OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1)

Transcription

1 REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Številka: /2009/9 Ljubljana, dne 30. julija 2009 OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1) 1

2 Kazalo Povzetek Obveznosti Slovenije iz Kjotskega protokola Priprava projekcij emisij toplogrednih plinov Podlage za pripravo projekcij Negotovost projekcij Usklajenost ciljev operativnega programa s strateškimi razvojnimi cilji države Stanje in potrebne spremembe glede doseganja kjotske obveznosti Pregled emisij toplogrednih plinov Nabor ukrepov za doseganje ciljev Kjotskega protokola Skupne emisije TGP Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov Sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida Davki, takse in regulirane cene za energijo Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v velikih kurilnih napravah Ukrepi v industriji Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju Energijsko označevanje in minimalni standardi za izdelke in naprave Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov Zmanjševanje izpustov iz osebnih motornih vozil Spodbujanje rabe biogoriv Spodbujanje javnega potniškega prometa Trajnostni tovorni promet Emisije toplogrednih plinov iz tranzitnega prometa F-plini (fluorirani toplogredni plini) Ukrepi v kmetijstvu Zmanjšanje emisij iz ravnanja z odpadki Prožni mehanizmi Kjotskega protokola (CDM, JI) Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in ponori CO Izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje in promocija Tehnološki razvoj in raziskave

3 6 Stroški in finančni viri Načrt spremljanja izvajanja operativnega programa Poročevalske obveznosti Sistem priprave evidenc in projekcij Upravitelj registra emisijskih kuponov Priloga A Ocena izvajanja OP-TGP sprejetega decembra Priloga B - Podnebno-energetski paket Priloga C - Parametri projekcij emisij toplogrednih plinov Seznam slik Seznam tabel Seznam kratic

4 Povzetek Republika Slovenija je leta 2002 ratificirala Kjotski protokol in s tem prevzela obveznost, da emisije toplogrednih plinov (TGP) v obdobju od leta 2008 do leta 2012 v povprečju zmanjša za 8 % glede na izhodiščne emisije 1. Povprečne letne emisije TGP v RS v obdobju 2008 do 2012 lahko znašajo kt CO 2, v kolikor bo dokazala ustrezno gospodarjenje z gozdovi, pa lahko RS pri doseganju Kjotske obveznosti koristi povečanje ponorov CO 2 v višini 1,32 Mt CO 2 ekv. iz naslova povečanja/akumulacije lesnih zalog, kar pomeni, da lahko njene povprečne letne emisije v obdobju 2008 do 2012 znašajo kt CO 2. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (v nadaljnjem besedilu OP-TGP-1) je namenjen izvrševanju obveznosti iz Kjotskega protokola in opredeljuje ključne instrumente, obveznosti posameznih sektorjev pri uvajanju teh instrumentov ter prilagajanje instrumentov, ob upoštevanju kriterija čim manjših stroškov za izpolnitev Kjotskih obveznosti. S sprejemom evropske zakonodaje v okviru Podnebno-energetskega paketa EU se ukrepom sprejetim s tem operativnim programom pomen dodatno poveča, saj je dosledno izvajanje načrtovanih ukrepov za izpolnitev Kjotskega protokola nujen pogoj tudi za izpolnitev obveznosti zakonodaje Podnebno energetskega paketa. OP TGP-1 sicer obravnava nabor ukrepov do leta 2012, bodo pa ti ukrepi imeli učinke na zmanjšanje emisij TGP tudi v obdobju Podlaga za Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 je sklep Vlade RS z dne , ko je Vlada RS sprejela Poročilo o izvajanju OP-TGP, sprejetega decembra Glavni poudarki tega dokumenta so: Ocena stanja izvajanja OP-TGP za leto 2008 je pokazala, da se je od 25 ukrepov 2, ZADOVOLJIVO izvajalo samo 10 ukrepov, 4 ukrepi so se izvajali DELNO ZADOVOLJIVO, kar 10 ukrepov pa NEZADOVOLJIVO (od tega vsi v sektorju promet). (glej Prilogo A Ocena izvajanja OPTGP sprejetega decembra 2006) Posledica tega je naraščanje emisij toplogrednih plinov, zlasti v sektorju promet. Po drugi strani so se emisije do leta 2007 v sektorju široka raba zniževale. Republika Slovenija lahko za izpolnitev obveznosti iz Kjotskega protokola koristi PONORE CO 2. Za uveljavitev ponorov pa mora Republika Slovenija vzpostaviti in vzdrževati sistem evidenc ponorov po metodologiji Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembe podnebja. Če Slovenija tega ne bo naredila, bo morala v kjotskem obdobju nadomestiti ponor CO 2 v višini kt CO 2 letno, kar pri ceni pravic do emisije TGP 15 EUR/t CO 2 pomeni nujnost nakupa dodatnih pravic do emisije TGP v višini 99 mio EUR v celotnem obdobju. Za izpolnitev kjotske obveznosti (8 % nižje emisije v obdobju glede na emisije v baznem letu) je pomembno gibanje emisij virov, ki niso vključeni v sistem trgovanja s pravicami do emisije TGP (EU-ETS), saj so emisije virov, ki so v sistem trgovanja s pravicami do emisije TGP vključeni, v obdobju Seštevek emisij CO 2, CH 4 in N 2 O v letu 1986 in emisij F-plinov v letu Izvajanje ukrepa pašna reja govedi ni bilo ocenjeno, zaradi pomanjkanja podatkov. 4

5 2012 že določene s podeljenimi pravicami do emisije TGP skladno z Državnim načrtom razdelitve emisijskih kuponov za obdobje Ob upoštevanju zgornje ugotovitve je bila Slovenija leta 2007, kljub naraščanju emisij iz prometa, še na poti k izpolnitvi kjotskih obveznosti. K temu je prispevalo občutno zmanjšanje emisij v široki rabi (gospodinjstva, storitve in javni sektor), ki je izničilo rast emisij v prometu. Preliminarne ocene o emisijah TGP za leto 2008, to je prvo leto izpolnjevanja obveznosti prevzete z ratifikacijo Kjotskega protokola ter ocene izvajanja Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, kažejo, da: je Republika Slovenija dovoljeno količino emisij TGP v letu 2008 presegla za okvirno 1,0 mio ton CO 2 ekv., Slika 1; se večletni trend naraščanja emisij TGP nadaljuje, predvsem zaradi: o prepočasne tehnološke prenove termoelektrarn, o neizvajanja načrtovanih aktivnosti spodbujanja učinkovite rabe energije in o obnovljivih virov energije, naraščanja emisij TGP iz prometa, kar je posledica povečanja tranzitnega prometa in neizvajanja načrtovanih aktivnosti spodbujanja javnega prometa je posebej problematično neizvajanje ukrepov v prometu, ki je za sektorjem proizvodnja električne energije in toplote drugi največji sektor emisij toplogrednih plinov; je kritično neizvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP sprejetih v okviru Akcijskega načrta za učinkovito rabo energije (AN URE) ter Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), kljub temu, da so bila za izvedbo večjega dela programov odobrena sredstva iz kohezijskega sklada EU že leta 2007, a se praktično še niso začela črpati, niti še niso zagotovljeni vsi kadrovski in finančni pogoji za njihovo črpanje; nedoseženega zmanjšanja emisij TGP v preteklih letih (predvsem iz prometa) ni mogoče v celoti nadomestiti z dodatnimi ukrepi v drugih sektorjih, ker predvsem ni zadostnega kratkoročnega tehničnega potenciala zmanjšanja emisij TGP, je zato za izpolnitev obveznosti, ki jo je Republika Slovenija prevzela s podpisom in ratifikacijo Kjotskega protokola potrebno izvesti vse ukrepe opredeljene v tem Operativnem programu, dodatno pa mora Republika Slovenija za del svoje obveznosti kupiti pravice do emisije TGP na mednarodnem trgu. 5

6 Emisije TGP [kt CO2 ekv Kjotska obveznost z upoštevanjem ponorov Dosedanji potek emisij (z EU-ETS) Linearna pot do izpolnjevanja kjotske obveznosti Projekcija emisij z ukrepi Leto vir: IJS-CEU podatki: ARSO, IJS-CEU, MOP Slika 1: Dovoljene emisije TGP po Kjotskem protokolu (modri stolpci), dosedanji potek emisij TGP v obdobju , projekcije emisij TGP za obdobje ter linearna pot od baznih emisij do ciljnih emisij iz Kjotskega protokola Emisije TGP iz proizvodnje električne energije in toplote Emisije TGP iz industrije in gradbeništva Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] [kt CO2ekv] Bazne emisije Leto Vir: IJS Podatki: ARSO, MOP 0 Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP Emisije TGP iz prometa Emisije TGP iz široke rabe Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje ocena za leto Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] [kt CO2ekv] ocena za leto Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP, SURS 0 Bazne emisije vir: IJS Leto podatki: ARSO, MOP 6

7 Slika 2: Dovoljene emisije TGP po Kjotskem protokolu (modri stolpci) in dosedanji potek emisij TGP v obdobju po posameznih sektorjih Emisije TGP iz industrijskih procesov Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Bazne emisije Dejanski potek emisij Petletno drseče povprečje 800 Emisije TGP iz odpadkov Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Bazne emisije Dejanski potek emisij Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] [kt CO2ekv] Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP 0 Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP Emisije TGP iz kmetijstva Ponori CO2 iz gozdarstva Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje 7000 Priznani ponori Dejanski ponori [kt CO2ekv] [kt CO2] Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP 0 Bazne emisije vir: IJS Leto podatki: ARSO, MOP Slika 3: Dovoljene emisije TGP po Kjotskem protokolu (modri stolpci) in dosedanji potek emisij TGP v obdobju po posameznih sektorjih OP TGP-1 predvideva potrebne ukrepe za izpolnjevanje Kjotske obveznosti, vendar pa je za njihovo izvedbo potrebno zagotoviti ustrezno politično in upravno-operativno vodenje programa, posameznih ukrepov in nalog. Nujna je izvedba vseh ukrepov programa (spodbujanje rabe OVE, spodbujanje sonaravnega razvoja prometa, spodbujanje sonovaravnega ravnanja z odpadki itd.), dodatno pa je, zaradi podpore prizadevanjem Vlade RS za blaženje posledic gospodarske krize, potrebno okrepiti izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije v široki rabi, posebej v javnem sektorju ter pospešiti izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije za industrijo. Projekcije emisij toplogrednih plinov za leta 2008 do 2012 kažejo, da bo kljub implementaciji vseh domačih ukrepov, prišlo do povprečnega letnega preseganja kjotske obveznosti za 1,07 Mt CO 2 ekv. Trenutna finančna kriza bo najbolj vplivala na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji in energetiki. Ker je večina naprav iz teh sektorjev vključena v trgovanje s pravicami do emisije TGP, ta gibanja na obveznosti R Slovenije ne bodo vplivala. Delno bo trenutna finančna kriza vplivala tudi na emisije TGP iz tranzita, vendar podatki za prvo tromesečje leta 2009 kažejo, da bodo skupne 7

8 emisije iz prometa še vedno bistveno višje od višine emisij TGP, potrebne za izpolnjevanje kjotskih obveznosti. Na podlagi določb zakona, ki ureja varstvo okolja lahko Republika Slovenija kot vir za financiranje nakupa pravic do emisije TGP (kjotskih enot in emisijskih kuponov) uporabi prihodke, zbrane z okoljsko dajatvijo na onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Posebej je potrebno izpostaviti tudi izvajanje potrebnih aktivnosti za koriščenje dovoljene količine ponorov, ki zajemajo pripravo podatkov na podlagi zahtevane metodologije za celotno obdobje Če Slovenija ne bo mogla upravičiti ponorov, bo to pomenilo dodaten primanjkljaj pri doseganju kjotske obveznosti v višini kt CO 2 letno ter nujnost zagotovitve še dodatnih sredstev za nakup pravic do emisij TGP v višini 99 mio EUR. V kolikor R Slovenija, obveznosti prevzete s podpisom in ratifikacijo Kjotskega protokola ne bi izpolnila, bi to pomenilo neposredno kršitev evropskega pravnega reda z vsemi finančnimi posledicami ob tem, da bi bilo R Sloveniji naloženo da svoje obveznosti vseeno izpolni. Poleg tega bi se zmanjšale tudi dodeljene količine za naslednje obdobje za število ton, ki je enako 1,3 kratniku ton presežka emisij TGP, suspendirana pa bi bila tudi upravičenost za prenosa Kjotskih enot, kar bi najhuje občutila slovenska industrija, ki je vključena v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Vlada Republike Slovenije mora zato že v letu 2009 in 2010 zagotoviti finančne in kadrovske vire za: pospešitev izvedbe vseh ukrepov opredeljenih v tem dokumentu, še posebej pa ukrepov za povečanje učinkovitosti rabe in izrabo obnovljivih virov energije, ki je na kritični poti zlasti v široki rabi in javnem sektorju. nakup pravic do emisije TGP iz projektov skupnih naložb, ki jih slovenska podjetja lahko izvedejo v drugih državah (potencialno najbolj zanimiva tržišča Zahodnega Balkana) v višini 16 mio EUR letno, nakup pa financira prilivi iz naslova uvedbe okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo CO 2 na pogonska goriva v višini do 0,02 EUR/l. Sled temu mora Vlada RS v skladu z določili Zakona o varstvu okolja, sprejeti»program upravljanja z kjotskimi enotami«. Zagotoviti je potrebno kadrovske vire in ustrezno organiziranost za izvedbo ukrepov predvidenih v Operativnem programu, ter v tem okviru tudi ustrezno vodenje spremljanja izvajanja opredeljenih ukrepov in posameznih nalog. Obseg dela, ki ga ta program načrtuje v letu 2009, presega zmogljivosti sedanjih ekip. Pripraviti je potrebno prenos vodenja in izvedbe določenih ukrepov (za finančne spodbude za učinkovito rabo energije in izkoriščanje OVE kot vira toplote) na Eko sklad in zagotoviti finančna sredstva za angažiranje zunanjih izvajalcev. Prav tako bi bilo smiselno ukrep energetske sanacije javnih stavb organizirati in voditi projektno, lahko tudi z vzpostavitvijo se projektno tehnične pisarne. Izvedbo posameznih nalog lahko ministrstva prenesejo na druge izvajalce in sicer na javne zavode neposredno ali z razpisi na zasebne izvajalce. Pristojna ministrstva za vsak ukrep OP TGP-1 imenujejo odgovorno osebo, za izvedbo ukrepa. 8

9 Izvedbo vseh ukrepov predvidenih v Operativnem programu zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, je pomembna tudi zato, ker ima R Slovenija v obdobju vsled že sprejete EU zakonodaje, predvsem glede doseganja 25% deleža obnovljivih virov v porabi končne energije do 2020, še bistveno bolj ambiciozne obveznosti; FINANČNE POSLEDICE OPERATIVNEGA PROGRAMA Za izvedbo domačih ukrepov opredeljenih v Operativnem programu je potrebno zagotoviti javna sredstva v višini 604,7 mio EUR v štiriletnem obdobju Ob tem velja poudariti, da je večina ukrepov že načrtovanih za financiranje v okviru drugih programov, in so zanje sredstva odobrena, pretežno iz sredstev EU programov. Za izvedbo vseh domačih ukrepov ( brez nakupov pravic do emisije) v obdobju bo potrebno zagotoviti: 80,4 mio. EUR proračunskih sredstev, 242,6 mio EUR sredstev EU programov, in 281,7 mio EUR sredstev pridobljenih iz drugih virov. Večinski delež proračunskih sredstev (52,6mio EUR) je potrebno zagotoviti kot lastno udeležbo za črpanje sredstev EU programov. Prav črpanje EU sredstev in zagotavljanje lastne udeležbe tako za ukrepe URE in OVE in izvedbo drugih ukrepov je na kritični poti za izpolnjevanje obveznosti iz Operativnega programa in s tem obveznosti Republike Slovenije iz Kjotskega protokola. Za zagotavljanje financiranja domačih ukrepov so najpomembnejši drugi viri, med katere spadajo; prispevek za OVE in STPE (gre za dodatek h ceni električne energije, ki ga že plačujejo vsi porabniki električne energije); na ta način mora biti zagotovljenih vsaj še dodatnih 170 mio EUR ter prispevek za URE ( gre za dodatek na energente, 6na podlagi 66b čl. Energetskega zakona); na ta način mora biti zagotovljenih 111,7 mio EUR, predlog predpisa mora pripraviti Ministrstvo za gospodarstvo). Od skupnih stroškov izvedbe domačih ukrepov, večino, to je 446,6 mio EUR, predstavljajo stroški izvedbe ukrepov URE in OVE, vključno z okvirno do 20 mio. EUR za vodenje in izvajanje programov ter tehnično podporo. Za financiranje izvedbe teh ukrepov so predvidena sredstva iz EU programov (predvsem Kohezijski sklad) v višini 121,7 mio EUR sredstev. Za izvedbo ukrepov URE in OVE je potrebno zagotoviti 44,4 mio EUR sredstev proračuna Republike Slovenije. Stroški izvedbe ostalih ukrepov znašajo 158,1 mio EUR. Za to, da bo Republika Slovenija izpolnila obveznosti prevzete z ratifikacijo Kjotskega protokola je poleg financiranja prej omenjenih domačih ukrepov, opredeljenih v tem dokumentu, v obdobju do leta 2012 potrebno zagotoviti dodatnih najmanj 80 mio EUR za nakup pravic do emisije TGP v višini 1,07 mio ton CO2 ekv/leto, ki jih mora 9

10 Republike Slovenija kupiti na mednarodnem trgu pravic do emisije TGP. Toliko bodo predvidoma v povprečju emisije TGP presegale količino emisij TGP, ki je RS dovoljena na podlagi Kjotskega protokola in Odločbe EU. Za zagotovitev sredstev za nakup pravic do emisije TGP, je predvidena uvedba okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo CO 2 na pogonska goriva v višini do 0,02 EUR/l. 10

11 Tabela 1: Viri sredstev za izvedbo ukrepov OP TGP-1 v obdobju po virih sredstev UKREPI URE IN OVE Sredstva [mio EUR] Pojasnilo Stroški ukrepov URE in OVE 74,8 104,6 116,4 150,8 446,6 2. Ocena dodatnih sredstev iz prispevka za OVE in SPTE za nove objekte, (pričetek obratovanja po letu 2008) dodatni neproračunski javni vir 20,0 34,0 46,0 70,0 170,0 3. Sredstva OP ROPI: URE in OVE (kohezijski sklad) NSRO, proračun 8,6 36,4 37,6 39,1 121,7 3A Od tega sredstva EU 9429 (zagotovljena preko finančne perspektive) proračun RS 7,3 30,9 32,0 33,2 103,4 3B Potrebno zagotoviti SLO udeležbo v PP proračun RS 1,3 5,5 5,6 5,9 18,3 4. Proračun, URE in OVE ( PP 9519,PP 5540,PP 5542,PP 5539) proračun RS 5,2 6,0 6,0 6,0 23,2 5. Skupaj proračun, sredstva EU in dodatek za OVE ter SPTE (2+3+4) 33,8 76,4 89,6 115,1 314,9 Manjkajoča sredstva, potrebe po drugih virih sredstev (1 5) 41,0 28,2 26,8 35,8 131,7 Viri za zagotovitev manjkajočih sredstev 6. Prispevek za URE (dodatek, ki ga po EZ čl. 66b lahko plačujejo vsi porabniki energije) EZ, uredbe v pripravi pristojno MG 0,0 30,0 40,0 41,7 111,7 7. Sredstva ESRR za URE ***) ukrepi, v pripravi 0,0 4,0 6,0 10,0 20,0 7A Od tega sredstva EU 0,0 3,4 5,1 8,5 17,0 7B Potrebno zagotoviti SLO udeležbo 0,0 0,6 0,9 1,5 3,0 8. Razpoložljiva sredstva URE in OVE (5+6+7) 33,8 110,4 135,6 166,8 446,6 9. Razlika med stroški in dejansko razpoložljivimi sredstvi (8 1)) DRUGI UKREPI 41,0 5,8 19,2 15,9 0,0 10. Sredstva EU, OP ROPI (kohezijski sklad, odpadki) NSRO, proračun 34,5 34,5 34,5 34,5 138,0 10A Od tega sredstva EU 28,4 28,6 27,6 24,4 109,0 10B Potrebno zagotoviti SLO udeležbo za ravnanje z odpadki PP9429 NSRO, proračun 6,1 5,9 6,9 10,1 29,0 11. Sredstva EU, OP ROPI (kohezijski sklad, promet) NSRO, proračun 3,9 3,9 3,9 3,9 15,5 11A Od tega sredstva EU 3,3 3,3 3,3 3,3 13,2 11B Potrebno zagotoviti SLO udeležbo NSRO, proračun 0,6 0,6 0,6 0,6 2,3 12. Sredstva proračuna kmetijstvo in gozdarstvo proračun 0,4 0,6 0,6 1,0 2,6 13. Izvedba ukrepov. promocije, usposabljanja, 0,0 0,7 0,7 0,7 2,0 izobraževanja, informiranja proračun 14. Stroški drugih ukrepov 39,2 39,5 39,5 39,9 158,1 15. Skupaj ukrepi v Sloveniji (+8+14) 73,0 149,8 175,2 206,7 604,7 15A. od tega proračunska sredstva (3B+4+7B+10B+12) 13,5 19,8 21,3 25,7 80,4 15B od tega sredstva EU (3A+7A+10A+11A) 39,0 66,2 68,0 69,4 242,6 15C od tega drugi viri sredstev (2+6) 20,0 64,0 86,0 111,7 281,7 KORIŠČENJE KJOTSKIH FLEKSIBILNIH MEHANIZMOV 16. Proračun/namenska sredstva iz CO2 dajatve na motorna goriva za nakup emisijskih kuponov uredba v pripravi pristojen MOP 0 32,0 32,0 16,0 80,0 17. Skupaj za uporabo kjotskih fleksibilnih mehanizmov (+16) 0 32,0 32,0 16,0 80,0 18. Potrebna sredstva (vključno z nakupom emisijskih kuponov) za izvedbo ukrepov OP TGP 1 (15+17) 73,0 181,8 207,1 222,6 684,6 18A. od tega proračunska sredstva (15A+16) 13,5 51,8 53,3 41,7 160,3 18B od tega sredstva EU (15B) 39,0 66,2 68,0 69,4 242,6 18C od tega drugi viri sredstev (15C) 20,0 64,0 86,0 111,7 281,7 19. Potrebna sredstva 114,0 176,0 187,9 206,7 684,6 20. Razlika: potrebna sredstva predvideni viri sredstev (19 18) 41,0 5,8 19,2 15,9 0,0 Novi predpisi Zagotovljeno v proračunu RS 2009, Potrebno zagotoviti v proračunih RS do

12 Sredstva EU Skladov, Obstoječi predpisi, *** EK dec. 2008, EP 2. apr. 2009, ECOFIN 6. maj 2009, uveljavljajo spremembo pravil za uporabo sredstev sklada ESRR, ki po novem dopušča financiranje energetske sanacije stanovanjskih stavb OP TGP-1 je usklajen z razvojnimi cilji države. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se uvršča med prednostne naloge Nacionalnega programa varstva okolja, kar se bo moralo odraziti tudi pri odločitvah, kot je oblikovanje proračuna, kar do sedaj ni bilo pravilo. Poleg tega bo nujno pripraviti tudi dolgoročno vizijo prehoda na nizkoogljično družbo. Dolgoročna strategija bo opredeljevala zlasti cilje zmanjševanja emisij TGP in usmeritve ter ukrepe za optimalno upravljanje prehoda na družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Za to je ključno povezovanje sektorskih politik, zlasti prometne, energetske, stanovanjske, okoljske, prostorske in kmetijske ter ustrezna umestitev podnebne politike v širšo razvojno politiko. Na izvedbo potrebnih sprememb in uspešnost prehoda v nizko-ogljično družbo bodo bistveno vplivale tudi horizontalne politike kot npr.: davčna, izobraževanje ter raziskave in razvoj. Potrebni nadaljnji koraki, da bo Slovenija izpolnila kjotsko obveznost, so navedeni v Tabeli 2:. 12

13 Tabela 2: Podrobno opredeljeni ukrepi in njihove spremembe in dopolnitve, potrebni za izvedbo OP TGP 13

14 Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor Vlada Republike Slovenije Na osnovi predloga, ki ga pripravita Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za finance, v okviru svojih pristojnosti in dovoljenih možnosti, sprejme ukrepe, pogoje in okoljske kriterije za pomoč investitorjem pri zagotavljanju finančnih sredstev oziroma državnih jamstev za izvedbo investicij v posodobitev termoelektrarn Proizvodnja električne energije in toplote Okrepi MzP kadrovsko in organizacijsko za izvedbo ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v prometu. Poleg tega je potrebna strokovna okrepitev področja trajnostne prometne politike in priprave analitičnih podlag v podporo pri odločanju o trajnostni prometni politiki znotraj organov v sestavi vlade ali v neodvisnih strokovnih institucijah; Konec Promet Zagotovi dodatna finančna sredstva za izvedbo ukrepov URE in OVE iz Sklada za regionalni razvoj, z uvedbo prispevka za povečanje učinkovitosti rabe energije in iz državnega proračuna, vključno z okvirno do 20 mio EUR za vodenje in izvajanje programov ter tehnično podporo Zagotovi kadrovske pogoje za izvedbo ukrepov URE in OVE, predvsem Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje (AN URE) in razvojne prioritete Trajnostna energija iz OP ROPI, tudi s prenosom vodenja in izvedbe programov na Eko sklad Zagotovi ustrezno kadrovsko zasedenost Eko sklada za povečan obseg izvedbe ukrepov; Konec Konec Začetek Industrija in široka raba, vključno z javnim sektorjem Industrija, Široka raba, vključno z javnim sektorjem Industrija in široka raba Projektno organizira izvajanje ukrepa (OP ROPI v javnem sektorju in zagotoviti strokovno podporo investitorjem za ustrezno kvaliteto priprave in izvedbe projektov. Začetek Široka raba 14

15 Spodbudi za prostovoljno udeležbo druge (nevestne) občine v shemi zelenih javnih naročil Javni sektor 15

16 Tabela 2: Nadaljevanje 16

17 Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor Ministrstvo za okolje in prostor Pripravi predlog nove shemo za oprostitve plačila okoljske dajatve za obremenjevanje zraka z emisijo CO 2 in s tem povezane predloge ukrepov, ki jih morajo zavezanci za plačilo okoljske dajatve izvesti, da lahko uveljavijo oprostitev plačila omenjene dajatve Konec , 5.5 Industrija, Storitveni sektor Pripravi predlog spremembe uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, tako da uvede okoljsko dajatev na pogonska goriva v višini do 0,02 /liter, kot vira financiranja nakupa kjotskih enot in emisijskih kuponov Konec Promet Prouči ustreznost višine okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki mora zagotoviti ustrezne cenovne spodbude za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije ter preveri možne načine za njeno preoblikovanje oziroma predlaga novo višino dajatve, če bo to potrebno; Konec Industrija, Široka raba Izda vsa manjkajoča okoljevarstvene dovoljenja Oktober Industrija Pripravi priročnik o varčni rabi goriv ter zagotovi izvajanje predpisa o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv Marec Promet Pripravi analizo učinkovitosti sistema zajema izrabljenih motornih vozil predvsem z vidika, kaj se z njimi dogaja po prenehanju uporabe in na podlagi rezultatov pripravi spremembo zakonodaje, ki bo omogočala večjo učinkovitost sistema Analizira učinkovitost sistema zajema odsluženih hladilnih in zamrzovalnih naprav (kakšen delež naprav sistem pokriva) in na podlagi rezultatov pripravi potrebne spremembe zakonodaje, ki bo omogočala večjo učinkovitost sistema. Marec Marec Industrijski procesi Industrijski procesi Zagotovi finančne in kadrovske pogoje za hitrejše izvajanje obstoječih projektov/programov s področja odpadkov (OP ROPI); Odpadki 17

18 Pripravi spremembo predpisa o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, tako da uvede kazenske sankcije. Konec Odpadki Pripravi bazo s podatki o zajemu odlagališčnega plina vseh odlagališč Marec Odpadki 18

19 Tabela 2: Nadaljevanje 19

20 Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor Pripravi predlog institucionalnega okvirja za upravljanje s kjotskimi enotami in emisijskimi kuponi Pripravi in Vladi RS predloži v sprejem program upravljanja s kjotskimi enotami in emisijskimi kuponi Vzpostavi stabilen in trajen sistem ter krepi in nadgradi obstoječe aktivnosti za zagotavljanje kakovostnih, kompletnih in konsistentnih izračunov ponorov in emisij za vse zbiralnike ogljika (nadzemna in podzemna dendromasa, opad, tla in mrtvi les ter lesne izdelke) in za vse rabe in prehode med posameznimi rabami tal za sektor raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo (LULUCF). Za sektor gozdarstvo zagotovi nove izračune ponorov in emisij ter nove nize od baznega leta dalje, ki bodo bazirali na podatkih iz nacionalnih gozdnih inventur (najprej NFI za 2000 in 2007; kasneje za l. 2012). Zagotovi izboljšave podatkov in izračunov za ponore in emisije za vse rabe tal in vse spremembe rabe tal (LULUCF). Pripravi nacionalne smernice za proaktivno vključevanje ključnih javnosti v uresničevanje EU okoljske politike s področja ravnanja z odpadki in program usposabljanja ustreznih deležnikov s področja ravnanja z odpadki Pripravi nacionalne smernice za proaktivno vključevanje ključnih javnosti v uresničevanje EU okoljske politike s področja podnebnih sprememb Konec Promet Konec Ponori Ponori Konec Ponori Prva polovica Odpadki Prva polovica Prouči možnosti za vzpostavitev široke in razpršene mreže informacijskih centrov za pomoč pri uvajanju ukrepov za zmanjševanje emisij TGP in prilagajanje na podnebne spremembe Do konca leta V sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo pripravi spremembe in dopolnitve , Široka raba 20

21 predpisa o učinkoviti rabi energije v stavbah, v ključno z določbami s katerimi bo soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom zagotovljen enak status kot obnovljivim virom

22 Tabela 2: Nadaljevanje Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor Ministrstvo za gospodarstvo* Intenzivira izvajanje ukrepov razvojne prioritete Trajnostna raba energije v okviru OP ROPI in AN URE. Za vodenje in izvajanje programov se zadolži Eko sklad; Konec Široka raba, Industrija Pripravi in izvede razpise za neposredne finančne spodbude za ukrepe v industriji v okviru AN URE prva polovica Industrija Predlaga Vladi RS v sklopu ukrepov za odpravljanje gospodarske krize izvedbo celotnega nabora finančnih spodbud za ukrepe URE in OVE za sektor industrija Konec , 5.11 Industrija Pripravi pravne podlage in oblikuje podporno okolje za izvajanje programov učinkovite rabe energije s strani dobaviteljev energije, skladno s členom 66b Energetskega zakona, vključno s programi informiranja, izobraževanja in usposabljanja akterjev Konec Industrija, Široka raba Zagotovi sredstva za subvencioniranje študij izvedljivosti za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom V okviru AN URE in OP ROPI izvede dejavnosti informiranja, usposabljanja in izobraževanja , 5.7 Proizvodnja električne energije in toplote Horizontalni ukrep Pripravi razpise za črpanje sredstev, ki so zagotovljena v okviru OP ROPI; Nemudoma 5.8 Široka raba, Industrija * Ministrstvo za gospodarstvo skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 48/09) od dalje opravlja naloge na področju učinkovite rabe energije. 22

23 Tabela 2: Nadaljevanje 23

24 Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor Pripravi koncept organizacije izvajanja ukrepov energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju Za uspešno izvedbo AN URE na področju stavb zagotovi ustrezno strokovno tehnično podporo naročnikom in sistematičen pretok informacij o primerih dobre prakse in premagovanju ovir; V sodelovanju z Ministrstvom za finance spodbuja izvajanje financiranja projektov v URE in OVE s strani tretjega partnerja, s posebnim poudarkom na javnem sektorju z pripravo modelov financiranja na ravni demonstracijskih projektov. Uredi podatkovno zbirko na slovenskem tržišču prodanih aparatov, ki so vključeni v sistem energetskega označevanja, s podatki o njihovih karakteristikah ter energetskih razredih Vzpostavi in začne izvajati ukrep»finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije«iz AN URE Pripravi predpis o energetski izkaznici stavb in druge predpise za dokončen prenos Direktive 2002/91/ES Začne z usposabljanjem akterjev (investitorji, projektanti, izvajalci zelenih javnih naročil, ), ki odločajo o energetski obnovi stavb in trajnostni gradnji in akterjev, ki izvajajo ukrepe, usposabljanje pa je potrebno izvajati v celotnem kjotskem obdobju; Pripravi ustrezne spremembe predpisa o biogorivih, ki vključuje realno dosegljive cilje že v letu 2010 ter ustrezne višine kazni za nedoseganje ciljev. Konec Javni sektor prva polovica Javni sektor Konec Javni sektor Konec Široka raba Konec Široka raba Konec Široka raba prva polovica Javni sektor Konec Promet Pripravi Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije, ki bo povzel tudi ukrepe iz Operativnega programa za energetsko izrabo lesne biomase Prva polovica Vsi sekotrji končne rabe in oskrbe z 24

25 energijo 25

26 Tabela 2: Nadaljevanje Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor Pripravi program usposabljanja za ukrepe s področja energetike v okviru programa AN URE oziroma OP ROPI Konec Široka raba Zagotovi pogoje za učinkovito izvajanje shem za električno energijo proizvedeno v SPTE z visokim izkoristkom ter iz OVE Konec Proizvodnja električne energije in toplote Na SURS naslovi pobudo za izboljšanje statistike OVE in rabe energije v široki rabi energije (storitveni sektor, javni sektor, gospodinjstva ter kmetijstvo in gozdarstvo) in prometu Nemudoma 5.8 Široka raba Pripravi spremembe predpisov za poenostavitev administrativnih postopkov (različna dovoljenja), potrebnih za obratovanje enot SPTE ter enot za proizvodnjo električne energije iz OVE; Pripravi spremembe predpisov, ki bodo zagotovili standardiziran način priklopa mikro in malih kvalificiranih elektrarn na omrežja glede na moč elektrarne. Pripravi predpis za pripravo lokalnih energetskih konceptov, ki vključuje tudi URE in OVE v javnih stavbah ter sledi ciljem R Slovenije glede doseganja deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta Konec , 5.7 Marec , 5.7 Konec Proizvodnja električne energije in toplote Proizvodnja električne energije in toplote Proizvodnja električne energije in toplote 26

27 Tabela 2: Nadaljevanje 27

28 Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor Ministrstvo za javno upravo Pripravi bazo stavb javne uprave in aktivno pristopi k obnovi stavbnega fonda; Konec Javni sektor Pripravi predpis o sistemu upravljanja z energijo v javnem sektorju, ki določa letne cilje in letne načrte ukrepov s področja energetske učinkovitosti za vse javne ustanove; javne objave podatkov o rabi energije; obvezno energetsko knjigovodstvo (nadzor nad porabo in stroški za energijo); uvedbo upravljanja porabe energije in uvaja redne energetske preglede (v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo) ter ustrezne mehanizme za motivacijo javnih ustanov in uslužbencev: Pripravi program usposabljanja upravno-administrativnih struktur o tehničnih in upravno-administrativnih vprašanjih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za izvajanje posameznih ukrepov Konec Javni sektor Prva polovica Javni sektor Pripravi predpis, ki bo zaposlenim v javni upravi dovoljeval delo na daljavo Konec 2009 Javni sektor Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve in razvoj Zagotovi ustrezno uvrstitev naslednjih izdelkov in storitev v zelena javna naročila: gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje stavb, nakup in najem energetsko učinkovitih stavb, nakup energijsko učinkovite električne pisarniške opreme, vključno z razsvetljavo, javna razsvetljava, naprave za hlajenje oz. klimatizacijo, sistemi za ogrevanje in hlajenje ter nakup energije. - Javni sektor Pripravi uredbo o zelenih javnih naročilih, istočasno pa pristopi k pripravi meril in tehničnih specifikacij za posamezna zelena javna naročila; Konec oktobra Javni sektor Zagotovi zahteve za energetsko učinkovitost strožje od splošnih minimalnih zahtev pri določenih kategorijah izdelkov, ki so vključeni v zelena javna naročila; Javni sektor 28

29 Pri pripravi uredbe o zelenih javnih naročilih oceni stroške in učinke uredbe (prihranke končne energije, emisije TGP); Vključi v zelena javna naročila poleg okoljskega znaka tudi energijske oznake, skladne z EU direktivami za energijske oznake ter za področje stavb energetsko izkaznico stavbe, kot jo predvideva Direktiva 2002/91/ES in Energetski zakon Javni sektor Javni sektor Tabela 2: Nadaljevanje 29

30 Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor Pripravi spremembe predpisov na področju javnih naročil za nova osebna motorna vozila, ki naj vključuje tudi emisijo CO 2 ter EURO emisijske stopnje, kot enega od kriterijev pri izboru vozil. Pripravi stalni program usposabljanja odločevalcev (strokovne službe za investicije in izvedbo javnih naročil, energetski managerji itd.) v javni upravi (v sodelovanju z MJU) Konec Javni sektor Prva polovica Javni sektor Ministrstvo za finance Preuči politiko določanja višine trošarin na goriva za ogrevanje in elektriko ter preuči možnosti za dodatno spodbujanje povpraševanja po obnovljivih virov energije oziroma energentov z manjšo vsebnostjo ogljika; Konec Široka raba, Industrija Prouči možnost uvedbe davčnih olajšav usmerjenih v zmanjševanje emisij TGP; Konec Široka raba, Industrija Pri pripravi predloga davka na nepremičnine preuči energetsko učinkovitost stavb kot kriterij obdavčitve Konec Široka raba Pri določanju politike višine trošarin na pogonska goriva naj se med drugim upošteva tudi, da tranzitni cestni promet predstavlja pomemben element emisij toplogrednih plinov Konec , 5.16 Promet V predpisu, ki ureja namene in pogoje za dodeljevanje državnih pomoči, določi, da morajo kriterije za zelena javna naročila, ko bodo pripravljeni, izpolniti tudi vsi ukrepi, ki štejejo za upravičene do državne pomoči; Konec Javni sektor Ministrstvo za promet Pripravi spremembe predpisov o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in kot kriterij višine dajatve za osebna motorna vozila Konec Promet 30

31 uvede tudi okoljska merila (emisije CO 2 in doseganje EURO emisijskih stopenj). Pripravi predpis o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem prometu, v katerem kot kriterij za določitev cene za izvajanje gospodarske javne službe določi število prepeljanih potnikov Nadaljuje z aktivnostmi projekta Integrirani javni potniški promet skladno s časovnico V sodelovanju z mestnimi občinami pripravi predlog odsekov državnih cest z smernimi vozišči z dvema ali več prometnimi pasovi, kjer bi bilo smiselno, da je en prometni pas namenjen izključno za javni potniški promet Konec Promet Promet Marec Promet 31

32 Tabela 2: Nadaljevanje Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor v sodelovanju z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za javno upravo analizira možnosti uvedbe navzkrižnega financiranja javnega potniškega prometa v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter občinami pripravi akcijski načrt razvoja javnega potniškega prometa Nadaljuje z izvajanjem ukrepa iz AN URE gradnja kolesarskih stez in podpornih objektov ter promocija kolesarjenja v sodelovanju MOP in DARS pripravi predlog oblikovanja cestnine za tovorna vozila za uporabo cestninskih cest, ki bo upošteval tudi eksterne stroške infrastrukture, zgoščevanj, hrupa in nesreč ter eksterne stroške emisij onesnaževal in toplogrednih plinov v ozračje. Zagotovi hitrejše oziroma prioritetno izvajanje obstoječih projektov/programov na področju železniške infrastrukture (Modernizacija železniškega omrežja). Izdela celovito strategijo obvladovanja cestnega tranzitnega tovornega prometa (ki bo vključevala tako okoljske kot finančne vplive)kot strokovno podlago za sprejetje ustreznih fiskalnih instrumentov, ki bodo vplivali (tudi) na zmanjšanje emisij TGP oziroma zagotovili ustrezna finančna sredstva za nakup emisijskih pravic. Vzpostavi redno spremljanje gibanja tranzitnega prometa in v sodelovanju s SURS pripravi metodologijo za oceno količine tekočih pogonskih goriv, ki so prodane tranzitnemu prometu na ozemlju Slovenije Pripravi program informiranja, ozaveščanja in usposabljanja za ukrepe s področja prometa. Konec Promet Marec Promet Promet Marec Promet Promet Sredina Promet Konec Promet Konec Promet 32

33 Tabela 2: Nadaljevanje 33

34 Spremembe in dopolnitve Rok izvedbe Št. Ukrepa Sektor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zagotovi (proračunska) sredstva za redno financiranje vseh v OP-TGP-1 naštetih dejavnosti za sektor rabe in prehode med posameznimi rabami tal za sektor raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo LULUCF ter s tem omogoči kontinuirano zbiranje podatkov v skladu z zahtevami poročanja za Klimatsko konvencijo in Kjotski protokol; Zagotovi sredstva za vzdrževanje modula za spletni dostop do podatkov o emisijah pri reji krav molznic po posameznih kmetijah in mesečno sporočanje rezultatov kontrole prireje mleka po pošti Ponori Letno 5.18 Kmetijstvo Zagotovi razvoj modula za spremljanje učinkovitosti prireje govejega mesa. Konec Kmetijstvo Pripravi program usposabljanja za ukrepe zmanjšanja emisij TGP s področja kmetijstva in gozdarstva. Ministrstvo za šolstvo in šport Prva polovica Kmetijstvo Vključi in integrira vsebine o preprečevanju podnebnih sprememb v kurikulum vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter višjih strokovnih šol. Prva polovica Horizontalni ukrep Pripravi program obkurikularnih dejavnosti izobraževanja mladih o ukrepih zmanjšanja emisij TGP. Prva polovica Horizontalni ukrep Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Pripravi, predloži Vladi RS v sprejem in izvede program razvoja in raziskav tehnologij pomembnih za prehod na nizko-ogljično družbo. Prva polovica Horizontalni ukrep Vključi in integrira vsebine o preprečevanju podnebnih sprememb v kurikulum visokih šol. Prva polovica Horizontalni ukrep 34

35 V procesu priprave NRRP vzpostavi raziskovalna področja za ključne vsebine prehoda na nizko-ogljično družbo. Do konca leta Horizontalni ukrep Služba Vlade za podnebne spremembe Spremlja in koordinira izvajanje ukrepov določenih v OP-TGP-1 ter enkrat letno poroča Vladi RS in pripravi predlog morebitnih korekturnih ukrepov Vsakoletno

36 1 Obveznosti Slovenije iz Kjotskega protokola S sprejemom Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja 3 je omejevanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v Sloveniji dobilo zakonsko osnovo in jasne cilje. (Vlada RS je pred tem - novembra sicer že sprejela»strategijo in kratkoročni akcijski načrt zmanjševanja emisij toplogrednih plinov«). Kjotski protokol je stopil v veljavo 16. februarja Kjotski protokol opredeljuje količinsko in časovno zmanjšanje oziroma omejitev emisij toplogrednih plinov. Slovenija mora, enako kot EU 15 in večina novih držav članic, zmanjšati skupne emisije toplogrednih plinov za 8 % v prvem ciljnem 5-letnem obdobju ( ) glede na izhodiščne emisije. To pomeni, da povprečne letne emisije toplogrednih plinov v tem obdobju ne smejo biti višje od ,719 kt CO 2 ekv brez ponorov oziroma višje kot ,719 kt CO 2 ekv z upoštevanjem ponorov. Slovenija je z ratifikacijo Kjotskega protokola sprejela tudi obveznost sodelovanja z organi v okviru UNFCCC. Zmanjševanje emisij TGP povezujemo predvsem z dodatnimi ukrepi v energetiki - pri rabi in pretvarjanju energije in v prometu, ponore pa predvsem s strategijo ravnanja z gozdovi. Kjotski protokol opredeljuje tudi prožne mehanizme za izpolnitev obvez držav pogodbenic. To so trgovanje z emisijami, mehanizem skupnega izvajanja in mehanizem čistega razvoja. Pri vseh treh mehanizmih gre za pridobitev enot od drugih držav. Z uveljavitvijo sheme trgovanja z emisijami TGP v EU (Direktiva 2003/87/ES) se v bilanci države za emisije iz naprav, ki so vključene v trgovanje namesto dejanskih emisij, upoštevajo dodeljene emisije. IZPOLNITEV CILJA - "VIDEN NAPREDEK" DO LETA 2005 Člen 3.2 Kjotskega protokola določa, da mora vsaka pogodbenica do leta 2005 "vidno napredovati" pri izpolnjevanju obveznosti po tem protokolu. Količinski cilj po Kjotskem protokolu se nanaša na povprečne letne emisije TGP v prvem ciljnem obdobju, ki obsega pet let, od leta 2008 do leta Leta 2004 so bile emisije TGP glede na linearno približevanje k ciljnim emisijam TGP v obdobju ob upoštevanju ponorov nižje za 0,2 %. Po drugi strani je od leta 1992 prisotna rast emisij TGP. V celotnem obdobju do leta 2005 ( ) je bila povprečna letna rast 1,2 %, v zadnjih štirih letih obravnavanega obdobja ( ) pa se je umirila na 0,5 %, Slika 4. Za izpolnjevanje Kjotskega protokola je bil leta 2004 izdelan in sprejet Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP), revidiran pa leta Oktobra 2008 je Vlada RS potrdila poročilo o izvajanju OP TGP in naložila Ministrstvu za okolje in prostor pripravo sprememb in dopolnitev programa, da zagotovi izpolnitev programa in kjotskih ciljev. 3 Uradni list RS, št. 60/02. 36

37 2 Priprava projekcij emisij toplogrednih plinov Pri pripravi projekcij emisij toplogrednih plinov so bila uporabljena naslednja orodja. ENERGETIKA Za pripravo projekcij emisij v IPCC sektorju energetika je bil uporabljen sistem modelov, v katerem je osrednje orodje referenčni energetsko ekološki model imenovan REES-SLO, ki je izdelan v okolju MESAP. Poleg modela REES-SLO sistem modelov sestavljajo še model za oceno tržnega prodora energetsko varčnih tehnologij končne rabe (PET-SLO), model simulacije diagrama obremenitev elektroenergetskega sistema (ELAM-SLO) in model za izračun bilanc proizvodnje energije v razmerah prostega trga (ELMAS). Glavni tok informacij med programskimi paketi se izvaja v sledečem zaporedju: V prvem koraku se z modelom PET-SLO izračunajo tržni deleži posameznih energetsko varčnih tehnologij pri končnih uporabnikih kot odziv na spremenjene cenovne signale, finančne spodbude in informacijske akcije. Ocene tržnih deležev posameznih tehnologij in njihovih stroškov so vhodni podatek za osnovni model referenčnega energetskega sistema (REES-SLO) v MESAP u. Z MESAP om se izračunajo perspektivne bilance končne rabe energije ter oceni lokalna proizvodnja električne energije na osnovi deležev različnih tehnologij v strukturi končne rabe in povezav z vplivnimi parametri (stopnjami gospodarske aktivnosti po panogah, številom gospodinjstev idr.). Končna raba električne energije razdeljena po sektorjih in po namenu ter proizvodnja v lokalnih sistemih oskrbe (v industrijskih, distribucijskih in v privatnih enotah) se prenese v obdelavo programa za analizo oblike diagrama odjema. Program ELAM-SLO simulira časovni potek obremenitev elektroenergetskega sistema z upoštevanjem tipičnih uporabnikov in lokalnih proizvajalcev. Z modelom ELMAS so bile izračunane bilance proizvodnje električne energije v razmerah prostega trga. V osnovni model MESAP/REES-SLO se prenesejo deleži proizvodnje električne energije v posameznih enotah, izračunani v točki 4 ter pripadajoči stroški. V modelu MESAP se za celotno obdobje planiranja izračunajo še ostale bilance: primarne in sekundarne energije, bilance emisij (CO 2, CH 4, N 2 O, SO 2 in NO x ) in skupnih stroškov. Referenčni energetsko ekološki model REES-SLO Tehnološko orientiran model REES-SLO je bil razvit v okolju MESAP v obliki linearnega mrežnega modela procesov in povezav (referenčni energetski sistem), kar omogoča konsistentno modeliranje porabe energije na podlagi potreb po energetskih storitvah in oskrbe z energijo po metodi celovitega načrtovanja (Integrated Resource Planning - IRP). Vzporedno na podlagi energetskih tokov poteka izračun emisij, stroškov in ostalih vplivnih pojavov. Logičen procesno tehnološki model omogoča simulacijo in evaluacijo predvidenih instrumentov in njihovih vplivov, ko so nabori instrumentov povezani v strategijah. Računski model s pregledno modelsko predstavitvijo preprečuje večkratno ali nepovezano upoštevanje učinkov ter postavlja okvir za dosleden in izenačen pristop k identifikaciji instrumentov, ukrepov in končnih učinkov v različnih sektorjih ter podsektorjih. Model je bil že večkrat uporabljen za pripravo energetskih strategij in Nacionalnega energetskega programa, kot tudi pri izdelavi strokovnih podlag za oceno potencialov 37

38 za zmanjševanje emisij TGP, pri pripravi Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in dolgoročnih bilanc za obdobje PROMET Za projekcije emisij iz prometa sta bila uporabljena dva modela. Za oceno gibanja porabe goriva, je bil pripravljen energetski model za področje prometa. Osnova za izračun rabe energije v prometu je ocena razvoja prometnega dela. Ocena je, zaradi pomanjkanja kvalitetnih projekcij te spremenljivke v Sloveniji ter zaradi majhnosti Slovenije in izpostavljenosti tranzitnim tokovom, zelo negotova. Pri pripravi ocene so bili uporabljeni tudi rezultati evropskega energetskega modela PRIMES. Model potem na podlagi predpostavk o deležih različnih vrst prevoza in tehničnih lastnostih voznih parkov izračuna porabo energije. Emisije iz prometa so bile določene z modelom COPERT. Metodologija za določitev skupnega faktorja za cestni promet uporablja podatke o lastnostih goriv, številu posameznih tipov vozil, porazdelitvi tipov vozil glede na skladnost z zakonodajo (standardi EURO), prevoženih kilometrih po tipih vozil in tipih cest, povprečni hitrosti tipov vozil na različnih tipih cest ter emisijske faktorje za različne tipe cest, vozil in vrste emisij (vroč emisijski faktor vožnja z ogretim vozilom, hladen emisijski faktor ogrevanje vozila in faktor za izhlapevanje goriva). INDUSTRIJSKI PROCESI Projekcija emisij CO 2 iz industrijskih procesov je bila narejena na podlagi projekcije rasti industrijske proizvodnje z upoštevanjem različnih emisijskih faktorjev za različne dejavnosti. Upoštevane so bile tudi projekcije zavezancev za emisijsko trgovanje, ki so bile pridobljene v procesu priprave Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje Emisije CH 4 so bile konstantne, ker je edini vir emisij metana, proizvodnja etanola, privzeta za konstantno. Pri projekciji emisij PFC je bila upoštevana študija edinega proizvajalca primarnega aluminija, podjetja Talum, ki je tudi edini vir emisij CF 4 in C 2 F 6. Projekcije HFC so bile narejena s pomočjo poenostavljenega modela, ki je zajemal vse vire emisij HFC. V modelu je bil predpostavljen najbolj verjeten razvoj naprav na področju hladilne tehnike ter nadaljnji razvoj voznega parka osebnih motornih vozil opremljenih s klimatskimi napravami. ODPADKI Projekcije emisij za trdne odpadke so bile narejene z uporabo IPCC metodologije. Emisije za odpadke, odložene pred letom 1977, ki so bili večinoma v razsutem ali slabo komprimiranem stanju, prekrivanje odlagališč pa je bilo izvedeno šele po prenehanju obratovanja odlagališča, so bile ocenjene po poenostavljeni IPCC metodologiji. Pri oceni emisij za odpadke, odložene po letu 1977, ko so jih delno stiskali in kompaktirali, večina odlagališč pa je bila tudi sproti prekrita, pa je bila uporabljena natančnejša IPCC metodologija, ki uporablja časovne vrste. Pri izračunu je bila predpostavljena konstantna količina odloženih odpadkov, medtem ko se je skupni delež biorazgradljivih odpadkov zmanjševal. Sestava biološko razgradljivega dela je bila konstantna in je bila povzeta po rezultatih sejalnih analiz v Sloveniji. Pri izračunu emisij iz odpadnih vod je bila uporabljena IPCC metodologija. Za izračun emisij CH 4 so bili upoštevani naslednji vhodni podatki: načrtovano biološko čiščenje komunalnih in industrijskih organsko obremenjenih odpadnih vod do leta 2015 v RS, organska obremenitev, 38

39 delež dejansko razgrajenih organskih snovi, konverzijski faktor in izraba proizvedenega plina. Emisije N 2 O so bile po metodologiji IPCC ocenjene ob predpostavki, da celotni dušik iz odpadnih vod konča v vodnem okolju. KMETIJSTVO Projekcije emisij za kmetijstvo so bile narejene po metodologiji, ki jo predpisuje IPCC (1997). Metodologija IPCC predvideva ocene emisij iz kmetijstva na podlagi statističnih podatkov o fizičnem obsegu pridelave in prireje ob upoštevanju nekaterih specifičnih postopkov, ki so značilni za posamezne države ali območja. Podatki o obsegu rastlinske pridelave in živinoreje so kljub medsebojni odvisnosti zajeti ločeno. Model, ki temelji na metodologiji IPCC, zato ne omogoča optimiranja na ravni celotnega kmetijstva, ampak le na posameznih segmentih. Pri izračunu so bili uporabljeni podatki Statističnega urada RS in informacije strokovnjakov iz kmetijske prakse. 2.1 Podlage za pripravo projekcij Za pripravo projekcij emisij iz energetskih virov so bili uporabljeni rezultati dolgoročnih energetskih bilanc, ki so bile pripravljene za obdobje za Ministrstvo za gospodarstvo. V okviru bilanc je bilo analiziranih več scenarijev, ki so bili zgrajeni iz dveh scenarijev gospodarskega razvoja, dveh strategij izvajanja ukrepov ter dveh scenarijev razvoja elektroenergetskega sektorja. Za pripravo projekcij je bil izbran scenarij, ki je bil sestavljen iz zmernega scenarija gospodarske rasti (scenarij +), intenzivnega scenarija izvajanja ukrepov ter uravnoteženega scenarija oskrbe z električno energijo 4. Bazno leto za pripravo dolgoročnih bilanc je bilo leto Izjema so projekcije za promet, kjer je, zaradi velikih odstopanj od prvih ocen za porabo goriv leta 2008 in projekcij, bila potrebna priprava novih projekcij. Nove projekcije za promet so temeljile na spomladanskih napovedih rasti bruto domačega proizvoda UMAR leta 2009 za tovorni promet in na projekcijah iz dolgoročnih bilanc za potniški promet. Za tranzitni promet so bile uporabljene napovedi rasti/krčenja bruto domačega proizvoda v državah Romunija, Bolgarija, Poljska, Madžarska ter Slovaška. Podlaga za pripravo projekcij v kmetijstvu je strategija razvoja kmetijstva. Projekcije predvidevajo dosledno izpolnjevanje veljavne zakonodaje in izvedbo do sedaj sprejetih programov, npr. Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje , Operativnega program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje , Programa razvoja podeželja za obdobje , Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov itd. 4 Z vidika emisij sta oba scenarija oskrbe z električno energije enakovredna, saj je edina razlika med njima ta, da v uravnoteženem ni dodatne enote jedrske elektrarne Krško v NEK 2 scenariju pa je. Vse ostale enote so v obeh scenarijih enake. 39

40 Za emisije upravljavcev naprav, vključenih v EU-ETS so bile v projekcijah upoštevane podeljene pravice do emisij TGP, kot so bile določene z Državnim načrtom razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do Podrobne informacije glede osnovnih predpostavk in vhodnih parametrov modeliranja emisij toplogrednih plinov se nahajajo v prilogi C. 2.2 Negotovost projekcij Glavni namen projekcij ni napovedovanje prihodnosti, saj le to ni mogoče. Namen projekcij je ob določenih predpostavkah, ki predstavljajo razvoj okoliščin v prihodnosti analizirati različne možnosti, ki nas lahko pripeljejo do želenega cilja. V primeru emisij TGP je cilj za obdobje doseči emisije nižje ali enake kt CO 2 ekv. Ker je pri izdelavi projekcij potrebno uporabiti številne predpostavke, ki v času priprave projekcije najbolje predstavljajo situacijo, tako v državi kot širše, so le-te, v primeru da se predpostavke bistveno spremenijo, seveda lahko tudi napačne. Za Slovenijo največjo negotovost pri pripravi projekcij predstavlja sektor promet. Prvič v Sloveniji se ne pripravlja projekcij prometnega dela, ki bi jih lahko potem uporabili pri projekciji porabe energije. Projekcije v prometu se osredotočajo na projekcije, ki se uporabljajo za gradnjo cestnega omrežja. Zato bi bilo nujno vzpostaviti podoben sistem kot je v energetiki, kjer je ministrstvo pristojno za energetiko, po energetskem zakonu, vsake pet let dolžno pripraviti dolgoročne energetske bilance. Veliko negotovost pri projekcijah v prometu predstavlja tranzitni promet, saj ga je nemogoče zajeti z modeli, ki pokrivajo zgolj Slovenijo, ker tranzitni tokovi izvirajo drugje. Velik težo na vpliv tranzitnega prometa na prodajo goriv v Sloveniji ter s tem na rabo goriv ter emisije imajo seveda tudi cene goriv v Sloveniji glede na okoliške države, saj vozila v tranzitnem prometu gorivo natočijo tam kjer je najcenejše. Vir negotovosti so tudi scenariji prihodnjega razvoja bruto domačega proizvoda, ki imajo zlasti velik vpliv na rabo energije in s tem emisije v industriji. Scenarij uporabljen v projekcijah je bil pripravljen pred recesijo, tako da za obdobje predvideva povprečno letno rast BDP-ja 4,3 %. Pri tem je potrebno poudariti, da bo trenutna finančna kriza vplivala na zmanjšanje emisije TGP v R Sloveniji zlasti v industriji in energetiki, ki sta vključeni v trgovanje z emisijami TGP. Sled temu, se zmanjšanje emisij ne šteje v izpolnjevanje obveznosti R Slovenije, razen v primeru, da bi upravljavci naprav izničili brezplačno podeljene kupone, česar pa ni realno pričakovati, saj jih lahko uporabijo za izpolnjevanje svojih obveznosti tudi v obdobju Finančna kriza bo imela posledice tudi na zmanjšanje emisij iz tranzita skozi R Slovenijo, vendar pa podatki o emisijah za prvo tromesečje leta 2009, kažejo da bodo emisije iz prometa nekoliko nižje kot leta 2008 a kljub vsemu še precej višje kot leta 2007, ko je bila R Slovenija še na poti izpolnjevanja Kjotske obveznosti s samo domačimi ukrepi. 40

41 3 Usklajenost ciljev operativnega programa s strateškimi razvojnimi cilji države Cilji OP TGP-1 so usklajeni s strateškimi razvojnimi cilji države upoštevaje: Strategijo razvoja Slovenije; Predlog Državnega razvojnega programa Republike Slovenije za obdobje ; Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih ; Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji ; OP TGP-1 upošteva relevantne sektorske dolgoročne programske dokumente: Nacionalni program varstva okolja; Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu; Resolucijo o Nacionalnem gozdnem programu. Vrsto ukrepov s področja energetike, prometa, ravnanja z odpadki privzema iz relevantnih izvedbenih dokumentov med katerimi so najpomembnejši Operativni programi za črpanje sredstev iz EU skladov v finančni perspektivi Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje ; Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjševanja odloženih biorazgradljivih odpadkov Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje ; Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja , Resolucijo o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje OP TGP-1 je usklajen z razvojnimi cilji države. Vendar pa bo treba nujno poleg kratkoročnega načrta OP TGP pripraviti tudi dolgoročno vizijo prehoda na nizkoogljično družbo. Dolgoročna strategija bo opredeljevala cilje zmanjševanja emisij in usmeritve ter ukrepe za optimalno upravljanje prehoda na družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Za to je ključno povezovanje sektorskih politik, zlasti prometne, energetske, stanovanjske, okoljske, prostorske in kmetijske ter ustrezna umestitev podnebne politike v širšo razvojno politiko. STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE Strategija razvoja Slovenije (SRS) je najširši vsebinski okvir za dolgoročno načrtovanje v Sloveniji. OP TGP-1 prispeva k njenemu uresničevanju in sicer v okviru: pete razvojne prioritete povezovanja ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Obsega aktivnosti za: zmanjšanje prispevka k spreminjanju podnebja in analizo vpliva podnebnih sprememb, uveljavljanje trajnostne rabe naravnih virov ter ponovne uporabe odpadkov, povečanje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, nadaljevanje z okoljsko davčno reformo in uveljavitev zelenega javnega naročanja, spodbujanje okolju ustrezne in sonaravne podjetniške in potrošniške prakse, spodbujanje razvoja in uporabe okoljskih tehnologij, spodbujanje uvajanja trajnostnih oblik mobilnosti in krepitvi»modal-split«v korist rabe javnega prevoza itd.; 41

42 prve razvojne prioritete - konkurenčnemu gospodarstvu in hitrejši gospodarski rasti in obsega tudi aktivnosti za: spodbujanje tehnološkega razvoja na področjih, kjer imamo konkurenčne prednosti, spodbujanje naložb in strateških projektov, ki pozitivno učinkujejo na regionalni in mednarodni ravni, zmanjševanje energetske intenzivnosti slovenskega gospodarstva, spodbujanje prenosa tehnologij in znanja izven meja Slovenije. druge razvojne prioritete - učinkovitemu ustvarjanju, dvosmernemu pretoku in uporabi znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, vsebine OP TGP posredno podpirajo usmerjanje raziskovalno razvojne dejavnosti v tehnološka področja, kjer lahko raziskovalni potencial povežemo z gospodarskimi dejavnostmi. PREDLOG DRŽAVNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA Državni razvojni program Republike Slovenije za obdobje (DRP) je namenjen uresničevanju Strategije razvoja Slovenije, in sicer na področju financiranja razvojno investicijskih programov in projektov. Del programa, financiran iz treh evropskih skladov: Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Socialni sklad, tvori, nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO), ki ga država članica predloži Evropski komisiji. Specifični cilji NSRO so: spodbuditi podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj, izboljšati kvaliteto sistema izobraževanja in raziskovalno-razvojne dejavnosti, izboljšati prožnost trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve še posebej z ustvarjanjem delovnih mest ter spodbujanjem socialne vključenosti, zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti in ustrezne infrastrukture ter izboljšanjem kakovosti okolja, skladen razvoj regij. Za doseganje ciljev NSRO so bili potrjeni naslednji operativni programi, ki so podlaga za črpanje sredstev skladov EU: Operativni program Evropskega sklada za regionalni razvoj; Operativni program razvoja človeških virov; Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA OKOLJSKE IN PROMETNE INFRASTRUKTURE ZA OBDOBJE Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje (OP ROPI) je razdeljen na sedem razvojnih prioritet, in sicer železniška infrastruktura, cestna in pomorska infrastruktura, prometna infrastruktura, ravnanje s komunalnimi odpadki, varstvo voda področje voda, trajnostna raba energije in tehnična pomoč. Strategije in cilji, ki so povezani s cilji OP TGP po prioritetah so: ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA: Povečanje obsega železniškega prometa preko povečanja prevoznih moči prog, uvedbe interoperabilnosti itd. PROMETNA INFRASTRUKTURA: Povečanje uporabe javnega potniškega prometa preko sofinanciranja dejavnosti, ki prispevajo k učinkovitejšemu javnemu potniškemu prometu v okvirih širših mestnih območij ter vzpostavitev sistema enotne vozovnice ter povečanje rabe koles preko izgradnje novih kolesarskih poti na državnem nivoju. RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI: Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi odlaganja odpadkov preko izgradnje regijskih centrov za ravnanje z odpadki, izgradnje večjega števila zbirnih centrov za ločeno zbiranje 42

43 odpadkov, posodobitev obstoječih regijskih centrov z napravami za obdelavo odpadkov in napravami za monitoring stanja okolja in čiščenjem izcednih voda ter ureditev ravnanja z blatom iz čistilnih naprav. TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE; z učinkovito rabo energije ter proizvodnjo energije iz obnovljivih virov zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo, s tem pa podpreti gospodarski razvoj ter zmanjšati negativne vplive na okolje. Glavna področja spodbujanja so: o energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb (vključuje tudi uporabo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s poudarkom na obnovljivih virih energije in kogeneraciji); o učinkovita raba električne energije o inovativni sistemi za lokalno energetsko oskrbo o demonstracijski in vzorčni projekti ter programi energetskega svetovanja, informiranja in usposabljanja porabnikov energije, potencialnih investitorjev, ponudnikov energetskih storitev ter drugih ciljnih skupin. Cilji OP ROPI, ki so pomembni za OP TGP, definirani s kazalniki za leto 2013: 428 km novozgrajenih in posodobljenih žel. prog; delež zmanjšanja osebnega prometa (št. potovanj - v mio) s 720 na 650 leta 2013; 500 km posodobljenih in novozgrajenih kolesarskih stez; zmanjšanje količine odloženih odpadkov na t/leto; zmanjšanje količin odloženih nenevarnih odpadkov z 845 kt/leto na 300 kt/leto do leta 2013; povečanje količin ločeno zbranih frakcij z 210 kt na 500 kt do leta 2013; zmanjšanje emisij CO 2 za 660 kt; prihranek končne energije za 870 GWh; povečanje proizvedene energije iz obnovljivih virov za 430 GWh. RESOLUCIJA O NACIONALNIH RAZVOJNIH PROJEKTIH Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih (ReNRP) zajema ključne (velike) razvojno-naložbene projekte, pri uresničitvi katerih bo sodelovala država. Gre za tiste projekte, katerih izvedba bo na državni pa tudi regionalni ravni osredotočila razvojne pobude in sredstva ter z njimi dosegla razvojni preboj države kot celote. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitrejše doseganje ciljev SRS in DRP. Projekti, ki bodo vplivali na emisije toplogrednih plinov do leta 2012 in so upoštevani v OP TGP: Trajnostna mobilnosti ( ); Modernizacija železniškega omrežja ( ); Trajnostna energija in ekonomija vodika ( ); Izgradnja novih proizvodnih objektov na spodnji Savi ( ), dopolnjen januarja 2008 s projekti na srednji Savi; Izgradnja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj ( ). PROGRAM REFORM ZA IZVAJANJE LIZBONSKE STRATEGIJE V SLOVENIJI Izvajanje strukturnih reform v Sloveniji in uresničevanje Lizbonske strategije je vpeto v celovit strateški razvojni okvir, katerega temelj je v letu 2005 sprejeta Strategija razvoja Slovenije (SRS). S programom Slovenija odgovarja na izzive iz drugega cikla prenovljene lizbonske strategije ( ), na dopolnjene integrirane smernice za 43

44 rast in zaposlovanje ter na sprejete zaveze, potrjene na zasedanjih Evropskega sveta spomladi Prenovljeni program sledi prednostnim nalogam SRS. Med prednostne ukrepe so integrirani ukrepi OP TGP in njegovo izvajanje v celoti. Za zmanjšanje emisij TGP so najpomembnejši: V prvi razvojni prioriteti - konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast naslednji prednostni ukrepi: o nadgradnja davčnega sistema, ki bo temeljila na načelih zelene davčne reforme v okvirih evropske zakonodaje in smernic ter iskanje pravega ravnotežja med razbremenitvijo dela, spodbujanjem konkurenčnosti in zaposlovanja ter večjo enostavnostjo davčnega sistema; o sprememba strukture javnofinančnih odhodkov v smeri razvojnih prednostnih nalog in učinkovitejše črpanje sredstev EU; o uvajanje zelenih javnih naročil; spodbujanje javnih naročil na področju inovativnih proizvodov in storitev; o spodbujanje javno-zasebnega partnerstva; o izboljšano usklajevanje in iskanje sinergij horizontalnih in sektorskih politik; o spodbujanje okoljskih tehnologij in eko-inovacij; o izvedba projekta Trajnostna mobilnost iz ReNRP; o dograditev in posodabljanje železniške infrastrukture. V peti razvojni prioriteti - ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja: o izvajanje pravilnikov o učinkoviti rabi energije v stavbah in o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije; o ustrezna prilagoditev organizacijske strukture pristojnih organov za uresničevanje ciljev podnebno-energetskega svežnja; o izvajanje Operativnega programa zmanjševanja toplogrednih plinov ; o izvajanje Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje ; o uvajanje energetskega knjigovodstva v javne ustanove; o razvoj novih poslovnih modelov za spodbujanje URE in OVE; o izvajanje Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov; o spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje ter trajnostne industrijske politike; o izvajanje Nacionalnega programa upravljanja voda v ustreznih operativnih programih; o analiza in predlogi za odpravo okoljsko škodljivih subvencij; o spodbujanje rabe tržnih instrumentov za doseganje ciljev okoljske politike; o priprava krovne nacionalne strategije odziva na podnebne spremembe. RESOLUCIJA O NACIONALNEM ENERGETSKEM PROGRAMU Resolucija o nacionalnem energetskem programu (ReNEP) ima po področjih definirane sledeče cilje, ki neposredno vplivajo na emisije TGP: Zanesljivost oskrbe z energijo: Uvajanje ukrepov URE in rabe OVE; Konkurenčnost oskrbe z energijo: Spodbujati znanstveni in tehnološki razvoj na področju proizvodnje in rabe energije; Okolje: Izboljšanje učinkovitosti rabe energije (do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v industriji in storitvenem sektorju za 10 % glede na 44

45 leto 2004, do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10 % glede na leto 2004, do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15 % glede na leto 2004, do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10 % glede na leto 2004, podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje toplote in električne energije SPTE z 800 GWh v letu 2000 na GWh v letu 2010) ter dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta 2010 (povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % do leta 2010, dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do leta 2010, zagotovitev do 2 % deleža biogoriv za transport do konca leta 2005). Cilji ReNEP so v OP TGP vključeni. NACIONALNI AKCIJSKI NAČRT ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST ZA OBDOBJE Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje (AN URE) načrtuje ukrepe za doseganje cilja izboljšanja energetske učinkovitosti za 9 % v obdobju po Direktivi 2006/32/ES o učinkoviti rabi končne energije in energetskih storitvah. Ciljni prihranek energije v letu 2016 znaša GWh/leto (prihranki električne energije so upoštevani s utežjo 2,5), učinki AN URE na zmanjšanje emisij TGP pa so ocenjeni na 637 kt CO 2 ekv/leto v letu 2012 in kt CO 2 ekv po izvedbi celotnega programa leta Akcijski načrt vsebuje paket ukrepov, s katerimi bo dosežena bolj učinkovita raba energije v vseh sektorjih končne rabe, s poudarkom na javnem sektorju, ki mora biti za zgled. Opredeljuje tudi večsektorske ter horizontalne mehanizme. Program vključuje ukrepe s področja učinkovite rabe energije v primerljivem obsegu, kot so bili načrtovani v ReNEP oz. so bili že vključeni v OP TGP iz leta Del ukrepov AN URE je bil uvrščen v OP ROPI, ki je podlaga za črpanje sredstev iz kohezijskega sklada EU: Finančne spodbude za razširjanje tehnologij učinkovite rabe energije in sicer: neposredne investicijske spodbude za ukrepe URE v gospodinjstvih, terciarnem sektorju in industriji; sistem zagotovljenih odkupnih cen za proizvodnjo električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom ali iz obnovljivih virov energije; Načrtovana sta tudi dva nova finančna mehanizma in sicer: shema finančne pomoči za gospodinjstva z nizkimi prihodki; programi vodenja porabe energije pri končnih porabnikih. Predpisi: za minimalno energetsko učinkovitost izdelkov in o energijskem označevanju gospodinjskih aparatov in drugih naprav za dodatne kategorije izdelkov; o informiranju porabnikov o porabi energije; o zelenem javnem naročanju. Prostovoljne obveznosti: oprostitev plačila okoljske dajatve za CO 2. Informacijski mehanizmi, vključno z izobraževalnimi programi za različne ciljne skupine: energetsko svetovalne pisarne; sofinanciranje izvedbe energetskih pregledov; izobraževalni programi; programi ozaveščanja, informiranja, promocije in usposabljanja, demonstracijski projekti. Davčni mehanizmi: trošarine na gorivo in električno energijo. Med viri financiranja za AN URE so: sredstva kohezijskega sklada, ki so odobrena, a se še ne črpajo; sredstva zbrana kot prispevki za povečanje učinkovitosti rabe energije, ki jih plačujejo vsi odjemalci končne energije ter proračunski viri. 45

46 Izvedba AN URE temelji tudi na zasebnih vlaganjih, razmerje med javnimi in zasebnimi sredstvi je določeno glede na sektor oz ukrep. RESOLUCIJA O NACIONALNEM GOZDNEM PROGRAMU Nacionalni gozdni program (NGP) je temeljni strateški dokument, namenjen določitvi nacionalne politike trajnostnega razvoja gospodarjenja z gozdovi. Poleg razvojnih usmeritev ožjega gozdarskega sektorja NGP opredeljuje tudi vlogo gozda pri podnebnih spremembah, in sicer z zagotavljanjem ponorov TGP z: akumulacijo CO 2 v gozdni organski snovi (nadzemni in podzemni); uporabo lesa v energetske namene (zmanjšanje porabe fosilnih goriv); rabo lesa kot materiala (skladiščenje ogljika za čas trajanja lesnega izdelka). NGP ima na področju podnebnih sprememb definirane sledeče cilje: zagotoviti ponor CO 2 v gozdovih z: o optimalno lesno zalogo z gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika, z zadostno akumulacijo letnega prirastka lesa (vsaj m 3 /leto) glede na ponor, ki ga Republika Slovenija lahko uveljavlja v okviru člena 3.4 Kjotskega protokola (1,32 Mt CO 2 ekv/leto). o ohranjati je treba površine gozdov ter jih povečevati le v posameznih primerih, kjer je to z gospodarskega, okoljskega in socialnega vidika upravičeno. povečati rabo lesa kot materiala in energenta s: o promocijo rabe lesa in lesnih izdelkov; o spodbujanjem o razvoja novih tehnologij za uporabo lesa, o rabe lesa z daljšo življenjsko dobo, o nadomestitve materialov, katerih proizvodnja povzroča emisije toplogrednih plinov z lesom; o promocijo rabe manj kakovostnega lesa, lesnih ostankov, odsluženega lesa ter odsluženih lesnih izdelkov za pridobivanje energije in biogoriv, vključno z biogorivi druge generacije, v skladu z okoljskimi standardi z: o spodbujanjem nakupa novih kotlov za zmanjševanje emisij kotlovnic za ogrevanje in malih kurišč ter promovirati sodobne načine izrabe lesne biomase. o promocijo pridobivanja, predelave in rabe lesa na podeželju, še posebej med lastniki gozdov ter promocijo celostne rabe lesa v javnih zgradbah. prilagoditi gospodarjenje z gozdovi podnebnim spremembam z: o preučitvijo prilagoditvene sposobnosti ključnih drevesnih vrst in sestojev na podnebne spremembe; o ustrezno vrstno in sestojno strukturo za zagotovitev odpornosti gozdov proti ekstremnim podnebnim razmeram; o upoštevanjem pogostnost neurij pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic ter pri gozdnogojitvenih usmeritvah v gozdovih s poudarjeno varovalno funkcijo. NACIONALNI STRATEŠKI NAČRT RAZVOJA PODEŽELJA Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja (NSNRP) opredeljuje prednostne naloge na področju politike razvoja podeželja. Aktivnosti NSNRP spodbujajo uporabo obnovljivih virov energije v okviru: 46

47 1. osi za dvig konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja (podpore namenjene zlasti učinkovitejšemu zagotavljanju surovin za obnovljive vire energije, njihovemu učinkovitejšemu izkoriščanju, predelavi in uporabi); 3. osi za izboljšanje kakovosti življenja na podeželskih območjih in spodbujanje gospodarske diverzifikacije (podpore mikro podjetjem pri proizvodnji električne energije ter daljinskemu ogrevanju s ciljem dviga deleža obnovljivih virov energije). RESOLUCIJA O NACIONALNEM RAZISKOVALNEM IN RAZVOJNEM PROGRAMU ZA OBDOBJE V Resoluciji o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje (ReNRRP) 5 so identificirana prednostna področja spodbujanja raziskav in razvoja, ki se zgledujejo po evropskih. Ta področja so: informacijske in komunikacijske tehnologije, napredni (novi) sintetični kovinski in nekovinski materiali in nanotehnologije, kompleksni sistemi in inovativne tehnologije, tehnologije za trajnostno gospodarstvo in zdravje in znanost o življenju. Vsa prednostna področja so praktično povezana z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov. 5 Uradni list RS, št. 3/06 47

48 4 Stanje in potrebne spremembe glede doseganja kjotske obveznosti Cilj Slovenije po Kjotskem protokolu je, da njene letne emisije TGP v obdobju ne bodo presegale kt CO 2 ekv oziroma z upoštevanjem ponorov kt CO 2 ekv. Doseganje kjotske obveznosti je povzeto iz ocene pripravljene v sklopu Strokovnih podlag za pripravo Poročila o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta na podlagi podatkov o emisijah TGP za leto 2007 in preliminarni oceni emisij TGP za leto Skupne emisije toplogrednih plinov so leta 2007 znašale kt CO 2 ekv. To je 3,4 % več od ciljnih emisij TGP z upoštevanjem ponorov. Del virov emisij TGP je vključenih v sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov, ki imajo emisije v obdobju že določene s količinami pravic razdeljenimi z Odlokom o državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje Doseganje kjotskega cilja je torej odvisno le od emisij TGP preostalih virov. Leta 2007 so emisije TGP preostalih virov znašale kt CO 2 ekv, kar je 0,1 % manj od ciljnih emisij TGP za preostale vire, ki ob upoštevanju ponorov znašajo kt CO 2 ekv. Če bi Slovenija v obdobju ohranila emisije sektorjev, ki niso vključeni v sistem trgovanja s pravicami do emisije TGP, na nivoju iz leta 2007, bi lahko izpolnila kjotsko obveznost brez koriščenja prožnih kjotskih mehanizmov. Vendar ocena skupnih emisij toplogrednih plinov za leto 2008 kaže, da se bodo le-te v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami TGP, povečale za več kot kt CO 2 ekv, s čimer bodo skupne ciljne emisije presežene za 5,1 %. Zato je izpolnjevanje obveznosti ogroženo, oziroma bodo potrebni nakupi pravic do emisije TGP.. Najbolj problematičen sektor ostaja promet, saj se emisije TGP v tem sektorju že dalj časa povečujejo. Stanje v letu 2008 je predvsem posledica povečanja emisij TGP, ki jih lahko pripišemo tranzitnemu prometu preko Republike Slovenije in slabega izvajanja ukrepov predvidenih v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 sprejetem konec leta 2006, predvsem v sektorju promet. Delno so višje emisije tudi posledica slabega izvajanja ukrepov v sektorju široka raba (zlasti javnem sektorju). Gibanja porabe energije v zadnjih mesecih leta 2008 in v začetku 2009 kažejo na manjše izpuste, ki pa so začasne narave kot posledica finančne in gospodarske krize. Pri tem je potrebno poudariti, da bo trenutna finančna kriza vplivala na zmanjšanje emisije TGP v Republiki Sloveniji zlasti v industriji in energetiki, ki sta vključeni v trgovanje z emisijami TGP. Sled temu, se zmanjšanje emisij ne šteje v 6 7 IJS Delovno poročilo IJS-DP-10187, april 2009 Uradni list RS, št. 42/07 48

49 izpolnjevanje obveznosti Republike Slovenije, razen v primeru, da bi upravljavci naprav izničili brezplačno podeljene kupone, česar pa ni realno pričakovati, saj jih lahko uporabijo za izpolnjevanje svojih obveznosti tudi v obdobju Finančna in gospodarska kriza bo imela posledice tudi na zmanjšanje emisij iz tranzita skozi Republiko Slovenijo, vendar pa podatki o emisijah za prvo tromesečje leta 2009, kažejo da bodo emisije iz prometa nekoliko nižje kot leta 2008 a kljub vsemu še precej višje kot leta 2007, ko je bila Republika Slovenija še na poti izpolnjevanja kjotske obveznosti s samo domačimi ukrepi. 4.1 Pregled emisij toplogrednih plinov Skupne emisije toplogrednih plinov Ciljne letne emisije v obdobju za Slovenijo znašajo ,719 kt CO 2 ekv 8 brez uveljavljanja ponorov oz ,719 kt CO 2 ekv ob uveljavljanju ponorov. Slovenija se je z ratifikacijo Kjotskega protokola obvezala, da bodo njene povprečne emisije TGP v obdobju za 8 % nižje od baznih emisij, kar bo dosegla z izvajanjem številnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Bazne emisije so bile za Slovenijo določene kot vsota emisij plinov CO 2, CH 4 in N 2 O v letu 1986 in F-plinov v letu 1995 preračunanih na skupno enoto CO 2 ekvivalenta 9. Kjotski protokol za doseganje ciljnih emisij v obdobju omogoča uveljavitev povečanja ponorov v tem obdobju. Skladno s sklepom Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja v Marakešu 10 lahko Slovenija iz naslova povečanja ponorov zaradi neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanja z zemljišči po baznem letu uporabi 0,36 Mt C oziroma kt CO 2. Dejansko letno povečanje ponorov v Sloveniji je sicer približno štirikrat večje. Republika Slovenija mora, ob izpolnjevanju pogojev za upoštevanje ponorov, v obdobju za izpolnjevanje kjotskega cilja doseči, da bodo povprečne letne emisije manjše ali enake ,719 kt CO 2 ekv. Koriščenje ponorov kot mehanizma za izpolnitev obveznosti iz Kjotskega protokola bi lahko bilo ogroženo, v kolikor bi Slovenija zamujala pri prilagajanju sistema spremljanja in poročanja o ponorih po metodologiji, ki jo predpisuje UNFCCC. Potrebne aktivnosti so navedene v poglavju Leta 2007 so emisije TGP znašale kt CO 2 ekv. Glede na predhodno leto so se povečale za 152 kt CO 2 ekv oziroma za 0,7 %. Posledica povečanja emisij je še večji odmik od ciljnih emisij, ki sedaj znaša 368 kt CO 2 ekv oziroma 3,4 %, Slika 4. Ocena emisij TGP za leto 2008 kaže na povečanje emisij za več kot kt CO 2 ekv., s čimer bi bile skupne ciljne emisije TGP presežene za 5,1 % To količino je po opravljeni reviziji dokončno potrdila tudi ekspertna skupina revizorjev UNFCCC. Kot so bile določene v revidiranih evidencah emisij in Začetnem poročilu o določitvi enot dodeljenih količin za Republiko Slovenijo ter posredovane sekretariatu Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja decembra 2006 in julija Ta količina se ne glede na kasnejše popravke evidenc emisij ne spreminja več. Sklep 11/CP.7. 49

50 Kjotska obveznost s koriščenjem ponorov Dosedanji potek z EU-ETS Linearna pot do izpolnjevanja Kjotske obveznosti Emisije TGP [kt CO2 ekv] Leto vir: IJS-CEU podatki: ARSO, IJS-CEU, MOP Slika 4: Primerjava dejanskih skupnih emisij TGP z upoštevanjem EU-ETS 11 v obdobju z oceno emisij za leto 2008, linearna pot do izpolnjevanja Kjotske obveznosti ter potrebne emisije za dosego Kjotske obveznosti ob upoštevanju ponorov v obdobju Namesto dejanskih emisij zavezancev za EU-ETS so upoštevane podeljene pravice. 50

51 Emisije TGP [kt CO2 ekv] Odpadki Kmetijstvo Uporaba topil in drugih izdelkov Industrijski procesi Druga področja (Široka raba) Promet Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Transformacije + Ubežne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO Slika 5: Emisije toplogrednih plinov po sektorjih v obdobju Ker so emisije zavezancev sistema za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov (EU-ETS) v obdobju že določene s količinami emisijskih pravic 12, ki so jim bile dodeljene v okviru Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008 do , jih je smiselno iz analize stanja glede doseganja kjotskega cilja izločiti. Ker je bil sistem EU-ETS vzpostavljen leta 2005, lahko to naredimo samo za obdobje Slika 6 podaja razdelitev skupnih emisij TGP na emisije iz EU-ETS virov ter iz virov, ki niso v EU-ETS. Dejanske emisije zavezancev sistema EU-ETS so leta 2005 znašale kt CO 2 (slabih 43 % vseh emisij), Slika 7. Do leta 2007 so se povečale na kt CO 2 (dobrih 43 % vseh emisij). To predstavlja 1,77 % povprečno letno rast. Preostanek emisij se je v obdobju povečal v povprečju za 0,15 % letno. Iz tega izhaja, da je večji del rasti skupnih emisij TGP (v obdobju povprečna letna rast 0,84 %) posledica povečanja emisij zavezancev, ki so vključeni v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov To pomeni, da bodo v obdobju za zavezance sistema EU-ETS, ne glede na njihove dejanske emisije, v kjotski bilanci upoštevane emisije, ki so enake količini podeljenih kuponov. Državni načrt je bil s strani Vlade RS sprejet z Odlokom o državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008 do 2012 (Uradni list RS, št. 42/07, 70/07). S strani Evropske komisije je bil načrt potrjen

52 Razdelitev emisij na EU-ETS in vire, ki niso v EU-ETS Emisije virov, ki so vključeni v EU- ETS EU-ETS emisije virov, ki niso v EU-ETS Emisije TGP [kt CO2 ekv] Leto Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP Slika 6: Skupne emisije TGP v obdobju : emisije zavezancev EU-ETS in emisije iz virov, ki niso vključeni v EU-ETS (levo) Slika 7: Primerjava emisij zavezancev EU-ETS v obdobju s podeljenimi pravicami za obdobje (desno) Emisije TGP [kt CO2 ekv _ + Emisije višje od cilja Emisije nižje od cilja Oddaljenost od cilja (ocena) Transformacije Ind. in gradb. Promet Široka raba Ind. procesi Raba topil Kmetijstvo Odpadki ne EU-ETS vir: IJS; podatki: ARSO, MOP Slika 8: Oddaljenost od indikativnega sektorskega cilja za vire, ki niso vključeni v EU-ETS, po sektorjih za leto 2007 in ocena na leto 2008 (samo za široko rabo in promet) Iz potrebnih skupnih emisij, ki jih mora Slovenija doseči, da bo samo z domačimi ukrepi izpolnila kjotsko obveznost in količine razdeljenih kuponov po Državnem 52

53 načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od lahko izračunamo potrebne emisije, ki jih sektorji, ki niso vključeni v EU-ETS (ostali viri), ne bodo smeli preseči. Te emisije za obdobje znašajo kt CO 2 ekv. Emisije ostalih virov so bile leta 2007 ( kt CO 2 ekv) nižje od ciljnih emisij za 0,1 % oziroma 17 kt CO 2 ekv, Slika 9. Ker se je poraba dizelskega goriva v prometu in kurilnega olja za ogrevanje v široki rabi po prvih podatkih statističnega urada v letu 2008 močno povečala, so se po preliminarnih ocenah emisije TGP glede na leto 2007 povečale za kt CO 2 ekv. Posledica tega je, da po prvih ocenah Slovenija v letu 2008 presega kjotsko obveznost za več kot kt CO 2 ekv. To pomeni, da bi za dosego obveznosti z domačimi ukrepi Slovenija morala v preostalih letih doseči bistveno znižanje emisij, ki ne bodo smele presegati kt CO 2 ekv, kar ni moč realno pričakovati. Podrobnejšo sliko o vzrokih za praktično konstantne emisije virov, ki niso vključeni v EU-ETS, v obdobju prikazuje Slika 10. V tem obdobju so se opazno povečevale samo emisije iz prometa, medtem ko so se emisije iz široke rabe zmanjševale, in sicer sta se oba trenda na skupni ravni delno izničila. Ker se je v letu 2008 padanje porabe kurilnega olja ustavilo oziroma je prišlo do občutne rasti, rast porabe tekočih goriv v prometu pa se je še povečala, je skupna rast emisij znatna Emisije TGP virov, ki niso v EU-ETS Oddaljenost od doseganja kjotskega cilja Emisije TGP [kt CO2 ekv] Leto Leto vir: IJS-CEU podatki: MOP, ARSO Emisije TGP [kt CO2 ekv] Slika 9: Gibanje emisij TGP virov, ki niso vključeni v EU-ETS v obdobju in ocena za leto 2008 ter oddaljenost od emisij, ki so potrebne za dosego kjotske obveznosti 53

54 Emisije virov, ki niso vključeni v EU-ETS po sektorjih Emisije TGP [kt CO2 ekv Odpadki Kmetijstvo Uporaba topil in drugih izdelkov Industrijski procesi Druga področja (Široka raba) Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Transformacije + Ubežne emisije Promet Leto vir: IJS-CEU podatki: MOP, ARSO Slika 10: Razdelitev emisij virov, ki niso vključeni v EU-ETS po sektorjih v obdobju Proizvodnja električne energije in toplote Sektor vključuje emisije iz proizvodnje električne energije v termoelektrarnah, iz proizvodnje električne energije in toplote v termoelektrarni toplarni, iz proizvodnje toplote v daljinskem ogrevanju, iz rafinerije, iz pridobivanja premoga v rudnikih ter ubežne emisije iz rudarjenja, distribucije zemeljskega plina in razžveplanja emisij. Sektor k skupnim emisijam prispeva največ izmed vseh sektorjev in sicer je prispevek leta 2007 znašal 34 %. Emisije so se v obdobju povečevale s povprečno letno stopnjo 2,6 %, v letih 2006 in 2007 pa je stopnja rasti znašala 1,0% oziroma 3,3 %, Slika 11. Rast emisij je posledica povečanja proizvodnje električne energije v termoelektrarnah na premog, zlasti v TE Šoštanj. Skoraj vsi viri tega sektorja so vključeni v sistem EU-ETS. Izvzete so emisije iz rafinerij, proizvodnje trdnih goriv ter ubežne emisije iz rudarjenja in distribucije ter prenosa zemeljskega plina. V shemo trgovanja z emisijami je bilo v obdobju vključenih 94 % emisij TGP sektorja. Količina podeljenih pravic do emisije TGP za obdobje , ki izhaja iz projekcij emisij TGP v OP TGP iz leta 2006, znaša kt CO Emisije zavezancev so leta 2007 znašale kt CO 15 2, kar je za 9,5 % več od podeljenih pravic. Ta presežek emisij so zavezanci dolžni kupiti na trgu emisijskih kuponov in se štejejo v bilanco države, kjer so bili kupljeni Za velike naprave za proizvodnjo električne energije in toplote kt CO 2, za naprave v sistemih daljinskega ogrevanja 206 kt CO 2 in 66 kt CO 2 rezerviranih za nove vstope. V primerjavi z evidencami emisij za leto 2007 je ta številka višja od emisij iz proizvodnje električne energije in toplote, ki je leta 2007 znašala kt CO 2. Zato so pri izračunu deleža emisij zavezancev EU-ETS upoštevane kar emisije iz evidenc, namesto dejansko poročanih emisij. 54

55 Emisije TGP iz proizvodnje električne energije in toplote Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] Bazne emisije Leto Vir: IJS Podatki: ARSO, MOP Slika 11: Gibanje emisij TGP sektorja proizvodnja električne energije in toplote v obdobju , bazne emisije ter indikativni cilj sektorja za obdobje Raba energije v industriji in gradbeništvu Sektor vključuje rabo goriv v industrijskih samoproizvajalcih, rabo goriv v energetske namene v predelovalnih dejavnostih (brez panoge DF), rabo goriv v gradbeništvu ter rabo goriv v panogi pridobivanje rud in kamnin, razen energetskih (panoga CB). Emisije zaradi rabe goriv v industriji in gradbeništvu so leta 2007 znašale kt CO 2 ekv, s čimer predstavlja tretji najpomembnejši vir emisij v Sloveniji (11 % vseh emisij). V obdobju smo bili priča razgibanemu trendu emisij, Slika 12. Do leta 2003 so se emisije v povprečju rahlo zniževale, od leta 2004 do 2006 je bila zabeležena rast emisij, v letu 2007 pa so se emisije znatno znižale. Rast emisij sredi obdobja je posledica povečanja obsega industrijske proizvodnje, kateri je sledilo povečanje porabe tekočih in plinastih goriv, iz česar lahko sklepamo, da se dodana vrednost v Sloveniji povečuje brez strukturnih sprememb gospodarstva, ki bi omogočile odločnejši razklop med gospodarsko rastjo in emisijami. K razklopu prispevajo ukrepi učinkovite rabe energije, k nižjim emisijam TGP pa tudi raba obnovljivih virov. Upravljavci naprav, vključenih v shemo trgovanja z emisijami TGP predstavljajo večji del skupnih emisij sektorja in sicer so povprečne dejanske emisije v obdobju znašale 66 % skupnih emisij, oziroma kt CO 2. Leta 2007 so bile emisije iz naprav vključenih v shemo trgovanja nižje kot leta Tudi emisije preostalih virov so bile leta 2007 nižje kot 2005, kljub povečanju leta Primerjava z indikativnim ciljem iz OP TGP 2006 pokaže, da so bile emisije leta 2007 za 1,8 % nižje. Emisije iz virov, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijami TGP so bile od indikativnega cilja nižje za 9 % oziroma 75 kt CO 2 ekv, Slika

56 Emisije TGP iz industrije in gradbeništva Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP Slika 12: Gibanje emisij TGP sektorja raba energije v industriji in gradbeništvu v obdobju , bazne emisije ter indikativni cilj sektorja za obdobje Emisije virov, ki niso vključeni v EU-ETS Emisije virov, ki so vključeni v EU- ETS Emisije TGP [kt CO2 ekv] Slika 13: Leto Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP Emisije TGP sektorja industrija in gradbeništvo iz virov, ki niso vključeni v EU-ETS (levo) in emisije zavezancev EU-ETS (desno) v primerjavi z indikativnim ciljem sektorja na podlagi OP TGP oziroma razdeljenih pravic v razdelitvenem načrtu EU-ETS 56

57 4.1.4 Raba energije v prometu Sektor vključuje emisije zaradi rabe pogonskih goriv v cestnem prometu (količina goriva prodanega na ozemlju Slovenije), železniškem prometu ter na civilnih letališčih (brez rabe v mednarodnem prometu). Emisije iz prometa so se zaradi visokih rasti v zadnjih letih ( je znašala povprečna letna rast 5,0 %) močno povečale, Slika 14. Zaskrbljujoče je, da se rast ne umirja, temveč so trendi ravno nasprotni. V letu 2007 je bila zabeležena največja rast emisij, in sicer 12,5 %. Leta 2007 je promet s kt CO 2 ekv predstavljal drugi najpomembnejši sektor. Prve ocene emisij v letu 2008 kažejo na še večjo rast kot v letu 2007 (+18 %). Obrat trenda v prometu je ključen za zmanjšanje emisij TGP in izpolnitev Kjotske obveznosti. V nasprotnem primeru bo Slovenija morala koristiti prožne mehanizme Kjotskega protokola. Če bi promet ostal na ravni ocene za leto , bi to v obdobju pomenilo samo za ta sektor nakup pravic do emisije TGP v skupni višini 5,7 Mt CO 2 (85,5 mio EUR) Emisije TGP iz prometa Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje ocena za leto 2008 [kt CO2ekv] Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP, SURS Slika 14: Gibanje emisij sektorja raba energije v prometu v obdobju z oceno emisij za leto 2008, bazne emisije ter indikativni cilj sektorja za obdobje Na ravni 2008 ostanejo tudi emisije preostalih sektorjev, ki niso vključeni v sistem EU-ETS. Pri oceni smo upoštevali tudi emisije drugih sektorjev, ki imajo v večini primerov nižje emisije od indikativnih ciljev iz OP TGP (npr. za široko rabo smo upoštevali emisije v obdobju za 630 kt CO 2 ekv nižje od indikativnega cilja). Preseganje kjotskega cilja je bilo ocenjeno na 1133 kt CO 2 ekv, kar pri ceni pravic 15 EUR/t CO 2 za pet let znaša 85,5 mio EUR. 57

58 Emisije iz prometa so bile leta 2007 za 169 % višje kot v baznem letu (1986). Občutno višje so bile glede na indikativni cilj iz OP TGP 18. Indikativni cilj je za obdobje znašal kt CO 2 ekv. Leta 2007 je bil presežen za 23 %, ocenjene emisije za leto 2008 pa so od indikativnega cilja iz OP TGP višje za kar 44 %. Emisije v prometu se povečujejo hitreje od vseh pričakovanj. K dodatnemu povečanju tranzita je prispevala tudi širitev EU v letu 2007 na Bolgarijo in Romunijo. Pomemben razlog za povečevanje emisije predstavlja tudi popolna odsotnost izvajanja načrtovanih ukrepov v sektorju. Vzrokov za rast emisij je več. Glavni razlog je gotovo povečanje tranzitnega prometa (zaradi širitev EU, oživljanja gospodarstva na zahodnem Balkanu in svetovne konjunkture), ki ga je Republika Slovenija pričakala tako brez ustrezne železniške infrastrukture, kot brez izvajanja ukrepov iz OP TGP. Emisije iz tranzita so se povečevale tudi zaradi ugodne cene pogonskih goriv glede na sosednje države, kar je vplivalo na večjo prodajo goriva v Sloveniji. V letu 2009 je cena pogonskih goriv, zaradi nekoliko višjih trošarin, višja od cene v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, kar je poleg gospodarske krize, vplivalo na znižanje porabe v prvih mesecih (januar in februar, marec) glede na leto Raba energije v gospodinjstvih, storitvah in kmetijstvu (široka raba) Emisije TGP v široki rabi se zmanjšujejo na račun nižje porabe tekočih goriv. Leta 2007 so se emisije zmanjšale za 19 %, tako da so bile nižje celo od baznih emisij. Znašale so kt CO 2 ekv, Slika 15. Nižanje porabe tekočih goriv je posledica po eni strani izboljšanja toplotnih lastnosti stavb ter investicij v rabo obnovljivih virov, po drugi strani pa tudi višanja cen ekstra lahkega kurilnega olja. Za kvalitetno spremljanje rabe energije in emisij v tem sektorju bodo potrebne izboljšave statističnega spremljanja rabe energije v široki rabi, saj je raba lesne biomase spremljana preko anket o porabi energije v gospodinjstvih, ki se opravlja periodično na pet let ali več. Trenutno se za porabo lesa v široki rabi uporablja podatek iz leta Nujno je potrebno izboljšati tudi spremljanje rabe energije v javnem sektorju. Na nizko porabo kurilnega olja v letu 2007 je močno vplival tudi odlog nakupa kurilnega olja zaradi naraščanja cen, s čimer se je le-ta zamaknil v leto Prve ocene za leto 2008 namreč kažejo, da se je poraba ekstra lahkega kurilnega olja, glede na leto 2007, povečala za 23 %, s čimer se je skoraj izenačila z letom Tekoča goriva so leta 2007 predstavljala 83 % emisij TGP, plinasta 12 % in lesna biomasa 5 %. 18 Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, december

59 Emisije TGP iz široke rabe Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] ocena za leto Bazne emisije vir: IJS Leto podatki: ARSO, MOP Slika 15: Gibanje emisij TGP sektorja široka raba v obdobju z oceno emisij za leto 2008, bazne emisije ter indikativni cilj sektorja za obdobje Ob predpostavki nespremenjene porabe ostalih goriv ocenimo skupne emisije TGP sektorja široka raba v letu Po preliminarni oceni za leto 2008 bodo emisije TGP višje za več kot 10 %. To je ob ocenjenem dvigu emisij v prometu zaskrbljujoče, saj je bil do sedaj sektor široke rabe tisti, ki je deloma izničil rast emisij v prometu. V letu 2008 lahko tako pričakujemo znatno rast skupnih emisij virov, ki niso vključeni v EU-ETS, rezultat česar bo znatno preseganje kjotske obveznosti v letu Tega presežka z izvajanjem domačih ukrepov ne bo mogoče uravnovesiti z nižjimi emisijami v preostalih letih, zato bo presežek emisij potrebno pokriti z uporabo prožnih kjotskih mehanizmov (mednarodno trgovanje 19, mehanizem skupnega izvajanja ter mehanizem čistega razvoja). Emisije leta 2007, ki je bilo, zaradi toplejše zime in rasti cen ekstra lahkega kurilnega olja, specifično, so bile občutno nižje od indikativnega cilja (za 32 %), enako velja za petletno drseče povprečje Industrijski procesi Emisije TGP iz industrijski procesov, ki zajemajo aktivnosti, ki niso povezane z energetsko rabo goriv procesne emisije iz proizvodnje cementa, apna, stekla, železa in jekla, aluminija, metanola ter rabo fluoriranih plinov, so leta 2007 znašale kt CO 2 ekv, Slika 16. To predstavlja 5,9 % skupnih emisij. Največji vir je proizvodnja cementa, sledi proizvodnja aluminija ter raba HFC plina v klimatskih napravah vozil. Glede na leto 2006 so se emisije povečale za 0,7 %, kar 19 Med državami ki so prevzele obveznosti zmanjševanja emisij v okviru Kjotskega protokola. 59

60 je občutno manj od povprečne letne rasti v obdobju , ki je znašala 3,4 %. Rast emisij v obdobju je posledica večje proizvodnje cementa in apna, povečanja števila vozil s klimatskimi napravami ter povečanja proizvodnje jekla Emisije TGP iz industrijskih procesov Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Bazne emisije Dejanski potek emisij Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP Slika 16: Gibanje emisij TGP sektorja industrijski procesi v obdobju , bazne emisije ter indikativni cilj sektorja za obdobje Večji del emisij sektorja je vključen v trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. V obdobju so dejanske emisije zavezancev znašale 712 kt CO 2, kar predstavlja 59 % povprečnih emisij TGP sektorja v istem obdobju. V EU-ETS so vključeni tako proizvodnja cementa in apna kot proizvodnja jekla, ki so pomembno vplivali na rast emisij v obdobju Edini problematičen vir z vidika doseganja kjotske obveznosti ostaja raba F-plinov oziroma emisije iz klimatskih naprav v osebnih vozilih. Emisije TGP iz sektorja industrijski procesi so leta 2007 od indikativnega cilja odstopale za skoraj 80 kt CO 2 ekv, Slika 17, vendar se bodo emisije zaradi zaprtja elektrolize B v Talumu konec leta 2007 v letu 2008 še zmanjšale, dodatno pa bo k zmanjšanju emisij prispevalo zaprtje proizvodnje karbidov in ferozlitin v Rušah. Če ne bo znatnega povečanja emisij iz klimatskih naprav v vozilih, je doseganje indikativnega cilja za ta sektor realno. Ob tem je potrebno opozoriti, da je metodologija izračuna emisij iz tega vira, zlasti zaradi pomanjkanja podatkov, izpostavljena večji negotovosti. 60

61 800 Emisije virov, ki niso vključeni v EU-ETS 800 Emisije virov, ki so vključeni v EU- ETS Emisije TGP [kt CO2 ekv] Leto Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP Slika 17: Emisije TGP sektorja industrijski procesi iz virov, ki niso vključeni v EU-ETS (levo) in emisije zavezancev EU-ETS (desno) v primerjavi z indikativnim ciljem sektorja na podlagi OP TGP oziroma razdeljenih pravic v razdelitvenem načrtu EU-ETS Odpadki Zniževanje emisij TGP iz odpadkov, ki se je začelo leta 2006, se je leta 2007 nadaljevalo. Emisije TGP, ki so znašale 684 kt CO 2 ekv so bile glede na leto 2006 nižje za 3 %. Glavni vir emisij je odlaganje trdnih odpadkov, ki predstavlja 66 % emisij sektorja. V skupnih emisijah predstavljajo odpadki 3 %. Zmanjšanje emisij v letu 2007 je posledica zniževanja deleža biorazgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih ter povečanja zajetih količin odlagališčnega plina. Glede na indikativni cilj za obdobje , so bile emisije leta 2007 nižje za 3,2 % oziroma 32 kt CO 2 kt, petletno povprečje emisij pa je bilo nižje za 0,1 %, Slika 18. Na podlagi tega zaključimo, da, za doseganje kjotskega cilja, odpadki niso problematičen vir emisij TGP. 61

62 Emisije TGP iz odpadkov Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP Slika 18: Gibanje emisij TGP sektorja odpadki v obdobju , bazne emisije ter indikativni cilj za obdobje Ob tem je potrebno poudariti, da bo slabo izvajanje ukrepa ločevanja posameznih frakcij odpadkov in njihova snovna izraba ali reciklaža imelo bistveno večje posledice na cilje R Slovenije v letu 2020 kot na izpolnjevanje kjotske obveznosti, saj emisije TGP iz odloženih odpadkov nastajajo še dolgo potem, ko so bili odpadki odloženi Kmetijstvo V letu 2007 so se emisije TGP iz kmetijstva povečale za 2,6 % oziroma 53 kt CO 2 ekv. S kt CO 2 ekv te emisije predstavljajo 10 % skupnih emisij TGP. Povečanje emisij je posledica večjega števila živali v govedoreji. Glede na indikativni cilj iz OP TGP so bile tako emisije leta 2007 kot tudi petletno drseče povprečje v letih nižje, in sicer za 4,1 % oziroma 5,0 %, Slika

63 Emisije TGP iz kmetijstva Indikativni cilj na podlagi OP-TGP Dejanski potek emisij Bazne emisije Petletno drseče povprečje [kt CO2ekv] Bazne emisije Leto vir: IJS podatki: ARSO, MOP Slika 19: Gibanje emisij TGP sektorja kmetijstvo v obdobju , bazne emisije ter indikativni cilj za obdobje Gozdarstvo Slovenija lahko za doseganje ciljev Kjotskega protokola uveljavi povečanje ponora CO 2, ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu v višini 0,36 Mt C oziroma kt CO 2. V letu 2007 so gozdovi akumulirali kt CO 2, kar je za 21 % več kot leta 2006, Slika 20. To je 4,4 krat več od priznanega ponora. Da bo Slovenija lahko izkoristila ponor CO 2, mora v skladu s Kjotskim protokolom ustrezno urediti zbiranje podatkov, metodologijo ocene ponorov pa v celoti uskladiti z metodologijo UNFCCC, nadgraditi nivo zahtevnosti poročanja ter sistemsko zagotoviti ponavljanje izvajanja potrebnih analiz v obsegu, kot jih predvideva metodologija UNFCCC. Za dosego tega so bili v OP TGP predvideni ukrepi, realizacija katerih je bila zamaknjena. Če Slovenija povečanja ponorov pri izpolnjevanju kjotske obveznosti ne bo mogla koristiti, bo morala v obdobju kupiti dodatne pravice do emisij v višini 6,6 Mt CO 2, za kar bo ob ceni 15 /t potrebnih dodatnih 99 mio. Za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za uveljavitev povečanja ponorov v obdobju je bilo v OP TGP predvidenih 1,385 mio. 63

64 Ponori CO2 iz gozdarstva Priznani ponori Dejanski ponori [kt CO2] Bazne emisije vir: IJS Leto podatki: ARSO, MOP Slika 20: Gibanje ponorov TGP iz gozdarstva v obdobju ter priznani ponori za obdobje

65 4.2 Nabor ukrepov za doseganje ciljev Kjotskega protokola Skladno z oceno stanja glede doseganja kjotskega cilja ter novih projekcij emisij toplogrednih plinov za obdobje je za doseganje ciljev Kjotskega protokola pripravljen nabor ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov po sektorjih, ki obsega: obstoječe ukrepe OP TGP, ki se zadovoljivo izvajajo; izvedba teh ukrepov se nadaljuje na enak način ter v obsegu skladno z novimi projekcijami emisij TGP (obstoječ ukrep); obstoječe ukrepe OP TGP, ki se delno oziroma nezadovoljivo izvajajo; za izvedbo teh ukrepov so predlagane spremembe (spremenjen ukrep nova zakonodaja, novi cilji itd.) in dopolnitve (dopolnjen ukrep zamik izvajanja ukrepa, dopolnjena zakonodaja glede na predhodni OP TGP); nove ukrepe za doseganje ciljev Kjotskega protokola. Izvajanje OP-TGP-1 predstavlja temelj izpolnjevanju obveznosti Slovenije na področju emisij toplogrednih plinov, ki jih je do leta 2020 prevzela v okviru podnebno energetski paketa. Kratka predstavitev ukrepov po sektorjih sledi v nadaljevanju poglavja Proizvodnja električne energije in toplote V sektorju proizvodnja električne energije in toplote je dobil nezadovoljivo oceno izvajanja ukrep tehnološka prenova termoelektrarn zaradi zamika rokov za dokončanje projektov. V kjotskem obdobju bo predvidoma izveden samo en projekt v okviru tega ukrepa, in sicer izgradnja plinske turbine v Termoelektrarni toplarni Ljubljana, ki v veliki meri poteka skladno z načrti investitorja. Vsi ostali ukrepi tega sektorja so se izvajali zadovoljivo. Njihovo izvajanje je predvideno tudi v kjotskem obdobju. Najpomembnejši ukrep, po velikosti učinka, je trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, učinek katerega bo v kjotskem obdobju povprečno letno znašal 664 kt CO 2 ekv. Kljub temu, da ta ukrep zagotavlja količino emisij tega sektorja v kjotskem obdobju, so pomembni tudi ostali ukrepi, ki prvič vplivajo potrebno na količino predanih kuponov, in s tem na stroške, ki jih bodo imeli upravljavci naprav z nakupom le-teh, drugič pa na zmanjšanje emisij onesnaževal zraka, za katere ima Slovenija tudi postavljene cilje 20. Poleg tega povečanje proizvodnje električne energije iz OVE in spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote v sistemih daljinskega ogrevanja prispevata k večji rabi OVE, povečanje proizvodnje električne energije v soproizvodnji električne energije in toplote pa k učinkoviti rabi energije. Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote je zelo pomemben ukrep in je načrtovan tudi zaradi drugih razlogov: večina velikih termoenergetskih objektov v Sloveniji je pri koncu ali celo preko svoje predvidene življenjske dobe, njihovi izkoristki so nizki, potrebna je diverzifikacija energetskih virov, izboljšati je potrebno okoljske karakteristike proizvodnje električne energije (emisije dušikovih oksidov in druge). 20 Emisije NOx mora Slovenija do leta 2010 znižati na 45 kt. Leta 2007 so bile emisije za 0,9 % nižje od cilja. 65

66 Glavni instrument, ki spodbuja soproizvodnjo električne energije in toplote ter proizvodnjo električne energije iz OVE, je sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije in obratovalnih pomoči, ki je bil prenovljen v letu 2009 in je bil s strani Vlade sprejet maja Potrebo po prenovi sistema je, zaradi nedoseganja ciljev v industriji, izpostavilo poročilo o izvajanju operativnega programa zmanjševanja emisij TGP. Spodbujanje rabe OVE kot vira toplote v daljinskih ogrevanjih izvaja Ministrstvo za gospodarstvo preko sofinanciranja v okviru izvajanja OP ROPI. Tabela 3: Učinki ukrepov v sektorju proizvodnja električne energije in toplote v letih 2008, 2010, 2012 ter status ukrepov (vir: IJS-CEU) Status Ime ukrepa Učinek ukrepa ukrepa Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije Povečanje proizvodnje el. en. iz OVE Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote (v sistemih daljinskega ogrevanja) Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS) [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] SKUPAJ Dopolnje n ukrep Spremenj en ukrep Spremenj en ukrep Spremenj en ukrep Obstoječ ukrep Prevladujoč del emisij sektorja proizvodnja električne energije in toplote je v obdobju določen s količino kuponov, ki so bili podeljeni upravljavcem naprav vključenih v trgovanje z emisijami TGP 22. To dejstvo upošteva projekcija emisij z ukrepi (modri kvadrati). Preostali dve projekciji sta indikativni in prikazujeta učinek ukrepov (projekcija brez EU-ETS učinek EU-ETS in projekcija brez ukrepov učinek preostalih ukrepov) Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ( ), Uredba o določanju količine električne energije, ki je proizvedena v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter določanju izkoristka pretvorbe energije biomase ( ) in Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ( ). V projekcijah zavezanci predstavljajo 93 % emisij sektorja. Preostale emisije so ubežne emisije. 66

67 9000 Zgorevanje goriv v TRANSFORMACIJAH Emisije TGP [kt CO2 ekv] projekcija brez ukrepov (brez EU-ETS in ostalih ukrepov) projekcija brez EU-ETS projekcija z ukrepi dejanske emisije Leto vir: IJS-CEU podatki: IJS-CEU, ARSO, MOP Slika 21: Dosedanji potek emisij v sektorju proizvodnja električne energije in toplote v obdobju ter projekcije emisij TGP za leta 2008, 2010 in 2012 brez vseh ukrepov, brez trgovanja z emisijami TGP ter z vsemi ukrepi Raba energije v industriji in gradbeništvu V OP-TGP iz leta 2006 je bilo v industriji načrtovanih več ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ti ukrepi so sedaj združeni v tri ukrepe. Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije zajema ukrepa spodbujanje SPTE in povečanje rabe OVE, zlasti biomase, izboljšanje intenzivnosti energetske rabe goriv pa povečanje energetske učinkovitosti ter zamenjava goriv z gorivi z nižjo vsebnostjo ogljika. V oceni izvajanja OP TGP je dobil negativno oceno ukrep spodbujanje SPTE, ki se je izvajal preko sistema zagotovljenih odkupnih cen električne energije. Sistem je bil, tudi z namenom izboljšanja spodbujanja SPTE v industriji, prenovljen leta Uredbi, ki nov sistem uvajata sta bili sprejeti maja Na izboljšanje intenzivnosti energetske rabe goriv vpliva več inštrumentov, v OP TGP-1 pa je kot ključni predstavljen uporaba novega referenčnega dokumenta o energetski učinkovitosti pri vrednotenju delovanja in podeljevanju okoljevarstvenih dovoljenj. 67

68 Tabela 4: Učinki ukrepov v sektorju industrija in gradbeništvo v letih 2008, 2010, 2012 ter status ukrepov (vir: IJS-CEU) Ime ukrepa Učinek ukrepa Status ukrepa Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije Izboljšanje intenzivnosti energetske rabe goriv Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS) [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] SKUPAJ Spremenj en ukrep Spremenj en ukrep Obstoječ ukrep Po učinku najpomembnejši ukrep je trgovanje s pravicami do emisije TGP, sledi spodbujanje SPTE ter izboljšanje intenzivnosti energetske rabe goriv. Projekcije emisij so v največji meri določene s količino podeljenih pravic v Državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje Upravljavci naprav vključenih v trgovanje z emisijami namreč predstavljajo dobrih 72 % emisij sektorja. Slika 22 prikazuje projekcijo emisij v sektorju industrija. Najnižja črta prikazuje emisije ob izvedbi vseh ukrepov. Ostali dve črti sta predstavljeni za ilustracijo učinka EU-ETS ter ostalih ukrepov v industriji Zgorevanje goriv v INDUSTRIJI Emisije TGP [kt CO2 ekv] projekcija brez ukrepov (EU-ETS in ostali ukrepi) projekcija brez EU-ETS projekcija z ukrepi dejanske emisije vir: IJS-CEU Leto podatki: IJS-CEU, ARSO, MOP 68

69 Slika 22: Dosedanji potek emisij TGP v sektorju industrija in gradbeništvo v obdobju ter projekcije emisij TGP za leta 2008, 2010 in 2012 brez vseh ukrepov, brez trgovanja z emisijami TGP ter z vsemi ukrepi Raba energije v prometu Promet z vidika izvajanja ukrepov in gibanja emisij predstavlja najbolj problematičen sektor. Emisije so v obdobju naraščale, pri čemer je bil porast največji v letu Prve ocene, ki so bile vključene v projekcije, kažejo da se je trend nadaljeval tudi v letu Ocena stanja glede izvajanja ukrepov je pokazala, da se VSI ukrepi v tem sektorju izvajajo NEZADOVOLJIVO. Tranzitni promet je po vstopu Slovenije v EU močno porasel. Dodaten porast je bil opazen po pristopu Romunije in Bolgarije 1. januarja Ker je bila cena pogonskih goriv v letu 2007 in 2008 nižja kot v sosednjih državah, se je to poznalo tudi na povečanju prodaje pogonskih goriv v Sloveniji. Stanje emisij TGP, kakor tudi pri drugih okoljskih vplivih, zahteva takojšnje ukrepanje. OP-TGP-1 predvideva izvajanje enakih ukrepov, ki pa so glede na predhodnega spremenjeni. In sicer: spodbujanje javnega potniškega prometa na nacionalnem nivoju temelji na projektu Integriran javni potniški promet, ki poteka v okviru resolucije o nacionalnih razvojnih projektih Projekt bo med seboj povezal različne vrste javnega prevoza in jih približal uporabnikom. Cilj je obrnitev trenda padanja potniških kilometrov. Za uspešnost ukrepa je nujno sodelovanje občin, v pristojnosti katerih je mestni potniški promet, zlasti Ljubljane. Za večji preboj na tem področju, zlasti v kratkem času, bo potrebno analizirati možnosti vpeljave tudi drugih ukrepov kot npr. o na voziščih z dvema ali več pasovi je potrebno urediti ločene pasove izključno za javni potniški promet, ki bodo lahko služili tudi drugim oblikam skupinskega prometa kot npr. taxi službam, osebnim vozilom z več potniki, osebnim vozilom vključenim v sistem deljenega lastništva. Na ta način se lahko z zanemarljivimi stroški v kratkem času javnemu potniškemu prometu zagotovi enega najpomembnejših odločitvenih elementov časovno konkurenčnost. o o ureditev parkirišč za osebna vozila na vstopu v območje mestnega okolja in vključitev ter navezavo teh parkirišč v omrežje javnega potniškega prometa znižanje cene javnega potniškega prometa preko povečanega oz. spremenjenega subvencioniranja javnega potniškega prometa (možno v povezavi s spremembo sistema izplačil povračil za prevoz na delo v javnem sektorju), uvedba takse za vstop v mesto z osebnim avtomobilom zmanjšanje izpustov iz osebnih vozil je v prejšnjem OP-TGP temeljil na prostovoljnem sporazumu Evropske komisije in proizvajalcev avtomobilov, ki ga proizvajalci niso izpolnili. Evropski Svet in Parlament sta decembra 2008 potrdila besedilo nove Uredbe o emisijah CO 2 iz osebnih avtomobilov. Največja dodana vrednost omenjene uredbe je postavitev dovoljenjih povprečnih 69

70 emisij CO 2 na prevožen km za novo registrirane avtomobile v EU. Pomemben vpliv na zmanjšanje emisij CO 2 na km novih avtomobilov ima tudi usmerjanje kupcev pri nakupu novih avtomobilov. Ministrstvo za okolje in prostor, ki je zadolženo za izvajanje določb pravilnika o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO 2 novih osebnih vozil 23, le-tega ni izvedlo na način, da bi v celoti dosegel zastavljene cilje, saj so nekateri podatki dostopni na spletu ni pa pripravljen priročnik o varčni rabi goriva v tiskani verziji, ki bi bil dostopen kupcem osebnih avtomobilov v avtomobilskih salonih. Poleg tega se pomanjkljivo izvajajo določbe o označevanju novih avtomobilov o varčni porabi goriva. Na izbiro avtomobila vpliva tudi višina davka na motorna vozila ter višina letne dajatve za uporabo osebnih vozil v cestnem prometu, zato je nujno, da se tako pri odmeri davka kot tudi dajatve uvedejo okoljska merila (promet močno vpliva na kakovosti zunanjega zraka v mestih prizemni ozon, prašni delci). Vlada RS je junija 2009 že potrdila spremembe zakona od davku na motorna vozila in uvedla specifično emisijo CO 2 kot kriterij obdavčitve prvič registriranih osebnih motornih vozil. Da bi dosegli večji učinek usmerjanja kupcev v nakupe okoljsko sprejemljivejših osebnih motornih vozil, bi bilo potrebno okoljska merila vnesti tudi v izračun višine letne dajatve za uporabo osebnih vozil v cestnem prometu ter s tem spodbujati nakup hibridnih vozil in zlasti vozil na električni pogon. povečanje deleža železnic v tovornem prometu je ukrep, ki vpliva na zmanjšanje cestnega tovornega prometa. Za izvedbo je nujno obsežno vlaganje v železniško infrastrukturo, ki je bilo začrtano v ukrepu modernizacija železniškega omrežja v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih ter v razvojni prioriteti železniška infrastruktura operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje To predstavlja pomemben korak naprej glede na predhodni Operativni program. Po dolgem obdobju enostranskih vlaganj v cestno infrastrukturo, kar je pomembno vplivalo na povečanje cestnega prometa, je sedaj skrajni čas, da se začne obdobje intenzivnega vlaganja v železniško infrastrukturo, ker je to potrebni pogoj za trajnostni tovorni promet. Med prioritete, zaradi hitrega povečevanja pretovora 24, zagotovo sodi ustrezna železniška povezava z Luko Koper in odpravljanje drugih ozkih grl, ki onemogočajo povečanje povprečne hitrosti prevoza blaga po Republiki Sloveniji. povečanje deleža biogoriv bo pomembno vplivalo na nižje emisije CO 2 iz prometa. Doseženi deleži biogoriv pomembno odstopajo od ciljev predpisanih v zakonodaji in Operativnem programu iz leta Z distributerji in v sodelovanju z investitorji v proizvodnjo biogoriv pri nas bi bilo nujno določiti dosegljive deleže oziroma posledično tudi zaostriti določbe glede nedoseganja ciljev. V projekcijah emisij TGP do leta 2012 so bili tako upoštevani nižji deleži od ciljnih. Za leto 2008 je bil upoštevan 0,6 % delež (prvi podatek SURS), za leti 2010 in 2012 pa ocenjena deleža iz poročila o rabi biogoriv v transportnem sektorju v RS za leto 2007, 3,0 % in 5,0 % Uradni list. RS, št. 86/03, 133/03, 41/04-ZVO-1, 43/04 Glej Poročilo Vladi RS o izvajanju Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, julij

71 zmanjšanje cestnega tranzitnega prometa je možno doseči tudi s prehodom predvsem tovornega prometa na železnice (tudi z oprtnimi vlaki, na relacijah kjer je to smiselno), glej tretjo alinejo (povečanje deleža železnic v tovornem prometu). Ukrep, s katerim je možno v zelo kratkem času doseči veliko zmanjšanje prodaje goriv v Sloveniji in s tem tudi emisij TGP je povišanje trošarine na pogonska goriva, na nivo, ki bi zagotavljal višjo ceno pogonskih goriv kot v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Ker ima ta ukrep velik vpliv na prihodke države, bi bilo potrebno podrobno analizirati prednosti in slabosti izvedbe tega ukrepa (zmanjšanje priliva iz trošarin v proračun RS zaradi manjše prodaje goriv glede na stroške izpolnjevanja Kjotskega protokola s prožnimi mehanizmi). Kratka analiza je predstavljena v poglavju 5.3. Projekcije emisij prikazujejo dva scenarija, brez ukrepov ter z ukrepi. Razlika med scenarijema je posledica izvajanja ukrepov za zmanjšanje porabe pogonskih goriv, učinki katerih so predstavljeni v tabeli (Tabela 5). Tabela 5: Ime ukrepa Učinki ukrepov v sektorju promet v letih 2008, 2010, 2012 ter status ukrepov (vir: IJS-CEU) Status Učinek ukrepa ukrepa [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] Spodbujanje javnega potniškega prometa Zmanjšanje izpustov iz osebnih vozil Povečanje deleža železnic v tovornem prometu Povečanje deleža biogoriv Spremenj en ukrep Spremenj en ukrep Spremenj en ukrep Dopolnje n ukrep SKUPAJ

72 Zgorevanje goriv v PROMETU Emisije TGP [kt CO2 ekv] projekcija brez ukrepov projekcija z ukrepi dejanske emisije Leto vir: IJS-CEU podatki: IJS-CEU, ARSO Slika 23: Dosedanji potek emisij v sektorju raba energije v prometu v obdobju ter projekcije emisij za leta 2008, 2010 in 2012 brez ukrepov in z ukrepi Raba energije v gospodinjstvih, storitvah in kmetijstvu Ko so se emisije v prometu v zadnjih letih povečevale, je bil trend v sektorju široka raba ravno obraten. Emisije so se hitro zmanjševale. To je delno posledica zamenjave goriv (kurilno olje zemeljski plin oz. kurilno olje les ali toplotna črpalka), delno posledica izvedbe ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah, pomemben vpliv imajo zagotovo tudi visoke cene tekočih goriv v tem obdobju, zlasti leta 2007 (glej tudi ). V sektorju široka raba energije je potrebno izpostaviti problem pomanjkljive statistike. Problematična je tudi raba končne energije v javnem in storitvenem sektorju, raba lesne biomase v celotni široki rabi, statistka stanovanjskega fonda (izolativne lastnosti stavb, zasedenost stavb) in statistika rabe preostalih obnovljivih virov (solarni sistemi, toplotne črpalke) itd. Ker gre večinoma za sistemske probleme evropskih statistik, EUROSTAT na nivoju EU-27 že pripravlja harmonizirane ukrepe za sistemske izboljšave statistike na teh področjih. Kljub zmanjšanju emisij je bilo izvajanje ukrepov, ki neposredno vplivajo na emisije v tem sektorju, ocenjeno kot delno zadovoljivo. To je posledica dejstva, da spodbujanje in izvajanje ukrepov ni bilo dovolj intenzivno oz. je bilo za spodbude namenjenih premalo sredstev. OP-TGP-1 na tem področju privzema ukrepe Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture ter Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost v obdobju Vlaganja v spodbujanje rabe OVE ter izboljšanje učinkovitosti rabe energije v zgradbah (javni sektor in gospodinjstva) so zelo smotrna. To sta tudi najpomembnejša ukrepa, ki lahko kratkoročno zmanjšata emisije in delno prispevata k izpolnitvi cilja za katerega je odgovorna država oziroma zmanjšata emisije, ki niso vključeni v EU-ETS. Slovenija sicer doseganje kjotske obveznosti lahko zagotovi z nakupom pravic do emisij TGP. Vendar pa nam v tem primeru presoja nakupa 72

73 emisijskih kuponov da drugačen rezultat kot v primeru tranzitnega prometa. Stroški nakupa emisijskih kuponov so večji od stroška ukrepa in od stroška države za spodbujanje ukrepa. Poleg tega so učinki izvedenih ukrepov dolgotrajni, segajo tudi v čas po kjotskem obdobju in bodo prispevali k doseganju srednjeročnih ter dolgoročnih ciljev zmanjševanja emisij TGP v Sloveniji. Upoštevati pa je potrebno tudi še razvojne učinke (gospodarska rast in zaposlenost) in druge posredne koristi zaradi izpolnjevanja Kjotskega protokola z ukrepi v Sloveniji. Velik potencial za izvajanje ukrepa je zagotovo v javni upravi, zato je nujno čim prej vzpostaviti pogoje za izvedbo ukrepov (glej poglavje 5.9). Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v javni upravi bo imelo trojni pozitivni učinek, saj bo: pozitivno vplivalo na gradbeno dejavnost in industrijo izolacijskih materialov ter hkrati zmanjšalo stroške javne uprave za ogrevanje/hlajenje, pomemben pa je tudi velik demonstracijski učinek, ki ga lahko imajo ukrepi v javnem sektorju. Zmanjšanje rabe električne energije ter spodbujanje razpršene proizvodnje vpliva posredno na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z manjšim povpraševanjem po električni energiji iz omrežja. Temelj zmanjšanja rabe električne energije predstavljajo uredbe in direktive, ki določajo minimalne standarde za izdelke, ki rabijo energijo, ter vzpostavljajo sistem označevanja rabe energije izdelkov. AN URE in OP ROPI načrtujeta tudi finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije. Ukrep je spremenjen skladno z načrti AN URE, OP ROPI in dinamiko priprave predpisov v EU. 73

74 Tabela 6: Ime ukrepa Učinki ukrepov v sektorju široka raba v letih 2008, 2010, 2012 ter status ukrepov (vir: IJS-CEU) Status Učinek ukrepa ukrepa [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] Spodbujanje rabe obnovljivih virov kot vira toplote Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov Spodbujanje soproizvodnje električne energije in toplote Spremenj en ukrep Spremenj en ukrep Spremenj en ukrep Spremenj en ukrep Energetsko označevanje in minimalni standardi (0) (7) (17) (8) Spremenj en ukrep SKUPAJ Učinek ukrepa Energetsko označevanje in minimalni standardi v skupni vsoti ni upoštevan, ker ne vpliva na neposredne emisije tega sektorja. 74

75 Zgorevanje goriv v ŠIROKI RABI Emisije TGP [kt CO2 ekv] Leto projekcija brez ukrepov projekcija z ukrepi dejanske emisije vir: IJS-CEU podatki: IJS-CEU, ARSO Slika 24: Dosedanji potek emisij v sektorju široka raba v obdobju ter projekcije emisij za leta 2008, 2010 in 2012 brez ukrepov in z ukrepi Projekcija z ukrepi za leto 2008 kaže na precej višje emisije kot so bile leta To je delno posledica tega, da je v projekcijah upoštevana povprečno hladna zima v zadnjih trinajstih letih, zima leta 2007 pa je bila precej milejša, delno pa tudi tega, da emisije leta 2007 ne prikazujejo realnega stanja, saj je najverjetneje pri velikem številu gospodinjstev, zaradi naraščajočih cen kurilnega olja, prišlo tako do zamika nakupa kurilnega olja kot povečanja uporabe električne energije. Prvi podatki za leto 2008 kažejo, da se je poraba, glede na leto 2007, povečala za 23 %. Projekcija z ukrepi predvideva podoben obseg ukrepov, kot so v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost Industrijski procesi V predhodnem OP-TGP so bili pri industrijskih procesih predvideni trije ukrepi: zaprtje elektrolize B, zmanjšanje emisij F-plinov (Zmanjšanje puščanja hladiv iz hladilnih, zamrzovalnih in klimatskih naprav in odstranjevanja hladiva iz odsluženih naprav) ter trgovanje s pravicami do emisije s TGP. Zaprtje elektrolize B je bilo izvedeno konec leta Tako ostajata samo dva ukrepa. Ukrep zmanjšanje emisij F-plinov je bil dopolnjen, saj je bila v vmesnem obdobju sprejeta nova uredba 26, ki natančneje ureja izvajanje določb Uredbe ES o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (št. 842/2006) in vseh izvedbenih odločb Komisije. Najpomembnejši ukrep je trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. V trgovanje so vključeni viri, ki prispevajo nekaj manj kot 68 % emisij tega sektorja. 26 Uredba o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (Ur.l. RS, št. 78/2008), Pravilnik o strokovnem usposabljanju serviserjev opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline (Ur.l. RS, št. 17/2009) 75

76 Tabela 7: Ime ukrepa Učinki ukrepov v letih 2008, 2010, 2012 v sektorju industrijski procesi ter status ukrepov (vir: IJS-CEU) Status Učinek ukrepa ukrepa Zmanjšanje puščanja hladiv iz hladilnih, zamrzovalnih in klimatskih naprav in odstranjevanja hladiva iz odsluženih naprav ter avtomobilov Trgovanje s pravicami do emisije TGP [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] SKUPAJ Dopolnje n ukrep Dopolnje n ukrep Projekcije emisij prikazujejo tri različne scenarije: projekcijo z ukrepi, projekcijo brez ukrepov ter projekcijo brez vseh ukrepov (brez ukrepov in EU-ETS). Zadnji scenarij je samo ilustrativen, saj so emisije zavezancev v sistemu EU-ETS določene s količino podeljenih kuponov z Državnim načrtom razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do Projekcija brez ukrepov ne upošteva učinka zmanjšanja emisij F-plinov. Občutno nižje projekcije za leto 2008 od emisij leta 2007 so posledica zaprtja elektrolize B v podjetju Talum, učinek česar je bil v prejšnjem OP TGP ocenjen na 158 kt CO 2 ekv ter zaprtje podjetja TDR Metalurgija INDUSTRIJSKI PROCESI 1200 Emisije TGP [kt CO2 ekv] projekcija brez ukrepov (brez EU-ETS in ostalih ukrepov) projekcija brez EU-ETS projekcija z ukrepi dejanske emisije Leto vir: IJS-CEU podatki: IJS-CEU, ARSO, MOP 76

77 Slika 25: Dosedanji potek emisij v sektorju industrijski procesi v obdobju ter projekcije emisij za leta 2008, 2010 in 2012 z ukrepi, brez ukrepov ter brez ukrepov in EU-ETS Odpadki Emisije sektorja odpadki se zmanjšujejo. To je posledica vzpostavitve sistemov zajema odlagališčnega plina ter zmanjševanja odloženih biorazgradljivih odpadkov. Kljub zmanjševanju emisij je izvajanje ukrepov slabo. Delno zadovoljiva ocena za izvajanje odplinjevanja in rabe odlagališčnega plina je posledica nejasnega stanja glede zajema odlagališčnega plina, saj Ministrstvo za okolje in prostor oz. ARSO še nimata celovitih podatkov o letnih količinah zajetega odlagališčnega plina. Ta podatek je nujno potreben za pripravo točnih evidenc emisij, kjer se od količine nastalega metana, zaradi odlaganja odpadkov, odšteje količina zajetega metana. Ocene, na podlagi podatkov SURS, kažejo, da je trenutno ta količina v evidencah emisij lahko tudi podcenjena za približno 20 kt CO 2 ekv. Drugačno je stanje pri ločenem zbiranju frakcij, kjer odlagališča presegajo ciljne vrednosti za deleže biorazgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih iz spremembe Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih 27. V projekcijah je predvideno, da bodo ciljni deleži doseženi, čeprav trenutno kaže, da obstaja realna možnost, da temu ne bo tako. Olajševalna okoliščina je, da se v projekcijah in evidencah upoštevajo vsi odloženi odpadki in ne samo komunalni, zaradi česar je delež biorazgradljivih odpadkov nižji kot pri komunalnih odpadkih. Sled temu bo v prihodnje potrebno bolj aktivno spodbujanje občin k povečanju deleža ločeno zbranih odpadkov (Trenutno veljavna Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki Ur. l. RS, št. 21/2001 ne vsebuje kazenskih sankcij za neizpolnjevanje zakonodaje, zato jo je potrebno novelirati v uredbo ali pravilnik). V projekcijah je predpostavljeno, da so vsa odlagališča že uredila zajem odlagališčnega plina, zato ta ukrep ni več naveden v OP TGP-1. Ukrep zniževanje deleža biorazgradljivih odpadkov je bil z noveliranim Operativnim programom odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin biorazgradljivih odpadkov, sprejetim marca 2008, dopolnjen. Tabela 8: Ime ukrepa Učinki ukrepa v sektorju odpadki v letih 2008, 2010, 2012 ter status ukrepa (vir: IJS-CEU) Status Učinek ukrepa ukrepa [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] Zniževanja deleža biorazgradljivih odpadkov Dopolnje n ukrep SKUPAJ Uradni list RS, št. 98/07 77

78 ODPADKI Emisije TGP [kt CO2 ekv] projekcija brez ukrepov projekcija z ukrepi 100 dejanske emisije vir: IJS-CEU Leto podatki: IJS-CEU, ARSO Slika 26: Dosedanji potek emisij v sektorju odpadki v obdobju ter projekcije emisij za leta 2008, 2010 in 2012 z ukrepi in brez ukrepov Po projekciji se bo delež biorazgradljivih odpadkov še naprej zmanjševal, zato se emisije metana zmanjšujejo. Povečanje emisij TGP leta 2010 je posledica začetka delovanja toplarne Celje, ki sežiga odpadke, kar povzroča emisije CO Kmetijstvo Emisije iz kmetijstva se od leta 2004 rahlo povečujejo. Izvajanje ukrepov prejšnjega OP-TGP v kmetijstvu ni problematično. Vsi ukrepi iz predhodnega OP-TGP, so predvideni tudi v OP-TGP-1. Spodbujanje pridobivanja bioplina je bil označen kot spremenjen ukrep, ker je bila maja 2009 sprejeta nova uredba 28, ki vzpostavlja prenovljen sistem spodbud proizvodnji električne energije iz OVE. Poleg tega program vsebujejo dopolnjen ukrep povečanje učinkovitosti reje 29, ki so mu bile dodane nove aktivnosti, cilj katerih je zlasti obveščanje kmetov Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ( ). Ukrep v OP-TGP iz leta 2006 ni bil razdelan, bil pa je upoštevan. 78

79 Tabela 9: Ime ukrepa Učinki ukrepov v sektorju kmetijstvo v letih 2008, 2010, 2012 ter status ukrepov (vir: IJS-CEU) Status Učinek ukrepa ukrepa Povečanje učinkovitosti reje živali [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] Anaerobni digestorji Pašna reja goved Racionalno gnojenje kmet. rastlin SKUPAJ Dopolnje n ukrep Spremenj en ukrep Obstoječ ukrep Obstoječ ukrep Emisije iz kmetijstva se bodo po projekcijah v obdobju še povečevale. Po projekciji z ukrepi se bo rast leta 2010 ustavila, po projekciji brez ukrepov pa nadaljevala in leta 2012 dosegla 7 % višje emisije kot leta Po projekcijah z ukrepi bodo emisije leta 2012 za 3 % višje kot leta KMETIJSTVO Emisije TGP [kt CO2 ekv] projekcija brez ukrepov projekcija z ukrepi dejanske emisije Leto vir: IJS-CEU podatki: KIS, ARSO Slika 27: Dosedanji potek emisij v sektorju kmetijstvo v obdobju ter projekcije emisij za leta 2008, 2010 in 2012 z ukrepi in brez ukrepov 79

80 4.2.8 Gozdarstvo Gozdarstvo ni vir emisij toplogrednih plinov ampak ponor CO 2. Ker se količina lesa v gozdovih povečuje, se povečuje tudi ponor CO 2. Za dosego kjotske obveznosti lahko Slovenija del tega ponora tudi izkoristi. Da bo Slovenija ponore lahko uveljavila pri izpolnjevanju kjotske obveznosti mora pri oceni ponorov CO 2 uporabiti metodologijo, ki je predpisana s strani UNFCCC in IPCC, kar zahteva obsežne aktivnosti zbiranja podatkov in njihove analize ter pripravo evidenc. Za ureditev teh aktivnosti je trenutno prevzelo pobudo Ministrstvo za okolje in prostor. Izvedba vseh aktivnosti je potrebna, da bo Slovenija lahko izkoristila ponor CO 2 v višini kt CO 2. Če Slovenija ponora ne bo mogla izkoristiti, bo morala v obdobju kupiti pravice do emisije TGP v višini 6,6 Mt CO 2, kar bo pri ceni pravic 15 EUR/t znašalo 99 mio EUR. Tabela 10: Ukrepi (z učinkom ukrepa v letih 2008, 2010, 2012 ter statusom ukrepa) v sektorju gozdarstvo (vir: IJS-CEU) Status Ime ukrepa Učinek ukrepa ukrepa [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] Povečanje ponorov CO Dopolnje n ukrep 4.3 Skupne emisije TGP Skupne emisije TGP se bodo po vseh projekcijah v letu 2008 povečale, v letih 2010 in 2012 pa po projekciji z ukrepi zmanjšale. Leta 2012 bodo emisije glede na leto 2008 nižje za 2,2 %. To je posledica izvajanja ukrepov v vseh sektorjih kot tudi trgovanja s pravicami do emisije TGP v okviru sistema EU-ETS. Skupni učinek EU- ETS v obdobju znaša kt CO 2 ekv, učinek preostalih ukrepov pa 819 kt CO 2 ekv. 80

81 SKUPNE EMISIJE TGP Emisije TGP [kt CO2 ekv] projekcija brez vseh ukrepov projekcija brez EU-ETS projekcija z ukrepi 5000 dejanske emisije CILJ OP-TGP Leto vir: IJS-CEU podatki: ARSO, IJS-CEU, MOP Slika 28: Dosedanji potek skupnih emisij TGP v obdobju ter projekcije emisij za leta 2008, 2010 in 2012 z ukrepi, brez EU-ETS (a z vsemi ostalimi ukrepi) ter brez vseh ukrepov IZPOLNJEVANJE KJOTSKE OBVEZNOSTI Na podlagi projekcije z ukrepi lahko upravičeno sklepamo, da Slovenija z domačimi ukrepi kjotske obveznosti ne bo izpolnila, saj povprečne emisije v obdobju znašajo kt CO 2 ekv. Za izpolnjevanje kjotske obveznosti, ob upoštevanju ponorov, emisije v Sloveniji v obdobju ne bodo smele presegati kt CO 2 ekv. Iz tega sledi, da bo morala Slovenija za izpolnitev kjotske obveznosti, razliko emisij v ocenjeni povprečni letni višini kt CO 2 ekv, nadomestiti s koriščenjem prožnih kjotskih mehanizmov (nakup enot dodeljenih količin od države pogodbenice Kjotskega protokola - enote AAU oz. nakup enot ERU ali CER - enote zmanjšanja emisij, ki so posledica izvajanja projektov skupnih naložb). Pri predvideni ceni 15 EUR/t CO 2 bo R Slovenija za nakup potrebnih pravic do emisije TGP v celotnem obdobju na podlagi projekcij emisij potrebovala nekaj manj kot 80 mio EUR. Gre za okvirni znesek, saj se lahko s končanjem finančne krize in uspešnim zaključkom post-2012 globalnega podnebnega sporazuma, cena enot zmanjšanja emisij bistveno poviša, tudi na nivo, ki ga predvideva presoja vplivov podnebno energetskega paketa (30 EUR/t CO 2 ). 81

82 ODSTOPANJE od KJOTSKEGA CILJA Emisije NIŽJE od CILJA Emisije VIŠJE od CILJA projekcija z ukrepi vir: IJS-CEU Slika 29: Analiza odstopanja od kjotskega cilja po projekciji emisij TGP z ukrepi Izpolnitev obveznosti Kjotskega protokola bo torej odvisna od treh elementov: izvedbe ukrepov v Sloveniji (domači ukrepi). Za izpolnitev Kjotskega protokola je nujno v polni meri zagotoviti izvedbo vseh domačih ukrepov, ki lahko zagotovijo učinke pred letom 2012 v Sloveniji.(za izvedbo ukrepov bo v obdobju potrebnih 152 mio EUR/letno oz. 605 mio EUR v celotnem obdobju) prožni mehanizmi. Po projekcijah emisij bo Slovenija morala za izpolnitev svojih obveznosti iz Kjotskega protokola uporabiti tudi prožne mehanizme. V skladu s 6. in 17. členom Kjotskega protokola ter odločitvijo 15/CP7 v Marakešu mora uporaba mehanizmov dopolnjevati nacionalne ukrepe in tako morajo nacionalni ukrepi predstavljati znaten del prizadevanj. Usmeritev vseh dosedanjih strategij in programov je minimiziranje nakupa pravic do emisije TGP. Pri presoji uporabe prožnih mehanizmov je treba upoštevati, da so praviloma dražji od ukrepov doma (stroški za nakup emisijskih kuponov je praviloma večji od stroška ukrepa in tudi veliko večji od javno finančnih izdatkov za ukrepe v Sloveniji). Učinki ukrepov izvedenih v Sloveniji so dolgoročni ter bodo prispevali tudi k doseganju novih sprejetih obveznosti države za zmanjšanje emisij TGP do leta 2020 in dalje, upoštevati pa je potrebno tudi še razvojne učinke (gospodarska rast in zaposlenost) in druge posredne koristi izpolnjevanja Kjotskega protokola z domačimi ukrepi (kakovost zunanjega zraka, zdravje idr.). Prožni mehanizmi se morajo torej uporabiti le v nujnem, omejenem obsegu. Njihova uporaba se lahko smiselno poveže tudi s spodbujanjem izvoznih investicij, ki pa so po obsegu omejene. Na podlagi projekcije emisij bo v obdobju s prožnimi mehanizmi potrebno pokriti 82

83 presežek emisij kt CO 2 ekv/letno, kar pri ceni 15 /t CO 2 pomeni 16 mioeur/leto oziroma 80 mio EUR v celotnem obdobju. uspešnosti pri uveljavljanju ponorov. Slovenija lahko uveljavlja kt CO 2 ekv/leto oz kt CO 2 ekv v petletnem obdobju. Potreben pogoj je vzpostavitev in vzdrževanje sistema spremljanja in poročanja o ponorih skladnega z metodologijo, ki jo predpisuje UNFCCC, česar Slovenija še ni v celoti izvedla. V kolikor Slovenija ne bo izpolnila pogojev za uveljavljanje ponorov bo potrebno izpad nadomestiti s pomočjo prožnih mehanizmov Kjotskega protokola. Za kt CO 2 ekv bi pri ceni emisijskih kuponov 15 EUR/t CO 2 tako znašal strošek 99 mio EUR. Na drugi strani pa je strošek vzpostavitve in vzdrževanja sistema spremljanja in poročanja o ponorih skladnega z metodologijo UNFCCC za obdobje ocenjen na 1,35 mio EUR in je vključen med stroške domačih ukrepov. 83

84 Tabela 11: Projekcija emisij toplogrednih plinov z ukrepi po sektorjih TGP [Gg CO 2 ekv] Evidenc Povpre Projekcija z ukrepi e čje Sektor \ Leto (bazno leto) Energetika Zgorevanje goriv Proizvodnja elektrike in toplote Industrija in gradbeništvo Promet Drugi sektorji Ubežne emisije Trdna goriva Tekoča goriva in zemeljski plin Industrijski procesi Proizv. mineralnih izdelkov Kemična industrija Proizv. in predelava kovin Uporaba HFC in SF Poraba premazov, topil, redčil Kmetijstvo Črevesna fermentacija Ravnanje z gnojem Kmetijska zemljišča Ravnanje z odpadki Trdni odpadki Odpadne vode Emisije brez ponorov Ponori

85 Ponori skupaj Dovoljeni ponori Emisije z upoštevanjem ponorov KJOTSKI CILJ Razlika do izpolnjevanja kjotske obveznosti = Uporaba Kjotskih (prožnih) mehanizmov Večje odstopanje od kjotske obveznosti po projekciji, glede na oceno emisij za leto 2008, je posledica višjih emisij v prometu in predvsem v široki rabi. V široki rabi so višje emisije zlasti posledica predpostavke o povprečno hladni zimi na podlagi temperatur v zadnjih trinajstih letih, delno pa tudi negotovosti zaradi pomanjkanja kvalitetne statistike o rabi lesne biomase ter toplotno izolativnih lastnostih stavb, kotlih itd.. 85

86 5 Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov Tabela 12: Ukrepi za zmanjševanje emisij TGP ter njihovi učinki v Kjotskem obdobju * * ocena bo pripravljena do konca

87 Št. ukrepa Sektor/ukrep Sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida Nosilec izvedbe ukrepa Učinek ukrepa v obdobju [kt CO 2 ekv/leto] MOP MOP Davki, takse in regulirane cene za energijo MF - * 5.4 Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v velikih kurilnih napravah 5.5 Ukrepi v industriji Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izk. Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju Energijsko označevanje in minimalni standardi za izdelke in naprave Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov Zmanjševanje izpustov iz osebnih motornih vozil MG MOP->MG (AN URE) MG 134 MG 170 MOP->MG (AN URE, OP ROPI) 79 SVZR 44 MOP->MG 8 31 MG 54 MOP Spodbujanje rabe biogoriv MG Spodbujanje javnega potniškega prometa MzP Trajnostni tovorni promet MzP Emisije toplogrednih plinov iz tranzitnega prometa MF, MzP - * 5.17 F-plini MOP Ukrepi v kmetijstvu MKGP Zmanjšanje emisij iz ravnanja z odpadki Občine (OP Posredne emisije. 87

88 Ostali fleksibilni mehanizmi kjotskega protokola (CDM, JI) Trajnostno gospodarjenja z gozdovi in ponori CO 2 Izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje in promocija BIOO) MOP - * MOP MOP, SVPS Tehnološki razvoj in raziskave MVŠZ - SKUPAJ Vsota učinka vseh ukrepov (SKUPAJ) predstavlja seštevek skupnega učinka izvajanja ukrepov v sektorjih, ki predstavljajo vire emisij, in je enaka razliki emisij po projekciji brez ukrepov ter projekciji z ukrepi (2296 kt CO 2 ekv), Slika 28, ter priznanih ponorov s strani UNFCCC pri izpolnjevanju Kjotske obveznosti (1320 kt CO 2 ekv). Posredne emisije niso upoštevane. 88

89 5.1 Sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov Shema trgovanja s pravicami do emisije TGP v EU (EU-ETS) na podlagi Direktive 2003/87/ES 33 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in njenih dopolnitev z Direktivo 2004/101/ES 34 je pričela delovati v obdobju , ki je posameznim akterjem približalo inštrument, vendar brez bistvenih učinkov. Na podlagi teh izkušenj sedaj poteka t.i. prvo trgovalno obdobje ( ), ki sicer vključuje določene korekcije, zlasti v smislu omejevanja brezplačnih emisijskih kuponov podeljenih s strani držav članic EU, korenitejše spremembe, ki odpravljajo pomanjkljivosti obstoječega sistema, pa so predvidene z revizijo oziroma spremembami Direktive 2003/87/ES, ki bodo pričele veljati za obdobje po letu Cilj Cilji trgovanja s pravicami do emisije TGP so naslednji: podpreti izvajanje obveznosti Kjotskega protokola; pripraviti gospodarske subjekte na razmere poslovanja ob upoštevanju izpolnjevanja kjotskih obveznosti; omogočiti nižje stroške za gospodarske družbe s tem, da se omogoči zmanjševanje emisij tam, kjer je najbolj poceni; izenačiti stroške zmanjševanja emisij TGP v celotni EU z dovoljevanjem meddržavnega trgovanja - na tak način bo minimizirano omejevanje konkurence oziroma diskriminacija položaja gospodarskih družb (upravljavcev naprav, ki povzročajo emisije TGP) na skupnem notranjem trgu EU; pripomoči k zmanjševanju emisij TGP v prihodnosti z nagrajevanjem inovativnosti v zmanjševanju emisij TGP Kratka predstavitev Trgovanje s pravicami do emisije TGP je pomemben temelj strategije EU in njenih držav članic pri zmanjševanju emisij TGP. Trgovanje predstavlja velik izziv, saj se pričakuje, da bo dolgoročno v veliki meri znižalo stroške zmanjševanja emisij (doseganje mejnih stroškov). Trgovanje samo sicer ne omogoča zmanjševanja emisij, vsaj ne neposredno, omogoča pa udeležencem trgovanja, da na stroškovno najugodnejši način dosežejo zmanjšanje emisij TGP. Osnovna enota trgovanja je t.i. emisijski kupon (angl. emission allowance), ki predstavlja 1 tono ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO 2 ekv). Obveznosti upravljavca naprave, ki povzroča emisije TGP, vključenega v trgovalno shemo so: pridobitev dovoljenja za izpuščanje emisij TGP pred začetkom obratovanja, izvajanje monitoringa emisij TGP, izdelava letnega poročila o emisijah, ki ga preveri neodvisni preveritelj, ter predaja ustrezne količine Republika Slovenija je zahteve Direktive 2003/87/ES prenesla v Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), ki je začel veljati Na podlagi ZVO-1 so bili za delovanje trga emisijskih kuponov sprejeti vsi bistveni izvršilni predpisi, in sicer: Uredba o dejavnostih, toplogrednih plinih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 128/04), Odlok o državnem načrtu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008 do 2012 (Uradni list RS, št. 42/07), Uredba o podrobnejšem načinu in pogojih delovanja registra emisijskih kuponov (Uradni list RS, št. 56/05), Pravilnik o merilih za preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov in pogojih, ki jih mora izpolnjevati preveritelj (Uradni list RS, št. 17/05) ter Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja registra emisijskih kuponov (Uradni list RS, št. 82/05) DIREKTIVA 2004/101/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. oktobra 2004 o spremembah Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti glede na projektne mehanizme iz Kjotskega protokola 89

90 emisijskih kuponov. Presežek oz. primanjkljaj emisijskih kuponov upravljavci naprav prodajo oz. kupijo na trgu emisijskih kuponov. Predvsem iz praktičnih razlogov poteka do leta 2012 trgovanje samo s pravicami do emisije CO 2 (ki predstavljajo okoli 80 % vseh emisij toplogrednih plinov). Države članice so v obdobju same določile način razdelitve emisijskih kuponov, s čimer so lahko dosegle dodaten pritisk na zmanjševanje emisij TGP. Manj dodeljenih emisijskih kuponov pomeni manjše dovoljene skupne emisije upravljavcev naprav, ki izpuščajo TGP v sistemu trgovanja in višjo ceno pravic do emisije TGP na trgu (pozitiven učinek na zmanjšanje emisij TGP). Vlada RS je skladno s časovnim načrtom, opredeljenim z Direktivo 2003/87/ES, pripravila predloga»državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov«(t.i. NAP) za obdobje in obdobje Vlada RS je oba načrta sprejela šele, ko ju je odobrila Evropska komisija Decembra 2008 je bila sprejeta nova direktiva o trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov 35 v okviru t.i. podnebno-energetskega paketa. Nekatere korenite spremembe obstoječih pravil, med drugim to, da prodaja pravic do emisije TGP na dražbi postane pravilo razdelitve pravic, predvsem za proizvajalce električne energije, za upravljavce naprav pa v določenem prehodnem obdobju, bodo uveljavljene za obdobje po letu Direktiva je za obdobje do leta 2012 pomembna ker s uvaja pomembno novost, in sicer vključitev letalstva v shemo EU-ETS. Za obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 je skupna količina pravic, ki se dodeli operatorjem zrakoplovov, enaka 97 % zgodovinskih emisij iz letalstva. Od tega se bo 15 % pravic ponudilo na dražbi, 3 % pravic pa se bo izločilo za rezervo. Za brezplačno dodelitev pravic za leto 2012 mora operater zrakoplova do Ministrstvu za okolje in prostor oddati vlogo, ki vsebuje preverjene podatke o tonskih kilometrih za leto Slovenija mora vloge za leto 2012 predložiti Evropski komisiji do 30. junija Komisija do 30. septembra 2011 pripravi podatke, ki jih države članice uporabijo pri izračunu dodeljenih pravic operatorjem zrakoplovov Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Odgovornost za izvajanje ima Ministrstvo za okolje in prostor, pri čemer so naloge na tem področju zlasti v smislu zagotavljanja izvajanja določb zakona o varstvu okolja, ki se nanašajo na trgovanje z emisijskimi kuponi Sredstva in viri Stroški trgovanja s pravicami do emisij TGP so v celoti na strani udeležencev trgovanja, odražajo se ob nakupu oziroma prodaji emisijskih kuponov na trgu Spremljanje izvajanja Izključna pristojnost glede izvajanja ukrepa je na strani Ministrstva za okolje in prostor, ki na letni ravni spremlja in pripravi poročilo o količini predanih emisijskih kuponov ter dejansko emitiranih emisijah TGP. 35 Direktiva 2008/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi vključitve letalskih dejavnosti v sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti 90

91 5.1.6 Učinki V sistem EU-ETS je v obdobju vključenih skoraj 40 % emisij TGP Slovenije. V shemo je vključenih 94 naprav. Tabela 13 (spodaj) prikazuje oceno učinka sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v obdobju , ki predstavlja razliko med ocenjenimi skupnimi (dejanskimi) emisijami vseh naprav v Sloveniji in (brezplačnimi) emisijskimi kuponi, ki so bili z Državnim načrtom za obdobje podeljeni upravljavcem naprav. Tabela 13: Učinki sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (EU-ETS) v obdobju Povprečje Razlika obdobja 2008 [kt CO 2 ekv] 2010 [kt CO 2 ekv] 2012 [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] SKUPAJ Proizvodnja električne energije in toplote Industrija zgorevanje goriv Industrija - procesi Vir: IJS-CEU, ARSO, MOP Učinki inštrumenta so odvisni predvsem od tržne cene emisijskih kuponov (Slika 30), ki je odvisna zlasti od: količine brezplačno dodeljenih emisijskih kuponov, zlasti morebitne prekomerne dodelitve (»over allocation«); cene ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; povečanja energetske učinkovitosti naprav, ki so pridobile dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov; paritete cen goriv, predvsem premoga in zemeljskega plina; cen električne energije in povpraševanje po njej; vremenskih razmer, predvsem vpliva izrazito nizkih temperatur zraka v zimskem času; realizacije skupnih naložb, t.j. projektov»skupnega izvajanja in mehanizma čistega razvoja«; gospodarske rasti oziroma recesije itd. Dosedanje izkušnje iz evropskega trgovanja so pokazale, da je trg z emisijskimi kuponi lahko zelo negotov, če ni pregleden. To preglednost omejuje zlasti način dodeljevanja emisijskih kuponov, ki je prepuščen vsaki posamezni državi članici. Trgovanje z emisijskimi kuponi v obdobju ni prineslo večjih okoljskih učinkov (ker v zmanjševanje emisij zaradi presežka emisijskih kuponov oziroma njihove nizke cene ni bil prisiljen praktično nihče). 91

92 30 ETS I povprečne mesečne cene kuponov ETS II 25 Cena [EUR/tCO2] november december januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december januar februar marec april povprečne mesečne cene kuponov Vir: IJS-CEU, podatki: EEX Slika 30: Gibanje povprečnih mesečnih cen emisijskih kuponov na borzi EEX od novembra 2004 do aprila Trenutno stanje V Sloveniji se dosledno izvajajo vse aktivnosti, ki so določene z Zakonom o varstvu okolja. Z vidika Slovenije je pomembno dejstvo, da količina brezplačno podeljenih emisijskih kuponov za obdobje (t.j t CO 2 za celotno obdobje oziroma t CO 2 na povprečni letni ravni) določa raven emisij TGP sektorjev vključenih v trgovanje z emisijskimi kuponi za obdobje , pri čemer bodo celotno razliko med dejanskimi emisijami in količino emisij slednji v celoti pokrili iz lastnih virov sredstev Spremembe in dopolnitve Direktivo 2008/101/ES ki prinaša vključitev letalskih dejavnosti v sistem trgovanja s pravicami do emisije TGP in dopolnjuje Direktivo 2003/87/ES mora Slovenija v svoj pravni red prenesti najkasneje do in o tem poročati Evropski komisiji. 92

93 5.2 Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida Cilj Plačilo okoljske dajatve zaradi rabe goriv in sežiganja gorljivih organskih snovi je splošni ukrep za internalizacijo eksternih stroškov obremenjevanja zraka z emisijami CO 2, ki, kot ekonomski instrument, vpliva na zmanjšanje obremenjevanja okolja z emisijo CO 2. Zavezancem za plačilo je bila dana tudi možnost oprostitve ali zmanjšanje plačila okoljske dajatve, ob pogoju, da je zavezanec s pristojnim organom sklenil pogodbeno obveznost izpolnjevanja zahtev za zmanjševanje obremenjevanja okolja. Oprostitev plačila oziroma zmanjšanje plačila dajatve je namenjeno izboljševanju konkurenčnega položaja v določenem časovnem obdobju za tista podjetja, ki so se pogodbeno zavezala k izvedbi ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov Kratka predstavitev Okoljska dajatev za obremenjevanje zraka z emisijo CO 2 je bila uvedena že na podlagi Uredbe o taksi za obremenjevanje zraka z emisijo CO 2 na podlagi 80. člena Zakona o varstvu okolja 36. Okoljska dajatev se plačuje zaradi rabe goriv in sežiganja gorljivih organskih snovi (za namen pridobivanja toplote ali za pogon), pri čemer se kot gorivo razume organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugih snovi, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za pridobivanje toplote ter za pogon motorjev in turbin. Osnova za obračun okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijami CO 2 je seštevek enot obremenitve kupljene količine goriv ali enot obremenitve zgorelih gorljivih organskih snovi. Ceno za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije in znaša 12,5 EUR na enoto obremenitve (t CO 2 ). Cena za enoto obremenitve je v obdobju od 1998 do 2009 ostala nespremenjena. Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2 se plačuje za kurilno olje, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin, plavžni plin, naftni plin, koksni plin, antracit, koks, črni in rjavi premog, lignit, etan, odpadna olja in komunalne odpadke. Okoljska dajatev se ne plačuje za uporabo biomase za ogrevanje, uporabo trdnih, tekočih in plinastih goriv, če se pridobivajo iz biomase, uporabo bioplina, če se pridobiva v čistilnih napravah odpadnih voda ali na odlagališčih odpadkov, ter uporabo predelanih živalskih beljakovin in maščob. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je oseba, ki rabi gorivo in na ta način povzroči obremenjevanje zraka z emisijo CO 2. Zavezanec za plačilo je tudi upravljavec kurilne naprave, industrijske peči ali sežigalnice odpadkov, ki s sežiganjem gorljivih organskih snovi obremenjuje zrak z emisijo CO 2. Uporaba instrumenta oprostitve plačila dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida se je končala z V zakonodaji EU ni pravnega akta, ki bi kakorkoli zavezoval članice k uvajanju skupnih energetskih dajatev oziroma okoljskih dajatev na onesnaževanje zraka z emisijo CO 2. V primeru, da se država odloči zanje in hkrati uvede sistem pravic za zmanjšanje teh dajatev, pa mora spoštovati pravila za dodeljevanje državnih 36 Uradni list RS, št. 32/93, št. 44/95 odl. US, št. 1/96, št. 9/99 odl US, št. 56/99, št. 22/00 in št. 67/02 93

94 pomoči 37.Države članice k uvedbi okoljskih dajatev posredno zavezuje določilo 174. člena Sporazuma, ki ustanavlja Evropsko skupnost (»EC Treaty«), ki z uresničevanjem načela "povzročitelj obremenjevanja okolja plača stroške okolja" nalaga obveznost ustrezne zakonske podlage za povračilo omenjenih stroškov. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 38 je začela veljati Ker sta okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2 in trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov komplementarna ekonomska instrumenta za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, omenjena pravna podlaga vključuje sistemsko oprostitev plačevanja okoljske dajatve imetnikom dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov. Zakon o varstvu okolja 39 v 113. členu daje možnost Vladi RS, da v podzakonskem predpisu zavezancem za plačilo okoljske dajatve oprosti ali zmanjša plačilo okoljske dajatve, če je zavezanec oseba, ki je vključena v izpolnjevanje mednarodno sprejetih pogodbenih obveznosti države, ki se nanašajo na zmanjševanje obremenjevanja okolja. Omenjena določba je skladna z 17. členom Direktive 2003/96/ES Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Za izboljšavo in implementacijo predlaganega ukrepa je bilo Ministrstvo za okolje in prostor odgovorno za pripravo zakonskih podlag za uvedbo okoljske dajatve za obremenjevanje zraka z emisijo CO 2. Ministrstvo za okolje in prostor je izvedlo vse naloge v predvidenih časovnih rokih Sredstva in viri Ocenjena vrednost javnih sredstev, potrebnih za delovanje ministrstev za nadaljevanje izvedbe instrumenta oprostitve plačila ali zmanjšanje plačila okoljske dajatve v obdobju je EUR Spremljanje izvajanja Spremljanje zmanjšanja emisij TGP kot posledica višje cene energije in spremenjenih razmerij med cenami energentov je metodološko zahtevnejša naloga. V okviru spremljanja izvajanja mora Ministrstvo za okolje in prostor: spremljati višino letno zbranih sredstev iz naslova plačila okoljske dajatve, spremljati in primerjati višino obdavčitve v Sloveniji in po posameznih državah članicah vendar v sklopu ukrepa 5.3, torej vseh obdavčitev. Pomembne so predvsem primerjave s sosednjimi državami. Naloge Agencije Republike Slovenije za okolje so: voditi evidenco upravljavcev naprav, ki so upravičeni do vračila okoljske dajatve in so z njo sklenili Pogodbo o zmanjševanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida v katerih so opredeljeni ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka z emisijami CO 2, vrednotiti stanje izvedbe in dejanskih učinkov sklenjenih pogodb o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo CO Community guidelines on State aid for environmental protection (OJ C 037, 03/02/2001 (Smernice o dovoljenih oblikah državnih pomoči za varstvo okolja Uradni list RS, št. 43/05, št. 87/05, št. 20/06 Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo DIREKTIVA SVETA 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije 94

95 5.2.6 Učinki (obdobje ) Ukrep okoljske dajatve ima posreden učinek na zmanjšanje emisij, spremljanje učinkov ukrepa (zmanjšanje emisij) zaradi višje cene energije in spremenjenih razmerij med cenami energentov je metodološko zahtevnejša naloga. Na podlagi analize učinkov ukrepa prostovoljnega sporazuma za oprostitev plačila okoljske dajatve v obdobju lahko ocenimo, da bo nadaljevanje izvajanje tega ukrepa v obdobju povprečni letni prispevalo k zmanjšanju emisij 27 kt ekvivalenta CO 2 letno. Tabela 14: Ocena možnih prihrankov emisij CO 2 ob novih prostovoljnih sporazumih za oprostitev plačila okoljske dajatve v obdobju Emisije CO 2 [kt CO 2 ekv] Industrija ,2 Javni sektor ,8 SKUPAJ Vir: ARSO, Evidenca upravičencev do vračila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida UČINKI NA PRORAČUN Zaradi ponovne uvedbe ukrepa oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi novih»prostovoljnih sporazumov«za oprostitev plačila okoljske dajatve ocenjujemo, da se bodo prihodki iz naslova okoljske dajatve v letih od 2010 do 2012 zmanjšali za 2,5 mio EUR na leto Trenutno stanje Okoljska dajatev na CO 2 je uveljavljen instrument, ki se izvaja od leta Uporaba instrumenta oprostitve plačila dajatve se je končala z Prihodki iz naslova okoljske dajatve so zaenkrat prihodki proračuna RS. Namenska raba sredstev zbranih iz naslova plačil okoljske dajatve za doseganje ciljev Kjotskega protokola zaenkrat ni predvidena, z izjemo uporabe teh sredstev za izpolnjevanje Kjotskega protokola s prožnimi mehanizmi (ZVO 41 ). Prožni mehanizmi so, s stališča stroškovne učinkovitosti, vpliva na gospodarsko rast ter na zaposlenost gospodarsko manj upravičen način izpolnjevanja Kjotskega protokola. V obdobju je 167 podjetij (upravljavcev naprav) za 220 naprav sklenilo z ARSO pogodbo o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v katerih so se upravljavci naprav obvezali, da bodo v določenem časovnem obdobju, praviloma do konca leta 2008, izvedli pogodbeno določene ukrepe, s katerimi bodo skupne letne specifične emisije, manjše za najmanj 2,5 % glede na specifično letno emisijo CO 2 izhodiščnega leta (leto z najvišjo specifično emisijo iz obdobja ). 41 Uradni list RS, št. 70/08 95

96 Skupna letna količina emisij podjetij, ki so imela v letu 2007 z ARSO sklenjeno pogodbo o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov se ocenjuje na 628,29 kt CO 2. Za leto 2007 je zmanjšanje emisij teh podjetjih ocenjeno na 45,57 kt CO Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za okolje in prostor mora kot nosilec priprave nadaljevanja izvedbe ukrepa do konca leta 2009: pripraviti pravne in strokovno tehnične podlage za nadaljevanje izvajanja ukrepa oprostitve plačila okoljske dajatve za obremenjevanje zraka z emisijo CO 2 za obdobje ; preveriti ustreznost višine dajatve, ki mora zagotoviti ustrezne cenovne spodbude za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije ter preveriti možne načine za njeno preoblikovanje oziroma predlagati novo višino dajatve, če bo to potrebno; proučiti možnosti in pripraviti pravne podlage za namensko koriščenje proračunskih sredstev zbranih z dajatvijo na emisije CO 2 za zmanjšanje emisij TGP (zbrana sredstva se uporabijo kot prihodek Eko sklada). Pripravi predlog spremembe uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, tako da uvede okoljsko dajatev na pogonska goriva v višini do 0,02 /liter, kot vira financiranja nakupa kjotskih enot in emisijskih kuponov 42 Zmanjšanje emisij je razlika med emisijami, ki bi ob upoštevanju rasti proizvodnje nastale brez izvedbe ukrepa in emisijami z izvedbo ukrepa. 96

97 5.3 Davki, takse in regulirane cene za energijo Cilj Z ustrezno politiko na področju cenovne in davčne politike se zasleduje cilje energetske in okoljske politike. Ustrezna cenovna in davčna politika lahko zagotavljata dober način za internalizacijo eksternih stroškov vezanih na rabo energije in s tem tudi uveljavljanje načela onesnaževalec plača. Učinki cenovne in davčne politike so posredni. Posredno se kažejo pri spremembi strukture rabe energentov, zaradi novih cenovnih razmerij, ki nastanejo zaradi različne obdavčitve energije. Z višjimi davki na energijo se spodbuja predvsem manjša raba energije pri končnih porabnikih Kratka predstavitev Država ima na voljo dva vzvoda preko katerih vpliva na oblikovanje in višino končnih cen energije: regulacija cen: (a) regulacija tržnega dela cene energije v primeru nepopolnega in nedelujočega trga, pri čemer se aktivnosti usmerja v odpravljanje ovir in tržnih anomalij, (b) regulacija netržnega dela cene (omrežnina) s pripravo ustrezne metodologije oblikovanja te cene, določanje načina in višine obdavčitve energije. REGULACIJA CEN ENERGIJE Osnovni cilj regulacije cen v Sloveniji na področju energetskih trgov je zaščita potrošnikov, zaradi nepopolnih in slabo delujočih trgov. Smer razvoja in oblikovanja cen energije in energentov bi morala v prihodnje slediti tako tržnim načelom kot internalizaciji okoljskih stroškov obremenjevanja okolja. Regulacija tržnega dela cene Po letu 2000 se je spremenil način regulacije cen, saj je Vlada RS namesto neposrednega nadzora nad cenami začela pripravljati in sooblikovati modele za oblikovanje cen in njihovo kasnejše spremljanje. Trenutno država regulira tržni del cene naftnih derivatov, cene zemeljskega plina (Cb) 43 ter cene toplote sistemov daljinskega ogrevanja. REGULACIJA NETRŽNEGA DELA CENE - CENE ZA UPORABO ELEKTROENERGETSKEGA IN PLINSKEGA OMREŽJA Določitev načina izračuna netržnega dela cene električne energije in zemeljskega plina ter nadzor nad temi cenami izvaja Javna agencija Republike Slovenije za energijo (AGEN-RS). AGEN-RS je pristojna za pripravo metodologije oblikovanja cen za uporabo prenosnega in distribucijskega omrežja. Cena za uporabo omrežja je sestavljena iz omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje, postavke za izvajanje sistemskih storitev, delovanje AGEN-RS in dodatkov. Metoda izračuna omrežnine je metoda»zamejenih cen«, ki se je v tujini izkazala za najuspešnejšo metodo 43 Cena zemeljskega plina za lastno rabo (izravnavo količinskih odstopanj in posebnih sistemskih storitev) na prenosnem omrežju CB, ki jo na osnovi»akta o določitvi omrežnine za prenosno omrežje zemeljskega plina«(uradni list RS, št. 138/06) in izdelanega modela redno objavlja sistemski operater Geoplin plinovodi. 97

98 regulacije, s katero so bili doseženi najboljši stroškovni učinki, skladno z izboljšano kvaliteto prenosa in distribucije energije in energentov. DAVČNA POLITIKA Razlog za obdavčite energije je v izhodišču proračunske narave. Gre torej za zbiranje sredstev za financiranje izdatkov državnega proračuna. Dosedanja praksa oblikovanja davkov in davčne politike s področja energije in energentov kaže, da davke na energente določa država s svojo fiskalno politiko, medtem ko ostaja vpliv okoljske in energetske politike na oblikovanje davkov, ki je eden izmed pomembnih mehanizmov za doseganja zastavljenih ciljev, neizrazit. Obdavčevanje energije je eden izmed najpomembnejših instrumentov, ki jih ima država na voljo, s katerim lahko vpliva na končno ceno posameznih energentov in s tem na doseganje ciljev okoljske in energetske politike. TROŠARINE V Republiki Sloveniji je obdavčevanje goriv urejeno z Zakonom o trošarinah 44, ki je v veljavi od 1. julija Izhodišče in osnovni okvir za obdavčitev energije v Slovenije predstavlja Direktiva 2003/96/ES, ki je bila sprejeta leta 2003 z namenom zmanjšanja razlik v nacionalnih ravneh obdavčitve. Slovenija je na področju trošarin v celoti povzela evropski pravni red s tega področja v nacionalno zakonodajo, v pogajanjih pa je za nekatere energente dosegla prehodno obdobje. Prehodno obdobje za električno energijo se je izteklo , ker pa je Slovenija uporabila tudi možnost odloga uveljavitve plačila trošarin zaradi zagotavljanja stabilnosti cen ob uvedbi evra, je bila trošarina v višini 1 EUR/MWh uvedena Pri obdavčitvi zemeljskega plina je Slovenija dosegla prehodno obdobje do , saj bi takojšnja uvedba minimalne trošarine v predpisani višini lahko zavrla uresničevanje zastavljenega cilja (povečana raba zemeljskega plina) in ogrozila izpolnjevanje obveznosti, ki jih je Slovenija prevzela z ratifikacijo Kjotskega protokola. V Sloveniji višino trošarin določa Vlada RS ob usklajevanju cen naftnih derivatov z gibanjem cen surove nafte in tečaja ameriškega dolarja. Rezultati trošarinske politike se kažejo v spremembi trošarine in razlike med ceno motornih bencinov in plinskega olja ter približevanju maloprodajnih cen motornih goriv evropskemu povprečju. Trošarina na motorna goriva se je v obdobju po letu 2000 povečevala, v zadnjih letih pa se je rast trošarin ustavila, saj je Vlada RS uravnavanje trošarin med drugim uporabljala kot instrument zasledovanja edinega neizpolnjenega maastrichtskega kriterija previsoke inflacije, njeno znižanje pa je bil pogoj za vstop v ERM 2 in prevzem evra. V začetku leta 2009 je Vlada RS trošarine na tekoča goriva dvigovala s ciljem polnjenja državnega proračuna. OKOLJSKA DAJATEV ZA OBREMENJEVANJE ZRAKA Z EMISIJO CO 2 Glej poglavje Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Slovenija je v celoti povzela evropski pravni red s tega področja v nacionalno zakonodajo, razen tistih določb, kjer je v pogajanjih dosegla prehodno obdobje. Za izvedbo nalog je pristojno: Ministrstvo za finance, ki jih pripravi v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. 44 Uradni list RS, št. 84/98, UPB3, št. 25/09 98

99 5.3.4 Sredstva in viri Izvajanje inštrumenta davkov, taks in regulacije cen ne potrebuje dodatnih javnih finančnih sredstev Spremljanje izvajanja IZVAJANJE INSTRUMENTA Izhodišče in osnovni okvir za obdavčitev energije v Slovenije predstavlja Zakon o trošarinah. Obdavčitev energetskih proizvodov, ki so predmet plačila minimalnih davkov, mora biti skladna z Direktivo 2003/96/ES. Ministrstvo za finance je izvedlo vse naloge v predvidenih časovnih rokih. UČINKI INSTRUMENTA spremljanje zmanjšanja emisij kot posledica spremembe višine trošarine na pogonska goriva in na ostale energente zaradi učinka spremenjenih razmerij med cenami energentov je metodološko zahtevnejša naloga. potrebno je redno spremljanje in primerjava maloprodajnih cen goriv ter višine obdavčitve v Sloveniji in po posameznih državah članicah - predvsem pomembne so primerjave s sosednjimi državami Učinki (obdobje ) Kratkoročni učinek lahko država v okviru trošarinske politike doseže pri prodaji tekočih goriv tranzitnemu prometu, medtem ko je vpliv trošarinske politike na domači promet, zaradi neelastičnosti domačega povpraševanja po gorivih, zanemarljiv. Možnosti ukrepanja države znotraj trošarinske politike gredo v dve smeri: nižanje trošarin na pogonska goriva in s tem povezana prodaja tekočih goriv tranzitnemu prometu, povišanje trošarine na pogonska goriva in s tem povezano zmanjšanje prodaje tekočih goriv tranzitnemu prometu. Nižje trošarine spodbujajo prodajo tekočih goriv tranzitnemu prometu, zaradi česar se povečujejo emisije iz prometa. Vzporedni učinek dosežemo tudi na proračunski ravni, predvsem lahko pričakujemo manjše proračunske prihodke iz naslova domačega prometa in višje prihodki iz naslova večjega tranzita. Višje trošarine in višje maloprodajne cene zavirajo prodajo tekočih goriv tranzitnemu prometu in vplivajo na zmanjšanje emisij iz prometa. Tudi ta ukrep vzporedno vpliva na proračunske prihodke. Cilj države je, da zasleduje takšno trošarinsko politiko, da bodo skupni finančni učinki (upoštevati je potrebno vse koristi proračuna RS zaradi višjih prilivov in stroške proračuna RS zaradi morebitnega nakupa Kjotskih enot in emisijskih kuponov zaradi višjih emisij v prometu) pozitivni. OCENE EMISIJSKIH IN FINANČNIH UČINKOV RAZLIČNIH TROŠARINSKIH POLITIK (1) POLITIKA ZADRŽEVANJA TROŠARIN NA RAVNI MINIMALNE DOVOLJENE RAVNI OBDAVČITVE V primeru trošarinske politike države, ko bi država znižala nivo trošarin na minimalno dovoljeno raven (raven kot jo določa Direktivo 2003/96/ES), da bi dosegla maloprodajne cene goriv, ki so nižje od cen v sosednjih državah, bi se država v letu 99

100 2010 soočala z izpadom proračunskih prihodkov, hkrati pa ukrep pripomore k dodatnemu povečanju tranzitnega prometa. Učinek ukrepa, ki spodbuja prodajo tekočih goriv tranzitnemu prometu, v javnofinančnem niti okoljskem smislu ne prinaša nobenih koristi glede na situacijo do konca leta (2) POLITIKA VIŠJIH TROŠARIN MALOPRODAJNE CENE GORIVA V SLOVENIJI SO VIŠJE OD NAJVIŠJE MALOPRODAJNE V SOSEDNJIH DRŽAVAH (AVSTRIJA, HRVAŠKA, MADŽARSKA) V primeru trošarinske politike države, ki bi zviševala trošarine na raven, da bi bile maloprodajne cene goriv nad cenami v sosednjih državah (Avstrija, Hrvaška, Madžarska), bi v letu 2010 znašal proračunski izpad prihodkov 356 mio EUR, emisije toplogrednih plinov pa bi se zmanjšale za 1,5MtCO2/leto ( v primeru koriščenja fleksibilnih kjotskih mehanizmov bi bili stroški za nakup te količine pravic do emisije samo 22,5mio EUR). Ukrep učinkuje na zmanjšanje prodaje goriv tranzitnemu prometu za 90 % pri tovornem prometu in 75 % pri potniškem prometu Učinki politike višjih trošarin na proračunske prihodke v letu Proračunski prihodki [mio ] proračunski prihodki emisije promet (BAU) emisije promet (z ukrepom) Promet doma Tranzit CO2 Prihodki skupaj Promet doma Tranzit CO2 Emisije TGP [kt ekvco2] Prihodki skupaj Promet doma Tranzit CO2 Izpad prihodkov maloprodajne cene goriv danes (1) višje trošarine (+ 5%) (2) sprememba proračunskih prihodkov Slika 31: Učinek trošarinske politike (višji nivo trošarin) na emisije TGP iz prometa in na proračunske prihodke (1) Maloprodajne cene na dan : bencin 95 - Maloprodajna cena goriv = 0,996 EUR/l (trošarina 0,462 EUR/l), dizelsko gorivo - Maloprodajna cena goriv = 0,987 EUR/l (trošarina 0,437 EUR/l) (2) Maloprodajne cene ob 5% povišanju trošarin: bencin 95 - Maloprodajna cena goriv = 1,024 EUR/l (trošarina 0,485 EUR/l), dizelsko gorivo - Maloprodajna cena goriv = 1,013 EUR/l (trošarina 0,458 EUR/l) Cena emisijskih kuponov 15 EUR/t CO2 100

101 (3) POLITIKA VISOKIH TROŠARIN Država lahko vodi tudi trošarinsko politiko zelo visokih trošarin. V tem primeru, bi ukrep učinkoval na zmanjšanje prodaje goriv tranzitnemu prometu za 90 % pri tovornem prometu in 75 % pri potniškem prometu. V primeru, da bi država povišala trošarine za 35 % (trošarina za bencin 95 bi znašala 0,624 EUR/l, trošarina na dizelsko gorivo 0,589 EUR/l), ukrep v letu 2010 ne bi imel učinka na proračunske prihodke. Pri takšnem povišanju trošarin bi izpad proračunskih dohodkov iz naslova tranzitnega prometa v celoti nadomestili prihodki iz domačega prometa Učinki politike visokih trošarin na proračunske prihodke v letu Promet doma Tranzit CO2 Prihodki skupaj Promet doma Tranzit CO2 Prihodki skupaj Promet doma Tranzit CO2 Izpad prihodkov Proračunski prihodki [mio ] proračunski prihodki emisije promet (BAU) emisije promet (z ukrepom) Emisije TGP [kt ekvco2] maloprodajne cene danes (1) višje trošarine (+ 35%) (2) sprememba proračunskih prihodkov Slika 32: Učinek trošarinske politike (visoke trošarine) na emisije iz prometa in na proračunske prihodke (1) Maloprodajne cene na dan : bencin 95 - Maloprodajna cena goriv = 0,996 EUR/l (trošarina 0,462 EUR/l), dizelsko gorivo - Maloprodajna cena goriv = 0,987 EUR/l (trošarina 0,437 EUR/l) (2) Maloprodajne cene ob 35% povišanju trošarin: bencin 95 - Maloprodajna cena goriv = 1,190 EUR/l (trošarina 0,624 EUR/l), dizelsko gorivo - Maloprodajna cena = 1,170 EUR/l (trošarina 0,589 EUR/l) Trenutno stanje V Sloveniji so trošarine na bencin 95 in dizelsko gorivo pod ravnijo trošarin v najrazvitejših državah članicah EU, enako velja tudi za delež trošarine v maloprodajni ceni. Trošarina na motorna goriva se je v obdobju po letu 2000 povečevala, v letih do 101

102 vstopa v ERM 2 45 pa se je rast trošarin ustavila, saj je Vlada RS uravnavanje trošarin med drugim uporabljala kot instrument zasledovanja edinega neizpolnjenega maastrichtskega kriterija previsoke inflacije, njeno znižanje pa je bil pogoj za vstop v to območje in prevzem evra. V preteklosti je Vlada RS ukrep nižanja trošarin uporabljala kot blaženje vpliva visokih cen nafte na maloprodajne cene bencinov Spremembe in dopolnitve Za izboljšavo in implementacijo predlaganega ukrepa mora Ministrstvo za finance do konca leta 2009: Preuči politiko določanja višine trošarin na goriva za ogrevanje in elektriko ter preuči možnosti za dodatno spodbujanje povpraševanja po obnovljivih virov energije oziroma energentov z manjšo vsebnostjo ogljika; Prouči možnost uvedbe davčnih olajšav usmerjenih v zmanjševanje emisij TGP; Pri pripravi predloga davka na nepremičnine preuči energetsko učinkovitost stavb kot kriterij obdavčitve Pri določanju politike višine trošarin na pogonska goriva naj se med drugim upošteva tudi, da tranzitni cestni promet predstavlja pomemben element emisij toplogrednih plinov V predpisu, ki ureja namene in pogoje za dodeljevanje državnih pomoči, določi, da morajo kriterije za zelena javna naročila, ko bodo pripravljeni, izpolniti tudi vsi ukrepi, ki štejejo za upravičene do državne pomoči; Ministrstvo za finance mora o ugotovitvah in predlaganih rešitvah poročati Vladi RS v februarju ERM2 je mehanizem tečajnih razmerij za države Evropske skupnosti, ki niso članice monetarne unije. Gre za mehanizem s katerim države prostovoljno zmanjšujejo spremenljivost tečajnih razmerij in dosegajo večjo monetarno stabilnost, potrebno za uvedbo skupne valute. 102

103 5.4 Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v velikih kurilnih napravah Cilj Glavni cilj ukrepa je zmanjšanje specifičnih emisij pri proizvodnji električne energije in toplote s posodobitvijo in nadomestitvijo obstoječih starih proizvodnih naprav. Glede na izrazito zastarelost in iztrošenost ter posledično neučinkovitost proizvodnih naprav, njihovo nekonkurenčnost ter potrebo po zagotovitvi zadostnostih proizvodnih zmogljivosti v državi, je v naslednjih letih nujno potrebno izpeljati povečanje energetske in okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v velikih kurilnih napravah, saj glede na pričakovane tržne razmere in cilje iz Resolucije o Nacionalnem energetskem programu, ni pričakovati znižanja proizvodnje električne energije v Sloveniji. Naprave za proizvodnjo električne energije so vključene v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (glej poglavje 5.1) Kratka predstavitev Večino proizvodnih enot je zaradi izteka življenjske dobe in zahtev Direktive 96/61/ES 46, 2001/80/ES 47 in 2001/81/ES 48, ki se bodo po novem predlogu direktive v letu 2016 še izrazito zaostrile, potrebno nadomestiti s sodobnimi in okoljsko sprejemljivimi enotami z bistveno višjimi izkoristki, povečati obseg proizvodnje električne energije v SPTE z visokim izkoristkom, ob tem pa izvesti, kjer je to smiselno, tudi delno zamenjavo goriva, kjer je aktualen predvsem delni prehod na zemeljski plin 49 ter večja uporaba lesne biomase pri sosežigu. Termoelektrarna Šoštanj: zaustavitev energetsko neučinkovitih blokov 1 in 2 do leta 2010 (iztek življenjske dobe, potrebno za izgradnjo bloka 6); izgradnja novega premogovnega bloka TEŠ 6 do leta 2014; obratovanje bloka 3 in 4 v hladni rezervi z minimalno proizvodnjo. Termoelektrarna Trbovlje: sprejetje končne odločitve o nadomestitvi obstoječe elektrarne po zaključku izkopavanja premoga v Rudniku Trbovlje Hrastnik (konec leta 2009) in izteku življenjske dobe (po letu 2012). Termoelektrarna toplarna Ljubljana: investicija v sosežig lesne biomase na bloku 3 (nadomestitev 15 % premoga z lesno biomaso, realizirano 2008); delni prehod na zemeljski plin - prigradnja plinske turbine (70 MW el ) k bloku 2 do leta 2012 in povečanje proizvedene električne energije v SPTE z visokim izkoristkom za 660 GWh (prva faza) Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja Direktiva o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav Direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka Vir podatkov: Indikativni razvojni načrt energetskega sektorja, podatki investitorjev. 103

104 Glavni mehanizmi za doseganje izvajanja ukrepa so: trgovanje z emisijskimi kuponi. Vse velike kurilne naprave so vključene v trgovanje, kar glede na ceno emisijskih kuponov pomembno vpliva na njihovo konkurenčnost ter posledično spodbuja posodobitev, zlasti še po letu 2012, ko bodo upravljavci naprav za proizvodnjo električne energije vse potrebne kupone morali kupiti na avkcijah. učinkovito delovanje trgov z energijo. Okoljska neučinkovitost poslabšuje konkurenčnost naprav na odprtem trgu. zahteve iz okoljevarstvenih dovoljenj. Po predlogu spremembe direktive (Direktiva 96/61/ES; 2001/80/ES) se bodo leta 2016 izrazito zaostrile zahteve po doseganju mejnih emisij, kar onemogoča obratovanje neustreznih naprav po tem letu. nova podporna shema za električno energijo proizvedeno v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Vključitev proizvodnih naprav do moči 200 MW predstavlja veliko razvojno spodbudo za tehnološko posodobitev zastarelih naprav ter predvsem izrazito povečanje obsega proizvede električne energije v SPTE z visokim izkoristkom. nova podporna shema za električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov energije. Podpore za visoko učinkovito uporabo lesne biomase in drugih obnovljivih virov vzpostavljajo stimulativni okvir za njihovo uporabo tudi v velikih kurilnih napravah. zaščita domačih virov. Zakonodaja EU omogoča subvencioniranje oskrbe z električno energijo iz domačih virov energije do 15 % porabe električne energije na podlagi vsakoletnih razpisov, kjer je smiselno vpeljati dodatne okoljske kriterije najboljših razpoložljivih tehnik (BAT Best Available Technologies), ki bodo spodbudili izvedbo posodobitev naprav. zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo (Direktiva 2005/89/ES50). Možnosti dodatnih spodbud države, da s preglednimi pogoji in z nediskriminatornimi postopki spodbudi potrebne nove učinkovite in okolju prijazne proizvodne zmogljivosti. Instrument se zaenkrat v Sloveniji ne uporablja. zagotavljanje finančnih sredstev. Zagotavljanje investicijskih sredstev in pomoč pri tem v zaostrenih gospodarskih razmerah (energetska podjetja v državni lasti lahko obdržijo bilančni dobiček usmerjeno namenjen novim investicijam, država preko garancij jamči najem dolgoročnih kreditov za prednostne investicije v velike naprave za proizvodnjo električne energije - podjetja državi poplačajo premijo za prevzem tveganja skladno s pravili o državnih pomočeh EU, za izvedbo investicij je potrebno proučiti možnost strateških partnerstev, idr.) Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Ker je proizvodnja električne energije komercialna dejavnost, je uporaba podpornih mehanizmov omejena in regulirana na nivoju EU in predvidena v posebnih primerih kot orodje za doseganje skupnih ciljev in interesa EU oz. zmanjšanja neenakosti v regionalnem razvoju. 50 DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/89/ES z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo 104

105 Ključna odgovornost za izvedbo investicijskih ukrepov je na strani uprav podjetij ter posredno preko lastništva države na Vladi RS in resornih ministrstvih (ministrstvo za gospodarstvo in finance). V letu 2009 je nujno potrebno sprejeti razvojno odločitev glede prihodnosti termoelektrarne Trbovlje, upoštevaje dejstvo, da skladno z Zakonom o postopnem zapiranju RTH in razvojnem prestrukturiranju regije, se preneha s pridobivanjem premoga za energetske namene, kar posledično pomeni prenehanje podpore proizvodnji električne energije iz domačih virov. Lokaciji TET je podeljeno energetsko dovoljenje za proizvodnjo električne energije v plinsko parnem procesu. Nadaljevati je potrebno investicijske projekte TE- TOL in TEŠ 6 in zagotoviti pogoje za izvedbo le-teh. Ministrstvo za gospodarstvo: spremlja izvajanje načrtovanih investicij; spremlja delovanje podpornih shem za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE (v letu 2009 je potrebno vzpostaviti novo podporno shemo za električno energijo iz OVE in SPTE ter drugih predlaganih instrumentov; do sredine 2010 je potrebno izdelati novi Nacionalni energetski program. Javna agencija Republike Slovenije za energijo mora zagotoviti učinkovito delovanje trga z energijo ter v okviru svojih pristojnosti izvajanje nove podporne sheme za električno energijo proizvedeno iz OVE in soproizvodnje toplote in električne energije Sredstva in viri Predvidena investicijska sredstva za izvedbo načrtovanih investicij v obdobju prikazuje Tabela 15. Ker je izvedba investicije v 6 blok TEŠ časovno premaknjena na 2014, stroški državnih poroštev za to naložbo niso vključeni (državna poroštva se po pravilih o državnih pomočeh EU prenašajo na podjetja pod komercialnimi pogoji, drugi viri javnih sredstev za izgradnjo TEŠ 6 zaenkrat niso predvideni). Tabela 15: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo ukrepa povečanja okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v velikih kurilnih napravah v obdobju Javno finančna sredstva (sredstva za obratovalne podpore) [mio EUR] Sosežig lesne biomase v TE-TOL 1,1 1,1 1,1 1,1 4,4 Prigradnja plinske turbine v TE- TOL 12,8 12,8 SKUPAJ 1,1 1,1 13,9 17, Spremljanje izvajanja Z Direktivo 96/61/ES se ureja področje obratovanja velikih industrijskih obratov, ki izvajajo določene dejavnosti, katere so v posameznih primerih omejene s pragovi 105

106 oziroma zmogljivostjo obrata. Poudarek je na celovitem pristopu nadzorovanja onesnaževanja, katerega osnovni cilj je, ob hkratnem upoštevanju ravnanja z odpadki, preprečevati emisije v zrak, vodo ali tla oziroma jih zmanjšati na najmanjšo možno raven, da bi se dosegla visoka stopnja varstva okolja. Kazalci pomembni za spremljanje izvajanja ukrepa so: izkoristki v skladu z zahtevami celovitega preprečevanja in nadzorovanja industrijskega onesnaževanja (IPPC Integrated Pollution Prevention and Control), BAT vrednosti; specifične emisije CO 2 pri proizvodnji električne energije; skupne emisije iz proizvodnje električne energije v državi; delež zemeljskega plina in OVE v gorivih Učinki Glede na časovni okvir izvedbe ukrepov bo na emisije v kjotskem obdobju vplivala le izvedba ukrepov v TE-TOL, kot prikazuje Tabela 16. Poleg tega bo na emisije izdatno vplivala tudi prigradnja plinskih turbin v Termoelektrarni Šoštanj, ki je bila izvedena leta Tabela 16: Učinki povečanja okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v velikih kurilnih napravah v obdobju na emisije TGP Zmanjšanje emisij TGP Sosežig lesne biomase v TE- TOL Prigradnja plinske turbine v TE- TOL Prigradnja dveh plinskih turbin v TEŠ 2010 [kt CO 2 ] 2012 [kt CO 2 ] [kt CO 2 ] SKUPAJ Opomba: Prihranek emisij pri prigradnji plinske turbine sestavlja 20 kt CO 2 znižanja emisij na lokaciji ter 265 kt CO 2 posrednega znižanja emisij zaradi povečanja proizvodnje električne energije za 662 GWh (upoštevan faktor 0,4 t CO 2 /MWh el ) Trenutno stanje Pri tehnološki posodobitvi termoelektrarn prihaja do velikega zaostanka, še zlasti v Termoelektrarni Trbovlje, kjer še vedno ni bila sprejeta odločitev o prihodnosti tega objekta. V Termoelektrarni Šoštanj je bila v letu 2008 izvedena prigradnja plinskih turbin s skupno električno močjo 82 MW k bloku 4 in 5, kar povečuje skupni izkoristek blokov ter z uvedbo zemeljskega plina znižuje specifične emisije pri proizvodnji električne energije. Načrtovana izgradnja novega bloka 6, ki bi nadomestil stare bloke 1 4, se časovno odmika na leto 2014, v letu 2009 pa so se že začela prva pripravljalna dela (zaustavitev bloka 2 iz leta 1956, idr.). 106

107 Projekt izgradnje plinsko parne enote na lokaciji Termoelektrarne toplarne Ljubljana poteka skladno s terminskim planom, po katerem bo enota začela obratovati leta 2012, kar je sicer eno leto kasneje kot je bilo predvideno v OP TGP iz leta V letu 2008 je bila zaključena investicija v sosežig lesne biomase (nadomestitev 15 % premoga na bloku 3), kar predstavlja znižanje emisij za približno 60 kt CO 2 letno. Prenovljena podporna shema za električno energijo proizvedeno v SPTE z visokim izkoristkom je bila sprejeta , podporna shema za električno energijo proizvedeno iz OVE pa Shemi sta prijavljeni EU kot dovoljena državna pomoč za varovanje okolja in bosta veljavni po potrditvi s strani evropske komisije Spremembe in dopolnitve Spremembe in dopolnitve ukrepa obsegajo naslednje naloge: Ministrstvo za gospodarstvo zagotoviti pogoje za učinkovito izvajanje shem za električno energijo proizvedeno v SPTE z visokim izkoristkom ter iz OVE (glej poglavji 5.6 in 5.7); spremlja izvajanje načrtovanih investicij v elektroenergetiki; do sredine 2010 je izdelati nov Nacionalni energetski program v okviru svojih pristojnosti in dovoljenih možnosti, sprejme ukrepe, pogoje in okoljske kriterije za pomoč investitorjem pri zagotavljanju finančnih sredstev oziroma državnih jamstev za izvedbo investicij v posodobitev termoelektrarn. Ocenjeno je, da vsako leto zamika pri izvedbi ukrepa povzroča upravljavcem naprav v okviru ukrepa strošek za nakup 0,5 mio kt CO 2 ekv emisijskih kuponov v višini 7,5 mio EUR/leto upoštevaje ceno emisijskih kuponov 15 EUR/t CO 2 oziroma ustrezno več ob višji ceni emisijskih kuponov. 107

108 5.5 Ukrepi v industriji Na ravni EU je bil oktobra 2006 sprejet Akcijski načrt za energetsko učinkovitost 51, katerega cilj je zmanjšanje rabe primarne energije za 20 % do leta Ta prihranek ne vključuje izboljšanja energetske intenzivnosti - razmerja med oskrbo s primarno energijo in BDP - na primarni ravni za 1,8 % na leto zaradi pričakovanih strukturnih sprememb, učinkov prejšnjih politik in neodvisnih sprememb. Intenzivnost rabe energije je odvisna od učinkovitosti rabe energije v posameznih sektorjih ter od strukture bruto domačega proizvoda. V kazalcu energetske intenzivnosti se odraža skupni učinek dveh procesov; spremembe učinkovitosti rabe energije in spremembe v strukturi gospodarstva, ki prehaja k energetsko manj intenzivnim dejavnostim. Učinkovita raba energije predstavlja pomemben izziv za Slovenijo. Zmanjševanje energetske intenzivnosti, ne samo da izboljšuje konkurenčnost gospodarstva, predstavlja tudi zelo učinkovit način zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in spodbuja razvoj trga z visoko energetsko učinkovito tehnologijo. Ukrepi v učinkovito rabo energije imajo to prednost, da so, poleg tega, da nižajo okoljski vpliv, tudi ekonomsko upravičeni. Kratkoročno, skladno z zahtevno gospodarsko situacijo, pa je možno poudariti pomen energetske učinkovitosti pri obvladovanju stroškov v primeru nižanja obsega proizvodnje (specifična poraba energije avtomatično narašča z nižanjem obsega proizvodnje. S kvalitetnim ukrepanjem pa lahko ta trend občutno zmanjšamo). Z vzpostavitvijo ustrezne informacijsko izobraževalne strukture ter vključevanja zahtev referenčnega dokumenta (RD) energetska učinkovitost v proces pridobivanja okoljskega dovoljenja (RD že velja, tako, da bi pri podeljevanju okoljskih dovoljenj že moral biti upoštevan), je potrebno vzpodbuditi ukrepanje podjetij, kar jim bo dolgoročno omogočilo konkurenčno prednost Cilj Cilj izvajanja ukrepa je povečanje energetske učinkovitosti v industriji. Programski dokument, ki opredeljuje aktivnosti in ukrepe energetske učinkovitosti za doseganje 9 % prihranka končne energije do leta 2016 je Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost (AN URE). V okviru AN URE je načrtovan prihranek 840 GWh končne energije v industriji leta 2016 oziroma 187 GWh leta Sektorski cilj za industrijo je določen na ravni porabe končne energije sektorja v obdobju brez rabe goriv zavezancev v shemi trgovanja z emisijami, prihranki električne energije pa so upoštevani s faktorjem 2, Kratka predstavitev Cilj bo dosežen z ukrepi na področju učinkovite rabe električne energije. V industriji je bilo leta 2005 (referenčno leto) porabljenih 35 % celotne končne energije (skoraj GWh). Električna energija je s GWh predstavljala 36 % rabe končne energije v industriji. Zaskrbljujoča je rast porabe električne energije v industriji, ki je na letni ravni v obdobju v povprečju znašala 4,5 %. V industriji se največji delež električne energije porabi za elektromotorne pogone (okoli 50 %, od tega skoraj polovica za črpalke in ventilatorje), za proizvodnjo komprimiranega zraka okoli 51 Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential 108

109 10 %, razsvetljavo okoli 8 %, pripravo hladu okoli 5 %, prezračevanje in klimatizacijo okoli 5 % ter drugo za različne namene (npr. za tehnološke procese). Instrument za izboljšanje energetske učinkovitosti v industriji z neposrednimi finančnimi spodbudami v višini 10% investicijskih sredstev spodbuja uporabo energetsko učinkovitih tehnologij (Tabela 17), kot so: energetsko učinkoviti elektromotorji; frekvenčna regulacija vrtljajev motorjev; energetsko učinkovite črpalke in ventilatorji; energetsko učinkoviti sistemi za pripravo komprimiranega zraka, varčna razsvetljava. Spodbujanje učinkovite rabe energije v industriji je podprto tudi z večsektorskimi in horizontalnimi ukrepi. Tabela 17: Učinki programa AN URE na prihranek končne energije po mehanizmih in tehnologijah v obdobju INDUSTRIJA Pričakova ni prihranek [%] Energetsko učinkoviti elektromotorji 4 60 Frekvenčni pretvorniki za regulacijo vrtljajev motorjev Letni prihranek po 2016 [GWh] Število enot ( ) motorjev frekvenčnih pretvornikov Črpalke črpalk Ventilatorji Sistemi za komprimiran zrak (optimizacija in zamenjava) Varčna razsvetljava VEČSEKTORSKI IN HORIZONTALNI UKREPI Sofinanciranje energetskih pregledov za mala in srednja podjetja, javni sektor in večstanovanjske stavbe posredni učinki 800 ventilatorjev 550 sistemov 800 kompresorjev svetilk K doseganju ciljev ukrepa bo prispevala tudi zakonodaja na področju celovitega preprečevanja in nadzorovanja industrijskega onesnaževanja. V Direktivi 96/61/ES (Direktiva 2008/1/ES kodificirana različica) je Evropska komisija določila osnovne standarde in pravila na področju celovitega preprečevanja in nadzorovanja industrijskega onesnaževanja (IPPC Integrated Pollution Prevention and Control). Slovenija je to direktivo prenesla v svoj pravni red z Zakonom o varstvu okolja in 109

110 Uredbo o vrsti dejavnosti in napravah, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega 52 (IPPC Uredba). Zakonodaja zahteva, da vse naprave delujejo tako, da se energija rabi učinkovito ter da je energetska učinkovitost eno od področij, ki se upošteva pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik procesa. V okviru Direktive 96/61/ES je junija 2008 izšel referenčni dokument (RD) energetska učinkovitost (BREF Energy Efficiency (ENE)). Referenčni dokument vsebuje usmeritve in ugotovitve pri tehnikah za zagotavljanje energetske učinkovitosti za vse naprave, ki jih določa Direktiva 96/61/ES. S tem dokumentom so tako opredeljene tehnike energetske učinkovitosti za naslednje sisteme, procese in aktivnosti: zgorevanje, parni postroji, rekuperacija toplote in hlajenje, soproizvodnja toplote in električne energije, oskrba z električno energijo, elektromotorni pogoni, sistemi na komprimiran zrak, črpalke, ogrevanje, hlajenje in ventilacija, razsvetljava, procesi sušenja, separacije in koncentracije Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Nabor nalog za zmanjšanje emisij TGP v industriji obsega: izboljšanje energetske učinkovitosti v industriji s sofinanciranjem ukrepov za učinkovito rabo električne energije za različne tehnologije (ukrepi in del sredstev za njihovo financiranje so predvideni v AN URE in OP ROPI, osnutku DRP, in ReNRP); informiranje, ozaveščanje in usposabljanje porabnikov energije, investitorjev ter drugih ciljnih skupin, spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev (ukrepi so predvideni v AN URE in OP ROPI, glej tudi poglavje 5.22); dodeljevanje nepovratnih sredstev iz državnega proračuna in/ali sredstev evropskih skladov ali kreditiranje s subvencionirano obrestno mero za investicije v ukrepe učinkovite rabe in obnovljivih virov energije (za OVE glej poglavje 5.8); vzpostavitev pravnega okvira in podpornega okolja za programe, ki jih izvajajo energetska podjetja za spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije, skladno s členom 66b Energetskega zakona in se financirajo iz dodatka za učinkovito rabo energije na ceno energije; zagotavljanje ugodnih odkupnih cen za električno energijo, ki je proizvedena iz obnovljivih virov energije ali v soproizvodnji električne energije in toplote iz fosilnih goriv z visokim izkoristkom (glej poglavji 5.6 in 5.7); oprostitve plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2 pri izvajanju nekaterih ukrepov (glej poglavje 5.2); številni predpisi, ki se nanašajo predvsem na energetsko učinkovitost stavb (glej poglavje 5.11); uporabo najboljših razpoložljivih tehnik (BAT); izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje in promocija (glej poglavje 5.22). Za doseganje ciljev, ki jih je potrebno doseči s ukrepi AN URE v industriji je odgovorni nosilec ukrepov Ministrstvo za gospodarstvo, izvajalec pa Eko sklad. Predvidena je izvedba ukrepov v celotnem obdobju izvedbe AN URE, in sicer od do V AN URE je posebej je opredeljen obseg ukrepov, ki bodo izvedeni do leta Za izpolnjevanje kjotskega cilja so pomembni ukrepi z učinki pred iztekom leta Uradni list RS, št. 97/04 110

111 Upravljavci naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC naprave) morajo za obratovanje naprav po Uredbi o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega 53 (IPPC Uredba) pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Vloge za pridobitev dovoljenja so morali upravljavci oddati do , naprave pa so morali prijaviti do Z uveljavitvijo Direktive 96/61/ES je bil sprejet tudi rok 11 let (do ), v katerem se morajo obstoječi industrijski obrati prilagoditi standardom najboljših razpoložljivih tehnik. Dovoljenja izdaja ARSO. Pri izdaji dovoljenj je prišlo do zamud. Vsa dovoljenja naj bi bila podeljena do Sredstva in viri Za izvedbo ukrepa so načrtovana javna finančna sredstva v okviru AN URE, ki za obdobje znašajo 45 mio EUR, Tabela 18. Finančna sredstva so delno zagotovljena (Kohezijski sklad). 53 Ur.l. RS, št. 97/2004, Spremembe: Ur.l. RS, št. 71/2007, 122/

112 Tabela 18: Javna finančna sredstva za ukrepe v industriji (delno zagotovljena v okviru AN URE) v obdobju Prihranki Predvidena javna finančna končne sredstva [mio EUR] energije [GWh/leto] Finančne spodbude za razširjanje tehnologij Finančne spodbude za učinkovito rabo električne 1,875 1,875 1,875 1,875 7,5 840 energije v industriji Finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije v industriji (dodatni viri) 3,75 3,75 3,75 3,75 15 Sistem zagotovljenih odkupnih pog cen električne energije Programi upravljanja rabe energije pri končnih porabnikih 1,875 1,875 1,875 1,875 7,5 279 (DSM) Programi upravljanja rabe energije pri končnih porabnikih 3,75 3,75 3,75 3,75 15 (dodatni viri) Prostovoljne obveznosti Oprostitev plačila okoljske pog dajatve za onesnaževanje zraka 5.2 s CO 2 32 Informacijski mehanizmi Energetsko svetovalna mreža za občane Sofinanciranje izvajanja energetskih pregledov Programi ozaveščanja, informiranja, promocije in usposabljanja, demonstracijski projekti Izobraževalni programi Spodbude za razvoj finančnih produktov Pogodbeno znižanje stroškov za energijo Davčni mehanizmi Trošarine na goriva in električno energijo Finančne spodbude za raziskave in razvoj Finančne spodbude za podporo razvojno-raziskovalnih in pilotnih projektov pog 5.22 posredni učinki strošek priprave instrumenta pog 5.3 pog 5.23 posredni učinki posredni, dolgoročni učinki SKUPAJ 11,25 11,25 11,25 11,

113 5.5.5 Spremljanje izvajanja Pri spremljanju izvajanja ukrepa je potrebno zasledovati naslednje kazalce v industriji: rabo in strukturo rabe električne energije ter končne energije ; letne prihranke končne energije, električne energije oziroma letne prihranke emisij TGP; energetsko intenzivnost; vrsto in število sofinanciranih naprav Učinki Ocenjeni učinek finančnih spodbud za učinkovito rabo električne energije v industriji za obdobje je ocenjen na 22 kt CO 2 ekv, v AN URE pa 202 kt CO 2 ekv v obdobju Učinki na zmanjšanje emisij TGP so posredni, saj so posledica zmanjšanja rabe električne energije. Tabela 19: Učinki izvajanja instrumentov v industriji Instrumenti v industriji 2008 [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] Industrija 0 20,5 45,7 21, Trenutno stanje Na spodnji sliki, Slika 33, je prikazana dinamika sprememb kazalca energetske intenzivnosti rabe končne energije v industriji za obdobje od leta 1992 do leta Kazalec energetske intenzivnosti je izračunan po metodologiji EEA. V letu 2007 je na sektorski ravni industrije zaznano izboljšanje energetske intenzivnosti za 11,4 % 54 v primerjavi z letom Največji napredek dosežen v sektorju storitve in gospodinjstva, s 16,2 % medletnim izboljšanjem energetske intenzivnosti, energetska intenzivnost prometa pa se je poslabšala za 5,6 %. 113

114 120 Indeks energetskih intenzivnosti [1992=100] ,8 86,8 72, Leto vir: IJS-CEU podatki: SURS Slika 33: Sprememba energetske intenzivnosti rabe končne energije v industriji v obdobju Ukrepi v industriji načrtovani v okviru AN URE za leto 2008 niso bili izvedeni, ker Ministrstvo za okolje in prostor ni pripravilo razpisov za financiranje ukrepov iz sredstev Kohezijskega sklada ter ni zagotovilo lastne finančne udeležbe. Upravni postopki za izdajo okoljevarstvenih dovoljenj potekajo od leta Od skupno 159 zavezancev je 65 zavezancev prejelo okoljevarstvena dovoljenja, 94 obstoječih zavezancev pa je v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja (stanje januar 2009). Evropska komisija je v svojem obrazloženem mnenju (kršitev številka 2008/2074) pozvala Vlado RS, da sprejme ukrepe zaradi možnega neizpolnjevanja obveznosti iz člena 5(1) Direktive 2008/1/ES. V skladu z že posredovanim odgovorom na uradni opomin z dne je Slovenija ocenila, da bo vsa potrebna dovoljenja izdala do Izdaja okoljevarstvenih dovoljenj je na kritični poti Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za gospodarstvo mora: do junija leta 2010 pripraviti in izvesti razpise za neposredne finančne spodbude za ukrepe v industriji v okviru AN URE, in skladno temu kot izvedbeno institucijo zadolžiti Eko sklad; do konca leta 2009 predlagati Vladi RS v sklopu ukrepov za odpravljanje gospodarske krize izvedbo celotnega nabora finančnih spodbud za ukrepe URE in OVE za sektor industrija iz predloga DRP oz ReNRP (kot izvedbeno institucijo zadolžiti Eko sklad, ki ga je potrebno ustrezno dokapitalizirati ter kadrovsko okrepiti za povečan obseg izvedbe različnih ukrepov tega operativnega programa); do konca leta 2009 pripraviti pravne podlage in oblikovati podporno okolje za izvajanje programov učinkovite rabe energije s strani dobaviteljev energije, skladno s členom 66b Energetskega zakona vključno s programi informiranja, izobraževanja in usposabljanja akterjev; 114

115 Ministrstvo za okolje in prostor mora: do konca leta 2009 pripraviti novo shemo za oprostitve plačila okoljske dajatve za obremenjevanje zraka z emisijo CO 2 in s tem povezane predloge ukrepov, ki jih morajo zavezanci za plačilo okoljske dajatve izvesti, da lahko uveljavijo oprostitev plačila omenjene dajatve (glej poglavje 5.2). 115

116 5.6 Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom Soproizvodnja električne energije in toplote (SPTE) se s svojim visokim izkoristkom in doseženim % prihrankom primarne energije uvršča med ključne tehnologije za zmanjševanje emisij TGP ter povečanje energetske učinkovitosti. Soproizvodnja toplote in električne energije bo pomemben dejavnik tudi pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z energijo, povečevanju konkurenčnosti, ustvarjanju novih delovnih mest ter bolj uravnoteženem gospodarskem razvoju. Kljub jasno opredeljenim prednostim SPTE zahteva ta proizvodnja za konkurenčen nastop na trgu še določeno stopnjo podpore, ki jo že vrsto let zagotavlja država Cilj Trenutno veljaven mehanizem odkupnih cen električne energije od kvalificiranih proizvajalcev je omogočil zadostno podporo predvsem za izgradnjo manjših novih enot SPTE v sistemih daljinskega ogrevanja in za izrabo bioplina. Podpora SPTE v ostalih dejavnostih (predvsem industriji, kot tudi v storitvenem sektorju) pa je bila nezadostna. Zato je bil pripravljen prenovljen sistem odkupnih cen električne energije iz SPTE z visokim izkoristkom. Pri pripravi novih aktov za ureditev področja SPTE so zasledovani naslednji glavni cilji: vzpostavitev spodbudnega investicijskega okolja za nove projekte SPTE - prenos Direktive o spodbujanju soproizvodnje na osnovi koristne toplote na notranjem energetskem trgu (Direktiva 2004/8/ES) v slovenski pravni red ter celovita nova zakonska ureditev delovanja SPTE; uvedba novega učinkovitega sistema spodbud za SPTE skladno s pravili o državnih pomočeh za varstvo okolja (Smernice Skupnosti za državne pomoči za varstvo okolja 2008/C82/01); povečanje deleža SPTE na GWh do leta 2010; povečanje deleža zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije in večja diverzifikacija virov za proizvodnjo električne energije; povečanje energetske učinkovitosti; povečanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo z novimi proizvodnimi zmogljivostmi; zmanjšanje specifičnih emisij CO 2 pri proizvodnji električne energije v termoelektrarnah; doseganje novih ciljev EU do leta 2020 (-20 % emisije TGP, 20 % delež OVE in povečanje energetske učinkovitosti za 20 %) Kratka predstavitev Pravilna oblika sheme in raven podpor tej proizvodnji sta ključna za uspešen razvoj SPTE. Direktiva 2004/08/ES o spodbujanju soproizvodnje je določila enotna merila (skupni izkoristek enote več kot 75 %, prihranek primarne energije več kot 10 %) za določitev SPTE z visokim izkoristkom, ki jo države lahko spodbujajo s svojimi podpornimi shemami. Postavljena merila kvalitete veljajo tudi za SPTE na obnovljive vire energije. Ukrep zajema nov sistem podpor električni energiji proizvedeni v napravah SPTE, ki so v javnem interesu in se na prostem trgu ne bi realizirale (kot pomoč za amortiziranje proizvodnih naprav), in sicer v dveh oblikah: 116

117 zagotovljen odkup električne energije (SPTE < 1MW el, OVE < 5 MW el ), ki jo center za podpore, ne glede na ceno električne energije na trgu, odkupi; obratovalna podpora (za vse SPTE in OVE, izključna oblika za večje proizvodne naprave) za električno energijo proizvedeno v SPTE, ki jo proizvajalci prodajo sami na trgu ali jo porabijo kot lastni odjem. Naprave SPTE do nazivne električne moči 1 MW lahko izbirajo med zagotovljenim odkupom ali finančno pomočjo za tekoče obratovanje. Naprave SPTE z nazivno električno močjo, višjo od 1 MW, bodo lahko zaprosile le za finančno pomoč za tekoče poslovanje. Za določanje ustrezne podpore je pripravljena metodologija določanja referenčnih stroškov električne energije iz SPTE. Referenčni stroški so podlaga za določanje cen za zagotovljeni odkup in za višino obratovalnih podpor. Pri tem se upoštevajo vse morebitne že pridobljene koristi med vlaganjem in druge koristi, ki so posledica proizvodnje toplote. Pri določanju podpore za posamezno napravo SPTE se upoštevajo trajnostna merila z vidika pozitivnega učinka na zniževanje izpustov toplogrednih plinov in rabe lesne biomase pri proizvodnji električne energije, upoštevata pa se tudi velikost družbe, ki je upravičena do podpore, in njen tržni delež. Pred spremembo zakonodaje na tem področju so bile do podpor upravičene samo naprave SPTE v toplarnah na daljinsko ogrevanje z električno močjo do 10 MW in industrijske naprave SPTE z močjo do 1 MW. Po novem bodo do podpor upravičene naprave SPTE z visokim izkoristkom do 200 MW električne moči ne glede na to, ali so v sistemu daljinskega ogrevanja ali v industriji. Do pridobitve podpor so upravičene nove in pretežno nove proizvodne naprave SPTE z visokim izkoristkom, ki imajo veljavno deklaracijo za proizvodno napravo. Kot nove ali pretežno nove se štejejo tudi proizvodne naprave SPTE, ki so bile v zadnjih 10 letih obnovljene in pri katerih investicijska vrednost obnove pomeni več kot 50 % vlaganja v enako novo napravo. Podpore se zagotavljajo 10 let oziroma pri pretežno novih napravah tudi krajši čas, ki pomeni razliko med 10 let in dejansko starostjo proizvodne naprave Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Vlada RS je dne leta sprejela novo podporno shemo za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Podporno shemo mora potrditi še Evropska komisija. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom 55 predpisuje višino in trajanje podpor električni energiji, proizvedeni v SPTE, pogoje za pridobitev podpore, način njene pridobitve ter druga vprašanja podeljevanja in uporabe podpore. Shema bo notificirana pri Evropski komisiji in se bo v celoti uporabljala po soglasju Evropske komisije. Višino povprečnega mesečnega prispevka na kw obračunske moči za podporo proizvodnji električne energije iz SPTE in OVE za vsako odjemno skupino končnih odjemalcev za prihajajoče leto določi Vlada RS s sklepom najkasneje do 1. decembra v tekočem letu na predlog AGEN-RS in Centra za podpore glede na 55 Uradni list RS, št. 37/09 117

118 potrebna sredstva za izvajanje ukrepa. Oceno potrebnih letnih sredstev za izvajanje ukrepa za naslednje koledarsko leto pripravita v obliki poročila in načrta AGEN-RS in Center za podpore ter ga do 31. oktobra posredujeta ministrstvu, pristojnemu za energijo. O upravičenosti do podpore električni energiji iz SPTE odloča AGEN-RS. Proizvodna naprava SPTE mora imeti deklaracijo za proizvodno napravo, izda jo AGEN-RS, ki potrjuje, da je naprava skladna z zahtevami za SPTE/OVE proizvodnjo in da lahko prejema potrdila o izvoru. Potrdila o izvoru prenese prejemnik podpore na Center za podpore. Izvajanje ukrepa se prenese iz sistemskih operaterjev omrežja na Center za podpore (CP). Pri zagotovljenem odkupu električne energije bo CP prevzel električno energijo in jo plačal po ceni, ki je določena v odločbi. SPTE naprava bo uvrščena v posebno bilančno skupino oziroma podskupino, ki jo oblikuje CP (»ekoskupina«). Napravam, ki imajo to vrsto podpore, bo CP urejal izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo (t.j. kritje»odstopanj«). Pri obratovalni podpori CP ne prevzema in ne plačuje električne energije, temveč na podlagi količine proizvedene električne energije le izplačuje obratovalno podporo. Proizvodne enote SPTE, ki prejemajo ta tip podpore, si morajo same urediti izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo in bilančno pripadnost oziroma jim to uredi dobavitelj, s katerim imajo sklenjeno odprto pogodbo za prodajo električne energije. V podporo razvoju SPTE bo tudi ustrezna davčna in cenovna politika s postopno internalizacijo eksternih stroškov (glej poglavje 5.2 in 5.3), kot tudi ustrezna obravnava SPTE v okviru sheme za trgovanje z emisijami (5.1) Sredstva in viri Vsak končni odjemalec električne energije mora za vsako prevzemno-predajno mesto plačevati prispevek na kw obračunske moči za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Višina mesečnega prispevka je odvisna od razvrstitve končnega odjemalca glede na moč, napetostno raven, kategorijo odjema in namen porabe električne energije v odjemne skupine. Potrebna letna sredstva za podpore novih enot SPTE (obratovalna podpora oziroma razlika med tržno ceno in referenčnimi stroški) v obdobju prikazuje Tabela

119 Tabela 20: Potrebna ocenjena dodatna javna finančna sredstva v novi podporni shemi za enote SPTE z visokim izkoristkom v obdobju Potrebna ocenjena* dodatna sredstva za podpore SPTE Podporna shema SPTE [mio EUR] Industrija 6, , , , ,5 Daljinsko ogrevanje 1,6 2,6 3,3 4,1 11,6 Storitve 1,2 2,3 3,3 4,3 11,0 Gospodinjstva 0,1 0,2 0,7 1,2 2,3 18, 25, 31, SKUPAJ 9,8 85, *Opomba: Upoštevani cilji obveznosti RS iz Kjostkega protokola. Obveznosti Republike Slovenije glede doseganja ciljev iz podnebno energetskega svežnja v oceni še niso upoštevane. Skladno z Uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 2/09) bosta vsako leto do konca oktobra oceno potrebnih sredstev za naslednje leto pripravila Agencija za energijo in Center za podpore glede na dejanske razmere in zaznane potrebe za naslednje leto Spremljanje izvajanja Izvajanje ukrepa spremlja Ministrstvo za gospodarstvo. Za spremljanje izvajanja bodo uporabljeni standardni kazalci, ki jih za spremljanje uporablja razvoja soproizvodnje uporablja EUROSTAT skladno z Direktivo 2004/08/ES. Ocenjeni bodo tudi naslednji kazalci: doseženo zmanjšanje emisij TGP; prihranek primarne energije; proizvodnja električne energije iz SPTE in zmogljivosti za SPTE (skupaj in po virih); proizvodnja električne energije, ki je deležna spodbud; proizvodnja toplote v SPTE in zmogljivosti SPTE (skupaj in po virih energije). Ukrep ima vgrajene mehanizme za hitro usklajevanje in prilagajanje razmeram na trgu. Tako se spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodnih naprav SPTE letno ali tudi pogosteje usklajuje na podlagi napovedi AGEN-RS o referenčnih tržnih cenah energije na energetskem trgu. Nespremenljivi del referenčnih stroškov ugotavlja, ministrstvo pristojno za energijo na vsakih pet (5) let oziroma tudi prej, če se bistveno spremenijo investicijski stroški ter drugi parametri vlaganja, ki so bili podlaga za določitev referenčnih stroškov. 119

120 5.6.6 Učinki Analiza potenciala za uporabo SPTE v Sloveniji 56, ki je bila izvedena na podlagi zahtev Direktive 2004/8/ES o spodbujanju soproizvodnje in upošteva načrte upravljavcev naprav, je pokazala, da bi bilo ob izvedbi načrtovanih ukrepov spodbujanja SPTE, ki so predvideni v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, možno proizvodnjo električne energije do leta 2010 povečati za 552 GWh. S tem bi leta 2010 dosegli proizvodnjo GWh, kar minimalno presega cilj postavljen v ReNEP. V dolgoročnih bilancah RS do leta 2026 je bila izdelana nova ocena pričakovanega razvoja SPTE. Tabela 21 prikazuje dodatne nove kapacitete za SPTE na fosilna goriva po sektorjih v obdobju Če te ugotovitve ovrednotimo s stališča zmanjšanja emisij TGP lahko ocenimo, da bo v letu 2012 relativni prihranek 58 emisij TGP zaradi uvedbe tehnološko učinkovitejše proizvodnje znašal okoli 239 kt ekvivalenta CO 2, skupni prispevek k zmanjšanju emisij v obdobju pa 127 kt ekvivalenta CO 2, kot prikazuje Tabela 22. Tabela 21: Pričakovani obseg novih enot SPTE z visokim izkoristkom na fosilna goriva v obdobju Zmogljivost [MW el ] Proizvodnja [GWh el ] Nove enote SPTE Industrija 1,8 63,2 111, Daljinsko ogrevanje 5,0 6,6 9, Storitve 0,7 5,0 12, Gospodinjstva 0,0 0,5 2, SKUPAJ * Brez prigradnje plinske turbine v TE-TOL ter enot SPTE na OVE, ki so ovrednotene v poglavju Možnosti za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom v Sloveniji, IJS-CEU, julij 2007 Zaradi zamude pri sprejemanju nove podporne sheme ter trenutne gospodarske krize je pričakovati vsaj letni zamik pri realizaciji ocenjenega potenciala. Pri izračunu prihranka upoštevamo dejanske direktne emisije na lokaciji ob uvedbi soproizvodnje ter zmanjšanje emisij vrednotimo z emisijami ločene proizvodnje toplote (0,22 kg CO 2 /kwh el zemeljski plin, 90% izkoristek) ter ločene proizvodnje električne energije (0,53 kg CO 2 /kwh el - povprečne emisije pri oskrbi z električno energijo v Sloveniji). 120

121 Tabela 22: Učinek novih enot SPTE z visokim izkoristkom na zmanjšanje emisij CO 2 v obdobju Emisije CO 2 [kt CO 2 ekv] Industrija Daljinsko ogrevanje Storitve Gospodinjstva SKUPAJ Trenutno stanje Proizvodnja električne energije v sistemih SPTE je leta 2007 znašala GWh, proizvodnja toplote pa TJ. Glede na leto 2006 se je proizvodnja električne energije zmanjšala za 3,1 %, kar predstavlja oddaljitev od cilja za leto 2010, Slika 34, proizvodnja toplote pa za 12 %. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvedeni električni energiji je znašal 7,2 %. Zaradi rasti v preteklih letih, se je proizvodnja električne energije v enotah SPTE v obdobju povečala za 24,7 %, kar je več od povečanja celotne proizvodnje električne energije, ki je znašalo 3,0 %. Zmanjšanje proizvodnje je posledica zaustavitve starih enot in prenizke stopnje inštalacije novih, zlasti večjih enot. Kapaciteta enot SPTE se v obdobju ni bistveno spreminjala, z izjemo leta 2006, ko je znašala 346 MW el. Leta 2007 se je znižala na 334 MW el. To seveda ne pomeni, da ni prihajalo do inštalacije novih enot, v največji meri plinskih motorjev, vendar so po drugi strani prenehale delovati stare enote, ki so bile na koncu življenjske dobe. Proizvodnja el. energije v SPTE [GWh] % 8% 7% 6% 5% 4% 3% 2% 1% Delež SPTE v celotni proizvodnji el. energije v Sloveniji [%] 0 0% Leto Vir: IJS-CEU, podatki: SURS Proizvodnja el. en. v SPTE Linearno približevanje cilju Delež el. en. v SPTE v skupni proizvodnji 121

122 Slika 34: Proizvodnja električne energije v enotah SPTE v obdobju in linearno približevanje cilju leta 2010 (leva os) ter delež električne energije iz SPTE v skupni proizvodnji električne energije (desna os) Glavne karakteristike uporabe SPTE v Sloveniji so naslednje: v skupni zmogljivosti proizvodnje električne energije ima SPTE enajst odstotni delež in oskrbi 7,2 % porabe električne energije oba podatka sta za leto 2007; ima zelo pomembno vlogo v sistemih daljinskega ogrevanja, saj je s SPTE proizvedene dve tretjini vse daljinske toplote; med novimi sistemi SPTE prevladujejo sistemi v daljinski energetiki in javnih podjetjih na področju komunalnih storitev (soproizvodnja na odlagališčih odpadkov in čistilnih napravah); v industriji se realizira manj kot četrtina novih projektov. Skupne kapacitete SPTE v predelovalni industriji se celo zmanjšujejo, saj je več zmogljivosti prenehalo z obratovanjem, kot jih je bilo novozgrajenih; najpogosteje uporabljeno gorivo je zemeljski plin (približno 80 %), preostale nove proizvodne naprave SPTE izkoriščajo obnovljive vire energije: deponijski plin, biomaso in bioplin deleži teh goriv so podobni okrog 7 %; prevladujoča tehnologija so plinskim motorji (več kot 90 %), preostalo parne tehnologija, naprave SPTE pa so v povprečju manjše od 2 MW el na enoto Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za gospodarstvo mora: do konca leta 2009 pripraviti spremembe podzakonskih aktov za poenostavitev administrativnih postopkov (različna dovoljenja), potrebnih za obratovanje naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom; do marca 2010 pripraviti spremembe podzakonskih aktov, ki bodo zagotovili standardiziran način priklopa mikro in malih kvalificiranih elektrarn na omrežja glede na moč elektrarne. v obdobju zagotoviti nadaljnje subvencioniranje študij izvedljivosti za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter v okviru izvajanja AN URE in OP ROPI izvesti dejavnosti informiranja, usposabljanja in izobraževanja Ministrstvo za okolje in prostor: v letu 2010 pripraviti spremembe Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, s katerimi bo soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom zagotovljen enak status kot obnovljivim virom; 122

123 5.7 Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije Cilj Slovenija se je zavezala na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije doseči naslednje cilje: vzpostavitev spodbudnega investicijskega okolja za nove projekte proizvodnje električne energije iz OVE 59 -; uvedba novega učinkovitega sistema spodbud za OVE, skladnega s pravili o državnih pomočeh 60 ; prispevati k 12 % deležu OVE v primarni energetski bilanci leta 2010 (Bela knjiga OVE EU, ReNEP); 33,6 % delež električne energije iz OVE leta 2010, vključno z velikimi HE (ReNEP). V okviru podnebno-energetskega paketa oziroma Direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov energije bo proizvodnja električne energije iz OVE eden od ukrepov za doseganje (glej tudi poglavje 5.8.1): 25 % delež energije iz obnovljivih virov energije v»rabi končne energije«v Sloveniji leta 2020, kar predstavlja 9-odstotno povečanje deleža OVE iz izhodiščnega leta 2005 (EK je namreč upoštevala 16-odstotni delež OVE v rabi končne energije za leto 2005) Kratka predstavitev Ukrep je zasnovan na enak način kot ukrep za SPTE (glej poglavje 5.6.2). Ukrep se nanaša na proizvodne naprave z energetskimi tehnologijami, ki izkoriščajo naslednje obnovljive vire energije: energetski potencial vodotokov, vetrno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah na kopnem, sončno energijo, ki se izkorišča v fotovoltaičnih elektrarnah, geotermalno energijo, energijo pridobljeno iz lesne biomase, energijo pridobljeno iz bioplina, ki izvira iz biomase ter biološko razgradljivih odpadkov, energijo pridobljeno iz odlagališčnega plina, energijo pridobljeno iz plina, ki izvira iz blata čistilnih naprav odpadne vode, energijo, pridobljeno iz biološko razgradljivih odpadkov, druge vire, ki ustrezajo opredelitvi OVE iz Energetskega zakona. Pri določitvi podpor, do katerih so upravičene proizvodne naprave OVE, se upošteva tudi v koliki meri se obnovljivi viri energije izkoriščajo trajnostno ter ali se koristno rabi proizvedena toplota (v primeru SPTE iz OVE). Proizvodne naprave OVE do nazivne električne moči 5 MW lahko izbirajo med zagotovljenim odkupom ali finančno 59 Prenos DIREKTIVE 2001/77/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo v slovenski pravni red ter celovita nova zakonska ureditev delovanja elektrarn na OVE. 60 Smernice Skupnosti za državne pomoči za varstvo okolja 2008/C82/01 123

124 pomočjo za tekoče obratovanje. Naprave OVE z nazivno električno močjo, višjo od 5 MW, bodo lahko zaprosile le za finančno pomoč za tekoče poslovanje. Pri proizvodnih napravah OVE se referenčni stroški sončnih elektrarn iz leta 2009 znižajo: v letu 2010 za 7 %, v letu 2011 za 14 %, v letu 2012 za 21 % in v letu 2013 za 28 %. Pred spremembo mehanizma odkupnih cen električne energije od kvalificiranih proizvajalcev so bile do podpor upravičene proizvodne naprave OVE brez omejitve moči razen v toplarnah v daljinskem ogrevanju, toplarnah na komunalne odpadke ter hidroelektrarnah kjer so bile podpore zagotovljene za naprave električne moči do 10 MW el. Po predlagani uredbi bodo do podpor upravičene proizvodne naprave OVE do 125 MW el. Podpore se zagotavljajo 15 let oziroma pri pretežno novih napravah tudi krajši čas, ki pomeni razliko med 15 leti in dejansko starostjo proizvodne naprave OVE Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Vlada RS je dne leta sprejela novo podporno shemo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Podporno shemo mora potrditi še Evropska komisija. Naloge, roki in odgovornost za izvajanje ukrepa so opredeljeni na enak način kot za ukrep spodbujanje SPTE (glej poglavje 5.6.3). Poleg prenove sheme podpor bodo izvedene dodatne naloge, ki bodo izboljšale pogoje za razvoj SPTE in OVE (glej poglavje 5.6.3) Sredstva in viri Vir sredstev (glej poglavje 5.6.4) Potrebna letna sredstva za podpore novih enot za proizvodnjo električne energije iz OVE (obratovalna podpora oz. razlika med tržno ceno in referenčnimi stroški) v obdobju prikazuje Tabela

125 Tabela 23: Potrebna ocenjena dodatna javna finančna sredstva v novi podporni shemi za nove enote OVE v obdobju Dodatna ocenjena sredstva za podpore OVE Podporna shema OVE [mio EUR] Male HE 0,4 1,5 2,6 3,0 10,5 Lesna biomasa (brez sosežiga v TE-TOL)* 1,8 2,3 2,8 4,8 16,6 Deponijski plin 0,1 0,1 0,1 0,1 0,4 Bioplin 4,1 6,1 7,6 9,1 26,8 Veter 0,7 1,4 2,5 3,5 8,2 Sončne elektrarne 0,7 0,9 1,3 1,7 4,6 14, 19, 24, SKUPAJ 9,4 67, * Potrebna javno finančna sredstva za obratovalne podpore TE-TOL za sosežig lesne biomase so razvidna v Tabela 15 Skladno z Uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 2/09) bosta vsako leto do konca oktobra oceno potrebnih sredstev za naslednje leto pripravila Agencija za energijo in Center za podpore glede na dejanske razmere in zaznane potrebe za naslednje leto Spremljanje izvajanja Izvajanje ukrepa spremlja Ministrstvo za gospodarstvo. Za spremljanje izvajanja bodo uporabljeni standardni kazalci, ki jih za spremljanje razvoja uporablja EUROSTAT skladno z Direktivo 2004/08/ES. Ocenjeni bodo tudi naslednji kazalci: doseženo zmanjšanje emisij TGP; prihranek primarne energije; proizvodnja električne energije iz OVE in zmogljivosti za OVE (skupaj in po virih); proizvodnja električne energije, ki je deležna spodbud; Ukrep ima tako kot pri spodbujanju SPTE vgrajene mehanizme za hitro usklajevanje in prilagajanje razmeram na trgu (glej poglavje 5.6.5) Učinki V dolgoročnih bilancah RS do leta 2026 je bila izdelana nova ocena pričakovanega razvoja novih enot za proizvodnjo električne energije iz OVE, ki jo po posameznih virih OVE v obdobju prikazuje Tabela Če te ugotovitve ovrednotimo 61 Zaradi zamude pri sprejemanju nove podporne sheme ter trenutne gospodarske krize je pričakovati vsaj letni zamik pri realizaciji ocenjenega potenciala. 125

126 s stališča zmanjšanja emisij TGP lahko ocenimo, da bo v letu 2012 prihranek 62 emisij TGP zaradi izgradnje novih enot za proizvodnjo električne energije iz OVE znašal okoli 257 kt ekvivalenta CO 2, skupni prispevek k zmanjšanju emisij v obdobju pa 159 kt ekvivalenta CO 2, Tabela 25. Tabela 24: Pričakovani obseg novih enot proizvodnje električne energije iz OVE v obdobju Zmogljivost [MW el ] Proizvodnja [GWh el ] Nove enote OVE Male HE Lesna biomasa Deponijski plin Bioplin Veter Sončne elektrarne SKUPAJ Vključene tudi SPTE na OVE. Tabela 25: Prihranki emisij CO 2 pri novih enotah proizvodnje električne energije iz OVE v obdobju Emisije CO 2 [kt CO 2 ekv] Male HE Lesna biomasa Deponijski plin Bioplin Veter Sončne elektrarne SKUPAJ Trenutno stanje Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je leta 2007 znašala GWh, kar je 8,8 % oziroma 324 GWh manj kot leta Skupna proizvodnja se je zmanjšala zaradi nižje proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah (za 326 GWh glede na leto 2006) in v enotah na lesno biomaso (za 11 GWh). Po drugi strani se je proizvodnja električne energije povečala v enotah na bioplin v kmetijstvu in prehrambeni industriji (za 11 GWh) in v enotah na deponijski plin ter plin iz čistilnih naprav (za 2 GWh). 62 Pri izračunu prihranka upoštevamo posredno zmanjšanje emisij glede na emisije pri proizvodnje električne energije (0,53 kg CO 2 /kwh el - povprečne emisije pri oskrbi z električno energijo v Sloveniji) ter ločene proizvodnje toplote (0,22 kg CO2/kWh el zemeljski plin, 90% izkoristek) SPTE na biomaso in bioplin. 126

127 Leta 2007 je delež električne energije proizvedene iz OVE v bruto rabi električne energije 63 znašal 22,1 %, kar je 2,3 odstotne točke manj kot leto prej. Nižji delež je posledica slabše vodnatosti rek v letu 2007 ter ustavitve proizvodnje celuloze, ki sta vplivala na nižjo proizvodnjo električne energije iz OVE, in rasti bruto rabe električne energije. Hidroenergija k proizvodnji električne energije iz OVE v Sloveniji s 96,7 % leta 2007 prispeva daleč največ. Iz lesne biomase je bilo leta 2007 proizvedeno 1,9 % električne energije iz OVE. 40% HE nad 10 MW Les in druga trdna biomasa Ostali bioplini Indeks proizv. el. en. iz. OVE MHE do 10 MW Deponijski plin Direktiva 2001/77/ES Indeks bruto porabe el. en. 140 Delež proizvodnje iz OVE v bruto rabi el. en. [%] 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% Indeks [2000=100] 0% Leto Vir: IJS-CEU, podatki: SURS Vir: IJS-CEU, podatki: SURS 60 Slika 35: Delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v bruto rabi električne energije glede na linearno približevanje cilju leta 2010 ter indeks proizvodnje električne energije iz OVE in bruto rabe električne energije Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za gospodarstvo mora: do konca leta 2009 pripraviti spremembe podzakonskih aktov za poenostavitev administrativnih postopkov potrebnih za obratovanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije; do marca 2010 pripraviti spremembe podzakonske akte, ki bodo zagotovili standardiziran način priklopa mikro in malih kvalificiranih elektrarn na omrežja glede na moč elektrarne; v obdobju v okviru izvajanja AN URE in OP ROPI izvesti dejavnosti informiranja, usposabljanja in izobraževanja. 63 Vsota proizvodnje električne energije na generatorju v Sloveniji in neto uvoza električne energije 127

128 5.8 Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote Obnovljivi viri predstavljajo pomemben vir primarne energije v Sloveniji, povečevanje njihovega deleža pa je ena od prioritet energetske in okoljske politike države. Naša država ima enako dobre ali celo boljše naravne potenciale za rabo obnovljivih virov energije v primerjavi z ostalimi državami EU. Za doseganje kjotskega cilja je ključnega pomena čim večja uporaba obnovljivih virov energije, ki morajo pri investicijskih odločitvah imeti prednost pred večjo uporabo fosilnih goriv. Od zastavljenih ciljev na področju rabe obnovljivih virov energije bo Slovenija dosegla le ciljni delež OVE v oskrbi s toploto, ki je bil določen v ReNEP. ReNEP se na področju spodbujanja OVE izvaja v zelo omejenem obsegu, zlasti pod načrtovanim obsegom finančne spodbude: v zelo omejenem obsegu se spodbuja uporabo OVE v gospodinjstvih in podjetjih (solarni sistemi za ogrevanje vode, fotovoltaični sistemi za proizvodnjo električne energije, kotli na lesno biomaso, toplotne črpalke za centralno ogrevanje prostorov) s subvencijami in s posojili s subvencionirano obrestno mero. Z mednarodno donacijo so bili realizirani demonstracijski projekti za sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ob tem je bil oblikovan nov finančni instrument (ena izmed oblik javno zasebnega partnerstva). Tudi promocija področja je bila le občasna, odsotna je promocija dobrih praks. V ReNEP načrtovani Akcijski načrt spodbujanja OVE ni bil pripravljen, Operativni program rabe lesne biomase kot vira energije (OP ENLES) pa je obtičal že pri dveh osnutkih, in sicer leta 2002 in 2007 (OP ENLES). Osnutek OP ENLES je v celoti usklajen s cilji na področju rabe obnovljivih virov energije Cilj Slovenija ima na področju rabe obnovljivih virov energije naslednje cilje: 12 % delež OVE v primarni energetski bilanci leta 2010 (Bela knjiga OVE EU, ReNEP), 25 % delež OVE pri oskrbi s toploto leta 2010 (ReNEP). V okviru podnebno-energetskega paketa je v Direktivi o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, za Slovenijo naveden naslednji cilj: 25 % delež energije iz obnovljivih virov v»rabi končne energije«leta Za izpolnitev zahtev Direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov energije bo do leta 2010 pripravljen prvi Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN OVE), ki bo oblikoval»sektorske«ciljne deleže in trajektorije za njihovo doseganje: delež OVE v rabi električne energije, v rabi toplote in hladu ter v prometu. Cilj za Slovenijo se bo oblikoval v okviru priprave novega nacionalnega energetskega programa. Prve ocene kažejo, da je smiselno postaviti ambiciozen cilj za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije ter ustrezno ambiciozen cilj za električno energijo. Predvidoma se bodo ciljni deleži v letu 2020 gibali v območjih: % za toploto, % za električno energijo in % za promet. 128

129 5.8.2 Kratka predstavitev Državni programi obsegajo poleg finančnih spodbud za investicije v okolju prijazno proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije tudi predpise in energetsko svetovanje ter ozaveščanje, informiranje in usposabljanje porabnikov energije in drugih ciljnih skupin. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) je predvidela obsežno spodbujanje proizvodnje toplote iz obnovljivih virov energije. Ta program je bil podrobno razdelan v okviru prednostne naloge Trajnostna energija (TE) v osnutku Državnega razvojnega programa (TE). Del programa je bil uvrščen v Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO) 2007 oz. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), ki sta sprejeta in odobrena programa za črpanje sredstev evropskih skladov. Ukrepi spodbujanja rabe OVE za proizvodnjo toplote so načrtovani v sklopu dveh prednostnih usmeritev OP ROPI: energetske sanacije in trajnostne gradnje stavb in inovativnih sistemov za lokalno energetsko oskrbo. Prednostna naloga OP ROPI energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb zajema različne vidike izboljševanja karakteristik stavb in njenih integriranih sistemov. Načrtovani so naslednji ukrepi rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote: sanacija sistemov za ogrevanje (vgradnja kotlov na lesno biomaso), vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje, vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode, postavitev sistemov za soproizvodnjo toplote in električne energije. Prednostna usmeritev inovativnih sistemov za lokalno energetsko oskrbo v OP ROPI obsega investicije v sodobne sisteme za oskrbo z energijo, s katerimi se bo zagotovilo znatno izboljšanje izkoristka pretvorbe energije fosilnih goriv oziroma povečanje izrabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote. Program je usmerjen v večje individualne ter lokalne in regionalne energetske sisteme. Predvidene dejavnosti so usmerjene v naslednja tehnološka področja: daljinski, skupinski in mikro daljinski sistemi za ogrevanje na lesno biomaso, vključno s sistemi soproizvodnje toplote in električne energije z uporabo lesne biomase; sodobni kotli in sistemi soproizvodnje toplote in električne energije na lesno biomaso v industriji; sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije na bioplin; pridobivanje električne energije in toplote iz geotermalne energije. Ukrepi za spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije iz obnovljivih virov so predstavljeni v poglavju 5.7. Ključen instrument pri spodbujanju ogrevanja na obnovljive vire energije so tudi predpisi. Večje izkoriščanje obnovljivih virov v stavbah bo tako doseženo tudi s Pravilnikom o energetski učinkovitosti stavb, ki predpisuje obvezen 25 % odstotni delež OVE v oskrbi stavbe. Potrebna bo nadgradnja pravilnika za boljšo implementacijo. Ob predpisih bodo za doseganje večjih učinkov potrebni tudi komplementarni instrumenti - finančne spodbude (subvencije idr.), ustrezna davčna in cenovna politika ter programi usposabljanja in promocije. Za izvedbo sprejetih programov in akcijskih načrtov (OP ROPI, AN URE) je potrebno zagotoviti načrtovana sredstva. Razpoložljiva lastna in sredstva Kohezijskega sklada 129

130 v okviru državnega proračuna za finančne spodbude so nezadostna in ogrožajo doseganje zastavljenih ciljev ukrepa, dolgoročno pa se povečuje odvisnosti Slovenije od uvoza energije ter zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva. MOP je v letu 2007 pripravil predlog Operativnega programa rabe lesne biomase kot vira energije (OP ENLES). Program je že pripravljen za sprejem. Smiselno je takoj začeti z izvedbo ukrepov programa, saj se bodo morali v prihodnje izvajati v precej večjem obsegu kot je predlagan v OP ENLES. Po sprejemu AN OVE, ki mora sprejet 2010, pa se program OP ENLES združi s le-tem. Program AN OVE bo ukrepe in cilje oblikoval bistveno bolj ambiciozno Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Državne programe za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote izvaja Ministrstvo pristojno za OVE in URE neposredno oziroma preko Eko sklada. Naloge v okviru ukrepa obsegajo: subvencioniranje investicij v OVE, zagotovitev kreditov z znižano obrestno mero za investicije v OVE, spodbujanje izvedbe energetskih pregledov in študij izvedljivosti investicij v OVE, povečanje obveščenosti, ozaveščenosti in usposobljenosti potencialnih investitorjev, projektantov in drugih skupin, demonstracijski in vzorčni projekti Sredstva in viri ReNEP (in osnutek DRP) načrtujeta izvedbo ukrepa v naslednjem obsegu, Tabela 26: Tabela 26: Potrebna javna finančna sredstva za spodbujanje rabe OVE kot vira toplote v obdobju [mio EUR/leto] sanacija sistemov za ogrevanje (vgradnja kotlov na lesno biomaso) 4,3 4,3 4,3 4,3 17,2 vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje 1,0 1,0 1,0 1,0 4 vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode daljinski, skupinski in mikro sistemi za ogrevanje na lesno biomaso sodobni kotli in sistemi SPTE na lesno biomaso v industriji SKUPAJ 10, 2 1,0 1,0 1,0 1,0 4 3,0 3,0 3,0 3,0 12 0,9 0,9 0,9 0,9 3,6 10, 2 10, 2 10, 2 40,8 130

131 V OP ROPI so zagotovljena javna finančna sredstva za izvedbo ukrepa v naslednjem obsegu, Tabela 27: Tabela 27: Zagotovljena javna finančna sredstva za spodbujanje rabe OVE kot vira toplote v okviru OP ROPI v obdobju [mio EUR/leto] sanacija sistemov za ogrevanje (vgradnja kotlov na lesno biomaso) , , , , ,308 vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje 2,0 2,0 2,0 2,0 8,0 vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode daljinski, skupinski in mikro sistemi za ogrevanje na lesno biomaso, sodobni kotli in sistemi SPTE na lesno biomaso v industriji 0,6 86 1,8 14 0,5 57 SKUPAJ 5,6 34 0,6 86 1,8 14 0,5 57 5,6 34 0,6 86 1,8 14 0,5 57 5,6 34 0,6 86 1,8 14 0,5 57 5,6 34 2,744 7,256 2,228 22, Spremljanje izvajanja Izvedba ukrepa se spremlja na osnovi količine toplote proizvedene iz obnovljivih virov (GWh) ter njenega deleža pri oskrbi s toploto. Spremljajo se učinki dodeljenih finančnih spodbud za OVE in sicer instalirane zmogljivosti, ocenjena proizvodnja toplote in zmanjšanje emisij TGP Učinki V dolgoročnih bilancah RS do leta 2026 je bila izdelana nova ocena učinkov spodbujanja rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote, Tabela 28. Tabela 28: Učinki rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote na zmanjšanje emisij CO 2 v obdobju Emisije CO 2 [kt CO 2 ekv] Raba obnovljivih virov energije kot vira toplote Široka raba Daljinsko ogrevanje

132 5.8.7 Trenutno stanje Leta 2007 je raba OVE v proizvodnji toplote in hladu znašala 417 ktoe. Največji del (več kot 97 %) predstavlja raba lesne biomase, zlasti v gospodinjstvih (80 % končne rabe lesne biomase). Ob tem velja spomniti, da je statistika rabe lesne biomase v gospodinjstvih zelo slaba, saj se od leta 2002 uporablja isti podatek, ki je bil pridobljen v anketi o rabi energije v gospodinjstvih (324 ktoe). Delež obnovljivih virov v toploti je leta 2007 znašal 21 %, kar je 1 odstotno točko več kot leta 2006 Dvig deleža je posledica nižje rabe tekočih goriv v gospodinjstvih, ki se je leta 2007 glede na predhodno leto znižala za 24 %. Kaj je vzrok za tako veliko znižanje, izboljšanje učinkovitosti rabe energije v gospodinjstvih temeljita prenova stanovanjskega fonda ali povečanje rabe lesne biomase zaradi slabih podatkov o rabi lesne biomase, ni popolnoma jasno. Delno je temu prispevala tudi mila zima % Raba OVE za proizvodnjo toplote [TJ] Drugi bioplini 5% Plin iz čistilnih naprav 5000 Deponijski plin 0% Les in druga trdna biomasa 0 Delež OVE v toploti -5% Leto vir: IJS-CEU; podatki: SURS 20% 15% 10% Delež OVE toploti [%] Slika 36: Raba OVE za proizvodnjo toplote v obdobju in delež OVE v toploti Za doseganje ciljev Kjotskega protokola in za doseganje cilja 25 % delež energije iz obnovljivih virov v rabi končne energije leta 2020, bo potrebno poleg povečanja rabe OVE, zmanjšati skupno končno rabo. Na obeh področjih ima Slovenija v programih dobre inštrumente, ki pa se v praksi, v največji meri zaradi pomanjkanja sredstev, minimalno realizirajo. V začetku leta 2008 je bil sprejet Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje , ki predstavlja inštrumente za dosego 9 % prihranka končne energije v 9 letih, vendar izvedba AN URE še ni finančno pokrita, kljub temu, da bi se že moral izvajati (manjka domača udeležba pri črpanju sredstev kohezijskega sklada). Podobno velja za spodbude investicijam v OVE in učinkovito rabo energije, ki jih od leta 2008 podeljuje Eko sklad. Le-te so se leta 2008 povečale, vendar so še vedno nižje, kot so bile predvidene v ReNEP in OP ROPI. Tako je bilo v letu 2008 dodeljenih EUR finančnih spodbud za 708 solarnih sistemov s skupno površino m 2 sprejemnikov sončne energije, 246 toplotnih črpalk, 6 fotovoltaičnih sistemov v skupni moči 8 kw, 300 kurilnih naprav na polena v skupni moči 8,2 MW, 137 kurilnih naprav na pelete v skupni moči 3,4 MW ter 33 kurilnih 132

133 naprav na sekance v skupni moči 1,4 MW. Velik problem predstavlja tudi pomanjkanje kadrov na Eko skladu, zaradi česar postopki podeljevanja sredstev nekoliko zamujajo Spremembe in dopolnitve Za učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in doseganje deleža OVE v bilanci končne energije, ki je obveznost iz podnebno energetskega paketa je nujno izvajanje načrtovanih aktivnosti iz ReNEP v polnem obsegu, torej obsegu, ki so načrtovana v DRP-u. Vlada Republike Slovenije mora: do začetka 2010 zagotoviti dodatna finančna sredstva za izvedbo ukrepov DRP z dokapitalizacijo Eko sklada iz prispevka za povečanje učinkovitosti rabe energije in/ali zagotoviti jamstva za zadolževanje Eko sklada s ciljem povečanja obsega kreditiranja naložb v rabo obnovljivih virov energije kot vira toplote; do začetka 2010 zagotoviti ustrezno kadrovsko zasedenost Eko sklada za povečan obseg izvedbe ukrepov; do začetka 2010 projektno organizirati izvajanje ukrepa (OP ROPI) v javnem sektorju in zagotoviti strokovno podporo investitorjem za ustrezno kvaliteto priprave in izvedbe projektov. Ministrstvo za gospodarstvo mora: intenzivirati izvajanje ukrepov razvojne prioritete Trajnostna raba energije v okviru OP ROPI in AN URE. Za vodenje in izvajanje programov se zadolži Eko sklad; nemudoma pripraviti razpise za črpanje sredstev, ki so zagotovljena v okviru OP ROPI; nemudoma na SURS nasloviti pobudo za izboljšanje statistike OVE in skupne rabe energije v široki rabi energije (storitveni sektor, javni sektor, gospodinjstva ter kmetijstvo in gozdarstvo) in prometa v prvi polovici leta 2010 pripraviti prvi Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije, ki bo povzel tudi ukrepe iz Operativnega programa za energetsko izrabo lesne biomase. 133

134 5.9 Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju Cilj Skladno z Direktivo 2006/32/ES morajo države članice javnemu sektorju posvetiti posebno pozornost pri izboljšanju energetske učinkovitosti. Spodbujanje učinkovite rabe energije v javnem sektorju ima namreč velike učinke zaradi spodbujanja ponudbe energetskih storitev in krepitve povpraševanje po energetsko učinkovitih proizvodih in storitvah, ravnanje javnega sektorja ima velik demonstracijski učinek na druge porabnike, pomembni pa so tudi prihranki pri stroških za energijo doseženi v javnem sektorju Kratka predstavitev Nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v terciarnem sektorju (storitve in javni sektor) načrtovan v AN URE obsega finančne spodbude za: energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne in prezračevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije. Poleg teh instrumentov bodo za javni sektor uvedena zelena javna naročila. V zaključni fazi priprave je Akcijski načrt za zelena javna naročila (AN ZeJN). Pomemben instrument v javnem sektorju bo tudi spremljanje porabe energije (energetsko knjigovodstvo) v javnih stavbah. Spodbujanje učinkovite rabe energije v javnem sektorju, skladno z AN URE, spremljajo/bodo spremljali tudi večsektorski ukrepi (predpisi za energetsko učinkovitost stavb, zahteve za minimalno energetsko učinkovitost izdelkov, sofinanciranje izvajanja energetskih pregledov, sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije, pogodbeno znižanje stroškov za energijo, programi upravljanja rabe energije pri končnih porabnikih) in horizontalni ukrepi (programi ozaveščanja, informiranja, promocije in usposabljanja, demonstracijski projekti, izobraževalni programi, informiranje porabnikov o porabi energije, preglednem obračunu in drugih informacijah, okoljska dajatev za onesnaževanje zraka s CO 2, trošarine na goriva in električno energijo, oprostitev plačila dajatve za onesnaževanje zraka s CO 2, finančne spodbude za podporo razvojno-raziskovalnih projektov). Nabor večsektorskih in horizontalnih ukrepov učinkovite rabe energije za javni sektor v okviru AN URE obsega: uporabo finančnih instrumentov za varčevanje z energijo, kakor je npr. pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije; nakup energetsko učinkovite opreme in vozil; nakup opreme, ki je vedno, tudi v stanju pripravljenosti, energetsko učinkovita; nakup ali najem energetsko učinkovitih stavb. Zelo pomemben segment zelenega javnega naročanja je tudi področje učinkovite rabe energije država ima na tem področju obveznosti glede zelenega javnega naročanja po Direktivi 2006/32/ES o učinkoviti rabi energije in energetskih storitvah.. Direktiva 2006/32/ES vsebuje nabor ukrepov, med katerimi država članica izbere in izvede najmanj dva ukrepa. Slovenija je v svojem Nacionalnem Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje , ki ga je sprejela Vlada RS

135 januarja 2008 in ga predložila Evropski komisiji, načrtovala, da bodo postopoma vzpostavljena in objavljena okoljska merila za posamezne skupine proizvodov za področja: gradnje in rekonstrukcije stavb; nakupa in najema energetsko učinkovitih stavb; nakupa avtomobilov in javnih prevoznih sredstev, ki uporabljajo alternativne vrste goriva; nakupa energijsko učinkovitih računalnikov in druge električne ter elektronske pisarniške opreme; nakupa energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije in podobno. V AN URE je načrtovano, da bo v začetni fazi projekt osredotočen na merila, ki so že bila razvita v okviru drugih projektov (npr. energetska učinkovitost stavb in opreme, merila za proizvode, ki želijo pridobiti znak EU za okolje itd.). Objavljene bodo smernice o energetski učinkovitosti in prihrankih energije kot ocenjevalno merilo pri javnih razpisih. Predvideno je obvezno izobraževanje za vse javne uslužbence, ki izvajajo zelena javna naročila. Spodbujanje zaposlenosti. Poleg tega so zelena javna naročila pomemben instrument za doseganje večje rasti in zaposlenosti na področju proizvodnje energetsko učinkovite opreme in storitev. V Sloveniji je prisotnih vrsta proizvajalcev opreme, materialov in storitev, potencial za dodaten razvoj področja je zelo velik. Ker zelena javna naročila na področju energetske učinkovitosti preko Direktive 2006/32/ES uvaja celotna EU se ponuja velik trg za nove poslovne priložnosti, ki jih zelena javna naročila lahko ustrezno usmerijo oz. spodbudijo. Zmanjšanje javnofinančnih izdatkov. Spodbujanje energetske učinkovitosti zmanjša ne le zunanje okoljske stroške posredno povezane z rabo energije, temveč zmanjša tudi proračunske izdatke pri nabavi energije. Ker se kot kriterija pri javnem naročanju ne upošteva stroškov v življenjski dobi (nakup naprave/stavbe in strošek za energijo in vzdrževanje), se pogosto tovrstnih prihrankov ne doseže z javnimi naročili. Vrsta ukrepov, kot npr. energetsko učinkovita razsvetljava je donosna in ima zelo kratek vračilni rok. Izdatki za energijo v javnem sektorju znašajo približno 160 mio EUR letno, ekonomski potencial za zmanjšanje je približno 25 %, ob upoštevanju eksternih stroškov pa še precej večji Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Naloge v okviru ukrepa obsegajo: subvencioniranje investicij v: o energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb in energetsko učinkovite ogrevalne in prezračevalne sisteme v okviru OP ROPI (nosilec naloge MG, izvajalci: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za javno upravo idr.), o učinkovito rabo električne energije (nosilec naloge MG, izvajalec: Eko sklad), izvedbo demonstracijskih in vzorčnih projektov (nosilec naloge MG); zagotovitev kreditov z znižano obrestno mero za investicije v URE in OVE v javnem sektorju (izvajalec Eko sklad); 135

136 spodbujanje izvedbe energetskih pregledov in študij izvedljivosti investicij v OVE (izvajalec MG); povečanje obveščenosti, ozaveščenosti in usposobljenosti potencialnih investitorjev, projektantov in drugih skupin (nosilec naloge MG); izvedbo zelenih javnih naročil (nosilec naloge SVREZ, MJU, Ministrstvo za finance, izvajalci: ministrstva) uvedbo pogodbenega znižanja stroškov za energijo (nosilec naloge MF, izvajalca: MG, Eko sklad); izvedbo programov upravljanja rabe energije pri končnih porabnikih s strani podjetij za oskrbo z energijo - DSM (nosilec naloge MG, izvajalci podjetja za oskrbo z energijo); Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2 (nosilca naloge: MF, MOP) Oprostitev plačila okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO 2 (nosilca naloge: MF, MOP) Finančne spodbude za podporo razvojnoraziskovalnih in pilotnih projektov Sredstva in viri V skladu z AN URE so za izvedbo ukrepa v obdobju predvidena naslednja sredstva za investicijske spodbude: 22 mio EUR za obnovo in graditev stavb, 22 mio EUR za sisteme za ogrevanje, 10,5 mio EUR učinkovito rabo električne energije. Tabela 29: Potrebna javna finančna sredstva za spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju v obdobju Javna finančna sredstva [mio EUR] Obnova in graditev stavb 5,5 5,5 5,5 5,5 22 Sistemi za ogrevanje 5,5 5,5 5,5 5,5 22 Učinkovita raba električne energije 2,6 2,6 2,6 2,6 10,5 SKUPAJ 13,6 13,6 13,6 13,6 54, Spremljanje izvajanja Izvajanje ukrepa se bo spremljalo predvsem na osnovi porabe končne energije v javnem sektorju (energetsko knjigovodstvo) in v okviru sistema spremljanja izvajanja programov AN URE in AN ZeJN Učinki Poraba končne energije posebej v javnem sektorju znaša okoli 1850 GWh na leto. Z izvedbo ukrepov sprejetih z AN URE bodo v javnem sektorju brez upoštevanja večsektorskih in horizontalnih instrumentov doseženi prihranki v višini 330 GWh ali 18,9 % sedanje rabe končne energije v tem sektorju. 136

137 Tabela 30: Prihranki emisij CO 2 zaradi spodbujanja energetske učinkovitosti v javnem sektorju Emisije CO 2 [kt CO 2 ekv] Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju Trenutno stanje V Direktivi 2006/32/ES je posebej izpostavljen pomen energetske učinkovitosti javnega sektorja, ki naj bi služil drugim za zgled. Države članice morajo zagotoviti, da javni sektor izpolni vsaj dve od naslednjih zahtev za: uporabo finančnih instrumentov za varčevanje z energijo, kakor je npr. pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije; nakup energetsko učinkovite opreme in vozil; nakup opreme, ki je v vseh stanjih, tudi v stanju pripravljenosti, energetsko učinkovita; izvajanje energetskih pregledov in priporočil, ki izhajajo iz njih; nakup ali najem energetsko učinkovitih stavb. Ukrepi so načrtovani v AN URE/OP ROPI in AN ZeJN. Zaenkrat se še ne izvajajo Spremembe in dopolnitve Vlada Republike Slovenije mora: do konca leta 2009 v uredbi, ki ureja namene in pogoje za dodeljevanje državnih pomoči, določiti, da morajo kriterije za zelena javna naročila, ko bodo pripravljeni, izpolniti tudi vsi projekti, ki prejmejo državne pomoči; spodbuditi za prostovoljno udeležbo druge (nemestne) občine v shemi zelenih javnih naročil. Ministrstvo za gospodarstvo mora: do konca leta 2009 pripraviti ustrezno zakonodajo na področju priprave lokalnih energetskih konceptov za lokalne skupnosti, ki vključujejo tudi URE in OVE v javnih stavbah. do junija leta 2010 zagotoviti za uspešno izvedbo AN URE na področju stavb ustrezno strokovno tehnično podporo naročnikom in sistematičen pretok informacij o primerih dobre prakse in premagovanju ovir; v zvezi z vključevanjem novih akterjev spodbujati razvoj trga energetskih storitev, zlasti izvajanja pogodbenega financiranja projektov v URE in OVE, s posebnim poudarkom na javnem sektorju. Ministrstvo za javno upravo mora, ob sodelovanju Ministrstva za gospodarstvo: do konca leta 2009 pripraviti bazo stavb javne uprave in aktivno pristopiti k obnovi stavbnega fonda; do konca leta 2009 pripraviti Uredbo o sistemu upravljanja z energijo v javnem sektorju, ki ureja oblikovanje letnih ciljev in letnih načrtov ukrepov s področja energetske učinkovitosti za vse javne ustanove; ustrezne mehanizme za motivacijo javnih ustanov in njihovih uslužbencev: (učinkovitostna 137

138 dividenda/razpolaganje s prihranki, javne objave podatkov o rabi energije); obvezno energetsko knjigovodstvo (nadzor nad porabo in stroški za energijo); uvedbo upravljanja porabe energije in uvaja redne energetske preglede. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve mora: zagotoviti ustrezno uvrstitev naslednjih izdelkov in storitev v zelena javna naročila: o gradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje stavb, o nakup in najem energetsko učinkovitih stavb, o nakup energijsko učinkovite električne pisarniške opreme, vključno z razsvetljavo, o Javna razsvetljava, o naprave za hlajenje oz. klimatizacijo, sistemi za ogrevanje in hlajenje. do konca oktobra 2009 pripraviti uredbo o zelenih javnih naročilih, istočasno pa pristopiti k pripravi meril in tehničnih specifikacij za posamezna zelena javna naročila; zagotoviti zahteve za energetsko učinkovitost strožje od splošnih minimalnih zahtev pri določenih kategorijah izdelkov, ki so vključeni v zelena javna naročila; pri pripravi uredbe o zelenih javnih naročilih ali pa že AN ZeJN oceniti stroške in učinke uredbe (prihranke končne energije, emisije TGP); vključiti v zelena javna naročila poleg okoljskega znaka tudi energijske oznake, skladne z EU direktivami za energijske oznake ter za področje stavb energetsko izkaznico stavbe, kot jo predvideva Direktiva 2002/91/ES in EZ. 138

139 5.10 Energijsko označevanje in minimalni standardi za izdelke in naprave Cilj Cilj ukrepa je zmanjšanje porabe energije izdelkov, ki rabijo energijo. Ukrep deluje z dveh strani. Z minimalnimi standardi je določena spodnja meja energetske učinkovitosti izdelkov, ki se še lahko pojavijo na trgu, z energijskim označevanjem, pa se spodbuja k nakupu najbolj učinkovitih izdelkov na trgu Kratka predstavitev Do leta 2009 so bili v veljavi minimalni standardi za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo, gospodinjske hladilnike in zamrzovalnike ter njihove kombinacije in predstikalne naprave za fluorescenčne sijalke. Energetsko označevanje je bilo obvezno za hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije, pralne stroje, sušilne stroje, pralno-sušilne stroje, pomivalne stroje, žarnice in sijalke, gospodinjske električne pečice ter gospodinjske klimatske naprave. Tehnologija je v letih od sprejema direktiv močno napredovala, posledica česar so dodatni energetski razredi, ki jih prvotna shema ni predvidevala. Tako se danes za označevanja hladilnih in zamrzovalnih aparatov ter njihovih kombinacij uporabljajo energetski razredi A+ in A++ ter za pralne in pomivalne stroje A+. Leta 2005 je bila sprejeta Direktiva 2005/32/ES 64. Direktiva postavlja okvir za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo. Zahteve vključujejo tako minimalne standarde učinkovitosti rabe energije kot označevanje rabe energije izdelkov. Na podlagi okvira postavljenega z Direktivo 2005/32/ES je bil s strani komisije pripravljen nabor izdelkov, ki predstavljajo prioriteto, pri pripravi ukrepov. Ukrepi za izdelke so določeni na podlagi pripravljalnih študij, ki obravnavajo vsak izdelek posebej. Ukrepi se pripravljajo oz. so že pripravljeni za naslednje izdelke: toplovodni ogrevalni kotli na tekoče ali plinasto gorivo, grelniki tople vode na tekoče ali plinasto gorivo ali električno energijo, računalniki in monitorji, tiskalniki, skenerji, kopirni stroji, televizije, napajalniki oz. polnilniki, razsvetljava v pisarnah, cestna razsvetljava in domača razsvetljava, gospodinjske klimatske naprave, električni motorji, hladilniki in zamrzovalniki za storitveni sektor ter za gospodinjstva, gospodinjski pralni in pomivalni stroji, TV-komunikatorji, kotli na trdno gorivo, sušilni stroji, sesalci, transformatorji. Predlog sprememb Direktive o okoljski zasnovi izdelkov, ki rabijo energijo predvideva minimalne standarde za širši nabor izdelkov, ki so s porabo energije povezani (kot npr. okenski okvirji, izolacijski materiali, izdelki, ki rabijo vodo ipd.) Predlog prenovljene direktive je v postopku odločanja v Evropskem parlamentu. Minimalni standardi se pripravljajo po delovnem načrtu za obdobje , leta 2011 pa bo Komisija objavila nov delovni načrt. Do aprila 2009 je bilo sprejetih pet uredb, ki določajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, in sicer za naslednje izdelke: enostavni TV-komunikatorji (Uredba 107/2009), neusmerjena svetila v gospodinjstvu (Uredba 244/2009), fluorescenčne sijalke brez vdelanih predstikalnih naprav, visokointenzivnostne sijalke in predstikalne naprave ter svetilke za delovanje teh sijalk (Uredba 245/2009) ter 64 DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/32/ES z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, in o spremembi Direktive Sveta 92/42/EGS ter direktiv 96/57/ES in 2000/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Direktiva je bila prenesena v slovenski pravni red z Uredbo o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo, Uradni list RS, št. 19/

140 zunanje napajalnike v stanju brez obremenitve in njihov povprečni izkoristek pod obremenitvijo (Uredba 278/2009). Poleg tega je bila sprejeta uredba, ki postavlja zahteve za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti (Uredba 1275/2008). Posledica te zakonodaje bo občutno zmanjšanje porabe energije naprav v stanju pripravljenosti, saj bodo naprave lahko v takem stanju porabljale največ 2 oz. 1 W 65 po letu ter največ 1 oz. 0,5 W po letu , prenehanje prodaje neučinkovitih sijalk (»navadnih«žarnic itd.). Vzporedno z zgoraj opisanimi aktivnostmi poteka tudi prenova in razširitev sistema označevanja rabe energije izdelkov. Prenova sistema je potrebna ker je tehnološki razvoj prerasel okvire osnovnega sistema. Predlog novega sistema je bil s strani komisije objavljen konec marca V predlogu je nov sistem zasnovan tako, da je odprt navzgor, kar pomeni, da omogoča dodajanje novih razredov, ki so boljši od razreda A po sistemu A-20%, A-40% itd. V razredu A-20% so izdelki, ki porabijo 20 % manj energije kot izdelki v razredu A. V novem predlogu so določene tudi minimalne zahteve za hladilnike 68, pralne stroje 69 ter televizije Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Uredbe neposredno veljajo za celotno Evropsko unijo. Za prenos direktiv v slovenski pravni red je odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo Sredstva in viri Za izvajanje ukrepa so potrebna sredstva iz proračuna RS za delo ministrstva pristojnega za URE in OVE ter za promocijske in ozaveščevalne dejavnosti. Tabela 31: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo ukrepa energetskega označevanja in minimalnih standardov za izdelke in naprave v obdobju Javna finančna sredstva [mio EUR] Energijsko označevanje in minimalni standardi za izdelke in naprave ,04 0,03 0,02 0, Prva številka velja za porabo električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo prikaz informacij ali stanja na zaslonu ali kombinacijo funkcije ponovnega vklopa in prikaza informacij ali stanja na zaslonu, druga pa porabo električne energije v katerem koli stanju opreme, ki ima samo funkcijo ponovnega vklopa ali funkcijo ponovnega vklopa in zgolj prikaz omogočene funkcije ponovnega vklopa. Eno leto po začetku veljavnosti uredbe. Uredba je bila v uradnem listu objavljena , veljati pa je začela Štiri leta po začetku veljavnosti uredbe. Po 1. juliju 2010 bodo na trgu lahko samo hladilniki razreda A ali višje (EEI < 55), po 1. juliju 2012 samo hladilniki razreda A+ ali višje (EEI < 44), ter po 1. juliju 2014 samo hladilniki samo trenutni hladilniki razreda A+ in višje (EEI < 42). Po 1. juliju 2010 bodo na trgu lahko samo pralni stroja razreda A ali višje, po 1. juliju 2012 pa samo pralni stroja razreda A+ ali višje. Po enem letu od začetka veljave direktive (predvidoma 1. juliju 2010) bodo na trgu lahko samo televizije, ki imajo porabo, ko so prižgane nižjo od trenutnega povprečja po 1. aprilu 2012 pa porabo nižjo od 20 5 trenutnega povprečja. 140

141 Spremljanje izvajanja Spremljanje izvajanja mora potekati na dveh nivojih. Prvi nivo je prenos zakonodaje v slovenski pravni red. Drugi nivo pa je izvajanje nacionalne zakonodaje v praksi. Za to bo potrebno pridobiti podatke o prodaji posameznih izdelkov po energetskih razredih Učinki Ukrep v projekcijah emisij toplogrednih plinov še ni bil celovito zajet, ker so bili posamezni elementi sprejeti po pripravi projekcij. Kljub temu so bile v projekcijah uporabljene pripravljalne študije za pripravo zakonodaje, ki so že nakazovale smer prihodnjega razvoja. Zato učinek ukrepa prikazan v OP TGP-1 ni celoten učinek ukrepa. V projekcijah je bil učinek ukrepa ocenjen na 8 kt CO 2 ekv letno v obdobju To je posredni učinek, saj se zmanjša poraba električne energije. Tabela 32: Prihranki emisij TGP zaradi izvajanja ukrepa minimalni standardi in energijsko označevanje naprav v obdobju Emisije TGP [kt CO 2 ekv] Energijsko označevanje in minimalni standardi za izdelke in naprave Trenutno stanje Uredbe neposredno veljajo, zato jih ni potrebno prenašati v slovensko zakonodajo. Energetsko označevanje se je med ljudmi zelo dobro prijelo, kar se navsezadnje kaže tudi v trenutni situaciji na trgu (ponudba). Pri nakupu gospodinjskih aparatov cena ni več edini parameter ampak je poleg nje pomemben parameter tudi energijski razred Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za gospodarstvo mora za boljše izvajanje in spremljanje izvajanja ukrepa do konca leta 2009: urediti podatkovno zbirko na slovenskem tržišču prodanih aparatov, ki so vključeni v sistem energetskega označevanja, s podatki o njihovih karakteristikah ter energetskih razredih (za oceno izvajanja ukrepa); vzpostaviti in začeti izvajati ukrep»finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije«iz Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje

142 5.11 Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov Cilj Cilj ukrepa je znižanje porabe energije v stavbah (za ogrevanje, hlajenje ter rabo električne energije). To bo doseženo preko spodbujanja obnove obstoječega stavbnega fonda ter novogradnje stavb, ki za ogrevanje in hlajenje porabijo malo energije (nizkoenergijske in pasivne hiše), in novega predpisa za energetsko učinkovitost v stavbah Kratka predstavitev Slovenija je do konca leta 2008 prenesla v nacionalno zakonodajo vse zahteve Direktive 2002/91/ES 71, razen energetske izkaznice stavbe, katere prenos se zaključuje v prvih mesecih leta Zahteve na področju uvedbe metodologije za oceno celovite energetske učinkovitosti stavb in določitve minimalnih zahtev za energetsko učinkovitost novih stavb in obstoječih stavb v primeru večje prenove se formalno prenašajo v pravni red na podlagi obstoječega Zakona o graditvi objektov in novih podzakonskih aktov. Zahteve glede energetskega certificiranja stavb, obveznih študij izvedljivosti za alternativne energetske sisteme (AES) in rednih pregledov klimatskih sistemov se prenašajo na podlagi novele Energetskega zakona in pripadajočih izvedbenih aktov. Zahteve glede rednih pregledov kotlov so prenesene z določili ZVO in ustreznih obstoječih in dodatnih podzakonskih aktov. Obstoječi slovenski predpisi, ki urejujejo področje energetske učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov, so naslednji: Energetski zakon 72 ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C) (Ur. l. RS, št. 70/08), Odredba o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče in plinasto gorivo (Ur. l. RS, št. 107/01, 20/02), Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS, št. 35/08), Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) 73, Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/08) 74, Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur. l. RS, št. 42/02, 105/02), Zakon o varstvu okolja 75 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (ZVO-1A) 76 Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur. l. RS, št. 128/04, 18/05), 71 DIREKTIVA 2002/91/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb. 72 Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 popr., 52/02 ZJA, 110/02 ZGO-1, 50/03 odločba US, 51/04; uradno prečiščeno besedilo (EZ-UPB2) Uradni list RS, št. 27/07 73 Uradni list RS, št. 102/04 uradno prečiščeno besedilo, in 14/05 popr., 92/05 ZJC-B, 93/05 ZVMS, 111/05 odl. US in 126/07 74 S preneha veljati Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, razen v delu, ki se nanaša na zahteve v zvezi z difuzijo vodne pare. 75 Uradni list RS, št. 41/04 76 Uradni list RS, št. 20/06 142

143 Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom 77 Pravilniki v javni obravnavi: Osnutek Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, MOP, Osnutek Pravilnika o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic, MOP, Osnutek Pravilnika o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za redne preglede klimatskih sistemov, MOP, V skladu z akcijskim načrtom prenosa Direktive 2002/91/ES in sprejetimi zakonskimi in podzakonskimi akti je bil določen naslednji začetek izvajanja zahtev Direktive 2002/91/ES: Za energetsko izkaznico stavbe je bilo z Energetskim zakonom predvideno, da bo uvedena postopoma in sicer s 1. januarjem 2008 za vse nove in javne stavbe nad 1000 m 2 ter s za vse obstoječe stavbe, ki vstopajo na nepremičninski trg. Za javne stavbe je predvidena uvedba v obdobju med leti 2008 in Strožje minimalne zahteve in nova metodologija za račun stavbe energije bodo obvezne od , do tedaj vzporedno veljajo določila iz obstoječega pravilnika. Študije izvedljivosti alternativnih energetskih sistemov so obvezne od Redni pregled klimatskih sistemov je bil predviden s , medtem ko je bil obstoječi sistem rednega pregleda kotlov nadgrajen z dodatnimi zahtevami po EPBD sredi leta Pri nekaterih aktivnosti zaradi kompleksnosti področja prihaja do manjših zamud pri podzakonskih aktih, večinoma pa so vzpostavljeni pogoji za uresničitev novih zahtev v okviru roka za prenos Direktive 2002/91/ES. Ker je uvajanje Direktive 2002/91/ES pospremljeno z izdatno promocijo v strokovni in širši javnosti opažamo premike na trgu že pred formalno uveljavitvijo zahtev. Dobri zgledi nizkoenergijske gradnje z izrabo OVE in nizkoenergijske prenove obstoječih stavb zagotavljajo konkurenčno prednost takim stavbam na trgu (število nepremičninskih transakcij v 2008 upada) in spodbujajo ponovitve. Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah 78 (PURES) predpisuje ambiciozne zahteve na področju energetske učinkovitosti stavb in izrabe obnovljivih virov energije, ki se odražajo v zahtevah po boljši toplotni zaščiti ovoja in vgradnji energetsko učinkovitejših naprav ter sistemov, kakor tudi v obvezni uporabi obnovljivih virov energije v obsegu najmanj 25 % potrebne moči naprav. Minimalne zahteve za energijsko učinkovitost stavbe so izražene z naslednjimi osnovnimi tehničnimi zahtevami: z dovoljenimi toplotnimi izgubami in potrebno močjo naprav za gretje in prezračevanje stavbe, z dovoljenimi toplotnimi obremenitvami in močjo naprav za hlajenje stavbe (zahteva predstavlja vsebinsko novost), z obvezno vgradnjo naprav za uporabo obnovljivih virov energije (25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo je treba zagotavljati z Uradni list RS, št. 129/04, 57/06, 105/07, 102/08 Uradni list RS, št. 93/08 143

144 obnovljivimi viri, t.j. z aktivno uporabo toplote okolja, sončnega obsevanja, biomase, geotermalne energije in energije vetra oz. s priključkom na naprave za pridobivanje toplote ali hladu na OVE zunaj stavbe, ali alternativno vgraditi vsaj 6 m 2 sprejemnikov sončne energije na bivalno enoto oz. vgraditi sončne celice z nazivno močjo 5W na vsak m 2 koristne površine stavbe) in z obvezno izdelavo izkaza o toplotnih karakteristikah stavbe. Pravilnik v okviru dodatnih tehničnih zahtev predpisuje strožje dovoljene toplotne lastnosti elementov ovoja (npr. U STENA = 0,28 W/m 2 K) in oken (U OKNO = 1,3 W/m 2 K), zaostruje zahteve za zračno prepustnost ovoja, še posebej pri mehanskem prezračevanju, posredno zahteva obvezno vračanje toplote odpadnega zraka in s tem obvezno mehansko prezračevanje pri novogradnjah. Novost predstavlja postavitev minimalnih zahtev na področju hlajenja stavbe. Dovoljeni so le nizkotemperaturni grelni sistemi in kondenzacijski plinski kotli. Obvezna je vgradnja merilnikov ali delilnikov toplote in hladu. Pri pripravi tople pitne vode je zahtevana centralna priprava s hranilnikom toplote v kombinaciji s solarnim sistemom, toplotno črpalko. Pri novogradnjah se zahteva uporaba sodobne tehnologije svetilk, omejena pa je tudi povprečna moč vgrajenih svetilk. Pravilnik pri večji prenovi stavb zahteva smiselno spoštovanje minimalnih zahtev za novogradnje, če vrednost obnovitvenih del presega 25 % vrednosti stavbe brez zemljišča, oziroma neposredno zahteva dodatno toplotno zaščito streh ali sten, če potekajo obnovitvena ali vzdrževalna dela na več kot 40 %. Če primerjamo učinke novega pravilnika s pomočjo potrebne toplote za ogrevanje stavbe (do sedaj v stroki in javnosti najbolj prepoznavnega kazalnika energijsko učinkovite gradnje), lahko ugotovimo naslednje: Tabela 33: Dovoljena potrebna toplota za ogrevanje stavb po obdobjih veljavnosti predpisov Obdobje veljavnosti Potrebna toplota za ogrevanje < 100 kwh/m 2 leto, po letu 2002 gradbena praksa PURES (ocena, sicer se preverja moč naprav) < 70 kwh/m 2 leto, < kwh/m 2 leto, 2-25 kwh/m 2 leto Po novem bo torej pri nas dovoljena le gradnja nizkoenergijskih hiš, v katerih bo najmanj četrtina inštalirane moči naprav delovala na obnovljive vire. Pri tolikšnem zmanjšanju toplotnih izgub stavbe (pri tem je bistvena kakovostna izvedba del) ima velik pomen tudi energijska učinkovitost uporabljenih sistemov in naprav ter pasivna in aktivna raba obnovljivih virov energije v stavbi, saj bodo ti dejavniki močno vplivali na rabo energije in emisije CO 2. S pomočjo pravilnika PURES lahko sicer le na grobo ocenimo največjo možno rabo končne energije (omejena je posebej za ogrevanje in hlajenje) in primarne energije za delovanje stavbe na področju ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave ter pripadajoče emisije CO 2, natančnejši račun, usklajen z drugimi državami EU, je mogoč na podlagi metodologije za izdajo energetske izkaznice stavbe. 144

145 V okviru podnebno-energetskega paketa je obravnavi v EU nova direktiva o energetskih lastnostih stavb. Ta bo zaostrila nekatere zahteve iz Direktive 2002/91/ES, kot so minimalni deleži obnovljivih virov energije pri oskrbi stavb in pa prag velikosti stavbe, za katere je obvezna energetska sanacija, kar je že uveljavljeno v PURES. Pomembna novost, ki jo uvaja predlog prenovljene direktive, je tudi upoštevanje stroškovne učinkovitosti v življenjski dobi stavbe (naložba prihranki pri energiji oz. obratovanju) med merili za oblikovanje minimalnih zahtev za energetsko učinkovitost stavb (novih in pri prenovi). Pri novih stavbah osnutek pravilnika za energetske izkaznice predvideva izkaznico izdelano na podlagi izračunanih indikatorjev rabe energije, vendar ne na podlagi projektiranega stanja, temveč na podlagi dejansko izvedenih del. Pri obstoječih stavbah je za stanovanjske stavbe predvidena računska energetska izkaznica, medtem ko je za nestanovanjske stavbe, kamor sodijo tudi javne stavbe predvideno certificiranje na podlagi dejanske rabe energije. V računski energetski izkaznici stavbe bodo predvidoma prikazani trije vidiki energijske učinkovitosti stavbe: potrebna toplota za ogrevanje, ki je odraz toplotne zaščite ovoja stavbe vključno z arhitekturno zasnovo, končna raba vse energije potrebne za delovanje stavbe in emisije CO 2, ki jih stavba oddaja v ozračje. Predvidenih je sedem razredov od A do G, ki odražajo gradbeno kakovost stavbe, in so določeni na podlagi letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe, druga dva kazalnika bosta uvrščena v razrede po oblikovanju nacionalne baze izkaznic. Upoštevaje podatke Geodetske uprave Republike Slovenije, ki vzdržuje bazo podatkov o stavbah, t.i. Kataster stavb, ugotovimo da podatek za mesec marec 2007 kaže, da je v Sloveniji registriranih stavb. Celovitega popisa stavb (površina, energetske lastnosti idr.) v Sloveniji še ni, podrobnejši so le podatki o stanju stanovanjskega sklada, ki jih zbira Statistični urad Republike Slovenije, manj natančni so podatki o storitvenem in javnem sektorju V času ekonomske krize in upada nepremičninskih transakcij graditelji stavb za trg kot pomemben element trženja nepremičnim uporabljajo energijsko učinkovitost, izpostavljajo rabo obnovljivih virov in okoljsko prijaznost stavb. Če so se pred letom 2009 zelo nizkoenergijske stavbe pojavljale zlasti pri enodružinskih hišah, v javnih stavbah pa so se pojavljali posamezni demonstracijski primeri pasivne prenove, se bo poslej trend nizkoenergijske gradnje širil tudi na področje večstanovanjske gradnje za trg, saj kupci postajajo vedno bolj zahtevni. Pričakujemo lahko, da se bo povečalo število primerov nizkoenergijske gradnje v poslovnem sektorju. Tudi v Sloveniji pridobiva na veljavi okoljevarstvena usmeritev podjetja kot element celostne podobe podjetja. Investitorji že pred uveljavitvijo zahtev PURES iščejo optimalne kombinacije ukrepov in tehnologij URE in OVE, da bi dosegli čim boljše kazalce iz energetske izkaznice. Ni redek pristop pri načrtovanju novogradnje, kjer se zahteva doseganje razreda A po energetski izkaznici stavb. Energijska učinkovitost pri javnih stavbah bo v prihodnjih letih še zlasti pomembna pri načrtovanju prenove obstoječega javnega stavbnega fonda, saj obstaja možnost sofinanciranja naložb nizkoenergijske prenove in demonstracijskih projektov iz kohezijskih sredstev. Pomembno je zagotoviti kakovostno vsebinsko podporo zelenim javnim naročilom na tem področju. 145

146 Uveljavitev shem obvezne energetske izkaznice, rednega pregleda kotlov in klimatizacijskih sistemov bo v prihodnjih letih posegla na področje faze obratovanja obstoječih stavb, kjer je poleg tehničnih pogojev za nizko rabo energije in zmanjševanje emisij v obstoječem fondu pomembno zagotoviti tehnično pravilnost delovanja in redno vzdrževanje ter informiranost uporabnika o pravilnem ravnanju s stavbo in sistemi. Za izvajanje aktivnosti na področju energetskega certificiranja stavb, priprave priporočenih ukrepov energetske učinkovitosti, pregleda kotlov in sistemov za klimatizacijo bo treba usposobiti ustrezno število neodvisnih strokovnjakov. V prihodnje se bodo zaradi pričakovanih zahtev prenovljene Direktive 2002/91/ES okrepile aktivnosti na področju nizkoenergijske gradnje in zlasti prenove stavb, z javnim sektorjem kot zgledom. Več poudarka bo na razumevanju pomena rabe primarne energije v sektorju stavb in na povzročenih emisijah toplogrednih plinov. Naložbe v zelo nizkoenergijske stavbe se bodo presojale z vidika stroškov naložbe, obratovanja in vzdrževanja v celotnem življenjskem krogu, kar daje nekaterim danes sicer dražjim tehnologijam URE in OVE večjo možnost za uporabo. Zaostritev zakonodajnih zahtev za energetsko učinkovitost v stavbah in uvedba energetskega certificiranja ter ostalih zahtev v zakonodaji je pomemben del pri zmanjšanju rabe energije v stavbah. Prav tako, če ne celo bolj, pa je pomembno spodbujanje prenove obstoječega stavbnega fonda, kjer obstajajo veliki potenciali zmanjšanja rabe energije in emisij TGP. Spodbujanje je začrtano v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje , kjer je v sektorjih gospodinjstva, terciarni sektor ter zlasti javni sektor predviden izvajanje ukrepov Finančne spodbude za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb ter Finančne spodbude za energetsko učinkovite ogrevalne sisteme. Načrtovane so spodbude za energetsko učinkovito obnovo stavb v stanovanjskem sektorju in storitvenih dejavnostih, tudi v javnem sektorju (za javni sektor glej poglavje 5.9) ter za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih stavb. Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture načrtuje tudi shemo za spodbujanje učinkovite rabe energije v socialno šibkih gospodinjstvih. Ti ukrepi lahko v najkrajšem možnem času prispevajo k občutnim prihrankom energije in emisij TGP ter s tem zmanjšajo potrebno količino kupljenih pravic do emisije TGP zaradi rasti emisij v prometu. Poleg tega izvajanje ukrepa pozitivno vpliva na gospodarsko rast in zaposlenost, saj spodbuja gradbeni sektor, industrijo izolativnih materialov in stavbnega pohištva. 146

147 Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Za izvedbo ukrepa je potrebno izvesti naslednje naloge, Tabela 34: Tabela 34: Naloge, roki in odgovornost za izvajanje ukrepa energetska učinkovitost in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov Referenčni Odgovorno Naloga Rok program st Pravilnik o energetski izkaznici stavb AN URE konec 2009 Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) spremembe in dopolnitve konec 2009 MOP/ Direktorat za prostor MOP/ Direktorat za prostor Usposabljanje in promocija za izvedbo ukrepov v večstanovanjskih stavbah Usposabljanje ustreznega števila strokovnjakov za energetsko certificiranje stavb, pripravo priporočenih ukrepov energetske učinkovitosti, pregleda kotlov in sistemov za klimatizacijo Priprava pravnih podlag za izvajanje programov učinkovite rabe energije s strani dobaviteljev energije, vključno s programi informiranja, izobraževanja in usposabljanja akterjev. Predlog izvedbe polnega programa trajnostna energija kot elementa ukrepov za blaženje gospodarske krize Shema spodbujanja učinkovite rabe energije za socialno šibka gospodinjstva Priprava in izvedba razpisov za finančne spodbude za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb, tudi za nizkoenergijsko gradnjo (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) za javni sektor glej 5.9) AN URE OP ROPI stalni program stalni program MOP MG AN URE konec 2009 MG ReNRP 2009 MG ReNRP Predlog DRP AN URE ; 2011; ; 2010; 2011; 2012 MG MG (in Eko sklad po pooblastilu MG) Priprava, sprejem in izvajanje zakonodaje s tega področja ter izvajanje nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje je v pristojnosti Ministrstva pristojnega za URE in OVE. Podeljevanje sredstev za izvajanje ukrepov po pooblastilu MOP izvaja Eko sklad. 147

148 Sredstva in viri Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost v obdobju predvideva za izvajanje ukrepov: finančne spodbude za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb in finančne spodbude za energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, javna sredstva v višini 70 mio EUR v gospodinjstvih ter 88 mio EUR v terciarnem sektorju (vključuje tudi javni sektor). To na letnem nivoju znaša 7,8 mio EUR za gospodinjstva in 9,8 mio EUR za terciarni sektor. Poln program Trajnostna energija iz ReNEP, ki ga je upošteval tudi OP TGP in je bil kasneje predviden tudi v ReNRP (ter podrobno opredeljen v osnutku DRP) je predvidel za 16 mio EUR letno za investicij v stanovanjskem sektorju in v storitvenih dejavnostih brez javnega sektorja. Sredstva še niso zagotovljena. OP ROPI, ki je edini del DRP-a z zagotovljenimi sredstvi je načrtoval za ukrep finančne spodbude za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb le investicije v javnem sektorju. Možen vir sredstev je prispevek za URE in pa sredstva strukturnih skladov (ERR in ESS), ki omogočajo financiranje tovrstnih ukrepov, v času gospodarske krize pa jih celo priporočajo. Tabela 35: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo ukrepa energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov v obdobju [mio EUR] 2010 [mio EUR] 2011 [mio EUR] 2012 [mio EUR] [mio EUR] Pravilnik o energetski izkaznici stavb 0,25 0,05 0,1 0 0,4 Usposabljanje in promocija 0,2 0,2 0,2 0,2 0,8 Izvedba polnega programa trajnostna energija za področje stavb kot elementa ukrepov za blaženje gospodarske krize Shema spodbujanja učinkovite rabe energije za socialno šibka gospodinjstva Finančne spodbude za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb, 4,5 4,5 4,5 4, ,11 21,11 21,11 31,11 84,44 SKUPAJ 19,06 28,86 28,91 38,81 115, Spremljanje izvajanja Spremljanje ukrepa izvaja Ministrstvo za gospodarstvo. Za samo spremljanje izvajanja je potrebno okrepiti podatkovne baze s tega področja, saj je pomanjkanje 148

149 podatkov kronično. Predvsem je potrebno zagotoviti podatke o izvedenih in načrtovanih obnovah stavb. Vir podatkov o toplotnih karakteristikah stavb bodo energetske izkaznice, za podatke o stavbnem fondu, pa bi bilo potrebno analizirati podatke popisa nepremičnin Geodetske uprave Slovenije. Vir podatkov je tudi poročilo o spremljanju izvajanja AN URE Učinki Učinki izvajanja določb pravilnika PURES. Za stanovanjski sklad je značilna sorazmerno velika razpršenost gradnje, saj imajo enodružinske hiše po površini skoraj 60-odstotni delež, v potrebni koristni toploti za ogrevanje pa kar 66-odstotni delež. Strukturo stanovanj glede na tip in starost zgradb ter energijske potrebe za ogrevanje prikazuje Slika 33. Enodružinske hiše in bloki, zgrajeni pred letom 1970, ter nedokončane hiše predstavljajo s svojim visokim energijskim številom največji potencial za zmanjševanje porabe energije in emisij TGP. Pravilnik iz leta 2002 je predpisal za 40 oz. 30 % nižje energijsko število, kot je sedanje povprečje pri enodružinskih hišah oz. blokih. Nedavno sprejeti pravilnik PURES (obvezna uporaba od julija 2009) pomeni dodatno zmanjšanje energijskega števila za okoli 30 %. 149

150 Tabela 36: Učinki ukrepa energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov na zmanjšanje emisij TGP 2010 [kt CO 2 ekv] 2012 [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] Učinek izboljšanja toplotnih lastnosti stavb (obnove in nov pravilnik) Učinek menjave kotlov Učinek dodatnih finančnih sredstev SKUPAJ 57 (77) 105 (175) 54 (83) 250 Povprečje Energijsko število [kwh/m2leto] Pravilnik 2002 Pravilnik v pripravi ED<70 S ED<70 I ED S ED 81+Ne ED 81+N ED 81+P ED 02 + S BL<70 S BL<70 I BL S BL 81+N BL 81+P Stanovanjska površina [1000m2] Oznake: ED enodružinska hiša, BL bloki, S standard, I izboljšano, N novi standard, P priporočeni standard Slika 37: Struktura stanovanjskega sklada po starosti, površini in energijskih potrebah za ogrevanje Trenutno stanje Zaostaja prenos Direktive 2002/91/ES na področju uporabe energetskih izkaznic. Nujno je potrebno s tega področja vzpostaviti kvalitetne podatkovne baze, kar bo med drugim omogočal tudi vzpostavljen sistem energetskih izkaznic. Izvedba AN URE zaradi negotovosti glede zagotavljanja lastne udeležbe za črpanje sredstev Kohezijskega sklada zaostaja. 150

151 Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za gospodarstvo mora: do konca 2009 pripravi pravilnik o energetski izkaznici stavb in druge manjkajoče predpise za dokončen prenos Direktive 2002/91/ES; do junija leta 2010 začeti z usposabljanjem akterjev (investitorji, projektanti, izvajalci zelenih javnih naročil, ), ki odločajo o energetski obnovi stavb in trajnostni gradnji in akterjev, ki izvajajo ukrepe, usposabljanje pa je potrebno izvajati v celotnem kjotskem obdobju; do konca leta 2009 pripraviti pravne podlage in podporno okolje za izvajanje programov učinkovite rabe energije s strani dobaviteljev energije; do konca leta 2009 predlagati kot ukrep za blaženje gospodarske krize izvedbo energetske sanacije stavb v polnem obsegu, kot je bil predviden v okviru projekta Trajnostna energija (ReNRP) oz predlogu DRP, ki ustrezata obsegu ukrepa iz ReNEP. Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo mora: v letu 2010 pripravi spremembe in dopolnitve predpisa o učinkoviti rabi energije v stavbah, v ključno z določbami s katerimi bo soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom zagotovljen enak status kot obnovljivim virom 151

152 5.12 Zmanjševanje izpustov iz osebnih motornih vozil Slovenija sicer nima neposrednega vpliva na povečevanje energetske učinkovitosti pri proizvodnji vozil, s predlaganimi dodatnimi instrumenti (ozaveščanje potrošnikov, davčne spodbude davek na motorna vozila ter odmera višine letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu) pa lahko znatno vpliva na trg vozil in izbiro potrošnikov, da se bodo v čim večjem obsegu odločali za vozila z manjšimi izpusti emisij CO 2, ki izpolnjujejo tudi najnovejše okoljske stopnje izpustov škodljivih snovi (EURO) Cilj Glavni cilj ukrepa je zmanjšanje emisij CO 2 iz osebnih vozil preko povečanja energetske učinkovitosti vozil, na podlagi izvajanja celovite strategije EU, ki z različnimi instrumenti zagotavlja prehod na energetsko učinkovitejša vozila, z manj izpusti CO Kratka predstavitev Strategija EU za zmanjšanje emisij CO 2 iz osebnih vozil in izboljšanje ekonomičnosti porabe goriva temelji na treh stebrih: obveznostih avtomobilske industrije glede izboljšanja ekonomičnosti porabe goriva, označevanju ekonomičnosti porabe goriva na osebnih vozilih, in spodbujanju učinkovitosti porabe goriva pri vozilih z davčnimi ukrepi. Temelj strategije EU je predstavljal prostovoljni sporazum evropskih (ACEA), japonskih (JAMA) in korejskih (KAMA) združenj proizvajalcev avtomobilov, da bi skupne povprečne emisije CO 2 novih osebnih vozil v EU-15 dosegle 140 g CO 2 /km do leta 2008 (ACEA) oziroma do leta 2009 (JAMA in KAMA), ter 120g CO 2 /leto do leta 2010 (ACEA) oziroma do leta 2012 (JAMA,KAMA). Ker prostovoljni sporazum ni prinesel zadovoljivih učinkov, je Evropska komisija konec leta 2007 pripravila zakonodajni predlog s katerim bi bila avtomobilska industrija prisiljena v izpolnjevanje ciljev glede povprečnih emisij novih avtomobilov. Zakonodaja je bila sprejeta decembra 2008, skladno z njenimi določbami povprečne emisije novih vozil po letu 2015 ne bodo smele presegati 130 g CO 2 /km79, dodatno zmanjšanje emisij za 10 g CO 2 /km pa bo doseženo z izboljšanjem gum in rabo biogoriv. Drugi del strategije predstavlja obveščanje in ozaveščanje preko označevanja porabe goriv na osebnih vozilih. Slovenija je Direktivo 1999/94/ES80 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO 2, prenesla v slovenski pravni red s Pravilnikom o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO 2 novih osebnih vozil (Uradni list RS, št. 86/2003, 43/2004), ki pa v praksi ni popolnoma zaživel. Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije leta 2007 je pokazala, da je označevanje porabe goriva pomanjkljivo, poleg tega pa Ministrstvo za okolje in Do leta 2015 se bo postopoma povečeval delež novih vozil, ki morajo dosegati ta cilj. Leta 2012 delež znaša 65 %, leta %, leta % ter %. V primeru nedoseganja ciljev so proizvajalci vozil dolžni plačati globo. DIREKTIVA 1999/94/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil. 152

153 prostor do zdaj še ni izdalo priročnika o varčni rabi goriva, skladno s 5. členom pravilnika 81. Tretji del omenjene strategije predvideva spodbujanje boljše učinkovitosti porabe goriva pri vozilih z davčnimi ukrepi. Vlada RS je junija 2009 sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na motorna vozila, ki med drugim uvaja progresivne davčne stopnje za motorna vozila vezane na izpust CO 2 ter dodatno obdavčitev za dizelska vozila, ki imajo izpust trdnih delcev večji od 0,005 g/km ter motorna vozila z nižjo stopnjo izpusta od Euro 4 in od nižjo od Euro 5. Nove davčne stopnje, ki so navedene v spodnji tabeli, bodo začele veljati z uveljavitvijo razen za osebna motorna vozila z izpustom CO 2 med 150 in 210 grami na kilometer, za katere do velja prehodno obdobje. Tabela 37: Davčne stopnje za motorna vozila glede na emisije CO 2 po vrsti goriva Izpust CO 2 (g/km) Stopnja davka (%) od davčne osnove glede na vrsto goriva bencin, utekočinjen naftni plin od 0 do vključno 110 0,5 1 nad 110 do vključno nad 120 do vključno 130 1,5 3 nad 130 do vključno nad 150 do vključno 170 (5,5)* 6 (9,5)* 11 nad 170 do vključno 190 (8)* 9 (12,5)* 15 nad 190 do vključno 210 (10)* 13 (14,5)* 18 nad 210 do vključno nad 230 do vključno dizelsko nad * Opomba: stopnje davka, ki veljajo do Poleg tega je potrebno okoljska merila uvesti tudi pri odmeri višine letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (okoljska merila morajo vključevati tudi doseganje EURO emisijskih stopenj) in pri zelenih javnih naročilih. Upoštevanje porabe energije, emisij CO 2 in emisij NO x, VOC in prašnih delcev pri nakupu vozil v postopku javnega naročanja državam članicam nalaga tudi Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz, ki jo morajo v nacionalno zakonodajo prenesti do Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Vlada Republike Slovenije lahko posredno vpliva na ekološko zavest potrošnikov, zlasti v naslednjih smereh: 81 Del informacij, ki bi jih priročnik moral vsebovati je na voljo na spletni strani 153

154 Dosledno označevanje (novih) vozil glede izpusta CO 2 (t.j. strožji nadzor glede izvajanja Pravilnika) Ministrstvo za okolje in prostor. V uredbi o zelenih javnih naročilih določiti okoljske kriterije (emisije CO 2 na prevožen km, tehnični standard emisijske stopnje EURO) pri nakupu novih vozil v javnem sektorju (zelena javna naročila), v zvezi s tem je potrebno pripraviti ustrezni predpis Ministrstvo za javno upravo. Uvedba progresivne obdavčitve (novih) osebnih vozil, ki bo upošteval celovita okoljska merila (emisije CO 2 na prevožen km in emisijske stopnje EURO) ter uvedba okoljskih meril pri odmeri višine letne dajatve za uporabo osebnih motornih vozil v cestnem prometu Ministrstvo za finance in Ministrstvo za promet. Omenjene naloge bi bilo potrebno sprejeti oziroma uveljaviti v najkrajšem možnem času Sredstva in viri Ocenjena višina javnih sredstev za izvedbo ukrepa v obdobju so usklajena z ANURE in znašajo 3 mio EUR. Tabela 38: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo ukrepa zmanjšanje izpustov osebnih motornih vozil v obdobju Javna finančna sredstva [mio EUR] Zmanjšanje izpustov osebnih motornih vozil ,75 0,75 0,75 0, Spremljanje izvajanja Ključni podatki za spremljanje izvajanja ukrepa so: povprečna specifična emisija CO 2 za (nova) osebna vozila v Sloveniji, število vseh registriranih in novo registriranih osebnih vozil v Sloveniji, število novo registriranih osebnih vozil z emisijami CO 2 nižjimi od 120 oz. 130 g/km in povprečno število prevoženih kilometrov na posamezno osebno vozilo Učinki Z izvedbo ukrepa se bodo emisije TGP zmanjšale za 14 kt CO 2 ekv letno, Tabela 39. Tabela 39: Učinki zmanjševanja izpustov iz osebnih motornih vozil na emisije TGP v obdobju Emisije TGP [kt CO 2 ekv] Zmanjševanje izpustov iz osebnih vozil

155 Trenutno stanje Dosedanji učinki strategije EU na področju zmanjševanja emisij CO 2 iz osebnih avtomobilov se kažejo predvsem v spremembi strukture voznega parka RS (povečanje deleža vozil z dizelskim motorjem za 11 % v obdobju ) in zmanjšanju specifičnih emisij CO 2 iz osebnih avtomobilov. Ob tem je potrebno poudariti, da ima sprememba strukture velike stranske učinke, ki se kažejo predvsem v skokovitem povečanju emisij trdnih delcev PM 2,5 (v novejših modelih vozil z dizelskim motorjem se ta problem učinkovito odpravlja z filtrom trdih delcev) in bistveno manjšem zmanjšanju emisij dušikovih oksidov od pričakovanega Povprečne emisije novih vozil [gco2/km] Ocena IJS CILJ Emisije CO2 novih vozil Leto vir: IJS podatki: MOP, IJS Slika 38: Povprečne emisije g CO 2 /km novih vozil v obdobju Nalogo»Zmanjševanje izpustov iz osebnih vozil (instrument: Diferenciacija davka na osebna vozila glede na emisije CO 2 )«je pričelo izvajati Ministrstvo za finance (Sektor za davčni in carinski sistem), ki tudi je pripravljalo tudi spremembo Zakona o davku na motorna vozila. Davčna stopnja je tako vezana na izpust CO 2 in posredno (preko kriterija Euro stopenj izpusta oziroma emisijskih stopenj) tudi na izpuste drugih onesnaževal (predvsem delcev in dušikovih oksidov), ki imajo negativen učinek na kakovost zunanjega zraka. Tako se za motorna vozila dizelskim motorjem v primeru, da imajo izpust trdnih delcev višji od 0,005 g/km, stopnja davka dodatno povečuje. S tem se zasleduje drugi bistveni cilj, okoljska naravnanost predloga zakona. V Republiki Sloveniji je v veljavi Zakon o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu 83 in Uredba o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu 84. Uredba določa pri tovornih vozilih in avtobusih višino letne dajatve tudi v odvisnosti od emisijske stopnje pogonskega motorja (ki pa ne upošteva emisij CO 2 ). V kratkem mora biti pripravljena sprememba te uredbe, ki bo določala višino letne dajatve tudi v odvisnosti od emisijske stopnje in specifičnih emisij CO 2 pogonskega motorja tudi pri osebnih vozilih Spremembe in dopolnitve Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve mora do konca leta 2009 pripraviti spremembe/popravke (obstoječe) zakonodaje na Vozila z dizelskim motorjem imajo nekajkrat višje (5x-20x) specifične emisije (emisije na enoto porabe goriva) NO x in trdnih delcev od vozil z bencinskim motorjem. Uradni list RS, št. 57/08 Uradni list RS, št. 100/08 155

156 področju javnih naročil za nova vozila, ki naj vključuje tudi emisijo CO 2 ter emisijske stopnje EURO, kot enega od kriterijev pri izboru vozil. Ministrstvo za promet do konca leta 2009 pripraviti predlog novih predpisov na področju letnih dajatev za uporabo motornih vozil v cestnem prometu, ki kot kriterij za višine letne dajatve za osebna vozila uvaja okoljska merila (emisije CO 2 in doseganje EURO emisijskih stopenj) Ministrstvo za okolje in prostor mora do marca leta 2010 pripraviti priročnik o varčni rabi goriva skladno s 5. členom Pravilnika o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO 2 novih osebnih vozil (Ur.l. RS, št. 86/2003, 133/2003, 41/2004- ZVO-1, 43/2004) in zagotoviti učinkovito izvajanje pravilnika o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO 2 novih osebnih vozil. 156

157 5.13 Spodbujanje rabe biogoriv Cilj Cilj je zmanjšanje emisij CO 2 iz prometa, saj se biogoriva obravnava kot CO 2 nevtralna. Uredba o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih virov za pogon motornih vozil 85 (v nadaljevanju Uredba o biogorivih) za leta določa naslednje minimalne ciljne deleže za biogoriva v celotni porabi energije za pogon motornih vozil: 3,0 % leta 2008, 4,0 % leta 2009, 5,0 % leta 2010, 5,5 % leta 2011 in 6,0 % leta Kratka predstavitev Rabo biogoriv spodbujata dva inštrumenta: Oprostitev celotne trošarine za biogoriva kot pogonska goriva v čisti obliki ter do največ 5 % oprostitev, če gre za standardizirana goriva z vsebnostjo biogoriv. Ciljni deleži za biogoriva v celotni energiji pogonskih goriv danih na trg za posamezno koledarsko leto za distributerje goriv za pogon motornih vozil. Če distributer v posameznem letu ciljnega deleža ne doseže, se mu razlika prenese v naslednje leto. Distributerji vsako leto do konca marca poročajo o količini biogoriv danih na trg Agenciji RS za okolje in prostor. Poleg rabe biogoriv Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja gojenje energetskih rastlin za pridelavo biogoriv. Spodbuda se izvaja preko neposrednih plačil na hektar Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Spremljanje porabe biogoriv izvaja ARSO, Urad za varstvo okolja in naravo, Sektor za kakovost zraka. ARSO letno pripravi poročilo, ki vsebuje pregled podatkov o porabi biogoriv v transportu v skladu s 16. členom Uredbe o biogorivih ter prvim odstavkom 4. člena Direktive 2003/30/ES. Poročilo je pripravljeno junija za porabo biogoriv v preteklem letu. Uredba o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih virov za pogon motornih vozil sodi v pristojnost Ministrstva za okolje, Direktorata za okolje, ki je glavni odgovorni za izvajanje inštrumentov, ki spodbujajo rabo biogoriv. Zakon o trošarinah je v pristojnosti Ministrstva za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za davčni in carinski sistem. Odobritev finančnih spodbud za pridelovanje energetskih rastlin je možna le še v letu 2009, saj je bila v skladu z Uredbo Evropske komisije št. 73/09 ukinjena Sredstva in viri 85 Uradni list RS, št. 103/07 157

158 MKGP za pridelovanje energetskih rastlin podeljuje spodbudo v višini 45 EUR/ha Spremljanje izvajanja Za spremljanje izvajanja so potrebni naslednji podatki: delež biogoriv v skupni energiji goriv za pogon motornih vozil (vir: ARSO), letna višina spodbud za pridelovanje energetski rastlin (vir: MKGP), letna količina proizvedenih biogoriv na ozemlju Slovenije (vir: SURS) Učinki V projekcijah emisij toplogrednih plinov so, glede na trenutno zaostajanje za cilji, predvideni nižji deleži biogoriv. Učinek ukrepa znaša 145 kt CO 2 ekv. Tabela 40: Učinki spodbujanja rabe biogoriv na zmanjšanje emisij TGP v obdobju Emisije TGP [kt CO 2 ekv] Spodbujanje rabe biogoriv Trenutno stanje Cilja v letu 2007 nista izpolnjevala dva distributerja goriv za pogon motornih vozil. Skupni cilj ni bil dosežen. Doseganje cilja tudi v prihodnosti ni verjetno, saj v Sloveniji trenutno ni proizvodnih kapacitet za pridelavo biogoriv. Situacija naj bi se izboljšala v letu % Delež letne količine biogoriv v v gorivih za pogon motornih vozil 6% Biogoriva CILJ 4% Biogoriva 0,57% 2% 0,35% 0,28% 0,83% ocena IJS 0% Slika 39: Leto vir: IJS podatki: ARSO, SURS Delež biogoriv v prodanih pogonskih gorivih v cestnem prometu Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za okolje in prostor mora zaradi razkoraka med cilji in dejanskim stanjem do konca oktobra 2009 pripraviti ustrezne spremembe Zakona o varstvu okolja oziroma uredbe o biogorivih zlasti z vidika oblikovanja kazni za neizpolnjevanje doseganja zahtevanega deleža biogoriv na podlagi ciljnih vrednosti in dejanske realizacije izpolnjevanja ciljev s strani distributerjev goriv za pogon motornih 158

159 vozil, saj bo sicer moral stroške neizpolnjevanje deležev in s tem posledično povečanje emisij TGP, preko nakupa dodatnih pravic do emisije TGP nositi proračun Republike Slovenije.. 159

160 5.14 Spodbujanje javnega potniškega prometa Pri osebnem prometu predstavljajo dnevne migracije na delo velik delež emisij TGP. Nedvomno sodi med dejavnike, ki spodbujajo osebni promet, tudi način povračila potnih stroškov na delo in iz dela. Zaradi razmeroma dragega in neučinkovitega javnega prometa, tako nemalokrat višina povračila potnih stroškov zadostuje za odločitev o uporabi osebnega avtomobila že z enim samim potnikom Cilj Poglavitni cilj ukrepa je povečati obseg javnega potniškega prometa in posledično doseči prihranek energije in emisij TGP z zmanjšanjem prometa osebnih vozil. Poleg pozitivnih okoljskih učinkov navzkrižnega financiranja javnega potniškega prometa, tudi na kvaliteto zraka v aglomeracijah, je potrebno poudariti tudi velik prispevek k povečanju prometne varnosti na cestah in zmanjševanju zastojev Kratka predstavitev Javni interes na področju javnega potniškega prometa je povezan s socialnimi in ekološkimi razlogi. Zaradi vse večje stopnje motorizacije ter razvoja mest v smeri prijaznosti do uporabnikov avtomobilov je uporabnikov javnega potniškega prometa vse manj, zato ta postaja vse dražji, tako za uporabnike, kot za državo in lokalne skupnosti, ki ga posredno ali neposredno subvencionirajo. Dolgoročno cenovno sprejemljiva rešitev je le v pritegnitvi večjega števila potnikov, kar bo mogoče le z izboljšanjem kakovosti uslug v javnem potniškem prometu oziroma z zmanjšanjem prednosti osebnega prometa (taksa za vstop v mestna središča, draga parkirna mesta itd..) Možni sistemski ukrepi za zmanjšanje uporabe osebnega vozila za prevoz na delo in iz dela so tako: Zagotavljanje časovne konkurenčnosti javnega potniškega prometa preko investicij v železniško infrastrukturo in zagotavljanja ločenih pasov izključno za javni potniški promet na smernih voziščih z dvema ali več prometnimi pasovi, ki bo lahko služili tudi drugim oblikam skupinskega prometa kot npr. taxi službam, osebnim vozilom z več potniki, osebnim vozilom vključenim v sistem deljenega lastništva. Navzkrižno financiranje delodajalec delavcu dejansko priskrbi karto (letno/mesečno) za prevoz na delo in iz dela, kar posledično pomeni financiranje javnega potniškega prometa in spodbuda zaposlenim, da ga tudi dejansko koristijo. Delno navzkrižno financiranje preko dodatnega subvencioniranje potniškega prometa pomeni bistveno znižanje cene mesečne/letne vozovnice ali celo uvedba brezplačnega javnega prometa 86, ki ima za posledico zmanjšanje stroškov za delodajalce, za državo kot največjega delodajalca pa je učinek nevtralen, saj lahko del zmanjšanja izdatkov (javni sektor) iz naslova nadomestila stroškov za prevoz na delo in iz dela, uporabi za subvencioniranje znižanja cen, morebitni preostanek pa za spodbujanje javnega potniškega prometa in razvoj ustrezne infrastrukture. 86 Zgled pri uvedbi brezplačnega potniškega prometa je občina Nova Gorica, ki je uvedla brezplačno progo Solkan-Nova Gorica-Šempeter. Odziv javnosti je bil izreden, saj se je število potnikov podvojilo. 160

161 Prav tako pa bi bilo potrebno proučiti zakonodajne možnosti s katerimi bi predpisali dostopnost z JPP kot pogoj gradnje novih sosesk, nakupovalnih centrov in javnih ustanov. Ministrstvo za promet v okviru Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih izvaja projekt Integrirani javni potniški promet, cilj katerega je povezava različnih vrst javnega prometa. Projekt bo končan leta 2012 (2013), vključuje pa naslednje korake: priprava conskega sistema, tarifnega sistema, usklajevanje baz na lokalni in državni ravni, sistem spremljanja in nadzora ter informiranja uporabnikov. Z njim povezan je tudi nov sistem koncesij, ki bo spremenil pogoje financiranja ter bolj natančno določil pogoje in dolžnosti države in prevoznikov. V okviru projekta je v pripravi tudi pilotni projekt z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije. Povečanje prometa osebnih vozil je tudi posledica netrajnostnega prostorskega razvoja, saj je glavni kriterij za razvoj novih stanovanjskih sosesk dostopnost do avtocestnega obroča, ne pa razvitost sistema javnega prometa. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 87 ima jasno začrtano usmeritev uravnoteženega prostorskega razvoja, kar pomeni, da širjenje in koncentracijo poselitve spremlja tudi razvoj učinkovitega in na vseh nivojih povezanega javnega prometa. Dejanska situacija s tem ni skladna, saj razvoja javnega prometa praktično ni. AN URE na področju javnega prometa predvideva izvajanje sledečih ukrepov: finančne spodbude in stimulativno subvencioniranje javnega potniškega prevoza promocija, ozaveščanje in informiranje o prednostih javnega potniškega prometa finančni instrumenti za omejitev dostopa osebnih vozil v mestna središča (selektivna parkirnina, zgoščevalne cestnine oz. vinjete) Poleg tega so pomembni tudi ukrepi za spodbujanje kolesarjenja, kjer AN URE predvideva finančne spodbude za gradnjo kolesarskih stez in podpornih objektov, odstranitev ovir za sprejem koles na vlak/avtobus ter financiranje promocijskih in izobraževalnih aktivnosti Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Potrebno je zagotoviti ustrezne pogoje, ki bodo omogočili večjo uporabo javnega potniškega prometa (v urbanih središčih), zlasti z (delnim) navzkrižnim financiranjem (npr. za prevoz zaposlenih na in iz dela). Ministrstvo za promet, ki je pristojno za izvajanje projekta Integrirani javni potniški promet, določene naloge že izvaja skladno s terminskim načrtom. Vsi ukrepi/instrumenti na področju javnega potniškega prometa lahko (praviloma) učinkujejo šele na daljši časovni rok (tudi upoštevajoč razmeroma slabo infrastrukturno stanje in splošen odnos družbe in posameznikov do javnega prometa). Za izvedbo ukrepov spodbujanja kolesarjenja iz AN URE je pristojno Ministrstvo za promet. 87 Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS) Ur.l. RS, št. 76/

162 Sredstva in viri Za izvedbo ukrepov spodbujanja javnega potniškega prometa iz AN URE so v obdobju potrebna sredstva v višini 7,5 mio EUR (brez investicij v prometna sredstva in infrastrukturo), za spodbujanje kolesarjenja pa v istem obdobju 3,5 mio EUR. Tabela 41: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo ukrepa spodbujanja javnega potniškega prometa v obdobju Javna finančna sredstva [mio EUR] Spodbujanje javnega potniškega prometa iz AN-URE Spodbujanje kolesarjenja iz AN- URE ,88 1,88 1,88 1,88 7,5 0,88 0,88 0,88 0,88 3,5 Za ukrepe spodbujanja kolesarjenja OP ROPI predvideva v obdobju sredstva v višini 7,7 mio EUR Spremljanje izvajanja Za spremljanje izvajanja je ključen podatek o številu prepeljanih potnikov ter potniških kilometrov v javnem prometu. Za spremljanje izvajanja ukrepa spodbujanje kolesarjenja je smiselno spremljati dolžino kolesarskih stez Učinki Število potnikov se je od leta 1990 zmanjšalo za 5x, opravljeni potniški kilometri so se v istem obdobju zmanjšali za 6,5x, število prevoženih kilometrov pa se je prepolovilo. Vrnitev zasedenosti linijskega javnega potniškega prometa na vrednosti iz leta 1990, bi v obdobju pomenilo povprečno zmanjšanje za 459 kt CO 2 ekv. Ob tem pa je potrebno poudariti, da bodo potniki javni potniški promet uporabljali le, če bo izpolnjeval njihove zahteve glede udobnosti, pogostosti vožnje, hitrosti in cene. Tabela 42: Učinki spodbujanja javnega potniškega prometa na zmanjšanje emisij TGP v obdobju Emisije TGP [kt CO 2 ekv] Spodbujanje javnega potniškega prometa

163 Trenutno stanje Osnovni mehanizem spodbujanja javnega potniškega prometa v delu, ki je v pristojnosti Ministrstva za promet ostaja izvajanje projekta Integrirani javni potniški promet, ki poteka v skladu s terminskim načrtom, kar pomeni, da so bili do konca leta 2008, izvedeni naslednji koraki: izdelava conskega modela, izdelava tarifnega sistema javnega potniškega prometa (JPP) v Sloveniji, izdelava integrirane baze vozno-rednih podatkov ter izdelava pravnih podlag za integrirani JPP (IJPP). Sistem subvencij se še ni spremenil. Mestna občina Ljubljana je sredi aprila 2009 začela s testiranjem sistema novega načina plačevanja javnega potniškega prometa, ki uvaja tudi uro in pol vožnje z enim plačilom (brez omejitve za število prestopanj). Poskusno obratovanje naj bi trajalo tri mesece. Število prepeljanih potnikov (brez mestnega javnega potniškega prometa) se je v letu 2008 povečalo za 0,6 %, potniški kilometri pa so se zmanjšali za 0,3 %. V mestnem javnem potniškem prometu je bil v letu 2008 zabeležen minimalen padec števila potnikov (-0,7 %). Glede na leto 2007 je bila zmanjšanje potniških kilometrov v javnem cestnem prometu in števila potnikov v mestnem potniškem prometu občutno manjše (leta 2007 oboje - 4 %). Drugačna slika je na področju javnega potniškega prometa po železnicah, kjer se je pozitiven trend iz leta 2007, nadaljeval tudi v letu V letu 2007 je bila rast potniških kilometrov 2,4 %, v letu 2008 pa 2,7 %, k čemu je zagotovo pripomogel aktiven pristop Slovenskih železnic. Zaradi velikega odstopanja stanja od cilja v OP TGP 2006, ki je posledica poznega začetka izvajanja ukrepov, je trenutno stanje izvajanja ukrepa ni zadovoljivo. Trenutno so v pripravi razpisne dokumentacije za oddajo SRN: Izdelava pravnih podlaga za pripravo zakona o IJPP, Izdelava integrirane vozno-redne baze podatkov in razpisna dokumentacija za Ekonomsko analizo con. 110 Trendi v javnem potniškem prometu [2002=100] 100 [2000=100] Prevoženi km Prepeljani potniki Potniški km Leto vir: IJS podatki: SURS, Slovenske železnice Slika 40: Gibanje osnovnih kazalnikov v javnem potniškem prometu (javni cestni promet, javni mestni promet ter javni promet po železnicah) 163

164 Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za promet mora: do konca leta 2009 pripraviti predlog sprememb akta o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem prometu zlasti z vidika spodbujanja povečevanja števila potnikov; nadaljevati z aktivnostmi projekta Integrirani javni potniški promet in Modernizacija železniškega omrežja skladno s časovnico; do septembra 2009 analizirati možnosti uvedbe navzkrižnega financiranja javnega potniškega prometa; v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter občinami do marca 2010 pripraviti akcijski načrt razvoja javnega potniškega prometa. v sodelovanju z mestnimi občinami do konca marca 2010 pripraviti predlog odsekov državnih cest z smernimi vozišči z dvema ali več prometnimi pasovi, kjer bi bilo smiselno, da je en prometni pas namenjen izključno za javni potniški promet 164

165 5.15 Trajnostni tovorni promet Cilj Glavni cilj ukrepa je omejiti rast cestnega tranzitnega tovornega prometa in zagotoviti čim večji prehod tovornega prometa na železnice. Dolgoročni cilj ukrepa, ki zaradi velikih zamud pri dosedanji implementaciji tega ukrepa, na zmanjšanje emisij v obdobju ne bo imel bistvenega vpliva, je tako na železnice preusmeriti vsaj polovico sedanjega cestnega tovornega prometa Kratka predstavitev Navedeni ukrepi se nanašajo zlasti na potrebno gradnjo in posodobitev železniške infrastrukture. Z vzpostavitvijo intermodalnosti in kakovostnejšimi storitvami železniškega tovornega prometa se bo tudi z realnejšimi obremenitvami cestnega tovornega prometa (vključevanje vseh stroškov v dajatve za uporabo prometne infrastrukture) povečala konkurenčnost železniškega prometa Naloge, roki in odgovornost za izvajanje V zvezi z izvajanjem ukrepa je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje (t.j. infrastrukturo), ki bo omogočala ustrezni prehod tovora iz cest na železnice. Določeni ukrepi na tem področju se že izvajajo, a niso zadostni, zato bo potrebno pripraviti dodatne instrumente za večjo konkurenčnost železniškega tovornega transporta. Izvajanje ukrepa je dolgoročno, glede na trenutno stanje pa je potrebno zelo pospešiti izvajanje. Odgovornost za izvajanje ima Ministrstvo za promet Sredstva in viri Ocenjena vrednost javnih sredstev za izvajanje ukrepa je usklajena z viri predvidenimi v AN URE za izvajanje ukrepa trajnostni tovorni promet, ki za obdobje znašajo 5,0 mio EUR. Ta sredstva ne zajemajo investicij v železniško infrastrukturo. Tabela 43: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo ukrepa trajnostni tovorni promet v obdobju Javna finančna sredstva [mio EUR] Trajnostni tovorni promet iz AN- URE 1,25 1,25 1,25 1, Spremljanje izvajanja Za izvajanje ukrepa je odgovorno Ministrstvo za promet. Ključni kazalec za spremljanje učinkov ukrepa je prepeljan tovor (tonski kilometri) po železnicah. Poleg tega je potrebno spremljati tudi delež prepeljanega tovora po železnicah v skupnem tovornem prometu, za kar je potrebno predvsem določiti količino prepeljanega tovora v cestnem prometu. 165

166 Učinki Tabela 44: Učinki spodbujanja prehoda tovornega prometa s cest na železnico na zmanjšanje emisij TGP v obdobju Emisije TGP [kt CO 2 ekv] Trajnostni tovorni promet Trenutno stanje Spodbude za tovorni železniški promet se v omejenem obsegu že izvajajo, dodatni instrumenti za njegovo večjo konkurenčnost pa se še niso začeli izvajati. Zaradi manjšanja deleža železniškega prometa v tovornem prometu v Sloveniji, ki je posledica neenakomernega vlaganja v prometno infrastrukturo, je izvajanje ukrepa trenutno nezadovoljivo. V letu 2008 je bila v okviru projekta Modernizacija železniškega omrežja zaključena posodobitev proge Pragersko-Ormož, s čimer se je povečala kapaciteta. Večji gradbeni projekti so še v fazi priprave dokumentacije. Tonski kilometri prepeljanega tovora po železnicah so se, po povečanju leta 2007 za 6,8 %, v letu 2008 zmanjšali za 2,3 %. Zmanjšanje je posledica upada mednarodnega prometa, kar lahko najverjetneje že pripišemo gospodarski krizi. Velik vpliv na tranzitni promet skozi Slovenijo ima tudi Luka Koper, ki je v letu 2008 povečala pretovor, glede na leto 2007, za 4,5 %, kar je manj od povečanja v letu 2007, ko je rast znašala 9,5 %. V letu 2008 je bil v Luki Koper opazen občutno nižji delež tovora prepeljanega po železnicah, saj je znašal samo 54 %, medtem ko je leta 2007 znašal 60 %. Spodbujanje trajnostnega tovornega prometa je tudi ena izmed razvojnih usmeritev OP ROPI za obdobje

167 Cestni in železniški blagovni prevoz [Mtkm] ,0% Cestni tovorni promet Železniški tovorni promet Delež železniškega prometa v tovornem prometu 25,9% 22,7% 21,8% 20,8% 0 0% Leto vir: IJS-CEU, podatki: SURS 50% 40% 30% 20% 10% Slika 41: Gibanje tovornega prometa po cestah in železnicah ter delež prevoza tovora po železnicah za obdobje Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za promet mora v najkrajšem času zagotoviti cestninjenje v prostem toku in s tem posledično zmanjšanje emisij onesnaževal in toplogrednih plinov v ozračje. zagotoviti hitrejše oziroma prioritetno izvajanje obstoječih projektov/programov (Modernizacija železniškega omrežja). do konca leta 2009 zagotovi vzpostavitev sistema spremljanja celotne količine prepeljanega tovora v cestnem prometu na področju R Slovenije. do marca leta 2010 v sodelovanju z DARS pripraviti predlog oblikovanja cestnine za tovorna vozila za uporabo cestninskih cest, ki bo upošteval tudi eksterne stroške infrastrukture, zgoščevanj, hrupa in nesreč ter eksterne stroške emisij onesnaževal in toplogrednih plinov v ozračje. 167

168 5.16 Emisije toplogrednih plinov iz tranzitnega prometa Cilj Cilj ukrepa je (neposredno) omejiti emisije TGP v tranzitnem prometu oziroma zagotoviti financiranje njihovih posledic na porast emisij R Slovenije, in sicer na način, da se preučijo oziroma vzpostavijo ustrezni fiskalni ukrepi (okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, trošarine na goriva, cestninjenje itd.) Kratka predstavitev Povečanje obsega mednarodnega tranzitnega prometa v preteklih letih je morda najpomembnejši dejavnik pri povečevanju emisij TGP v smislu (ne)doseganja kjotskih ciljev. Ne glede na to, da z vidika pristojnosti države oziroma Ministrstva za promet ni možno korenito vplivati na tranzitni promet, zlasti ne v delu, ki se nanaša na izvore in ponore v EU, pa je nujna priprava celovite strategije na področju tranzitnega prometa, zlasti tovornega. Za približno polovica cestnega blagovnega tranzita, katerega izvajajo nečlanice EU že velja režim dovolilnic, kjer se v praksi upoštevajo ekološke karakteristike vozil, kar posledično sicer vpliva tudi na emisije TGP, a ne v zadostnem obsegu Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Potrebno je izdelati celovito strategijo obvladovanja tranzitnega (tovornega) prometa, ki bo vključevala tudi emisije TGP. Glede na to, da gre zlasti za fiskalne ukrepe, je sprejetje ustrezne zakonodaje potrebno v najkrajšem možnem času. Odgovornost za izvajanje ukrepa je na strani Ministrstva za promet oziroma Ministrstva za finance Sredstva in viri Posebna sredstva (zaenkrat) niso predvidena, potrebna je izdelava celovite strategije za področje tranzitnega prometa. Analiza spreminjanja višine trošarin, ki lahko vpliva na državo nakupa tekočih goriv tranzitnega prometa je narejena v poglavju Spremljanje izvajanja Ministrstvo za promet mora v sodelovanju z Ministrstvom za finance mora nujno vzpostaviti metodologijo, ki bo omogočala, oceno nakupa goriv s strani tranzitnega prometa in s tem emisij TGP iz tranzitnega prometa Učinki V odsotnosti ustrezne strategije je težko govoriti o učinkih, dejstvo pa je, da se je tranzitni tovorni promet v zadnjih letih skokovito povečeval (60 % rast), na povečane emisije iz tega naslova pa so občutno vplivale ugodne cene pogonskih goriv do konca leta 2008 (emisije TGP so bilančno vezane na lokacijo nakupa goriva, kar negativno vpliva na doseganje kjotskih ciljev). Prav tako je v porastu tudi tranzitni potniški promet. Glede glavnih smeri tranzitnega prometa je v največjem porastu zlasti smer V-Z. Skoraj polovico tranzita izvajajo države nečlanice EU, preostanek pa 168

169 države EU. V železniškem prometu je obseg tranzitnega prometa v višini 90 % vsega prepeljanega blaga. Z dvigom trošarin na nivo, ki bi zagotavljal višjo ceno tekočih goriv, kot v Avstriji, na Madžarskem ter na Hrvaškem, bi se prodaja tekočih goriv v Sloveniji občutno zmanjšala, kar bo vplivalo tudi na javno finančne prihodke (Poglavje 5.3). Učinek je prikazan v Tabela 45. Tabela 45: Učinki dviga trošarin na nivo, ki omogoča višje cene pogonskih goriv glede na sosednje države, na zmanjšanje emisij TGP v obdobju Emisije TGP [kt CO 2 ekv] Emisije TGP iz tranzitnega prometa Trenutno stanje V letu 2009 je cena pogonskih goriv zaradi visokih trošarin višja od cen v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, kar je poleg gospodarske krize, občutno vplivalo na znižanje porabe v prvih mesecih (januar in februar 2009) glede na leti 2007 in Ne glede na to, pa v normalnih gospodarskih okoliščinah in v odsotnosti celovite strategije na področju tranzitnega prometa, z vidika emisij TGP ni moč pričakovati pozitivnih učinkov. V letu 2008 je prodaja goriva tranzitnemu prometu predstavljala vsaj 17 % celotne porabe tekočih pogonskih goriv v Sloveniji 88. Poraba (prodaja) pogonskih goriv v cesetenm prometu [ktoe] Ocena prodaje goriva tranzitnemu prometu Tranzit "Domača poraba" * Leto vir: IJS-CEU; podatki: SURS, DRSC Slika 42: Ocena prodaje goriva tranzitnemu prometu v obdobju Ocena temelji na primerjavi gibanja PLDP (povprečni letni dnevni promet) in prodaje goriv na ozemlju Slovenije. Iz teh dveh podatkov je možno oceniti povprečno porabo goriva na prevožen kilometer, ki se po letu 2006 hitro povečuje, kar je zagotovo posledica povečane prodaje motornih goriv v Sloveniji tranzitnemu prometu. 169

170 Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za promet mora: na državnih cestah nemudoma ponovno vzpostaviti redno spremljanje povprečnega letnega dnevnega prometa tujih tovornih motornih vozil. do konca leta 2009 pripraviti metodologijo za oceno količine tekočih pogonskih goriv, ki so prodane tranzitnemu prometu na ozemlju Slovenije. do sredine 2010 izdelati celovito strategijo obvladovanja cestnega tranzitnega tovornega prometa (ki bo vključevala tako okoljske kot finančne vplive), ki bo podlaga oziroma osnova za sprejetje ustreznih fiskalnih instrumentov, ki bodo vplivali (tudi) na zmanjšanje emisij TGP oziroma zagotovili ustrezna finančna sredstva za nakup emisijskih pravic Ministrstvo za finance mora do konca leta 2009 preveriti ali je višina trošarin na pogonska goriva ustrezno visoka (glej poglavje 5.3) 170

171 5.17 F-plini (fluorirani toplogredni plini) Ukrepi povezani z F-plini izhajajo iz naslednjih zakonodajnih okvirov: Tehnična specifikacija TSV 161 (izdaja 01) o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih 89 : cilj specifikacije je zmanjšanje emisij F-plinov iz klimatskih naprav vozil, ki predstavljajo največji vir emisij F-plinov. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o določenih fluoriranih toplogrednih plinih 90 : cilj uredbe je določitev pristojnega organa, nadzornega organa in prekrškov v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 842/2006 o F-plinih 91. Uredba o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov 92 : cilj uredbe je ureditev področja ravnanja z opremo, ki pokriva tudi različno opremo z vsebnostjo F-plinov, vezano na izvajanje Uredbe (ES) št. 842/2006 in vseh izvedbenih uredb Komisije 93. Pravilnik o strokovnem usposabljanju serviserjev opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline 94 : cilj pravilnika je določitev sestavin programa usposabljanja serviserjev opreme, ki vsebuje F-pline, določa tudi obseg in postopek preverjanja znanja serviserjev, obliko in vsebino spričevala o končanem programu usposabljanja serviserjev, vodenje evidence o izdanih spričevalih o uspešno končanem programu usposabljanja serviserjev in vodenje evidence o pooblaščenih serviserjih. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 95 : cilj uredbe je zmanjšanje emisij F-plinov preko uvedbe plačila okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov ter vodenje evidence o dajanju fluoriranih toplogrednih plinov v promet v Republiki Sloveniji in sicer o količini fluoriranih toplogrednih plinov, ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih plinov in namenu njihove uporabe Izdana skladno z Direktivo 2006/40/ES EP in Sveta o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L št. 161 z dne ) Uradni list RS, št. 32/07 Uredba (ES) št. 842/2006 EP in Sveta o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (UL L št. 161 z dne ) Uradni list RS, št. 78/08 Uredbe Komisije (ES) št. 303/2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval podjetjem in osebju glede nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalk (UL L št. 92 z dne ); Uredbe Komisije (ES) št. 1516/2007 o določitvi standardnih zahtev za preverjanje uhajanj pri nepremični opremi za hlajenje in klimatizacijo ter toplotnih črpalkah (UL L št. 335 z dne ); Uredbe Komisije (ES) št. 304/2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval podjetjem in osebju glede nepremičnih protipožarnih sistemov in gasilnih aparatov (UL L št. 92 z dne ); Uredbe Komisije (ES) št. 1497/2007 o določitvi standardnih zahtev glede preverjanja uhajanja za nepremične protipožarne sisteme, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline (UL L št. 333 z dne ); Uredbe Komisije (ES) št. 305/2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval osebju, ki zajema določene fluorirane toplogredne pline iz visokonapetostnih stikalnih mehanizmov (UL L št. 92 z dne ); Uredbe Komisije (ES) št. 306/2008 o določitvi minimalnih zahtev in pogojev za vzajemno priznavanje za izdajanje spričeval osebju, ki zajema nekatera topila na osnovi fluoriranih toplogrednih plinov iz opreme (UL L št. 92 z dne ); Uredbe Komisije (ES) št. 307/2008 o določitvi minimalnih zahtev za programe usposabljanja in pogojev za vzajemno priznavanje potrdil o usposabljanju za osebje glede klimatskih naprav v nekaterih motornih vozilih, ki vsebujejo določene fluorirane toplogredne pline (UL L št. 92 z dne ), Uradni list RS, št. 17/09 Uradni list RS št. 78/08 171

172 Kratka predstavitev Tehnična specifikacija ureja področje emisij iz klimatskih naprav vozil kategorije M1 in N1 (osebna vozila ter tovorna vozila do skupne mase 3,5 t). Specifikacija po 21. juniju 2009 prepoveduje registracijo vozil z vgrajeno klimatsko napravo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline z globalnim potencialom segrevanja nad 150, razen če stopnja uhajanja ne presega 40 oziroma 60 g na leto. Po 1. januarju 2017 pa specifikacija prepoveduje registracijo vseh vozil z vgrajeno klimatsko napravo, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline z globalnim potencialom segrevanja nad 150. Uredba o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov je združila dve omenjeni področji zaradi izvajanja dveh evropskih uredb, prvenstveno pa zaradi izvajanja Uredbe (ES) št. 842/2006 o F-plinih in izvedbenih uredb Komisije pri nas. Določila so vezana na: namestitev in vzdrževanje nepremične opreme za hlajenje in klimatizacijo in za toplotne črpalke ter za preverjanje uhajanja in za zajem na tej opremi v skladu z Uredbo 303/2008/ES, zajem topil v skladu z Uredbo 306/2008/ES, namestitev in vzdrževanje vgrajenih gasilnih sistemov s plini in gasilnih aparatov, preverjanje uhajanja in zajem na tej opremi v skladu z Uredbo 304/2008/ES, zajem fluoriranih toplogrednih plinov pri visokonapetostnih stikalnih mehanizmih v skladu z Uredbo 305/2008/ES in zajem fluoriranih toplogrednih plinov pri klimatskih napravah v motornih vozilih v skladu z Uredbo 307/2008/ES. Predpis med drugim določa pogoje in obvezne postopke za: vzdrževanje in namestitev opreme, preverjanje uhajanja in zajemanje iz opreme, predelavo in odstranjevanje opreme ter način pooblaščanja serviserjev in podjetij, način usposabljanja serviserjev za izvajanje preverjanja uhajanja in zajemanja ozonu škodljivih snovi in/ali fluoriranih toplogrednih plinov, kar dodatno določa še Pravilnik o strokovnem usposabljanju serviserjev opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline. Uredba določa tudi obvezno prijavo nepremične opreme, ki vsebuje 3 kg ali več fluoriranih toplogrednih plinov, pa tudi vsako nadaljnjo spremembo na opremi. V 7. členu iste uredbe je določeno, da upravljavec stalno vodi evidenco o tej opremi (servisno/kontrolno knjigo) ter letno poroča o polnjenju in zajemu za preteklo leto. K poročanju so zavezani tako upravljavci opreme kot pooblaščena podjetja, ki vzdržujejo to opremo. Omejena je tudi prodaja fluoriranih toplogrednih plinov tako, da lahko distributer (pridobitelj / uvoznik), skladno z 12. členom Uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov, dobavlja (prodaja) omenjene snovi samo končnim uporabnikom, ki izkažejo namen uporabe teh snovi. To je vezano tudi izvajanje Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo fluoriranih toplogrednih plinov pri proizvodnji, namestitvi in vzdrževanju opreme, ki vsebuje te pline. Uredba z različno 172

173 višino glede na to ali gre za prvo polnitev oz. proizvodnjo ali za ponovno polnitev spodbuja k zmanjšanju puščanja fluoriranih plinov iz naprav. Pri prvi polnitvi oz. proizvodnji se plača samo 5 % dajatve, medtem ko se ob ponovni polnitvi plača 100 % dajatve. Dajatev se plača na enoto obremenitve, ki je enakovredna 1 kg CO Polna dajatev bo uvedena postopno do leta 2013, in sicer leta %, %, % in % Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Tehnična specifikacija sodi v pristojnost Ministrstva za promet. Vsa ostala zakonodaja s tega področja sodi v pristojnost Ministrstva za okolje in prostor. Agencija RS za okolje, Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost zraka vodi upravne postopke, obvešča in izobražuje uporabnike teh snovi, zbira letna poročila in obdeluje podatke za poročanje institucijam EU ter aktivno sodeluje pri sprejemanju in implementaciji novih predpisov Sredstva in viri Proračunska sredstva za izvajanje ukrepa niso potrebna Spremljanje izvajanja Za spremljanje izvajanja so potrebni naslednji podatki: Letna količina fluoriranih plinov uporabljenih za polnjenje naprav ter zajeta količina plinov (vir: ARSO). Realno je pričakovati, da bodo podatki, zbrani iz poročil upravljavcev opreme in pooblaščenih podjetij, šele podatki iz poročil za leto 2009, obdelani v Letna višina plačane okoljske dajatve zaradi onesnaževanja zraka z emisijo fluoriranih toplogrednih plinov (vir: Carina) Učinki Glavni učinek ukrepa izhaja iz tehnične specifikacije, in sicer 10 kt CO 2 ekv. Sledi učinek zbiranja starih osebnih vozil in zajema F-plinov iz njih, ki v obdobju znaša 7 kt CO 2 ekv, nato zajem F-plinov iz odstranjenih hladilnikov in zamrzovalnikov (9 kt CO 2 ekv) ter uredbe o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov (1 kt CO 2 ekv). Skupni učinek torej znaša 24 kt CO 2 ekv Trenutno stanje Izvajanje ukrepa je zadovoljivo Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za okolje in prostor mora do marca leta 2010 pripraviti analizo sistema zajema izrabljenih motornih vozil predvsem z vidika, kaj se z njimi dogaja po prenehanju uporabe in na podlagi Količino plina je potrebno pomnožiti še s toplogrednim potencialom snovi. Vsota ni enaka zaradi zaokroževanja. 173

174 rezultatov pripraviti spremembo zakonodaje, ki bo omogočala večjo učinkovitost sistema; do marca leta 2010 analizirati sistem zajema odsluženih hladilnih in zamrzovalnih naprav (kakšen delež naprav sistem pokriva) in na podlagi rezultatov pripraviti potrebne spremembo zakonodaje, ki bo omogočala večjo učinkovitost sistema. 174

175 5.18 Ukrepi v kmetijstvu Potenciali in ukrepi Za slovensko kmetijstvo je značilna velika razdrobljenost. Povprečno kmetijsko gospodarstvo ima le 6,3 ha kmetijske zemlje v uporabi in redi manj kot 6 glav velike živine, kar je precej pod povprečjem držav EU. To je z vidika emisij TGP po eni strani ugodno, saj je intenzivnost kmetovanja na majhnih gospodarstvih praviloma manjša kot na velikih. Po drugi strani pa razdrobljenost otežuje izvajanje nekaterih ukrepov, kot so izobraževanje in nadzor, uvajanje paše, gradnja naprav za pridobivanje bioplina in drugo. Možnosti za zmanjšanje emisij v kmetijstvu je precej. Zaradi razpršenih emisij in zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na emisije, pa je dejanske emisije težje evidentirati. Težko je tudi dokazati učinke nekaterih najpomembnejših ukrepov. Poleg tega so nekateri ukrepi v nasprotju z drugimi okoljskimi cilji, kot so varovanje voda, ohranjanje biološke raznovrstnosti in zagotavljanje dobrega počutja živali. Tako so npr. emisije TGP na enoto proizvoda pri ekstenzivni živinoreji precej večje kot pri intenzivni živinoreji, slednja pa je deležna kritike zaradi nekaterih drugih negativnih vplivov na okolje. Na drugih področjih, predvsem pri zmerni in učinkoviti rabi dušikovih gnojil, so ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov skladni z drugimi okoljskimi cilji. Kmetijstvo lahko prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov tudi s pridelavo energetskih rastlin, denimo oljne ogrščice za proizvodnjo biogoriv, ter s proizvodnjo električne energije in toplote iz bioplina. Učinki teh aktivnosti se kažejo v zmanjšanju emisij v sektorju energetike. Za zmanjšanje emisij TGP so predlagani naslednji ukrepi: povečanje učinkovitosti reje domačih živali z namenom zmanjšanja emisij TGP na enoto prirejenega mleka in mesa, uvajanje načinov reje, ki zmanjšujejo emisije TGP (gradnja naprav za pridobivanje bioplina ), povečanje obsega pašne reje goved, racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom. 1. POVEČANJE UČINKOVITOSTI REJE DOMAČIH ŽIVALI Cilj Cilj ukrepa je povečati učinkovitost reje goved z namenom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov na enoto prirejenega mleka in mesa. Gre za ukrep, ki omogoča zmanjšanje števila živali brez negativnih posledic za prehransko varnost in ekonomski položaj kmetij. Izhodišče Pri reji domačih živali nastajata metan in didušikov oksid. Zaradi obsežne reje in posebnosti prebavljanja (fermentacija v predželodcih), prispeva govedoreja približno 50 % vseh emisij TGP v kmetijstvu. Pri govedu se v obliki metana v zrak sprosti od 2 do 12 % zaužite bruto energije, z blatom in sečem pa 75 do 85 % zaužitega dušika. Najbolj so problematične živali z zelo počasno rastjo in majhno mlečnostjo, pri 175

176 katerih se večina energije in beljakovin porabi za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij. Z izboljšanjem učinkovitosti reje je mogoče količine sproščenega metana ter izločenega dušika na enoto prirejenega mleka in mesa precej zmanjšati. Ker predstavljajo emisije metana in didušikovega oksida izgube energije oz. dušika, imajo rejci za zmanjšanje emisij neposreden ekonomski interes. V obdobju so se izpusti toplogrednih plinov na enoto prirejenega mleka zmanjšali za 14 %. Na tem področju je še precej rezerv, ki pa jih je mogoče izkoristiti le z izobraževanjem rejcev v smeri izboljšanja učinkovitosti reje. Gre za izboljšanje povprečne mlečnosti krav molznic, izboljšanje reprodukcijskih parametrov (krajši poporodni premor), povečanje dolgoživosti, izboljšanje dnevnih prirastov pri govejih pitancih in pitanju na večjo telesno maso ob zakolu. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano prispeva k povečevanju učinkovitosti prireje mleka in mesa s financiranjem strokovnih nalog v govedoreji, ki se izvajajo v okviru Skupnega temeljnega rejskega programa, katerega izvajanje ureja Zakon o živinoreji. Osnovni cilj nalog je izboljšanje plemenske vrednosti živali, naloge pa poleg tega vplivajo tudi na izboljšanje menedžmenta na kmetijah v kontroli prireje mleka. V kontroli prireje mleka je trenutno vključeno približno 75 % vseh krav molznic v Sloveniji. K učinkovitejši prireji mleka in mesa prispeva tudi javna svetovalna služba, ki se izvaja v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, financira pa jo Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. V ukrep, ki je predlagan v okviru tega operativnega programa, je vključen le manjši del nalog, ki prispevajo k zmanjševanju emisij TGP, s selekcijskega vidika pa so manj pomembne. Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Inštrument za doseganje ciljev v okviru ukrepa povečanje učinkovitosti reje domačih živali je nadgradnja in vzdrževanje obstoječega informacijskega sistema, ki bo rejcem nudil podporo pri odločitvah, ki vodijo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in jih informiral o stanju na njihovih kmetijah. Gre za informacije, ki s selekcijskega vidika niso nujno potrebne, prispevajo pa k zmanjšanju TGP. Podatki za molznice so na ravni posameznih živali na voljo prek spleta, enkrat mesečno pa so rejci o stanju obveščeni po pošti. Informacije so na voljo rejcem in strokovnim službam (svetovalci, veterinarji). Gre za naslednje informacije: razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku, ki kaže na ustreznost oskrbe živali z energijo in posledično na emisije metana, vsebnost sečnine v mleku, ki kaže na ustreznost oskrbe živali z beljakovinami in posledično na emisije didušikovega oksida, reprodukcijski parametri, ki kažejo na rednost reprodukcijskega ciklusa in posledično na emisije metana in didušikovega oksida, dolgoživost, ki kaže na obremenjenost prirejenega mleka s TGP, ki nastanejo pri vzreji živali za remont, izpusti toplogrednih plinov na enoto prirejenega mleka na ravni kmetije po posameznih letih in v primerjavi z izpusti na ravni države. Sistem za obveščanje rejcev o učinkovitosti prireje govejega mesa še ni razvit. Z zajemom podatkov iz klavnic bi bilo ob pomoči že obstoječe baze o rojstvih telet smiselno razviti tudi slednje. 176

177 Za izvajanje inštrumenta»nadgrajevanje in vzdrževanje informacijskega sistema«je zadolženo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za varno hrano. Terminski plan se določi v okviru letnega programa izvajanja strokovnih nalog. Sredstva in viri Za izvajanje inštrumenta»nadgrajevanje in vzdrževanje informacijskega sistema«je treba v zvezi z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov zagotoviti do EUR letno. Spremljanje izvajanja Izvajanje inštrumenta spremlja naročnik (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Izvajalci poročajo o izvajanju inštrumenta v okviru rednega poročanja o izvajanju strokovnih nalog, s tem da je poročilo o izvajanju tega dela predstavljeno v posebnem poglavju. Učinek inštrumenta bo opredeljen z naslednjimi kazalci: število kmetij in krav molznic, ki so vključene v kontrolo prireje mleka ter njihov delež od skupnega števila krav v državi, število obiskov spletne strani, emisije TGP na kg prirejenega mleka za molznice v kontroli prireje mleka, emisije TGP na kg prirejenega mleka za vse molznice v državi, emisije TGP na kg prirejenega govejega mesa. Učinki Predvidevamo, da se bodo zaradi izvajanja ukrepa izpusti TGP na enoto prirejenega mleka do leta 2012 zmanjšali za 5 %. Ob nespremenjeni prireji mleka pomeni to letno 0,98 kt manj metana in 0,02 kt manj N 2 O, kar ustreza 27 kt CO 2 ekvivalenta. Pri prireji govejega mesa do leta 2012 še ne pričakujemo učinka. Stanje glede izvajanja aktivnosti Inštrument se v večjem delu izvaja. V okviru letnega programa izvajanja strokovnih nalog je treba zagotoviti sredstva za vzdrževanje modula za spleten dostop do podatkov o emisijah pri reji krav molznic po posameznih kmetijah in mesečno sporočanje rezultatov kontrole prireje mleka po pošti. Razviti je treba modul za spremljanje učinkovitosti prireje govejega mesa. 2. UVAJANJE ANAEROBNIH DIGESTORJEV ZA PROIZVODNJO BIOPLINA NA VELIKE FARME IN NA KMETIJE Cilj Cilj ukrepa je povečati je zajeti del metana, ki nastane pri skladiščenju živinskih gnojil in ga uporabiti za pridobivanje energije. Izhodišče Ukrep ima dvojni učinek, saj se z gradnjo bioplinskih naprav v sektorju kmetijstvo zmanjšajo izpusti metana, v sektorju energetika pa se izboljša oskrba z obnovljivimi viri energije. Glavna omejitev za izvajanje ukrepa je razdrobljenost slovenske živinoreje, saj je gradnja bioplinskih naprav ekonomična le na velikih gospodarstvih. S povečevanjem cene energije se interes za proizvodnjo bioplina povečuje. Naloge, roki in odgovornost za izvajanje 177

178 Instrument za izvedbo tega ukrepa je subvencioniranje električne energije iz bioplina ter obveščanje in izobraževanje potencialnih graditeljev. Pri subvencioniranju gradnje bioplinskih naprav je treba dati napravam, ki bodo bioplin proizvajale pretežno iz živinskih gnojil, prednost pred napravami, ki bodo bioplin proizvajale iz drugih rastlinskih materialov. Sredstva in viri Sredstva za izvajanje inštrumentov v okviru ukrepa uvajanje anaerobnih digestorjev za proizvodnjo bioplina na velike farme in na kmetije se zagotavlja v okviru ukrepa 5.7 Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Spremljanje izvajanja Spremljanje izvajanja je opisano v poglavju 5.7. Učinki Predvidevamo, da se bodo zaradi uvajanja bioplinskih naprav na kmetije letni izpusti metana iz gnojišč do leta 2012 zmanjšali za 0,37 kt, kar ustreza 7,8 kt CO 2 ekvivalenta. 3. POVEČANJE OBSEGA PAŠNE REJE GOVED Cilj Cilj ukrepa je povečati obseg reje goved na paši in s tem zmanjšati emisije metana pri skladiščenju živinskih gnojil. Izhodišče S pašo se izognemo emisijam metana, ki sicer nastane pri skladiščenju živinskih gnojil. Pašna reja prispeva tudi k zmanjšanju emisij zaradi rabe fosilnih goriv pri spravilu in transportu krme za živali v hlevski reji. Paša je tudi ekonomsko zanimiva, njeno izvedbo pa v Sloveniji močno omejujejo podnebne razmere (dolge zime, neenakomerno porazdeljene padavine), razdrobljenost zemljišč in velika povprečna oddaljenost zemljišč od kmetij. Pomemben instrument za povečanje deleža živali na paši je spodbujanje strokovnega in svetovalnega dela na področju pašništva in zložbe kmetijskih zemljišč. Pomembno je tudi ustrezno reševanje problema širjenja velikih zveri na območja, ki so primerna za pašo. Pri nestrokovnem prehodu na zelo ekstenzivne načine paše obstaja nevarnost, da se bodo emisije TGP na enoto proizvoda (mleka ali mesa) povečale. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano prispeva k povečevanju obsega paše prek financiranja kmetijske svetovalne službe in s financiranjem posebnih izobraževanj v sklopu Programa razvoja podeželja (PRP). V okviru PRP se izvaja tudi ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, ki med drugim predvideva naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali. Ukrep Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva med drugim podpira tudi zložbe kmetijskih zemljišč in s tem lažjo izvedbo paše, ukrep Planinska paša pa neposredno spodbuja pašo na teh območjih. Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Inštrumenti za doseganje ciljev v okviru ukrepa Povečanje obsega pašne reje goved so naslednji: 178

179 izobraževanje kmetov v okviru ukrepov PRP, kritje stroškov dodatno vloženega dela zaradi varovanja črede pred napadi velikih zveri in kritje stroškov dodatno vloženega dela za ohranjanje planinske paše. Za izvajanje inštrumentov je zadolženo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za sonaravno kmetijstvo, Oddelek za kmetijstvo in okolje. Izvajanje določata Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje v letih in Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo v letih Sredstva in viri Za izvajanje inštrumenta je treba v zvezi z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov zagotoviti EUR letno (30 % TGP ostalo varovanje voda). Vira financiranja sta proračun Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Evropski sklad za razvoj podeželja. Spremljanje izvajanja Za spremljanje, nadzor in vrednotenje Programa razvoja podeželja je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Učinek inštrumenta bo opredeljen z naslednjimi kazalci: število udeležencev izobraževanj (ARSKTRP), število goved v pašni reji, obseg sredstev PRP za ukrepe (Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri pa neposredno spodbuja pašo na teh območjih, Posodabljanje kmetijskih gospodarstev in Izboljšanje in razvoj infrastrukture). Učinki Predvidevamo, da se bodo zaradi izvajanja ukrepa letni izpusti TGP do leta 2012 zmanjšali za 16 kt CO 2 ekvivalenta. Stanje glede izvajanja aktivnosti Inštrumenta se izvajata. Vsi prejemniki okoljskih plačil so se dolžni izobraževati v obsegu najmanj 4 ure letno. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja izplačuje upravičencem stroške dodatno vloženega dela za varovanja črede pred napadi velikih zveri. 4. RACIONALNO GNOJENJE KMETIJSKIH RASTLIN Z DUŠIKOM Cilj Cilj ukrepa je izboljšati učinkovitost kroženja dušika na kmetiji in s tem zmanjšati potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil, posledično pa tudi emisije didušikovega oksida. Izhodišče Uradni list RS, št. 11/09 Uradni list RS, št. 11/09 179

180 Gnojenje kmetijskih rastlin z mineralnimi gnojili prispeva v Sloveniji nekaj več kot 8 % vseh emisij TGP v kmetijstvu. V to vrednost niso zajete emisije, ki nastanejo zaradi uhajanja dušikovih spojin in zaradi rabe fosilnih goriv pri proizvodnji mineralnih gnojil, saj se te emisije vodijo v sektorju industrijski procesi. Zaradi razvite živinoreje razpolagamo v Sloveniji z razmeroma veliko količino živinskih gnojil. Z izboljšanjem učinkovitosti kroženja dušika na kmetijah je mogoče zmanjšati potrebe po dušiku iz mineralnih gnojil, posledično pa tudi emisije didušikovega oksida. Najpomembnejši instrument za izboljšanje učinkovitosti kroženja dušika je spodbujanje integriranega kmetijstva, ki mora biti zasnovano tako, da omogoča vračanje rastlinskih hranil iz živinoreje v rastlinsko pridelavo. Pomembno je tudi spodbujanje strokovnega in svetovalnega dela na področju ravnanja z živinskimi gnojili in prehrane rastlin. Pri spodbujanju racionalnejšega gnojenja je največja ovira razdrobljenost kmetijstva, saj je treba za razmeroma majhen učinek izobraziti veliko število kmetov. Nekateri postopki, kot so npr. hitri talni testi za določanje oskrbljenosti rastlin z dušikom, so za majhne parcele predragi. V okviru Programa razvoja podeželja se izvajajo številni ukrepi, ki neposredno prispevajo k zmanjšanju porabe mineralnih gnojil. Predvsem gre za ukrepe: Ohranjanje kolobarja, Ozelenitev njivskih površin, Integrirano poljedelstvo, Integrirano sadjarstvo, Integrirano vinogradništvo, Integrirano zelenjadarstvo in Ekološko kmetovanje, ki poleg zahtev po gnojenju na podlagi analize tal in gnojilnega načrta, tudi neposredno omejujejo gnojenje z dušikom iz mineralnih gnojil. K zmanjšanju porabe mineralnih gnojil pa prispevajo tudi vsi ostali kmetijsko okoljski ukrepi, saj se morajo vsi prejemniki plačil dodatno izobraževati v obsegu najmanj 4 ure na leto, z mineralnimi gnojili pa gnojiti na podlagi gnojilnega načrta, ki upošteva tudi rezultate analize tal. Za vse kmete, ki so vključeni v kmetijsko okoljske ukrepe (skupaj jih je 21) velja tudi posebna omejitev za obremenitev kmetijskih zemljišč z živino. Leta 2006 je bilo v vsaj en kmetijsko okoljski ukrep vključenih že ha, kar je več kot 40 % vseh kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja učinkovitejše kroženje dušika tudi s financiranjem javne svetovalne službe. Javna svetovalna služba na področju prehrane rastlin in kmetijsko okoljski ukrepi so usmerjeni predvsem v povečevanje konkurenčnosti okolju prijaznega kmetijstva in varovanju voda pred onesnaženjem z nitrati. Le manjši del se nanaša na zmanjševanje emisij TGP. V okviru tega ukrepa so prikazani le stroški za katere menimo, da jih je mogoče neposredno pripisati aktivnostim v zvezi z zmanjševanjem emisij TGP. V preteklosti se je poraba N iz mineralnih gnojil zaradi učinkovitejše rabe že precej zmanjšala (od 2000 do 2007 za dobrih 13 %) in zaradi tega pričakujemo, da bo na tem področju napredovanje vse počasnejše. Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Inštrumenti za doseganje ciljev v okviru ukrepa Racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom so naslednji: izobraževanje kmetov v okviru ukrepov PRP, kritje stroškov analiz tal. Za izvajanje inštrumentov je zadolženo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za sonaravno kmetijstvo, Oddelek za kmetijstvo in okolje. Izvajanje določata Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje v letih in Uredba o plačilih za kmetijsko 180

181 okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo v letih Sredstva in viri Za izvajanje inštrumenta je treba v zvezi z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov zagotoviti EUR letno. Vira financiranja sta proračun Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Evropski sklad za razvoj podeželja. Spremljanje izvajanja Za spremljanje, nadzor in vrednotenje Programa razvoja podeželja je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Učinek inštrumenta bo opredeljen z naslednjimi kazalci: število udeležencev izobraževanj, poraba N iz mineralnih gnojil 100 za gnojenje kmetijskih rastlin, vključenost kmetij v Integrirano kmetijstvo in Ekološko kmetijstvo ter v ukrepa Ohranjanje kolobarja, Ozelenitev njivskih površin. Učinki Predvidevamo, da se bodo zaradi izvajanja ukrepa letni izpusti TGP do leta 2012 zmanjšali za 30 kt CO 2 ekvivalenta. Stanje glede izvajanja aktivnosti Inštrumenta se izvajata. Vsi prejemniki okoljskih plačil so se dolžni izobraževati v obsegu najmanj 4 ure letno. V plačila za kmetijsko okoljske ukrepe, ki jih izplačuje ARSKTRP, so vračunani tudi stroški analiz tal Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mora: v okviru letnega programa izvajanja strokovnih nalog zagotoviti sredstva za vzdrževanje modula za spletni dostop do podatkov o emisijah pri reji krav molznic po posameznih kmetijah in mesečno sporočanje rezultatov kontrole prireje mleka; do konca leta 2010 zagotoviti razvoj modula za spremljanje učinkovitosti prireje govejega mesa. 100 Poraba rastlinskega hranila N (kazalec ARSO - Poraba mineralnih gnojil) 181

182 5.19 Zmanjšanje emisij iz ravnanja z odpadki Biološko razgradljivi odpadki (ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki iz vrtov ali parkov, papir, karton) se razgradijo, če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja. Emisije toplogrednih plinov so v obeh pogojih razgradnje bistveno različne; neprimerno večji učinek ima anaerobni razkroj. Pri odlaganju odpadkov z vgrajevanjem odpadkov v telo odlagališča prihaja do anaerobnega razkroja biološko razgradljivih odpadkov (BIOO) oziroma do tvorbe odlagališčnega plina 101, ki je toplogredni plin. Ukrepi OP TGP na področju ravnanja s komunalnimi odpadki izhajajo predvsem iz prvega Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin biorazgradljivih odpadkov za obdobje do konca leta 2008 (OP BIOO 2004) ter zakonodaje, ki je urejala ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami. Od sprejetja OP BIOO 2004 je v Sloveniji sledilo zelo dinamično in sistemsko uvajanje novih predpisov s področja ravnanja z odpadki. Tako je v letu 2008 je bilo sprejetih ali noveliranih okoli 30 predpisov, predvsem zaradi prilagoditve evropskemu pravnemu redu, Vlada RS pa je konec marca 2008 sprejela Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje (OP BIOO). Ta operativni program poleg Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO) določa smernice za izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij TGP iz ravnanja z odpadki oziroma dodatne ukrepe, ki bodo nezadovoljivo stanje na tem področju izboljšali ter poenotili delovanje javnih služb varstva okolja Cilj V Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja so za področje ravnanja z komunalnimi odpadki določeni naslednji zavezujoči cilji, ki vplivajo na zmanjšanje emisij TGP iz odpadkov: v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 55 % ali več od nastalih količin komunalnih odpadkov in jih (v neto iznosu) snovno izrabiti vsaj 42 % ali več, izločiti vse kuhinjske odpadke in jih biološko predelati, obdelati vse preostanke odpadkov tako, da vsebnost skupnega organskega ogljika (TOC) ne bo presegala 5 %, termično obdelati preostanke odpadkov, kjer mejne vrednosti 5 % TOC z drugimi postopki ni mogoče doseči in tiste organske odpadke pri katerih je taka obdelava nujna, zmanjšati količine odloženih biološko razgradljivih odpadkov od 47 % v strukturi odloženih odpadkov na 16 % do leta ter zmanjšati potencial nastajanja in emisij toplogrednih plinov za kt CO 2 ekv do leta 2012 Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje , kot cilje določa: Odlagališčni plin oziroma plin, ki nastaja pri anaerobnem razkroju v fazi intenzivne razgradnje je sestavljen iz približno polovice CO 2 in polovice CH 4, drugih plinov (H 2 S, NH 3, N 2, CO) je le nekaj odstotkov. Uradni list RS, št. 2/06 Sklep Vlade RS št /2008/5 z dne

183 prioriteto preusmeritve tokov odpadkov od odlaganja, prednostno v recikliranje kot postopek predelave; prednostno upoštevanje petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki, in sicer o preprečevanje nastajanja odpadkov, kar zajema kakršnekoli ukrepe, sprejete preden snov, material ali proizvod postane odpadek, o pripravo za ponovno uporabo; o recikliranje; o o drugo predelavo (npr. predelavo v energetske namene); odstranjevanje, pri čemer je odlaganje odpadkov na odlagališčih najslabša možnost,ki se uporablja samo v primerih, ko odpadkov ni možno predelati ali odstraniti na drug način; pospešitev in izboljšanje ločenega zbiranja na izvoru; zmanjševanje odlaganja biorazgradljivih odpadkov s 63 % od vseh odloženih količin komunalnih odpadkov v izhodiščnem letu 1995, na 22 % do leta : o 50 % skupne količine (po teži) BIOO v komunalnih odpadkih glede na nastale količine v izhodiščnem letu 1995, najkasneje do ; o 35 % skupne količine(po teži) BIOO v komunalnih odpadkih glede na nastale količine v izhodiščnem letu 1995, najkasneje do ; vzpostavitev učinkovite obdelavo preostanka komunalnih odpadkov; odgovornost proizvajalcev in povzročiteljev odpadkov; uvoz odpadkov na postopek odstranjevanja D1- odlaganje odpadkov v ali na zemljo ni dovoljen; odlaganje le preostankov komunalnih odpadkov, ki ustrezajo zahtevam Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih 104 ; TOC 5 % mase s.s. (oz. 18 % po mehansko biološko obdelavi) in kurilna vrednost kj/kg; Glede organskih kuhinjskih odpadkov, ki predstavljajo ločeno frakcijo komunalnih odpadkov, so cilji skladno z OP BIOO naslednji: izločitev vseh organskih odpadkov in njihova biološka predelava, vzpostavitev ločenega zbiranja organskih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva in ločenega zbiranja organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev na zaokroženih območjih poselitve z več kot prebivalci in z gostoto poselitve več kot 20 prebivalcev na 1 ha (do ), zagotovitev kompostiranja organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev v malih komunalnih kompostarnah, najmanj na geografsko zaokroženih območjih poselitve z več kot 500 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha (do ) Kratka predstavitev V OP TGP so predvideni naslednji ukrepi: ločevanje posameznih frakcij odpadkov in njihova snovna izraba ali reciklaža (zmanjševanje količin odloženih odpadkov) ter kompostiranje, ločeno zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov in njihova predelava v biogorivo, predelava odpadnih jedilnih olj in masti v biodizel, odplinjevanje in sežig, energijska izraba ali uporaba plina na odlagališčih. 104 Uradni list RS, št. 32/06, 98/07 in 62/08 183

184 Eden ključnih problemov Republike Slovenije na področju ravnanja z odpadki so zapolnjena odlagališča odpadkov in neizgrajenost novih regijskih odlagališč, ki bi z vso pripadajočo infrastrukturo omogočala ponovno uporabo dela odpadkov kot surovine in ločevanje pripeljanih odpadkov ter njihovo obdelavo in odlaganje. Eden od ukrepov za dosego ciljev iz OP BIOO je tudi sistematično zapiranje komunalnih odlagališč, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev glede delovanja odlagališča. Stanje koncem leta 2007 kaže, da je v Republiki Sloveniji evidentiranih 83 odlagališč v različnih upravnih postopkih. Od teh je po vrsti 12 inertnih, 69 nenevarnih in 2 nevarni odlagališči, med njimi je 60 komunalnih in 23 industrijskih odlagališč. Od 83 odlagališč jih je 22 (16 komunalnih in 6 industrijskih) že prenehalo odlagati odpadke, od ostalih 61 jih bo z odlaganjem definitivno prenehalo do konca leta 2008 naslednjih 16 (8 komunalnih in 8 industrijskih). Po bo v zvezi z odlaganjem preostankov komunalnih odpadkov obratovalo predvidoma le 15 regijskih centrov ravnanja z odpadki. Iz poročil upravljavcev odlagališč izhaja, da je imela Republika Slovenija ob koncu leta 2007 na razpolago še približno 6,2 mio ton obstoječega razpoložljivega odlagalnega prostora, kar ob izredno visoki količini odloženih komunalnih odpadkov na prebivalca (418 kg/leto) zadošča za dobrih sedem let (v kohezijskih projektih pa je še vključena dodatna nadgradnja odlagalnih polj). Republika Slovenija se je prav zato odločila usmerjati investicije v t. i. velike projekte z regijskim značajem, ki celovito rešujejo problem ravnanja z odpadki na določenem območju. Tako je pripravljen OP ROPI, kot izvajalski dokument za sofinanciranje teh projektov iz razpoložljivih sredstev Kohezijskega sklada. Ključna naloga OP ROPI na področju ravnanja z odpadki je tako vzpostavitev celotne mreže infrastrukturnih objektov in naprav kot sledi: izgradnja regijskih odlagališč in zbirnih centrov, posodobitev obstoječih regijskih centrov z napravami za obdelavo odpadkov, ureditev ravnanja z blatom iz čistilnih naprav in ureditev in posodobitev odlagališča za nevarne odpadke. Poleg tega bodo aktivnosti usmerjene tudi v sanacijo nekaterih območij onesnaženih z odpadnimi olji in PCB ter izvedba postopne zamenjave PCB in sorodnih spojin z okolju prijaznejšimi spojinami na osnovi evropske zakonodaje. V tem primeru bodo sredstva podeljena skladno s pravili državnih pomoči. Ključne aktivnosti OP ROPI so usmerjene v: pripravo novih zbirnih centrov, izgradnjo regijskih centrov za ravnanje z odpadki (Notranjska, Istra in Kras, Gorenjska, Koroška, SV Slovenija, Ljubljana), tehnološko dopolnitev obstoječih regijskih centrov z napravami za obdelavo odpadkov pred odstranjevanjem in monitoring ter čiščenje izcednih voda (odlagališča nenevarnih in nevarnih odpadkov), izgradnjo enega do dveh objektov za energetsko obdelavo oz. sežig preostanka odpadkov in blata čistilnih naprav, sanacijo odlagališč odpadkov in starih bremen zaradi odpadnih olj, pesticidov in PCB. Predlagani so tudi naslednji omilitveni ukrepi zmanjšanje vplivov na okolje: soproizvodnja toplote in električne energije iz odlagališčnega plina ter plina iz čistilnih naprav odpadne vode; inovativno obračunavanje stroškov za ravnanje s komunalnimi odpadki. 184

185 V letu 2009 bo novelirana Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (veljavna odredba je bila sprejeta v letu 2001 in je prinesla vzpostavitev enotnega sistema zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov) zaradi doseganja okoljskih ciljev. S spremembami odredbe bo bolj določno opredeljen način izvajanja javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in zaostreni pogoji za odlaganje preostankov komunalnih odpadkov. Odredba bo nadgrajena na nivo uredbe - tudi zaradi dodatka kazenskih določb, del, ki se nanaša na oskrbovalni standard pa na nivo pravilnika. Zaradi transparentnosti poslovanja bo ločeno poslovanje obeh izvajalcev gospodarske javne službe - torej zbiranja in prevoza od odlaganja preostankov obdelanih komunalnih odpadkov. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih bo spremenjena in dopolnjena skladno z zahtevami EK (predpis je potrebno uskladiti z Direktivo). Spremenjena in dopolnjena bo tudi Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v delu, ki se nanaša na zbiranje odpadne komunalne embalaže v okviru obvezne javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov) Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Za izvedbo ukrepa so odgovorni: lokalne skupnosti ter izvajalci gospodarske javne službe ravnanja z ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov ter Ministrstvo za okolje in prostor (Direktorat za okolje, Direktorat za evropske zadeve in investicije, Direktorat za prostor). Naloge na področju ravnanja s komunalnimi odpadki se izvajajo na treh nivojih skladno z regionalnim konceptom. Lokalni (občinski) nivo: zbiranje komunalnih odpadkov, zagotavljanje čim boljšega ločevanja odpadkov na izvoru, naknadno sortiranje, preprostejši postopki obdelave in predelave odpadkov (na primer stiskanje, kompostiranje v kopah na prostem in podobno) ter oddajanje posameznih frakcij v nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi; Regijski (medobčinski) nivo: centri 1. reda (le izjemoma 2. reda): naknadno sortiranje, obdelava in predelava odpadkov (kompostarne, MBO,..), oddajanje določenih frakcij v nadaljnjo predelavo v skladu s predpisi recikliranje in ponovna uporaba ločeno zbranih frakcij odpadkov, odlaganje preostankov odpadkov ter priprava odpadkov za termično obdelavo; termična obdelava preostankov odpadkov s proizvodnjo energije na nivoju regije in odlaganje preostankov po termični obdelavi; Nadregijski nivo (omrežje regijskih centrov): termična obdelava preostankov odpadkov na nad regijskem nivoju (pokrivanje potreb več regij) z izrabo energije in odlaganje preostankov po termični obdelavi. 185

186 Omilitvene ukrepe bodo izvajali pripravljavec OP ROPI, nekatere pa končni uporabniki - nosilci posameznih projektov, izvedeni pa morajo biti v okviru programskega obdobja. Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov bo potekal v okviru nadzora nad izvedbo projektov in porabo sredstev za izvedbo projektov Sredstva in viri Indikativni seznam velikih projektov: izgradnja regijskih centrov za ravnanje z odpadki (Tabela 46), Tabela 46: Ocenjene investicijske vrednosti regijskih centrov za ravnanje z odpadki PODROČJE SKUPNA VREDNOST INVESTICIJ [EUR] Notranjska Istra in Kras, Gorenjska Koroška SV Slovenija Ljubljana izgradnja enega do dveh objektov za energetsko predelavo oz. sežiganje preostankov odpadkov v vrednosti 40 mio EUR. Najpomembnejši viri financiranja so: sredstva proračuna RS (26 %), sredstva proračunov lokalnih skupnosti (42 %), sredstva EU (27 %) in sredstva proračuna RS za nacionalno udeležbo (5 %). Drugi viri financiranja so še: drugi tuji in domači krediti, vlaganja zasebnega kapitala, cena storitev ravnanja z odpadki, drugi viri financiranja. Iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se letno zbere približno 13 mio EUR. Skladno z OP ROPI so za izvajanje ukrepa v obdobju zagotovljena sredstva v višini 138 mio EUR. Tabela 47: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo ukrepa zmanjšanje emisij iz ravnanja z odpadki Javna sredstva [mio EUR] Zmanjšanje emisij iz ravnanja z odpadki Spremljanje izvajanja ,5 34,5 34,5 34,

187 Za spremljanje izvajanja so pomembni naslednji kazalniki: število sofinanciranih projektov izgradnje odlagališč odpadkov, količina odloženih nenevarnih odpadkov, količina ločeno zbranih frakcij. delež biorazgradljivih odpadkov v strukturi odloženih odpadkov Učinki Izvajanje načrtovanih ukrepov bo imelo dolgoročne posledice na emisije metana iz odlagališč komunalnih odpadkov, saj je učinek, zaradi razmeroma dolge razpolovne dobe (14 let), opazen šele v daljšem časovnem obdobju. Kljub temu je učinek ukrepa v kjotskem obdobju ocenjen na 30 kt CO 2 ekv (Tabela 48). Tabela 48: Emisije toplogrednih plinov iz odpadkov v letih 1986, 2000 in 2004 ter projekcije za obdobje Emisije CH Poprečje [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] [kt CO 2 ekv] Učinek ukrepov Trenutno stanje V letu 2007 je v RS nastalo ton komunalnih odpadkov. Glede na leto 2006 se je količina nastalih komunalnih odpadkov povečala za 2,3 %. Z javnim odvozom je bilo v letu 2007 zbranih ton komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov oziroma za 1,8 % več kakor leto prej. Največ je bilo zbranih t. i. drugih komunalnih odpadkov, 84,7 %, 7,5 % je bilo ločeno zbranih frakcij, 3,6 % odpadkov z vrtov in parkov ter 4,2 % odpadne embalaže, vključno z ločeno zbrano embalažo. Količine odloženih komunalnih odpadkov v letu 1995 so bile t pri 76 % zajemu. V letu 2007 je bilo na odlagališča nenevarnih odpadkov odloženih ton komunalnih in njim podobnih odpadkov ob 93 % zajemu. Količine odloženih komunalnih odpadkov so zrasle in potem zanihale, vendar ne kažejo trenda bistvenega zmanjšanja. Rast deleža prebivalcev vključenih v odvoz odpadkov se je v zadnjih letih umiril. Večina zbranih komunalnih odpadkov v Sloveniji odlaga (več kot 80 %), le manjši del se snovno izrabi ali reciklira. V letu 2007 je bilo v RS odloženih 341 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Termične obdelave odpadkov ni, razen izjemoma manjših količin nekaterih vrst odpadkov. Iz letnih poročil izvajalcev javnih služb izhaja (sortirne analize), da je med odpadki, ki se odlagajo, še vedno prevelik delež biorazgradljivih odpadkov in tudi odpadkov, ki bi morali biti med ločeno zbranimi frakcijami (npr. papir in lepenka vključno z embalažo iz papirja in lepenke, naravni les, lubje, slama in druga zelena biomasa, plastika in sestavljeni materiali iz plastike, tekstil). Po podatkih SURS-a sicer količina ločeno zbrane odpadne embalaže oziroma ostalih ločeno zbranih frakcij le počasi narašča. Ločevanje na izvoru ne dosega zastavljenih ciljev. Med komunalnimi odpadki, ki se odlagajo je delež biorazgradljivih odpadkov 41 %, dovoljen delež za leto 2008 pa znaša 32 %. Zaostanek je tudi v izgradnji objektov za 187

188 obdelavo biorazgradljivih odpadkov, pomanjkljiv je inšpekcijski nadzor nad izvajalci javne službe odlaganja preostankov obdelanih komunalnih odpadkov. Na področju ravnanja z odpadki lahko med ključne probleme štejemo: stalno naraščanje količin odpadkov za odlaganje; neizpolnjevanje ciljev iz OP in zahtev zakonodaje glede: o izločevanja odpadkov na izvoru (ločeno zbrane frakcije), o števila zbirnih centrov, o obdelave biološko razgradljivih odpadkov, o o ravnanja s komunalno odpadno embalažo, obdelave preostankov komunalnih odpadkov pred odlaganjem (mehanska, kemična, biološka, termična);(termična), majhen trg za predelavo odpadkov v surovine in ponovno uporabo odpadkov; nestabilnost finančnih okvirjev za investicije; neizgrajenost objektov in naprav za ravnanje z odpadki; pomanjkanje odlagalnega prostora; problem nelegalnega odlaganja odpadkov - črna odlagališča. Predvsem na področju ravnanja z odpadki je v Sloveniji še vedno prisotno nezaupanje lokalnih skupnosti v nove okoljske tehnologije, prav tako pa je še vedno zelo močan NIMBY efekt. Pri tehnološki posodobitvi regijskih centrov za ravnanje z odpadki bo zato temu področju potrebno posvetiti posebno pozornost, saj se Slovenija velikokrat sooča z referendumi proti gradnji odlagališč na podlagi slabih izkušenj bližnjih prebivalcev iz preteklosti. Za dosego ciljev ukrepa je potrebno sprejeti tudi potrebne ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov in priprave za ponovno uporabo, predvsem s spodbujanjem vzpostavitve in podpore omrežij za ponovno uporabo in popravila, uporabe gospodarskih inštrumentov, meril za naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov. V OP BIOO je tudi navedeno, da RS dolgoročno ne bo mogla izpolnjevati postavljenih okoljskih ciljev glede ravnanja z odpadki brez termične obdelave. Prvi objekt v Celju, katerega kapaciteta ton letno zadošča za potrebe savinjske regije, je v oktobru 2008 pričel s poskusnim obratovanjem. Gradnja podobnih objektov je po OP BIOO lahko regijska ali nadregijska, odvisno od količin odpadkov, namenjenih termični obdelavi in pogojev plasmaja proizvedene toplote. V RS je zato smiselna umestitev objektov termične obdelave v regijah z več kot prebivalci in to v večjih mestih, kjer je izkazana izrazita potreba po toplotni energiji in je zato smiselno razmišljati o nadregijskem konceptu objektov termične obdelave (na primer za osrednjeslovensko in severovzhodno Slovenijo) Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za okolje in prostor mora: zagotoviti finančne in kadrovske pogoje za hitrejše izvajanje obstoječih projektov/programov s področja odpadkov (OP ROPI); do konca leta 2009 pripraviti novelacijo Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v uredbo in pravilnik s kazenskimi sankcijami. 188

189 5.20 Prožni mehanizmi Kjotskega protokola (CDM, JI) Cilj S sprejemom Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja 105 (v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol) je omejevanje emisij toplogrednih plinov tudi v Republiki Sloveniji dobilo zakonsko osnovo in konkretne cilje. Republika Slovenija je s podpisom in ratifikacijo Kjotskega protokola prevzela obveznost, da mora, enako kot Evropska unija, zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 8 odstotkov v prvem ciljnem obdobju ( ) glede na izhodiščne emisije. Določbe 6, 12. in 17. člena Kjotskega protokola opredeljujejo tri»prožne mehanizme«kot dodatne instrumente, ki jih z namenom izpolnitve obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, prevzetih s podpisom in ratifikacijo omenjenega Kjotskega protokola, lahko države podpisnice uredijo v svoji nacionalni zakonodaji tako, da gospodarskim družbam omogočijo zmanjšanje stroškov zmanjšanja obremenjevanja okolja z emisijami toplogrednih plinov. Toplogredni plini povzročajo spremembe podnebja v celotni atmosferi planeta Zemlja, zato pri izvajanju ukrepov za zmanjšanje omenjenih emisij ni pomembno, kje pride do zmanjšanja emisij, temveč bolj to, da se to zgodi tam, kjer je to stroškovno najučinkovitejše Kratka predstavitev Prožni mehanizmi, s katerimi lahko države iz Priloge B Kjotskega protokola v državah gostiteljicah, z nižjimi stroški kot doma, dosežejo nacionalne cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, so: mednarodno trgovanje z enotami dodeljenih količin in skupne naložbe (skupno izvajanje ali mehanizem čistega razvoja). Po izvedbi projekta skupnega izvajanja (angl.: Joint Implementation JI) lahko nosilec iz države iz Priloge B Kjotskega protokola, ki jo izvede v drugi državi iz Priloge B Kjotskega protokola pridobi dobroimetje (izraženo v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida). To dobroimetje imenujemo enote zmanjšanja emisij ali ERU (angl.: Emission Reduction Units - ERU). Namen uvedbe in izvedbe mehanizma čistega razvoja (angl.: Clean Development Mechanism CDM) pa je pomagati državam podpisnicam Kjotskega protokola, ki niso v Prilogi B (to so države v razvoju), pri doseganju trajnostnega razvoja, vključujoč uvajanje najsodobnejših tehnologij in nosilcem projektne dejavnosti iz držav iz Priloge B, da z izvedbo projektne dejavnosti (skladno z določbami 12. člena Kjotskega protokola) v državi gostiteljici pridobijo dobroimetje (izraženo v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida) in na ta način izpolnijo del svoje obveznosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Omenjeno dobroimetje oziroma tako pridobljene enote imenujemo enote potrjenega zmanjšanja emisij ali CER (angl.: Certified Emission Reductions - CER). Enote zmanjšanja emisij in enote potrjenega zmanjšanja emisij, pridobljene na podlagi izvedene projektne dejavnosti iz skupne naložbe s skupno besedo imenujemo Kjotske enote. Poleg omenjenih k Kjotskim enotam štejemo tudi enote dodeljenih količin ali AAU (angl.: Assigned Amount Units), ki pomenijo skupno količino emisij 105 Uradni list RS MP, št. 17/02 189

190 toplogrednih plinov, ki jo lahko določena država emitira v obdobju 2008 do 2012, določena na podlagi 3. člena Kjotskega protokola, za države EU, torej tudi RS, pa tudi skladno z Odločbo Komisije z dne o določitvi ravni emisij, ki se dodelijo Skupnosti in vsaki od njenih držav članic v okviru Kjotskega protokola v skladu z Odločbo Sveta 2002/238/ES Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Določbe zakona o varstvu okolja določajo Ministrstvo za okolje in prostor kot pristojni organ v skladu z zahtevami Kjotskega protokola ter podrobneje urejajo postopek, s katerim nosilec projektne dejavnosti pridobi sklep ministrstva, v kolikor le-ta na podlagi vloge oceni ustreznost skupne naložbe. Zakon o varstvu okolja v svojih določbah ureja načelo dodatnosti, ki je ključnega pomena za realizacijo skupne naložbe v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Omenjeno načelo je spoštovano, kadar je z izvedbo projektne dejavnosti prišlo do dodatnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, do katerih ne bi prišlo, če omenjena projektna dejavnost ne bi bila izvedena. Dodatnost oziroma dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov potrdi neodvisni preveritelj. Z omenjeno določbo je izpolnjena zakonsko določena obveznost, da zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z izvedbo prožnih mehanizmov dodatno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki so rezultat ukrepov, izvedenih skladno z zahtevami nacionalnega pravnega reda. Zakon o varstvu okolja nadalje določa, da lahko Vlada RS in država gostiteljica skupne naložbe skleneta dogovor o nameri za sodelovanje pri obveznosti zmanjševanja emisije toplogrednih plinov, ki izvira iz Kjotskega protokola. Ker se iz praktičnih izkušenj drugih držav ve, da načeloma vlade sklepajo takšne dogovore in ker je pri njihovem sklepanju potrebna ažurnost, predlog zakona določa, da lahko takšen dogovor v imenu Vlade RS sklene minister, pristojen za varstvo okolja, da bi se tako izognili dalj časa trajajočim postopkom sklenitve mednarodne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja zunanje zadeve. Dogovor vsebuje zlasti določitev vrste projektnih dejavnosti, navedbo organov, pristojnih za odobritev skupne naložbe, in opredelitev načina sodelovanja med državama, lahko pa tudi predviden obseg in način prenosa enot zmanjšanja emisij ali potrjenega zmanjšanja emisij. Z namenom zmanjšanja celotnih stroškov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov lahko namreč država podpisnica Kjotskega protokola poleg mednarodnega trgovanja z emisijskimi kuponi tudi sama v svojem imenu kupuje dobroimetja oziroma enote zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz naslova izvedbe projektnih dejavnosti v katerikoli drugi državi podpisnici Kjotskega protokola in na ta način izpolni del svoje obveznosti iz Kjotskega protokola, če se izkaže, da je izvedba določenih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Republiki Sloveniji dražja od nakupa omenjenih enot v drugih državah. S tem namenom predlog zakona vključuje upravljanje z emisijskimi kuponi in kjotskimi enotami. Vlada RS v skladu z določbami predloga zakona na predlog ministrstva sprejme program skupnih naložb, s katerim opredeli zlasti potrebno količino emisijskih kuponov in kjotskih enot, ki jih država potrebuje za izpolnitev obveznosti iz Kjotskega protokola v tem obdobju, način njihovega pridobivanja in spodbude za izvedbo skupnih naložb. Država lahko pridobi emisijske kupone in kjotske enote na naslednje načine: z objavo javnega poziva pozove fizične in pravne osebe, da predložijo prijavo za prodajo ERU ali CER enot z izvedbo projekta skupne naložbe ter po 190

191 ustreznem postopku, ki ga določa predlog zakona, z nosilcem skupne naložbe sklene pogodbo o njihovem odkupu; kupi enote dodeljenih količin (AAU) od države pogodbenice Kjotskega protokola, ki le-te prodaja; na trgu kupi ERU, CER ali emisijske kupone (EUA) Sredstva in viri Zaradi neizvajanja že sprejetih ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (glej poglavje 4.1) ter posledično naraščanja emisij toplogrednih plinov v letu 2007 in 2008, predvsem emisij v prometu in izkazanega nadaljevanja omenjenega trenda, mora Vlada RS v letu 2010 zagotoviti finančne in kadrovske vire zlasti za: nakup kjotskih enot in emisijskih kuponov dobroimetja iz projektov skupnih naložb, ki jih slovenska podjetja lahko izvedejo v drugih državah (potencialno najbolj zanimiva tržišča bivših jugoslovanskih republik) v višini 32 mio EUR, nakup pa financira z uvedbo okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo CO 2 na pogonska goriva v višini do 0,02 EUR/l. Projekcije emisij toplogrednih plinov za obdobje izkazujejo, da emisije toplogrednih plinov za kar 1,27 mio ton CO 2, presegajo dovoljene povprečne letne emisije TGP skladno s prevzeto obveznostjo iz naslova Kjotskega protokola. To ob trenutni povprečni ceni tone CO 2 15 EUR pomeni 95,25 mio EUR potrebnih finančnih sredstev; Ker se proti letu 2012 pričakuje naraščanje cene tone CO 2 mora Vlada RS že v Proračunu RS za leto 2010 zagotoviti omenjena finančna sredstva. Če se sredstva v proračunu RS za te namene ne bodo zagotovila v ustrezni višini, obstaja možnost, da Republika Slovenija svojih obveznosti iz 3. člena Kjotskega protokola ne bo mogla izpolniti Spremljanje izvajanja Izvajanje ukrepa se spremlja v okviru upravljanja s kjotskimi enotami in emisijskimi kuponi Učinki Ukrep bo zagotovil doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v višini presežnih emisij toplogrednih plinov v obdobju od 2008 do 2012, ki so ocenjene v višini 1,27 mio ton CO 2 letno Trenutno stanje Ukrep se trenutno aktivno še ne izvaja. Skupne naložbe predstavljajo za RS pomemben instrument za doseganje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na stroškovno učinkovit način, saj omogočajo razvoj novih gospodarskih dejavnosti, promocijo slovenskih gospodarskih družb v državah gostiteljicah projektov zmanjševanja obremenjevanja okolja z emisijami toplogrednih plinov, izvoz slovenskega znanja ter razvoj novih delovnih mest, kar bo vplivalo na pospešitev gospodarske rasti oziroma trajnostni gospodarski razvoj na sploh. Pomembno je poudariti, da je sicer obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki izhaja tako iz Kjotskega protokola kot iz Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja vezana na državo podpisnico, zato je država obvezna oblikovati, izvajati in objaviti državne programe ukrepov in politik zmanjševanja 191

192 toplogrednih plinov, vendar pa je pri tem sodelovanje gospodarskih družb ključnega pomena za uspešno realizacijo programa zmanjševanja emisij. Z izvajanjem skupnih naložb je omogočeno, da tudi gospodarske družbe, ki ne povzročajo neposredno obremenjevanja okolja s toplogrednimi plini (npr. finančne ustanove) vidijo svoj poslovni interes za investicije v projekte zmanjševanja obremenjevanja okolja in s tem pripomorejo širše k zmanjševanju onesnaževanja okolja. RS se tako tudi v okviru mednarodnih pogajanj o sporazumu na področju podnebnih sprememb prizadeva za izboljšanje skupnih naložb kot pomembnega instrumenta mednarodne politike na področju podnebnih sprememb ter razvoj le-tega v smislu zagotavljanja okoljske integritete Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za okolje in prostor mora do konca leta 2009: Vladi RS predložiti v sprejem program upravljanja s kjotskimi enotami in emisijskimi kuponi Pripravi predlog institucionalnega okvirja za izvajanje upravljanja s kjotskimi enotami in emisijskimi kuponi.. 192

193 5.21 Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in ponori CO 2 V skladu s sklepom Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja lahko države pogodbenice Kjotskega protokola del svojih obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dosežejo z upoštevanjem priznanega ponora CO 2, ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči po letu 1990 oziroma po baznem letu. Skladno s členom 3.4 Kjotskega protokola je Slovenija izbrala gospodarjenje z gozdovi kot sestavni del nacionalnih računov emisij toplogrednih plinov. Skladno z dogovorom iz Marrakesh-a lahko Slovenija uveljavlja ponore v gozdovih v višini 0,36 Mt C oziroma 1,3 Mt ekv. CO 2. Obenem je obvezno za vse spremembe rabe tal poročati o emisijah in ponorih tako kot to zahteva člen 3.3 Kjotskega protokola. Za Slovenijo je ponor CO 2 zaradi povečanja lesnih zalog oziroma akumulacije C v gozdovih ključna kategorija Cilj Spodnja meja priznane akumulacije lesne zaloge je določena glede na Kjotski protokol (člen 3.4) oziroma dovoljene ponore iz Kjotskega protokola v višini 1,3 Mt ekv. CO 2, do katere je Slovenija lahko upravičena zaradi načrtne akumulacije lesne zaloge v gozdu. Za uveljavitev in ohranitev priznanega ponora CO 2 v gozdovih zaradi načrtnega gospodarjenja z njimi, je potrebno v slovenskih gozdovih letno akumulirati najmanj od 10 do 15% letnega prirastka lesa (bruto m 3 /leto) Kratka predstavitev Akumulacija lesne zaloge v preteklem obdobju je rezultat dolgoročnega načrtnega dela slovenske gozdarske stroke na principih trajnosti, sonaravnosti in mnogonamenskosti. Akumulacija CO 2 v gozdu (povečanje lesnih zalog in akumulacija ogljika v tleh) je le začasna rešitev urejanja bilance toplogrednih plinov. Zalog ogljika v gozdovih ne bo mogoče povečevati v nedogled; ob dosegu teoretičnega ravnovesnega stanja lesne zaloge, bo tok CO 2 v gozd in iz gozda izravnan, v daljšem časovnem obdobju pa lahko gozd postane zaradi odmika od ravnovesne starostne strukture in vremenskih pojavov (npr.: neurja, snegolomi, vetrolomi, suše, ) tudi vir emisij CO 2. Pomembno vlogo pri uravnavanju poseka v gozdovih ima Zavod za gozdove Slovenije, ki izdeluje gozdno gospodarske načrte, izdaja odločbe za posek ter odobritve za druge posege v gozdni prostor (npr. krčitve). Zavod za gozdove Slovenije usmerja gospodarjenje z vsemi gozdovi v Sloveniji ne glede na lastništvo. Največji možni posek je v Sloveniji določen z Gozdnogospodarskimi načrti območij, z veljavnostjo 10 let (zadnji veljajo za obdobje ). Po teh načrtih je najvišji možni posek m 3 /leto, ki pa se bo v skladu z Resolucijo o nacionalnem gozdnem programu - ReNGP (Ur.l. RS, št. 111/2007) in z upoštevanjem veljavnih Gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot v obdobju povečal. Akumulacija ogljika v gozdovih zaradi načrtnega povečanja lesnih zalog je v Sloveniji ključna kategorija pri uveljavljanju ponorov CO 2 v okviru Kjotskega protokola. Posledica takšne odločitve je, da je treba povečevanje lesnih zalog prikazati najmanj 193

194 z drugo zahtevnostno stopnjo (Tier 2 ali 3). Za Slovenijo je priporočljiva uporaba tretje zahtevnostne stopnje (Tier 3), ki zahteva uporabo jasne metodologije, izračune časovnih nizov, podatke očiščene metodoloških sprememb in napak ter uporabo ponovljivih metod. Trenutno razpolagamo z uradnimi podatki Zavoda za gozdove Slovenije, podatki Popisa zdravstvenega stanja gozdov iz leta 2000 in modificiranimi rezultati Popisa stanja gozdov, izvedenega v letu Zaradi zahtev mednarodno dogovorjenih navodil dobre prakse GPG (IPCC 2003) in priporočil ter zahtev revizij je bilo potrebno v letu 2007 v Sloveniji izvesti dopolnjen velikopovršinski popis stanja gozdov, ki mora biti ponovljen v letu 2012 in mora zadoščati vsem zahtevam poročanja. Dopolnjen popis stanja gozdov se bo na stalnih vzorčnih ploskvah periodično ponavljal. Pri izvajanju popisa se uporablja 4 x 4 km vzorčna mreža, ki je vsebinsko dopolnjena in prilagojena zahtevam, ki temelji na stalnih vzorčnih točkah Popisa zdravstvenega stanja gozdov iz leta Ogljik, ki je vezan v lesnih izdelkih trenutno ni vključen v celotno bilanco emisij in ponorov CO 2, pomeni pa zamik pri sproščanju CO 2 v ozračje, povečevanje zalog ogljika v lesnih izdelkih v rabi ali pa trajno skladiščenje ogljika (nerazgradljive frakcije lesa na deponijah oz. SWDS). Navodila IPCC 1996 sicer predpostavljajo osnovno domnevo, da se količina ogljika v lesnih proizvodih - HWP (HWP harvested wood products) ne spreminja. Raba lesa se v obdobju ne upošteva v bilanci emisij toplogrednih plinov kot ponor CO 2, ker ni uradno določena kot ponor v okviru Kjotskega protokola. Smernice dobre prakse za LULUCF (GPG 2003) priporočajo, da se v primeru naraščanja zalog HWP lahko poročajo spremembe v zalogah ogljika. Metode za oceno in način poročanja o HWP so že vključene v navodila za poročanje (IPCC 2003, IPCC 2006). V obdobju po letu 2012 bodo lesni izdelki zelo verjetno vključeni v mednarodni sporazum, ki bo nasledil sedaj veljavni Kjotski protokol, zato je potrebno že v obdobju do leta 2012 narediti ocene relativnega pomena skladiščenja ogljika v lesnih izdelkih, opredeliti zahtevnost poročanja in izbrati metodo izračuna. 194

195 Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Tabela 49: Naloge,trajanje, roki izvedbe in odgovornost za izvajanje Naloge oz. ukrepi Načrtno gospodarjenje z gozdovi Spremljanje mednarodne metodologije ponora CO 2 za področje Raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo (LULUCF) in sodelovanje na mednarodnih ekspertnih srečanjih; Izdelava nacionalnih poročil za področje LULUCF za potrebe poročanja sekretariatu za klimatske spremembe (UNFCCC) in EU (CRF 106 tabele, LULUCF in NIR 107 ); Priprava podatkov nizov za področje LULUCF za obdobje po veljavnih navodilih GPG 8IPCC 2003). Izvedba dopolnjenega popisa stanja gozdov na stalnih vzorčnih ploskvah sistematične mreže 4*4 km, s ponovitvami na 5 let. Določitev nacionalnih faktorjev za osnovno gostoto lesa za najpogostejše drevesne vrste v Sloveniji (smreka, bukev, jelka, hrast, bor). Določitev nacionalnih biomasnih ekspanzijskih faktorjev (BEF) za glavne drevesne vrste Priprava metodologije spremljanja ogljika v g. tleh Določitev vsebnosti ogljika v tleh za izbrano modelno območje Uporaba podatkov pridobljenih z NFI in pedotransfernih funkcij za določitev nakopičenega ogljika v g. tleh Analiza ponora in emisij CO 2, za vse rabe tal in spremembe rabe tal, skladno z 3.3 členom Kjotskega protokola Analiza zalog in sprememb zalog v lesnih izdelkih Trajanje in roki izvedbe Letno Letno Letno Letno Na 5 let Študija izvedena do leta 2012 Študija izvedena do leta 2012 Študija izvedena v dveh letih Na 5 let Študija izvedena do leta 2012 Odgovorn ost za izvajanje MKGP, ZGS GIS, MOP GIS, MOP- ARSO GIS, MOP GIS, ZGS, MKGP GIS GIS, ZGS GIS GIS GIS Odgovornost za izvajanje ukrepov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP); Ministrstvo za okolje in prostor (MOP); Gozdarski inštitut Slovenije (GIS); Common Reporting Format format tabel, ki je predpisan za poročanje s strani UNFCCC. National Inventory Report - nacionalno poročilo o evidencah emisij. 195

196 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) Sredstva in viri Tabela 50: Ocena stroškov izvajanja ukrepov za sektor LULUCF Ukrep Spremljanje mednarodne metodologije ponora CO 2 za področje Raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo (LULUCF) in sodelovanje na mednarodnih ekspertnih srečanjih; Izdelava nacionalnih poročil za področje LULUCF za potrebe poročanja sekretariatu za klimatske spremembe (UNFCCC), EU (CRF tabele in NIR) ter za potrebe poročanja za Kjotski protokol; Priprava pod. nizov za področje LULUCF za obdobje 1986 Ocena stroškov Trajanje [mio Eur] [000 EUR] Ocena stroškov od 1. julija 2009 do konca leta 2012 [mio Eur] Ocena vseh stroškov do 2012 [mio Eur] 0,01 Letno 13,0 11,0 6,5 10,0 0,04 0,07 0,01 Letno 16,0 7,0 7,0 10,0 0,04 0,07 0,01 Letno 10,0 10,0 10,0 10,0 0,04 0,07 196

197 2012 po veljavnih navodilih GPG. Izvedba dopolnjenega popisa stanja gozdov na stalnih vzorčnih ploskvah sistematične mreže 4x4 km, s ponovitvami na 5 let. 0,5 Na 5 let, (leti 2007 in 2012) 10,0 0,0 40,0 450,0 0,5 1 Določitev nacionalnih faktorjev za osnovno gostoto lesa za najpogostejše drevesne vrste v Sloveniji (smreka, bukev, jelka, hrast, bor). 0,085 Študija izvedena do leta ,0 29,8 29,8 8,5 0,085 0,085 Določitev nacionalnih biomasnih ekspanzijskih faktorjev (BEF) za glavne drevesne vrste 0,1 Študija izvedena do leta ,0 30,0 30,0 15,0 0,1 0,1 Priprava metodologije spremljanja ogljika v g. tleh, v mrtvem lesu in v opadu. Določitev vsebnosti ogljika v tleh, v opadu in mrtvem lesu za izbrano modelno območje. Uporaba podatkov pridobljenih z NFI in pedotransfernih za določitev nakopičenega ogljika* 0,07 Študija izvedena v štirih letih 12,0 20,0 20,0 18,0 0,07 0,07 197

198 Analiza ponora in emisij CO2, za vse rabe tal in spremembe rabe tal, skladno s 3.3 členom Kjotskega protokola Analiza zalog in sprememb zalog v lesnih izdelkih 0,015 Na 5 let 0,8 2,3 4,5 7,5 0,015 0,03 0,015 Študija izvedena do leta ,8 5,3 7,5 1,5 0,015 0,015 SKUPAJ 104,5 115,3 155,3 530,5 0,91 1, Spremljanje izvajanja Uspešnost izvajanja ukrepov bo ocenjena na osnovi realizacije uveljavljanja ponorov, ki jih omogoča člen 3.4 Kjotskega protokola, rezultatov mednarodnih revizij NIR in CRF tabel in pravočasne priprave: celovite analize predpisanih metodologij za oceno ponorov CO 2 na področju rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva; metodologije izračuna bilance za področje LULUCF za Slovenijo, ki ustreza mednarodnim metodologijam; podatkov (zbranih z dopolnjenim popisom stanja gozdov in popisom gozdnih tal), ki ustrezajo izbrani zahtevnostni stopnji za posamezni ponor, z zagotovljeno ponovljivostjo zbiranja podatkov in izdelavo podlag za naslednje kjotsko obdobje; podatkov za področje LULUCF za bazno leto 1986 in časovnih nizov za celotno obdobje; nacionalnih faktorjev za izračun ponorov zaradi akumulacije letnega prirastka v gozdovih (osnovne gostote lesa in deleža podzemne žive lesne mase) in primerjave rezultatov testnih meritev s faktorji iz GPG 2003; izračuna zalog in sprememb zalog ogljika v lesnih izdelkih po navodilih dobre prakse ter izdelava podatkovnih nizov za poročanje; letnih poročil (EU, UNFCCC) z uporabo IPCC metodologije (GPG 2003) za leta

199 Učinki Brez izvedenih ukrepov na področju gozdarstva Republika Slovenija ne bo mogla uveljavljati ponorov za izpolnjevanje Kjotske obveznosti. Posledično bi to pomenilo nakup dodatnih količin zmanjšanja emisij v višini 6,6Mio ton CO 2, za kar bi bilo potrebno zagotoviti 99Mio EUR. Tabela 51: Prihranki emisij TGP zaradi uveljavljanja ponorov CO 2 v obdobju Poprečje Ponor CO [kt CO 2 [kt CO 2 [kt CO 2 ekv] ekv] ekv] [kt CO 2 ekv] Brez ukrepa Z ukrepom Razlika Trenutno stanje Površina gozdov se v Sloveniji povečuje že od leta 1875, ko je bila zabeležena 36 % gozdnatost ozemlja današnje Slovenije. Tudi v zadnjih letih so se odmaknjena in za kmetijsko proizvodnjo manj primerna zemljišča še naprej zaraščala, tako da je bilo na podlagi uradnih podatkov tudi v letu 2005 z upoštevanjem na novo izdelanih gozdnogospodarskih načrtov gospodarskih enot (GGE) zabeleženo povečanje površine gozdov. Podatki o površini gozdov so povzeti po gozdnogospodarskih načrtih gozdno gospodarskih enot, zato so okvirno v povprečju stari 5 let, Slika 43. Najbolj ažuren podatek o skupni površini gozdov v Sloveniji je podatek projekta Dejanska raba kmetijskih zemljišč (Raba_beta_ ) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Baza podatkov tega projekta kaže realno stanje rabe tal v Sloveniji, pri usklajevanju baze pa je sodeloval Zavod za gozdove. Baza za leto 2005 kaže 60,64 % gozdnatost oziroma ha gozdov, kar je za ha več od stanja po gozdnogospodarskih načrtih. V letu 2006 je bila v okviru raziskovalnega projekta na GIS (»RABA TAL, SPREMEMBE RABE TAL IN GOZDARSTVO izbor in priprava metodologij ter izračun ponorov CO 2 v Sloveniji ) izvedena retrospektivna analiza gozdnatosti po primerljivi metodologiji MKGP, katere cilj je bil pridobiti primerljive podatke o gozdnatosti Slovenije tudi za leti 1995 in Za leto 1995 je bila ugotovljena 59,99 % gozdnatost, oziroma ha gozdov, za leto 1986 pa 58,61 % gozdnatost, oziroma ha gozdov (Slika 43). 199

200 Slika 43: Prikaz površin gozdov od baznega leta 1986do leta 2005 po uradnih podatkih in glede na analize GIS (Vir: GIS, SURS, preračuni GIS) Za uveljavljanje priznanega ponora CO 2 zaradi gospodarjenja z gozdovi je potrebno v slovenskih gozdovih letno v povprečju za kjotsko obdobje akumulirati vsaj m 3 lesa (bruto), dejansko pa je na podlagi uradnih podatkov trenutna ocena akumulacije prirastka lesa m 3 /leto (stanje 2006). V tabeli (Tabela 52) je podan pregled gibanja prirastka in poseka po metodologiji IPCC. V izračunih so upoštevani podatki Zavoda za Gozdove Slovenije, pri poseku pa je zaradi odstopanj evidentiranih količin od dejanskega poseka, na kar so opozorile tudi pretekle revizije nacionalnih poročil, uporabljen korekcijski faktor. Korekcijski faktor, ki je upoštevan pri poseku listavcev v zasebnih gozdovih, je izračunan na podlagi rezultatov popisa kmetijskih gospodarstev (podatki SURS). Tabela 52 prikazuje, da gozdovi dejansko akumulirajo od 3- do 4-krat več CO 2 v primerjavi z dodeljeno kvoto ponorov v Kjotskem protokolu. V zadnjih 10 letih je v Sloveniji letno evidentirano posekano med 34 in 45 % letnega prirastka (podatki Zavoda za gozdove Slovenije - ZGS), če pa upoštevamo korekcijski faktor pri poseku listavcev v zasebnih gozdovih pa je ta delež nekoliko višji in sicer od 40 do 50 % letnega prirastka. Realizacija najvišjega možnega poseka se je na podlagi uradnih podatkov v zadnjih 10 letih povečevala. V državnih gozdovih (ti zajemajo 28 % vseh gozdov) je realizacija načrtovanega poseka blizu 100 %, uradno je nizka realizacija načrtovanega poseka prisotna v zasebnih gozdovih (v zasebni lasti je 72 % gozdov), ki pa je v veliki meri posledica neevidentiranega poseka. Poleg tega so dejavniki, ki vplivajo na realizacijo načrtovanega poseka v zasebnih gozdovih, predvsem: velika razdrobljenost zasebne posesti, socialno-ekonomske razmere na podeželju in pri lastnikih gozdov, visoki stroški gozdne proizvodnje, neusposobljenost in slaba tehnološka opremljenost lastnikov gozdov za delo v gozdovih ter slaba odprtost nekaterih gozdov z gozdnimi prometnicami. 200

201 Tabela 52: Gibanje akumulacije CO 2 na račun gospodarjenja z gozdovi Prirastek Posek Akumulacija Leto [kt [kt [kt CO CO 2 /leto] CO 2 /leto] 2 /leto] VIR: ZGS, Preračuni GIS Z izračunom po metodologiji IPCC in prilagojeni metodologiji IPCC je bilanca emisij in ponora CO 2 za sektor gozdarstvo in sprememba rabe zemljišč pozitivna, kar je posledica povečevanja lesnih zalog po baznem letu Letno kopičenje CO 2 v lesni masi gozdov je v Sloveniji večje od ponorov CO 2 (1,32 Mt CO 2 ekv) ki so po sklepu Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja pripisani Republiki Sloveniji. Zaradi omenjenih socialno-ekonomskih in demografskih razmer ter naravnih danosti (strmi, težko dostopni in erodibilni tereni) je malo verjetno, da se bo posek v naslednjih 10 letih izenačil z letnim prirastkom lesa (to bi pomenilo povečanje poseka za več kot 100 %). Za ocene emisij in ponorov za področje rabe tal in spremembe rabe tal je zaradi relativno majhnega pomena priporočljivo izbrati manj zahtevno stopnjo zbiranja podatkov (Tier 1). Prehodi med posameznimi rabami so bili v zadnjih 20 letih večinoma zanemarljivi in ne predstavljajo večjih emisij ali ponorov. Vendar je kljub temu, skladno z členom 3.3 Kjotskega protokola, potrebno poročati o vseh spremembah rabe tal. Preliminarni izračuni za Slovenijo za leto 2006 nakazujejo, da je letna akumulacija ogljika, izraženega v ekvivalentih CO 2, v lesnih izdelkih brez upoštevanja deponij okrog 1-2% glede na nivo letnih emisij CO 2 v Sloveniji 108. Predstavljeni izračun temelji na različnih metodah po modelu EXPHWP 109. Posredni učinki rabe lesa so večji zaradi nizke porabe energije in izpustov CO 2 pri proizvodnji izdelkov v primerjavi s konkurenčnimi materiali (PVC, aluminij) ter v primeru energetske rabe zaradi substitucije fosilnih goriv. Pozitivni učinki rabe lesa kot materiala in energenta so posredno zajeti (upoštevani) v drugih sektorjih (odpadki, energija), vendar se ti učinki ne priznavajo sektorju LULUCF Piškur, Mitja, Krajnc, Nike. Pomen gozdov in rabe lesa za bilanco CO2 v Sloveniji V: JURC, Maja (ur.). Podnebne spremembe : vpliv na gozd in gozdarstvo, (Studia forestalia Slovenica, št. 130). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2007, str Pingoud, K.,

202 Po podatkih v poročilu organizacije FAO in UN-ECE o globalni oceni gozdnih virov za leto 2000 je bilo v Sloveniji v celotni (nadzemni del in podzemni) lesni biomasi v letu 1996 uskladiščenega Gg ogljika (C) ali 430MtCO 2 kar predstavlja 21 kratnik letnih emisij R Slovenije od tega nad zemljo Gg C in pod zemljo Gg C. Količina ogljika, izražena na enoto površine uvršča Slovenijo med štiri evropske države z največ uskladiščenega ogljika. Isto velja tudi za hitrost povečevanja količine uskladiščenega ogljika na enoto površine, ki znaša za Slovenijo 1,62 g C/m 2 površine na leto 110. Po podatkih I. Janssensa (2005) je kopičenje ogljika v g na m 2 površine na leto v Sloveniji največje v Evropi. Za Slovenijo so bile v preteklosti narejene različne ocene»uskladiščenja«ogljika v dendromasi, drevnini, v lesnem prirastku in v lesnih izdelkih ter negozdnem drevju v povezavi s Kjotskim protokolom in metodologijo IPCC. Zadnji popis gozdnih virov za Slovenijo (Poročila o popisu gozdnih virov Slovenije) za leto vsebuje tudi ocene akumulacije ogljika v gozdovih. Tako znaša povprečna letna akumulacija (brez upoštevanja letnega poseka) CO 2 v slovenskih gozdovih v obdobju kar 9,9 MtCO 2 na leto, kar predstavlja skoraj 50 % letnih emisij CO 2 v Slovenji. Spremembe vsebnosti organskega ogljika v gozdnih tleh ne moremo zaznati iz leta v leto, saj za opad in organsko snov v gozdu načeloma velja, da ostaja ta v gozdnih tleh v času nespremenjena in z veliko variabilnostjo vsebnosti ogljika. Spremembe vsebnosti organskega ogljika v tleh so opaznejše na zaraščajočih se površinah. Gozdna tla so lahko vir emisij N2O, travniki pa vir CO 2 zaradi apnenja tal. Za gozdove se lahko oceni vsebnost organskega ogljika s pedološko karto in s pedotransfernimi funkcijami (PTF). V letih je bila izveden popis gozdnih tal na 16x16km mreži v Sloveniji oz. v državah EU (45 profilov v Slo ter 4500 v EU). Na osnovi prečiščenih podatkovnih baz za tla ICPVO ( ter 16x16km mreže je bilo s pomočjo PTF izračunane povprečne zaloge ogljika za različne rabe tal ( Tabela 53). Tabela 53: Povprečne vsebnosti zalog ogljika ter globin tal za mineralna tla 112 Raba tal n Povprečna globina tal [cm] Povprečna vsebnost organskega ogljika [t ha -1 ] Povprečna zaloga ogljika z upoštevanjem skeletnosti tal [t ha -1 ] SD [t ha -1 ] gozdna tla_ ,1 150, * 71,6 kmetijska tla_ ,2 157,9 79,5 Mokrišča_ 2 45,0 198,8 9,3 110 Global forest resources assessment Hočevar M., Kušar G., Japelj A Gozdni viri Slovenije: stanje in razvoj : poročilo za Slovenijo. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 120 str. 112 Vir: URBANČIČ, M., KOBAL, M., ZUPAN, M., ŠPORAR, M., ELER, K., SIMONČIČ, P.. Organska snov v gozdnih tleh. V: KNAPIČ, Matej (ur.). Strategija varovanja tal v Sloveniji : zbornik referatov Konference ob svetovnem dnevu tal 5. decembra Ljubljana: PDS, 2007, str

203 22 *: skelet je bil ocenjen na osnovi opisov tal na 16x16km mreži (n=45; ) Spremembe in dopolnitve Ukrepi potrebni za zagotavljanje priprave in interpretacije potrebnih podatkov za nacionalne izračune emisij in ponorov za sektor rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstvo (LULUCF) za obdobje : Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano morata: v svojih proračunih zagotoviti sredstva za redno financiranje vseh v OP-TGP-1 naštetih dejavnosti za sektor LULUCF (Tabela 49), še posebej je obvezna ponovitev nacionalne gozdne inventure v letu 2012 (na 5 let), brez ponovitve katere ni mogoče pripraviti zaključnega poročila za ponore iz gozdov kar je osnovni predpogoj za upoštevanje ponorov pri izpolnjevanju Kjotskih obveznosti Republike Slovenije. zagotoviti vzpostavitev stabilnega in trajnega sistema ter krepiti in nadgraditi obstoječe aktivnosti za zagotavljanje kakovostnih, kompletnih in konsistentnih izračunov ponorov in emisij za vse zbiralnike ogljika (nadzemna in podzemna dendromasa, opad, tla in mrtvi les ter lesne izdelke) in za vse rabe in prehode med posameznimi rabami tal za sektor raba tal, sprememba rabe tal in gozdarstvo (LULUCF), ki bodo skladni z zahtevami in načeli UNFCCC. etu 2010 zagotoviti izdelavo novih izračunov ponorov in emisij ter nove nize od baznega leta dalje, ki bodo temeljili na podatkih iz prilagojenih velikopovršinskih popisov stanja gozdov (za 2000, 2007, 2012). zagotoviti izboljšavo podatkov in izračunov za ponore in emisije za vse rabe tal in vse spremembe rabe tal (LULUCF), saj je v letu 2012 potrebno ponoviti (analiza je bila opravljena v letu 2007; rezultati podajajo stanje v letih 1986, 1995 in 2005) obširno analizo rab tal in sprememb rab (prehodi med posameznimi rabami), skladno z določili člen 3.3 Kjotskega protokola. do septembra 2010, skladno z priporočili ekspertne revizije UNFCCC, zagotoviti določitev nacionalnih faktorjev za osnovno gostoto lesa drevesnih vrst v Sloveniji in biomasnih ekspanzijskih faktorjev (BEF) za najpogostejše drevesne vrste v Sloveniji. 203

204 5.22 Izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje in promocija Rezultati javnomnenjske ankete Eurobarometra izvedene aprila 2008 kažejo na visoko stopnjo ozaveščenosti o problemu podnebnih sprememb. V Sloveniji odločno prevladuje stališče, da so podnebne spremembe zelo resen problem (89 %) in da je to največji svetovni problem (80 %), kar je nad povprečjem EU (75 %, 62 %). Respondenti v Sloveniji so bolj kritični do naporov odgovornih za boj proti podnebnim spremembah in menijo da ne naredijo dovolj: prebivalci sami (86 %), vlada (84 %), EU (75 %) in industrija (93 %). Različne ukrepe za zmanjševanje emisij TGP že izvaja 79 % respondentov (61 % v EU). Starejše analize Eurobarometra kažejo na to, da je na rabo energije pozornih znatno število kupcev: ob nakupu žarnice 43 %, hladilnika 61 % in avtomobila 71 %. Med respondenti, ki ne ukrepajo, jih 27 % ne ukrepa zaradi nepoznavanja ukrepov. Da problem zahteva nujen odziv meni 95 % respondentov v Sloveniji, kar je za 7 odstotnih točk več kot je povprečje v EU. Po odgovorih se Slovenija uvršča med države z najbolj občutljivimi prebivalci za problematiko podnebnih sprememb. Podrobne analize razlogov ni, vendar lahko ocenimo, da je bilo leto 2007 prelomno iz vrste razlogov: četrtega poročila IPCC, predvajanja filma Neprijetna resnica ter z njim povezane dejavnosti v Sloveniji (Umanotera, predavanje Podnebno sporočilo, naravoslovni dnevi SEF ob projekcijah filma s skupaj približno 8000 udeleženci), dogovor o ciljih EU v Sklepih Sveta EU marca 2007 v času nemškega predsedovanja, izid Sternovega poročila, odločitev UNFCCC na Baliju idr. Ob tem, ko so postale podnebne spremembe izpostavljena svetovna tema, se je povečala število in kvaliteta objav v medijih. V Sloveniji je potekala vrsta drugih aktivnosti, pretežno v organizaciji NVO in strokovnih institucij financiranih s sredstvi EU. Sistemskega dela Vlade RS in pristojnih ministrstev za ozaveščanje javnosti o problemih, povezanih z emisijami toplogrednih plinov, v Sloveniji še ni. Doslej se je s to tematiko še največ ukvarjalo Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, manj pa Ministrstvo za gospodarstvo, prometno ministrstvo, ter finančno ministrstvo, ki so ključni akterji pri izvajanju Kjotskega protokola. Pomembno vlogo pri ozaveščanju in informiranju so doslej imele nevladne organizacije, pri svetovanju pa mreža svetovalnih pisarn ENSVET. Učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami na dolgi rok bo zahtevalo korenito preoblikovanje ključnih sektorjev gospodarstva, za kar pa je potrebno bistveno spremeniti pričakovanja družbe ter celovito vplivati na spremembo navad in razmišljanja ljudi. Občutljivo javno mnenje je odlična osnova za nadaljnje bolj osredotočeno usposabljanje in izobraževanje ter nadaljnjo ozaveščanje in promocijo, vendar je za učinkovito izvajanje ukrepa potrebno tudi dobro razumevanje vzrokov, ki so pripeljali do takega javnega mnenja ter razlogov za precej zadržano izvajanje podnebju prijaznih ukrepov ter spreminjanja navad in potrošniških vzorcev. Ker podnebne spremembe zadevajo vse, je pomembna splošna seznanjenost s problematiko spreminjanja podnebja. Nujen predpogoj za uspešno ukrepanje pa je pridobivanje ustreznih znanj in usposobljenosti za ukrepe, potrebne za blaženje in prilagajanje tem spremembam. 204

205 Izobraževanje Cilj Cilj ukrepa je zagotoviti ustrezne dejavnosti za: vključitev problematike podnebnih sprememb in s tem povezanih širših vidikov trajnostnega razvoja in vedenjskih vzorcev v širši proces razvoja izobraževanja za trajnostni razvoj v Sloveniji; izboljšanje razumevanja podnebnih sprememb in ukrepov za njihovo blaženje, vključno s širšimi vidiki trajnostne proizvodnje in potrošnje; dejavno prilagajanje na podnebne spremembe Kratka predstavitev V Sloveniji je bila v preteklih letih izvedena šolska kurikularna prenova in v skladu z njenimi izhodišči je zdaj v nacionalni kurikulum na vseh stopnjah izobraževanja vpeljana na različne načine tudi okoljska vzgoja oz. študij okolja. Okoljska vzgoja je v program osnovne šole vključena kot medpredmetno področje, ki se izvaja v okviru pouka splošno-izobraževalnih predmetov, v zadnjem triletju pa kot posebni izbirni predmet. Okoljska vzgoja je vključena tudi v sklop dnevov dejavnosti (predvsem naravoslovnih), šole v naravi in obšolskih dejavnostih in v okvir različnih projektov, v katere se šola avtonomno vključuje (npr. projekt»eko«šol,»unescovih«šol in projekt»zdravih«šol) ter v okviru mladinsko-raziskovalne dejavnosti. V gimnazijah je okoljska vzgoja v kurikulum vključena zlasti pri naravoslovnih predmetih, geografiji in sociologiji, ter v okviru obveznih izbirnih vsebin v obliki izbirnega predmeta Študij okolja. Temeljno sporočilo predmeta je, da okoljski problemi ne zahtevajo le tehničnih ali tehnoloških rešitev, temveč da je nujna sprememba načina obnašanja. Na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja je okoljska vzgoja vključena v splošno-izobraževalni del pri predmetu naravoslovje, v strokovno teoretične predmete in v praktično izobraževanje, v interesne dejavnosti ter izvenšolske in obšolske dejavnosti. Učno-vzgojno delo temelji na širini pogleda na problem skozi posamezne vsebine. Učenje temelji na pridobivanju veščin in praktični uporabnosti znanja, pri čemer so vključene tudi specifične vsebine poklica in razvijanje občutljivosti dijakov za nevarnosti, ki izhajajo iz poklicnega področja. Gimnazije in poklicne ter strokovne šole se prav tako avtonomno vključujejo v različne projekte (npr. projekt»zdravih«šol in projekt»eko«šol) ter v mladinskoraziskovalno dejavnost. Ustanovljen je Konzorcij biotehniških šol - 11 srednjih kmetijskih šol v Sloveniji v povezavi z Biotehniško fakulteto v Mariboru, ki pripravlja učne programe z močno okoljsko komponento. Gre za vzgojo bodočih strokovnjakov, ki bodo delovali na kmetijah, v gozdarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu ipd. Od leta 2002 Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) izvaja program Skriti zaklad, s katerim spodbuja inovacijsko in razvojno dejavnost vrtcev, osnovnih in srednjih šol na nacionalni in mednarodni ravni, med osrednje tematske sklope, ki se razpisujejo, pa sodi tudi okoljska vzgoja. Projekt»Ekošola kot način življenja«je del evropskega projekta»eco Schools«, v katerega je vključenih 21 držav.»ekošola kot način življenja«načrtno in celostno 205

206 uvaja okoljsko vzgojo v vrtce in osnovne ter srednje šole, v projekt pa je v Sloveniji vključenih več kot 200 izobraževalnih ustanov. Šola, ki uspešno izpelje sedem predpisanih korakov in doseže vidne rezultate v izboljšanju okolja v svojem kraju, dobi eko zastavo. Do sedaj je priznanje dobilo 159 izobraževalnih ustanov. Projekt Ekošola v Sloveniji zaenkrat še ne prinaša vidnih rezultatov, sled temu je potrebno izboljšati koordinacijo projekta in nadzor nad izvedenimi aktivnostmi in ga tudi ustrezno financirati. Slovenija že od leta 1993 sodeluje tudi v»evropski mreži zdravih šol«. V evropsko mrežo je vključenih 12 slovenskih šol, 268 pa v»slovensko mrežo zdravih šol«. Šole, ki promovirajo zdravje, so se zavezale, da bodo aktivno soustvarjale zdravju prijazno okolje. V svoje delovanje vnašajo spremembe, ki pozitivno vplivajo na zdravje in življenje učencev, učiteljev in staršev. Tretji projekt, v katerem sodelujejo slovenske šole, je projekt»unescovih šol«(aspnet Associated Schools Project Network).»Unescove šole«so zavezane štirim osnovnim temam, in ena od teh so okoljski problemi. Ta tema učencem in dijakom omogoča, da mednarodne probleme, ki zadevajo globalno okolje, povezujejo z lokalnimi in nacionalnimi razmerami. Med dejavnosti s tega področja spadajo proučevanje onesnaževanja okolja, raba energije, ohranjanje gozdov, raziskovanje morja in ozračja, erozija in ohranjanje naravnih virov, učinek tople grede, trajnostni razvoj, Agenda 21 ipd. V tem projektu sodeluje 81 slovenskih šol. Za uresničevanje okoljske vzgoje, ki je razmeroma novo interdisciplinarno področje poučevanja, je pomembno tudi izobraževanje učiteljev (naravoslovnih in družboslovnih predmetov), zato Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) temu posveča posebno pozornost v okviru vsakoletne ponudbe seminarjev za stalno strokovno izpopolnjevanje. Poleg tega Zavod RS za šolstvo izdaja revijo Okoljska vzgoja v šoli. Lani pa je bila ustanovljena tudi komisija za Izobraževanje za trajnostni razvoj pod vodstvom MŠŠ. V njej so poleg članov iz MŠŠ predstavniki MK, MDDSZ, MOP. Po zgledu Strategije izobraževanja za trajnostni razvoj Ekonomsko-socialnega sveta (Ekonomske komisije za Evropo) pri Združenih narodih naj bi skupina oblikovala slovensko verzijo te strategije. Na Politehniki v Novi Gorici poteka dodiplomski študijski program Okolje. Interdisciplinarni univerzitetni študijski program Okolje pokriva vse pomembnejše vsebine s področja okolja. Podiplomski študij, ki je neposredno vezan na okolje, je v okviru interdisciplinarnega in raziskovalno usmerjenega študijskega programa Znanosti o okolju mogoč na Politehniki v Novi Gorici ter na Univerzi v Ljubljani v okviru univerzitetnega podiplomskega študija Varstvo okolja. 206

207 Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Naloge Vključevanje in integracije vsebin o problematiki podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja in s tem povezanih vedenjskih vzorcev v kurikulum vrtcev, osnovnih, srednjih šol in višjih šol ter v programe vseživljenjskega izobraževanja Vključevanje in integracije vsebin o problematiki podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja in s tem povezanih vedenjskih vzorcev v kurikulum visokih šol Vsebinsko uravnotežen in kakovosten program obkurikularnih dejavnosti izobraževanja mladih o problematiki podnebnih sprememb Okrepiti dodiplomsko izobraževanje s tega področja Spodbude za krepitev dodiplomskega izobraževanja Rok stalni program stalni program konec 2010 Odgovornos t MŠŠ v sodelovanju z MOP MVZT v sodelovanju z MOP MŠŠ Univerze MVZT Sredstva in viri Ukrep se financira v okviru rednih dejavnosti MŠŠ Spremljanje izvajanja Izvajanje ukrepa se spremlja v okviru nacionalnih poročil UNFCCC Učinki Učinki ukrepa so posredni Trenutno stanje Ukrep se delno izvaja, nujno je oblikovati strategijo izobraževanja za trajnostni razvoj, oblikovati uravnotežen in kakovosten program obkulikuralnih dejavnosti, okrepiti dodiplomsko izobraževanje na področjih učinkovite rabe energije ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Oblikovati je potrebno program spremljanja izvajanja dejavnosti. Obkulikuralni programi, ki se izvajajo na slovenskih šolah in vrtcih imajo lahko pomembno vlogo pri uvajanju inovativnih pristopov v izobraževanje, vendar učinki teh dejavnosti niso znani, prav tako pa ni nadzora nad kvaliteto izvajanih programov. Te dejavnosti imajo tudi pomembne multiplikativne učinke (prenašanje dobrih praks in vzorcev obnašanja z otrok na starše). Posamezne projekte obkulikularnih projektov/aktivnosti bi bilo smiselno pregledati z vidika vsebinskih tem, ki jih ti pokrivajo, rezultatov programov/aktivnosti ter uvesti minimalne standarde kakovosti teh projektov. Na podlagi teh analiz in minimalnih standardov pa oblikovati vsebinsko uravnotežen in kakovosten program dejavnosti. 207

208 Usposabljanje in informiranje Cilj Cilji ukrepov usposabljanja in informiranja sta predvsem: s ciljnim usposabljanje akterjev poglobiti in razširiti poznavanje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov na vseh prednostnih področjih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za posamezne ciljne skupine; zagotoviti dostop do hitrih in kakovostnih informacij o zmanjševanju emisij in prilagajanju na podnebne spremembe s ciljnim usposabljanjem akterjev povečati kakovost ponudbe, načrtovanja in upravljanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za vse ključne tehnologije in področja ukrepanja. Program se povezuje z izvedbo vseh referenčnih sektorskih programov oz ukrepov Kratka predstavitev Usposabljanje za izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov lahko razdelimo na: ponudnike ter kupce tehnologij, porabnike energije, akterje v kmetijstvu, ter institucije, ki sprejemajo politične in administrativne odločitve o energetiki, prometu, ravnanju z odpadki, kmetijstvu, gospodarjenju z gozdovi, tehnološkimi procesi z izpusti TGP idr. Prednostna vsebinska področja so izobraževanje o sodobnih tehnologijah, storitvah, izdelkih sistemih in ravnanju za zmanjševanje emisij TGP. Zaradi pomembne vloge, ki jo imajo pri ozaveščanju in informiranju ciljnih skupin mediji in zaradi slabšega razumevanja problematike na njihovi strani, bi bilo potrebno tudi načrtno usposabljanje medijev za vsa posamezna področja. Usposabljanja bodo usmerjena k akterjem na področju: energetike; prometa; gozdarstva; kmetijstva; ravnanja z odpadki ter izobraževanja (glej poglavje ) Znaten del programa bo namenjen formalnemu usposabljanju. Prednostno se spodbujata usposabljanje v okviru demonstracijskih projektov v javnem sektorju, kmetijski dejavnosti idr.. V programe naj bi bile vključene tudi vse institucije, ki se že ukvarjajo z izobraževanjem in svetovanjem (Energetske svetovalne pisarne EnSvet, neformalna mreža svetovalcev za pridobivanje, predelavo in rabo lesne biomase LesEnSvet, Kmetijstvo in nevladne organizacije, ki delujejo na področju usposabljanja in svetovanja (npr. ITR za kmetijstvo)). Podprogram naj bi izvajali za posamične ciljne javnosti oz. skupine. Ciljne skupine programov so: trajnostna energetika: o investitorji večstanovanjskih ter poslovnih in upravnih zgradb in energetskih sistemov, energetskih podjetjih, energetski in okoljski 208

209 menedžerji v podjetjih itd., javnih gospodarskih družbah in storitvenih dejavnostih; o projektanti, upravljavci naprav in dobavitelji opreme; o ponudniki tehnologij (tudi trgovci), ponudniki energentov in energetskih storitev; o odločevalci v javni upravi (direktorji občinskih uprav, idr.) pristojni za investicije, infrastrukturo, komunalo idr. o mediji trajnostni promet; o projektanti; o odločevalci v javni upravi o inštruktorji avtošol (varčna vožnja, varnost) o mediji kmetijstvo; horizontalno: o usposabljanje odločevalcev: pristojni v občinskih vodstvih in upravah (župani, direktorji občinskih uprav, pristojni za investicije, infrastrukturo, komunalo idr.), javnih gospodarskih družbah in storitvenih dejavnostih; občinski sveti v občinah; pripravljavci strateških in operativnih razvojnih dokumentov na regionalni in lokalni ravni: regionalne razvojne agencije, lokalne energetske agencije, oddelki za urbanizem, infrastrukturo in komunalne dejavnosti v občinah o upravno-administrativnih struktur o tehničnih in upravno-administrativnih vidikih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov Za učinkovito naslavljanje problema podnebnih sprememb je ključnega pomena tudi dostop do hitrih in kakovostnih informacij za uvajanje ukrepov zmanjševanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Tabela 54: Pregled nalog, rokov in odgovornosti za izvajanje ukrepa usposabljanje Inštrument Referenčni program Rok Odgovorno st Program usposabljanja odločevalcev v javni upravi Program usposabljanja za ukrepe s področja energetike Program usposabljanja za ukrepe s področja prometa Program usposabljanja za ukrepe s področja kmetijstva in gozdarstva Program usposabljanja za ukrepe s področja ravnanja z odpadki Program usposabljanja upravnoadministrativnih struktur o tehničnih in upravno-administrativnih vprašanjih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov OP ROPI (AN URE) PRP OP RO stalni program Junij 2010 stalni program stalni program stalni program stalni program MOP (MJU) MG MP MKGP MOP MJU 209

210 Inštrument za izvajanje posameznih ukrepov Proučitev možnosti za vzpostavitev široke in razpršene mreže informacijskih centrov za pomoč pri uvajanju ukrepov za zmanjševanje emisij in prilagajanje na podnebne spremembe Referenčni program Rok Konec leta 2010 Odgovorno st MOP Spremljanje izvajanja Pripravljen bo načrt spremljanja izvajanja posameznih programov usposabljanja. Spremljalo se bo število in kvaliteta formalnih usposabljanj ter učinkov programov kjer je le to mogoče Učinki Učinki so posredni in dolgoročni. Ukrep omogoča učinkovito izvedbo preostalih ukrepov Sredstva in viri Potrebna sredstva za izvajanje ukrepov morajo pristojna ministrstva zagotoviti v svojih proračunih Trenutno stanje Posamezni programi se delno že izvajajo, nujno pa jih je potrebno nadgraditi in okrepiti. Za izvajanje ukrepa je potrebno okrepiti kapacitete posameznih pristojnih ministrstev in zagotoviti ustrezna finančna sredstva za izvajanje. V izvajanje ukrepa je smiselno še naprej vključevati že obstoječe svetovalne mreže (EnSvet, LesEnSvet). Trenutno stanje na področju informiranja uporabnikov o ukrepih zmanjševanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe je slabo in razpršeno. Skozi vzpostavitev mreže informacijskih centrov je potrebno izboljšati dostopnost do in kvaliteto informacij, ki so na voljo vsem vrstam uporabnikom Promocija in ozaveščanje Cilj Oblikovati nacionalno komunikacijsko strategijo usmerjeno v spreminjanje odnosa do podnebnih sprememb v Sloveniji, ki bo podlaga za ozaveščanje o okoljskem in razvojnem pomenu blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter širših vidikov trajnostnega razvoja, potrošnje in vzorcev obnašanja; razširiti poznavanje možnosti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zlasti možnosti, ki jih dajejo sodobne tehnološke in druge rešitve ter ravnanje uporabnikov, da bi povečali obseg in kakovost izvajanja teh ukrepov; omogočati realno podobo ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb s promocijo primerov dobre prakse za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, koristi in stroškov ukrepov. 210

211 Kratka predstavitev Ukrep je namenjen spreminjanju odnosa do podnebnih sprememb v Sloveniji, ozaveščanju o možnostih za zmanjševanje emisij ter promocijskim dejavnostim za ukrepe zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za različne javnosti oz. ciljne skupine. Prednostna področja so: Nacionalna komunikacijska strategija: spreminjanje odnosa do podnebnih sprememb, ki je predpogoj za spremembo obnašanja, skozi rabo pozitivnih sporočil (zmanjševanje emisij TGP kot za uporabnika in okolje prijaznega vsestransko koristnega ravnanja (krepitev podobe zmanjševanja emisij TGP kot sestavnega dela identitete); večja kvaliteta bivanja, regionalno-razvojne plati, razvoj podjetništva ter možnosti za ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest ), podporo lokalnim komunikatorjem, proaktinim in načrtovanim delom z mediji. Komunikacijska strategija mora graditi občutek o nujnosti ukrepanja in pripravljati podlago za uvajanje novih politik in ukrepov. Predpogoj za kakovostno komunikacijsko strategijo je analiza javnega mnenja in vzrokov za (ne)pripravljenost za ukrepanje. Splošna promocija: vplivanje na spreminjanje obnašanja skozi promocijo različnih ukrepov za zmanjšanje emisij TGP, tehnologij, pa tudi promocijo posameznih politik in ukrepov. Prednostno se spodbuja promocija v medijih,dolgoročni programi promocije in ozaveščanja nevladnih organizacij, promocija na uveljavljenih dogodkih in prireditvah, vezanih na rabo energije in promocijo energetskih tehnologij (sejmi, konference, razstave itd.) Najpomembnejši ciljni skupine za ozaveščanje in promocijo so mladi in gospodinjstva, najpomembnejša področja pa učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije ter trajnostna mobilnost. Za različne ciljne skupine (urbano in podeželsko prebivalstvo, otroci, mladostniki, mlade družine, srednja generacija itd.) je potrebno izdelati glede na njihove identitetne karakteristike, interese in komunikacijske kode, oblikovana sporočila in jih umestiti v različne sporočevalne kontekste (grožnja s podnebnimi spremembami, negotova dolgoročna oskrba s fosilnimi viri, modernizacija tradicije, prispevek k razvoju življenjskega okolja ipd.). Dejavnosti potekajo tako za splošno javnost kot tudi za posamične ciljne javnosti oz. skupine; Promocija pri odločevalcih: promocija je prednostno usmerjena v spodbujanje ukrepov v lokalni skupnosti in v javnih ustanovah. Promocija je namenjena seznanjanju ključnih odločevalcev s pomenom in možnostmi za izkoriščanje ukrepov zmanjševanja emisij TGP in se v drugi fazi nadgrajuje z dejavnostmi izobraževanja in usposabljanja oseb odgovornih za izpeljavo projektov v lokalnih skupnostih. Program podpira promocijske dejavnosti, namenjene prebivalcem v lokalnih skupnostih; Promocija za povečanje ponudbe tehnologij in storitev: je namenjena seznanjanju z možnostmi in sodobnimi tehnologijami za spodbujanje povpraševanja po njih 211

212 Naloge, roki in odgovornost za izvajanje Tabela 55: Pregled nalog in odgovornosti za izvajanje ukrepa promocija in ozaveščanje Oblikovanje nacionalne komunikacijske strategije konec 2010 MOP Priprava in izvedba načrta dolgoročnega ozaveščanja posameznih ciljnih skupin Program promocije nizko-ogljičnih tehnologij Načrt spremljanja ozaveščevalno promocijskih dejavnosti stalni program stalni program Junij 2010 MOP/SVPS MOP/SVPS MOP Spremljanje izvajanja Pripravljen bo načrt spremljanja izvajanja promocijskih dejavnosti Učinki Učinki so posredni. Ukrep omogoča učinkovito izvedbo preostalih ukrepov Trenutno stanje Na področju ozaveščanja in obveščanja javnosti o temah, povezanih s podnebnimi spremembami je aktivnih vse več institucij, poleg MOP-a tudi ARSO in Eko sklad, nevladne organizacije, strokovne institucije in tudi posamezniki, ki se jim v zadnjih letih pridružujejo še energetska podjetja., manjka pa sistematičen pristop do ozaveščanja in promocije. Potrebno je oblikovati dolgoročne programe ozaveščanja in promocije za posamezne ciljne skupine in področja. Izdanih je bila vrsta publikacij, tudi mesečnih biltenov, vse več je spletnih aplikacij, strokovnih posvetovanj idr. večinoma financiranih s sredstvi EU in drugimi mednarodnimi sredstvi (Inteligent Energy for Europe, Global Environment Fund - GEF, Norveški sklad, donacije vlad). Poleg tega so bili na MOP in v Sektorju za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov izvedeni razpisi za sofinanciranje projektov promocije varstva okolja in urejanja prostora, za sofinanciranje informativne, ozaveščevalne in promocijske dejavnosti za učinkovito rabo in obnovljive vire energije ter za sofinanciranje dejavnosti okoljskih nevladnih organizacij. Nevladne organizacije imajo na področju ozaveščanja pomembno vlogo, vendar so finančno in kadrovsko šibke. Potrebna je dodatna in stabilna finančna podpora za izvajanje njihovih ozaveščevalnih programov Z ustanovitvijo Okoljskega centra je bila vzpostavljena tudi pomembna informacijska in komunikacijska točka za promocijo in ozaveščanje o preprečevanju podnebnih sprememb Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za šolstvo in šport mora: Do konca leta 2010 pripraviti strategijo izobraževanja za trajnostni razvoj; 212

213 najpozneje v prvi polovici leta 2010 vključiti in integrirati vsebine o podnebnih spremembah, trajnostnega razvoja in vzorcev obnašanja v kurikulum osnovnih, srednjih šol, višjih in visokih najpozneje v prvi polovici leta 2010 pripraviti program obkurikularnih dejavnosti izobraževanja mladih o problematiki podnebnih sprememb; spodbujati vključevanje vsebin o blaženju podnebnih sprememb v programe vseživljenjskega izobraževanja in v sodelovanju z Ministrstvom za socialne zadeve spodbujati v programih prekvalifikacije oz. usposabljanja za delo na področju nizko-ogljičnih in okoljskih tehnologij; Ministrstvo za okolje in prostor: najpozneje v prvi polovici leta 2010 v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo pripraviti stalni program usposabljanja odločevalcev (strokovne službe za investicije in izvedbo javnih naročil, energetski managerji itd.) v javni upravi; najpozneje v prvi polovici leta 2010 pripraviti program usposabljanja za ukrepe s področja ravnanja z odpadki; najpozneje v prvi polovici leta 2010 pripraviti in izvesti načrt dolgoročnega ozaveščanja posameznih ciljnih skupin; do konca leta 2010 oblikovati nacionalno komunikacijsko strategijo za spreminjanje odnosa do podnebnih sprememb. do konca leta 2010 proučiti možnosti za vzpostavitev široke in razpršene mreže informacijskih centrov za pomoč pri uvajanju ukrepov za zmanjševanje emisij in prilagajanje na podnebne spremembe za pripravo metodologije spremljanja in vrednotenja tovrstnih ukrepov MOP v sodelovanju z MŠŠ in MVZT razpiše ciljni raziskovalni program. Ministrstvo za gospodarstvo: do konca leta 2009 pripraviti program usposabljanja za ukrepe s področja energetike v okviru programa AN URE oziroma OP ROPI (Ministrstvo za gospodarstvo); najpozneje v prvi polovici leta 2010 pripraviti in izvesti program promocije nizkoogljičnih tehnologij, vključno z demonstracijskimi projekti (v sodelovanju z MVZT). Ministrstvo za promet: do konca leta 2009 pripraviti program usposabljanja za ukrepe zmanjšanja emisij TGP s področja prometa in pripraviti program ozaveščanja in promocije trajnostne mobilnosti. Ministrstvo za kmetijstvo: najpozneje v prvi polovici leta 2010 pripraviti program usposabljanja za ukrepe zmanjšanja emisij TGP s področja kmetijstva in gozdarstva. Ministrstvo za javno upravo: do konca prve polovice leta 2010 pripraviti program usposabljanja upravnoadministrativnih struktur o tehničnih in upravno-administrativnih vprašanjih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za izvajanje posameznih ukrepov. 213

214 Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: v okviru svojih pristojnosti spodbuja krepitev dodiplomskega izobraževanja, tudi z inovativnimi pristopi (nagrade ipd.), štipendijsko politiko in drugimi ukrepi. 214

215 5.23 Tehnološki razvoj in raziskave Cilj uveljavljanje naprednih tehnologij na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, spodbujanje projektov razvoja novih tehnologij, ki so perspektivne za razvoj slovenskega gospodarstva; podpora povezovanju akterjev za razvojne projekte v zvezi zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov; Kratka predstavitev Resolucija o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu (ReNRRP) med ključnimi cilji vsebuje tudi cilje, ki težijo k intenzivnejšemu razvoju na področju novih tehnologij, in sicer: povečati vpliv RR v domačem okolju, zlasti s spodbujanjem večjega raziskovalnega in razvojnega ter inovacijskega sodelovanja med podjetji in raziskovalno sfero ter posredniki za prenos tehnologij in inovacij v podjetja; povečati število visokotehnoloških in inovativnih podjetij, ki so nujna za uspešen prenos znanja in rezultatov RR in predstavljajo gonilo tehnološkega razvoja države. Slovenija bo z okrepitvijo sklada za podjetništvo in razvojem trga začetnega in tveganega kapitala, vzpostavila zakonodajno in finančno okolje, ki bo stimulativno za nastanek in rast visokotehnoloških in drugih inovativnih podjetij. Prioritetna področja raziskovalnih programov so skladna z ReNRRP, tematske prioritete za raziskovalne projekte pa za vsako leto posebej določi Ministrstvo pristojno za znanost. Za leto 2006 so med prioritetami tudi naslednja področja: Gozd, inovativna in trajnostna raba lesa; Razvoj novih izdelkov in tehnologij; Nanomateriali; Novi električni pogoni; Avtomatizacija proizvodnih postopkov ter Novi, varčni in alternativni energijski viri, vključno z raziskavami fuzijske energije. ReNRRP obsega vrsto instrumentov: čiste temeljne raziskave, usmerjene temeljne raziskave, uporabne raziskave, ciljne raziskovalne projekte (CRP), prenos oz. komercializacijo znanja, industrijske razvojne raziskave, predkonkurenčne razvojne raziskave. Ciljni raziskovalni projekti (CRP) so poseben mehanizem ReNRRP, s to obliko znanstveno-raziskovalnega programa želi ministrstvo, pristojno za znanost in tehnologijo v sodelovanju z drugimi ministrstvi in drugimi naročniki projektov prispevati k oblikovanju in uresničevanju strateških ciljev razvoja Slovenije in s tem k izboljšanju njene konkurenčne sposobnosti. V teku je program Konkurenčnost Slovenije Okvir za oblikovanje prednostnih tem, ki bodo predmet Razpisa predstavlja pet razvojnih prioritet SRS, ki jih je sprejela Vlada RS dne, in so naslednje: konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast; učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta; učinkovita in cenejša država; moderna socialna država in večja zaposlenost; 215

216 povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. MVZT pri spodbujanju tehnološkega razvoja in inovativnosti zasleduje štiri temeljne usmeritve: horizontalne spodbude za raziskovalno razvojne projekte malih in srednje velikih podjetij, tehnološki programi na ožjih tehnoloških področjih, raziskovalno razvojna infrastruktura in razvoj kadrov ter vključevanje gospodarstva v mednarodni razvojno raziskovalni prostor Naloge, roki in odgovornost za izvajanje MVZT, skladno z ReNRRP Sredstva in viri Program se financira s proračunskimi sredstvi v sklopu programov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, sredstva niso opredeljena po področjih Spremljanje izvajanja a) spremljanje sredstev za projekte in število projektov s področja blaženja podnebnih sprememb sistem spremljanja je potrebo vzpostaviti (naloga MVZT); b) učinka instrumenta se v okviru spremljanja izvajanja OP TGP ne meri; Učinki Učinki na zmanjšanje emisij so dolgoročni Trenutno stanje Inštrument se izvaja. PROGRAM ZA SPODBUJANJE RAZISKAV IN RAZVOJA NA PODROČJU ENERGETSKE UČINKOVITOSTI IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V SLOVENIJI ZA OBDOBJE Po sklepu Vlade RS MVZT pripravlja v sodelovanju z MG; MOP SVR in Svetom za konkurenčnost predlog programa za spodbujanje raziskav na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Pravna podlaga za pripravo dokumenta je Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Naloge, roki in odgovornost za izvajanje: MVZT Sredstva in viri: Program je v pripravi, s financira se s proračunskimi sredstvi v sklopu programov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Spremljanje izvajanja a) spremljanje sredstev za projekte in število projektov s področja blaženja podnebnih sprememb sistem spremljanja je potrebo vzpostaviti (naloga MVZT); b) učinka instrumenta se v okviru spremljanja izvajanja OP TGP ne meri; Učinki: učinki na zmanjšanje emisij so dolgoročni; Stanje glede izvajanja aktivnosti: Inštrument je v pripravi OPERATIVNI PROGRAM KREPITVE REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV ZA OBDOBJE OP ESRR v okviru razvojne prioritete Razvojna mreža Slovenije in njenih prednostnih nalog Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in raziskovalna odličnost spodbuja razvojno-investicijske aktivnosti v gospodarstvu, ki bodo še posebej usmerjene v ključna razvojna področja in prioritetna področja raziskav in tehnološkega razvoja, opredeljena v nacionalnih in sektorskih razvojnih dokumentih 216

217 zlasti s povezovanjem institucij znanja in gospodarstva ter vpetostjo vrhunskih kadrov v sam projekt; povezovanjem gospodarskih družb v skupne projekte, interdisciplinarnostjo razvojnih in raziskovalnih projektov. V okviru spodbujanja podjetništva z različnimi oblikami financiranja spodbuja investicije malih in srednje velikih podjetij s pomočmi za hitro rastoča in inovativna mala in srednje velika podjetja z lastniškim kapitalom in z nepovratnimi zagonskimi sredstvi rast novih, inovativnih podjetij. Noben od teh instrumentov ni posebej namenjen zmanjševanju emisij TGP, jih pa omogoča. Naloge, roki in odgovornost za izvajanje: SVLR Sredstva in viri: Program še ni posebej namenjen financiranju razvoja na področju zmanjševanja emisij TGP, vendar ga omogoča Spremljanje izvajanja a) spremljanje sredstev za projekte in število projektov s področja blaženja podnebnih sprememb sistem spremljanja je potrebo vzpostaviti (naloga SVLR); b) učinka instrumenta se v okviru spremljanja izvajanja OP TGP ne meri; Učinki: učinki na zmanjšanje emisij so dolgoročni; Stanje glede izvajanja aktivnosti: Inštrument se izvaja Spremembe in dopolnitve Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: v procesu priprave NRRP (do konca leta 2009) se za ključne vsebine, usmerjene v zmanjševanje emisij toplogrednih plinov oz. v prehod na nizkoogljično družbo vzpostavi raziskovalna področja oz. se z visoko prioriteto umesti te vsebine v vsa raziskovalna področja: (npr. trajnostni promet, trajnostna energetika, učinkovita raba in obnovljivi viri energije, gradbeni materiali, arhitektura, ekonomske in upravne vede idr.); do junija 2010 vzpostaviti sistem spremljanja porabe sredstev in število projektov s področja blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj: do junija 2010 vzpostaviti sistem spremljanja porabe sredstev in število projektov s področja blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v okviru izvajanja operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje

218 6 Stroški in finančni viri Ocenjeni so stroški za izvedbo ukrepov načrtovanih v OP TGP-1. Izvedba ukrepov bo deloma financirana iz javnih sredstev v obliki spodbud za investicije ali spodbud za poslovanje, ki bodo spodbudile investiranje v ukrepe iz zasebnih virov. Za določene ukrepe je predvideno financiranje investicijskih in drugih ukrepov izključno ali v pretežni meri s sredstvi zasebnega sektorja (modernizacija elektroenergetskih objektov, izpolnjevanje predpisov idr.). Ukrepi za zmanjševanje emisij TGP so oblikovani kot investicijski program, ki se bo v naslednjih letih ekonomsko, kot tudi glede varnosti, stabilnosti in okolja, izplačal. Sedanja finančna kriza ne sme biti razlog za nadaljnje odlaganje izvedbe, nasprotno program odpira nove priložnost in stimulira rast, zlasti pri investicijah v energetsko učinkovitosti in obnovljive vire energije. Zmanjšajo se tudi eksterni stroški zaradi posrednih pozitivnih učinkov na kvaliteto zraka in posledično na zdravje. Investiranje v ukrepe učinkovite rabe v javnem sektorju so praviloma donosne naložbe in dolgoročno pomenijo prihranek javnega sektorja pri strošku za energijo, ki danes na letni ravni znaša okrog 160 mio EUR. Večina stroškov povezanih z izvajanjem OP TGP-1 je že bilo predvidenih za financiranje v različnih sektorskih (podsektorskih) programih, njihovo financiranje pa odobreno iz sredstev EU skladov in drugih virov. Izvedba vrste ukrepov OP TGP-1 je torej odvisna od uspešnosti izvedbe teh sektorskih programov. Ključni programi so: Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 do 2016; Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjševanja odloženih biorazgradljivih odpadkov (OP-BIOO, marec 2008); Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI); 2007; Za izvedbo OP ROPI so odobrena sredstva za naslednje prednostne naloge za obdobje : o Trajnostna raba energije: 179 mio EUR EU sredstev, o Prometna infrastruktura in železniška infrastruktura (izbrani ukrepi): 39 mio EUR, o Ravnanje s komunalnimi odpadki: 240 mio EUR. Program razvoja podeželja (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja); Struktura potrebnih javnih finančnih sredstev za spodbude za izvedbo OP TGP-1 po instrumentih je prikazana v Tabeli 56, 218

219 Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta Tabela 56: Viri sredstev za izvedbo ukrepov OP TGP-1 v obdobju po virih sredstev Sredstva [mio EUR] Pojasnilo UKREPI URE IN OVE 1. Stroški ukrepov URE in OVE 74,8 104,6 116,4 150,8 446,6 2. Ocena dodatnih sredstev iz prispevka za OVE in SPTE za nove objekte, (pričetek obratovanja po letu 2008) 3. Sredstva OP ROPI: URE in OVE (kohezijski sklad) 3A Od tega sredstva EU 9429 (zagotovljena preko finančne perspektive) 3B Potrebno zagotoviti SLO udeležbo v PP Proračun, URE in OVE ( PP- 9519,PP-5540,PP-5542,PP-5539) 5. Skupaj proračun, sredstva EU in dodatek za OVE ter SPTE (2+3+4) Manjkajoča sredstva, potrebe po drugih virih sredstev (1-5) Viri za zagotovitev manjkajočih sredstev 6. Prispevek za URE (dodatek, ki ga po EZ čl. 66b lahko plačujejo vsi porabniki energije) dodatni neproračunski javni vir NSRO, proračun proračun RS proračun RS proračun RS EZ, uredbe v pripravi pristojno MG ukrepi, v pripravi ,0 34,0 46,0 70,0 170,0 8,6 36,4 37,6 39,1 121,7 7,3 30,9 32,0 33,2 103,4 1,3 5,5 5,6 5,9 18,3 5,2 6,0 6,0 6,0 23,2 33,8 76,4 89,6 115,1 314,9-41,0-28,2-26,8-35,8-131,7 0,0 30,0 40,0 41,7 111,7 7. Sredstva ESRR za URE ***) 0,0 4,0 6,0 10,0 20,0 7A Od tega sredstva EU 0,0 3,4 5,1 8,5 17,0 7B Potrebno zagotoviti SLO udeležbo 0,0 0,6 0,9 1,5 3,0 8. Razpoložljiva sredstva URE in OVE (5+6+7) 33,8 110,4 135,6 166,8 446,6 9. Razlika med stroški in dejansko razpoložljivimi sredstvi (8-1)) -41,0 5,8 19,2 15,9 0,0 DRUGI UKREPI 10. Sredstva EU, OP ROPI (kohezijski NSRO, sklad, odpadki) proračun 34,5 34,5 34,5 34,5 138,0 10A Od tega sredstva EU 28,4 28,6 27,6 24,4 109,0 10B Potrebno zagotoviti SLO NSRO, udeležbo za ravnanje z odpadki PP9429 proračun 6,1 5,9 6,9 10,1 29,0 11. Sredstva EU, OP ROPI (kohezijski NSRO, sklad, promet) proračun 3,9 3,9 3,9 3,9 15,5 11A Od tega sredstva EU 3,3 3,3 3,3 3,3 13,2 11B Potrebno zagotoviti SLO NSRO, udeležbo proračun 0,6 0,6 0,6 0,6 2,3 12. Sredstva proračuna - kmetijstvo in proračun 0,4 0,6 0,6 1,0 2,6 219

220 Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta gozdarstvo 13. Izvedba ukrepov. promocije, usposabljanja, izobraževanja, 0,0 0,7 0,7 0,7 2,0 informiranja proračun 14. Stroški drugih ukrepov 39,2 39,5 39,5 39,9 158,1 15. Skupaj ukrepi v Sloveniji (+8+14) 15A. od tega proračunska sredstva (3B+4+7B+10B+12) 15B od tega sredstva EU (3A+7A+10A+11A) 15C od tega drugi viri sredstev (2+6) KORIŠČENJE KJOTSKIH FLEKSIBILNIH MEHANIZMOV 16. Proračun/namenska sredstva iz CO 2 dajatve na motorna goriva za nakup emisijskih kuponov 17. Skupaj za uporabo kjotskih fleksibilnih mehanizmov (+16) 18. Potrebna sredstva (vključno z nakupom emisijskih kuponov) za izvedbo ukrepov OP TGP-1 (15+17) 18A. od tega proračunska sredstva (15A+16) uredba v pripravi pristojen - MOP 73,0 149,8 175,2 206,7 604,7 13,5 19,8 21,3 25,7 80,4 39,0 66,2 68,0 69,4 242,6 20,0 64,0 86,0 111,7 281,7 0 32,0 32,0 16,0 80,0 0 32,0 32,0 16,0 80,0 73,0 181,8 207,1 222,6 684,6 13,5 51,8 53,3 41,7 160,3 18B od tega sredstva EU (15B) 39,0 66,2 68,0 69,4 242,6 18C od tega drugi viri sredstev (15C) 20,0 64,0 86,0 111,7 281,7 19. Potrebna sredstva 114,0 176,0 187,9 206,7 684,6 20. Razlika: potrebna sredstva - predvideni viri sredstev (19-18) -41,0 5,8 19,2 15,9 0,0 Novi predpisi Zagotovljeno v proračunu RS 2009, Potrebno zagotoviti v proračunih RS do 2012 Sredstva EU Skladov Obstoječi predpisi, *** EK dec. 2008, EP 2. apr. 2009, ECOFIN 6. maj 2009, uveljavljajo spremembo pravil za uporabo sredstev sklada ESRR, ki po novem dopušča financiranje energetske sanacije stanovanjskih stavb 220

221 Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta FINANČNE POSLEDICE OPERATIVNEGA PROGRAMA Za izvedbo domačih ukrepov opredeljenih v Operativnem programu bo potrebno zagotoviti javna sredstva v višini 604,7 mio EUR v štiriletnem obdobju Ob tem velja poudariti, da je večina ukrepov že načrtovanih za financiranje v okviru drugih programov, in so zanje sredstva odobrena, pretežno iz sredstev EU programov. Od skupnih stroškov izvedbe domačih ukrepov, večino, 446,6 mio EUR, predstavljajo stroški izvedbe ukrepov URE in OVE. Za financiranje izvedbe teh ukrepov so predvidena sredstva iz EU programov (predvsem Kohezijski sklad) v višini 120,4 mio EUR sredstev. Sredstev proračuna RS za izvedbo ukrepov URE in OVE je predvidenih 44,4 mio EUR. Stroški izvedbe ostalih ukrepov znašajo 158,1 mio EUR. Za izvedbo vseh domačih ukrepov ( brez nakupov pravic do emisije) v obdobju bo potrebno zagotoviti: 80,4 mio. EUR proračunskih sredstev, 242,6 mio EUR sredstev EU programov, in 281,7mio EUR sredstev pridobljenih iz drugih virov. Večinski delež proračunskih sredstev (52,6mio EUR) je potrebno zagotoviti kot lastno udeležbo za črpanje sredstev EU programov. Prav črpanje EU sredstev in zagotavljanje lastne udeležbe tako za ukrepe URE in OVE in izvedbo drugih ukrepov je na kritični poti za izpolnjevanje obveznosti iz Operativnega programa in s tem obveznosti Republike Slovenije iz Kjotskega protokola. Za zagotavljanje financiranja ukrepov so najpomembnejši drugi viri, med katere spadajo; prispevek za OVE in STPE (gre za dodatek h ceni električne energije, ki ga že plačujejo vsi porabniki električne energije); na ta način mora biti zagotovljenih dodatnih 170 mio EUR ter prispevek za URE ( gre za dodatek na energente, ki ga omogoča 66b čl. Energetskega zakona); na ta način mora biti zagotovljenih 111,7 mio EUR, predlog predpisa mora pripraviti Ministrstvo za gospodarstvo). Poleg tega je v omenjenem obdobju potrebno zagotoviti dodatnih 80 mio EUR za nakup pravic do emisije TGP v višini 1,07 mio ton CO 2 ekv/leto, ki jih mora Republike Slovenija kupiti na mednarodnem trgu pravic do emisije TGP. Toliko bodo predvidoma v povprečju emisije TGP presegale količino emisij TGP, ki je RS dovoljena na podlagi Kjotskega protokola in Odločbe EU. Za zagotovitev sredstev za nakup pravic do emisije TGP, je predvidena uvedba okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo CO 2 na pogonska goriva v višini do 0,02 EUR/l. Poleg finančnih virov je potrebno zagotoviti tudi kadrovske vire in ustrezno organiziranost za izvedbo ukrepov predvidenih v Operativnem programu, ter v tem okviru zagotoviti tudi ustrezno vodenje spremljanja izvajanja opredeljenih ukrepov in posameznih nalog. Obseg dela, ki ga ta program načrtuje v letu 2009 in 2010, 221

222 Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta presega zmogljivosti sedanjih ekip. Pripraviti je potrebno prenos izvedbe določenih ukrepov (za finančne spodbude za učinkovito rabo energije in izkoriščanje OVE kot vira toplote) na Eko sklad. Tabela 57: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo OP TGP v obdobju po resorjih Stroški [mio EUR] Ministrstvo za gospodarstvo 74,8 104,6 116,4 150,8 446,6 - URE in OVE (toplota) 44,2 44,1 44,2 54,0 186,5 - URE in OVE (dodatni ukrepi) 10,0 20,0 20,0 20,0 70,0 - električna energija SPTE in OVE* 20,4 33,9 45,7 70,2 170,1 - vodenje in izvajanje programov, tehnična podpora pri pripravi URE in OVE projektov 0,2 6,6 6,6 6,6 20,0** Ministrstvo za promet 3,9 3,9 3,9 3,9 15,5 - trajnostna mobilnost 3,9 3,9 3,9 3,9 15,5 Ministrstvo za okolje in prostor 34,5 34,5 34,5 34,5 138,0 - odpadki 34,5 34,5 34,5 34,5 138,0 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 0,4 0,6 0,6 1,0 2,6 - kmetijstvo 0,3 0,5 0,5 0,5 1,7 - gozdarstvo 0,1 0,1 0,2 0,5 0,9 Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za visoko šolstvo in šport 0,5 0,5 0,5 0,5 2,0 Izvedba ukrepov promocije, usposabljanja, izobraževanja, informiranja 0,5 0,5 0,5 0,5 2,0 SKUPAJ 114,0 144,0 155,9 190,7 604,7 - nakup emisijskih kuponov 0,0 32,0 32,0 16,0 80,0 SKUPAJ (z nakupom emisijskih kuponov) 114,0 176,0 187,9 206,7 684,6 * Potrebna ocenjena dodatna sredstva **Ocena potrebnih sredstev na podlagi primerljivih deležev za vodenje in izvajanje programov URE in OVE v EU 222

223 Tabela 58: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo OP TGP v obdobju po ukrepih Sektor /Ukrepi Javna sredstva [mio EUR] 113 Zagotovljeno 2009* Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov 0 2. Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo 0,14 0,14 0,14 0,14 ogljikovega dioksida 0,55 3. Davki, takse in regulirane cene za energijo 0 4. Okoljska učinkovitosti proizvodnje električne energije in 1,1 1,10 1,10 1,10 13,90 toplote v velikih napravah 17,20 5. Ukrepi v industriji 0 11,25 11,25 11,25 11,25 45,00 6. Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije 10 9,85 18,80 25,25 31,70 85,60 7. Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih 9 virov 9, ,3 24,6 67,2 8. Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote 8,5 10,20 10,20 10,20 10,20 40,80 9. Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju 0 13,63 13,63 13,63 13,63 54, Energijsko označevanje in minimalni standardi za izdelke 0,04 0,03 0,02 in naprave 0, Energetska učinkovitost stavb 0 19,00 28,80 28,90 38,80 115, Zmanjševanje izpustov iz osebnih vozil 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 3, Spodbujanje rabe biogoriv 0, Spodbujanje javnega potniškega prometa 1,88 1,88 1,88 1,88 1,88 7, Trajnostni tovorni promet 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 5, Emisije tranzitnega prometa 0, F-plini 0, Kmetijsko okoljski ukrepi 0,25 0,47 0,47 0,47 1, Zmanjšanje emisij iz ravnanja z odpadki 35 34,50 34,50 34,50 34,50 138, Ostali prožni mehanizmi Kjotskega protokola (CDM, JI) 0, Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in ponori CO 2 0,10 0,12 0,16 0,53 0, Javna sredstva za spodbude. 223

224 Sektor /Ukrepi Javna sredstva [mio EUR] 113 Zagotovljeno 2009* Izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje in promocija 0, Tehnološki razvoj in raziskave 0,00 Vodenje, izvajanje, spremljanje, poročanje, evalvacijo 1,2 5,50 5,50 5,50 5,50 22,00 224

225 Sektor /Ukrepi Javna sredstva [mio EUR] 113 Zagotovljeno 2009* SKUPAJ ukrepi 68,78** 118,79 142,42 154,30 189,11 604,70 Nakup kjotskih enot in emisijskih kuponov 15,99 15,99 15,99 15,99 79,95 SKUPAJ (z nakupom emisijskih kuponov) 142,54 166,17 178,05 212,86 684,55 Neupoštevanje ponorov 24,25 24,25 24,25 24,25 99,00 SKUPAJ (z nakupom emisijskih kuponov zaradi neupoštevanja ponorov) 166,79 190,42 202,30 237,11 783,55 * zagotovljeno v proračunu in iz drugih javnih virov ** zagotovljenih je še za 4 mio EUR sredstev v proračunu 2009, ki so bila prenesena na Eko sklad, in razpisana za sofinanciranje se ukrepov od 4 do 12 z enotnim razpisom, porazdelitev sredstev med ukrepi bo poznana ob zaključku razpisa. 225

226 Tabela 59: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo OPTGP v obdobju podrobno po ukrepih Sektor / Ukrepi 1. Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov 2. Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida 3. Davki, takse in regulirane cene za energijo 4. Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v velikih kurilnih napravah 5. Ukrepi v industriji 6. Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije 7. Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov 8. Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote 9. Spodbujanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju Vrsta stroška - delovanje MOP Referenčni program Javni sredstva [mio. EUR] - delovanje MOP 0,55 mio EUR - delovanje MOP, MF, AGEN RS, - izpad trošarine - shema OVE-E SPTE - velike naprave sosežig SPTE TE TOL - investicijske spodbude za učinkovito rabo električne energije; - dodatne spodbude ReNEP (EZ) AN URE 17,2 mio EUR 45 mio EUR - operativne pomoči ReNEP (EZ) 85,6 mio EUR - operativne pomoči ReNEP (EZ) 67,2 mio EUR - investicijske spodbude - investicijske spodbude za: - učinkovito rabo električne energije - obnovo in graditev stavb - sisteme za ogrevanje ReNEP, osnutek DRP (OP ROPI ) AN URE 40,8 mio EUR 54,5 mio EUR 114 Javna sredstva za spodbude. 226

227 10. Energijsko označevanje in minimalni standardi za izdelke in naprave - delo MOP AN URE 0,090 mio EUR 227

228 Sektor / Ukrepi Tabela 60: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo OPTGP v obdobju podrobno po ukrepih (nadaljevanje) Javni sredstva 115 Referenčni Vrsta stroška program [mio. EUR] 11. Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov 12. Zmanjševanje izpustov iz osebnih vozil 13. Spodbujanje rabe biogoriv izpad trošarine - investicijske spodbude (gospodinjstva, storitve, brez javnega sektorja): - za obnovo in graditev stavb - sisteme za ogrevanje - gospodinjstva z nizkimi prihodki - izvajanje Direktive 2002/91/ES (delovanje MOP) - dodatna sredstva - energijsko označevanje osebnih vozil - sorazmerno obdavčenje cestnih motornih vozil glede na ekološki standard in energetsko učinkovitost vozila - zelena javna naročila za nakup energetsko učinkovitih in okolju prijaznih vozil - promocijske in izobraževalne aktivnosti (šola varčne vožnje idr.) AN URE; OP ROPI ReNRP OP ROPI 115,60 mio EUR 3,00 mio EUR 115 Javna sredstva za spodbude. 228

229 14. Spodbujanje javnega potniškega prometa 15. Trajnostni tovorni promet promet 16. Emisije tranzitnega prometa - izpad trošarine 17. F-plini - finančne spodbude in stimulativno subvencioniranje javnega potniškega prevoza - o promocija, ozaveščanje in informiranje o prednostih javnega potniškega prometa - o fiskalni instrumenti za omejitev dostopa osebnih vozil v mestna središča - finančne spodbude, vzpostavitev intermodalnosti in povečanje prevoza tovora po železnici - o fiskalni instrumenti za cestni tovorni OP ROPI OP ROPI 7,50 mio EUR 5,00 mio EUR 229

230 Tabela 61: Potrebna javna finančna sredstva za izvedbo OPTGP v obdobju podrobno po ukrepih (nadaljevanje) Sektor / Ukrepi Vrsta stroška Javni sredstva 116 Referenčni program [mio EUR] 18. Ukrepi v kmetijstvu 19. Zmanjšanje emisij iz ravnanja z odpadki 20. Ostali prožni mehanizmi Kjotskega protokola (CDM, JI) 21. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in ponori CO Izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje in promocija - povečanje učinkovitosti reje domačih živali z namenom zmanjšanja emisij TGP na enoto prirejenega mleka in mesa, - uvajanje načinov reje, ki zmanjšujejo emisije TGP (gradnja naprav za pridobivanje bioplina ), - povečanje obsega pašne reje goved, - racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom. - regijski centri za ravnanje z odpadki (RCRO) - energetsko predelava oz. sežiganje - finančne spodbude Program razvoja podeželja (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) OP RO OP ROPI 1,65 mio EUR 138 mio EUR - delo MOP in strokovnih institucij 0,91 mio EUR - izvedba ukrepov promocije, usposabljanja, izobraževanja, informiranja, AN URE OP ROPI 23. Tehnološki razvoj in raziskave stroški projektov ReNRRP ** * 116 Javna sredstva za spodbude. 230

231 24. Izvedba demonstracijskih projektov, ozaveščanje, informiranje, usposabljanje, svetovanje, podpora pri pripravi projektov URE in OVE, energetski pregledi, tehnično vodenje projektov - podpora investicijskim ukrepom URE/OVE (MG) - ukrep ukrep 17 - ukrep 20 AN URE; OP ROPI, osnutek DRP 22 mio EUR Skupaj (ukrepi) 604,70 mio EUR Nakup kjotskih enot in emisijskih kuponov 79,95 mio EUR Skupaj (z nakupom kjotskih enot in emisijskih kuponov) 684,55 mio EUR Nakup kjotskih enot in emisijskih kuponov zaradi neupoštevanja ponorov 99,00 mio EUR Skupaj 783,55 mio EUR * glej 24; ** sredstva niso opredeljena po področjih 231

232 7 Načrt spremljanja izvajanja operativnega programa Vlada Republike Slovenije zagotovi spremljanje izvajanja operativnega programa tako, da zadolži Službo Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe, da vsako leto do 1. aprila pripravi in Vladi Republike Slovenije predloži v sprejem»poročilo o spremljanju izvajanja operativnega programa«. Poročilo mora biti vsebinsko razdeljeno na tri dele: Prvi del mora analizirati gibanje skupnih emisij toplogrednih plinov glede na cilj in poiskati glavne dejavnike za gibanje na makro nivoju (npr. dekompozicijska analiza gibanja emisij). Drugi del mora analizirati gibanje emisij toplogrednih plinov na nivoju sektorjev ter izvajanje posameznih ukrepov iz operativnega programa s pomočjo kazalcev glede doseganja postavljenih ciljev za posamezne ukrepe. Za oceno izvajanja ukrepa se uporabi tri stopnje: ZADOVOLJIVO, DELNO ZADOVOLJIVO in NEZADOVOLJIVO izvajanje ukrepa (zadovoljivo izvajanje ukrepa pomeni, da je stopnja izvajanja zadovoljiva za dosego cilja, ki je bil naveden v OP TGP-1, oziroma je bil uporabljen kot predpostavka pri pripravi OP TGP-1, delno zadovoljivo je uporabljena v primerih, ko je izvajanje ukrepa vplivalo na pozitiven trend, a je bilo izvajanje premalo intenzivno za dosego cilja, nezadovoljivo pa je uporabljena v primerih, ko se izvajanje ukrepa še ni pričelo, oziroma so trendi kazalcev, ki kažejo na uspešnost ukrepa, obratni od pričakovanih). Tretji del mora vsebovati jasno sporočilo o doseganju cilja in izvajanju operativnega programa ter predlagati spremembe in dopolnitve OP_TGP-1 za zagotovitev doseganja obveznosti če je njeno doseganje ogroženo. Poročilo mora temeljiti na emisijskih podatkih za leto n-2, vsebovati pa mora tudi oceno emisij iz energetike za leto n-1, ki mora biti ocenjena na dostopnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije o prodaji goriv v Sloveniji v preteklem letu ter z uporabo referenčnega pristopa za izračun emisij. Pri analizi izvajanja ukrepov se mora poročilo opirati na zadnje dostopne podatke (v največji možni meri za leto n- 1), ki morajo biti primerjani s podatki za obdobje od leta Služba Vlade za podnebne spremembe tudi usmerja in usklajuje aktivnosti predvidene v tem programu ukrepe in skrbi za usklajenost morebitnih sprememb in dopolnitev OP TGP-1 z ostalimi programi in strategijami. 232

233 Tabela 62: Kazalci za spremljanje izvajanja OPTGP-01, ki jih mora vsebovati poročilo o izvajanju Ukrep Sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida Povečanje okoljske učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote v velikih kurilnih napravah Kazalec za spremljanje izvajanja Razlika med dejanskimi emisijami TGP in podeljenimi emisijskimi kuponi Zmanjšanje emisij TGP zaradi oprostitve plačila (pogodbe z MOP) Specifične emisije CO2 pri proizvodnji električne energije v TE in TE-TO vir podatko v MOP Ciljne vrednosti Enota ARSO kt CO2 SURS 1,18 1,10 Ukrepi v industriji Energetska intenzivnost SURS Spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izk. Spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije kot vira toplote Proizvodnja električne energije v enotah SPTE (inštalirana zmogljivost) Proizvodnja električne energije iz OVE po virih (inštalirana zmogljivost) Instalirana zmogljivost za proizvodnjo toplote iz OVE, kot posledica finančnih spodbud (Eko sklad - individualna kurišča, MG - DOLB) Center za podpor e Center za podpor e Eko Sklad, SAURO VE [kgco2/ kwh] [toe/mio EUR 2000] [MW] [MW] [kt CO2] Spodbujanje energetske učinkovitosti v Izvedba ukrepov in prihranek v okviru AN URE SAURO [kt CO2] 233

234 javnem sektorju Energetska učinkovitost stavb in toplotne izolativne lastnosti gradbenih proizvodov Zmanjševanje izpustov iz osebnih motornih vozil Spodbujanje rabe biogoriv Spodbujanje javnega potniškega prometa Trajnostni tovorni promet F-plini Povečanje učinkovitosti reje domačih živali Povečanje obsega pašne reje goved Racionalno gnojenje kmetijskih rastlin z dušikom Zmanjšanje emisij iz ravnanja z odpadki Trajnostno gospodarjenja z gozdovi in ponori CO 2 Učinki spodbud Eko sklada ter drugih ukrepov v okviru AN URE Povprečne specifične emisije CO2 za nova osebna vozila Delež biogoriv v skupni energiji goriv za pogon motornih vozil Potniški kilometri v javnem potniškem prometu delež prepeljanega tovora po železnicah (delež žel. tkm v skupnih tkm) Letna količina fluoriranih plinov uporabljenih za polnjenje naprav ter zajeta količina plinov VE Eko Sklad, SAURO VE MOP [kt CO2] [kgco2/ km] ARSO 3,0 5,0 [%] SURS [mio pkm] SURS [%] MOP Emisije TGP na kg prirejenega mleka v državi KIS Obseg sredstev za ukrepe (Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri, Neposredne spodbude za pašno rejo, Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, Izboljšanje in razvoj infrastrukture) Poraba N iz mineralnih gnojil za gnojenje kmetijskih rastlin Delež biorazgradljivih odpadkov v strukturi odloženih odpadkov Izvedba ukrepov za zagotovitev koriščenja ponorov MKGP, ARSKT RP SURS ARSO [%] GIS 234

235 8 Poročevalske obveznosti S področja evidenc in projekcij emisij toplogrednih plinov ima Slovenija obveznosti do Evropske komisije ter Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembe podnebja. Obveznosti do Evropske komisije izhajajo iz odločbe 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov Skupnosti in izvajanje Kjotskega protokola. Odločba državam članicam nalaga, poleg vsakoletnega poročanja evidenc emisij, tudi poročanje Evropski komisiji o ukrepih, ki jih država članica izvaja in načrtuje ter o projekcijah emisij toplogrednih plinov po virih in ponorih za leta 2010, 2015 in 2020 vsake dve leti. Roki za poročanje so sledeči: Evidence emisij: prva verzija evidenc in končna verzija evidenc za predpreteklo leto; Poročilo o ukrepih in projekcijah emisij: vsako liho leto. Obveznosti do sekretariata Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembe podnebja. izhajajo iz konvencije same. Vsako leto je potrebno sekretariatu konvencije poročati evidence emisij za predpreteklo leto, in sicer do 15. aprila. V določenih letih pa je potrebno pripraviti tudi nacionalno poročilo o izvajanju obvez konvencije in Kjotskega protokola. Slovenija je do konca leta 2009 dolžna pripraviti 5. nacionalno poročilo. V skladu z določbami Kjotskega protokola je Slovenija vsako leto obvezna sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembe podnebja. posredovati tudi podatke o: enotah zmanjšanja emisij (ERU) posledica projektov skupnega izvajanja (JI), enotah potrjenega zmanjšanja emisij (CER) enote zmanjšanja emisij nastale s projekti mehanizma čistega razvoja (CDM), enotah začasno potrjenega zmanjšanja emisij (tcer), enotah dolgoročno zagotovljenega zmanjšanja emisij (lcer), enotah dodeljene količine (AAU) enote v katerih se posluje v mednarodnem državnem trgovanju (skladno s 17. členom Kjotskega protokola) in enotah odvzema (RMU) posledica povečanja ponorov. Vsebina poročila je določena z odločitvijo 15/CMP.1. Poročilo vključuje tudi podrobne informacije o nacionalnem registru emisijskih kuponov. Po koncu prvega kjotskega obdobja mora Slovenija, kot članica Aneksa I Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembe podnebja poročati o količinah ERU, CER, AAI in RMU, skladno z odločitvijo 13/CMP.1. Skladno z odločitvijo 13/CMP.1 je morala Slovenija do začetka leta 2007 poročati Okvirni konvencije Združenih narodov za spremembe podnebja o količini dodeljenih enot (AAU) za prvo kjotsko obdobje. Slovenija je poročilo oddala 22. decembra julija 2007 je bilo poročilo revidirano. 235

236 8.1 Sistem priprave evidenc in projekcij Osnovni predpogoj za izpolnjevanje kjotskega cilja je vzpostavitev in vzdrževanje sistema priprave evidenc toplogrednih plinov. Evidence emisij toplogrednih plinov v Sloveniji pripravlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Pri pripravi evidenc ARSO sodeluje s številnimi drugimi organizacijami in državnimi telesi, ki upravljajo s potrebnimi podatki za pripravo evidenc. Slika 44 prikazuje potek podatkov v sistemu priprave evidenc emisij toplogrednih plinov. Glavna vira podatkov sta Statistični urad RS in Ministrstvo za gospodarstvo, čeprav ARSO veliko podatkov pridobi tudi preko aktivnosti, ki izhajajo iz Zakona o varstvu okolja. Emisije za sektor kmetijstvo so pripravljene s strani Kmetijskega inštituta RS, ponori zaradi spremembe rabe tal ter gozdarstva pa so izračunani s strani Gozdarskega inštituta RS. Zaradi naraščajočih obveznosti Republike Slovenije v zvezi s poročanjem evidenc emisij tudi drugih onesnaževal, se je ARSO odločila implementirati enoten sistem zbiranja podatkov za namen priprave evidenc, kakor tudi za stabilen sistem financiranja priprave preko letnih načrtov dela. Med organizacijami, ki sodelujejo pri pripravi evidenc emisij, je bil sklenjen sporazum o sodelovanju, s katerim so se organizacije obvezale, da bodo pravočasno zagotavljale kvalitetne podatke Agenciji Republike Slovenije za okolje, kar je z vstopom Slovenije v EU, zaradi skrajšanja poročevalskih obdobij (evidence emisij in nacionalno poročilo morajo biti za predzadnje leto Evropski komisiji poslani do 15. januarja, popravke pa je možno poslati do 15. marca) postalo zelo pomembno. Zaradi kompleksnosti in pomembnosti je bilo največ pozornosti namenjeno skupnemu vprašalniku (»Joint Questionnare«) Statističnega urada RS na podlagi katerega je pripravljena energetska bilanca za Slovenijo in ki vsebuje najpomembnejše energetske podatke. 236

237 Ministrstvo za okolje in prostor Nacionalno poročilo Statistični urad RS (SURS) Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) EU-ETS CO2 dajatev Letna okoljska poročila Preverjena poročila o emisijah CO2 v sistemu EU-ETS Agencija RS za okolje (ARSO) CRF Tabele NIR Evropska komisija (EC) Sekretariat UNFCCC Evropska okoljska agencija (EEA) Podjetja Davki Legenda: Vhodni podatki Vhodni podatki - posredno Izhodni podatki Ministrstvo za finance Ministrstvo za promet Ministrstvo za notranje zadeve Slika 44: Potek podatkov v sistemu priprave evidenc emisij toplogrednih plinov Leta 2003 je bil zaključen proces uskladitve podatkov med Direktoratom za energijo, Ministrstva za gospodarstvo in Statističnim uradom RS, s čimer se je zaključilo vzporedno zbiranje podatkov obeh inštitucij. Z zakonom je bil Statistični urad pooblaščen za zbiranje podatkov. Ti podatki so potem pregledani in popravljeni ter nato poslani Direktoratu za energetiko, ki obdelane podatke letno objavlja v publikaciji Energija v Sloveniji. 8.2 Upravitelj registra emisijskih kuponov Za upravitelja registra emisijskih kuponov, ki je pričel delovati novembra 2005, za potrebe Kjotskega protokola in Direktive EU o trgovanju z emisijami CO 2, je, na podlagi Zakona o varstvu okolja 117, Pravilnika o splošnih pogojih poslovanja registra emisijskih kuponov 118 ter Uredbe o podrobnejšem načinu in pogojih vzpostavitve in vodenja registra emisijskih kuponov 119, določen ARSO Uradni list RS, št. 41/04 in ostali. Uradni list RS, št. 82/05. Uradni list RS, št. 56/

238 Priloga A Ocena izvajanja OP-TGP sprejetega decembra 2006 Tabela A 1: Ocena izvajanja ukrepov OP TGP2006 po sektorjih (vir: IJS CEU) Ime ukrepa / Sektor Proizvodnja električne energije in toplote Tehnološka posodobitev termoelektrarn Spodbujanje SPTE v sistemih daljinskega ogrevanja Proizvodnja električne energije iz OVE Trgovanje s pravicami do emisije TGP (EU-ETS) Raba energije v industriji in gradbeništvu Povečanje energetske učinkovitosti Potencial ukrepa OP TGP [kt CO 2 ekv] Učinek ukrepa leta 2007 [kt CO 2 ekv] Ocena izvajanja ukrepa NEZADOVOLJIVO ZADOVOLJIVO ZADOVOLJIVO ZADOVOLJIVO ZADOVOLJIVO Spodbujanje SPTE NEZADOVOLJIVO Povečanje rabe obnovljivih virov, zlasti biomase Zamenjava goriv z gorivi z manjšo vsebnostjo ogljika ZADOVOLJIVO ZADOVOLJIVO Kratka razlaga ocene Roki za končanje projektov so se zamaknili, pri TET 121 pa je izvedba negotova. Skupna inštalirana moč enot presega cilj. Gradnja novih in obnova obstoječih HE 122 poteka po načrtih. Sistem EU-ETS je vzpostavljen in deluje. Pogodbe na podlagi okoljske dajatve za CO 2 so uspešno prispevale k nižjim emisijam. Proizvodnja el. en. iz SPTE se je zmanjšala, ker so razmere za nove investicije neugodne (odkupne cene). Raba lesne biomase se je povečala, vendar se je zaradi opustitve proizvodnje celuloze 124, skupna raba biomase 125 v industriji zmanjšala. Povečal se je delež plinastih goriv na račun tekočih goriv Zadovoljivo izvajanje ukrepa pomeni, da je stopnja izvajanja zadovoljiva za dosego cilja, ki je bil naveden v OP TGP, oziroma je bil uporabljen kot predpostavka pri pripravi OP TGP, delno zadovoljivo je uporabljena v primerih, ko je izvajanje ukrepa vplivalo na pozitiven trend, a je bilo izvajanje premalo intenzivno za dosego cilja, nezadovoljivo pa je bila uporabljena v primerih, ko se izvajanje ukrepa še ni pričelo, oziroma so trendi kazalcev, ki kažejo na uspešnost ukrepa, obratni od pričakovanih. Termoelektrarna Trbovlje. Hidroelektrarne. Za EU-ETS je upoštevan učinek 0. Črni lug. lesna biomasa + črni lug 238

239 Tabela A - 1: Nadaljevanje Ime ukrepa / Sektor Trgovanje s pravicami do emisije TGP Raba energije v prometu Strategija EU za zmanjševanje emisij iz osebnih motornih vozil Spodbujanje javnega potniškega prometa Izvajanje ukrepov resolucije o prometni politiki za prehod tranzita s cest na železnice Nadomeščanje fosilnih goriv z biogorivi Potencial ukrepa OP TGP [kt CO 2 ekv] Učinek ukrepa leta 2007 [kt CO 2 ekv] Ocena izvajanja ukrepa ZADOVOLJIVO / NEZADOVOLJIVO NEZADOVOLJIVO NEZADOVOLJIVO NEZADOVOLJIVO Kratka razlaga ocene Sistem je vzpostavljen in deluje. V obdobju bo učinek ukrepa pozitiven. Proizvajalci avtomobilov niso dosegli ciljev iz prostovoljnega sporazuma. Hkrati MOP ni izvedel vseh zahtev pravilnika 128 (MOP še ni pripravil priročnika o varčni rabi goriva 5. člen pravilnika). Projekt Integrirani javni potniški promet MzP 129 poteka po načrtih, vendar se je začel prepozno, da bi vplival na trende v kjotskem obdobju. Slovenske železnice z aktivno politiko povečujejo prevoz potnikov, vendar se približujejo omejitvi zaradi infrastrukture. Neenakomerno vlaganje v prometno infrastrukturo (do sedaj samo avtocestni program) je glavni vzrok manjšanja deleža železnic v tovornem prometu. Poleg tega bi bilo potrebno pripraviti akcijski načrt za povečevanje deleža železnic v tovornem prometu. Distributerji tekočih pogonskih goriv ne dosegajo ciljev uredbe. 126 Zadovoljivo izvajanje ukrepa pomeni, da je stopnja izvajanja zadovoljiva za dosego cilja, ki je bil naveden v OP TGP, oziroma je bil uporabljen kot predpostavka pri pripravi OP TGP, delno zadovoljivo je uporabljena v primerih, ko je izvajanje ukrepa vplivalo na pozitiven trend, a je bilo izvajanje premalo intenzivno za dosego cilja, nezadovoljivo pa je bila uporabljena v primerih, ko se izvajanje ukrepa še ni pričelo, oziroma so trendi kazalcev, ki kažejo na uspešnost ukrepa, obratni od pričakovanih. 127 Negativen učinek ukrepa je posledica prealokacije pravic do emisije TGP pravic v obdobju je bilo podeljenih več kot so zavezanci proizvedli emisij TGP 128 Pravilnik o obveščanju potrošnikov o varčni rabi goriv in emisijah CO2 novih osebnih vozil (Ur.l. RS, št. 86/2003, 133/2003, 41/2004-ZVO-1, 43/2004) 129 Ministrstvo za promet. 239