti pri javnem povpraševanju pomenijo za tako velikega kupca velikanske izgube. Tudi pri porabi javnih sredstev moramo zasledovati čim večjo gospodarnost in učinkovitost porabe teh sredstev. Javno naročilo je celoten skupek dejanj, ki jih opravi naročnik, s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po Zakonu o javnih naročilih. Javna naročila je mogoče izvesti z načrtovanim in organiziranim skupinskim delom strokovnjakov z različnih področij. Oddajo javnega naročila bi tehnično lahko razdelili na sestavne dele, ki obsegajo pripravo javnega naročila, javni razpis, pogodbo, plačilo in pa spremljanje. Vsaka od teh zaključenih celot skriva za seboj celo vrsto postopkov in faz, ki so nujni za celovitost in preglednost postopka. Pri razvoju gospodarstva so javna naročila dejavnik in orodje za zagotavljanje enakomernega gospodarskega razvoja na celotnem področju države. Obremenitev davkoplačevalcev, ki so vir sredstev za javna naročila, lahko povzroči spremembe v investiranju, obsegu in vrsti gospodarske dejavnosti ter kupni moči prebivalstva. Zato ni čudno, da imajo javna naročila v svetu velik pomen. Na njihov velik gospodarski pomen kažejo tudi podatki o obsegu javnih naročil. Evropski trg javnih naročil je vreden 1500 milijard evrov oziroma 16 odstotkov bruto državnega proizvoda, slovenski pa okoli 550 milijard tolarjev (Vidmar, 2004). Tudi v okviru zdravstvene dejavnosti, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, gre za dejavnost, ki neprestano zahteva velika materialna sredstva. Zato je zelo pomembno, da se zagotovi čimbolj racionalna učinkovita poraba sredstev. Zdravstvo je od uveljavitve Zakona o javnih naročilih v RS, zaradi svojih posebnosti, doktrine in Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 1 od 136

10 visokih vrednosti javnih sredstev, ki jih naročniki na tem področju porabijo, gotovo eno najpomembnejših področij javnega naročanja. Je tudi eno najobčutljivejših področij, ki se dotika vsakega državljana RS in prav to povzroča še bolj kritičen pogled nanj. Kadar govorimo o zdravstveni dejavnosti, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, ne moremo mimo dejstva, da gre za dejavnost, ki neprestano zahteva velika materialna sredstva. Zato sta racionalnost, ekonomičnost in učinkovitost porabe sredstev še toliko bolj pomembni. Naloga moje raziskave je postaviti odločitveni model za izbiro ponudnika v okviru javnega naročila v zdravstvu. Model bo preizkušen na praktičnem primeru javnega naročila male vrednosti v slovenski splošni bolnišnici. V Sloveniji se v zadnjih letih povečuje število vseh javnih naročil, prav tako je tudi v zdravstvu trend rasti javnih naročil, kajti to je eden od načinov zniževanja porabe sredstev. Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre, kriterije in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. S postopkom združevanja dobimo končno oceno variante (Jereb, Bohanec, Rjakovič, 2003). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 2 od 136

11 2. Javna naročila in njihov začetek O javnih naročilih v pravem pomenu besede ne moremo govoriti v času, ko država kot institucija še ni začela aktivno posegati v gospodarstvo. S povečanjem deleža proračuna v bruto družbenem produktu (v nadaljevanju BDP) države, ki predstavlja obremenitev davkoplačevalcev, je naraslo tudi zanimanje za način porabe teh sredstev. Obremenitev davkoplačevalcev, ki so vir sredstev za javna naročila, namreč lahko povzroči spremembe v investiranju, obsegu in vrsti dejavnosti ter kupni moči gospodarstva. Po letu 1870, ki šteje za vrhunec kapitalističnega monopolizma ter počasi prehaja v dobo kapitalističnega imperializma (Bunc, Kampuš Trop, 1997), so se javna naročila omejevala na posamezne nadzore porabe javnih sredstev s strani parlamentov držav ali uradniških služb vodstva države. Njihov pomen je bil zaradi nizke porabe sredstev s strani države majhen, poleg tega pa je država večji del svojih potreb zadovoljevala preko lastnih servisov, dobrin in storitev, v večjem obsegu pa ni kupovala na prostem trgu. Javna naročila so dobila svoj pravi pomen šele, ko je država začela voditi aktivno politiko kot eden izmed subjektov v gospodarstvu. V času velike svetovne gospodarske krize po prvi svetovni vojni je bil namreč pritisk na vlade držav zaradi opustitve urejanja tržnih gospodarstev tako močan, da je prišlo do nevarnosti zrušitve celotnih državnih gospodarstev. Dobo od leta 1929 do 1933 zato označujemo kot dobo državnega kapitalizma (Bunc, Kampuš Trop, 1997). Tudi drugi avtorji (npr. Bajt, 1979) kot šolski primer začetka vodenja aktivne politike države na tržišču navajajo sklop zakonov New Deal, ki ga je predstavil takratni predsednik Združenih držav Amerike Franklin Delano Roosvelt. Sistem javnih del je bil v Evropi znan že iz prve svetovne vojne, kjer gospodarstvo ZDA za razliko od gospodarstev Evrope ni bilo neposredno ogroženo (Bunc, Kampuš Trop, 1997), v ZDA pa je sistem subvencij in javnih del predstavljal povsem nov pristop. Zaradi vse večjega deleža proračuna v BDP posameznega gospodarstva se je pritisk na natančnejšo in še bolj demokratično ureditev javnih naročil po drugi svetovni Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 3 od 136

12 vojni še stopnjeval. Rezultat vedno bolj natančno definiranih postopkov javnih naročil je jasno viden v današnji aktivni politiki držav na področju urejanja trga. Zgodovinski pomen javnih naročil se kaže tudi v odpiranju javnih naročil tujim pravnim subjektom v zadnjih nekaj desetletjih, saj se njihov pomen prenaša tudi na mednarodno menjavo; posledica je klasični dobiček, ki ga imata dve državi od mednarodne trgovine (Bajt, 1979). Pomen javnih naročil na območju današnje Republike Slovenije po prvi svetovni vojni zaradi nizke gospodarske razvitosti Kraljevine SHS ni bil velik. Po drugi svetovni vojni zaradi znanih razlogov politike zaprtega gospodarstva in gospodarske samozadostnosti, ki jo je Federativna Ljudska Republika Jugoslavija (kasneje Socialistična Federativna Republika Jugoslavija, SFRJ) vodila skoraj do konca osemdesetih let dvajsetega stoletja, javna naročila niso imela posebnega pomena, saj je plansko gospodarstvo praktično onemogočalo medsebojno konkurenco različnih ponudnikov blaga in storitev. Z odprtjem trga, z razpadom SFRJ in uvedbo tržnega gospodarstva v novo nastali Republiki Sloveniji je ta dobila prve prave podzakonske predpise, ki so urejali javno naročanje. Zakonodajna ureditev javnih naročil je za svetovne razmere še v povojih, zato ni nenavadno, da se dobra praksa javnega naročanja v Republiki Sloveniji šele oblikuje, količina strokovnjakov in posledično proučevanja javnih naročil pa so glede na obseg javnih naročil v Republiki Sloveniji minimalna Zgodovina pravne ureditve javnih naročil pri nas Začetek pravne ureditve področja javnih naročil v Republiki Sloveniji sega v leto 1992 s sprejetjem Zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1992 (Uradni list RS, št. 16/1992), ki je v svojih določbah predpisoval obveznost oddaje nabav oziroma izbiro izvajalca na podlagi javnega razpisa. Način oddaje javnega razpisa je podrobno urejala na njegovi podlagi sprejeta odredba o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 4 od 136

13 Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/1993) je v nekaj členih urejal javno naročanje. Odredba o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/1993) je že vsebovala jasne določbe o postopku za izbiro izvajalca brez omejitev in o postopku za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Leta 1994 je postopke javnega naročanja spremenila Odredba o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 19/1994), s tem da je urejala pogoje za začetek postopkov javnega naročila oziroma oddaje javnega naročila z neposredno pogodbo brez javnega razpisa. Na podlagi izkušenj iz omenjenih odredb je bil sprejet prvi slovenski zakon, ki je celovito urejal področje javnega naročanja in je preprosto poimenovan kar Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997) - v nadaljevanju ZJN. Zakon je pomenil prelomnico na področju javnega naročanja, saj je ureditev javnega naročanja prvič uzakonil, pri čemer je dal naročnikom na voljo širok nabor možnih postopkov oddaje javnih naročil. Zakon je postavil moderne temelje javnega naročanja, vključno s temeljnimi načeli javnega naročanja (enakopravnost ponudnikov, preglednost postopkov, načelo nediskriminacije itd). Izrecno pa ni uzakonil temeljnega načela, ki predstavlja poglavitni razlog za urejanje tega področja, to je načela gospodarne porabe javnih sredstev. Zato je bilo v preteklosti tudi med naročniki slišati interpretacije, ki so kazale na delitev poslov med več naročniki, da bi bili vsi zadovoljni in ne bi bilo pritožb, tveganje zaradi pravilne izpolnitve pa razpršeno. Taka interpretacija zakona je seveda sprta z logiko javnega naročanja in v treh letih veljavnosti zakona se je izoblikovala dobra praksa javnega naročanja tudi v Republiki Sloveniji. S sprejemom ZJN je Republika Slovenija dobila tudi nadzorno telo za revizije oddaj postopkov javnega naročanja, komisijo, pristojno za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju Revizijsko komisijo), ki je predstavljala neodvisno strokovno Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 5 od 136

14 telo, celoten revizijski postopek pa je urejalo deveto poglavje zakona. Kot prvo tovrstno telo na področju javnih naročil je imela Revizijska komisija vrsto težav; deloma tudi zaradi dejstva, da je bila prvenstveno imenovana na politični podlagi. Kot strokovno telo v pravem pomenu besede je začela delovati šele druga, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju Državna revizijska komisija), ki je bila imenovana v medtem sprejetem Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/2999) - v nadaljevanju ZRPJN. Zakon je pomenil prvi korak k uskladitvi zakonodaje s področja javnega naročanja s pravnim redom Evropske skupnosti, saj ima svoj vzor v smernici 89/666/EEC z dne , ki se nanaša na pravno varstvo v postopkih javnega naročanja na področju nabav in gradenj ter smernici 92/13/EEC z dne , ki se nanaša na pravno varstvo v postopkih javnega naročanja na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju. ZJN je pomenil prelomnico v praksi javnega naročanja v Republiki Sloveniji, saj je doprinesel pomembne spremembe na tem področju. Ravno v času veljavnosti ZJN se je izoblikovala praksa o navedbi meril skupaj z načinom njihove uporabe, praksa nenavedbe blagovnih znamk (definicija predmeta naročila z opisom oziroma navedbo veljavnih standardov) ter definiranja temeljnih načel javnega naročanja v praksi. Zaradi prizadevanj Republike Slovenije za vstop v Evropsko unijo (EU), pa tudi zaradi podnormiranosti ZJN je bil sprejet novi Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000) - v nadaljevanju ZJN-1. Zakon je začel veljati Zadnja sprememba zakona o javnih naročilih se je zgodila v začetku leta 2004, ko je bila sprejeta novela zakona spremembah in dopolnitvah o javnih naročilih (ZNJ-1A). Ta je prinesla številne spremembe, ki bodo oopisane v nadaljevanju, v grobem manj papirja in več preglednosti (Kokalj, junij 2004). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 6 od 136

15 3. Naročniki javnih naročil Naročnik, ki ima na voljo javna sredstva, z javnim razpisom za oddajo javnega naročila nastopi na prostem trgu blaga in storitev. Javni razpis lahko opredelimo kot postopek oddaje javnega naročila, v katerem naročnik pozove nedoločeno število ponudnikov, da predložijo svoje ponudbe (Mordej, 1995). Tako naročnik neznanim ponudnikom formalno sporoča svoje potrebe. Njegov namen je, da skozi več ponudb pridobi konkurenčne ponudbe in s tem nižjo ceno. Po ZJN-1A so naročniki: - organi RS in samoupravne lokalne skupnosti (neposredni porabniki proračuna), - javni skladi, javne agencije, javni zavodi in drugi posredni uporabniki proračuna, - javna podjetja, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava. Poleg zgoraj navedenih naročnikov so po zakonu o JN naročniki tudi pravne osebe, ki jih z namenom zadovoljevanja potreb v javnem interesu in ne zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ustanovi RS, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba izmed zgoraj navedenih in izpolnjuje enega izmed naslednjih kriterijev: - je v celoti ali v pretežni meri financirana iz sredstev naročnika ali, - opravlja naročnik nadzor nad poslovanjem take osebe ali, - ima v njej naročnik pravico imenovati več kot polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali drugega organa, ki v skladu z zakonom zastopajo in predstavljajo osebo. Prav tako se za naročnika šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov. Na predlog ministra pristojnega za finance vlada določi sezname naročnikov ali kategorije naročnikov ter jih objavi v Uradnem listu RS in jih posreduje Evropski komisiji (UL. 36/2004). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 7 od 136

16 Naročnikov, zavezanih po zakonu, je v Sloveniji več kot 2000 (Ferk, 2004). Poslej bodo oddajanju javnih naročil zavezani tudi obrtna in gospodarska zbornica, Rdeči križ, odvetniška in notarska zbornica in druge osebe javnega prava (Vidmar, 2004). Javna naročila vključujejo vse naložbe, projekte in programe povezane s črpanjem sredstev javnih financ. Zajema dela in naloge, ki jih uporabniki v celoti ali delno financirajo s carinami, zbranimi davki in tudi s prihodki z izvajanjem lastnih dejavnosti ter s prispevki donatorjev. Pri javnih naročilih gre za širok pojem oziroma skupek številnih procesov, finančnih, tehničnih, komercialnih, gospodarskih, političnih, pravnih itd. Pravna ureditev javnih naročil se uvršča v sistem gospodarskega prava in civilnega prava, kjer gre za premoženjska razmerja, promet blaga in storitev, na podlagi oblikovanja pravnih razmerij na temelju enakopravnosti, pogodbene svobode in avtonomije svobode (Zabel 1997). Poglavitni cilji javnih naročil so: - pospeševanje konkurence med ponudniki, kar lahko zagotovi bistven napredek, - preprečevanje korupcije. Tu mislimo predvsem na možnost, da bi bila odločitev naročnika odvisna od materialne koristi, ki bi jo imela oseba, ki o ponudbah odloča. Nedopustna ravnanja mora odkrivati in sankcionirati nadzorna služba in pri tem uporabiti splošne predpise o preprečevanju korupcije, - javna naročila so pogosto načrtno sprejet instrument državne gospodarske politike. Državna gospodarska politika je lahko usmerjena k različnim ciljem: oživitev gospodarstva, skrb za konkurenčnost nacionalnega gospodarstva, - zagotavljanje finančne discipline uporabnikov javnih sredstev, zlasti proračunskih, - povečanje zaupanja javnosti v delo države in njenih organov in s tem prepričanje o smotrni porabi proračunskih sredstev, Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 8 od 136

17 - racionalna poraba javnih sredstev ali z določenimi sredstvi doseči največji učinek oz. določen učinek s čim manjšimi sredstvi (Zabel 1997). Javna naročila lahko obravnavamo z različnih stališč: gospodarskega, socialnega pravnega ali političnega. Vsako od teh poudarja drugačne značilnosti in vprašanja. Izvedbe javnih naročil povzročajo finančno obremenitev davkoplačevalcev - pravnih in fizičnih oseb. Tako se na eni strani soočamo s finančno obremenitvijo, ki vodi k spremembam investiranja, kupne moči prebivalstva, k spremembam v obsegu dejavnosti, povečanju števila nezaposlenih in ostalim anomalijam, ki spremljajo ta proces (Pahor, 2000) Opredelitev javnega naročila Javna naročila so skupek dejanj, ki jih naročniki opravijo s ciljem gospodarne nabave blaga, storitev ali gradbenih del. K izvajanju javnih naročil so zavezani posredni in neposredni uporabniki državnega proračuna in lokalnih proračunov ( Postopek javnega naročanja je sklop dejanj vseh udeležencev, naročnika in ponudnika, od trenutka ko naročnik na podlagi sklepa pristojnega organa ugotovi potrebo po neki dobrini (blagu, storitvi, gradbenem delu), pa vse do poteka garancijskega roka za nabavljeno blago ali opravljeno storitev. Sredstva, ki jih za javna naročila uporablja država, se stekajo v državno blaginjo z davki, s carinami, taksami in z drugimi podobnimi fiskalnimi dajatvami, ki jih država v okviru zakonov pridobiva od fizičnih in pravnih oseb v Republiki Sloveniji. Sredstva, ki se zberejo na tak način, se namenijo za potrebe države, njenih enot in lokalnih skupnosti. Država mora tako zbrani denar porazdeliti s čim manjšimi stroški, kar pomeni, da morajo biti javni nakupi čim bolj racionalni. Zato proračunski porabniki v teh postopkih uporabljajo postopek javnega naročila. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 9 od 136

18 Pravni in ekonomski vidik javnih naročil Javna naročila predstavljajo multidisciplinarno področje, saj posegajo v pravni, upravni, ekonomski, finančni, proračunski, tehnični sistem, ter še nekatere druge sisteme. Država preko javnih naročil v končni fazi vstopa na trg kot enakopraven subjekt v civilnopravnem razmerju, je pa pojav javnih naročil potrebno gledati predvsem z vidika obveznega ravnanja naročnika, ne pa toliko ponudnikov, čeravno že prvi odstavek prvega člena govori o obveznem ravnanju naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil. Sistem javnega naročanja gre zato šteti kot specialen zakon glede na sistem klasičnih civilnopravnih razmerij. Sistem javnega naročanja ima za cilj določitev racionalnega in nepristranskega načina izbire pogodbenega partnerja (Juhart, 2001). Ravno obstoj posebnih pravil za sicer klasične obligacije, kjer kot naročnik oziroma kupec nastopa neposredni ali posredni uporabnik proračuna, ob dejstvu, da gre za relativno velik obseg poslov, ima za posledico tudi vplivanje na druga, prej omenjena področja. Oddaja javnih naročil zaradi velikega obsega poslov predstavlja močno orodje državne politike pri urejanju gospodarstva posamezne države, saj lahko predstavlja spodbuden dejavnik enakomernega gospodarskega razvoja. Na gospodarski pomen javnih naročil kažejo predvsem podatki o njihovem obsegu oziroma vrednosti Cilji pravnega urejanja javnih naročil Pravna definicija javnih naročil v zakonodajah in teoriji ni enotna. Na splošno lahko označimo javna naročila kot skupnost pravnih dejanj, s katerimi država na podlagi premoženjsko pravnih razmerij pridobiva blago in storitve v posebnem postopku (Zabel, 1997). Javna naročila torej definiramo kot»skupek dejanj«, ki jih sproži svobodna volja udeležencev in imajo določene pravne posledice: naročnik povabi podjetja k sodelovanju na javnem razpisu, podjetja pripravijo svoje ponudbe, na koncu pa naročnik izbere ponudnika in z njim sklene pogodbo. Pravna dejanja so Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 10 od 136

19 torej tista, ki vplivajo na nastanek, prenehanje ali spremembo pravic in obveznosti udeležencev. Pri javnih naročilih je bistveno, da država nastopa kot porabnik, kot plačnik in kot stranka v premoženjsko pravnih razmerjih. Za ta razmerja pa kljub nekaterim posebnostim veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava: prostovoljnost pri vzpostavljanju medsebojnih razmerij, pogodbena svoboda in avtonomija strank, prepoved protipravnega oškodovanja in določbe obligacijskega prava o posameznih tipih pogodb (Zabel, 1997). Pravo javnih naročil sicer sodi v okvir gospodarskega prava, povezano pa je tudi z nekaterimi drugimi pravnimi področji, ki jih prikazuje slika 1. Slika 1: Povezanost prava javnih naročil z drugimi pravnimi področji Vir: Pajk, 2000 Pravno urejanje kateregakoli področja je odvisno od spoznanja, katere družbeno priznane ali zaželene cilje lahko pravo doseže in s kakšnim namenom. Pravno urejanje trga javnih naročil zasleduje spodaj navedene cilje (Zabel, 1997). Glavni cilj javnih naročil je zagotavljanje finančne discipline uporabnikov javnih, predvsem proračunskih sredstev. Z ureditvijo javnih naročil naj bi bil v čim večji meri dosežen namen sredstev in tudi strogo upoštevani finančni okviri. Pravna Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 11 od 136

20 ureditev tako zagotovlja natančne pravice in obveznosti tako naročnika kot ponudnika. S finančno disciplino lahko zagotovimo racionalno porabo sredstev, ki se kažejo v razmerju med vloženimi sredstvi in pridobljeno vrednostjo (z določenimi sredstvi naj se doseže čim večji učinek oz. določen učinek s čim manjšimi sredstvi). Racionalizacija pa se kaže tudi v tem, da se za razpise in ponudbo uporabljajo enotni standardi, ki omogočajo lažjo oceno in primerjavo. Med poglavitnimi cilji se pojavlja tudi zagotavljanje konkurence med ponudniki, ki ne pospešuje le racionalne uporabe naročnikovih sredstev, temveč tudi racionalno poslovanje gospodarskih subjektov samih. Ureditev trga javnih naročil krepi zaupanje javnosti v delo države in njenih organov ter smotrnost uporabe sredstev, ki jih prispevajo davkoplačevalci. Cilj urejanja javnih naročil naj bi bil posredno tudi preprečevanje korupcije. Protikorupcijska klavzula je usmerjena predvsem zoper ponudnika z namenom preprečevanja uporabe nekonvencionalnih sredstev pridobivanja naročil. Glavni cilj javnih naročil je torej ustvariti konkurenčno, nediskriminatorno tržišče, ki bo omogočalo prost pretok blaga in storitev, kakor tudi zagotoviti davko plačevalcem in uporabnikom javnih sredstev najboljšo protivrednost za njihov denar. Samo izvajanje postopkov javnih naročil pomeni prihranek pri izdatkih, ki se nanašajo na plačilo po pogodbah, sklenjenih po postopku javnega naročila. Analiza pogodb in vrednosti pri naročilih velike vrednosti za leto 2003, navedenih v pogodbah, v primerjavi z vrednostmi iz objave razpisa kaže, da so sklenjene pogodbe v povprečju za 19 odstotkov nižje od ocenjenih vrednosti. Iz navedenega lahko sklepamo, da so naročniki na splošno napačno ocenili vrednost javnega naročila, pogosto najverjetneje brez temeljite analize trga. (Vlada RS, Urad za JN, 2004). Pogosto so javna naročila načrtno sprejet instrument državne gospodarske politike, ki pa je lahko usmerjena tudi k drugim ciljem, kot npr.: oživitev gospodarstva, skrb za konkurenčnost nacionalnega gospodarstva naproti tujemu, skrb za posamezne Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 12 od 136

21 panoge, zlasti če gre za strukturne spremembe, skrb za enakomeren regionalni razvoj in gospodarsko nerazvite države (Pajk, 2000) Gospodarski pomen javnega naročila Razlog za večje zanimanje za javna naročila je lahko njihov naraščajoč gospodarski pomen. Evropski trg javnih naročil je bil leta 1996 vreden okoli 720 mrd ekujev, kar je takrat predstavljalo 11,5 odstotkov BDP petnajstih držav članic. Danes je trg javnih naročil EU vreden okoli 1500 mrd evrov oz. 16 odstotkov BDP (Vidmar, 2004). V Sloveniji so obsegala javna naročila v letu 2003 več kot 424 mrd SIT oz. okoli 30 odstotkov odhodkov državnega proračuna, ali okoli 7 odstotkov BDP (Vlada RS, 2004). Po drugi strani pa javno naročanje pozitivno vpliva na razvoj gospodarstva, ker vzpodbuja konkurenco, postavlja zahteve spremljanja razvoja in vpliva na višjo stopnjo zaposlenosti in s tem višjo socialno raven. Poleg tega lahko spodbudijo dejavnost gospodarskih subjektov, gospodarskih panog, večjih zaostalih področij, lahko zmanjšajo brezposelnost. Ta povratni učinek je velikokrat poglavitni motiv za javna naročila. Na posreden način javna naročila tako pomenijo omejen državni intervencionalizem na tržna razmerja ob upoštevanju analize trga, ki je predpogoj za uspešen sistem javnih naročil. Javno naročanje se ne izvaja le na domačem ozemlju, temveč domača podjetja sodelujejo tudi pri javnem naročanju v tujini in obratno. Odpiranje javnih naročil tujim podjetjem ima tudi velik mednarodnogospodarski pomen (Zabel, 1997). S tem se država odpira interesom in nevarnostim tujih in nadnacionalnih gospodarskih koncernov. Nasprotno pa lahko omejevanje možnosti tujih podjetij povzroči napetosti na politični ravni, dolgoročno pa tudi slabitev domačega gospodarstva, ki v takem položaju ni soočeno s tujo konkurenco. Izbira najugodnejšega ponudnika ima pomemben vpliv na poslovanje izbranega ponudnika v prihodnosti. Javno naročilo se običajno razpiše za večje količine blaga Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 13 od 136

22 ali izvedbo storitev. Pridobitev takega naročila je za podjetje pomembna, saj kaže na sposobnost podjetja, da pridobi večje, zahtevnejše in bolj odgovorne posle, hkrati pa s tem nabira reference za prihodnja sodelovanja. Izpolnjevanje referenčne liste poveča podjetju ugled in mu daje možnost poslovanja na drugih področjih, na katerih do sedaj še ni sodelovalo. Javna naročila imajo tudi velik politični pomen. Načrtovanje porabe javnih denarnih sredstev in njihova dejanska poraba je za državljane vsake države zelo pomembno, saj je od tega odvisen njihov socialni status. Racionalna državna poraba teh sredstev veča zaupanje državljanov v državo, kar ugodno vpliva na družbene razmere v državi. Javna naročila naj bi omogočala prost pretok blaga, storitev in dela, vendar je kljub tej ideji po statističnih podatkih EU le manj kot 10 odstotkov javnih naročil v posamezni državi oddanih tujim podjetjem. V veliki meri je to posledica dejstva, da tuja podjetja skoraj praviloma sodelujejo pri javnih naročilih preko podružnic in domačih poslovnih partnerjev (Vidmar, 2004). Posebnost javnega naročanja lahko vidimo tudi v predpogodbeni fazi, posega pa v načelo proste izbire pogodbenega partnerja. Stranke, ki vstopajo v pogodbena razmerja, se same odločijo, s kom bodo vstopale v pogodbena razmerja; nagibi za sklenitev pogodbenih razmerij so pri tem lahko racionalni ali pa tudi ne (Juhart, 2001) Temeljna načela javnega naročanja Zakon o javnih naročilih (ZJN-1A) podaja štiri temeljna načela javnega naročanja: - načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (ZJN 1A, 4 člen), - načelo zagotavljanja konkurenčnosti med ponudniki (ZJN 1A, 5 člen), - načelo transparentnosti (preglednosti) porabe javnih sredstev (ZJN 1A, 6 člen), Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 14 od 136

23 - načelo enakopravnosti ponudnikov (ZJN 1A, 7 člen). Načela pomagajo pri razumevanju področja javnega naročanja, postavljajo cilje javnega naročanja in služijo kot argument pri razlagi pravil zakona. Poleg omenjenih načel, ki so v zakonu napisana, veljajo tudi druga splošna pravna naročila, zakon pa v nekaterih členih skriva še nekaj načel, kot so npr. načelo hitrosti, načelo zakonitosti, načelo formalnosti in drugi. Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev v prejšnjem zakonu ni bilo posebej opredeljeno v zdajšnem zakonu pa je opredeljeno, kot je opisano v nadaljevanju.»naročnik mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila«. Načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev zahteva, da se nakupi blaga in storitev opravijo s čim manj sredstvi, da porabljena sredstva zagotavljajo ustrezno kakovost in da predmeti javnih naročil sledijo potrebam javnega sekorja. Ocena o gaspodarni in učinkoviti porabi javnih sredstev pri konkretnem javnem naročilu je odvisna od različnih okološčin sedanjih in prihodnjih potreb naročnika, njegovih finančnih zmožnosti, pričakovanega tehničnega razvoja in podobno. Načelo gospodarnosti od naročnikov ne zahteva, da kot poglavitno merilo za izbor najugodnejše ponudbe postavijo najnižjo ceno. Naročnik mora poskrbeti za uveljavitev načela gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev na začetku postopka - ob pripravi razpisne dokumentacije. Predmet razpisne dokumentacije, pogoje in merila mora oblikovati tako, da zagotavljajo gospodarno porabo sredstev. Načelo pa ne dovoljuje, da naročnik izbere ponudbo, ki v največji meri zagotavlja gospodarnost in učinkovito porabo, a ni najugodnejša po merilih iz razpisne dokumentacije. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 15 od 136

24 Načelo zagotavljanja konkurence zavezuje naročnike, da v postopkih javnega naročanja ne smejo omejevati konkurence med ponudniki z napačno izbiro postopka ali navajanjem pogojev in meril, ki bi ustvarjali okoliščine, v katerih se omejuje konkurenca. Načelo se izraža v mnogih določbah ZJN-1A, najbolj jasno pa v tem, da mora naročnik ponudnikom v vseh fazah postopka sporočati enako količino informacij v enakem času. Pravila o varstvu konkurence zagotavljajo svobodno konkurenco na določenem trgu, na primer na slovenskem trgu ali trgu EU. Načelo pomeni, da mora biti vsem zainteresiranim in sposobnim ponudnikom omogočeno poslovanje z javnim sektorjem in pod enakimi pogoji. Prepovedana so diskriminatorna merila, ki izločujejo ponudbe brez objektivno upravičjivih razlogov in neupravičeno privilegirajo ter preprečujejo konkurenco. Načelo transparentnosti porabe javnih sredstev zavezuje naročnika, da lahko porabi sredstva le v okviru predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega javnega razpisa, ter v javnosti postopkov oddaje javnih naročil, ki se kažejo v objavah v uradnem glasilu ter dostopnosti dokumentov vsakomur, ki je zainteresiran za dodelitev javnega naročila. Omenjeno načelo se najbolje izraža v objavah javnih naročil v Uradnem listu, objavah njihovih rezultatov ter v javnosti odpiranja ponudb v večini postopkov. Po mnenju poznavalcev je to načelo najpomembnejše, saj ga je mogoče razumeti tudi v njegovi najširši razlagi, tako da pokriva tudi ostala načela (Primec, 2000). Postopki oddaje javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Preglednost in javnost postopkov sta določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu zato, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Zainteresiranim ponudnikom pa mora biti dana možnost, da se seznanijo s potrebami javnega sektorja, pomembnimi dejstvi, odločitvami in dejanji v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 16 od 136

25 V praksi je verjetno največkrat kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov, saj zajema enakopravnost v najširšem smislu. Prej veljavni zakon je pod določenimi pogoji dajal prednost domačim ponudnikom do določenega odstotka vrednosti javnega naročila. Načelo se nanaša predvsem na krajevno, predmetno ter osebno diskriminacijo. Seveda je potrebno poudariti, da ni vsaka diskriminacija neupravičena. Tako npr. ne more biti diskriminatorna zahteva naročnika ob nakupu opreme, da mora ponudnik zagotoviti garancijski servis opreme v primernem roku. Ponudnik z druge celine bo tak rok le stežka zagotovil, še posebno če je predmet prodaje nepremična stvar, ne glede na to pa se ne bo mogel sklicevati, da je nasproti ponudniku, ki ima svoje poslovne prostore v bližini naročnika, diskriminiran. Enakih možnosti ni, razmerja pa morajo biti pravno enako urejena. Med ponudniki torej ne sme biti neupravičenega razlikovanja niti v pogojih niti v merilih ali tehničnih zahtevah razpisa. Vsakega od teh elementov mora naročnik v primeru dvoma objektivno upravičiti. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 17 od 136

26 4. Zakon o javnih naročilih in novosti ZJN-1A Zadnja sprememba zakona o javnih naročilih se je zgodila v začetku leta 2004, ko je bila sprejeta novela zakona o javnih naročilih. Ta na eni strani prinaša kar nekaj poenostavitev, na drugi strani pa uvaja nove vrste postopkov (elektronsko poslovanje in dražbe, okvirni sporazumi). Ena od večjih novosti je tudi obvezna objava v uradnem listu Evropske unije za naročila določenih vrednosti. To velja za naročila blaga v vrednosti nad 57 milijonov tolarjev, pri gradnjah pa je meja 1,43 milijarde tolarjev. Za naročila blaga in gradenj pod omenjenima zneskoma je obvezna le objava v Uradnem listu RS, izjema so naročila malih vrednosti (do 10 milijonov SIT za blago in do 20 milijonov SIT za gradnje) (Vidmar, junij 2004). Po ZJN-1A zadošča za uspešen javni razpis ena sama pravilna ponudba, kar velja tudi za naročila malih vrednosti. Področje določanja in dokazovanja sposobnosti ponudnikov za sodelovanje v postopkih oddajanja javnih naročil se je z novelo zakona bistveno spremenilo. Po ZJN-1A so tako obvezni samo trije pogoji (registracija, dovoljenje za dejavnost in nekaznovanost za podkupovanje), vsi drugi pogoji pa so fakultativni in prepuščeni odločitvi naročnika. Fakultativni pogoji so bili do ZJN-1A določeni kot obvezni formalni pogoji. Novelirani zakon določa različne možne oblike dokazovanja ponudnikove ekonomsko-finančne sposobnosti. Konkretno obliko oz. način dokazovanja te sposobnosti pa lahko določi naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudb. Če ponudnik iz kakršnegakoli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko-finančno sposobnost dokaže na drug način, ki ustreza dokazovanju posameznega pogoja in katerega naročnik oceni za primernega (Kokalj, junij 2004). Po novem zakonu bo lahko podjetje oddalo ponudbo po elektronski poti, kar je omogočal že stari zakon, vendar pa podzakonski predpis, ki naj bi urejal elektronsko oddajo ponudb, ni bil nikoli sprejet. Novost je tudi možnost elektronske dražbe, ki se Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 18 od 136

27 izvede po končanem pregledu in ocenjevanju ponudb. Naročnik povabi k dražbi le ponudnike s pravilnimi ponudbami. Dražba poteka tako, da bo vsak ponudnik na informacijskem sistemu lahko videl, kakšna je trenutna najnižja cena in na katerem mestu je s ceno, ki jo ponuja, ne bo pa razkrita identiteta ostalih ponudnikov. Možnost elektronske dražbe bo moral naročnik napovedati v javnem razpisu. Novi zakon govori tudi o okvirnih sporazumih. Gre za postopek, ki je časovno razdeljen na dve fazi. V prvi fazi naročnik ugotovi usposobljenost in sposobnost ponudnika, v drugi fazi pa glede na predmet naročila odloča o najboljši ponudbi. Ko naročnik izpelje prvo fazo, sklene okvirni sporazum s posameznim ponudnikom ali več ponudniki (najmanj trije) za enako blago. Prednost takšnega načina je v tem, da naročnik ni vezan na okvirni sporazum. Vezan je le toliko, če si prek njih zagotovi ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Če ne, lahko odda naročilo drugje. (Dolinšek, maj 2004). Novelirani zakon o javnih naročilih (ZJN-1A) z možnostjo vzpostavitve seznamov zainteresiranih izvajalcev na vseh področjih javnega naročanja omogoča bistveno zmanjšanje administrativnih stroškov in postopkov, predvsem pa oblikovanje transparentne sposobnosti ponudnikov oz. izvajalcev. Novela zakona omogoča oblikovanje seznamov zainteresiranih izvajalcev ne le po izpolnjevanju formalnih pogojev, ampak in predvsem tudi po ekonomsko-finančnih, tehničnih, kadrovskih in drugih pogojih sposobnosti ponudnikov. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo tako po zakonu lahko oblikovala kakovostne funkcionalne sezname, ki bodo transparentni tako glede ponudnikov, in kar je še pomembnejše, seznami bodo lahko izkazovali raven in obseg ekonomskofinančne in funkcionalne sposobnosti ponudnikov. Na seznam se bodo ob izpolnjevanju enakih pogojev lahko vpisali tudi izvajalci drugih držav. Ponudnik, ki bo vpisan na seznam, bo tako namesto večjega števila drugih javnih listin za dokazovanje pogojev predložil le potrdilo o vpisu na seznam (Kokalj, junij 2004). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 19 od 136

28 4. 1. Zakonska podlaga Zakon o javnih naročilih - ZJN-IA (Uradni list RS, št. 2/2004) je začel veljati in je uvedel nekaj bistvenih novosti: - uskladitev ZJN-1 (Uradni list RS, št. 39/2000) s pravnim redom EU, - odpravo administrativnih ovir in racionalizacija postopkov, - uvedbo sistema elektronskega naročanja v prakso in možnost centralizacije javnega naročanja. Praktično so bili spremenjeni skoraj vsi členi starega ZJN-1 (Uradni list RS št. 39/2000, 102/2002). ZJN-IA na nekaj mestih predvideva sprejem podzakonskih predpisov. Nekateri od teh so bili že sprejeti, drugi še ne. Ne glede na to se do sprejema slednjih smiselno uporabljajo podzakonski predpisi, ki so bili sprejeti na podlagi starega Zakona o javnih naročilih iz leta 2000, če niso v nasprotju z veljavnim Zakonom o javnih naročilih. ZJN-IA predvideva sprejem enajstih podzakonskih predpisov, do sedaj pa jih je bilo sprejetih le šest ( - Pravilnik o določitvi tolarskih protivrednosti, nad katerimi so potrebne objave javnih naročil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti (Uradni list RS, št. 40/2004), - Pravilnik o enotnih obrazcih za vse vrste objav, ki jih morajo naročniki objavljati po zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 44/2004), - Uredba o izvedbi postopkov oddaje skupnih javnih naročil za potrebe upravnihorganov (Uradni list RS, št. 111/2003), - Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročilmale vrednosti (Uradni list RS, št. 84/2004), - Uredba o kategorijah in seznamih naročnikov po Zakonu o javnih naročilih (Uradnilist RS, št. 73/2004), - Navodilo o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil in o načinu preveritve teh listin (Uradni list RS, št. 13/2001), Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 20 od 136

29 - Pravilnik o enotnem obrazcu za sporočanje podatkov o oddanih javnih naročilih za leto 2001, 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 25/2002, 33/2003 in 42/2004), - Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno in nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004), - Pravilnik o natančnejši vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 32/2004 in 87/2004), - Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004 in 87/2004), - Navodilo o postopku odpiranja ponudb (Uradni list RS, št. 86/2001), - Pravilnik o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 114/2002 in 54/2004). Obstajajo stroga pravila, ki urejajo javno naročanje. Njihova naloga je zagotoviti nepristransko izbiro ustrezno usposobljenih izvajalcev in ekonomsko najugodnejše ponudbe ob vsej transparentnosti, ki je potrebna za uporabo javnih sredstev. Pri oddaji javnih naročil se uporabljajo poleg ZJN-IA še: - Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/1999), - Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/1999), - Zakon o javnih financah (Uradni list RS št. 79/1999), - Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002), - Zakon o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/2004), - podzakonski predpisi, izdani na podlagi zgoraj navedenih zakonskih podlag, - vsa pozitivna zakonodaja, ki ureja področje(a), v katera sodi posamezen konkreten predmet javnega naročila (na primer Zakon o graditvi objektov) ( str. 5). Zakonodajalec je pri pripravi novele zakona o javnih naročilih upošteval tudi večino predlogov Državne revizijske komisije, ne pa vseh, na primer možnosti sklepanja okvirnih sporazumov s ponudniki, uvedbe novega načina javnega naročanja z Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 21 od 136

30 elektronsko dražbo, vzpostavitve spletnega portala javnih naročil, predvsem pa dejstva, da naročniku po novem zadošča samo ena prispela veljavna ponudba. Doslej sta se namreč zahtevali vsaj dve prispeli veljavni ponudbi, v nasprotnem primeru je moral naročnik razpis za oddajo javnega naročila ponoviti. Med nejasnostmi zakona pa na komisiji opozarjajo tudi na oddajo naročila invalidskemu podjetju in opozarjajo na vprašanje, ali smejo na razpisih sodelovati tudi podjetja v stečaju ( Med spremembe, ki odpravljajo administrativne ovire in pomenijo racionalizacijo postopkov sodijo: - možnost, da vse dokumente za dokazovanje usposobljenosti zahteva naročnik kasneje in to le od izbranega ponudnika (pred tem so morali vsi ponudniki predložiti vse dokumente že ob ponudbi), - v razpisni dokumentaciji naročnik določi, katere pogoje mora izpolnjevati ponudnik (pred tem so morali zahtevati vse dokumente iz 42. člena ZJN-1), - skrajšujejo se roki, - naročniku po novem zadošča samo ena prispela veljavna ponudba (doslej sta se namreč zahtevali vsaj dve prispeli veljavni ponudbi, v nasprotnem primeru je moral naročnik razpis za oddajo javnega naročila ponoviti), - ponovno se uvaja obrazložena odločitev o oddaji ( Drugi sklop sprememb se nanaša na vstop Slovenije v EU. Pravni red mora biti popolnoma usklajen, na področju javnega naročanja pa je popolna uskladitev pogoj za to, da bo Slovenija tudi v prihodnje prejemala sredstva iz evropskih skladov, kot so: Phare, Sapard, ISPA, kohezijski in strukturni skladi. Spremembe, ki so posledica uskladitve ZJN-1 s pravnim redom EU in ki so močneje posegle tudi v našo prakso, so: - natančnejša opredelitev naročnika, - spremenjena pravila določanja vrednosti, - spremembe glede variantnih ponudb, Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 22 od 136

31 - določitev razlogov za ugotovitev nesorazmerno nizke cene. Tretji cilj sprememb pa se nanaša na umestitev sistema elektronskega naročanja v prakso in na centralizacijo izvajanja postopkov. Kjer je to možno, potrebno in predvsem racionalno, bi se lahko organizirale ustrezne centralizirane naročniške enote. To prinaša veliko prednosti, vendar bo treba paziti, da ne bo tudi več slabosti. Ne sme namreč priti do tega, da bi zaradi prevelikih naročil izpadli majhni specializirani ponudniki, še manj pa, da bi zaradi prevelikih apetitov konkurenčnih velikanov njihova medsebojna borba povzročila neuspešne razpise in s tem stalnega poraženca naročnika Gre tudi za spremembe, ki so omogočile transformacijo Urada za javna naročila v agencijo, ki naj bi nadgradila sedanje pristojnosti in prakso urada - Urad za javna naročila je bil s 1. aprilom 2004 že ukinjen (Uradni list RS, št. 25/2004) in je postal strokovna služba Ministrstva za finance (Uradni list RS, št. 2/2004). Praksa urada se je, poleg izdajanja mnenj in poleg svetovanja, kazala pretežno v pripravi tipskih razpisnih dokumentacij, agencija pa naj bi postala centralno mesto za oblikovanje ustreznih podlag, metod, standardov ter metodologije za izdelavo katalogov, kar naj bi pocenilo naročanje in poenotilo prakso. Na ta način bi nedvomno prišlo do prihrankov ( Zakonske spremembe naj bi nadalje omogočile izkoriščanje možnosti in prednosti, ki jih nudijo informacijske tehnologije ob zadostni pravni urejenosti in varnosti. Male vrednosti naj bi po ZJN-IA končno postale majhne. Notranji predpis sicer ostane, a pripraviti ga bo treba ob upoštevanju temeljnih načel zakona in ne več skladno z vsemi določili ZJN-1, kot je to zapisano sedaj in kar je privedlo do internih aktov, ki so prestrogi in v zapisani obliki neizvedljivi brez iznajdljivosti naročnikovih delavcev. Kako naj tričlanska komisija izbere tri ponudbe in izbira med Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 23 od 136

32 ikebanami v vrednosti do SIT, poleg tega pa sta v kraju le dve cvetličarni. Tudi preverjanje in vodenje dokumentacije ostaneta, vendar bo treba dokumentacijo voditi le nad vrednostjo, ki jo določi naročnik v svojem aktu Vrste postopkov naročanja Po ZJN-IA so določene vrste postopkov za oddajo javnih naročil: odprti postopek, omejeni postopek in postopek s pogajanji. Naročnik za oddajo javnega naročila praviloma izbere odprti ali omejeni postopek. Odločitev o izboru postopka - odprti ali omejeni - je tako odvisna od primernosti posamezne oblike (Mužina, Vesel, 2004). Postopek s pogajanji se uporablja samo v primerih in okoliščinah, kot to določa zakon Odprti postopek Naročnik mora pri oddaji javnega naročila z odprtim postopkom (18. člen ZJN-IA), v katerem lahko odda ponudbo vsak zainteresirani ponudnik, upoštevati vse ponudbe, ki do njega prispejo v predvidenem roku. Vsebinsko naročnik v vsaki oddani ponudbi preveri, ali je ponudnik usposobljen in sposoben izvesti razpisan posel oziroma dobaviti blago, ki je predmet javnega naročila, poleg tega pa preveri še, ali je ponujeni predmet javnega naročila skladen z naročnikovimi zahtevami Omejeni postopek Omejeni postopek (19. člen ZJN-1A) je vsebinsko podoben odprtemu postopku, le da je pri omejenem postopku faza preverjanja usposobljenosti ponudnika in sposobnosti izvedbe posla časovno ločena od faze preverjanja ponujenega predmeta. Tako naročnik v prvi fazi prizna ponudnikom sposobnost na podlagi vnaprej določenih pogojev. V tej fazi se zainteresirani ponudniki seznanijo z javnim naročilom, vendar le v obsegu, ki je v tem času naročnikova projekcija njegovih Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 24 od 136

33 potreb. Rezultat te faze je seznam kandidatov, ki lahko velja največ tri leta od priznanja sposobnosti. Naročnik v drugih fazah poziva te kandidate, da vsakokrat oddajo konkretne ponudbe. Ker v drugi fazi lahko oddajo ponudbo le kandidati, ki so na seznamu, naročnik s povabilom k oddaji ponudb natančneje predstavi predmet (vsakokratnega) naročila. Med prispelimi ponudbami nato naročnik vsakokrat izbere najugodnejšo ponudbo. Zakon dovoljuje uporabo omejenega postopka v primerih stalnih nabav, ki jih po obsegu in času vnaprej ni mogoče opredeliti. Drugi pogoj, naveden v ZJN-IA, je, da je predmet nabave generično blago ali storitev, ki se ne proizvaja po posebnih zahtevah naročnika oziroma so blago ali storitve na trgu na voljo takoj oziroma za nabave, za katere je vzpostavljen trg (Škufca, 2004b, str. 37). Za naročnika je pogosto gospodarno uporabiti omejeni postopek kot odprti postopek v primeru večkratnih, ponavljajočih se istovrstnih nabav. Tipični primer take nabave je nabava hrane, pisarniškega materiala, medicinski potrošni material itd Postopek s pogajanji Obstajata dve vrsti postopka s pogajanji: s predhodno objavo in brez predhodne objave. Postopek s pogajanji predstavlja izjemo javnega naročanja, zato ga naročniki lahko uporabijo le v primeru: - neuspeha pri odprtem ali omejenem postopku, ko naročnik bodisi ne pridobi nobene ponudbe bodisi ne pridobi nobene primerne ponudbe, - ko lahko iz različnih razlogov, ki morajo biti objektivni (razmere na trgu ali pri naročniku) ali povezani z izključnimi pravicami, izpolni naročilo le določen ponudnik - naravnih nesreč, izredne nujnosti iz razlogov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, in ko ni mogoče spoštovati niti skrajšanih predpisanih rokov za izvedbo postopka... (Mužina, Vesel, 2004). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 25 od 136

34 Pri nekaterih od teh postopkov mora naročnik pred njihovim začetkom pridobiti predhodno mnenje Ministrstva za finance. Bistvena razlika med postopkom s pogajanji, odprtim in omejenim postopkom je, da pri postopku s pogajanji naročnik ne opredeli dokončno vsebine in pogojev posla, ampak jih usklajuje z udeleženci (osebami, ki so zainteresirane, da predložijo ponudbo in pridobijo posel) v nadaljnjem postopku (Kranjc, 2004). Naročnik se z možnimi ponudniki posvetuje in z enim ali več pogaja o vsebini pogodbe (Mužina, Vesel, 2004). V Sloveniji je bilo v letu 2003 izvedenih 9448 postopkov. Strukturni prikaz oddanih naročil po uporabljenih konvencionalnih postopkih oddaje nedvoumno kaže, da sta prevladovala predvsem odprti in omejeni postopek, ki najmočneje uveljavljata tri temeljna načela javnega naročanja načelo transparentnosti obenem z načelom konkurenčnosti, in načelo učinkovitosti, ki se še zlasti izkazuje z uporabo omejenega postopka. Slika 2: Razdelitev javnih naročil po postopku oddaje v RS v letu 2003 Vir: Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 26 od 136

35 V letu 2003 je prevladal omejeni postopek pred odprtim postopkom, kar bi lahko pomenilo premik k naročanju zahtevnejših vrst blaga in storitev ali večjo uporabo ponavljajočih (sukcesivnih) dobav, za kar je primernejši omejeni postopek, ki tudi sicer pomeni višjo stopnjo zahtevnosti in razvitosti javnega naročanja nasploh Javna naročila male vrednosti Naročilo male vrednosti je javno naročilo, ki po Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/2003) ne presega določene vrednosti, po kateri bi ga bilo treba objaviti v Uradnem listu - za blago in storitve ,00 SIT brez DDV, za gradnje pa ,00 SIT brez DDV. Oddaje naročila male vrednosti predstavljajo posebno poglavje oddaje javnih naročil. Vsak naročnik mora področje oddaj naročil male vrednosti urediti v notranjem aktu, zato se omenjeni postopki med naročniki razlikujejo. Večini je skupno to, da morajo pozvati določeno število ponudnikov po lastnem izboru, kljub temu pa ne smejo zavrniti ponudnika, ki ni bil povabljen, in mu morajo na njegovo zahtevo nuditi vse informacije o naročilu male vrednosti. Seveda je za tako naročilo veliko težje izvedeti, zato si nekateri naročniki pomagajo tako, da jih objavljajo na spletu. Tudi priloge, ki jih je treba v naročilu male vrednosti priložiti k ponudbi, so različne: nekateri zahtevajo zgolj izjavo, da ponudniki izpolnjujejo zakonske pogoje, drugi zahtevajo kopije ali celo originale različnih dokazil. Notranji pravilnik mora upoštevati le temeljna načela ZJN-1A. Nesmiselno bi bilo namreč pri oddaji javnih naročil male vrednosti upoštevati vse določbe zakona, saj bi tako naročniki morali izvesti popolnoma enak postopek, kot ga predpisuje ZJN-IA, tudi za oddajo javnih naročil male vrednosti. Zakon je predpisal drugačen postopek oddaje javnih naročil male vrednosti z namenom, da naročnikom olajša oddajo javnega naročila, skrajša čas in zmanjša stroške. Odstopanje je torej utemeljeno z ekonomskimi razlogi, saj bi pri nakupih blaga, storitev in gradenj manjše vrednosti stroški izvedbe postopka oddaje javnega naročila Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 27 od 136

36 lahko dosegli ali celo presegli vrednost samega nakupa. Po drugi strani je pri zakonskem urejanju javnih naročil male vrednosti upoštevana tudi narava tovrstnih naročil, ki so praviloma takšna, da zahtevajo hitro ukrepanje - tekoče oziroma sprotne nabave, nadomestni nakupi, manjša vzdrževalna dela (Mužina, Vesel, 2004) Pogoji in merila Priprava pogojev za udeležbo in meril za ocenjevanje ponudb je poleg priprave tehničnih specifikacij najpomembnejša naloga naročnika. Z izbiro napačnih meril in pogojev ponudnik ne more pripraviti kakovostne ponudbene dokumentacije, naročnik pa ne dobi najustreznejše ponudbe, ampak ponudbo, ki je "najustreznejša" po pogojih in merilih, ki jih je napisal. Ko govorimo o izbiri in določanju meril, moramo takoj pripomniti, da sta na tem področju potrebna posebna kreativnost in občutek naročnika, da v merila prenese svoje dejanske potrebe in pričakovanja, in sicer v takšni obliki, da bodo ponudniki to razumeli. Hkrati pa morajo merila zagotavljati medsebojno primerljivost ponudb in nenazadnje tudi zagotavljati spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja. Naročnik z objavo meril in pogojev ponudnikom predlaga pravila igre posameznega javnega naročila. V primeru da pogoji in merila niso neupravičeno diskriminatorni, se potencialni ponudniki odločijo, ali bodo pravila igre sprejeli in na javnem razpisu sodelovali ali pa ne. ZJN-1A že v samih definicijah pojmov navaja definiciji "pogoj" in "merilo". Pogoj za udeležbo je vsak element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. To pomeni, da neizpolnjevanje pogoja pomeni nepravilnost, neprimernost ali nesprejemljivost ponudbe. V naši terminologiji se je za izpolnjevanje pogojev za udeležbo udomačil izraz usposobljenost. Termin je potrebno razlikovati od termina sposobnost, s katerim Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 28 od 136

37 ugotavljamo možnost izpolnitve konkretnega naročila glede na kadrovske, finančne in tehnične zmožnosti. Pogoji za udeležbo določajo, kdo lahko sodeluje v postopku in kdo ne. Zakon navaja minimalne, a obvezne pogoje (42.člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004), ki jih mora ponudnik izpolnjevati kumulativno. Naročnik pa sme zahtevati izpolnjevanje tudi drugih pogojev, a o tem več v nadaljevanju. Ponudnik, ki ne dokaže, da izpolnjuje zahtevane pogoje, je izločen iz nadaljnjega postopka ne glede na vsebino ponudbe. Merilo pa predstavlja element vrednotenja, primerjanja oz. presojanja ponudb. Pri vrednotenju ponudb z merili naročnik ugotavlja, koliko je določena ponudba ugodnejša, boljša od ostalih. Neizpolnjevanje določenega merila samo po sebi še ne pomeni izključevanja ponudbe. ZJN-1A poleg pogojev in meril govori še o kvalifikacijskih zahtevah, ki jih opredeljuje kot zahteve iz razpisne dokumentacije. Te so pomembne za izvedbo razpisanega javnega naročila in morajo biti v ponudbi v celoti izpolnjene ter predstavljajo predpogoj za priznanje usposobljenosti ponudnika. Uporabljajo se v kvalifikacijskem postopku. Naročniki se za ocenjevanje in primerjanje ponudb poslužujejo različnih matematičnih modelov (od preprostih do kompleksnih modelov, pri katerih so spremenljivke medsebojno soodvisne, skale ocenjevanja pa nelinearne). Ne glede na uporabo modela pa je treba poudariti, da mora naročnik vsak model pred vpeljavo v javno naročilo preizkusiti na tipičnih predstavnikih tržišča, pa naj gre za blago, storitve ali gradbena dela. Prav gotovo lahko naročniki ponudnikom, seveda pa tudi sebi najbolj zagrenijo življenje s slabo postavljenimi pogoji in merili, po katerih ni možno enakopravno ocenjevati ponudnikov, zato je potrebno temu področju javnega naročanja posvetiti še prav posebno pozornost. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 29 od 136

38 Pogoji Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki njih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami v pisni in elektronski obliki. Pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, ki je predpisan v razpisni dokumentaciji in je ključne narave (3. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004). Pogoj se lahko nanaša na ponudnikove (udeleženčeve) osebne lastnosti (ekonomskofinančna, tehnična, kadrovska sposobnost) ali pa neposredno na ponudbo (rok za dokončanje del, garancijska doba, sredstvo zavarovanja in podobno). Pogoji se od merila razlikujejo po tem, da ne vpliva na ocenitev na ocenjevalni lestvici. Pogoj je prag, ki mora biti izpolnjen pri vsakem ponudniku, da se on in njegova ponudba sploh ocenjujeta. Če pogoj ni izpolnjen, se ponudnika izloči iz postopka (Kokalj, 2004). Naročnik je svoboden pri določitvi pogojev, ki pa seveda ne smejo biti deskriminatorni (Možina, Vesel, JN pogoji in merila 2002). Zunaj te omejitve pa določi naročnik pogoje glede na svoje potrebe in glede na predmet javnega naročila. V zakonu so samo štirje pogoji obvezni (prvi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1A). - Registracija ponudnika je osnovni pogoj za poslovanje z naročnikom. Kot dokazilo mora ponudnik predložiti izpisek iz sodne ali druge evidence. Pri tem je potrebno poudariti, da je dokument za ponudnike iz Republike Slovenije potrdilo sodišča o registraciji oz. potrdilo, da ponudnik ni prenehal opravljati dejavnosti, ki ga izda pristojni davčni urad. Potrdili sta različni v odvisnosti od tega, ali je ponudnik registriran pri sodišču (npr. d. o. o.) ali pri pristojnem davčnem uradu (npr. s. p.). - Dokazilo o dovoljenju za opravljanje dejavnosti je potrdilo, ki ga izda pristojni organ, zadolžen za vodenje evidenc izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 30 od 136

39 - Dokazilo o nekaznovanju je izpisek iz sodne ali druge evidence. Potrdila o nekaznovanju za fizične osebe izdaja Ministrstvo za pravosodje, uradno pa se nikjer ne vodi evidenca upravnih odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti. Naročnik se tako lahko najbolje zavaruje s podpisano izjavo ponudnika, da mu ni bila izdana pravnomočna ali sodna odločba, s katero bi mu bilo prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet naročila. - Potikorupcijska klavzula Naročnik mora izločiti ponudnika, v zvezi s katerim obstaja utemeljen sum, da je ponudnik ali kdo drug v njegovem imenu delavcu naročnika v postopku oddaje javnega naročila, obljubil, ponudil ali dal kakršnokoli korist z namenom, da bi tako vplival na vsebino, dejanje ali odločitev naročnika glede ponudbe pred izbiro ponudnika, med ali po njej. ZJN-1-UPB določa, da se utemeljenost suma izkazuje z listinami ali izjavami oseb (42. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004). Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko naročnik zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi naslednje pogoje: - Pogoj, da ponudnik ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidaciji (4. odstavek 42. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004), je prav gotovo pomemben takrat, ko naročnik oddaja večje naročilo in/ali stopa s ponudnikom po sklenitvi pogodbe v trajnejše poslovno razmerje. Se posebej je to dejstvo pomembno pri oddaji naročil gradbenih del, ki trajajo daljše časovno obdobje. Dokazilo je izpisek iz sodne ali druge evidence. Gre za potrdilo sodišča, da proti ponudniku ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije - Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih (4. odstavek 42. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004) je potrdilo, ki ga izda pristojni davčni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Za ponudnike iz Republike Slovenije je ta organ pristojni davčni urad. Smiselno je zahtevati potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih, ki so zapadli do dneva dviga potrdila, sicer davčni urad pred izstavitvijo potrdila ponudniku zahteva še poravnavo nezapadlih Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 31 od 136

40 obveznosti. Navedeno potrdilo velja samo za davke, prispevke in druge obvezne dajatve, ne nanaša pa se na "poslovne obveznosti". - Kot dokazilo o poslovni in finančni sposobnosti (42a. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004) zakonodajalec našteva več možnosti, izmed katerih naročnik izbere tisto, ki je ustrezna glede na vsebino javnega razpisa. Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, katere izmed elementov iz 42. člena je izbral. Poleg tega lahko izbere tudi druge za razpis smiselne elemente, ki kažejo na ponudnikovo finančno in poslovno sposobnost. Poleg revidiranih poslovnih izkazov, kot sta bilanca stanja in izkaz uspeha, mnenj bank in specializiranih institucij, so na tem področju na voljo še elektronski mediji, na primer bazi FIPO in I-BON, z veliko količino informacij o finančni in poslovni sposobnosti ponudnikov. Ne nazadnje ne smemo pozabiti na bonitetna poročila, kot so BON 1 in BON 2 ali BON 3, ki jih izdaja APP, ali na podatke iz bilance uspeha in bilance stanja za tiste ponudnike, ki pri APP nimajo odprtega tarnsakcijskega računa. Za slednje ne gre pozabiti na potrdilo poslovne banke, da njihov žiro račun v preteklem 6-mesečnem obdobju ni bil blokiran. Vedno je potrebno zahtevati le tiste podatke o finančni in poslovni sposobnosti, ki so upravičeni za izvedbo javnega naročila. Podatki o finančni in poslovni sposobnosti so še posebej zanimivi takrat, ko stopa naročnik s ponudnikom v trajnejše poslovno razmerje. - Kot dokazilo o razpolaganju z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi zakonodajalec v 42. členu ZJN-1 primeroma našteva dokazila, ki jih lahko zahteva naročnik v skladu s predmetom naročila, na primer seznam najvažnejših dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih, opis ponudnikove tehnične opremljenosti, navedbo strokovnih delavcev ponudnika, vzorce izdelkov, certifikate ipd. Poleg omenjenih lahko naročnik predpiše še dodatne pogoje, vendar mora dobro razmisliti, ali so ti dejansko potrebni in smiselni za konkretno javno naročilo. Ti pogoji ne smejo biti diskriminatorni, naročnik pa mora pri tem dosledno upoštevati pravila o varstvu konkurence. Kadar naročnik zahteva določene izjave, na primer o plačilnih pogojih, dobavnih rokih, zagotavljanju kontrole kakovosti ipd., je najbolje, Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 32 od 136

41 da takšne izjave sestavi tako, da jih ponudnik samo izpolni in podpiše. Ponudniku tako naročnik precej olajša delo, poleg tega pa je samo v tem primeru možno izjave različnih ponudnikov medsebojno primerjati na enakih osnovah. Kljub navedbi listin v samem zakonu je potrebno zaradi problemov, ki jih je pokazala praksa pri izvajanju ZJN, vrste in mesto pridobitve nekaterih listin pojasniti nekoliko natančneje. Pomembno je, da tako naročnik poleg svojih zahtev navede tudi, kje lahko ponudnik zahtevan dokument dobi. Praviloma listine, ki jih mora predložiti ponudnik, ne bi smele biti starejše od 30 dni, ni pa nujna predložitev listine v originalu ali overjeni kopiji. Da naročnik ponudniku ne povzroča nepotrebnih stroškov, se lahko zadovolji že z običajno fotokopijo, na kateri ponudnik s svojo izjavo jamči, da so podatki v listini resnični. V primeru dvoma lahko naročnik zahteva original. Pogoje, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, da lahko sodeluje v postopku, mora naročnik objaviti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji. Če ponudnik ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za udeležbo, je naročnik dolžan ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka. Takšna pogodba je nesprejemljiva in nepravilna Merila Merilo je element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb (3. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004). Namen meril je, da vse pravočasne in pravilne ponudbe razvrstijo na ocenjevalni lestvici po opravičljivih prednostih (Kokalj, 2004, str. 218). Če želi naročnik opraviti kakovostno merjenje, mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji natančno navesti merila, način uporabe meril in pomen posameznega merila, ki bo uporabljeno pri ocenjevanju ponudb. V razpisni dokumentaciji morajo biti merila opisana in ovrednotena (50. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 33 od 136

42 Pravilna izbira meril omogoča jasno opredelitev potreb naročnika, točno informacijo ponudniku, katere vsebine bodo ključne pri izbiri ponudnika, večjo možnost pridobitve dobrih ponudb, učinkovit pregled in ocenjevanje ponudb, možnost ugotovitve dejansko najugodnejšega ponudnika in natančno obrazložitev neuspelim ponudnikom, v čem je njihova ponudba manj ugodna od najugodnejše (Štular, 2000, str. 6). Glede na izkušnje lahko rečem, da pri vrednotenju ponudb z merili naročnik ugotavlja, koliko je določena ponudba ugodnejša, boljša od ostalih. Neizpolnjevanje določenega merila samo po sebi še ne pomeni izključevanja ponudbe. Merila, po katerih mora naročnik izbrati dobavitelje, so lahko različna. Lahko je to zgolj najnižja cena ali, ko izberejo ekonomsko najugodnejšega ponudnika, različna merila glede na določeno naročilo, na primer cena, datum dobave ali zaključka del, tekoči stroški, ekonomičnost, kakovost, estetske in funkcionalne značilnosti, tehnične prednosti, poprodajne storitve in tehnična podpora, garancijska doba, obveznosti v zvezi z rezervnimi deli, pogarancijsko vzdrževanje in podobno. Najnižja cena pomeni, da je edino merilo le najnižja cena, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji. V primeru uporabe tega merila naročnik po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega poviševanja cen (51. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004). Naročniki se merila najnižje cene poslužujejo predvsem pri nabavi enostavnejšega blaga in lahko v pogodbi vežejo gibanje cen na neko objektivno merilo, ki je v povezavi s predmetom nakupa (npr. gibanje cen nafte, gibanje cen življenjskih stroškov itd.). Merilom je v ZJN-1A namenjeno celo poglavje. Merila so primeroma našteta, naročniku pa je prepuščeno njihovo vrednotenje, seveda v odvisnosti od predmeta javnega naročila. Menim, da je tudi pri merilih potrebno razmišljati o njihovi smiselnosti in potrebnosti za vsako konkretno javno naročilo posebej. Vsekakor je bolje uporabiti manj vrst meril in jih natančno opredeliti v razpisu in razpisni dokumentaciji ter v skladu z njimi oceniti ponudbe, kot pa navesti celo vrsto meril, ki Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 34 od 136

43 niso natančno opredeljena in po njih ni možno enakopravno oceniti ponudnikov. Navedena merila ne smejo biti diskriminatorna, naročnik pa sme pri ocenjevanju uporabiti le tista merila, ki jih je objavil v razpisni dokumentaciji, in na način, kot so bila opisana in vrednotena. V primeru izbora ekonomsko najugodnejšega ponudnika mora naročnik v razpisnih dokumentih ali v razpisu navesti vsa merila, ki jih namerava upoštevati pri izboru dobavitelja, po možnosti po vrstnem redu pomembnosti. Ne glede na to da ZJN-1A poleg najnižje cene pod izrazom ekonomsko najugodnejše ponudbe primeroma našteva celo vrsto možnih meril, je obravnavano merilo izmed vseh meril prav gotovo najbolj natančno. Z merilom najnižje cene ob ocenjevanju ponavadi ni možno manipulirati, tako kot lahko naročniki to počnejo z uporabo ostalih meril. Seveda mora pred tem naročnik v razpisu in razpisni dokumentaciji jasno določiti, kakšna naj bo struktura cene oz. katere elemente naj cena vsebuje. Naročniki lahko primerjajo le ponudbene cene različnih ponudnikov, ki imajo enako vsebino, sicer so te cene medsebojno neprimerljive in lahko privedejo do nepravilnih izračunov in posledično do nepravilnih odločitev pri dodelitvah javnih naročil. Nenazadnje je treba poudariti, da v bistvu nikoli ne gre samo za merilo najnižje cene, temveč morajo pred tem ponudniki izpolniti pogoje, ki jih določa 41. člen ZJN-1A, in pogoje, ki jih določi naročnik. Šele ob vseh izpolnjenih pogojih je možno primerjati najnižjo ceno. Naročnik mora v prvi fazi razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je v drugi fazi edino merilo najnižja cena. Pri tem gre za izbiro t. i. "dvornih dobaviteljev" po omejenem postopku. V prvi fazi torej naročnik določi pogoje, ki jih morajo izpolniti ponudniki, da jim lahko prizna sposobnost. V drugi fazi pozove le ponudnike s priznano sposobnostjo, da predložijo ponudbe, ki se ocenjujejo po merilu najnižje cene. Postopek, ki je podoben postopku iz ZJN, je za naročnike uporaben predvsem takrat, kadar je zaradi določenih razlogov težko ali celo nemogoče določiti vnaprejšnjo natančno dinamiko nabav blaga, storitev ali gradenj. Naročnik na primer lahko določi letne količine in vrednosti blaga, ne more pa določiti časovne dinamike Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 35 od 136

44 potreb po tem blagu po posameznih mesecih oz. drugačnih obdobjih v teku leta. Še posebej se omenjena problematika nanaša na nabave potrošnega materiala in storitev vzdrževanja. Na področju gradenj je uporaba tega člena najverjetneje bolj izjema kot pravilo. Na podlagi izkušenj lahko trdim, da v preteklosti javnega naročanja in tudi danes obstaja nemalo primerov, po katerih so naročniki prišli do napačne izbire, če so slepo izhajali iz predpostavke, da je najnižja ponudba tudi najugodnejša. V takšnih primerih je merilo ekonomsko najugodnejša ponudba ali "best value for money", ki pomeni dobiti kar največ za vloženi denar. Ekonomsko najugodnejša ponudba pomeni najugodnejšo kombinacijo med ceno in kakovostjo ponujenega. Je ponudba, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta javnega naročila. Naročnik se z oblikovanjem meril sreča pri oblikovanju razpisne dokumentacije. V tej fazi morajo biti naročniku poznane dejanske potrebe, saj so merila odraz njegovih potreb. Zato je težko oz. nesmiselno in neodgovorno prevzemati merila od drugega naročnika, celo pri istovrstnih naročilih. Drugače povedano, naročnik mora definirati cilje, ki jih želi doseči z izvedbo javnega naročila. Pravilna izbira meril omogoča jasno opredelitev potreb naročnika, točno informacijo ponudniku, katere vsebine bodo ključne pri izbiri ponudnika, večjo možnost pridobitve dobrih ponudb, učinkovit pregled in ocenjevanje ponudb, možnost ugotovitve dejansko najugodnejšega ponudnika in natančno obrazložitev neuspelim ponudnikom, v čem je njihova ponudba manj ugodna od najugodnejše (Štular, 2000) Vrste meril Merila so lahko naslednja: datum dobave ali zaključka del, tekoči stroški, stroškovna učinkovitost, kakovost, estetske in funkcionalne lastnosti, tehnične prednosti, poprodajne storitve in tehnična pomoč, garancijska doba, obveznosti v zvezi z rezervnimi deli, pogarancijsko vzdrževanje, cena in podobno (Železnik, Javornik, 2000). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 36 od 136

45 Večkrat se zgodi, da je datum dobave ali zaključka del (51. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004) za naročnika velikega pomena. Naročnik na primer zaradi kasnejše dobave v določenem obdobju ne more opravljati dejavnosti, zato mu posledično izpade del prihodkov, ki bi jih sicer ustvaril. Do podobne situacije lahko pride tudi pri kasnejšem zaključku del. V takšnem primeru naročnik izbere merilo te vrste, ki ima lahko glede na pomembnost tudi visoko težo. V primeru da je potrebno izvršiti dobavo ali opraviti dela najkasneje do določenega roka, ker naknadni rok za naročnika ne pride v poštev, postavi naročnik datum dobave ali zaključka del kot pogoj in ne kot merilo. Dogaja se tudi, da naročniki pri naročanju ocenjujejo samo ceno in vzporedno ne razmišljajo tudi o tekočih stroških, ki v določenem časovnem obdobju večkrat celo presežejo samo ceno. Ob upoštevanju teh stroškov (stroški materiala, rezervnih delov, vzdrževanja ipd.) je odločitev o izbiri velikokrat drugačna kot brez upoštevanja tega merila. Pogosto se dogaja, da dobavitelji na primer ponujajo opremo določenega proizvajalca po izredno nizki ceni, da so seveda na trgu konkurenčni. Ta oprema kasneje zahteva uporabo točno določenega in dragega materiala istega proizvajalca, s katerim si pokrije nižjo ceno opreme. Naročniki se lahko temu izognejo s preudarno uporabo merila tekočih stroškov. Z uporabo merila tekočih stroškov lahko naročniki na dolgi rok uresničujejo temeljno načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Merilo stroškovne učinkovitosti (51. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004) je prav tako kot merilo tekočih stroškov smiselno uporabiti takrat, ko želijo naročniki ugotoviti, kaj pomeni izvedba določenega javnega naročila za daljše časovno obdobje. Pri nabavi opreme lahko na primer upoštevajo porabo materiala, energije, delovne sile ipd. Z nižjo porabo navedenega se zmanjšujejo stroški in povečuje stroškovna učinkovitost. Tudi z uporabo merila stroškovne učinkovitosti lahko naročniki na dolgi rok uresničujejo temeljno načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 37 od 136

46 Kakovost (51.člen ZJN, Uradni list RS št.36/2004) je tiste vrste merilo, ki so ga naročniki zelo radi uporabljali. Z merilom kakovosti seveda ni nič narobe, če je jasno definirano. Težava je v tem, da naročniki večkrat napišejo za merilo kakovost, brez navedbe teže merila, lestvice, po kateri bodo merili kakovost, tako da je merilo te vrste prepuščeno osebni oceni naročnika, kar ponudnike spravlja v neenakopraven položaj. Po drugi strani je res, da je kakovostna merila težko definirati. Rešitev je v tem primeru možno iskati v dveh smereh: da naročnik tega merila sploh ne uporabi ali pa postavi kot pogoj zahtevo, da ima ponudnik certifikat ISO Pri tem je treba vedeti, da ni možno meriti dejanske kakovosti, temveč le pričakovano. Estetske lastnosti so bolj kot kakovost "mehko" ali celo "raztegljivo" merilo, ki ga je potrebno uporabiti le takrat, ko je neobhodno potrebno (npr. pri izbiri televizijskih "špic" in podobno). Bolj kot estetske lastnosti pride za naročnike v poštev merjenje funkcionalnih lastnosti, (51. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004), torej namenskosti oz. uporabnosti določenega predmeta javnega naročila. V zvezi s tem se morajo pripravljavci javnega naročila že med pripravo javnega razpisa povezati s končnimi uporabniki, ki znajo najbolje opisati funkcionalne lastnosti predmeta javnega naročila. V nasprotnem primeru se kaj hitro lahko pripeti, da bo javno naročilo sicer izvedeno, izbran bo najugodnejši ponudnik, ki pa bo dobavil predmet javnega naročila brez ustreznih funkcionalnih lastnosti. Funkcionalne lastnosti se prepletajo z merilom tehničnih prednosti. Tehnične lastnosti pogojujejo izvajanje določenih funkcij. Če je neka funkcionalna lastnost predmeta javnega naročila za naročnika neobhodno potrebna, jo lahko zahteva v obliki pogoja. Tehnične prednosti (51. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004) so povezane s prejšnjim merilom, saj se nanašajo na lastnosti glede na uporabo, delovanje. Že samo ime merila nam pove, da naročniki ugotavljajo tehnične prednosti nekega predmeta javnega naročila pred drugim. Naročniki morajo izdelati težo posameznih tehničnih Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 38 od 136

47 prednosti, če merijo več vrst, ter točkovni ali kakšen drugi sistem merjenja. Sicer lahko tehnične lastnosti postavijo tudi kot pogoj ali naredijo kombinacijo, tako da najprej zahtevajo minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo izpolniti vsi ponudniki, zatem pa prek sistema meril ocenjujejo tehnične prednosti ponudb posameznih ponudnikov. Poprodajne storitve in tehnična pomoč (51. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004) so redko pogoj, pogosteje so neke vrste dodatne ugodnosti ponudnika. Vedno pogosteje naročniki ugotavljajo, da je potrebno razne izdelke ocenjevati in spremljati skozi njihovo celotno življenjsko dobo in ne le ob nakupu. Merilo se lahko prepleta z meriloma tekočih stroškov in stroškovne učinkovitosti. Ocenitev potrebnih poprodajnih storitev in tehnične pomoči v postopku ocenjevanja ponudb lahko - tako kot navedeni dve merili - prinese bistveno drugačne rezultate dodelitve naročila kot samo cenovno merilo. Tudi garancijsko dobo (51. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004) lahko naročniki zahtevajo kot pogoj, kadar je s tem mišljena neka minimalna garancijska doba, na primer 12 mesecev, ki jo morajo za predmet naročila ponuditi vsi ponudniki. Garancijsko dobo lahko uporabijo tudi kot merilo tako, da jo točkujejo. Zanimiva je tudi kombinacija minimalne garancijske dobe, ki jo lahko naročnik postavi kot pogoj, in meril za daljšo garancijsko dobo, na primer 24, 36, 48 mesecev ipd. Seveda je pri tem treba razmisliti, kako daleč je z vidika življenjske dobe konkretnega predmeta javnega naročila smiselno podaljševati garancijsko dobo. Pri življenjski dobi predmeta javnega naročila morajo naročniki razmišljati ne le o fizičnem, temveč tudi o funkcionalnem in ekonomskem zastaranju. Merilo, ki se nanaša na obveznost z rezervnimi deli, je lahko povezano z nekaterimi že naštetimi merili. Kot nekatera prejšnja merila so lahko tudi obveznosti te vrste pogoj, ki ga morajo izpolniti ponudniki. Obveznosti v zvezi z rezervnimi deli si naročnik v večini primerov postavi kot pogoj, sicer lahko ostane brez rezervnih delov. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 39 od 136

48 Vzdrževanje po poteku garancijske dobe (51. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004) je potrebno upoštevati v kombinaciji s samo garancijsko dobo. Ocenjevanje pogarancijskega vzdrževanja je z vidika stroškov v življenjski dobi vsekakor zanimivo. Kot zadnje merilo naj omenim ceno. Najnižja cena pomeni, da je edino merilo le najnižja cena (51. člen ZJN, Uradni list RS št. 36/2004) ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev, navedenih v razpisni dokumentaciji. V primeru uporabe tega merila naročnik po sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega poviševanja cen. Seznam meril, ki jih navaja zakon, še zdaleč ni dokončen. V zadnjih letih se vedno pogosteje uveljavljajo tudi merila, ki so vezana na varovanje okolja. Naročniki pa morajo pri postavljanju meril upoštevati predvsem tista, ki se nanašajo na samo javno naročilo: da morajo biti merila merljiva, da mora vnaprej izdelati sistem merjenja in da ne smejo pretiravati s težo posameznih meril, sicer dobijo izkrivljene rezultate merjenja, ki pa so osnova za dodelitev javnih naročil Lastnosti meril Da merila ustrezajo svojemu namenu, morajo biti veljavna, zanesljiva, objektivna in občutljiva (Železnik, Javornik, 2000). Merilo je veljavno, če se v njem odraža potreba naročnika. Merilo je zanesljivo, če se odraža enako pri večjih ponudbah in pri večjih podobnih razpisih, da lahko zanj trdimo, da je zanesljivo. Objektivnost merila ocenjujemo s tem, da daje pri večkrat ponovljenih ocenjevanjih in različnih ocenjevalcih enak rezultat. Z občutljivostjo merila je možno ugotoviti, da neka ponudba bolj ustreza zahtevam naročnika kot druga. Če merilo ni občutljivo za takšno merjenje, potem je lahko le izločitveni pogoj. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 40 od 136

49 Merila lahko delimo tudi na absolutna in relativna merila (Škufca, 2000). Absolutna merila so tista, pri katerih je točkovanje ponudb vezano na neko absolutno stanje. Tovrstna merila pri ponudnikih vzbujajo zaupanje in jim znižujejo stroške, saj lahko potencialni ponudnik po pregledu razpisne dokumentacije ugotovi, katerim pogojem in merilom bo zadostil; obenem si lahko vnaprej izračuna rezultat in s tem verjetnost uspeha, ne more pa izračunati rezultata svojih konkurentov. Relativna merila je v primerjavi z absolutnimi lažje napisati, saj zanje ni potrebna široka raziskava tržišča in poznavanje potencialnih ponudnikov ter predmeta ponudbe, v praksi pa povzročajo vrsto težav. Relativna merila pri ponudnikih vzbujajo nezaupanje, delno zato, ker svojega položaja in verjetnosti uspeha ne morejo vnaprej oceniti, delno pa zaradi možnosti manipulacij naročnika pri proporcionalnosti dodelitve točk. V praksi se je zato najbolje držati absolutnih meril. Naročnik mora vsako izmed meril objektivno ovrednotiti. V skladu z načelom gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev mora tudi paziti, da so omenjena merila v primernem sorazmerju. Naročnik lahko medsebojno kombinira pogoje in merila - postavlja prag sprejemljivosti, nadstandard pa ocenjuje. Uteži pri merilih naj bodo postavljene sorazmerno s ciljem, ki ga naročnik zasleduje in omejene navzdol s pogojem in navzgor z maksimalnim številom točk (Škufca, 2000). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 41 od 136

50 5. Delovanje sistema javnih naročil v Sloveniji Javna naročila predstavljajo multilinearen odnos med državo in uporabnikom proračuna oz. naročnikom na eni strani in ponudnikom na drugi strani. Uporabnik proračuna oz. naročnik najprej definira svoje nabavne potrebe in si zagotovi sredstva v proračunu. Nabavne potrebe nato objavi v Uradnem listu. Ponudnik selekcionira objave in predloži ponudbo, ki ustreza razpisnim pogojem. Naročnik med predloženimi ponudbami izbere najugodnejšo. V primeru, da ponudnik, ki je sodeloval na javnem razpisu, a ni bil izbran, meni, da postopek ni bil pravilen, lahko zahteva uvedbo revizijskega postopka, ki ga vodi Državna revizijska komisija. Ta nastopa tudi v funkciji države, saj preverja ekonomičnost, racionalnost in poštenost pri porabi proračunskih sredstev Analiza javnih naročil za leto 2003 Urad za javna naročila pri Vladi RS v skladu z Zakonom o javnih naročilih pripravlja analizo stanja in razvoja na področju javnih naročil. V letu 2003 so javna naročila v RS predstavljala pomemben del javnih financ in obsegajo več kot 424 mrd SIT oz. okoli 30 odstotkov odhodkov državnega proračuna v letu 2003 ali 7 odstotkov BDP. V Sloveniji obstaja neenakomerna porazdelitev javnih naročil glede na število in vrednost. Na eni strani je prisotna velika razdrobljenost in razpršenost javnih naročil, na segmentu, ki predstavlja naročila male vrednosti in obenem njihov velik skoraj tretjinski delež v vrednosti vseh javnih naročil. Po drugi strani lahko opazimo močno gostitev vrednostno pomembnejših javnih naročil pri le nekaj večjih naročnikih. Razmeroma je še vedno majhna prisotnost tujih ponudnikov, čeprav slovenski trg naročil z vstopom v EU postaja zanimiv za ponudnike drugih držav članic (Vlada RS, julij 2004). V letu 2003 je bilo v skupnem številu oddanih javnih naročil, pri čemer je bilo naročil velike vrednosti in naročil male vrednosti (Slika 3, str. 42). Skupna vrednost oddanih naročil v letu 2003 je znašala SIT oz. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 42 od 136

51 1.814 mrd EUR. Poročila o oddanih javnih naročilih v letu 2003 je Ministrstvo za finance predložilo 1249 naročnikov. Pri naročilih velikih vrednosti, za katere je potrebno objaviti javni razpis, kažejo oddana naročila za področje blaga, storitev in gradbenih del številčno strukturo, pri kateri prevladujejo javna naročila na področju blaga, katerih število je ali 79 odstotkov, sledi število oddanih javnih naročil na področju storitev ali 13 odstotkov. Število oddanih naročil na področju gradbenih del je 741 ali 8 odstotkov (Vlada RS, julij 2004) število naročil naročila male vrednosti naročila velike vrednosti Slika 3: Število oddanih naročil v RS v letu 2003 Vir: Vlada RS, 2004 Po drugi strani vrednostna struktura oddanih naročil po pogodbeni vrednosti kaže nekoliko enakomernejši odnos med blagom in gradbenimi deli pri naročilih, za katere je potrebno objaviti javni razpis, s tem da je bilo oddanih naročil za storitve vendarle manj. Gradbena dela so v vrednostni strukturi oddanih naročil male vrednosti zastopana s 17 odstotki, medtem ko je vrednost blaga zastopana s 37 odstotki in vrednost storitev s 46 odstotki. Naročila velike vrednosti pa predstavljajo največji odstotek pri blagu, kar 41,1 odstotkov, pri gradnjah 39,8 odstotkov, pri Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 43 od 136

52 storitvah pa je ta delež manjši, 19,1 odstotek. Največjo razdrobljenost javnih naročil velikih vrednosti po sklenjenih pogodbah je zaslediti pri blagu in najmanjšo pri gradbenih delih. Povprečna vrednost oddanega naročila na področju blaga znaša 13,6 mio SIT; pri storitvah znaša povprečje 37 mio SIT in pri gradnjah 127 mio SIT (Vlada RS, julij 2004). S prikazom sestave naročil, za katere je potrebno objaviti javni razpis (t. i. naročila velike vrednosti), in naročil male vrednosti, je mogoče ugotoviti oba strukturna odstotka, ki kažeta, da je bilo od vseh naročil, oddanih v letu 2003, velikih naročil po vrednosti 67 odstotkov in naročil male vrednosti 33 odstotkov. Velja ugotovitev, da je delež naročil male vrednosti v celotni strukturi oddanih naročil močno zastopan, kar kaže ne samo na njihovo razdrobljenost, marveč tudi na občutno vrednostno veljavo naročil male vrednosti v vseh oddanih naročilih ,7 113,9 rednost v mrd SIT ,3 51,2 54,5 60 v40 23,2 Graf 3: Struktura oddanih naročil v mrd SIT v RS 20 0 blago storitve gradnje naročila male vrednosti naročila velike vrednosti Slika 4: Struktura oddanih naročil v mrd SIT v RS Vir: Vlada RS, julij 2004 Udeležba 100 največjih naročnikov po vrednosti oddanih javnih naročil kaže izrazito zastopanost naročil na področju prometne infrastrukture. Tako je na prvem mestu DARS d.o.o. z 151 sklenjenimi pogodbami, ki znašajo 17 odstotkov vrednosti Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 44 od 136

53 celotne pogodbene vrednosti vseh velikih naročil. Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, Direkcija RS za ceste, Servis skupnih služb vlade, Lekarna Ljubljana in Javna agencija za železniški promet, sledijo kot največji naročniki pri udeležbi, ki predstavlja 24 odstotkov celotne pogodbene vrednosti na podlagi 379 sklenjenih pogodb (Vlada RS, julij 2004). Šest največjih naročnikov, ki so oddali 31 odstotkov vse vrednosti velikih javnih naročil v letu 2003 prikazuje tabela 1. Št. Največji naročnik Pogodbena vr. z DDV (mrd SIT) 1. DARS d.o.o. 41,7 2. Termoelektrarna Toplarna Ljubljana 15,9 3. Direkcija RS za ceste 14,7 4. Servis skupnih služb vlade 10,2 5. Javna agencija za železniški promet RS 7,1 6. Pošta Slovenije d.o.o. 7,0 Tabela 1: Največji naročniki v RS za leto 2003 Vir: AJPES, 2004 Vrednostno in številčno predstavljajo od 3. do 18. mesta največji naročniki, zlasti Ministrstvo za promet, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, skupaj s 571 sklenjenimi pogodbami v vrednosti 29 mrd SIT (Vlada RS, julij 2004). Med največje ponudnike spadajo zlasti farmacevtska, gradbena in naftna podjetja, kot so Kemofarmacija, DDC, Istrabenz, J.V.SCT, CGP Novo mesto, Rudis. Med 100 največjih ponudnikov spadajo tudi nekatera tuja podjetja, predvsem Siemens A.G. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 45 od 136

54 Št. Naročnik Ponudnik Vr. z DDV (mrd SIT) 1. Lekarna Ljubljana Kemofarmacija d.d. 11,9 2. DARS d.d. DDC 7,1 3. Istrabenz holding Termoelektrarna Toplarna Lj. 6,9 4. DARS d.d. J.V. SCT, Primorje, CGP NM 5,1 6. Rudis Termoelektrarna Trbovlje 4,3 8. Siemens Ag Javna agencija za žel. promet RS 3,8 Tabela 2: Največji ponudniki v RS v letu 2003 Vir: AJPES, 2004 V letu 2003 je bila med 6 največjih naročnikov kot edini naročnik s področja zdravstva uvrščena le Lekarna Ljubljana, ki je nakupila za okvirno 11,9 mrd SIT blaga od podjetja Kemofarmacija. Kemofarmacija d.d. je ena največjih veledrogerij v Sloveniji, ki oskrbuje z zdravili in drugimi izdelki pravne osebe - ustanove in zasebne izvajalce s področja zdravstvene in veterinarske dejavnosti. V letu 2004 se prvič med desetimi največjimi naročniki na četrtem mestu pojavi Javni zavod Lekarna Ljubljana s 7 sklenjenimi pogodbami za skupaj 14,5 mrd SIT. Istega leta se na 8 mestu pojavi Splošna bolnišnica Maribor s 675 sklenjenimi pogodbami za skupaj 7,6 mrd SIT. Okoli 20 mesta je omenjena Splošna bolnišnica Celje s 105 sklenjenimi pogodbami za vrednost 2,3 mrd SIT (AJPES, 2005). Največje slovenske bolnišnice, Kliničnega centra, statistika ne omenja, saj naj bi po nekaterih podatkih v letu 2004 preko razpisov izpeljali le 615,6 mio SIT nakupov, kar je le 4,1 odstotka vrednosti vseh računov, ki so jim jih v tem letu izdali dobavitelji (Šurla, 40/2005). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 46 od 136

55 5. 2. Nadzor javnih naročil Brez dobrega nadzora si ne moremo zamisliti zakonitega, gospodarnega, učinkovitega in uspešnega razpolaganja z javnimi sredstvi. Zato je v finančni dejavnosti javnega sektorja finančni nadzor nujno potreben. V razvitih državah je uveljavljen tako notranji kot zunanji nadzor. Zunanji nadzor opravljajo vrhovne revizijske institucije. Med notranje nadzornike štejemo tiste, ki opravljajo svoje naloge znotraj naročnika, vendar so organizacijsko in funkcionalno neodvisni. Notranji nadzor lahko opravlja še proračunska inšpekcija na Ministrstvu za finance v okviru svojih pristojnosti. Med notranje nadzornike bi lahko uvrstili tudi strokovno službo za javna naročila pri Ministrstvu za finance. Ta sicer neposredno ne bo opravljala nadzora, ima pa nalogo, da obvešča državno revizijsko komisijo o kršitvah naročnikov pri izvajanju predpisov javnih naročil. Njena temeljna naloga je, da skrbi za razvoj sistema, ki bo zagotavljal gospodarno, učinkovito in pregledno porabo javnih sredstev za javna naročila. Računsko sodišče RS ima v Sloveniji položaj vhovne revizijske institucije. V ustavi je opredeljeno kot najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe (150. člen Ustave RS). Vlogo Računskega sodišča pa konkretizira Zakon o računskem sodišču, v nadaljevanju ZRacS, ki še posebej in pomembno poudarja neodvisen položaj in ločenost od posameznih vej oblasti (ZRacS, Uradni list RS št. 11/2001). Med zunanje nadzornike štejemo tudi Državno revizijsko komisijo, ki kot neodvisen in samostojen državni organ opravlja revizijo postopkov oddaje javnih naročil po določbah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, v nadaljevanju ZRPJN (ZRPJN, Uradni list RS št. 99/2004), n smiselne uporabe postopkovnih določb Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP (ZPP, Uradni list RS št. 26/1999, 96/2002). ZRPJN tudi določa, da se revizija nanaša na zakonitost postopkov oddaje Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 47 od 136

56 javnih naročil, kar pomeni, da Državna revizijska komisija preverja pravilnost izvedbe javnega naročila z zakoni in drugimi predpisi in sicer v mejah zahtevka upravičenega predlagatelja Poročilo Državne revizijske komisije za leti 2003 in 2004 V letu 2004 je bilo prejetih 378 zahtevkov za revizijo, kar je v primerjavi z letom ,1 odstotek več. Primerjalno z letom 2002, v katerem je državna revizijska komisija prejela 323 zahtevkov za revizijo, pa lahko ugotovimo, da se je število revizijskih zahtevkov povečalo za 17 odstotkov, v primerjavi z letom 2000 pa kar za 56,2 odstotkov Leto Obseg JN v mrd SIT Število revizijskih zahtevkov Slika 5: Obseg javnih naročil v mrd SIT in število revizijskih zahtevkov po letih Vir: Državna revizijska komisija, 2004 Ministrstvo za zdravje je z 51 revizijskimi zahtevki na prvem mestu v letu Sledi mu Ministrstvo za okolje in prostor s 16 zahtevki in Družba RS za avtoceste s 15 revizijskimi zahtevki. Na četrtem mestu je Servis skupnih služb vlade s 14 zahtevki za revizijo, na petem in šestem mestu sta Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za promet Direkcija RS za ceste. Z 11 zahtevki je na 7. mestu JP Elektro Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 48 od 136

57 Primorska. Zadnja tri mesta v tabeli zasedajo Javni stanovanjski sklad, Klinični center in zavod RS za blagovne rezerve s po sedmimi revizijskimi zahtevki. Št. Naročnik Skupaj 1. Ministrstvo za zdravje Ministrstvo za okolje in prostor Družba RS za avtoceste Servis skupnih služb vlade Ministrstvo za obrambo Ministrstvo za promet Direkcija RS za ceste JP Elektro Primorska, Nova Gorica Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana 7 9. Klinični center Zavod RS za blagovne rezerve 7 Tabela 3: Število prejetih zahtevkov za revizijo v letu 2004 po naročnikih Vir: Državna revizijska komisija, 2004 Vzrok za številne vložene zahtevke za revizijo na Ministrstvu za zdravje je povzročilo izvajanje skupnih javnih naročil. Slabo napisane specifikacije proizvodov, nesmiselno sestavljeni sklopi in merilo najnižja cena je sprožilo ogromno revizij. Posebno pozornost ob analiziranju situacije je potrebno nameniti tudi seznanjanju javnosti z merili, ki prispevajo k enakopravni in gospodarni izbiri najugodnejše ponudbe ter smiselnemu oblikovanju sklopov in specifikacij, pri čemer je potrebno poudariti, da je slednje moč doseči le z izobraževanjem ljudi, ki specifikacije pripravljajo, oz. da je potrebno več pozornosti nameniti izbiri strokovnjakov v projektne skupine. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 49 od 136

58 5. 3. Javna naročila v zdravstvu Javna naročila v zdravstvu so zaradi velikih razpisanih količin in vrednosti za ponudnike in naročnike izredno pomembna. Javni razpis pomeni za ponudnika možnost povečanja prodaje v določenem segmentu njegovega prodajnega programa, kar lahko posledično pripelje tudi do povečanja tržnega deleža in gospodarske rasti podjetja. Po podatkih AJPES je bilo v letu 2003 v javnih zdravstvenih zavodih izvedenih za SIT javnih naročil, kar predstavlja 1 odstotek odhodkov državnega proračuna v letu 2003, ki je znašal SIT. Za ponudnike je sodelovanje z javnim sektorjem zelo privlačno. Ne le da gre za velike naročnike in s tem tudi visok delež prihodkov, s poslovanjem z javnimi ustanovami si podjetje krepi ugled in pridobiva reference, kar je pomembno tudi pri pridobivanju novih poslovnih partnerjev, tako kupcev kot dobaviteljev. Javna naročila predstavljajo vedno večji del prodaje ponudnikov. Javno naročilo se običajno razpiše za velike količine blaga in storitev, zato je pridobitev takega naročila za podjetje pomembna, saj kaže na sposobnost poslovanja podjetja tudi pri večjih, zahtevnejših in zato bolj odgovornih poslih. Realizacija naročila je za podjetje tudi pomembna referenca. Izpolnjevanje referenčne liste s podobnimi posli poveča ugled in daje možnost poslovanja tudi na drugih, za podjetje pomembnih geografskih območjih. Javna naročila pa prinašajo koristi in težave tudi naročnikom. Korist je vsekakor nižja cena za blago, kar pa lahko ob nepazljivo sestavljeni razpisni dokumentaciji pomeni tudi nižjo kakovost ali celo neprimernost izdelka za uporabo. Vedno se ob nizki ceni proizvodov pojavlja tudi vprašanje kakovosti. Glede na zadnja javna naročila izvedena na Ministrstvu za zdravje, lahko rečem, da je na tem področju mogoče še veliko izboljšati. Na žalost menim, da je z javnimi razpisi v Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 50 od 136

59 zdravstvu nekaterim izdelkom močno padla kakovost, kar pa pomeni ravno nasprotni učinek od želenega - večjo potrošnjo in posledično višje stroške Težave pri postavljanju meril Ponudniki večkrat v obdobju pritožbe opozarjajo na neustrezna merila in na nejasnost njihovega ocenjevanja, vendar so pritožbe največkrat neuspešne. Nekateri naročniki navadno ne znajo ali nočejo pravilno opredeliti predmeta naročila, pogojev za udeležbo in pravnih meril. Naročniki vse bolj poudarjajo vpliv merila cene, ki pa lahko ob napačni uporabi povzroči veliko škodo. Pri postavljanju pogojev in meril so naročniki navadno premalo natančni, zato prejmejo cenovno neprimerljive ponudbe, ki jih morajo kasneje uskladiti na enako raven, kar ponavadi povzroči dodatno delo naročnika in zamudo pri ocenjevalnem postopku. Iz izkušenj lahko navedem, da se predvsem pri nabavah potrošnega materiala pogosto dogaja, da naročniki ne znajo enoznačno opredeliti blaga in zato že v osnovi dobijo neprimerljive ponudbe. Pogosto se pojavi tudi, da naročnik opazi neustreznost blaga šele takrat, ko ga preda v uporabo končnemu uporabniku Merilo najnižja cena kot najpogosteje postavljeno merilo Načelo gospodarnosti od naročnikov zahteva, da sredstva porabijo na najbolj gospodaren način, kar največkrat pomeni zagotoviti najnižjo ceno za enako količino dobrin enake ali boljše kakovosti. Ob tem bi posebej poudarila, da načelo gospodarnosti ne pomeni, da morajo naročniki izbrati najcenejšo ponudbo in kot najpomembnejše merilo za izbor postaviti najnižjo ceno. Ali predstavlja najnižja cena tudi ekonomsko najugodnejšo ponudbo, pa je že drugo vprašanje. Pri nabavi opreme bi bilo smiselno poleg cene oceniti tudi tekoče stroške, kot so stroški materiala, rezervnih delov in vzdrževanja. Ob upoštevanju teh stroškov bi bila odločitev o izbiri velikokrat drugačna kot brez upoštevanja teh meril. Z uporabo merila tekočih stroškov lahko naročnik na dolgi rok uresničuje temeljno načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 51 od 136

60 Težava v merilu najnižje cene se pojavi tudi v primeru, ko dva ponudnika ponudita enako ceno za proizvod. V tem primeru bi bila najboljša odločitev razdelitev razpisnih količin med dobavitelje z enako ceno, vendar mora biti to zapisano v razpisni dokumentaciji, česar pa naročnik v dokumentaciji navadno ne opredeli. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 52 od 136

61 6. Odločitveni model Večparametrski odločitveni model Večparametrski odločitveni modeli služijo za reševanje kompleksnih problemov oziroma za vrednotenje izbranih variant in so pomemben pripomoček odločevalcu, ko mora odločati o ustreznosti variante. Odločanje je proces, v katerem je potrebno izmed več variant izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam (Bohanec idr., 1995). Ko izberemo najboljše variante, jih lahko tudi ustrezno razvrstimo od najboljše do najslabše. Odločanje je običajno del splošnega reševanja problemov in nastopa kot pomembna mentalna aktivnost na praktično vseh področjih človekovega delovanja. V procesu odločanja nastopajo problemi, ki so posledica velikega števila dejavnikov. Ti vplivajo na odločitev in so posledica številnih ali slabo definiranih variant, zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in ciljev odločitve, omejenega časa, večjega števila različnih odločevalcev in drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa. Čeprav se s problemom odločanja ukvarja vrsta znanstvenih področij, je pomembno, kako pomagati odločevalcu, da bi prišel do kakovostne odločitve. V ta namen so bile razvite metode in programi za podporo odločanja: angl. Decision Support Systems (DSS) (Turban 88, Silver 91, Mallach 94). Poznanih je tudi več metod večparametrskega odločanja: angl. Multi-Attribute decision Making (MADM) (Keeney, Raiffa 76, Saaty 80, Chankong, Haimeis 83 idr.). Te metode se uspešno uporabljajo v praksi pri podpori zahtevnih odločitvenih problemov (Bohanec, 1995). Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Nato variante razgradimo na posamezne parametre, kriterije in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo s postopkom združevanja. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 53 od 136

62 Odločitveni proces je proces sistematičnega izbiranja in urejanja znanja. Z njim zagotovimo dovolj informacij za primerno odločitev, pospešimo, pocenimo in dvignimo kakovost odločitve in zmanjšamo možnost, da bi kaj spregledali. Proces odločanja poteka po fazah. Prva faza zahteva identifikacijo problema. V tej fazi definiramo problem, opredelimo cilje in zahteve. Definiramo tudi odločitveno skupino, to je tiste, ki se bodo v končni fazi odločili in so odgovorni za odločitev. Če je problem zahtevnejši, je potrebno vključiti še eksperte, ki imajo poglobljeno znanje o vsebini problematike, odločitvenega analitika, ki kot moderator vpliva na učinkovitost in usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodološko in računalniško podporo odločanja in druge predstavnike tistega segmenta, na katere vpliva odločitev. V drugi fazi identificiramo kriterije. Na osnovi kriterijev bomo ocenjevali variante in naredili zasnovo strukture odločitvenega modela. Sam postopek identifikacije kriterijev poteka tako, da naredimo spisek kriterijev, jih strukturiramo in oblikujemo merske lestvice. Merske lestvice so zaloge vrednosti, ki jih zavzamejo pri vrednotenju ter morebitne druge lastnosti. V tretji fazi definiramo funkcije koristnosti. Funkcije koristnosti opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu. Funkcije koristnosti se definirajo vse do korena drevesa, to je končna ocena variante. Uporabljajo se preproste funkcije kot tudi zahtevnejše, ki pa imajo večjo izrazno moč, npr. funkcija zvezne logike. Uporabljajo se tudi računalniško podprte metode, ki segajo od neposrednega analitičnega izražanja funkcij do možnosti izbiranja oziroma parametrizacije v naprej postavljenih funkcijah, do definiranja funkcije po točkah, zajemanja v grafični obliki in do raznih dialogov, ki jih vodi računalniški program. V četrti fazi se variante opišejo. Opis se naredi z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih dreves. Če želimo opisati variante, moramo proučiti variante z zbiranjem podatkov o njih. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 54 od 136

63 V zadnji fazi sledi vrednotenje in analiza variant. Ker na končno oceno variante vpliva veliko dejavnikov, je končna ocena praviloma najboljša takrat, ko dobi najvišjo oceno. Sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Potrebno je variante analizirati in poskusiti odgovoriti na naslednja vprašanja (Bohanec, 1995): - Kako je bila izračunana končna ocena - na osnovi katerih vrednostnih kriterijev in katerih funkcij? - So vrednostni kriteriji in uporabljene funkcije koristnosti ustrezni? - Zakaj je končna ocena takšna, kot je? - Ali je v skladu s pričakovanji ali odstopa in zakaj? - Kateri kriteriji so najbolj prispevali k takšni oceni? - Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante? - Kakšna je občutljivost odločitve: kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo na končno oceno? - Ali je mogoče kakšno varianto izboljšati? - Katere spremembe povzročajo bistveno poslabšanje ocen variant? - V čem se variante bistveno razlikujejo med seboj? DEX-lupina ekspertnega sistema za večparametrsko ocenjevanje in odločanje Metoda DEXi je bila razvita na Institutu "Jožef Štefan" (Bohanec, Rajkovič, 1992). Z DEX-om je mogoče opraviti večparametrsko oceno, saj temelji na konceptu, da je osnovni problem razčlenjen na manjše podprobleme. Variante, ki jih ocenjujemo, so razčlenjene v različne dimenzije, ki jim pravimo atributi, indikatorji, kriteriji. Vsaka opcija je ocenjena za sebe. Celoten postopek je zasnovan tako, da lahko ocenjevalec sam določi svoje preference oz. stopnje zaželenosti oz. nezaželenosti variante. Preko tako izraženih zaželenosti se nato izvede ocena variant. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 55 od 136

64 Pri DEX-u je ta pristop kombiniran z nekaterimi elementi ekspertnega sistema in strojnega učenja. Atributi in postopki agregacije se obravnavajo kot eksplicitna baza znanja, ki je sestavljena iz (Rajkovič, 1995): - drevesa kriterijev, - postopkov agregacije, ki so izraženi z odločitvenimi pravili, - opisi variant. DEXi je sestavljen iz dveh delov: pridobivanje in urejanje znanja (uporabnik oblikuje drevo kriterijev oz. indikatorjev in postavi pravila odločanja za obravnavani primer, to je proces strukturiranja odločitvenega problema in izražanja preferenc, v tem delu se konsistentnost podanih odločitvenih pravil tudi sproti računalniško preverja), ocena in analiza opcij (v tem delu DEXi uporablja bazo znanja za oceno in analizo variant, vsaka opcija je opisana z vrednostmi kriterijev, ki predstavljajo liste drevesa, DEX oceni vsako opcijo v skladu z bazo znanja tj. drevesom kriterijev in odločitvenimi pravili (Rajkovič, 1995), na ta način dobimo za vsako opcijo oceno primernosti oz. ustreznosti). Po dobljeni oceni opcij lahko sledi analiza rezultatov. Pri analizi rezultatov imamo več aktivnosti: - razlaga ocene (s pomočjo DEX-a lahko razložimo, kako je bila pridobljena posamezna ocena v smislu kriterijev vrednosti in uporabljenih odločitvenih pravil), - analiza tipa "kaj-če" (izvaja se interaktivno s spremembo opisa opcij, njihove ponovne ocenitve in primerjave dobljenih rezultatov s prvotnimi rezultati), - selektivna razlaga opcij (z DEX-om odkrijemo tista podkriterijska drevesa, ki odražajo najmočnejše in najbolj šibke karakteristike posamezne opcije, zato je pomembno, da razlagamo opcije ob uporabi samo najbolj relevantnih informacij (Rajkovič, 1995)). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 56 od 136

65 DEXi nam omogoča ocenjevanje in odločanje na osnovi modeliranja preferenčnega znanja. Odločevalcu nudi razlago rezultatov ocenjevanja kot tudi celotni potek postopka. Pomembna značilnost DEX-a je tudi ta, da so ocene podane kvalitativno. Uporabljamo lahko besede kot na primer: neustrezen, manj ustrezen, ustrezen, bolj ustrezen, zelo ustrezen. Za samo predstavljanje funkcij koristnosti DEX uporablja "če-potem" pravila odločanja. Druga zelo pomembna značilnost DEX-a je, da se lahko ukvarja z netočnimi, negotovimi in celo manjkajočimi podatki pri oceni opcij. V teh primerih predstavi opcije z distribucijami kvalitativnih vrednosti in jih vrednoti z metodami, ki temeljijo na verjetnosti in/ali razpršeni porazdelitvi negotovosti DEXi - računalniški program za večparametrsko odločanje DEXi je računalniški program za delo z odločitvenimi modeli in omogoča izdelavo in preurejanje drevesa kriterijev. Omogoča nam uvajanje zalog vrednosti kriterijev in odločitvenih pravil. Z njim zajemamo podatke variant in jih vrednotimo. DEXi vrednoti variante le kakovostno, kar pomeni, da varianto razporedi v določen kakovosten razred, nič pa ne pove o njenem položaju znotraj razreda. Ta problem postane še očitnejši, če imamo veliko število variant (nekaj deset ali sto) in jih moramo razporediti v nekaj razredov. V teh primerih se pogosto ne ve, katera varianta je dejansko najboljša. DEXi rezultate poda v obliki tabel in omogoča analizo "kaj-če" ter prikaže ovrednotene rezultate v obliki grafov VREDANA - računalniški program za vrednotenje in analizo variant Program VREDANA že s samim imenom narekuje dvoje: VREDnotenje in ANAlizo. Ta program je bil razvit s programskim orodjem Visual Basic (Bohanec, 1995) in podpira funkcije: - branje in pisanje datotek tipa DAX, Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 57 od 136

66 - branje podatkov o variantah s standardnih datotek tipa DIF, - kombinirano kvalitativno in kvantitativno vrednotenje variant, - prikaz in izpis rezultatov vrednotenja s stolpičnimi, korelacijskimi in zvezdnimi grafikoni, - analizo variant tipa "kaj-če". S funkcijama branje in pisanje datotek tipa DAX in branje podatkov o variantah s standardnih datotek tipa DIF je omogočeno izmenjevanje podatkov z okoljem in drugimi aplikacijami, kot so programi za delo s preglednicami in zbirkami podatkov. Vhodna datoteka DAX je standardna tekstovna datoteka za opisovanje večparametrskih odločitvenih modelov, ki jih uporablja DEXi. Z VREDANO poteka sprememba odločitvenega modela v delu, ki se nanaša na variante. Te spremembe se nato zapišejo v datoteke tipa DAX. Vhodna datoteka DIF (Data Interchange Format) vsebuje podatke o variantah, ki jih želimo dodati obstoječemu odločitvenemu modelu, jih ovrednotiti in analizirati. Te vrste datotek so tekstovne. Kot navaja dr. Bohanec, format podpirajo vsi najbolj razširjeni programi za delo s preglednicami in zbirkami podatkov, lahko pa jih naredimo in spreminjamo tudi z urejevalnikom besedil. Funkcije kombinirano kvalitativno in kvantitativno vrednotenje variant, prikaz in izpis variant in analize tipa "kaj-če" podpirajo odločevalca pri vrednotenju in analizi variant. S takšnim načinom vrednotenja dobi vsaka varianta opisno in številčno oceno. Opisna ocena razdeli variante v kakovostne razrede, številčna ocena pa jih razvrsti znotraj razreda. Številčno ocenjevanje poteka na sledeči način: 1. Najprej se kvalitativna vrednost parametrov, kot so neustrezno, manj ustrezno, ustrezno, bolj ustrezno in zelo ustrezno, pretvori v številčno (numerično). Pomembno je, da si opisne vrednosti sledijo od najslabše do najboljše. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 58 od 136

67 2. Določi se pomembnost parametrov na osnovi odločitvenih pravil. Odločitvena pravila se obravnavajo kot točke v večdimenzionalnem prostoru. Dimenzija prostora je določena s številom parametrov, iz katerih je sestavljena funkcija koristnosti. 3. Sledi izračun funkcije na osnovi pomembnosti parametrov, tako da dobimo izračun številčnih (numeričnih) koristnosti parametrov. Na tak način se izračunajo vse funkcije. 4. Na koncu se variante ovrednotijo. V liste drevesa parametrov vpišemo vrednosti variante, nato pa s pomočjo funkcij koristnosti in izračunanih funkcij za izračun numerične koristnosti izračunamo oceno na višjem nivoju. Postopek se ponavlja do ocene korena drevesa. Dobljen rezultat v korenu drevesa pomeni oceno variante oziroma primernosti variante. Lastnosti kombiniranega vrednotenja variant (Bohanec, 1995): - konsistentnost: kvalitativna in numerična ocena razvrščata variante v iste kvalitativne razrede, kadar imamo na primer tri kvalitativne razrede "slabo, dobro in odlično", so pripadajoče numerične ocene vedno na intervalih (0,5-1,5), (1,5-2,5) in (2,5-3,5), - ločljivost: številčna (numerična) ocena, z razliko od opisne, loči med dvema variantama, ki se razlikujeta vsaj v enem pomembnem parametru in daje prednost tisti varianti, ki je dejansko boljša, - avtomatizem: izračun številčne ocene poteka povsem avtomatsko na osnovi kvalitativnega modela, brez kakršnih koli dodatnih posegov s strani uporabnika. Rezultate vrednotenja prikažemo lahko z različnimi tipi grafikonov. Tip grafa je odvisen od števila parametrov. Če izberemo en parameter, je grafikon stolpični in je primeren za prikaz končnih rezultatov vrednotenja variant. Korelacijske grafikone uporabljamo za prikaz rezultatov po dveh izbranih parametrih hkrati. Točkam, ki jih dobimo, lahko pripišemo imena variant, ki jih predstavljajo. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 59 od 136

68 Kadar imamo izbranih več parametrov, se rezultati pokažejo z zvezdnimi grafikoni. Vsaka os takega grafikona ustreza enemu od izbranih parametrov. Variante so "napete" na te osi. V vsakem polarnem grafikonu so prikazani rezultati le za eno varianto. Hkrati lahko prikažemo osem različnih parametrov. Posebnost grafičnega prikaza so barve, ki nam povedo, v kateri razred korenskega parametra sodi opazovana varianta. Zelena barva predstavlja najboljše vrednosti, rdeča pa najslabše. Vmesne vrednosti so obarvane iz smiselno izbrane palete barv. Tudi za VREDANO velja analiza tipa "kaj-če". Da bi poiskali najboljšo varianto, spreminjamo podatke o variantah ali razne dele odločitvenega modela in pri tem opazujemo vplive sprememb na končne ocene variant. Pozorni moramo biti predvsem na majhne spremembe, ki vodijo do izboljšanja, saj nam te omogočajo, da lahko "ceneje" pridemo do bistveno kakovostnejše variante. Še posebej moramo biti pozorni na spremembe, ki bi povzročile bistveno poslabšanje, so pa pomembno vodilo pri realizaciji izbrane variante. Takšnih sprememb se moramo, če je le mogoče, izogibati Opredelitev problema V procesu odločanja je prva faza opredelitev problema je in je tudi rezultat spoznanja, da je nastopil odločitveni problem z dovolj veliko težo, da ga je smiselno reševati. Za opredelitev problema je potrebno odgovoriti na naslednja vprašanja: - Kaj je predmet odločanja? - Kakšne cilje želimo doseči z odločitvijo? - Katerim zahtevam mora ustrezati izbrana varianta? - Ali je problem težak in zakaj? Predmet odločanja je izbor najugodnejšega ponudnika na javnem naročilu male vrednosti v splošni bolnišnici za izbor dializnih aparatov. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 60 od 136

69 Določiti želim, kateri so tisti odločitveni dejavniki in merila, ki vplivajo pri izbiri najugodnejšega ponudnika. Hkrati želim prikazati, kako doseči boljši stik in uspešno sodelovanje med ponudnikom in naročnikom, z namenom sprejemati manj neuspešnih odločitev in skrajšati čas izbora. Izbrana varianta naj bi predstavljala podjetje, ki je najugodnejše na objavljenem razpisu, hkrati pa želim dokazati da najnižja cena ni najbolj učinkovito merilo pri izbiri najugodnejšega ponudnika. Pričakujem, da ne bo najugodnejši ponudnik z najnižjo ponujeno ceno, ampak ponudnik, kateri bo ponudil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, in sicer po vnaprej določenih in ovrednotenih merilih. Za problem, ki smo ga opredelili, lahko trdim, da je težak. Gre za kompleksen problem, kjer je treba opredeliti merila oziroma kriterije s strani naročnika Odločitvena skupina Odločitvena skupina je naročnik javnega naročila, ki se bo odločil in je odgovoren za odločitev oziroma ga odločitev neposredno zadeva. V odločitveni skupini lahko sodelujejo ljudje z različnih podočij in različnih znanj. Če je problem zahtevnejši, je treba vključiti še eksperte, ki imajo poglobljeno znanje o vsebini problematike, lahko tudi odločitvenega analitika, ki kot moderator vpliva na učinkovitost in usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodološko in računalniško podporo odločanja in druge predstavnike tistega segmenta, na katere vpliva odločitev. V primeru, obravnavanem v magistrskem delu, sem v odločitveno skupino vključena tudi sama, poleg strokovnjakov iz splošne bolnišnice, ki razpišejo povabilo k oddaji javnega naročila male vrednosti in odločajo pri izbiri najugodnejšega ponudnika. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 61 od 136

70 6. 4. Metoda dela Pri izdelavi naloge smo uporabili naslednje metode in tehnike raziskovanja: - študij teorije s področja javnih naročil, - s kritično analizo smo identificirali ključne parametre, ki vplivajo na odločitev pri izbiri ponudnika na osnovi javnih naročil, - izgradnja večparametrskega odločitvenega modela in sicer z uporabo programa za podporo večparametrskemu odločanju DEXi, - verifikacija in validacija odločitvenega modela na praktičnem primeru v okviru javnega naročila male vrednosti v splošni bolnišnici za izbor dializnih aparatov Pregled kriterijev Preden določimo najugodnejšega ponudnika, se moramo odločiti, kako bomo ocenjevali prispele ponudbe. Ocenjujemo jih na podlagi kriterijev meril. Pomembno je, da pri identifikaciji kriterijev ne spregledamo tistih meril, ki bistveno vplivajo na odločitev, ter s tem posledično ne izberemo slabo odločitev. Seveda je treba izpolniti tudi nekatere druge zahteve, kot sta struktoriranost in merjivost kriterijev. Za identifikacijo kriterijev smo v tem primeru uporabili metodo viharjanje možganov, preučevanje zakona o javnih naročilih in uporabili predhodne iskušnje naročnika na področju javnih naročil. Za vsak na ta način izbrani kriterij je nato treba preveriti, ali je mogoče določiti njegovo zalogo vrednosti, to je: vsa njegova možna stanja. Poleg tega je treba tudi preveriti, ali je mogoče na osnovi dosegljivih informacij določiti njegovo vrednost. Tako definiranje kriterijev se na to združuje v kriterije višjega reda oziroma agrerirane kriterije. Kriteriji se združujejo toliko časa, dokler se ne doseže najvišjega osnovnega kriterija. Kot smo že omenili, ugotavljamo najugodnejšega ponudnika, prijavljenega na javnem naročilu male vrednosti za nabavo dializnih aparatov. Postavili smo model, Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 62 od 136

71 ki bo omogočal primerjavo različnih ponudnikov, prijavljenih na javnem naročilu. Ugotoviti želimo, kateri so tisti segmenti ponudbe, ki so odločilni za izbiro ponudnika, ter kako doseči boljše sodelovanje med ponudnikom in naročnikom. Drevo kriterijev je razvidno v prilogi 1, model je sestavljen iz treh glavnih kriterijev: ponudnik, primernost ponudbe, ponudba izdelka. Ponudnik, prijavljen na javnem naročilu, se deli na naslednje kriterije: a) ocena statusa ponudnika, b) ocena poslovanja ponudnika, c) ali ima podjetje certifikat kakovosti. Kot prvi kriterij v modelu smo obravnavali dejavnike ocene ponudnika, prijavljenega na javnem naročilu. Kriterij se deli na naslednje tri podkriterije: ocena statusa ponudnika, ocena. poslovanja ponudnika in ali ima podjetje certifikat kakovosti. Pri oceni statusa ponudnika ocenjujemo: finančno stanje podjetja, kadrovanje v podjetju in njegove skladniščne in transportne zmožnosti. Za naročnika je finančno stanje ponudnika pomembno; podjetje mora imeti določen obseg premoženja, da dosega določen letni promet na strani prihodkov in da ima čim višji tržni delež prodajnega programa. Ponudnika se lahko oceni na podlagi kapitala podjetja in letnega prometa z obrazcem BON 1/P, če gre za pravne osebe, ali z obrazcem BON 1/SP, če gre za fizične osebe. Drugi podkriterij je ocena njegovih kadrov. Pri prijavi se ocenjuje usposobljenost vodij in usposobljenost sodelavcev, ki so odgovorni za javno naročilo. Glavni pokazatelj je njihova stopnja izobrazbe. Podjetje, ki ima svoj servis, ima dodatno prednost. Kot tretji parameter pri oceni statusa ponudnika je ocena njegove storitve transporta in skladiščenja. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 63 od 136

72 Naslednji podkriterij ocena poslovanja ponudnika se deli na njegovo dosedanje sodelovanje s ponudnikom in oceno referenc samega ponudnika. Pri oceni dosedanjega sodelovanja s ponudnikom je za naročnika pomembna osebna prodaja, oglaševanje izdelkov in njegova paleta proizvodov, ki jih trži v svojem dializnem asortimanu. Pri osebni prodaji je pomembno število strokovnih sodelavcev, ki jih ima ponudnik na terenu, za oglaševanje se šteje pogostost pojavljanja v strokovnih publikacijah in ocena velikosti palete dializnih proizvodov. Referenca ponudnika se deli na dve podskupini, in sicer na reference ponudnika v ustanovi, ki razpisuje naročilo, in na reference iz drugih ustanov. Pri tem kriteriju ocenjujemo poznavnost podjetja glede na njegovo prisotnost na trgu z drugimi programi. Slika 6: Pregled kriterijev ocene ponudnika, prijavljenega na javnem naročilu Za dobro oceno je prav tako pomembno, ali ima podjetje certifikat kakovosti ali ne. Certifikat kakovosti ponazarja, da ima podjetje urejeno poslovanje, predvsem glede Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 64 od 136

73 odnosov s svojimi strankami in da dosega določena merila glede svojega poslovanja. Poudariti je potrebno, da se standardi kakovosti nanašajo samo na poslovanje podjetja in ne na izdelek ali storitev. Podjetje, ki ima pridobljen certifikat kakovosti, ima vzpostavljen, dokumentiran in vzdrževan sistem kakovosti, s katerim zagotavlja, da je izdelek ali storitev v skladu z navedenimi zahtevami. Prednost pri izbiri ponudnika ima tisto podjetje, ki že ima pridobljen certifikat kakovosti. Drugi glavni kriterij odločitvenega modela je ocene primernosti ponudbe. Kriterij primernost ponudbe se deli na nasledje podkriterije: a) cena ponudbe, b) ustreznost vzdrževanja, c) ustreznost izobraževanja. Slika 7: Pregled kriterijev ocene primernosti ponudbe Kot najvažnejši podkriterij pri oceni primernosti ponudbe je cena ponudbe in se deli na tri podkriterije: prodajna cena, plačilni pogoji in dobavni rok naročenega blaga. Največji poudarek naročnika je na prodajni ceni izdelka, vendar pa moramo upoštevati še ugodne plačilne pogoje in ustrezen dobavni rok. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 65 od 136

74 Vzdrževanje se deli na dva podkriterija: vzdrževanje v garancijski dobi in odpravljanje napak, oba kriterija pa se delita še naprej. Pri oceni garancijske dobe se ocenjuje dolžina garancijske dobe in ponujena kakovost vzdrževanja. Pri oceni odpravljanja napak lahko naročnik meri naročnikovo hitrost pri odpravi napak ter kakovost dela pri sami odpravi napak. Naročnik pri izbiri tudi upošteva skrb ponudnika glede rezervnih delov in potrebni odzivni čas serviserja. Tretji podkriterij je možnost izobraževanja, ki ga ponuja ponudnik ob prijavi ponudbe. Naročnik ocenjuje ponudnikovo dokumentacijo, ali je ustrezno pripravljena, pa tudi ponudnikovo pripravljenost pri usposabljanju uporabnikov. V veliko pomoč pri izbiri na javnem naročilu je možnost predhodnega testiranja aparata. Tretji in zadnji glavni kriterij je ocena ponudba izdelka. Pri ponudbi izdelka se ocenjujejo trije podkriteriji, ti so: a) tehnične zahteve, b) ocena varnosti, c) ocena reference ponujenega aparata. Slika 8: Pregled kriterijev ocene ponudbe izdelka Zadnji glavni kriterij je ocena ponudbe izdelka in je najpomembnejši kriterij izmed ocene ponudnika in primernosti ponudbe. Deli se na tehnične zahteve, ocena varnosti Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 66 od 136

75 in reference ponujenega aparata. Pri tehnčničnih zahtevah se ocenjuje izpolnjevanje tehničnih ustreznosti, ki jih predpiše naročnik, sledi ocena stroškovne učinkovitosti, ki je odvisna od stroška potrošnega materiala in življenjske dobe aparata. Kot tretji podkriterij pri oceni tehnične zahteve je estetska lastnost, kot sta npr. fleksibilnost aparata in ustreznost zaslona. Varnost ponudnik dokaže s certifikatom ustreznosti ali registracijo izdelka in z dokumentom o skladnosti izdelka za uporabo v medicini. Za ponudnika predstavlja prednost poznavanje ponujenih aparatov, večjo prednost ima tisti, čigar podobni aparati so že poznani v ustanovi, ali če ima referenco od drugje v državi Zaloge vrednosti in odločitvena pravila V postavitvi modela večparameterskega odločanja je naslednja faza določitev zalog vrednosti oziroma določitev merske lestvice za vsak posamezni kriterij, ki smo ga vgradili v model. Pri metodi DEXi so zaloge vrednosti kriterijev sestavljene iz besed ali numeričnih intervalov. Merske lestvice so večinoma urejene od slabih (manj zaželenih) proti boljšim vrednostim. Pri metodi DEX to sicer ni nujno, je pa dobrodošlo, saj se uporablja v naslednji fazi pri kontroli konsistentnosti odločitvenih pravil in lahko bistveno pohitri postopek zajemanja funkcij koristnosti (Rogelj idr., 1999). Zadovoljivo je, če vsakemu kriteriju določimo tri različne zaloge vrednosti. Ena naj izraža neko srednjo, povprečno oziroma neizstopajočo vrednost kriterija, ena podpovprečno in ena nadpovprečno vrednost. Tak primer je na primer kriterij tržni delež podjetja pri oceni statusa ponudnika, ki je lahko nizek, srednji ali visok. Tu gre za primer tristopenjske merilne lestvice, pri kateri vrednost narašča od podpovprečne k nadpovprečni (glej sliko 9). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 67 od 136

76 Slika 9: Pregled tristopenjske naraščajoče zaloge vrednosti za kriterij tržni delež Narava nekaterih kriterijev, kot je na primer kriterij razpoložjivosti servisa, pa lahko zajame samo zalogo vrednosti ne ali da. Ta kriterij, za razliko od ostalih, ima definirani dve zalogi vrednosti, pri čemer gre za dvostopenjsko naraščajočo mersko lestvico, ki lahko zajame le dve vrednosti, in sicer ponudnik ne nudi ali nudi servis naročniku. Tak primer najdemo še pri ugotavljanju, ali podjetje ima certifikat kakovosti ali ne, pri podkriteriju možnost predhodnega testiranja aparata in pri kriteriju ocene varnosti, kjer ponudnik dokazuje svojo ustreznost in skladnost s cerifikati. Na tak način so v odločitvenem modelu za vsak glavni kriterij in za vse njihove podkriterije določene zaloge vrednosti ali merske lestvice. Vse zaloge vrednosti so vidne v prilogi 2. Ko imamo določene zaloge vrednosti posameznih kriterijev, je potrebno za vsak kriterij višjega reda določiti pravila oziroma funkcije koristnosti, ki za vsako kombinacijo vrednosti kriterijev nižjega razreda definirajo vrednost višjega razreda. Odločitvena pravila je treba zgraditi za celotno drevo kriterijev, vse do najvišjega Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 68 od 136

77 kriterija. Kadar uporabimo metodo DEX, potem so funkcije koristnosti predstavljene z odločitvenimi pravili tipa»če - potem«in so definirane v obliki tabele. Postopek definiranja odločitvenih pravil s pogramom DEXi je zelo preprost. DEXi pripravi tabelo z že vpisanimi kombinacijami vrednosti odvisnih spremenjivk. Treba je le izpolniti zadnjo kolono. Pri tem DEXi sproti opozarja na morebitne nekonsistentnosti in na nekaterih mestih sam predlaga ustrezne vrednosti, ki jih izpelje iz do takrat definiranih pravil (Rogelj idr., 1999). V prilogi 2 so razvidna odločitvena pravila za vse funkcije koristnosti, ki so uporabljene v našem modelu. Program DEXi pri zapisu odločitvenih pravil uporablja poleg opisne ocene tudi znake >=, kar pomeni večji ali enak, <= za manjše ali enako ter *, ki pomeni katerokoli opisano vrednost. Če pogledamo odločitvena pravila za kriterij ocena finančnega stanja ponudnika, vidimo, da sta za naročnika enako pomembna kriterija kapital podjetja in letni promet od prodaje, tržni delež, katerega dosega ponudnik s programom, pa je enkrat bolj pomemben. S tem kriterijem dobi naročnik sliko, kako posluje ponudnik na področju dialize. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 69 od 136

78 Slika 10: Odločitvena pravila za kriterij ocena finančnega stanja ponudnika Vpliv posameznega kriterija na višje ležeči kriterij v drevesu kriterijev je lahko določen z vsoto uteži. Tako je na primer funkcija koristnosti kriterija ocena finančnega stanja ponudnika na celotno oceno statusa ponudnika določena z vsoto uteži, kjer ima finančno stanje in stanje razpožljivosti kadrov na projektu javnega naročila večji vpliv, in sicer po 40 odstotkov, od ocene ustreznosti dostave, ki ima vpliv 20 odstotkov. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 70 od 136

79 Vsota uteži je določena tudi za vpliv posameznega kriterija na končno določitev oziroma na izpeljani kriterij. Kriterij izbira najugodnejšega ponudnika na javnem naročilu ima definirane tri kriterije, iz katerih je izpeljan. Vsak izmed njih ima drugačen vpliv na končno oceno. Pri oceni izbire najugodnejšega ponudnika na javnem naročilu male vrednosti za nabavo dializnih aparatov ima največji vpliv, kar 45 odstotkov, ponudba izdelka, ocenjena glede na tehnične zahteve, varnost in na reference aparata, nato kriterij primernost ponudbe s ponujeno ceno, vzdrževanjem in izobraževanjem s 36- odstotnim vplivom in nato kriterij ocena statusa ponudnika z 18-odstotnim vplivom (slika 11). Slika 11: Pregled uteži za tri glavne kriterije v odločitvenem modelu Tudi v praksi se je pokazalo, da je najbolj pomembna za naročnika ponudba izdelka, ki se deli na tehnične zahteve in je najvišje vrednoten podkriterij s 56 odstotki. Ta zajema izpolnjevanje ustreznosti kar s 70 odstotki, stroškovna učinkovitost 20 odstotkov in esteske lastnosti v sorazmerju 10 odstotkov. Stroškovna učinkovitost se v našem primeru deli na uporabnost ultra filtra 25 odstotkov, stroškovna učinkovitost sistema 25 odstotkov in na življenjsko dobo aparata 50 odstotkov. Naslednji podkriterij je ocena varnosti izdelka, katera je dokazljiva s certifikatom ustreznosti in Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 71 od 136

80 dokumentom o skladnosti izdelka. Oba sta enako zastopana s 50 odstotki. Kot tretji podkriterij pri oceni ponudbe izdelka je ocena reference podobnega ali ponujenega aparata. Za največjo vrednost se šteje referenca iz ustanove 67 odstotkov. Kar je za naročnika velika prednost, če ima podobne aparate že v ustanovi. Referenca iz druge ustanove šteje 33 odstotkov. Če pogledamo funkcijo koristnosti drugega glavnega kriterija - ocena primernosti ponudbe, vidimo, da ima cena ponudbe največji vpliv, kar 60-odstotni. Naslednji podkriterij je ustreznost vzdrževanja izdelka 20 odstotkov, ponujena možnost izobraževanja osebja 20 odstotkov. V ceni ponudbe je vštet podkriterij prodajna cena, karera ima 70-odstotni vpliv, nato plačilni pogoj 20 odstotkov, z 10-odstotnim vplivom pa sledi podkriterij datum dobave naročenega blaga. Pri oceni vzdrževanja izdelka ocenjuje naročnik dva podkriterija, in sicer ocena garancije in ocena odpravljanja napak z enakim deležem pomembnosti 50 odstotkov. Pri oceni garancijsko vzdrževanje ima vpliv trajanje garancijske dobe 67 odstotkov in kakovost garancijskega vzdrževanja, kar pomeni pogostost pregleda aparata, s 33-odstotnim vplivom. Pri odpravljanju napak ima največji vpliv čas odprave napak v garancijski dobi s 33 odstotki, za naročnika je dobrodošlo, če ponudnik zagotovi, da bo imel na zalogi rezervne dele 26 odstotkov, kakovost reševanja večjih napak v garancijski dobi štejete prav tako 26 odstotkov in odzivni čas serviserja 16 odstotkov. Pri podkriteriju ocena ustreznosti izobraževanja ima največji pomen za naročnika usposabljanje osebja, ki bo upravljalo z aparatom kar 52 odstotkov, možnosti predhodnega testiranja aparata 35 odstotkov in ustreznost tehnične dokumentacije s 13 odstotki. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 72 od 136

81 Kot tretji osnovni kriterij je ocena ponudnika, ki ima vpliv na izbiro najugodnejšega ponudnika 18odstotkov. Ta osnovni podkriterij se deli na status ponudnika z vplivom 32 odstotkov, na poslovanje ponudnika z največjim vplivom 47 odstotkov in z 21- odstotnim vplivom, ali ima podjetje certifikat ali ne. Za naročnika je najbolj pomemben kriterij poslovanje ponudnika. Pri oceni poslovanja se ocenjuje dosedanje sodelovanje s ponudnikom in reference ponudnika z enakim vplivom 50 odstotkov. Pri referenci ponudnika daje naročnik največji poudarek na splošno prepoznavnost podjetja v ustanovi, kar z 67 odstotki. Pri podkriteriju ocena dosedanjega sodelovanja s ponudnikom je najbolj pomembna velikost prodajnega asortimana, s katerim se podjetje prijavlja na naročilo 56 odstotkov. Pri drugem podkriteriju se s 33 odstotki ocenuje število strokovnih sodelavcev na terenu, ki skrbijo za informiranost naročnika. Kot tretji ovrednoten podkriterij je prisotnost ponudnika v medijih z 11 odstotki.. Kot zadnji podkriterij pri oceni ponudnika je ocena statusa ponudnika s podkriteriji finančno stanje in kadrovska situacija s 40-odstotnim vplivom in ocena ustreznosti dostave z 20-odstotnim. Pri oceni finančnega stanja se ocenjuje premoženje podjetja 25 odstotkov, ocena prihodkov od prodaje na letni ravni 25 odstotkov in ocena doseganja tržnega deleža s programom dializa 50 odstotkov. Kot drugi pomemben podkriterij je kadrovska situacija v podjetju, ki jo ocenjujemo s podkriteriji ustreznosti vodij projekta 25 odstotkov in ustreznost sodelavcev na projektu, ki so odgovorni za nemoteno izpeljavo naročila in za poprodajne aktivnosti 25 odstotkov. Omenjena kriterija merimo s stopnjo izobrazbe. V kadrovskem podkriteriju upoštevamo še prisotnost s 50 odstotki. Zadnji podkriterij pri finančnem kriteriju ponudnika je še ocena transporta in skladiščenja, kar predstavlja podkriterij skladiščni prostori 67 odstotkov in vozni park 33 odstotkov. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 73 od 136

82 Slika 12: Izpeljani kriterij, trije osnovni kriteriji in njihovi podkriteriji Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 74 od 136

83 7. Preverjanje in potrditev odločitvenega modela Schoen in Sykes (1987) poudarjata, da mora biti prvotni prototipni ekspertni sistem pred uporabo preverjen in potrjen oziroma validiran in varificiran. Validacija ekspertnega sistema je zelo pomembna, ker vedenja velikih in kompleksnih ekspertnih sistemov ni mogoče v celoti napovedati. Prvotni namen validacije je ugotoviti, ali ekspertni sistem dela. Da bi zagotovili zadovoljivo delovanje, mora biti ekspertni sistem testiran na realnih primerih problemov, za reševanje katerih je bil oblikovan. Na podlagi teh rezultatov uvedemo potrebne dopolnitve, popravke in izboljšave. V vsaki od stopenj razvoja eksperni sistem spremenimo, dopolnimo in izboljšamo. Krog ugotavljanja vedenja modela, odpravljanja napak in postopno učenje se ponavljajo, dokler ni doseženo nameravano vedenje modela. Po vsaki modifikaciji sistema pa je potrebna ponovna pazljiva validacija (Schoen in Sykes, 1987). Preliminarno validacijo, ki pokaže, ali model v osnovi deluje pravilno, lahko zagotovimo tako, da ga testiramo na nekaj vzorčnih problemih, pravilnost rešitve pa preverimo glede na dokumentirane razultate ali oceno eksperta. Prelimimarna validacija je zlasti v pomoč pri iskanju vrzeli znanja ali v procesu sklepanja. V procesu validacije baze znanja lahko model uporabimo na podatkih in s statističnimi testi preverimo, koliko se podatki modela ujemajo z realnimi podatki (Schoen in Sykes, 1987). Ustreznost različnih postopkov in metodologije za validacijo ekspertnega sistema sistema je odvisna tudi od njegove uporabe. Razvojni ali raziskovalni projekt bo zahteval manj strog proces validacije kot medicinski ali vojaški projekt. Bolj kompleksne aplikacije lahko zahtevajo testne scenarije s številnimi ocenami rezultatov s strani ekspertov. Lahko vključuje statistične analize deležev pravilnih rešitev, sprejemljivih in nesprejemljivih rešitev (Schoen in Sykes, 1987). Eno najpomembnejših meril kakovosti izgrajenih odločitvenih pravil v ekspertnih Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 75 od 136

84 sistemih je poleg klasifikacijske točnosti tudi njihova razumljivost za človeka (Vizjak-Pavšič in dr., 1995). Odlašanje z uporabo ekspertnega sistema, dokler ni vsak element sistema popoln, je nesmiselno, saj se nekatere neustreznosti kompleksnega sistema pokažejo šele ob uporabi, včasih pa je testiranje lahko učinkovito izvedeno šele potem, ko je sistem že dan v uporabo. Celo pri dobrem testiranju se lahko ob kasnejši uporabi pokažejo težave. V zgodnji fazi uporabe se bodo pokazale dodatne napake ali vrzeli v sistemu znanja. Pri verifikaciji tega, kako sistem deluje v praksi, pa lahko pride do težav pri izbiranju podatkov o delovanju, saj uporabniki ponavadi nimajo dovolj časa, da bi podali popolno poročilo o specifičnih napakah (Schoen in Sykes, 1987) Izbor ponudnika na razpisu javnega naročila male vrednosti Ekspertni sistem je bil preizkušen na primeru javnega naročila male vrednosti v splošni bolnišnici za izbiro najboljšega ponudnika na razpisu dializnih aparatov. Vzorec za preverjanje odločitvenega modela je bil izbran v bolnišnici, kjer se je pojavila potreba po nakupu dializnih aparatov in zato je bolnišnica razpisala javno naročilo male vrednosti. Skupaj s strokovnjaki za nakup aparatur v bolnišnici smo pripravili razpisno dokumentacijo s pogoji in merili za izbor najugodnejšega ponudnika za nabavo treh dializnih aparatov. Za oddajo ponudbe je naročnik zaprosil tri podjetja, katera oskrbujejo slovenski trg z dializnimi aparati. Zaradi izredne občutljivosti teme javnih naročil ne bom poimenovala bolnišnice s polnim imenom, ponudnike pa bom poimenovala z izmišljenimi imeni; Podjetje F, Podjetje G in Podjetje M. Naročnik je po izvedenem postopku zbiranja ponudb za predmet javno naročilo male vrednosti prejel vse tri ponudbe ponudnikov, katere so prispele pravočasno in so bile pravilne. Vsi ponudniki so predložili vse zahtevane dokumente. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 76 od 136

85 7. 2. Definiranje vrednosti kriterijev za oceno najugodnejšega ponudnika Za določitev vrednosti kriterijev za ocenjevanje ponudnika, vključenega v preverjenje in potrditev odločitvenega, smo uporabili izjave in dokazila, ki so jih ponudniki predložili pri ponudbi. Izjave smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki je bil priloga v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija je bila poleg obrazca ponudbe, obrazca izjave o izpoljevanju pogojev iz 42. člena ZJN 1A in vzorca kupoprodajne ponudbe sestavljena še z izjavami v obliki vprašalnika, katere je izpolnil vsak ponudnik v podjetju. Vprašalnik je bil oblikovan glede na predhodno oblikovane kriterije v modelu in je bil sestavljen iz treh sklopov (Priloga 4, Razpisna dokumentacija z izjavami): 1. ocena ponudnika glede na finančni status in poslovanje ter dokaz prejetega certifikata kakovosti, 2. ocena o primernosti ponudbe glede na ceno, vzdrževanje in izobraževanje, 3. ocena o ponudbi izdelka glede na tehnične zahteve, varnost in reference aparata. V prvem sklopu smo postavili vprašanja o doseganju tržnega deleža s programom dializa, o izobrazbeni strukturi vodij projekta in programskega sodelavca, o razpoložjivosti servisa, skladiščnih prostorov in voznega parka, o številu strokovnih sodelavcev na terenu, pogostosti pojavljanja podjetja v medijih in kakšno paleto proizvodov nudi podjetje. Za oceno referenc ponudnika nam poda informacijo kako, je poznan kot dobavitelj v ustanovi in v drugih ustanovah. Na koncu vprašalnika nam poda informacijo, ali podjetje že ima pridobljen certifikat kakovosti. Za dokaz finančne ocene nam je ponudnik predložil obrazec BON- 1/P ali BON 1/SP. Z izkazom smo lahko določili kapital podjetja in ovrednotili letni promet ponudnika. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 77 od 136

86 V drugem sklopu vprašanj ocenjujemo primernost ponudbe. Ponudnik nam poda prodajno ceno s plačilnimi pogoji in dobavnim rokom ter odgovore na vprašanja s področja vzdrževanja in izobraževanja. Ponudnik nam predloži izpoljeno ponudbo s prodajno ceno. Tretji sklop opredeljujejo vprašanja o ponudbi izdelka: o izponjevanju tehničnih zahtev naročnika, o stroškovni učinkovitosti potrošnega materiala in življenjski dobi aparata, o estetskih lastnostih aparata, o varnosti aparata in o poznavanju podobnih aparatov v ustanovi ali drugje. Kot dokazilo o izpolnevanju zahtev nam ponudnik predloži prospekti material o tehničnih ustreznostih, varnost pa potrjuje s certifikati ustreznosti in skladnosti proizvoda. Ponudnik nam še predloži ponudbo za sisteme Primerjava dobljenih rezultatov Pridobljeni rezultati na javnem naročilu, ki ga je izvedla bolnišnica za nakup treh dializnih aparatov, nam kažejo: 1. Ocena statusa ponudnuka in njegovega poslovanja a) status ponudnika S priložitvijo obrazca BON - 1/P za leto 2004 smo ugotovili, da ima Podjetje F glede na ostala dva ponudnika nizek kapital podjetja in je dosegel nizek letni promet v letu S programom dializa pa dosega nad 40 odstotkov tržnega deleža, kar je tudi razumljivo, ker je program dializa njhova edina prodajna usmeritev. Pri vprašanjih o kadrovanju vidimo, da ima vodja projekta VI. stopnjo izobrazbe, medtem ko ima vodja dializnega programa dokončano VII. stopnjo izobrazbe. Podjetje ima servis, skladiščni prostor ter eno vozilo za kontinuirano dobavo materiala. Podjetje G z izkazom dokazuje, da ima visok kapital in visok letni promet. Tržni delež na programu dializa dosega med 30 in 40 odstotki. Zaposleni na Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 78 od 136

87 programu imajo visoko stopnjo izobrazbe, tako vodja projekta kot programski sodelavec. Podjetje ima pooblaščen servis, skladiščni prostor in ima več vozil za nemoteno dostavo blaga. Status ponudnika v Podjetju M ocenjujemo s srednjo oceno v primerjavi s Podjetjem G in Podjetjem F. Podjetje s programom dializa dosega manj kot 30-odstotni tržni delež. Vodja programa ima VII. izobrazbe, programski sodelavec pa VI. stopnjo izobrazbe. Ravno tako kot ostali dve podjetji ima Podjetje M pooblaščen servis in skladiščni prostor in nudi nemoteno dostavo blaga z več vozili. b) poslovanje ponudnika Podjetje F pokriva celotno področje dialize, zato trži več kot deset proizvodov iz tega programa. Večkrat letno se pojavlja v strokovnih zdravniških publikacijah, kjer predstavlja novosti. Na terenu skrbi za stranke en strokovni sodelavec. Ker je podjetje usmerjeno samo na področje dialize, ni pridobilo referenc za ostale programe. Podjetje G ravno tako dobro pokriva področje dialize, oskrbuje slovenski trg z dializnimi aparati in pripadajočim potrošnim materialom, izvaja promocijo v strokovnih revijah, na terenu pa ima zaposlenega enega strokovnega sodelavca. Podjetje G je vodilno farmacevtsko podjetje v Sloveniji, zato ima številne reference v ustanovi in od drugje z različnimi programi. Podjetje M je srednje veliko slovensko farmacevtsko podjetje, ki poleg dialize zastopa še druge programe z medicinskega področja in zdravil. Na področju dialize je ožje specializirano, tako da nima širokega asortimana dializnih proizvodov, za stranke skrbi en strokovni sodelavec in enkrat letno se pojavlja v strokovnih revijah. Ima več kot pet referenc od drugje, v sami ustanovi pa je prisoten s tremi programi. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 79 od 136

88 c) certifikat kakovosti Vsa tri podjetja se zavedajo, da je kakovost neobhodno potrebna za poslovanje, zato so vsi prejeli certifikat kakovosti, kar dokazuje, da imajo podjetja urejeno politiko kakovosti. Ocenjujemo, da so vsa tri podjetja glede na opisane parametre primerna kot ponudnik na javnem naročilu male vrednosti, ki je bil razpisan v splošni bolnišnici. 2. Ocena primernosti ponudbe glede na ceno, vzdrževanje in izobraževanje a) prodajna cena Ko proučujemo ponudbo Podjetja F, ugotavljamo, da prodajna cena ustreza kriterijem, podjetje pa tudi ponuja najugodnejši plačilni pogoj za naročnika, naročnik pa bo moral čakati na dobavo aparatov nad 45 dni. Prodajna cena in dobavni rok aparatov sta najmanj ugodna pri Podjetju G. Podjetje pa ponuja 60-dnevni plačilni rok. Najboljšo ponudbo ima Podjetje M, saj so tako prodajna cena kot plačilni pogoji najugodnejši za ponudnika, dobavni rok aparata pa je 45 dni. b) vzdrževanje Pri vzdrževanju je za naročnika pomembno garancijsko obdobje in odzivnost podjetja pri odpravljanju napak. Podjetje F ponuja 18 mesečno garancijsko dobo za aparate in kontrolni pregled aparatov dvakrat letno. Zagotavlja, da odpravi napako v 48 urah, ob večji napaki pa opravi zamenjavo aparata v 48 urah. Prav tako zagotavlja razervne dele po preteku garancije in to v 72 urah. Zagotavljajo odzivni čas serviserja v manj kot šestih urah. Podjetje G nudi daljšo garancijsko dobo kot Podjetje F, vendar ima najdaljši čas za odpravo napak v garancijski dobi, prav tako pa potrebuje za zamenjavo Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 80 od 136

89 aparata 90 dni. Rezervne dele po preteku garancije mora naročnik čakati kar 14 dni, ker jih nimajo na zalogi. Odzivni čas serviserja je 12 ur. Obratno pa ima Podjetje M zelo dobro organizirano službo vzdrževanja. Odzivni čas serviserja je najkrajši - 6 ur, rezervni deli so vedno na zalogi, čas ki je potreben za odpravo napak, je najkrajši, pri večji okvari, ko aparata ni možno popraviti v dveh dneh, pa podjetje nudi nov aparat. Aparati imajo dveletno garancijsko dobo, kakovost vzdrževanja je maksimalno ustrezna. c) izobraževanje Pri pregledu strokovne dokumentacije vidimo, da imata Podjetje F in Podjetje M navodila in prospektni material v celoti v slovenskem jeziku in ob zahtevi naročnika je možno predhodno testiranje aparatov. V Podjetju M so tudi pripravljeni izobraževati uporabnike dvakrat letno oziroma ob zahtevi naročnika. Pri Podjetju G nimajo vseh prospektnih materialov v slovenskem jeziku in ne nudijo predhodnega testiranja aparata. Po izpolnjenemu vprašalniku lahko vidimo, da ima Podjetje M najbolj primerno ponudbo glede na prodajno ceno, vzdrževanje in izobraževanje, vendar moramo za končno oceno še primerjati ponudbo izdelka. 3. Ocena ponudbe izdelka glede na tehnične zahteve, varnost in reference aparata a) izpolnjevanje tehničnih zahtev Izpolnjevanje tehničnih zahtev, katere podrobno definira naročnik in imajo največjo težo pri izboru najugodnejšega ponudnika, v Podjetju F zagotavljajo z njihovim najnovejšim aparatom, ki nudi nadstandardno opremo. Tudi stroškovna učinkovitost za naročnika je naugodnejša; aparati imajo najdaljšo življenjsko dobo, menjava ultra filtra je potrebna na 150 dializ. Najdražji pa so pri prodajni ceni dializnega sistema. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 81 od 136

90 Nekoliko slabše karekteristike aparata ponujata Podjetje G in Podjetje M. Aparati imajo osnovne tehnične parametre. Podjetje M ima najboljšo štroškovno učinkovitost, življenjska doba aparata je šest let, ultra filter se menjava na 150 dializ in ponuja najcenejši sistem, ki se menjava pri vsaki dializi. Za Podjetje G pa tega ne moremo trditi, ker ima aparat krajšo življenjsko dobo, ultra filter je potrebno menjavati pri vsaki dializi, aparat ima omejeno možnost premikanja po prostoru, zaslon na aparatu je črno-bel. b) varnost izdelka Pri vseh treh podjetjih smo pridobili certifikat o skladnosti in ustreznosti ponujenega aparata. c) reference ponujenega aparata Za referenco smo upoštevali poznavnost ponujenega ali podobnega aparata v sami ustanovi in poznavnost iz drugih ustanov. Za naročnika je lažje izvedljiv nakup aparatur, če dobi pozitivno mnenje o ponudnikovih aparatih, najbolje iz same ustanove ali od drugje iz Slovenije. Pri ponudnikih vidimo, da imata podjetji F in G prodanih že veliko podobnih aparatov po Sloveniji, kar tudi potrjuje, predvsem pri Podjetju F, njegov največji tržni delež s prodajo dializnih aparatov. V sami bolnišnici pa dosedaj še nimajo njihovega aparata. Podjetje M ima manj referenc od drugje, aparate je prodal samo v petih ustanovah, ima pa podobne aparate prodane pri samem naročniku. Pri zadnjem sklopu vprašanj nam vprašalnik pokaže, da tehnično najbolj odgovarja ponudba Podjetja F, vendar bomo končno oceno najugodnejšega ponudnika dobili po vrednotenju rezultatov v odločitvenem modelu DEXi. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 82 od 136

91 8. Analiza rezultata večparameterskega odločanja Ocene, ki smo jih pridobili z vprašalnikom in iz dokumentov iz razpisne dokumentacije, smo vnesli v DEXi, ki ovrednoti variante po predhodno nastavljenih tabelah odločitvenih pravil. Vrednotenje variant predstavlja postopek določanja končne ocene na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih Razultat vrednotenja z večparameterskim odločanjem Ocenjene vrednosti posameznih kriterijev in odločitveni model za ugotavljanje najugodnejšega ponudnika na javnem naročilu male vrednosti za nabavo treh dializnih aparatov je ocenil, da sta podjetji G in M primerni za dobavo aparatur, Podjetje F pa se uvršča kot zelo primerno podjetje za dobavo aparatur v splošni bolnišnici. Slika ocen vseh podkriterijev, delnih rezultatov osnovnih kriterijev ter kriterijev, iz katerih je izpeljana končna ocena, je vidna v prilogi 5. Slika 13: Rezultat vrednotenja podjetij glede na izbor najugodnejšega ponudnika na javnem naročilu male vrednosti za nakup treh dializnih aparatov Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 83 od 136

92 Končna ocena, pridobljena iz rezultatov, je naslednja: Podjetje F je zelo primeren ponudnik za dobavo dializnih aparatov. Njegova ponudba in status ponudnika sta ustrezna, njihovi aparati pa najbolj ustrezajo tehničnim specifikacijam naročnika. Naročnik je dal največjo težo tehničnim zahtevam, zato je podjetje F izbrano kot najugodnejši ponudnik. Podjetje G velja kot zelo primeren ponudnik, njegova ponudba izdelka je primerna, sama primernost ponudbe pa je neustrezna. V Podjetju M so pripravili primerno ponudbo izdelka s strani tehničnih zahtev, samo podjetje se uvršča kot primeren dobavitej, zelo ustrezna pa je njihova primernost ponudbe s cenovnega vidika. Rezultati ostalih izpeljanih kriterijev so: Ocena finančnega stanja v Podjetju F je primerna kljub nizkemu kapitalu in nizkemu letnemu prometu, vendar je Podjetju F vodilno v Sloveniji z dobavo dializnega programa, kadrovsko stanje je prav tako primerno, predvsem ima vodja programa primerno izborazbo. V podjetju sta dobro organizirana transport in skladiščenje. Podjetje ima predvsem zelo uspešno dosedanje sodelovanje na programu dialize. Ker je podjetje specializirano na področju dialize, ima neustrezno oceno na prepoznavnosti podjetja po drugih prodajnih programih. V podjetju so že pridobili certifikat kakovosti. Primernost ponudbe je ocenjena kot ustrezna, tako s cenovnega vidika, kakor s strani izobraževanja. Podjetje daje velik poudarek storitvi servisa, saj ima kot zelo primerno ocenjeno servisno mrežo in kakovost opravljanja pregledov. Pri ponudbi izdelka se je podjetje najbolj izkazalo; tehnične karakteristike aparatov zelo ustrezajo zahtevam naročnika, stroškovna učinkovitost je prav tako zelo primerna, čeprav ima podjetje najdražje dializne sisteme. Aparatov nima prodanih v sami ustanovi, zato nima referenc iz ustanove, ima pa zelo pozitivne reference iz drugih ustanov po količini prodanih aparatov. Podjetje G je dobilo oceno zelo primerno kot ponudnik, ima najboljše finančno stanje, kadrovsko zasedenost, zelo uspešno poslovanje, tako dosedanje na programu dialize in zelo ustrezne reference od drugih ustanov kot ponudnik za ostale programe. Primernost ponudbe je ocenjena kot Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 84 od 136

93 neustrezna. Največjo težo ima visoka prodajna ponudba z neustreznim dobavnim rokom. Trajanje garancije in kakovost preventivnih pregledov sta zelo ustrezni, vendar je kot neustrezna ocena pri odpravljenju napak, saj je čas za odpravo napak predolg, čas menjave aparata ni ustrezen in rezervni deli niso na zalogi. Ocena pri ponudba izdelka je primerna, ustreza osnovnim tehničnim zahtevam, stroškovna učinkovitost in estetske lastnosti aparata so tudi primerne. Podjetje G ima zelo ustrezne reference iz drugih ustanov za podobne aparate, v sami ustanovi pa ne poznajo njihovih aparatov. Podjetje M je pri oceni statusa ponudnika dobilo primerno oceno. Zelo primerno ima urejeno transportno službo in skladiščni prostor, finančna ocena pa je neprimerna. Podjetje ima s programom dializa nizek tržni delež, kar največ pripomore k neustrezni finančni oceni. Poslovanje na področju dialize je upešno, čeprav podjetje ni popolnoma usmerjeno na področje dialize. Podjetje M je kot srednje veliko farmacevtsko podjetje pridobilo zelo ustrezne reference iz drugih ustanov za široko paleto prodajnih programov. Ocena primernosti ponudbe glede prodajne cene, vzdrževanja in izobraževanja je prinesla Podjetju M najvišjo oceno. Prodajna cena in plačilni pogoji so bili najugodnejši, ocena vzdrževanja kot zelo ustrezna, tako v garancijskem obdobju in pri odpravljanju napak. Za izobraževanje uporabnika je prav tako dobro poskrbljeno. Podjetje je na razpisu ponudilo aparate s slabšimi tehničnimi karakteristikami kot Podjetje F, zato je dobilo oceno samo primerno. Podjetje M ima v ustanovi in drugje prodanih nekaj dializnih aparatov podobne kakovosti kot ponujeni aparati Analiza in tolmačenje rezultata Zgoraj opisani rezultati odločitevega modela služijo kot pomoč pri sprejemanju odločitev, če pa hočemo sprejemati racionnalne odločitve, je potrebno razultate vrednotenja analizirati in raztolmačiti. Program za podporo odločanja DEXi nam omogoča tudi analizo»kaj če«, ki nam je v veliko pomoč pri analizi in iskanju kritičnih komponent modela. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 85 od 136

94 Podjetje M V primeru podjetja M je razvidno, da podjetje dosega končno oceno, primerno pri izbiri najugodnejšega ponudnika za nabavo treh dializnih aparatov. Osnovna kriterija ponudnik in ponudba izdelka sta dosežena povprečno, primernost ponudbe pa je dosežena nadpovprečno. Niti en osnovni kriterij ni podpovprečen, kar je dobro. Odločitveni model nam daje sliko ponudnika, ki ponuja naročniku maksimalno primernost ponudbe glede na ceno, vzdrževanje in izobraževanje uporabnika. Slika 14: Rezultati vrednotenja končne ocene in osnovnih kriterijev za Podjetje M Da bi ponudnik dosegel zelo primerno oceno za najugodnejšega ponudnika, je treba zagotoviti nadpovprečno oceno ponudnika ali nadpovprečno oceno pri ponudbi izdelka. Ker ponudnik ne more vplivati na ponudbo izdelka z izboljšanimi tehničnimi karekteristikami aparata pri dobavitelju na kratek rok, se bomo usmerili na oceno statusa ponudnika. V nadaljevanju je prikazana analiza, kako izboljšati ta kriterij ponudnika. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 86 od 136

95 Iz slike 15 je razvidno, da je za oceno ponudnika pomemben status ponudnika, njegovo poslovanje in pridobitev certifikata kakovosti. Ker na finačni izkaz ponudnik ne more takoj vplivati, se bomo osredotočili na njegovo poslovanje. Slika 15: Rezultati vrednotenja osnovnega kriterija ocena ponudnika, podkriterija ocena poslovanja z njegovimi podkriteriji, dosedanje sodelovanje in referenca ponudnika v ustanovi in od drugje Pri bolj podrobni sliki vidimo, da pri poslovanju ponudnik dosega nadpovprečne reference iz drugih ustanov, kar pomeni, da je v zdravstvenih zavodih prisoten z različnimi programi, ki jih ima v svojem asortimanu prodaje. Izpeljan kriterij ocena ponudnika lahko izboljšamo tako, da njegov ocenjen podkriterij referenca ponudnika v ustanovi dvignemo na višjo raven. Za naročnika je visoka ocena ponudnika v njegovi ustanovi in iz odrugih ustanov zelo pomembna, ker ima zagotovilo, da s ponudnikom pri izpeljavi naročila in pri sodelovanju v prihodnosti ne bo imel težav. Referenca ponudnika iz trga pomeni pozitivna ocena glede poznavnosti podjetja v poslovanju, velikosti podjetja in njegovi razvojni usmerjenosti. Ponudnik M je zastopan v ustanovi z dvema programoma, visoke reference pa ima z dializnimi aparati. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 87 od 136

96 Če za Podjetje M naredimo analizo»kaj če«in predpostavimo, da podjetje poskuša oskrbeti naročnika še s kakšno paleto svojih proizvodov, ki jih ima v svojem asortimanu, se spremeni rezultat izpeljanega kriterija poslovanja in ima v tem primeru nadpovprečno vrednost (slika 16). Slika 16: Izboljšani rezultati vrednotenja osnovega kriterija ocena poslovanja, podkriterija dosedanje poslovanje in referenca ponudnika v ustanovi in od drugje Ta sprememba poslovanja pozitivno vpliva na oceno ponudnika, ki ravno tako dobi nadpovprečno oceno zelo primeren. Takšen pozitiven vpliv na kriterij reference ponudnika v ustanovi tudi spremeni končno oceno ponudnika ocena najugodnejšega ponudnika za nabavo dializnih aparatov se poveča na zelo primerno. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 88 od 136

97 Slika 17: Izboljšani rezultati vrednotenja končne ocene in osnovnih kriterijev za Podjetje M Podjete G Iz slike 17 je za Podjetja G razvidno, da končna ocena komaj še zavzame povprečno vrednost. Glede na to da ponudnik sam zavzema nadpovprečen kriterij in je ponudba izdelka glede na tehnične zahteve, varnost in reference aparata primerna, je podkriterij ocena primernosti ponudbe ocenjen podpovprečno. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 89 od 136

98 Slika 18: Rezultati vrednotenja končne ocene in osnovnih kriterijev za Podjetje G Če podrobneje analiziramo podkriterij, ki je ocenjen podpovprečno, vidimo, da je podkriterij cena ponudbe podpovprečen, kriterija vzdrževanje in izobraževanje pa sta ocenjena ustrezno. Slika 19: Rezultati vrednotenja podkriterijev, ki pri Podjetju G dosegajo podpovprečno oceno Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 90 od 136

99 Da bi primernost ponudbe postavili v povprečen položaj, mora ponudnik ceno ponudbe postaviti vsaj na povprečen nivo. Kriterij cena je sestavljen iz prodajne cene, plačilnih pogojev in dobavnega roka aparata. Slika nam kaže, da mora Podjetej G predvsem popraviti prodajno ceno, kar v našem primeru pomeni ponuditi ugodnejšo ponudbo in se približati povprečni oceni ponudb. Naročnik je pri nabavi aparatov pri oceni primernosti ponudbe najbolje ovrednotil prodajno ceno. Slika 20: Rezultati vrednotenja podkriterijev, ki pri Podjetju G dosegajo podpovprečno oceno Če v tem primeru izvedemo analizo»kaj če«, torej če ponudnik zniža prodajno ceno, potem se spremeni ocena prodajne cene in posledično ocena primernosti ponudbe. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 91 od 136

100 Slika 21: Izboljšani rezultati vrednotenja osnovega kriterija primernost ponudbe in podkriterija cena Sprememba vrednosti kriterija primernost ponudbe iz podpovprečnega nivoja na povprečen nivo ne pomeni za naročnika bisteve spremembe pri oddaji naročila. Končna ocena ostaja nespremenjena. Kot smo že omenili pri Podjetju M, ponudnik na kratek rok težko vpliva pri proizvajalcu na tehnične karekteristike aparata, zato bo moralo Podjetje G glede na rezultat analize»kaj če«nivo primernosti ponudbe še dvigniti za en nivo in poskušati doseči nadpovprečen nivo. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 92 od 136

101 Slika 22: Izboljšani rezultati vrednotenja končne ocene in osnovnih kriterijev za Podjetje G Podjetje F V primeru Podjetja F je razvidno, da je končna ocena nadpovprečna zelo primerna. Na sliki 23 vidimo, da prevladuje nadpovprečni kriterij ocena ponudbe izdelka, ki zajema tehnične zahteve, varnost in reference ponujenega aparata. Naročnik je na osnovni kriterij ponudba izdelka pripisal največjo težo, ker meni, da z najnovejšim aparatom, ki ima najboljše karakteristike, na dolgi rok prihrani stroške in predvsem izboljša bolnikovo počutje med potekom dialize. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 93 od 136

102 Slika 23: Rezultati vrednotenja končne ocene in osnovnih kriterijev za Podjetje F Osnovna kriterija ponudnik in primernost ponudbe pa dosegata povprečno raven. V nadaljevanju sledi analiza kriterija primernost ponudbe, ki dosega povprečen nivo in je za naročnika bolj pomembna kakor ocena ponudnika. Če znotraj osnovnega dejavnika pregledamo kriterije, opazimo, da ima vse tri podkriterije na povprečni ravni. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 94 od 136

103 Slika 24: Rezultati vrednotenja osnovnih podkriterijev Podjetja F Če se ponudnik na primer odloči, da bo največ naredil na področju vzdrževanja, predvsem na področju odprave napak, in hoče ta kriterij postaviti za nivo višje, mora skrajšati čas potreben za odpravo napak. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 95 od 136

104 Slika 25: Rezultati vrednotenja podkriterijev, ki značilno vplivajo na oceno vzdrževanja v Podjetju F Če v tem primeru izvedemo analizo»kaj če«, torej če ponudnik izboljša čas in ga skrajša iz 48 ur na 24 ur, ima to za posledico nadpovprečno vrednost izpeljanega kriterija ocena odpravljanja napak. Izboljšana vrednost slednjega povzroči, da se vrednost izpeljanega kriterija ocena ustreznosti vzdrževanja spremeni v zelo ustrezno (nadpovprečno). Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 96 od 136

105 Slika 26: Izboljšani rezultati vrednotenja podkriterija ocena vzdrževanja za Podjetje F Sprememba vrednosti izpeljanega kriterija ocena ustreznosti vzdrževanja pri Podjetju F pa ne spremeni osnovne ocene primernosti ponudbe. Albinca Pečarič: Odločitveni model za izbiro ponudnika stran 97 od 136

ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA

ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA Ljubljana, oktober 2010 KATJA ZAKRAJŠEK

More information

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

Zbirno poročilo Nabava zdravil v lekarnah

Zbirno poročilo Nabava zdravil v lekarnah Zbirno poročilo Nabava zdravil v lekarnah POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev

More information

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./

More information

Objava na portalu javnih naročil št. JN008553/2017-W01 z dne Razpisna dokumentacija za oddajo naročila male vrednosti:

Objava na portalu javnih naročil št. JN008553/2017-W01 z dne Razpisna dokumentacija za oddajo naročila male vrednosti: PLINOVODI d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 11b 1000 Ljubljana Datum: 2.10.2017 Objava na portalu javnih naročil št. JN008553/2017-W01 z dne 2.10.2017 Razpisna dokumentacija za oddajo naročila male vrednosti:

More information

ZJN-12.G. Zahteva za objavo javnega razpisa za oddajo naročila gradnje po odprtem postopku

ZJN-12.G. Zahteva za objavo javnega razpisa za oddajo naročila gradnje po odprtem postopku Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si Uradne objave e-pošta: objave@uradni-list.si Št. 57-58 Ljubljana, petek 28. 5. 2004 ISSN 1318-9182 Leto XIV Javna naročila po Zakonu

More information

ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA V Sloveniji smo v letu 1988 izvedli prvo reformo javnih služb na področju negospodarskih sektorjev, ko

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

RAZPISNA DOKUMENTACIJA Pošta Slovenije d.o.o. Področje investicij in nabave Slomškov trg 10 2500 Pošta Slovenije, uprava telefon: 02 449 23 10 telefaks: 02 449 23 79 e-pošta: info@posta.si www.posta.si RAZPISNA DOKUMENTACIJA

More information

RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU ODDAJE NAROČILA MALE VREDNOSTI Z OZNAKO 402-2/2016

RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU ODDAJE NAROČILA MALE VREDNOSTI Z OZNAKO 402-2/2016 Številka: 402-2/2016-2 Datum: Ljubljana, 29. 3. 2016 RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU ODDAJE NAROČILA MALE VREDNOSTI Z OZNAKO 402-2/2016 Tehnična podpora za programsko opremo

More information

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Številka: 3263-1/2012/43 Ljubljana, 3. julija 2013 4 POENOSTAVITVE SISTEMA IZVAJANJA

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

RAZPISNA DOKUMENTACIJA RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA IZBIRO IZVAJALCA PO POSTOPKU ZBIRANJA PONUDB PO PREDHODNI OBJAVI»PRIPRAVA IN NATIS JAVNEGA GLASILA SOBOŠKE NOVINE«(št. 430-0066/2012) JN18/2012 Murska Sobota, november 2012 VSEBINA

More information

Republike Slovenije. 4. člen (uresničevanja namena zakona)

Republike Slovenije. 4. člen (uresničevanja namena zakona) Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

Odprava administrativnih ovir: Program minus 25

Odprava administrativnih ovir: Program minus 25 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Bojana Rauker Odprava administrativnih ovir: Program minus 25 Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Bojana Rauker

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 17.8.2018 COM(2018) 597 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ o uporabi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno

More information

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Klavdija Košmrlj Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI

IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Mentor: red. prof. dr. Vladislav

More information

Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana

Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana T: 01-369-6600 F: 01-369-6609 E: gp.mf@gov.si www.mf.gov.si PRILOGA 1 (spremni dopis 1. del): Številka: 007-495/2016/133 Ljubljana, 17. 7. 2017 EVA: 2015-1611-0018

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 784. o razglasitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 784. o razglasitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1) Št. Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde

More information

Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za

Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno

More information

Vzorec pogodbe. Izdelajte eno elektronsko kopijo parafirane vzorčne pogodbe za elektronsko kopijo vloge.

Vzorec pogodbe. Izdelajte eno elektronsko kopijo parafirane vzorčne pogodbe za elektronsko kopijo vloge. Vzorec pogodbe Vzorec pogodbe preberite in parafirajte na zadnji strani, ni pa je potrebno izpolnjevati. S parafo potrdite, da ste bili vnaprej, ob prijavi seznanjeni s pogodbenimi določili. Pogodba se

More information

Črpanje sredstev iz Evropskega socialnega. sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja. človeških virov

Črpanje sredstev iz Evropskega socialnega. sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja. človeških virov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matija Uršič Črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja človeških virov Diplomsko delo Ljubljana,

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Revizijsko poročilo Revizija dela informacijskega sistema Carinske uprave Republike Slovenije

Revizijsko poročilo Revizija dela informacijskega sistema Carinske uprave Republike Slovenije Revizijsko poročilo Revizija dela informacijskega sistema Carinske uprave Republike Slovenije POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVII

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVII Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO

More information

Projektna pisarna v akademskem okolju

Projektna pisarna v akademskem okolju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.

More information

GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI

GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2010 TADEJA VERČ IZJAVA Študentka Tadeja Verč izjavljam, da sem avtorica

More information

Program Obzorje 2020

Program Obzorje 2020 Program Obzorje 2020 Vzorec sporazuma z več upravičenci o dodelitvi nepovratnih sredstev za drugo fazo instrumenta za MSP (sporazum z več upravičenci SME Ph2) Različica 5.0 18. oktober 2017 Izjava o omejitvi

More information

Odprava sodnih zaostankov

Odprava sodnih zaostankov Odprava sodnih zaostankov Odprava sodnih zaostankov 4 ODPRAVA SODNIH ZAOSTANKOV Povzetek R ačunsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) je revidiralo odpravo sodnih zaostankov,

More information

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU Ljubljana, julij 2011 ANDREJA BREZOVNIK IZJAVA Študentka Andreja Brezovnik

More information

FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016

FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA Finančni načrt so pripravili:

More information

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem

More information

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Projekt se izvaja s pomočjo sredstev Evropske komisije Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Mag. Andreja Poje, Metka Roksandić Ljubljana, november 2013 Izdajatelj: Zveza svobodnih sindikatov

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

Akcijski načrt e-uprave do 2004

Akcijski načrt e-uprave do 2004 VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Center Vlade RS za informatiko Langusova 4, Ljubljana Akcijski načrt e-uprave do 2004 Povzetek izvajanja Akcijskega načrta za obdobje do 14.09.2004 Datum izdelave: 17.09.2004

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXIII ISSN

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXIII ISSN Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814021, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRVE JAVNE PONUDBE DELNIC: ZNAČILNOSTI GIBANJA DONOSNOSTI NA KRATEK IN DOLGI

More information

PRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO

PRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO PRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO SAŠA Inkubator 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen (SAŠA Inkubator) SAŠA Inkubator je podjetniški inkubator vpisan v javno evidenco subjektov inovativnega okolja pri Javni

More information

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk EN SL Program usklajevanja Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk 1. Ali se skupna praksa razlikuje od prejšnje prakse? Skupna praksa pomeni, da nekateri uradi

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017

Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Avtorji: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

More information

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Račeta DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Marjan Krisper

More information

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ

More information

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor

More information

Smernice za ocenjevalce

Smernice za ocenjevalce Evropski znak kakovosti (EQM European Quality Mark) Smernice za ocenjevalce L A U Q Y T I I T Y Q U A L www.europeanqualitymark.org R U R K EQM je znak kakovosti, ki so ga s skupnimi močmi razvili partnerji

More information

Spodbujanje zaposlovanja invalidov

Spodbujanje zaposlovanja invalidov Gradivo je nastalo s finančno pomočjo EU, in sicer Evropskega socialnega sklada. Za vsebino je odgovoren Zavod RS za zaposlovanje. Vsebina gradiva v ničemer ne izraža stališč EU. Spodbujanje zaposlovanja

More information

VPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS

VPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS Številka: 303-4/2017-14, Verzija 2 Ljubljana, 31. 03. 2017 Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100 % (oz. več kot 75 %) javni lasti z mehanizmom

More information

Obdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost

Obdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Obdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost Ljubljana, september 2011 ALENKA GORENČIČ

More information

Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2012

Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2012 Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2012 Osemnajsto redno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2012 Ljubljana, junij 2013 Letno poročilo Varuha

More information

PRIMERJALNA ANALIZA MED PRIVATIZACIJO TELEKOMA SLOVENIJE IN DRUGIH TELEKOMUNIKACIJSKIH PODJETIJ V TRANZICIJSKIH DRŽAVAH

PRIMERJALNA ANALIZA MED PRIVATIZACIJO TELEKOMA SLOVENIJE IN DRUGIH TELEKOMUNIKACIJSKIH PODJETIJ V TRANZICIJSKIH DRŽAVAH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FALULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJALNA ANALIZA MED PRIVATIZACIJO TELEKOMA SLOVENIJE IN DRUGIH TELEKOMUNIKACIJSKIH PODJETIJ V TRANZICIJSKIH DRŽAVAH Ljubljana, september 2009

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Investicije v železniško infrastrukturo Investments in the railway infrastructure Kandidatka: Silvija Roškar Študentka

More information

RAZVOJ NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH RAČUNOV ZA SLOVENIJO

RAZVOJ NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH RAČUNOV ZA SLOVENIJO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH RAČUNOV ZA SLOVENIJO Ljubljana, april 2012 EVA HELENA ZVER IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Eva Helena Zver,

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVII. Ljubljana, petek

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVII. Ljubljana, petek Digitally signed by Maruska Levec Smon DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1237057214019, cn=maruska Levec Smon Reason: Odgovorna urednica Uradnega lista Republike

More information

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,

More information

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 4.10.2012 COM(2012) 576 final 2012/0278 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz

More information

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:

More information

Z N A M K A S K U P N O S T I

Z N A M K A S K U P N O S T I Z N A M K A S K U P N O S T I KAZALO ZNAMK A SKUPNOSTI............................................................................ 3 KDO JE OHIM...................................................................................

More information

Finančni načrt Zdravstveni dom Ljubljana

Finančni načrt Zdravstveni dom Ljubljana Finančni načrt 2018 Zdravstveni dom Ljubljana FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2018 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak,

More information

UPORABA ODPRTOKODNIH REŠITEV V SPLETNIH TRGOVINAH MALIH PODJETIJ

UPORABA ODPRTOKODNIH REŠITEV V SPLETNIH TRGOVINAH MALIH PODJETIJ REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ODPRTOKODNIH REŠITEV V SPLETNIH TRGOVINAH MALIH PODJETIJ Junij, 2009 Uroš Škrubej REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila?

Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila? Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila? Do the price regulation and reimbursement affect public expenditures for medicinal products? Romana Kajdiž, 1 Štefan Bojnec 2

More information

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, d.o.o. NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA

More information

Javni razpisi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljub ljana, objavlja

Javni razpisi. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljub ljana, objavlja Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Alenka-Mojca Gornik. Magistrsko delo. Mentor: izr. prof. dr. Gorazd Trpin

Alenka-Mojca Gornik. Magistrsko delo. Mentor: izr. prof. dr. Gorazd Trpin UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Alenka-Mojca Gornik Učinkovitost gradbenih inšpektorjev pri preprečevanju nelegalnih in neskladnih gradenj Magistrsko delo Mentor: izr. prof. dr. Gorazd

More information

Hiter pregled primera Vračanje DDV na področju kohezije poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna

Hiter pregled primera Vračanje DDV na področju kohezije poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna SL Hiter pregled primera Vračanje DDV na področju kohezije poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna November 2018 2 Vsebina Odstavek Uvod 01 02 Kaj je DDV in kako funkcionira?

More information

Poročilo o reviziji učinkovitosti upravljanja Evropske centralne banke za proračunsko leto z odgovori Evropske centralne banke

Poročilo o reviziji učinkovitosti upravljanja Evropske centralne banke za proračunsko leto z odgovori Evropske centralne banke ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS

More information

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete

More information

Revizija revizije ocene stroškov 2. tira

Revizija revizije ocene stroškov 2. tira Revizija revizije ocene stroškov 2. tira V javnosti že od leta 2010 dalje krožijo zelo različne ocene stroškov izvedbe projekta 2. tira med Divačo in Koprom (v nadaljevanju 2TDK), ki se gibljejo med 700

More information

Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi

Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi EVROPSKA KOMISIJA GENERALNI DIREKTORAT ZA REGIONALNO POLITIKO Tematski razvoj, vpliv, ocenjevanje in inovativni ukrepi Ocenjevanje in dodatnost Novo programsko obdobje 2007 2013 Metodološki delovni dokumenti

More information

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATEJA ROGELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATEJA ROGELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATEJA ROGELJ 0 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV IZVOZA KITAJSKEGA TEKSTILA: ZDA, EU IN SLOVENIJA Ljubljana, oktober

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Konstrukcijska

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EKONOMSKE POSLEDICE KRŠITEV NEKATERIH PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE TER NAČINI REŠEVANJA SPOROV S TEGA PODROČJA Ljubljana, junij 2008 Maja Stankić

More information

BIM v Sloveniji in vključitev v evropske procese

BIM v Sloveniji in vključitev v evropske procese BIM v Sloveniji in vključitev v evropske procese Ksenija Marc Vodja sektorja za tehnično podporo projektov in razvoj Predstavnica Slovenije v EU BIM Task Group Kaj je BIM? (Building Information Modeling)

More information

Ustavno sodišče Republike Slovenije. poročilo o delu 2017

Ustavno sodišče Republike Slovenije. poročilo o delu 2017 POROČILO O DELU 2017 Ustavno sodišče Republike Slovenije poročilo o delu 2017 5 predgovor predsednice ustavnega sodišča 9 1. Uvod 11 2. Položaj Ustavnega sodišča 16 3. Spoštovanje odločb Ustavnega sodišča

More information

ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ)

ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) Ljubljana, december 2016 Kazalo vsebine 1. ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI

More information

INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE

INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE Ljubljana, september 2016 ANŽE KOCJANČIČ IZJAVA O AVTORSTVU

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel

More information

TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC

TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC Ljubljana, junij 2004 BOJANA BIDOVEC IZJAVA Študentka Bojana Bidovec izjavljam, da sem avtorica tega

More information

DOKTORSKA DISERTACIJA. Analiza stroškovne učinkovitosti investicij v cestno infrastrukturo v Sloveniji

DOKTORSKA DISERTACIJA. Analiza stroškovne učinkovitosti investicij v cestno infrastrukturo v Sloveniji UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DOKTORSKA DISERTACIJA Analiza stroškovne učinkovitosti investicij v cestno infrastrukturo v Sloveniji Ptuj, 09. 09. 2009 Kandidat: Dejan Makovšek

More information

Analiza pokojninskega sistema v Sloveniji ter primerjava z izbranimi pokojninskimi sistemi v državah EU

Analiza pokojninskega sistema v Sloveniji ter primerjava z izbranimi pokojninskimi sistemi v državah EU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jana Lukan Analiza pokojninskega sistema v Sloveniji ter primerjava z izbranimi pokojninskimi sistemi v državah EU Magistrsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA

More information

DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI

DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lara ŠTUMBERGER DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lara ŠTUMBERGER Mentorica:

More information

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D.

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Mentor: viš. pred. mag. Franc Belčič Kandidatka: Anja Buh Kranj, september 2011 ZAHVALA

More information

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA 31.7.2013 SL Uradni list Evropske unije C 219 A/1 V (Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Objava prostih delovnih mest evropskega nadzornika za varstvo podatkov

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju

More information

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000)

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacijska informatika RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU 17799 (27000) Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Kandidatka: Janja Žlebnik So-mentorica:

More information