Protokol varnosti čezmejnega podeželskega območja»varnost SIGURNOST«

Transcription

1 Gasilska zveza Starše INVESTICIJSKI PROGRAM Osnovna škola Donja Voća Protokol varnosti čezmejnega podeželskega območja»varnost SIGURNOST«NAROČNIK: Občina Starše Starše Starše IZDELAL: ProFUTURUS d.o.o. Črtomirova ulica Maribor Marec 2016

2 AKRONIMI Kratica NRP PO k.o. UMAR ZVO DIIP IP PIZ CBA NUTS EU BDP BDV RRP LAS DS DDV EMC MSP R&R R&I GZS HVZ GZ DVD OŠ NSV ISD RNSV DVI Opis Načrt razvojnih programov Programsko območje Katastrska občina Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj Zakon o varstvu okolja Dokument identifikacije investicijskega projekta Investicijski program Predinvesticijska zasnova Analiza stroškov in koristi (angl. Cost Benefit Analysis) Klasifikacija teritorialnih enot za potrebe statistike (ang. Nomenclature of Territorial Units for Statistics) Evropska unija Bruto družbeni proizvod Bruto dodana vrednost Regionalni razvojni program Lokalna akcijska skupina Delovni sklop Davek na dodano vrednost Elektromagnetna združljivost (ang. Electromagnetic compatibility) Mala in srednje velika podjetja Raziskave in razvoj Raziskave in inovacije (ang. research and innovation) Gasilska zveza Slovenije Hrvaška gasilska zveza (hrv. Hrvatska vatrogasna zajednica) Gasilska zveza Prostovoljno gasilsko društvo (hrv. Dobrovoljno vatrogasno društvo) Osnovna šola (hrv. Osnovna škola) Neto sedanja vrednost Interna stopnja donosnosti Relativna neto sedanja vrednost Doba vračanja investicije Marec 2016 Stran 2

3 KAZALO 1 UVODNO POJASNILO Predstavitev vodilnega partnerja Občina Starše Predstavitev izdelovalca investicijskega programa Namen in cilji investicijskega projekta Povzetek iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta Spremembe projekta do priprave investicijskega programa POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Cilji projekta Seznam strokovnih podlag Kratek opis upoštevanih variant Navedba odgovornih oseb Predvidena organizacija za izvedbo investicije Prikaz ocenjene vrednosti in finančne konstrukcije investicije Zbirni prikaz izračunov in utemeljitev upravičenosti investicije Kazalniki izračunani na podlagi statične metode (v prvem normalnem letu obratovanja investicije ) Kazalniki izračunani na podlagi dinamične metode Utemeljitev upravičenosti investicije OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU / NOSILCU PROJEKTA, IZDELOVALCIH IP IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB Osnovni podatki o investitorjih / partnerjih v projektu Osnovni podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije Osnovni podatki o prihodnjem upravljavcu ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVAL PROJEKT TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI Analiza obstoječega stanja na programske območju Prikaz potreb, ki jih bo zadovoljeval projekt Usklajenost investicije z razvojnimi strategijami in politikami ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI TEHNIČNO TEHNOLOŠKI DEL Opis projekta Tehnični opisi delovnih sklopov projekta ANALIZA ZAPOSLENIH Analiza zaposlenih za alternativo z investicijo Analiza zaposlenih za alternativo brez investicije OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, LOČENO ZA UPRAVIČENE IN NEUPRAVIČENE STROŠKE Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah Ocena vrednosti projekta po tekočih cenah Osnove za oceno vrednosti projekta Obseg in specifikacija investicijskih stroškov Marec 2016 Stran 3

4 9 ANALIZA LOKACIJE ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE ČASOVNI NAČRT IZVEDBE IN ORGANIZACIJA VODENJA PROJEKTA Z IZDELANO ANALIZO IZVEDLJIVOSTI Časovni načrt izvedbe projekta Organizacija vodenja projekta Analiza izvedljivosti NAČRT FINANCIRANJA PROJEKCIJE PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI (EX-ANTE) V EKONOMSKI DOBI Finančna analiza Statična metoda izračuna finančnih kazalnikov Dinamična metoda izračuna finančnih kazalnikov Ekonomska analiza Statična metoda izračuna ekonomskih kazalnikov Dinamična metoda izračuna ekonomskih kazalnikov Drugi učinki, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem Izračun nepovratnih sredstev EU ANALIZA TVEGANJ IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Analiza tveganj Analiza občutljivosti PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV VIRI IN LITERATURA Marec 2016 Stran 4

5 KAZALO TABEL Tabela 1: Kazalniki projekta Tabela 2: Prikaz investicijskih stroškov po stalnih cenah (marec 2016) Tabela 3: Prikaz investicijskih stroškov po tekočih cenah Tabela 4: Predvideni viri financiranja projekta po tekočih cenah Tabela 5: Finančni kazalniki na podlagi statične metode izračuna Tabela 6: Ekonomski kazalniki na podlagi statične metode izračuna Tabela 7: Prikaz izračunanih dinamičnih kazalnikov finančne analize Tabela 8: Prikaz izračunanih dinamičnih kazalnikov ekonomske analize Tabela 9: Podatki o vodilnem partnerju (projektnem partnerju 1) Tabela 10: Podatki o projektnem partnerju Tabela 11: Podatki o projektnem partnerju Tabela 12: Podatki o projektnem partnerju Tabela 13: Podatki o projektnem partnerju Tabela 14: Podatki o projektnem partnerju Tabela 15: Podatki o projektnem partnerju Tabela 16: Podatki o projektnem partnerju Tabela 17: Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije Tabela 18: SWOT analiza Tabela 19: Prikaz investicijskih stroškov po stalnih cenah (marec 2016) Tabela 20: Prikaz investicijskih stroškov posebej za upravičene in preostale stroške po stalnih cenah (marec 2016) Tabela 21: Napoved inflacije Tabela 22: Prikaz investicijskih stroškov po tekočih cenah Tabela 23: Prikaz investicijskih stroškov posebej za upravičene in preostale stroške po tekočih cenah Tabela 24: Specifikacija investicijskih stroškov projekta po tekočih cenah (z DDV) Tabela 25: Predvideni viri financiranja projekta po tekočih cenah Tabela 26: Finančni kazalniki na podlagi statične metode izračuna Tabela 27: Izračun finančnih kazalnikov na podlagi dinamične metode Tabela 28: Ekonomski kazalniki na podlagi statične metode izračuna Tabela 29: Izračun ekonomskih kazalnikov na podlagi dinamične metode Tabela 30: Občutljivost ocenjenih stroškov investicije Marec 2016 Stran 5

6 KAZALO SLIK Slika 1: Grb in geostrateški položaj Občine Starše Slika 2: Logotip podjetja ProFUTURUS d.o.o Slika 3: Shema izvedbe projekta po varianti Slika 4: Programsko območje Slovenije in Hrvaške Slika 5: Prioritetna investicijska področja EU Slika 6: Delovni sklopi projekta Slika 7: Kadrovsko organizacijska shema partnerjev Slika 8: Struktura stroškov po tekočih cenah Slika 9: Makro lokacije projekta Slika 10: Prikaz zmanjšanja obremenitve okolja Slika 11: Časovni načrt izvedbe investicije Slika 12: Sodelovanje med deležniki operacije Marec 2016 Stran 6

7 1 UVODNO POJASNILO 1.1 Predstavitev vodilnega partnerja Občina Starše V severovzhodnem delu Slovenije, v osrednjem delu Dravskega polja, na desnem bregu reke Drave, se razprostira ljudem in naravi prijazno območje Občine Starše, ki zajema 8 vasi (Loka, Rošnja, Starše, Zlatoličje, Marjeta, Trniče, Prepolje, Brunšvik). Del območja leži na dravskih terasah, del pa na nizki ravnici ob reki Dravi. Občina Starše je uvrščena med podeželske občine, kjer prevladujeta kmetijstvo in obrt. Na območju Občine Starše se na 770 ha razprostira območje Nature 2000 in del Krajinskega parka Drava, kjer stara struga reke Drave s stranskimi rokavi in mrtvicami, poplavnimi gozdovi in travniki nudi življenjski prostor 250 vrstam ptic, od tega kar 38 evropsko pomembnim vrstam, kjer je najpomembnejše prezimovališče vodnih ptic ter gnezdišče nekaterim najbolj ogroženim vrstam ptic v Sloveniji (sršenar, navadna čigra, vodomec) in so rastišča redkih pionirskih vrst rakitovca. Občina Starše je bogata tudi s kulturno in zgodovinsko dediščino kar dokazujejo številne lepo ohranjene cerkve, kapele, grobnice in sakralni spomeniki. Sodobnim turistom so na voljo številne možnosti aktivnega preživljanja dopustniških dni, vse od pestre kulturne, športnorekreativne do gastronomske ponudbe. Občina je bila ustanovljena Leta 2015 je v občini živelo občank in občanov v gospodinjstvih. V občini je 1 osnovna šola (devetletka) s podružnično šolo v Marjeti na Dravskem polju. V sklopu vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Starše deluje tudi šest oddelkov vrtca, pet v enoti Najdihojca Starše in trije v enoti Pikapolonica Marjeta. Slika 1: Grb in geostrateški položaj Občine Starše. Občina Starše predstavlja javni organ lokalne skupnosti in je med drugim zadolžena za izvajanje naslednjih nalog: Sprejema statute in druge splošne akte občine. Ureja načine in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem. Skrbi za okolje in prostor, saj opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov. Opravlja dejavnosti, ki pripomorejo k varstvu okolja. Sprejema občinske razvojne programe, spremlja in ocenjuje gospodarske dosežke v občini. Marec 2016 Stran 7

8 Gospodarskim subjektom s sodelovanjem pomaga pri razreševanju gospodarskih problemov in z javnimi sredstvi pospešuje razvoj gospodarskih panog. Ureja način delovanja lokalnih javnih služb. Spodbuja raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost, ki se odvija na njenem območju. Prizadeva si za varovanje kulturne in naravne dediščine na svojem območju. V programe dejavnosti občina aktivno vključuje lokalna društva (turistična, vinogradniška, kulturna, itd.) in z njimi sodeluje pri organizaciji prireditvenega dogajanja, kar tudi prispeva k pospeševanju razvoja turizma. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja. Skrbi za dobro počutje občanov. Sodeluje v mednarodnih projektih. V izvedbi čezmejnega projekta»varnost SIGURNOST«bodo poleg Občine Starše sodelovali tudi naslednji projektni partnerji: Općina Donja Voća, Gasilska zveza Slovenije, Hrvatska vatrogasna zajednica, Gasilska zveza Starše, Dobrovoljno vatrogasno društvo Donja Voća, Osnovna šola Starše, Osnovna škola Andrije Kačića Miošića Donja Voća. Osnovni podatki vseh sodelujočih partnerjev so prikazani v poglavju Predstavitev izdelovalca investicijskega programa Izdelovalec investicijskega programa je podjetje ProFUTURUS raziskovanje, svetovanje, storitve in analize za razvoj d.o.o. iz Maribora, ki ima dolgoletne izkušnje z izdelavo različnih vrst investicijske in projektne dokumentacije ter pripravo, izvedbo in vodenjem projektov. Slika 2: Logotip podjetja ProFUTURUS d.o.o. Podjetje se zaveda, da uporabno znanje predstavlja temelj uspeha. Če je to znanje združeno z izkušnjami in jasno izraženimi cilji, uspeh ne more izostati. Vizija podjetja je jasno postavljena ostati najbolj kakovosten ponudnik svetovalnih in izobraževalnih storitev na vseh področjih delovanja. Zastavljeni viziji sledi s predanim in profesionalnim delom ter z nenehnim nadgrajevanjem znanja in usposobljenosti svojih zaposlenih. Za izdelavo zadevnega dokumenta je zadolžena poslovna direktorica Lea Robič Mohar. Marec 2016 Stran 8

9 1.3 Namen in cilji investicijskega projekta Zaradi geografskih značilnosti in topografije je programsko območje zelo ranljivo. Pod vplivom podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti se območje sooča z vse pogostejšimi in intenzivnejšimi naravnimi nesrečami, med katerimi so najpogostejše poplave, gozdni požari, potresi, močne padavine, nevihte in suše. Podnebne spremembe ne vplivajo le na naselja, temveč tudi na podjetništvo, turizem, dediščino, kmetijstvo in gozdarstvo. V zadnjih treh letih se je programsko območje soočilo s hudimi poplavami na reki Dravi (2012) in na južnih slovenskih porečjih (2014), ocenjena škoda pa je presegla 700 milijonov EUR. Februarja 2014 je žled povzročil hudo uničenje javne infrastrukture in poškodoval približno 6 milijonov m3 lesa na obmejnem območju Dinarskega gorovja. Obe državi sta zabeležili tudi nekaj večjih požarov in suš v letih 2012 in Nevarnost poplav in gozdnih požarov predstavljata največji tveganji z najvišjim čezmejnim učinkom in zahtevata skupno preprečevanje in upravljanje s tveganji. Gasilstvo ima pomembno vlogo pri zaščiti in reševanju. Na področju Slovenije in Hrvaške ima dolgoletno tradicijo, saj s svojimi začetki sega več kot 140 let v preteklost. Od takrat so bile na področju varnosti in reševanja vpeljane izboljšave in novosti, ki so izboljšale kvaliteto življenja ter prispevale k uvajanju dobrih praks ter dejavnost reševanja in zaščite formirale v pomembno in neobhodno potrebno družbeno aktivnost. Kot vsaka panoga tudi omenjena teži k napredku in uvajanju novosti ter krepitvi čezmejnega sodelovanja za potencialne potrebe čezmejne intervencije. Namen projekta»varnost SIGURNOST«je krepitev čezmejnega sodelovanja, ki prispeva k boljši kvaliteti življenja na obmejnem območju na obeh straneh meje in boljšim delovnim razmeram za reševanje in zaščito. Hkrati družba pričakuje, da se bodo gasilci skupaj s službami za zaščito in reševanje odzvali tudi na druge nesreče (ne samo požare). Vse širše opravljanje čezmejnih nalog zaščite in reševanja (poplave, neurja, posredovanja ob vstopu migrantov, ipd.) zahtevajo od gasilcev in reševalcev na čezmejnem območju posebna znanja in sposobnosti, ki jih lahko pridobijo samo na ustreznih skupnih usposabljanjih in tekmovanjih. Reševalci in gasilci, ki posredujejo na čezmejnih intervencijah potrebujejo stalna usposabljanja za skupno izvajanje reševanja. Pojavlja se tudi potreba po skupnem usposabljanju in standardiziranju postopkov reševanja iz vode. Člani reševalnih služb (vode) delujejo kot prostovoljci, posledično pa to pomeni pomanjkanje enotnega znanja in standardiziranega načina dela. Podvodno reševanje zato lahko hkrati predstavlja tveganje za udeležence. Reševanje se izvaja v neugodnih pogojih, zato je skupno usposabljanje nujno potrebno za zmanjšanje tveganj in skrajšanje časa reševanja. Pomemben segment pri gasilstvu so tudi prostovoljna gasilska društva in zveze, ki v našem prostoru ohranjajo dolgoletno tradicijo. Omenjena društva se srečujejo z dejstvom, da je potrebno spodbuditi prostovoljstvo med potencialnimi mladimi člani. Odhajanje starejšega kadra med veterane lahko povzroči vrzel pri pridobivanju novih članov. Kapitalistično usmerjena družba v prostovoljstvu ne vidi dodatne izpolnitve oziroma priložnosti. Spodbujanje prostovoljstva in s tem pomoči sočloveku v stiski je eno temeljnih načel gasilskega prostovoljstva. Glede na to, da se z možnostmi požara pri vsakodnevnih opravilih srečujejo tudi gospodinjstva in posamezniki, bi lahko z organiziranjem in udeležbo na različnih delavnicah na temo varnega gašenja v gospodinjstvih, ozavestili širšo javnost, kako ravnati v primeru požara v domačem okolju. Šole lahko v sklopu izbirnih vsebin prepoznavajo vlogo in pomen reševalca, hkrati pa bi tovrstne vsebine pripomogle k osveščenosti in preprečevanju nesreč. Marec 2016 Stran 9

10 Cilji projekta»varnost SIGURNOST«se navezujejo na okrepitev večplastnega sodelovanja s partnerskimi čezmejnimi kraji in vertikalno sodelovanje pristojnih institucij. V ta namen se je vzpostavilo komplementarno partnerstvo 10 organizacij, ki bo z izvedbo projektnih aktivnosti skušalo prispevati k bolj zdravemu, varnemu in dostopnejšemu obmejnemu območju z izboljšanjem institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter sodelovanjem med državljani in institucijami. 1.4 Povzetek iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta Dokument identifikacije investicijskega projekta je bil narejen z namenom izbora najučinkovitejše variante reševanja problematike učinkovitosti sistemov zaščite in reševanja ter usklajenega sodelovanja med državljani in institucijami za razvoj programskega območja. Po opravljeni analizi alternative»brez«investicije je bilo ugotovljeno, da le-ta ne rešuje problematike in je izvedba projekta nujno potrebna. Zato sta bili v nadaljnjo obravnavo vključeni dve varianti»z«investicijo, ki zadovoljivo rešujeta zadevno problematiko in omogočata zadovoljitev potreb ciljnih skupin: Varianta 1 (čezmejno, skupni projekt). Varianta 2 (lokalno, vsak partner posebej). Varianti se razlikujeta po načinu izvedbe in virih financiranja (čezmejno, lokalno). Kot optimalna je bila izbrana varianta 1, ki predvideva izvedbo skupnega čezmejnega projekta 8 projektnih (Občina Starše kot vodilni partner) in pridruženih partnerjev, ki bodo na programskem območju obmejne regije med Slovenijo in Hrvaško v okviru projekta»varnost SIGURNOST«sklenili čezmejni varnostni protokol, uredili urbane pogoje za čezmejne varnostne vaje, izvedli demonstracije usklajenih čezmejnih tekmovanj in intervencij, organizirali čezmejno otroško varnostno olimpijado in izvedli komunikacijske aktivnosti za spodbujanje prostovoljstva in krepitev čezmejnega sodelovanja. Varianta 1 predvideva izvedbo investicije od do ter sofinanciranje aktivnosti s sredstvi EU. Omogoča učinkovito doseganje zastavljenih projektnih ciljev in prispeva k izboljšanju institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javnih organov in deležnikov in izboljšanju kakovosti življenja na širšem čezmejnem območju. V dokumentu identifikacije investicijskega projekta so poleg analize stanja in opisa razlogov za izvedbo projekta opredeljene tudi razvojne možnosti in cilji projekta. Prav tako je podan opis projekta in posameznih delovnih sklopov ter opredelitev ostalih temeljnih prvin, ki določajo projekt (opis lokacije, časovni načrt izvedbe, ukrepi za varstvo okolja, kadrovskoorganizacijska shema, itd.). Ocena stroškov za izvedbo projekta»varnost SIGURNOST«po tekočih cenah je ,32 EUR z vključenim DDV. Ocena vključuje vse upravičene stroške, povezane s projektom v obdobju njegovega trajanja. Projekt ne predvideva nastanka neupravičenih stroškov. Najvišji so stroški za nakup opreme, najmanjši po velikosti pa potni stroški in stroški nastanitev. Projekt bo financiran z lastnimi sredstvi projektnih partnerjev in EU sredstvi iz Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška. Glede na vrednost izbrane variante investicije po stalnih cenah ( ,34 EUR z DDV) je bilo ugotovljeno, da je potrebno v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006) v nadaljevanju izdelati tudi investicijski program (IP). Izdelava predinvesticijske zasnove (PIZ) glede na določila uredbe ni potrebna. Marec 2016 Stran 10

11 1.5 Spremembe projekta do priprave investicijskega programa Od izdelave DIIP (marec 2016) do priprave investicijskega programa (marec 2016) ni bilo zaznanih bistvenih sprememb projekta. Nadaljnje aktivnosti so bile usmerjene k izdelavi projektne in investicijske dokumentacije ter pripravi vloge na Javni razpis za predložitev projektov v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Hrvaška. Marec 2016 Stran 11

12 2 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 2.1 Cilji projekta Splošni cilj projekta: Krepitev partnerstev med javnimi organi in deležniki za zdrava, varna in dostopna čezmejna območja. Specifični cilji projekta: Uskladitev in podpis protokola za izvedbo čezmejnih tekmovanj. Izvedba čezmejnih usposabljanj in delavnic za širšo javnost o zagotavljanju varnosti. Ureditev vadbenih poligonov za reševalce na lokalni in regionalni ravni. Ureditev skupnega čezmejnega kampa za vadbo. Izvajanje skupnih vaj reševalcev na regionalni ravni, čezmejnih varnostnih olimpijad za mlade, kampov za mlade reševalce. Boljše usklajevanje čezmejnih tekmovanj in intervencij preko izvajanja skupnih vaj z reševalci, lokalnimi civilnimi zaščitami in prebivalci (simulacija naravne nesreče). Izboljšanje osveščenosti in usposobljenosti ciljnih skupin. Z realizacijo specifičnih ciljev bo projekt pomembno vplival na izkoriščanje skupnih čezmejnih priložnosti. Preko izvedbe projektnih aktivnosti se bo vplivalo na povečanje institucionalnih zmogljivosti na področju varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. To bo vodilo k razvoju trajnostnega, varnega in živahnega obmejnega območja ter povečalo blaginjo prebivalcev. Tabela 1: Kazalniki projekta. Kazalnik rezultata Raven kakovosti sodelovanja na področju storitev zdravstva, socialnega varstva, varnosti in mobilnosti v programskem območju Institucije, ki sodelujejo v čezmejni strukturi Kazalnik učinka Osebe, ki predstavljajo institucije in deležnike iz programskega območja z izboljšanimi spretnostmi in kompetencami pri dobavi čezmejnih storitev 2.2 Seznam strokovnih podlag Investicijski program za projekt»varnost SIGURNOST«(marec 2016) je nastal na podlagi naslednjih strokovnih podlag: Projektni predlog: Projekt čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška: Protokol varnosti čezmejnega podeželskega območja»varnost SIGURNOST«, ki ga je izdelal ProFUTURUS d.o.o., februar Dokument identifikacije investicijskega projekta»varnost SIGURNOST«, ki ga je izdelal ProFUTURUS d.o.o. iz Maribora, marec Marec 2016 Stran 12

13 2.3 Kratek opis upoštevanih variant Pri pripravi investicijske dokumentacije sta bili upoštevani dve varianti (razlikujeta se po načinu izvedbe in virih financiranja), ki rešujeta problematiko izboljšanja institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov ter prispevanja k učinkoviti javni upravi s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja med državljani in institucijami ter omogočata zadovoljitev potreb ciljnih skupin: Varianta 1 (čezmejno, skupni projekt). Varianta 2 (lokalno, vsak partner posebej). Varianta 1 predvideva izvedbo skupnega čezmejnega projekta 8 projektnih (Občina Starše kot vodilni partner) in pridruženih partnerjev, ki bodo na programskem območju obmejne regije med Slovenijo in Hrvaško v okviru projekta»varnost SIGURNOST«: sklenili čezmejni varnostni protokol, uredili urbane pogoje za čezmejne varnostne vaje (čezmejni kamp in 2 vadbena poligona), izvedli demonstracije usklajenih čezmejnih tekmovanj in intervencij (varnostna akademija, skupne čezmejne vaje enot za čezmejne intervencije, reševanje v primeru simulirane naravne nesreče (poplave, požari, itd.), delavnice na temo varnega gašenja v domačem okolju), organizirali čezmejno otroško varnostno olimpijado, izvedli komunikacijske aktivnosti za spodbujanje prostovoljstva in krepitev čezmejnega sodelovanja. VARNOST - SIGURNOST ČEZMEJNO SODELOVANJE Slovenija - Hrvaška GOSPODINJSTVA IN ŠIRŠA JAVNOST GASILCI IN REŠEVALCI (NA LOKALNI IN NACIONALNI RAVNI) ŠOLE LOKALNE SKUPNOSTI OB MEJI Delavnice: Varno gašenje v domačem okolju Skupne vaje SI in HR enot za čezmejne intervencije Čezmejna otroška varnostna olimpijada Spodbujanje prostovoljstva Reševanje v primeru (simulacija) naravne nesreče Ureditev čezmejnega kampa in 2 vadbenih poligonov Vključevanje invalidov in otrok Krepitev čezmejnega sodelovanja Varnostna akademija (skupne čezmejne vaje) Podpis čezmejnega protokola Slika 3: Shema izvedbe projekta po varianti 1. Marec 2016 Stran 13

14 V projektu bodo sodelujoče organizacije združile znanje, izkušnje in ekspertizo iz različnih področij delovanja (zaščita in reševanje, izobraževanje, prostovoljstvo, itd.), to pa bodo nadgradili z izmenjavo izkušenj in znanj ter timskim delom. Prav to predstavlja dodano vrednost čezmejnega sodelovanja. Pri izvedbi bo izkoriščen skupni potencial čezmejnega območja. Z izvedbo aktivnosti se bo omogočilo dosego multiplikativnih sinergijskih učinkov mreženja organizacij z različnih področij (lokalne skupnosti, javna uprava, prostovoljna društva, izobraževalne ustanove, lokalne organizacije, itd.). Varianta 1 predvideva izvedbo investicije od do ter sofinanciranje aktivnosti s sredstvi EU (v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška). Omogoča učinkovito doseganje zastavljenih projektnih ciljev in prispeva k izboljšanja institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javnih organov in deležnikov in izboljšanju kakovosti življenja na širšem čezmejnem območju. Varianta 2 predvideva iste posege in izvedbo istih aktivnosti kot varianta 1. Varianta 2 se od variante 1 razlikuje po načinu izvedbe in strukturi virov financiranja. Sodelujoči partnerji aktivnosti izvedejo vsak zase in samo z lastnimi viri financiranja. Zaradi proračunskih omejitev vseh projektnih partnerjev, bi se projekt izvajal v letih Samo z lokalnim pristopom je za dosego enakih ciljev in rezultatov potrebno daljše časovno obdobje ali pa vložek večje višine lastnih sredstev. Vsak partner zase, brez sodelovanja s čezmejnimi partnerji, ne bi mogel izvesti načrtovanih aktivnosti tako, kot je predvideno v projektu, saj znanje in veščine ter potencial območja in organizacij s samo ene strani ne bi zadoščali za učinkovit in optimalen doseg zastavljenih ciljev. Prav tako izostanejo sinergijski učinki čezmejnega sodelovanja. Za dosego projektnih ciljev je čezmejno sodelovanje ključnega pomena. Z izvedbo parcialnih aktivnosti v posameznih krajih partnerskega območja bi dosegli le omejeni učinek, s povezovanjem in čezmejnim sodelovanjem med državljani in institucijami pa omogočamo prenos znanja in izkušenj ter aktiviranje celotnega partnerskega območja. Le s povezovanjem lahko aktivno prispevamo k povečanju varnosti na območju. Opisan način izvedbe sicer omogoča doseganje zastavljeni projektnih ciljev in prispeva k izboljšanju institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov ter k učinkoviti javni upravi, vendar prinaša nekoliko kasnejše in nekoliko manjše učinke rezultatov. To pa pomeni stroškovno neučinkovitost variante 2 in neracionalno porabo javnih sredstev. Zaradi tega je kot optimalna izbrana varianta 1, ki je podrobneje analizirana v nadaljevanju tega investicijskega dokumenta. 2.4 Navedba odgovornih oseb Odgovorne osebe za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije ter odgovorni vodja za izvedbo investicije so: Odgovorna oseba za izdelavo investicijske dokumentacije: Dr. Matej Požarnik, ProFUTURUS d.o.o. Odgovorna oseba za izdelavo projektne dokumentacije: / Odgovorni vodja za izvedbo projekta: Mojca Kacjan, Občina Starše. Marec 2016 Stran 14

15 2.5 Predvidena organizacija za izvedbo investicije Za izvajanje projekta bo skrbela skupina strokovnjakov zaposlenih pri projektnih partnerjih. Imenovana je vodja projekta, Mojca Kacjan iz Občine Starše. Vodja projekta je zadolžena za vodenje in koordiniranje projektnih aktivnosti, izvedbo komunikacije med projektnimi partnerji, skupnim sekretariatom in kontrolorjem, finančno spremljanje celotnega projekta, za nadzor nad pripravo poročil in samo izvedbo projekta ter za nadzor nad pripravo evalvacije projekta. Prav tako je odgovorna za izvedbo aktivnosti na območju Občine Starše. Vodja projekta ima izkušnje z delom na primerljivih projektih. Pri izvedbi aktivnosti pomagajo člani projektne skupine od vsakega projektnega partnerja po eden, ki so odgovorni za izvedbo posameznih delovnih sklopov in zadolženi za izvedbo aktivnosti na svojem območju/področju. Vsak projektni partner je enakovredno zastopan v projektni skupini in ima po en glas. Vse pomembnejše odločitve v okviru projekta se sprejemajo s konsenzom vseh partnerjev. Po potrebi se pri izvedbi projekta s svojimi izkušnjami priključijo tudi ostali zaposleni pri projektnih partnerjih. Zaradi izvedbe projekta»varnost SIGURNOST«ni predvidenih novih neposrednih zaposlitev pri projektnih partnerjih s polnim delovnim časom. Na račun izvedbe projektnih aktivnosti ter posledično večjih razvojnih možnosti na programskem območju bodo ustvarjene posredne zaposlitve pri lokalnih organizacijah. 2.6 Prikaz ocenjene vrednosti in finančne konstrukcije investicije Ocena stroškov za izvedbo projekta»varnost SIGURNOST«po stalnih cenah je ,34 EUR z vključenim DDV. Ocena vključuje vse upravičene stroške, povezane s projektom v obdobju njegovega trajanja. Projekt ne predvideva nastanka neupravičenih stroškov. Tabela 2: Prikaz investicijskih stroškov po stalnih cenah (marec 2016). ZAP. ŠT. VRSTA INVESTICIJE SKUPAJ 1. Stroški osebja , , , ,61 2. Pisarniški in administrativni izdatki 2.905, , , ,75 3. Potni in namestitveni stroški 1.961, , , ,55 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve , , , ,04 5. Izdatki za opremo , ,30 389, ,59 SKUPAJ , , , ,55 DDV , , , ,80 SKUPAJ Z DDV , , , ,34 Tekoče cene se od stalnih cen razlikujejo po tem, da so vrednosti prihodnjih izdatkov inflacionirane s pričakovano stopnjo inflacije. V tabeli 3 so podani investicijski stroški v tekočih cenah, ki so bili izračunani ob upoštevanju predvidene stopnje rasti cen (Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2015, UMAR, september 2015). Marec 2016 Stran 15

16 Tabela 3: Prikaz investicijskih stroškov po tekočih cenah. ZAP. ŠT. VRSTA INVESTICIJE SKUPAJ 1. Stroški osebja , , , ,07 2. Pisarniški in administrativni izdatki 2.905, , , ,53 3. Potni in namestitveni stroški 1.961, , , ,77 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve , , , ,15 5. Izdatki za opremo , ,17 400, ,43 SKUPAJ , , , ,95 DDV , , , ,37 SKUPAJ Z DDV , , , ,32 ZAP. ŠT. Projekt bo financiran z lastnimi sredstvi projektnih partnerjev in EU sredstvi iz Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška. V nadaljevanju so prikazani viri in struktura financiranja investicije po letih. Vrednost projekta po tekočih cenah znaša ,32 EUR z DDV. Poleg zagotavljanja virov financiranja za svoj del aktivnosti projekta bo Občina Starše zagotovila tudi sredstva za zagotavljanje lastnih deležev (15%) GZ Starše in Osnovne šole Starše. Vir financiranja za Osnovno šolo Donja Voća bosta zagotovili Općina Donja Voća in Varaždinska županija. Tabela 4: Predvideni viri financiranja projekta po tekočih cenah. VIR SKUPAJ 1. Občina Starše , , , , ,71 2. EU sredstva 0, , , , ,69 SKUPAJ Občina Starše , , ,00 0, ,40 1. Občina Donja Voća , , , , ,00 2. EU sredstva 0, , , , ,00 SKUPAJ Občina Donja Voća , , ,44 0, ,00 1. GZS 9.963, , ,82-219, ,69 2. EU sredstva 0, , ,82 219, ,23 SKUPAJ GZS 9.963, ,92 369,00 0, ,92 1. HVZ 1.230, , ,97-365, ,33 2. EU sredstva 0, , ,97 365, ,18 SKUPAJ HVZ 1.230, ,50 615,00 0, ,50 1. GZ Starše (vir Občina Starše) , , , , ,90 2. EU sredstva 0, , , , ,10 SKUPAJ GZ Starše , , ,00 0, ,00 1. DVD Donja Voća , , ,89-256, ,38 2. EU sredstva 0, , ,39 256, ,13 SKUPAJ DVD Donja Voća , ,15 430,50 0, ,50 1. OŠ Starše (vir Občina Starše) 5.289, , ,40-841, ,60 2. EU sredstva 0, , ,90 841, ,40 Marec 2016 Stran 16

17 1. SKUPAJ OŠ Starše 5.289, , ,50 0, ,00 OŠ Donja Voća (vir Općina Donja Voća in Varaždinska županija) 4.794, , , , ,00 2. EU sredstva 0, , , , ,00 SKUPAJ OŠ Donja Voća 4.794, , ,20 0, ,00 SKUPAJ VSI PARTNERJI , , ,64 0, ,32 SKUPAJ LASTNA SREDSTVA , , , , ,60 SKUPAJ EU SREDSTVA 0, , , , , Zbirni prikaz izračunov in utemeljitev upravičenosti investicije Kazalniki izračunani na podlagi statične metode (v prvem normalnem letu obratovanja investicije ) Tabela 5: Finančni kazalniki na podlagi statične metode izračuna. KAZALNIK VREDNOST Ekonomičnost poslovanja (prihodki / odhodki) 0,0000 Ekonomičnost poslovanja (prihodki / (odhodki amortizacija)) 0,0000 Donosnost (čisti dobiček v prihodkih) 0,0000 Tabela 6: Ekonomski kazalniki na podlagi statične metode izračuna. KAZALNIK VREDNOST Ekonomičnost poslovanja (prihodki / odhodki) 0,6565 Ekonomičnost poslovanja (prihodki / (odhodki amortizacija)) 9,3490 Donosnost (čisti dobiček v prihodkih) -0, Kazalniki izračunani na podlagi dinamične metode Dinamični kazalci iz finančne analize so negativni in izražajo neučinkovitost investicijskega projekta. Ker gre v primeru projekta»varnost SIGURNOST«za investicijo v javno infrastrukturo, ki ne prinaša neposrednih neto prihodkov, kazalniki iz finančne analize niso merodajni za sprejem odločitve o investiciji. Zaradi tega je potrebno opraviti ekonomsko analizo, ki vključuje tudi družbeno-ekonomske koristi. Tabela 7: Prikaz izračunanih dinamičnih kazalnikov finančne analize. KAZALNIK VREDNOST Neto sedanja vrednost (NSV) Interna stopnja donosnosti (ISD) ISD<0 Relativna neto sedanja vrednost (RNSV) -1,1414 Doba vračanja investicije (DVI) DVI>20 Marec 2016 Stran 17

18 Dinamični kazalniki iz ekonomske analize so pozitivni in izražajo učinkovitost investicijskega projekta. Ekonomska neto sedanja vrednost (NSVe) je razlika med diskontiranim ekonomskim tokom vseh prilivov in diskontiranim ekonomskim tokom vseh odlivov naložbe. Ker je NSVe pri opredeljeni diskontni stopnji 7% večja od nič, je investicija upravičena. Ekonomska notranja stopnja donosnosti (ISDe) pomeni tisto diskontno stopnjo, pri kateri je sedanja neto ekonomska vrednost 0. Ekonomska stopnja donosnosti meri torej družbeni donos vloženih sredstev v investicijo v ekonomski dobi. Kriterijalna zahteva je, da je ISDe 7%. Ekonomska interna stopnja donosnosti za projekt je 9,20% kar pomeni, da je investicija upravičena. Tudi relativna ekonomska neto sedanja vrednost, ki meri neto donos v ekonomski dobi na enoto diskontiranih investicijskih stroškov, je pozitivna in kaže na upravičenost investicije. Izračunana doba vračanja investicije (8,59 let) kaže na upravičenost investicije, saj je krajša od ekonomske dobe (20 let). Tabela 8: Prikaz izračunanih dinamičnih kazalnikov ekonomske analize. KAZALNIK VREDNOST Neto sedanja vrednost (NSV) Interna stopnja donosnosti (ISD) 9,20% Relativna neto sedanja vrednost (RNSV) 0,1808 Doba vračanja investicije (DVI) 8, Utemeljitev upravičenosti investicije Na podlagi rezultatov ekonomske analize lahko ugotovimo, da je investicijski projekt upravičen iz širšega družbeno-ekonomskega vidika. Zaradi tega je smiselno, da partnerji izvedejo projekt»varnost SIGURNOST«. Pričakujemo, da bo izvedba projekta»varnost SIGURNOST«posredno vplivala na povečanje blaginje prebivalstva, saj se bo povečala varnost prebivalcev, s tem pa tudi razvojne možnosti in pogoji za bivanje in gospodarsko udejstvovanje na čezmejnem območju. Prav tako bo prisoten vpliv na zmanjševanje onesnaženosti okolja. Vse to bo povečevalo družbene koristi oziroma ekonomsko upravičenost projekta. Zaradi višjega standarda bo ekonomska upravičenost projekta dosežena, vložena sredstva pa se bodo v ekonomski dobi investicije v obliki družbeno-ekonomskih koristi povrnila. Poleg posrednih finančnih učinkov (povečanje obiskovalcev) h katerim bo prispeval projekt, je potrebno upoštevati tudi družbeno-ekonomske učinke, ki v veliki meri vplivajo na blaginjo prebivalcev čezmejnega območja in družbe kot celote. Kljub temu, da te učinke izredno težko ocenimo, jih je potrebno upoštevati, saj zelo vplivajo na kvaliteto bivanja oz. samega delovanja ljudi ter povečanje aktivnosti na programskem območju. Prav s tega vidika lahko ugotovimo, da je izvedba projekta sprejemljiva, zaželjena in nujna. Marec 2016 Stran 18

19 3 OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU / NOSILCU PROJEKTA, IZDELOVALCIH IP IN PRIHODNJEM UPRAVLJAVCU Z ŽIGI IN PODPISI ODGOVORNIH OSEB 3.1 Osnovni podatki o investitorjih / partnerjih v projektu Tabela 9: Podatki o vodilnem partnerju (projektnem partnerju 1). Občina Starše Starše 93, 2205 Starše, Slovenija Vodilni partner: Davčna številka: SI Spletna stran: obcina@starse.si Telefon: +386 (2) Odgovorna oseba: Bojan Kirbiš Odgovorna oseba: Podpis Žig Tabela 10: Podatki o projektnem partnerju 2. Općina Donja Voća Donja Voća 26c, 42245, Donja Voća, Hrvaška Projektni partner 2: Davčna številka (OIB): Spletna stran: nacelnik@voca.hr Telefon: Odgovorna oseba: Krunoslav Jurgec Odgovorna oseba: Podpis Žig Marec 2016 Stran 19

20 Tabela 11: Podatki o projektnem partnerju 3. Gasilska zveza Slovenije Tržaška cesta 221, 1000 Ljubljana, Slovenija Projektni partner 3: Davčna številka: Spletna stran: gasilska.zveza-slo@siol.net Telefon: +386 (1) Odgovorna oseba: Jošt Jakša Odgovorna oseba: Podpis Žig Tabela 12: Podatki o projektnem partnerju 4. Hrvatska vatrogasna zajednica Selska cesta 90a, Zagreb, Hrvaška Projektni partner 4: Davčna številka (OIB): Spletna stran: hvz@hvz.hr Telefon: Odgovorna oseba: Željko Popović Odgovorna oseba: Podpis Žig Tabela 13: Podatki o projektnem partnerju 5. Gasilska zveza Starše Starše 76a, 2205 Starše, Slovenija Projektni partner 5: Davčna številka: SI Spletna stran: / gzstarse@gmail.com, andrej.skodic@gmail.com Telefon: Odgovorna oseba: Branko Vogrin Odgovorna oseba: Podpis Žig Marec 2016 Stran 20

21 Tabela 14: Podatki o projektnem partnerju 6. Dobrovoljno vatrogasno društvo Donja Voća Donja Voća 18a, Donja Voća, Hrvaška Projektni partner 6: Davčna številka (OIB): Spletna stran: boris.patrcevic@gmail.com Telefon: Odgovorna oseba: Boris Patrčević Odgovorna oseba: Podpis Žig Tabela 15: Podatki o projektnem partnerju 7. Osnovna šola Starše Starše 5, 2205 Starše, Slovenija Projektni partner 7: Davčna številka: Spletna stran: os-starse@guest.arnes.si Telefon: (2) Odgovorna oseba: Franc Kekec Odgovorna oseba: Podpis Žig Tabela 16: Podatki o projektnem partnerju 8. Osnovna škola Donja Voća Donja Voća 19d, Donja Voća, Hrvaška Projektni partner 8: Davčna številka (OIB): Spletna stran: os-akmiosica-donja-voca.skole.hr ured@os-akmiosica-donja-voca.skole.hr Telefon: Odgovorna oseba: Rahela Blažević Odgovorna oseba: Podpis Žig Marec 2016 Stran 21

22 3.2 Osnovni podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije Tabela 17: Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije. ProFUTURUS d.o.o. Črtomirova ulica 11, 2000 Maribor, Slovenija Izdelovalec investicijske dokumentacije: Davčna številka: SI Spletna stran: info@profuturus.eu Telefon: +386 (0) Odgovorna oseba: Dr. Matej Požarnik, direktor Vodja projekta: Lea Robič Mohar, poslovna direktorica Odgovorna oseba: Podpis Žig Vodja projekta: Podpis Žig 3.3 Osnovni podatki o prihodnjem upravljavcu Upravljavci in hkrati lastniki rezultatov projektnih aktivnosti bodo projektni partnerji. Vsak izmed partnerjev bo upravljavec na svojem območju. Podatki o partnerjih oz. upravljavcih so navedeni v poglavju 3.1. Marec 2016 Stran 22

23 4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB, KI JIH BO ZADOVOLJEVAL PROJEKT TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI 4.1 Analiza obstoječega stanja na programske območju Program sodelovanja Slovenija-Hrvaška (PS) obsega 17 NUTS 3 regij - statistične regije v Sloveniji in županije na Hrvaškem: Slovenija: Pomurska regija, Podravska regija, Savinjska regija, Zasavska regija, Posavska regija, regija Jugovzhodna Slovenija, Osrednjeslovenska regija, Primorskonotranjska regija, Obalno-kraška regija; Hrvaška: Primorsko-goranska županija, Istarska županija, Mesto Zagreb, Zagrebška županija, Krapinsko-zagorska županija, Varaždinska županija, Međimurska županija in Karlovška županija. Na programskem območju je leta 2013 živelo ljudi. Programsko območje pokriva km 2, od tega 46,6% v Sloveniji in 53,4% na Hrvaškem. Območje zajema velik delež slovenskega ozemlja (73%) in 30% ozemlja Hrvaške. Z izjemo Mesta Zagreb in Osrednjeslovenske regije je programsko območje redko poseljeno. Povprečna gostota prebivalstva je 120,7 prebivalcev/km 2. Najbolj redko naseljena so hribovita in gorata dinarska območja Jugovzhodne Slovenije in Primorsko-notranjske regije, Karlovške županije in severni deli Primorsko-goranske županije. Slika 4: Programsko območje Slovenije in Hrvaške. Marec 2016 Stran 23

24 Za programsko območje je značilno: Mesta predstavljajo pomembno funkcionalno podporo ter storitveno, zaposlitveno in prometno povezavo do okoliških suburbanih območij in podeželskega zaledja. 50% prebivalstva živi v mestnih središčih, ki predstavljajo glavno gonilno silo programskega območja. Preostala polovica živi v manjših in srednje velikih mestih ali v razpršenih podeželskih naseljih. Programsko območje je relativno dobro vključeno v mednarodne prometne poti. Obstoječa regionalna cestna infrastruktura je v slabem stanju. Lokalne in regionalne železniške povezave so slabo razvite. Pomanjkanje povezav s sosednjimi državami, interoperabilnosti in varnosti so skupne pomanjkljivosti. Javni prevoz v obmejnih regijah je slabo razvit, neučinkovit, neenakomerno porazdeljen ter skoncentriran predvsem v večjih urbanih središčih ali njihovi bližini. Območje označujejo trije pokrajinski tipi: Panonska nižina in gričevje na vzhodu, veriga Dinarskega gorovja z značilnimi kraškimi pojavi in Jadranska obala z otoki Severnega Kvarnerja. Obsežna zavarovana območja pokrivajo kar 3.703,5 km2 (11,7% čezmejnega ozemlja) in vključujejo 8 regionalnih in krajinskih parkov v Sloveniji in 3 naravne ter 2 narodna parka na Hrvaškem. Visok odstotek Nature 2000 (31,1% območij, pomembnih za Skupnost (OPS) in 22,5% posebnih območjih varstva (POV) na ozemlju programskega območja) odraža visoko kakovost okolja. Visoka biotska raznovrstnost - številne rastlinske in živalske vrste predstavljajo posebno vrednoto programskega območja, vendar jih ogroža več dejavnikov pritiska. Bogata kulturna dediščina je dobro zastopana tako v mestih kot tudi na podeželju. Več kot registriranih enot kulturne dediščine predstavlja pomemben razvojni potencial. Pomanjkanje delovnih mest, vse večja brezposelnost (več kot brezposelnih v letu 2014) in splošno poslabšanje gospodarskih razmer, so okrepili migracijske tokove iz podeželskih v urbana območja in tudi v druge države. Ustvarjanje delovnih mest in boj proti revščini predstavljajo glavne izzive za zaustavitev izseljevanja. Staranje prebivalstva je značilno za celotno programsko območje. Število prebivalcev, starih 15 let ali manj, je presegalo število tistih, starih 65 let in več, le v Zagrebški in Medžimurski županiji. Zagreb, Ljubljana, Koper, Maribor in Reka so glavna izobraževalna središča programskega območja študentov in diplomantov predstavlja pomemben človeški kapital. 30% prebivalstva na Hrvaškem in 20% v Sloveniji je bilo v letu 2013 ogroženega zaradi revščine ali socialne izključenosti, medtem ko je bilo povprečje EU-28 24,5%. V stiski so različne ciljne skupine: starostniki, dolgotrajno brezposelni, mladi brezposelni, invalidi, družine z nizkimi dohodki, enostarševske družine in drugi. Neskladja v regionalnem bruto domačem proizvodu (BDP) in bruto dodani vrednosti (BDV). Osrednjeslovenska regija in Mesto Zagreb sta ustvarila približno polovico BDP in BDV programskega območja. Povprečna neto plača na Hrvaškem je v letu 2013 znašala 733, v Sloveniji pa 992. Turizem je z 9 milijoni ustvarjenih prihodov turistov in 41 milijoni nočitev v letu 2013, pomembna gospodarska dejavnost programskega območja. 80% vseh nastanitvenih kapacitet je na hrvaški strani, kjer je bilo ustvarjenih 73% vseh prihodov turistov in 82% vseh nočitev. Znanstvena in raziskovalna mreža v programskem območju je dokaj močna, njeno jedro v javni sferi predstavlja 86 univerzitetnih organizacij in 39 raziskovalnih institucij. Na programskem območju deluje na različnih področjih (šport, kultura, sociala, humanitarna in druga dejavnost) približno organizacij, ki zagotavljajo pomemben potencial za ustvarjanje skupnostnih partnerstev z javno sfero pri razvoju novih modelov upravljanja in spodbujanju družbenih inovacij. Marec 2016 Stran 24

25 4.2 Prikaz potreb, ki jih bo zadovoljeval projekt Na področju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v Sloveniji vključenih operativnih reševalcev, od katerih je prostovoljcev (gasilci, ki jim sledijo člani gorske in jamarske reševalne službe, potapljači, člani Rdečega križa, vodniki reševalnih psov, skavti, itd.), poklicnih gasilcev in reševalcev nujne medicinske pomoči in članov civilne zaščite. V okviru sistema za spremljanje, obveščanje in opozarjanje imajo osrednjo vlogo regijski centri za obveščanje, od katerih jih je 10 v čezmejnem območju. Na Hrvaškem nacionalne intervencijske enote civilne zaščite na območju programa vključujejo 791 poklicnih članov v 4 regijskih službah. Od operativnih gasilcev je prostovoljnih članov občinskih gasilskih društev, prostovoljcev v industrijskih gasilskih enotah, je profesionalcev v javnih gasilskih enotah, 236 profesionalcev v prostovoljskih gasilskih enotah in 778 poklicnih industrijskih gasilciev. Na programskem območju deluje gasilskih društev s prostovoljnimi gasilci. Slovenija in Hrvaška sta na področju civilne zaščite vzpostavili dobro sodelovanje, osnovano na dvostranskem sporazumu o sodelovanju ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nove tehnologije, zamenjava generacij, s podnebnimi spremembami povezano pojavljanje ekstremnih dogodkov in institucionalne ureditve zahtevajo izboljšave in posodobitve. Boljše čezmejno upravljanje naravnih nesreč je ogroženo zaradi številnih ovir, ki so bile ugotovljene na terenu: potreba po izboljšanju koordinacije in čezmejne komunikacije, standardizacija in posodobitev tehnične opreme, dostop do podrobnih GIS kart, seznanitev z reševalnimi načrti sosednje države, izboljšanje usposobljenosti lokalnega prebivalstva za samopomoč v izrednih razmerah, skupna usposabljanja in vaje čezmejnih reševalnih služb, itd. Čezmejni sistem za reševanje katastrof zahteva posodobitev, saj porast tveganja naravnih in drugih (antropogenih) nesreč, obsežna varovana območja narave, redka poseljenost v odročnih obmejnih območjih in povečani turistični tokovi povečujejo pomen čezmejnega sodelovanja pri preprečevanju, zagotavljanju pripravljenosti in odzivu na izredne dogodke. Z namenom izkoriščanja potencialov se je vzpostavilo komplementarno partnerstvo 10 organizacij, ki se je odločilo pristopiti k izvedbi projektnih aktivnosti in prispevati k bolj zdravemu, varnemu in dostopnejšemu obmejnemu območju z izboljšanjem institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter sodelovanjem med državljani in institucijami. Projekt»VARNOST SIGURNOST«bo zadovoljeval potrebe: projektnih partnerjev: protokol za izvedbo čezmejnih tekmovanj in ureditev vadbenih poligonov in izvajanje skupnih vaj reševalcev na lokalni in regionalni ravni bodo izboljšali učinkovitost delovanja projektnih partnerjev. ciljnih skupin: izvedba čezmejnih usposabljanj in delavnic o zagotavljanju varnosti ter čezmejnih varnostnih olimpijad in komunikacijskih aktivnosti bo vplivala na izboljšanje osveščenosti in usposobljenosti ciljnih skupin. programskega območja s čezmejnim pristopom: na čezmejnem območju se bodo okrepila partnerstva med javnimi organi in deležniki, kar bo prispevalo k bolj zdravem, varnem in dostopnem čezmejnem območju. Marec 2016 Stran 25

26 4.3 Usklajenost investicije z razvojnimi strategijami in politikami Projekt ključno prispeva k uresničevanju: ciljev strategije Evropa 2020: pametna (evropska digitalna agenda), trajnostna (Evropa, gospodarna z viri) in vključujoča rast (nova znanja, nove spretnosti). ciljev Teritorialne agende: o razvoj uravnoteženega in policentričnega urbanega sistema ter novega partnerstva med mesti in podeželjem; o zagotavljanje enakega dostopa do infrastrukture in znanja. ciljev Makroregionalne strategije EU za Podonavje: ustvarjanje perspektivnejše regije, v kateri skupaj ustvarjamo, izobražujemo in raziskujemo, kjer sta temelj gospodarska rast in socialna vključenost ter varna, bolje vodena in upravljana regija zaradi boljšega sodelovanja vlad in nevladnih organizacij. stebrov Strategije EU za Alpsko regijo: o izboljšati konkurenčnost, blaginjo in kohezijo v Alpski regiji; o zagotoviti dostopnost in povezanost vsem prebivalcem Alpske regije; o spodbujati okoljsko trajnost in privlačnost Alpske regije. Slika 5: Prioritetna investicijska področja EU Projekt je usklajen tudi s posameznimi cilji nacionalnih (osnutkom Strategije razvoja Slovenije , Strategija pametne specializacije S4), regionalnih (RRP Podravje ) in lokalnih strategij (LAS Lastovica) ter razvojnimi programi in politikami, ki se dotikajo zadevne tematike zaščite in reševanja (Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije). Celotna vsebina projekta se navezuje na Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija- Hrvaška, ki upošteva ambicije evropske kohezije in strategije Evropa 2020, katerih cilj je pametna, trajnostna in vključujoča rast. Projekt se uvršča v prednostno os 3: Zdrava, varna in dostopna obmejna območja in prednostno naložbo 11: Izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov ter prispevanje k učinkoviti javni upravi s spodbujanjem pravnega in upravnega sodelovanja med državljani in institucijami. Marec 2016 Stran 26

27 5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI Kakovost življenja prebivalcev na programskem območja se razlikuje in je povezana s splošnim družbeno-ekonomskim položajem. Glavni izzivi ustvarjanja območja, ki je varno in privlačno za bivanje so v zagotavljanju enakega dostopa do zdravstvene oskrbe in storitev socialnega varstva, v večji povezanosti območij in zagotavljanju varnosti na ogroženih podeželskih območjih, v manjših mestih in na otokih. Med urbanimi in podeželskimi območji so bile ugotovljene znatne demografske in družbenogospodarske razlike. Staranje prebivalstva, neenakosti na področju zdravja, neenak dostop do storitev, nevarnost socialne izključenosti in hkrati povečane ambicije na področju turizma, zahtevajo bolj učinkovito in uporabnikom prilagojeno zagotavljanje storitev. Čeprav na čezmejnem območju obstaja solidna mreža ustanov, pa se obseg in kakovost javnih storitev zmanjšuje z oddaljenostjo od urbanih središč. Povečanje institucionalnih zmogljivosti in razvoj novih modelov upravljanja za povečanje učinkovitosti in uspešnosti storitev je mogoče doseči s čezmejnim sodelovanjem. Javne institucije in drugi deležniki morajo izkoristiti možnosti sodelovanja in sinergij, uskladiti postopke in zmanjšati morebitne ovire pri izvajanju čezmejnih storitev za boljše zadovoljevanje potreb prebivalcev in obiskovalcev območja. Na področju zagotavljanja varnosti in reševanja je pri tovrstnih službah potrebno stremeti k izenačenju veščin in spretnosti med poklicnimi in prostovoljnimi člani civilne zaščite in drugimi reševalnimi enotami, izboljšanju spretnosti in timskega dela za skupno pripravljenost in odziv na čezmejne nesreče. Razvojne možnosti na področju zaščite in reševanja na programskem območju prikazuje tudi SWOT analiza. Tabela 18: SWOT analiza. Prednosti Tradicija sodelovanja med državama. Relativno dobro vzpostavljena mreža civilne zaščite in organizacij za reševanje. Skupna zgodovinska osnova pri razvoju sistema civilne zaščite. Veliko število nevladnih organizacij s področja civilne zaščite in reševanja. Visoka stopnja prostovoljstva. Priložnosti Delitev institucionalnih zmogljivosti na obmejnem območju za učinkovite storitve. Nastajajoča partnerstva javne in civilne družbe za reševanje. Prost pretok blaga, storitev in ljudi. Slabosti Depopulacija na podeželskih območjih in staranje prebivalstva. Neenakosti pri dostopu do kakovostnih storitev, nizka stopnja učinkovitosti. Neizkoriščen potencial za institucionalno čezmejno sodelovanje. Nizka stopnja sodelovanja med javno in civilno družbo. Nevarnosti Zmanjševanje javnih proračunov za javne storitve. Nepripravljenost na spremembe. V projektu bodo sodelujoče organizacije združile znanje, izkušnje in ekspertizo iz različnih področij delovanja, to pa bodo nadgradili z izmenjavo izkušenj in znanj ter timskim delom. Neposrednih koristi projekta bodo deležni prebivalci, nevladne organizacije, strokovni delavci, prostovoljci, šolarji, itd. Marec 2016 Stran 27

28 6 TEHNIČNO TEHNOLOŠKI DEL 6.1 Opis projekta Projekt zajema izvedbo različnih aktivnosti, ki so umeščene v šest delovnih sklopov: Izvedba 2 čezmejnih usposabljanj sodnikov na skupnih tekmovanjih. Ureditev 2 vadbenih poligonov v Staršah in Donji Voći za reševalce na lokalni in regionalni ravni (poligoni bodo prilagojeni tudi za vadbo invalidov). Ureditev 1 skupnega čezmejnega kampa za vadbo v Fažani. Izvedba kvartalnih (4 na leto) skupnih vaj reševalcev na regionalni ravni. Izvedba čezmejnih varnostnih olimpijad za mlade (vključevanje invalidov). Izvedba 2 čezmejnih kampov za mlade reševalce v Fažani (z izvedbo čezmejnih tekmovanj, ki so pomembna osnova za usklajevanje čezmejnih intervencij). Izvedba 3 usklajenih čezmejnih tekmovanj v spajanju sesalnega voda v Fažani in Staršah. Izvedba 4 delavnic za širšo javnost o zagotavljanju varnosti v domačem okolju. Izvedba skupnih vaj (simulacija naravne nesreče, vključno z reševanjem invalidov). Izvedba»kampanje osveščanja«o protokolu med gasilskimi zvezami in društvi na čezmejnem območju ter čezmejni varnostni olimpijadi. VARNOST SIGURNOST Sklenitev čezmejnega varnostnega protokola Ureditev urbanih pogojev za čezmejne varnostne vaje Demonstracije usklajenih čezmejnih tekmovanj in intervencij Čezmejna varnostna olimpijada Upravljanje Komunikacija Slika 6: Delovni sklopi projekta. Marec 2016 Stran 28

29 6.2 Tehnični opisi delovnih sklopov projekta Delovni sklop 1: Upravljanje Trajanje: Projektne aktivnosti: Vodenje projekta, koordiniranje projektnih aktivnosti, organizacija in izvedba 4 sestankov projektnih partnerjev, finančno spremljanje projekta, priprava vmesnih poročil in končnega poročila, evalvacija projekta. Delovni sklop 2: IZVAJANJE - Sklenitev čezmejnega varnostnega protokola Trajanje: Projektne aktivnosti: Izvedba 2 strokovnih sestankov za uskladitev protokola za izvedbo čezmejnih tekmovanj v spajanju sesalnega voda, ki so podlaga za uspešne čezmejne intervencije, izvedba 2 čezmejnih usposabljanj sodnikov za čezmejna tekmovanja poenotenje pravil in testiranje znanja sodnikov, razvoj skupne programske opreme za izvedbo čezmejnih tekmovanj v spajanju sesalnega voda (prijave, žrebanje ekip, merjenje rezultatov, povezovanje z informacijskim sistemom Gasilske zveze Slovenije in Hrvatske vatrogasne zajednice), nakup računalniške opreme za spremljanje in vodenje čezmejnih tekmovanj (3 prenosni računalniki in 2 platna: 1 računalnik za merjenje časa in projektiranje na platno, 1 računalnik za vodenje rezultatov in obveščanje ekip o nadaljnjem tekmovanju, 1 računalnik za kontrolo tekmovalcev, ki bo povezan z informacijskim sistemom obeh nacionalnih gasilskih zvez), podpis skupnega čezmejnega protokola za izvedbo tekmovanj v spajanju sesalnega voda (uskladitev pogojev, poteka tekmovanja, prenosa znanja v prakso, dogovor o dolgoročnem sodelovanju in vsakoletnem prirejanju čezmejnega tekmovanja, ki je osnova za uspešno izvedene čezmejne intervencije v primeru nesreč). Delovni sklop 3: IZVAJANJE - Ureditev urbanih pogojev za čezmejne varnostne vaje Trajanje: Projektne aktivnosti: Ureditev vadbenih poligonov: plezalna stena, zunanja in notranja vadbena oprema, oprema za mokre vaje, tabla za označitev vadbenih poligonov (1 poligon v Občini Starše in 1 vadbeni poligon v Općini Donja Voća), nabava opreme za reševanje (2 defibrilatorja, 4 obleke, 4 prenosni teleskopski reflektorji, 1 radijska postaja za čezmejno komunikacijo, reševalne vrvi, montažna varovalna ograja, 20 kombinezonov, 20 škornjev, 10 čelad, 10 intervencijskih oblek, 10 cevi, 10 gasilnih aparatov, 1 generator, itd.), ureditev pogojev za vadbo reševanja iz vode: plavajoči oder z mobilnim mostičkom, tabla za označitev vadbenega centra (1 čezmejni vadbeni center v Občini Starše), ureditev čezmejnega vadbenega kampa v Fažani: gasilska oprema, stoli, mize, ležišča Marec 2016 Stran 29

30 in ostala oprema za namestitev udeležencev skupnih vadb in tekmovanj, tabla za označitev kampa. Delovni sklop 4: IZVAJANJE - Demonstracije usklajenih čezmejnih tekmovanj in intervencij Trajanje: Projektne aktivnosti: Izvedba demonstracijskih kvartalnih (4 na leto na vsaki lokaciji) skupnih vaj reševalcev na čezmejni regionalni ravni v Staršah in Donji Voći, izvedba 8 skupnih kvartalnih vaj reševanja na vodi, izvedba 3 čezmejnih tekmovanj v spajanju sesalnega voda (po pravilih podpisanega protokola), 6 delavnic in 2 prikaza reševanja v različnih nesrečah (simulacija), 16 delavnic za reševanje za šole, 16 delavnic za gašenje in reševanje za ranljive skupine (invalide, otroke, itd.). Delovni sklop 5: IZVAJANJE - Čezmejna varnostna olimpijada Trajanje: Projektne aktivnosti: Izvedba čezmejnih varnostnih olimpijad mladih (vključevanje invalidov), nakup opreme za izvedbo čezmejne varnostne olimpijade mladih: kocke za sestavljanje opozorilnih znakov, stožci, stojala, steza, kovčki s prvo pomočjo, lopate, krampi, ipd. izvedba 2 čezmejnih kampov za mlade reševalce v Fažani (z izvedbo čezmejnih tekmovanj v spajanju sesalnega voda, ki so pomembna osnova za usklajevanje čezmejnih intervencij), računalniška igrica virtualna simulacija reševanja učni pripomoček. Delovni sklop 6: KOMUNIKACIJA Trajanje: Projektne aktivnosti: Priprava načrta promocijskih aktivnosti, priprava spletne strani in Facebook profila, kjer se sproti objavljajo projektne aktivnosti, 1 otvoritvena novinarska konferenca, 1 zaključna novinarska konferenca, 1 slavnostni podpis čezmejnega protokola z novinarsko konferenco, izvedba»kampanje osveščanja«o: o podpisanem protokolu med gasilskimi zvezami in društvi na čezmejnem območju, o čezmejni varnostni olimpijadi za mlade ter spodbujanje invalidov za vključevanje skupne vaje na prilagojenih vadbenih poligonih (plakati po šolah, letaki, itd.), 10 objav na televiziji na temo oglaševanja delavnic za prebivalce, 20 objav v lokalnem, regionalnem in nacionalnem časopisju, 1 skupna brošura o projektu, 100 plakatov, dvojezična računalniška igrica virtualna simulacija reševanja kot učni pripomoček za mlade. Marec 2016 Stran 30

31 7 ANALIZA ZAPOSLENIH 7.1 Analiza zaposlenih za alternativo z investicijo V kolikor bo prišlo do izvedbe projekta, bo za izvajanje projekta skrbela skupina strokovnjakov zaposlenih pri projektnih partnerjih. Imenovana je vodja projekta, Mojca Kacjan iz Občine Starše. Pri izvedbi aktivnosti pomagajo člani projektne skupine od vsakega projektnega partnerja po eden, ki so odgovorni za izvedbo posameznih delovnih sklopov in zadolženi za izvedbo aktivnosti na svojem območju/področju. Vsak projektni partner je enakovredno zastopan v projektni skupini in ima po en glas. Vse pomembnejše odločitve v okviru projekta se sprejemajo s konsenzom vseh partnerjev. Po potrebi se pri izvedbi projekta s svojimi izkušnjami priključijo tudi ostali zaposleni pri projektnih partnerjih VODJA PROJEKTA Mojca Kacjan Občina Starše ČLAN Jadranka Jakopec Občina Donja Voća ČLAN Matjaž Klarič GZS ČLAN Gordan Borković HVZ ČLAN Branko Vogrin GZ Starše ČLAN Josip Cingesar DVD Donja Voća ČLAN Franc Kekec OŠ Satrše ČLAN Rahela Blažević OŠ Donja Voća Ostali zaposleni Ostali zaposleni Ostali zaposleni Ostali zaposleni Ostali zaposleni Ostali zaposleni Ostali zaposleni Slika 7: Kadrovsko organizacijska shema partnerjev. Zaradi izvedbe projekta»varnost SIGURNOST«ni predvidenih novih neposrednih zaposlitev pri projektnih partnerjih s polnim delovnim časom. Na račun izvedbe projektnih aktivnosti ter posledično večjih razvojnih možnosti na programskem območju bodo ustvarjene posredne zaposlitve pri lokalnih organizacijah. Marec 2016 Stran 31

32 7.2 Analiza zaposlenih za alternativo brez investicije Ob odsotnosti ukrepov se prenašajo dosedanje omejitve, saj se družbene koristi ne kanalizirajo v razvojne namene z največjo dodano vrednostjo. Obstoječa situacija posebej negativno vpliva na kakovost življenja na programskem območju. Prav tako zaposleni pri projektnih partnerjih v tem primeru svoj delovni čas ne namenjajo nalogam, ki bi imele največji učinek in najvišjo dodano vrednost. V kolikor ne pride do oblikovanja projektne skupine, zaposleni in sodelujoči v njej ne bodo združili znanj, izkušenj in ekspertiz z različnih področij delovanja, ter s tem ne bodo nadgradili svojih znanj na področju izvajanja čezmejnih projektov. Alternativa»brez«investicije ne omogoča doseganja posrednih zaposlitev na račun pozitivnih učinkov izvedbe projekta. Kvečjemu pomeni ta alternativa nadaljnjo degradacijo in depopulacijo območja ter povečevanje stopnje brezposelnosti. Poleg koristi, ki jih ne bodo deležni projektni partnerji, bodo prikrajšane tudi nevladne organizacije, lokalni ponudniki in organizacije na čezmejnem območju, najbolj pa ciljne skupine in udeleženci dogodkov projekta. Ohranjanje obstoječe situacije bi posebej negativno vplivalo na kakovost življenja na programskem območju. V prihodnjih letih bi takšno stanje zaradi slabše kvalitete bivanja zagotovo pripeljalo do odseljevanja in padca števila prebivalcev ter poslabševanja demografskih kazalnikov, s čimer bi bil zaustavljen razvoj celotnega programskega območja. Alternativa»brez«investicije predstavlja stanje, ki je v nasprotju z navedenimi razvojnimi strategijami in politikami ter sprejetimi ukrepi na področju trajnostnega razvoja, varnega in dostopnega obmejnega območja ter ne sledi njegovi viziji razvoja, prispevati k ambicijam evropske kohezije in strategije Evropa 2020, katerih cilj je pametna, trajnostna in vključujoča rast. Marec 2016 Stran 32

33 8 OCENA VREDNOSTI PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH, LOČENO ZA UPRAVIČENE IN NEUPRAVIČENE STROŠKE 8.1 Ocena vrednosti projekta po stalnih cenah Ocena stroškov za izvedbo projekta»varnost SIGURNOST«po stalnih cenah je ,34 EUR z vključenim DDV. Ocena vključuje vse upravičene stroške, povezane s projektom v obdobju njegovega trajanja. Projekt ne predvideva nastanka neupravičenih stroškov. Tabela 19: Prikaz investicijskih stroškov po stalnih cenah (marec 2016). ZAP. ŠT. VRSTA INVESTICIJE SKUPAJ 1. Stroški osebja , , , ,61 2. Pisarniški in administrativni izdatki 2.905, , , ,75 3. Potni in namestitveni stroški 1.961, , , ,55 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve , , , ,04 5. Izdatki za opremo , ,30 389, ,59 SKUPAJ , , , ,55 DDV , , , ,80 SKUPAJ Z DDV , , , ,34 Tabela 20: Prikaz investicijskih stroškov posebej za upravičene in preostale stroške po stalnih cenah (marec 2016). ZAP. ŠT. VRSTA INVESTICIJE Upravičeni stroški UPRAVIČENI STROŠKI DDV Skupaj NEUPRAVIČENI STROŠKI Neupravičeni stroški DDV Skupaj SKUPAJ 1. Stroški osebja ,61 0, ,61 0,00 0,00 0, ,61 2. Pisarniški in administrativni izdatki , , ,44 0,00 0,00 0, ,44 3. Potni in namestitveni stroški 8.349, , ,96 0,00 0,00 0, ,96 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve , , ,71 0,00 0,00 0, ,71 5. Izdatki za opremo , , ,61 0,00 0,00 0, ,61 SKUPAJ , , ,34 0,00 0,00 0, ,34 Marec 2016 Stran 33

34 8.2 Ocena vrednosti projekta po tekočih cenah Tekoče cene se od stalnih cen razlikujejo po tem, da so vrednosti prihodnjih izdatkov inflacionirane s pričakovano stopnjo inflacije. Ocena stroškov po tekočih cenah je narejena na osnovi predvidene dinamike izpeljave aktivnosti in predvidene stopnje rasti cen (Vir: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2015, UMAR, september 2015), ki je prikazana v tabeli 21. Tabela 21: Napoved inflacije Stopnje inflacije od Inflacija (povprečje leta) 1,40% 1,40% Faktor inflacije 1 1,01 1,03 V tabeli 22 so podani investicijski stroški v tekočih cenah, ki so bili izračunani ob upoštevanju zgoraj navedene stopnje inflacije. Kot izhodiščno je dano leto Tabela 22: Prikaz investicijskih stroškov po tekočih cenah. ZAP. ŠT. VRSTA INVESTICIJE SKUPAJ 1. Stroški osebja , , , ,07 2. Pisarniški in administrativni izdatki 2.905, , , ,53 3. Potni in namestitveni stroški 1.961, , , ,77 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve , , , ,15 5. Izdatki za opremo , ,17 400, ,43 SKUPAJ , , , ,95 DDV , , , ,37 SKUPAJ Z DDV , , , ,32 Tabela 23: Prikaz investicijskih stroškov posebej za upravičene in preostale stroške po tekočih cenah. ZAP. ŠT. VRSTA INVESTICIJE Upravičeni stroški UPRAVIČENI STROŠKI DDV Skupaj NEUPRAVIČENI STROŠKI Neupravičeni stroški DDV Skupaj SKUPAJ 1. Stroški osebja ,07 0, ,07 0,00 0,00 0, ,07 2. Pisarniški in administrativni izdatki , , ,91 0,00 0,00 0, ,91 3. Potni in namestitveni stroški 8.469, , ,00 0,00 0,00 0, ,00 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve , , ,00 0,00 0,00 0, ,00 5. Izdatki za opremo , , ,34 0,00 0,00 0, ,34 SKUPAJ , , ,32 0,00 0,00 0, ,32 Marec 2016 Stran 34

35 8.3 Osnove za oceno vrednosti projekta Ocenjena vrednost projekta»varnost SIGURNOST«je bila določena na podlagi strokovne ocene odgovornih oseb zadolženih za pripravo projektov zaposlenih pri posameznih projektnih partnerjih in podobnih, v preteklosti izvedenih oziroma naročenih del in storitev. Za stroške opreme je osnova za ocenjeno vrednost izkustvena ocena strokovnjakov s posameznih področij. 8.4 Obseg in specifikacija investicijskih stroškov V tabeli 24 je prikazana specifikacija vrednosti projekta»varnost SIGURNOST«po tekočih cenah, ki prikazuje členitev vrednosti projekta po vrstah stroškov in partnerjih. Najvišji so stroški za nakup opreme, najmanjši po velikosti pa potni stroški in stroški nastanitev. Tabela 24: Specifikacija investicijskih stroškov projekta po tekočih cenah (z DDV). PP ZAP. ŠT. VRSTA INVESTICIJE SKUPAJ 1. Stroški osebja , , , ,00 OBČINA STARŠE OBČINA DONJA VOĆA 2. Pisarniški in administrativni izdatki 1.880, ,00 351, ,40 3. Potni in namestitveni stroški 200,00 500,00 300, ,00 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve 4.800, , , ,00 5. Izdatki za opremo , ,00 0, ,00 SKUPAJ , , , ,40 1. Stroški osebja 2.675, , , ,24 2. Pisarniški in administrativni izdatki 401, ,42 963, ,54 3. Potni in namestitveni stroški 800, ,00 550, ,00 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve , , , ,00 5. Izdatki za opremo 300, ,22 0, ,22 SKUPAJ , , , ,00 1. Stroški osebja 1.620, ,80 60, ,80 2. Pisarniški in administrativni izdatki 243,00 321,12 9,00 573,12 GZS 3. Potni in namestitveni stroški 100,00 300,00 300,00 700,00 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve 0, ,00 0, ,00 5. Izdatki za opremo 8.000, ,00 0, ,00 SKUPAJ 9.963, ,92 369, ,92 1. Stroški osebja 200, ,00 100, ,00 2. Pisarniški in administrativni izdatki 30, ,50 15, ,50 HVZ 3. Potni in namestitveni stroški 600, ,00 500, ,00 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve 400, ,00 0, ,00 5. Izdatki za opremo 0, ,00 0, ,00 SKUPAJ 1.230, ,50 615, ,50 GZ STARŠ E 1. Stroški osebja 2.860, ,00 520, ,00 2. Pisarniški in administrativni izdatki 429,00 759,00 78, ,00 Marec 2016 Stran 35

36 3. Potni in namestitveni stroški 200,00 400,00 400, ,00 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve 100,00 400, , ,00 5. Izdatki za opremo , ,00 500, ,00 SKUPAJ , , , ,00 DVD DONJA VOĆA 1. Stroški osebja 2.279, ,00 70, ,00 2. Pisarniški in administrativni izdatki 341,85 810,15 10, ,50 3. Potni in namestitveni stroški 210,00 560,00 350, ,00 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve 550, ,00 0, ,00 5. Izdatki za opremo , ,00 0, ,00 SKUPAJ , ,15 430, ,50 1. Stroški osebja 860,00 670,00 230, ,00 OŠ STARŠE 2. Pisarniški in administrativni izdatki 129,00 100,50 34,50 264,00 3. Potni in namestitveni stroški 100,00 150,00 150,00 400,00 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve 0, , , ,00 5. Izdatki za opremo 4.200, ,00 0, ,00 SKUPAJ 5.289, , , ,00 1. Stroški osebja 779, ,51 468, ,02 OŠ DONJA VOĆA 2. Pisarniški in administrativni izdatki 116,93 178,73 70,20 365,85 3. Potni in namestitveni stroški 200,00 400,00 200,00 800,00 4. Stroški za zunanje strokovnjake in storitve 0, , , ,00 5. Izdatki za opremo 3.697, ,56 0, ,12 SKUPAJ 4.794, , , ,00 SKUPAJ VSI PARTNERJI z DDV , , , ,32 Strukturo stroškov po tekočih cenah prikazuje tudi slika 8. Osebje 19% Oprema 53% Administracija 2% Potni stroški 2% Osebje Administracija Potni stroški Zunanji izvajalci Oprema Zunanji izvajalci 24% Slika 8: Struktura stroškov po tekočih cenah. Marec 2016 Stran 36

37 9 Analiza lokacije Lokacije predvidenih investicij v projektu se nahajajo na programskem območju Slovenija Hrvaška v občinah Starše in Ljubljana na slovenski strani in občinah Donja Voća, Zagreb in Fažana na hrvaški strani. Slika 9: Makro lokacije projekta. Mikrolokacije in natančna postavitev opreme bodo določene v teku izvedbe projekta. Vsa predvidena oprema bo nabavljena v skladu s področno zakonodajo in nameščena v skladu s sprejetimi prostorskimi načrt zadevnih občin. Marec 2016 Stran 37