NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE
|
|
- Cameron Snow
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, d.o.o. NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE
2
3 NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE Direktor: Mag. Matjaž Vodušek Maribor, julij 2016
4 POVZETEK Dokument podaja načrt uvedbe naprednega merilnega sistema kot to določa Uredba o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije [2]. Ključne besede: napredni merilni sistem, NMS, AMI, plan uvedbe ABSTRACT The document present the plan for the Slovenian Advanced Metering Infrastructure implementation in accordance with the Regulation on the measures and procedures for the implementation of the Advanced Metering Infrastructure [2]. Key-words: Advanced Metering Infrastructure, AMI, implementation plan Stran IV
5 VSEBINA UVOD CILJ PROJEKTA NAPREDNI MERILNI SISTEM Klasifikacija merilnih naprav za merjenje in registracijo pretokov električne energije ORGANIZACIJA PROJEKTA Organizacijska struktura projekta Zadolžitve nosilcev projektnih funkcij Nadzor projekta in poročanje Poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS Poročilo o napredku izvajanju načrta uvedbe NMS Kontrolno poročilo izvedbe načrta uvedbe NMS ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Rezultati planiranja kakovosti Načrt za zagotavljanje kakovosti Mere kakovosti in tolerančne meje Kontrolni seznam za kakovost Načrt izboljšav procesa uvedbe NMS Izvajanje zagotavljanja kakovosti Vhodni podatki Orodja in tehnike Rezultati Izvajanje kontrole kakovosti Vhodni podatki Orodja in tehnike Rezultati OBVLADOVANJE TVEGANJ ČASOVNI NAČRT UVEDBE NMS Stran V
6 6.1 Faza 1: Priprava tehnične dokumentacije javnih naročil Faza 2: Dvig ravni kibernetske varnosti in varovanja zasebnosti Faza 3: Implementacija Faza 3.1: Vzpostavitev in upravljanje CSDMP Faza 3.2: Vpeljava sprememb v MC v EDP Faza 3.3: Vzpostavitev komunikacije med MC in CSDMP - integracija Faza 3.4: Pilotni projekti za testiranje novih tehnologij Faza 3.5: Vgradnja MKO v MM pri končnih uporabnikih omrežja in prilagoditve opreme v TP Faza 4: Obratovanje in vzdrževanje Faza 4.1: Vzdrževanje in upravljanje procesov NMS Faza 5: Nadzor Faza 6: Poročanje FINANČNI VIRI IZVEDBA JAVNIH NAROČIL Javno naročilo za vzpostavitev centralnega sistema za dostop do merilnih podatkov Javno naročilo za izvedbo nakupa merilno komunikacijske opreme UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA PRILOGA A ČASOVNICA PROJEKTA Stran VI
7 Kazalo slik Slika 2.1: Arhitektura NMS Slika 3.1: Organizacijska struktura projekta Slika 6.1: Kumulativno stanje vgrajenih števcev 2. in 1. generacije v letih načrta NMS Slika 8.1: Terminski načrt izvedbe JN za nakup in vzpostavitev CSDMP Slika 8.2: Terminski načrt izvedbe postopkov JN za nakup MKO v obdobju Slika 8.3: Terminski načrt izvedbe JN za nakup MKO v obdobju Slika 8.4: Terminski načrt izvedbe JN za nakup MKO v obdobju Slika 8.5: Terminski načrt izvedbe JN za nakup MKO v obdobju Slika A.1: Časovnica uvedbe NMS Kazalo tabel Tabela 3.1: Vloge in naloge udeležencev pri projektu Tabela 3.2: Nabor poročil in registrov Tabela 6.1: Generalna delitev izvedbe načrta NMS Tabela 6.2: Obseg izvajalskih ur za zamenjavo MKO Tabela 6.3: Dinamika vgrajevanja MKO v obdobju od 2017 do Tabela 6.4: Skupno število izvajalskih ur inženirjev in monterjev za obratovanje NMS Tabela 6.5: Število vključenih uporabnikov v NMS v obdobju od 2017 do Tabela 7.1: Stroški po temeljnih kategorijah po letih Stran VII
8 SEZNAM KRATIC Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, 1F 3F AMI AMS B2B B2C BPS CSDMP DMS DOP DR DSM EDP EC EE EG EL EM EMS EP HES IKT IT JN KM MC MDMS MM NMS P2M P2P PLC PMO PO enofazni trifazni Advanced Metering Infrastructure napredni merilni sistem Advanced Metering System - napredni merilni sistem Business-to-business - elektronsko poslovanje med podjetji Busines-to-consumer elektronsko poslovanje med podjetji in končnimi uporabniki Billing-Pricing-System sistem za določanje cen in obračunavanje Centralni sistem za dostop do merilnih podatkov Distribution Management System daljinsko odčitavanje podatkov Demand Response kratkoročno prilagajanje odjema Demand Side Management upravljanje aktivnega odjema elektrodistribucijsko podjetje Elektro Celje električna energija Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana Elektro Maribor Energy Management System Elektro Primorska Head-End System sistem za zajem merilnih podatkov in dvosmerno komu s števci informacijsko-komunikacijske tehnologije informacijske tehnologije javno naročilo kontrolni merilnik, kontrolna meritev merilni center Meter Data Management System Sistem za upravljanje z merilnimi podatki merilno mesto napredni merilni sistem Point-to-multipoint komunikacija točka-več točk Point-to-Point komunikacija točka-točka Power Line Communication komunikacija po elektrodistribucijskem vodu priključno merilna omarica priključna omarica Stran VIII
9 PZ SODO SONDO SŠ TP podatkovni zbiralnik (koncentrator) Sistemski operater distribucijskega omrežja Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije sistemski števec transformatorska postaja Stran IX
10 UVOD Uredba o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije, Ur. l. RS št. 79/2015 [1], nalaga distribucijskemu operaterju izdelavo načrta uvedbe naprednega merilnega sistema v roku 90 dni od uveljavitve uredbe. V 6. členu specificira, kaj mora načrt uvedbe naprednega sistema vsebovati. Te vsebine so obširneje obdelane v dokumentu»načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijski sistem Slovenije - strokovne podlage«[2], v tem dokumentu pa so zajeti bistveni povzetki in določene so ključne faze projekta. Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema temelji na naslednjih dokumentih: Uredba o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov (NMS) električne energije, Ur. l. RS št. 79/2015 [1]; Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije, SONDO, Ur. l. RS, št. 41/2011 [3] in Analiza stroškov in koristi uvedbe naprednega merjenja v Sloveniji, KORONA in DNV KEMA Energy & Sustainability, Javna agencija Republike Slovenije za energijo, Maribor, marec 2014 [4]. Poudariti je treba, da je po opravljeni analizi [2] 45 % merilnih mest že opremljenih s sistemskimi števci, vendar raven naprednih storitev še ni zadovoljiva. Vseeno se je treba zavedati, da uvedba v tem primeru ne pomeni postavitev sistema na novo, temveč dogradnjo sistema do te mere, da bodo v sistem vključeni vsi uporabniki ter da bodo vzpostavljeni pogoji za nudenje naprednih storitev. Pri tem je treba v največji meri upoštevati združljivost z obstoječimi sistemi. Prav tako bo razvoj naprednejših tehnoloških rešitev in rešitev varovanja osebnih podatkov zahteval preverjanje in posodabljanje predlaganih usmeritev v tem načrtu. Stran 10
11 1 Cilj projekta Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Cilj projekta je izvedba naprednega merilnega sistema, ki omogoča storitve za vse uporabnike slovenskega elektrodistribucijskega omrežja, ki do sedaj še niso bili opremljeni s sistemskimi (imenovanimi tudi pametnimi) števci ustreznih funkcionalnosti. Izvede se tudi Centralni sistem za dostop do merilnih podatkov, ki omogoča tako medpodjetniško elektronsko (B2B) izmenjavo podatkov z deležniki, upravičenimi do teh podatkov, kot izmenjavo podatkov s končnimi uporabniki (B2C) oziroma uporabniki distribucijskega omrežja. Ob tem je treba upoštevati zahteve glede kibernetske varnosti in varovanja osebnih podatkov ter v čim večji meri združljivosti z obstoječimi sistemi. 2 Napredni merilni sistem Napredni merilni sistem (NMS, oziroma v angleščini Advanced Metering System AMS, ali Advanced Metering Infrastructure AMI) je v okviru tega dokumenta razumljen v najširši možni obliki kot sistem sistemskih števcev, pripadajoče informacijskokomunikacijske infrastrukture in IT sistemov, ki omogočajo merjenje, daljinsko odčitavanje in upravljanje podatkov o rabi električne energije, drugih energentov in pitne vode za namene obračunavanja, spremljanja kakovosti oskrbe ter obratovanja in načrtovanja distribucijskih omrežij. Pri tem je poudarek na zagotavljanju dovolj pogoste informacije o rabi, obračunavanju po dejanski porabi, uporabi naprednih tarifnih sistemov, izvajanju ukrepov upravljanja s porabo ter razvoju in izvajanju novih storitev. Napredni merilni sistem obsega: - sistemske števce električne energije pri uporabnikih distribucijskega omrežja, - kontrolne meritve električne energije v TP, - podatkovne zbiralnike (podatkovne koncentratorje) v TP, kjer se uporabi P2M - PLC komunikacijska tehnologija, - komunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos podatkov od števcev do merilnih centrov (MC) in do Centralnega sistema za dostop do merilnih podatkov (CSDMP) ter izmenjavo podatkov z upravičenci do merilnih podatkov, - merilne centre, ki obsegajo strojno in programsko opremo, potrebno za zajem, upravljanje, validacijo in posredovanje merilnih podatkov do centralnega sistema za dostop do merilnih podatkov, - centralni sistem za dostop do merilnih podatkov in podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo, obsega strojno in programsko opremo, potrebno za zbiranje, analize in posredovanje podatkov upravičenim in pooblaščenim udeležencem na dereguliranem energetskem trgu ter končnim uporabnikom. Stran 11
12 Ponudniki storitev Dobavitelji Organizator trga Agencija RS za energijo SO ostalih energentov Končni uporabniki Uporabniki NMS SODO Domena: Centralni sistem za dostop do merilnih podatkov B2B storitve Podatkovni strežnik B2C storitve Aplikacije in storitve Upravljanje aplikacij, storitev in infrastrukture, arhiviranje, varnost, upravljanje SLA Integracijska platforma (CIM), aplikacijski strežnik WEB servisi za integracijo z merilnimi centri SODO EDP 5 Merilni center MDMS HES Interna uporaba podatkov NMS za potrebe EDP (DMS, DR, ) Integrirani sistemi DMS SCADA EDP 1 DCV Internet HEMS LMN EE P2P WAN omrežja NMS Omrežja EDP ELEKTRODISTRIBUCIJSKO PODJETJE (EDP) HEMS LMN EE H2O DT ZP PZ KM HAN H2O DT ZP Končni uporabniki NN SN VN P2M TP RTP PZ KM EE PODATKOVNI ZBIRALNIK KONTROLNI MERILNIK SISTEMSKI ŠTEVEC LMN LOKALNO MERILNO OMREŽJE HEMS HIŠNI SISTEM ZA UPRAVLJANJE RABE ENERGIJE ŠTEVEC/MERILNIK: ZP PLIN HAN HIŠNO OMREŽJE PAMETNA HIŠNA NAPRAVA DT DALJINSKA TOPLOTA H2O VODA Slika 2.1: Visokonivojska arhitektura NMS Stran 12
13 Napredni merilni sistem (NMS) mora omogočati: - mesečno obračunavanje električne energije po dejanski porabi in/ali proizvodnji, - zajem 15-minutnih obremenilnih diagramov 1, - uporabo novih inovativnih načinov obračunavanja, ki so prilagojeni ponudbi in povpraševanju na trgu oziroma razmeram v omrežju (napredni tarifni sistemi), - izvajanje naprednih storitev s strani ponudnikov na trgu, temelječih na uporabi podatkov naprednega merilnega sistema, - hitrejšo možnost menjave dobavitelja z dostopnostjo do dnevnih očitkov v CSDMP za pretekli dan, - lokalno (enosmerno) povezavo sistemskega števca s hišnim omrežjem (HAN Home Area Network) za prenos podatkov v realnem času, - možnost priključitve števcev drugih energentov in vode ter nudenja storitev posredovanja teh podatkov, - zajem podatkov o kakovosti oskrbe (prekinitve) in prenos v CSDMP, - uporabo podatkov NMS za potrebe načrtovanja in obratovanja distribucijskega omrežja, oziroma v sistemih DMS, DR, EMS, - dostop končnih uporabnikov do vseh uporabnikovih podatkov, ki se bodo zbirali v NMS. Poleg sistema NMS, ki zajema: CSDMP, merilne centre EDP, komunikacijsko infrastrukturo, sistemske števce, podatkovne zbiralnike in kontrolne merilnike, je na sliki prikazana tudi možna izvedba naprednih storitev (npr. upravljane s porabo DSM/DR), ki predvideva internetno povezavo ponudnikov teh storitev s hišnim sistemom za upravljanje rabe energije (HEMS), ali z drugimi napravami pametnega doma. Poudariti je treba, da naprave za izvedbo naprednih storitev (npr. HEMS) niso del NMS. Z zgoraj naštetimi funkcionalnostmi distribucijski operater spodbudi aktivnejše sodelovanje končnih uporabnikov in drugih ključnih akterjev na trgu električne energije in ustvari pogoje za upravičenost naložbe, identificirane v dokumentu»analiza stroškov in koristi uvedbe naprednega merjenja v Sloveniji«[4]. 1 Posredovanje merilnih podatkov v CSDMP mora biti skladno z dinamiko, ki jo narekuje trgovanje s produkti na izravnalnem trgu (upoštevaje prehod na 15-minutni obračunski interval). Stran 13
14 2.1 Klasifikacija merilnih naprav za merjenje in registracijo pretokov električne energije Merilne naprave za merjenje in registracijo pretokov električne energije (v nadaljevanju: števci oziroma sistemski števci), ki so nameščene pri končnih uporabnikih omrežja, delimo v tri skupine: - neskladni števci, - sistemski števci 1. generacije in - sistemski števci 2. generacije. Neskladni števci so vsi števci, ki ne izpolnjujejo minimalnih tehničnih kriterijev za sistemske števce. [2] (v nadaljevanju neskladni števci). V tej skupini so zajeti vsi elektronski in indukcijski (elektromehanski) števci, ki so še v uporabi na merilnih mestih pri končnih uporabnikih omrežja in izpolnjujejo meroslovne zahteve skladno z Zakonom o meroslovju. Sistemski števci 1. generacije predstavljajo že nameščene in uporabljene sistemske števce, ki v večini zahtevanih funkcionalnosti izpolnjujejo tehnične kriterije za sistemske števcev določene [2] in jih ni racionalno nadomeščati z novimi, dokler tem števcem ne poteče življenjska doba. Njihove ključne funkcionalnosti so: notranja ura, P2M (S-FSK PLC) ali P2P komunikacijska enota, z odklopnikom ali brez in registracija obremenitvenih diagramov. V povprečju izpolnjujejo 90 % tehničnih kriterijev za sistemske števce [2]. Sistemski števci 2. generacije predstavljajo sistemske števce, ki so v celoti skladni s tehničnimi kriteriji za sistemske števce [2]. Njihove ključne funkcionalnosti so: notranja ura, P2M ali P2P komunikacijska enota, odklopnik z omejevalno funkcijo in registracija obremenitvenih diagramov. Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema obsega časovno obdobje 9 let, kar pomeni, da nadaljnji razvoj tehnike in tehnologij lahko bistveno vpliva na kriterije za sistemske števce. Minimalne tehnične zahteve za merilno in komunikacijsko opremo, se bodo z nadaljnjim razvojem tehnike in tehnologij ustrezno posodabljale. Stran 14
15 3 Organizacija projekta Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, 3.1 Organizacijska struktura projekta Slika 3.1 kaže organizacijsko strukturo projekta za uvedbo Naprednega merilnega sistema. Zasnovana je tako, da projektna skupina na taktični in operativni ravni celovito skrbi za izvedbo načrta uvedbe NMS. Pri tem je treba poskrbeti za zagotavljanje poslovnih, uporabniških in dobaviteljevih interesov, ki so zastopani v strateškem dokumentu - Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike [5]. Slika 3.1: Organizacijska struktura projekta 3.2 Zadolžitve nosilcev projektnih funkcij Za izvajanje nalog, ki so opredeljene v tabeli 3.1, so v skladu z organizacijsko strukturo, ki jo kaže slika 3.1, odgovorni: za izvajanje celotnega projekta izvedbe načrta uvedbe Naprednega merilnega sistema, je odgovoren vodja projekta (SODO); za izvajanje projekta izvedbe načrta uvedbe Naprednega merilnega sistema po posameznih EDP-jih so odgovorni projektni vodje po EPD-jih; za izvajanje projekta izvedbe načrta uvedbe Naprednega merilnega sistema na področju CSDMP na SODO pa projektni vodja za CSDMP. Stran 15
16 vsi navedeni so odgovorni tudi za uvajanje standarda ISO/IEC in upoštevanje zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1), vsak na svojem področju. UDELEŽENEC VLOGE in NALOGE Napredni merilni sistem Vzpostavitev in upravljanje sistemov Vzpostavitev in upravljanje komunikacijske infrastrukturo Prenos merilnih podatkov Zagotavljanje podatkov Potrditev podatkov Obdelava podatkov Tabela 3.1: Vloge in naloge udeležencev pri projektu Distribucijski operater (SODO) Odgovornost za celovito uvedbo NMS in za njegovo koordinirano obratovanje. Vzpostavitev in upravljanje centralnega informacijskega sistema - centralnega sistema za dostop do merilnih podatkov (CSDMP). Vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje komunikacijske infrastrukture za zagotavljanje prenosa podatkov od MC na posamezni EDP do CSDMP na SODO. Prenos merilnih podatkov od MC na posamezni EDP do CSDMP na SODO. Zbiranje, arhiviranje, vodenje, obdelava in posredovanje merilnih podatkov in podatkov o kakovosti oskrbe za potrebe zagotavljanja storitev na ravni centralnega informacijskega sistema. Sprotno posredovanje merilnih podatkov proizvajalcev sistemskemu operaterju prenosnega omrežja (SOPO) in Centru za podpore (Borzen-CP), zagotavljanje podatkov iz CSDMP zunanjim deležnikom. Sistemska validacija podatkov NMS. Obdelava podatkov o kakovosti oskrbe za izvajanje monitoringa kakovosti oskrbe v smislu izračuna kazalnikov kakovosti oskrbe na različnih ravneh opazovanja ter za določitev višine nadomestila za kršenje minimalnih standardov kakovosti oskrbe posameznemu končnemu uporabniku. Obdelava merilnih podatkov za potrebe agregacije količin porabljene oziroma proizvedene električne energije po času s ciljem izdelave ustreznih diagramov porabe za eno ali več merilnih mest na zahtevo uporabnika. Stran 16 Elektrodistribucijsko podjetje Nosilci uvedbe in upravljanja NMS. Tekoče poročajo o stanju NMS na njihovem distribucijskem področju. Vzpostavijo in upravljajo MC. Vzdržujejo in obsegu MM prilagajajo MC. Vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje komunikacijske infrastrukture za zagotavljanje prenosa podatkov NMS med MC in MM. Prenos merilnih podatkov od sistemskih števcev do MC. Zbiranje, arhiviranje, vodenje, obdelava in posredovanje merilnih podatkov, podatkov o kakovosti oskrbe in dogodkov za potrebe zagotavljanja storitev na ravni merilnih centrov. Zagotavljanje podatkov iz MC na posamezni EDP za CSDMP na SODO, skladno s SLA obveznostmi med SODO in EDP. Validacija podatkov merilnega sistema. Zagotavljajo celovito obdelavo podatkov naprednega merilnega sistema na ravni funkcionalnosti MC. Obdelava podatkov o kakovosti oskrbe za izvajanje monitoringa kakovosti oskrbe za potrebe izračuna kazalnikov kakovosti oskrbe na različnih ravneh opazovanj svojega distribucijskega sistema. Obdelava podatkov o dogodkih za potrebe zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema. Obdelava merilnih podatkov za zagotavljanje storitev posredovanja podatkov uporabnikom omrežja. Področje sistemskih Vodenje in koordiniranje skupnega Sodelovanje pri pripravi razpisne
17 števcev in druge opreme za napredni merilni sistem javnega naročanja sistemskih števcev in druge spremljajoče opreme za NMS. Izvedba javnega naročila za vzpostavitev CSDMP. Obveščanje uporabnikov o funkcionalnostih naprednega merilnega sistema in zagotavljanje potrebnih sprememb pogodbenih razmerij. dokumentacije in pri izboru ponudnikov pri skupnem javnem naročanju. Obveščanje uporabnikov o funkcionalnostih naprednega merilnega sistema in zagotavljanje potrebnih sprememb pogodbenih razmerij. Pravočasno obveščanje uporabnikov o nameravani vgradnji sistemskih števcev in s tem povezanimi spremembami pri merjenju oziroma obračunu električne energije ter ostalimi storitvami, ki izhajajo iz uvedbe naprednega merjenja. Kupovanje sistemskih števcev in druge opreme za napredni merilni sistem preko skupnega javnega naročila. Vgradnja in vzdrževanje sistemskih števcev in druge opreme za napredni merilni sistem. Zagotavljajo krmiljenje, nadzor in upravljanje sistemskih števcev. 3.3 Nadzor projekta in poročanje V procesu nadzora in kontrole so odgovorne osebe za izvedbo načrta uvedbe NMS dolžne poročati o opravljenem delu. Tabela 3.2Tabela 3.2 podaja nabor poročil in registrov, v katerih so opredeljeni kazalniki za spremljanje strateških, taktičnih in operativnih ciljev po posameznih področjih. PODROČJA Cilji Projektni roki Količinska realizacija Stroški Kakovost Tveganje Merilo/kazalnik Kazalniki učinkovitosti Kazalniki učinkovitosti Kazalniki uspešnosti Mere kakovosti Ocena tveganja Tabela 3.2: Nabor poročil in registrov POROČANJE Strateški nivo Poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS POROČANJE Taktični nivo Poročilo o napredku izvajanju načrta uvedbe NMS Register za spremljanje kakovosti Kontrolni seznam za kakovost Poročilo o stanju razvoja tehnike Register ključnih tveganj in ukrepi za obvladovanje tveganj POROČANJE Operativni nivo Kontrolno poročilo izvedbe načrta uvedbe NMS Register za spremljanje kakovosti Kontrolni seznam za kakovost Register ključnih tveganj in ukrepi za obvladovanje tveganj Stran 17
18 3.3.1 Poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS Izdelovalec poročila: Vodja projekta (SODO d.o.o.) Prejemnik poročila: AGEN-RS in Ministrstvo za infrastrukturo Obdobje in pogostost poročanja: 1 x letno Vhodni podatki: Poročila o napredku izvajanja načrta uvedbe NMS, ki ga pripravijo projektni vodje po EDP-jih in projektni vodja za CSDMP v tabelarični in opisni obliki, skladno z opisom v razdelku Opis postopka za pripravo poročila o izvajanju načrta uvedbe NMS za potrebe spremljanja strateških ciljev: - Vodja projekta zbere informacije iz poročil o napredku izvajanja načrta uvedbe NMS projektnih vodij po EDP in projektnega vodja za CSDMP (razdelek 3.3.2), na podlagi katerih upošteva pomembnejša odstopanja od letnega načrta. - Vodja projekta identificira trenutne ali potencialne probleme in navede popravljalne ukrepe za aktivnosti, pri katerih vmesni cilji niso doseženi in razloge za odstopanje od načrta uvedbe naprednega merilnega sistema. - Vodja projekta priskrbi poročilo o stanju razvoja tehnike 2. - Vodja projekta pripravi poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS in ga posreduje direktorju, ki ga potrdi. Poročilo sestavljajo tabela 13.2 v [2], opis (7. člen Uredbe) in poročilo o stanju razvoja tehnike. - SODO posreduje poročilo o izvajanju načrta uvedbe naprednega merilnega sistema agenciji in ministrstvu Poročilo o napredku izvajanju načrta uvedbe NMS Izdelovalec poročila: Projektni vodja EDP ali projektni vodja CSDMP Prejemnik poročila: Vodja projekta (SODO d.o.o.) Obdobje in pogostost poročanja: 1 x mesečno in 1 x kvartalno Vhodni podatki: Kontrolna poročila o izvedbe načrta uvedbe NMS znotraj EDP oziroma SODO za CSDMP. Opis postopka za potrebe spremljanja taktičnih ciljev. - 1 x mesečno pripravijo projektni vodje po EDP-jih in projektni vodja za CSDMP tabelo o napredku izvajanju načrta uvedbe NMS (Tabela 13.3 v [2]) na področjih, za katera so odgovorni. - 1 x kvartalno pripravijo projektni vodje po EDP-jih in projektni vodja za CSDMP poročilo o napredku izvajanja načrta uvedbe NMS na področjih, za katera so odgovorni. Poročila vsebujejo zbirne tabele Tabela 13.4 v [2] in opisni del, na podlagi katerih vodja projekta pripravi poročilo o izvajanju načrta uvedbe NMS (razdelek 3.3.1). Zbirne tabele podajajo skladnost zastavljenih ciljev z realiziranimi aktivnostmi na področju projektnih rokov, količinske realizacije ter stroškov in koristi. Opisni del vsebuje opise aktualnih problemov in predloge rešitev oz. ukrepov. V poročilu mora biti navedeno, kakšni popravljalni ukrepi bodo izvedeni v primeru, da vmesni cilji niso doseženi ali da nastajajo druge težave pri izvajanju načrta uvedbe NMS. 2 Načrt zajema obdobje do leta 2025 in v tem času je pričakovati razvoj novih tehnologij, predvsem na področju IKT, ki jih je treba spremljati in temu primerno prilagajati minimalne zahteve za opremo. Stran 18
19 3.3.3 Kontrolno poročilo izvedbe načrta uvedbe NMS Kontrolno poročilo izvedbe načrta uvedbe NMS se pripravi na nivoju projektnih skupin. Vodje delovnih skupin pripravijo kontrolna poročila glede količinske in finančne realizacije vgradnje in vzpostavitve NMS na področjih, za katera so odgovorni. Omenjena poročila omogočajo spremljanje operativnih ciljev, ki se določijo lokalno v okviru EDP-jev in SODO tako, da omogočajo izpolnjevanje taktičnih ciljev. Glede na to, da so na tem nivoju poročevalski sistemi že vzpostavljeni [6], je poročanje v pristojnosti posameznega EDP-ja oziroma SODO za področje CSDMP. 4 Zagotavljanje kakovosti Obvladovanje kakovosti v okviru izvedbe projekta uvedbe naprednega merilnega sistema se izvaja v skladu z dosedanjo politiko kakovosti družbe SODO in poslovnikom kakovosti elektrodistribucijskih podjetij. Samo področje se deli na tri skupine procesov, in sicer proces planiranja, proces izvedbe in proces kontrole. Načrt zagotavljanja kakovosti je rezultat procesa planiranja kakovosti (slika 15.1 v [2]) in osnova za nadaljnjo identificiranje projektnih tveganj (poglavje 16 v [2]). V procese obvladovanja kakovosti uvedbe NMS so vključeni vsi člani projektnih skupin. Za uspešno zagotavljanje kakovosti je potrebno sodelovanje vseh članov na projektu udeleženih delovnih skupin. Za zagotavljanje kakovosti so odgovorni projektni vodje delovnih skupin na SODO in EDP-jih, vodja projekta pa je odgovoren za zagotavljanje kakovosti celotnega projekta. 4.1 Rezultati planiranja kakovosti Načrt za zagotavljanje kakovosti Osnovni cilj uvedbe NMS je zagotoviti 100-% števcev vključenih v NMS do leta 2025 v okviru opredeljenih finančnih virov. Kakovost uvedbe NMS bo zagotovljena s sprotnim doseganjem skladnosti med zastavljenimi in realiziranimi cilji na področjih projektnih rokov, količinske realizacije ter stroškov in koristi. V primeru, da pride do odstopanj pri realizaciji se ugotovi, zakaj je do teh odstopanj prišlo in se izvede popravljalne ukrepe. Pri tem uporabimo register za spremljanje kakovosti (tabela 15.1 v [2]), ki opredeljuje postopke in ukrepe za zagotavljanje kakovosti. Register torej opredeljuje, kaj mora kdo in kdaj narediti ter kako oziroma na kakšen način naj te naloge izvede. Stran 19
20 4.1.2 Mere kakovosti in tolerančne meje Mere kakovosti so doseganje ciljnih kumulativnih vrednosti v skladu s terminskimi plani količinske realizacije ter stroškov in koristi (tabela 13.2 in tabela 13.4 v [2]). Sledenje terminskim planom znotraj leta se uporablja predvsem kot indikator doseganja kumulativnih vrednosti na letnem nivoju. - Skupna kumulativna vrednost količinske realizacije po vseh EDP-jih po letih naj ne bi zaostajala za terminskim planom. - Skupna vrednost stroškov uvedbe NMS na koncu projekta naj ne bi presegala zamejene cene iz 82. člena akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine Kontrolni seznam za kakovost Kontrolni seznam za kakovost podaja tabela 15.2 v [2] in predstavlja ključni dokument in orodje za izvajanje procesa kontrole kakovosti. Zajema seznam področij, ki jih je treba kontrolirati Načrt izboljšav procesa uvedbe NMS V primeru, da se pojavijo nove tehnologije na trgu, ki so boljše od obstoječih, se preverijo stroški in možnosti za nadaljevanje uvedbe NMS z novimi tehnologijami. V tem primeru jih je smiselno implementirati v zaključenih območjih, kjer ne prihaja do negativnih interakcij z obstoječimi rešitvami. Načrt izboljšav, za pripravo katerega je odgovoren vodja projekta, se vključi v posodabljanje načrta uvedbe NMS, ki ga odobri direktor SODO. 4.2 Izvajanje zagotavljanja kakovosti Vhodni podatki Vhodni podatki za izvajanje zagotavljanja kakovosti obsegajo sam Načrt uvedbe NMS (celoten dokument), mere kakovosti (poglavje 15.1 v [2]), poročila o izvedbi aktivnosti (12.2 poglavje v [2]) in meritve procesa kontrole kakovosti (tabela 15.1 in tabela 15.2 v [2]), s katerima izvajamo proces kontrole kakovosti Orodja in tehnike Izvajanje zagotavljanja kakovosti je postopek revidiranja zahtev glede kakovosti in rezultatov kontrolnih meritev (tabela 15.1 in tabela 15.2 v [2]) za zagotavljanje ustreznih standardov kakovosti (tabela 13.2 in tabela 13.4 v [2] ter mere kakovosti in tolerančne meje iz poglavja 15.1 v [2]). Pri tem postopku se uporabijo podatki, pridobljeni v procesu kontroliranja kakovosti Rezultati Rezultati izvajanja procesa zagotavljanja kakovosti so: posodobitev organizacije procesa, zahtevane spremembe, posodobitve načrta uvedbe NMS in posodobitev projektne dokumentacije. Nanašajo se predvsem na ustrezno zagotavljanje finančnih sredstev, izvedbo javnih naročil in dobavo opreme, preverjanje ustreznosti opreme, zagotavljanje potrebnih Stran 20
21 kadrov in opreme ter načrtovanje izvedbe del v zaključnih delih omrežja. To pomeni sprotno izvajanje ukrepov in prilagajanje postopkov, ki jih podaja tabela 15.1 v [2]. 4.3 Izvajanje kontrole kakovosti Vhodni podatki Vhodni podatki obsegajo sam Načrt uvedbe NMS (celoten dokument), mere kakovosti in kontrolni seznam za kakovost (poglavje 15.1, tabela 15.2 v [2]), meritve delovne uspešnosti glede na izpolnjevanje mer kakovosti in odobrene predloge sprememb glede na tabelo 15.1 v [2] Orodja in tehnike Kontrolo kakovosti izvaja projektna pisarna, ki preveri skladnost rezultatov projekta in načina projektnega vodenja z zahtevanimi standardi kakovosti na področju obsega, časa in stroškov. Meritve kontrole kakovosti se izvajajo s sprotnim spremljanjem kakovosti, pri čemer se uporabljajo tabela 15.1, tabela 15.2, tabela 13.2 in tabela 13.4 v [2] Rezultati Rezultati izvajanja kontrole kakovosti so meritve kontrole kakovosti, potrjeni predlogi sprememb, potrjeni izsledki kontrole kakovosti, zahtevane spremembe, posodobljen načrt uvedbe NMS in posodobitve projektne dokumentacije. 5 Obvladovanje tveganj Z obvladovanjem projektnih tveganj zagotavljamo hitrejše in bolj premišljeno projektno ukrepanje v primeru nastalih težav. Ključni dokument za obvladovanje tveganj je register tveganj tabela 16.1 v [2], ki ga je treba med izvajanjem redno dopolnjevati. 6 Časovni načrt uvedbe NMS V dokumentu Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijski sistem Slovenije - strokovne podlage [2] so podrobno opisana področja 6. točke Uredbe [1], v tem povzetku pa je prikazan točno določen časovni načrt poteka in izvajanja načrta NMS po sklopih, ki jih morajo izvajati SODO in EDP. Prikazan je postopek postavitve CSDMP in potek zamenjave vseh neskladnih števcev in števcev 1. generacije. Upoštevanih je osem pogojev, ki vplivajo na zamenjavo števcev: - vsi uporabniki distribucijskega omrežja so vključeni v NMS, - sistemski števci omogočajo povezavo s sistemi DMS, DSM/DR in EMS, - potek meroslovnega žiga, % vključenih uporabnikov na NMS do konec leta 2025, Stran 21
22 - izločitev iz uporabe vseh neskladnih števcev, - 85-% delež priključenih uporabnikov v NMS do konca leta [7], - število novo vključenih uporabnikov na NMS od izhodiščnega leta 2013 do konca leta 2023 je [7] in - števci 1. generacije se pustijo uporabi do poteka njihove življenjske dobe. Prav tako je prikazan potek sprememb v TP in njihove prilagoditve, ki jih delimo glede na: - priključenih več kot 6 uporabnikov omrežja na TP in - priključenih manj kot 6 uporabnikov omrežja na TP. Generalne faze izvedbe so prikazane v tabeli 6.1. Tabela 6.1: Generalna delitev izvedbe načrta NMS Faza Q/leto Predmet Obseg 1. Q Q3, Q Priprava razpisno-tehnične dokumentacije javnih naročil Objava in izpeljava javnih naročil Dvig ravni kibernetske varnosti in varovanja zasebnosti Vzpostavitev in upravljanje CSDMP. 1. Vzpostavitev projektne skupine. 2. Priprava visoko nivojske funkcijske specifikacije CSDMP in razpisno-tehnične dokumentacije javnega naročila. 3. Izpeljava javnega naročila, izbira najboljšega ponudnika 4. Priprava podrobne specifikacije CSDMP, razvoj, testiranje, FAT. 5. Inštalacija, spuščanje v pogon, SAT, poskusno obratovanje. 6. Obratovanje (nudenje storitev), vzdrževanje, popravki. 7. Nadgradnje funkcionalnosti CSDMP v skladu z ugotovljenimi potrebami in spremembami zakonodaje. Stran 22 Merilno komunikacijska oprema in centralni sistem za dostop do merilnih podatkov. Družbe kot celote Vzpostavitev v letu Vpeljava sprememb v MC v EDP. Vzpostavitev v letu Vzpostavitev komunikacije med MC in CSDMP - integracija Pilotni projekti za testiranje novih tehnologij Vgradnja MKO v MM pri končnih uporabnikih omrežja. Prilagoditve opreme v TP. Vzpostavitev v letu Pilotni projekti za preskus ustreznosti novih tehnologij Sistemski števci 2. generacije. Kontrolni merilniki in podatkovni zbiralniki.
23 Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Vzdrževanje merilno-komunikacijske opreme NMS. Upravljanje procesov zajema in kontrole merilnih podatkov v MC Upravljanje procesov MDMS v MC Nadzor izvajanja načrta NMS Nadzor vgrajene MKO Nadzor vgrajene opreme v CSDMP. Letno izvajanje nadzora Poročanje Poročanje, kot je opisano v Faza 1: Priprava tehnične dokumentacije javnih naročil Skladno z načrtom NMS se v letu 2016 pripravi in izvede postopek javnih naročil načrta NMS. Pripraviti je treba tehnično dokumentacijo javnih naročil. Tehnična dokumentacija se ločeno pripravi za javno naročilo MKO in javno naročilo CSDMP skladno z ZJN-3 [Ul. RS 91/15]. Izvedba javnih naročil je podrobneje opredeljena v poglavju 8 tega načrta. 6.2 Faza 2: Dvig ravni kibernetske varnosti in varovanja zasebnosti V okviru te faze je treba pripraviti procese v družbah za uvedbo in delovanje varnostnih mehanizmov, skladno z DLMS Green Book 8 Security Suite nivo 2 [2], ki omogoča ustrezno varnost komunikacij med sistemskimi števci, podatkovnimi zbiralniki in med MC v EDP. To zahteva tako spremembe v MC v EDP, programski opremi HES/MDM ter tudi pri sistemskih števcih na terenu in pri terenskem osebju. Družbe (EDP, SODO), ki standarda ISO še niso uvedle, ga uvedejo. Varnostne politike morajo biti izdelane. Družbe (EDP, SODO) morajo izdelati presojo vplivov na zasebnost (ang. Privacy Impact Assesment) in med drugimi jasno definirati: kateri podatki se bodo obdelovali, kdo ji bo obdeloval (kateri procesi, sistemi, uporabniki), za katere namene, ali jih bo posredoval tretjim osebam in katerim, kako dolgo se bodo podatki hranili, kako se lahko posameznik seznani z njegovimi shranjenimi podatki, kako lahko posameznik doseže izbris svojih podatkov iz baz. Družbe morajo izdelati politiko upravljanja in varovanja osebnih podatkov. Stran 23
24 6.3 Faza 3: Implementacija Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Faza 3.1: Vzpostavitev in upravljanje CSDMP V SODO se po tem načrtu uvede nova programska oprema in uvedejo postopki za njeno uporabo. Predvideva se najprej pilotni obseg testiranja delovanja programske opreme na omejenih količinah podatkov, ko pa je dosežena polna funkcionalnost, se hitro preide na celotne obsege podatkov. Po tem postane CSDMP edina točka za izmenjavo podatkov z upravičenci do podatkov, tako B2B kot B2C. Predvidene faze: 1. Vzpostavitev projektne skupine 2. Priprava visoko nivojske funkcijske specifikacije CSDMP in razpisno-tehnične dokumentacije javnega naročila 3. Izpeljava javnega naročila, izbira najboljšega ponudnika 4. Priprava podrobne specifikacije CSDMP, razvoj, testiranje, FAT 5. Inštalacija, spuščanje v pogon, SAT, poskusno obratovanje 6. Obratovanje (začetek nudenja storitev), vzdrževanje, popravki 7. Nadgradnje funkcionalnosti CSDMP v skladu z ugotovljenimi potrebami in spremembami zakonodaje Faza 3.2: Vpeljava sprememb v MC v EDP V MC v EDP je treba vpeljati potrebne spremembe tako zaradi dviga ravni kibernetske varnosti kot tudi zaradi varnih in standardiziranih povezav med MC in CSDMP Faza 3.3: Vzpostavitev komunikacije med MC in CSDMP - integracija Vzpostavijo se varne in standardizirane povezave med MC in CSDMP, temelječe na standardu IEC Omogoči se prenos tako merilnih podatkov kot obračunskih podatkov in tudi metapodatkov Faza 3.4: Pilotni projekti za testiranje novih tehnologij Pripraviti je treba pilotne projekte za preizkušanje novih tehnologij, predvsem P2M komunikacij, kot je na primer G3-PLC. Ti piloti naj preizkusijo možnosti pošiljanja 15- minutnih profilov obremenitev tudi v področju z večjimi motnjami kot tudi na večje razdalje. Prav tako naj se preverijo mehanizmi zagotavljanja zahtevane ravni kibernetske varnosti, med drugim tudi z angažiranjem neodvisnih inštitucij za preverjanje varnosti. Za izvedbo pilotov je odgovoren SODO, izvede jih v sodelovanju z EDP, za validacijo rezultatov pa najame neodvisne strokovnjake. Stran 24
25 6.3.5 Faza 3.5: Vgradnja MKO v MM pri končnih uporabnikih omrežja in prilagoditve opreme v TP V obdobju načrta NMS od 2017 do 2025 je treba vgraditi sistemske števce 2. generacije. Trenutno vgrajeni števci 1. in 2. generacije se morajo v celoti vključiti v napredni merilni sistem in morajo omogočati povezavo s sistemi DMS, DSM/DR in EMS. Dodatno je treba v daljinski odjem podatkov vključiti 15 % (73.540) sistemskih števcev, ki so trenutno nameščeni, a se iz njih podatki ne pridobivajo daljinsko in niso v celoti vključeni v NMS. V letih načrta NMS je skupno treba vgraditi sistemskih števcev 2. generacije, kontrolnih merilnikov v TP in zbiralnikov podatkov v TP. Zamenjava števcev se racionalno porazdeli, kar pomeni, da se števci na distribucijskem območju posamezne TP zamenjajo v tolikšni meri, da se starejši neskladni števci nadomestijo z naprednimi števci 2. generacije. Določene so količine MKO, ki bodo vgrajene na področju posameznih EDP v obdobju od 2017 do Količine MKO posameznih EDP so prikazane v tabeli 6.3 in so izračunane glede na pogoje, ki so navedeni v 1. poglavju v [2]. Za potrebe zamenjav MKO pri končnih uporabnikih omrežja in v TP je določen obseg izvajalskih ur, ki je prikazan za vsako leto načrta NMS v tabeli 6.2. V preračunu obsega izvajalskih ur so upoštevani trenutno veljavni in uporabljeni enotni normativi v EDP. Veljavni normativi so podrobno opisani v prilogi C dokumenta v [2]. Tabela 6.2: Obseg izvajalskih ur za zamenjavo MKO Obseg izvajalskih ur za zamenjavo MKO Elektro Celje Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana Elektro Maribor Elektro Primorska Skupaj: Postopki zamenjave merilno komunikacijske opreme so opisani v [2] in se delijo glede na lokacijo zamenjave sistemskih števcev, dostopnost merilnih mest in število faz sistemskega števca. Distribucijska podjetja samostojno, učinkovito in racionalno organizirajo namestitve merilno komunikacijske opreme pri končnih uporabnikih omrežja in v TP. Pri tem se skladno s [2] na območju, kjer se vgrajujejo sistemski števci, prilagodi tudi oprema v TP. Opisana je tudi prilagoditev merilnega mesta, ki talilno varovalko izloči kot obračunski element in ima tako samo še vlogo kratkostične zaščite. Postopek prilagoditve merilnega mesta je prav tako opisan v [2]. Stran 25
26 Število števcev 2. generacije Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Podrobneje je časovni načrt prikazan v 3. poglavju dokumenta [2], kjer je natančno opredeljen postopek zamenjave neskladnih števcev s sistemskimi števci 2. generacije. Tabela 6.3 prikazuje količino MKO za vsako EDP v obdobju od leta 2017 do Podrobneje - v grafičnem prikazu - so dinamike vgrajevanja EDP prikazane v prilogi A v [2]. Prikazane so tudi skupne vrednosti sistemskih števcev, kontrolnih merilnikov in podatkovnih zbiralnikov, ki jih bodo morali vgraditi EDP v letih načrta NMS. Prikazana je tudi kumulativna vrednost vseh vključenih sistemskih števcev (1F in 3F), kontrolnih merilnikov in podatkovnih zbiralnikov za vsako leto načrta NMS. Tabela 6.3 je ključna tabela za spremljanje karakterističnih kazalnikov izpolnjevanja letnih kriterijev načrta NMS in količin MKO za potrebe javnih naročil Število vgrajenih sistemskih števcev - kumulativno Elektro Celje Elektro Gorenjska Elektro Primorska Elektro Ljubljana Elektro Maribor Skupaj Slika 6.1: Kumulativno stanje vgrajenih števcev 2. in 1. generacije v letih načrta NMS Stran 26
27 Elektro Celje Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana Elektro Maribor Elektro Primorska Skupaj oprema Skupaj vgrajeni Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Tabela 6.3: Dinamika vgrajevanja MKO v obdobju od 2017 do 2025 Leto Skupaj 1F Oprema 3F KM PZ Vključitev SŠ v DOP Vgrajeni 1F sistemski 3F števci Skupaj Vgrajeni KM Vgrajeni PZ F Oprema 3F KM PZ Vključitev SŠ v DOP Vgrajeni 1F sistemski 3F števci Skupaj Vgrajeni KM Vgrajeni PZ F Oprema 3F KM PZ Vključitev SŠ v DOP Vgrajeni 1F sistemski 3F števci Skupaj Vgrajeni KM Vgrajeni PZ F Oprema 3F KM PZ Vključitev SŠ v DOP Vgrajeni 1F sistemski 3F števci Skupaj Vgrajeni KM Vgrajeni PZ F Oprema 3F KM PZ Vključitev SŠ v DOP Vgrajeni 1F sistemski 3F števci Skupaj Vgrajeni KM Vgrajeni PZ Sistemski 1F števci 3F (+3%) Skupaj Kontrolni merilniki Podatkovni zajemalniki F Sistemski 3F števci Skupaj Kontrolni merilniki Podatkovni zajemalniki Skupno število vključitev SŠ v DOP Stran 27
28 6.4 Faza 4: Obratovanje in vzdrževanje Faza 4.1: Vzdrževanje in upravljanje procesov NMS V obdobju načrta NMS od 2017 do 2025 je treba izvajati: - vzdrževanje komunikacijske infrastrukture med MC in MM, - vzdrževanje merilno-komunikacijske opreme NMS, - upravljanje zajema in kontrole merilnih podatkov v MC in - upravljanje procesov MDMS v MC Tabela 6.4 prikazuje skupno število izvajalskih ur, ki so potrebne za obratovanje NMS. Obseg izvajalskih ur se po letih spreminja glede na letno število zamenjav števcev in z njimi povezanih del. Število izvajalskih ur v načrtu NMS in v obdobju od 2017 do 2025 je podrobno opredeljeno v [2]. Tabela 6.4: Skupno število izvajalskih ur inženirjev in monterjev za obratovanje NMS Skupno število izvajalskih ur inženirjev in monterjev za obratovanje NMS Elektro Celje Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana Elektro Maribor Elektro Primorska SODO Vodje projektne organizacija Skupaj: Faza 5: Nadzor Izvaja se celotni nadzor nad izvajanjem načrta NMS, nadzor vgrajene MKO in nadzor nad vgrajeno opremo v CSDMP. Spremljati je treba tudi število vključenih uporabnikov v NMS, ki jih prikazuje tabela 6.5. (podatek je ključen indikator za pridobitev sredstev iz operativnega programa v okviru cilja»naložbe za rast in delovna mesta«[7], ko morata biti izpolnjena dva pogoja: novo vgrajenih sistemskih števcev ter delež novo vključenih uporabnikov na napredne merilne storitve najmanj 85 % od izhodiščnega leta 2013 do konca leta 2023). Pri ugotavljanju skupnega števila vključenih uporabnikov na NMS je potrebno upoštevati število že vgrajenih števcev, ki pa še niso vključeni v daljinski odjem podatkov in v NMS, ter bodo do konec leta 2023 popolnoma vključeni v NMS. Stran 28
29 Tabela 6.5: Število vključenih uporabnikov v NMS v obdobju od 2017 do 2025 Leto Skupno število vključenih uporabnikov na NMS Delež vključenih uporabnikov na NMS [%] 1. gen. 2. gen. Skupaj Faza 6: Poročanje Poročanje je opisano v poglavju 3.3 tega načrta. Stran 29
30 7 Finančni viri Načrt uvedbe naprednega merilnega sistema v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, Finančne vire za izvedbo naprednega merilnega sistema delimo na tri vrste: sredstva kohezijske politike, lastna sredstva SODO in EDP, dolžniška sredstva SODO in EDP. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju , prednostna naložba 4, namenja skupno 20 milijonov sredstev za inteligentne sisteme za distribucijo električne energije na srednji in nizki napetosti, od česar je 6 milijonov sredstev povratnih. Pri tem se pričakuje, da se s temi sredstvi omogoči uporabo storitev pametnih omrežij odjemalcev. Predvideno sofinanciranje je 33 %. Vir za lastna sredstva EDP in SODO je amortizacija in preneseni dobiček iz prejšnjih let, čemur je treba odšteti vračila glavnic obstoječih finančnih obveznosti (posojil). Letno EDP in SODO v omrežje investirajo približno 100 milijonov, kar se financira z lastniškim in dolžniškim kapitalom. V tabeli 7.1 podajamo stroške projekta po osnovnih kategorijah. Dobra polovica celotnih stroškov so stroški opreme, od česar več kot dve tretjini odpade na sistemske števce. Preostalo so stroški dela. Skupni stroški znašajo približno 127 milijonov in so dokaj enakomerno, brez večjih odstopanj, porazdeljeni v vseh letih uvedbe. Vhodni podatki (stroški opreme in dela) so opredeljeni v [2] (poglavje 5.1). Stran 30
ANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA MERJENJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (AMI) V SLOVENSKEM DISTRIBUCIJSKEM EES
E L E K T R O I N { T I T U T M I L A N V I D M A R I n [ t i t u t z a e l e k t r o g o s p o d a r s t v o i n e l e k t r o i n d u s t r i j o L j u b l j a n a ANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA
More informationPredlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje
Predlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje Ljubljana, dne 30.11.2016 1 / 12 Kazalo vsebine Kazalo vsebine... 2 1 Seznam kratic... 3 2 Uvod... 4 3 Merila... 6 4 Utemeljitev
More informationAtim - izvlečni mehanizmi
Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne
More informationHydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier
Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer
More informationSISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK
Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor
More informationVključevanje odjemalcev v programe prilagajanja odjema z uporabo dinamičnega tarifiranja v sklopu Evropskega projekta Flex4Grid
26. MEDNARODNO POSVETOVANJE»KOMUNALNA ENERGETIKA 2017«J. Pihler Vključevanje odjemalcev v programe prilagajanja odjema z uporabo dinamičnega tarifiranja v sklopu Evropskega projekta Flex4Grid KRISTIJAN
More informationMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./
More informationEVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH
EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),
More informationUČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem
More informationProjektna pisarna v akademskem okolju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.
More informationPošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«
Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini
More informationAnaliza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska
More informationAktivni odjemalec - Regulativne spremembe za vzpostavitev nove vloge na trgu. Odzivi deležnikov na posvetovalni dokument
Aktivni odjemalec - Regulativne spremembe za vzpostavitev nove vloge na trgu i deležnikov na posvetovalni dokument Seznam v dokumentu uporabljenih pojmov in kratic Kratica/Pojem ACER Agencija Agregator
More informationPROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani
More informationNAVODILA ORGANA UPRAVLJANJA ZA NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, POROČANJE IN VREDNOTENJE IZVAJANJA KOHEZIJSKE POLITIKE V PROGRAMSKEM OBDOBJU
Št.: 3083-70/2007-75 Na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 2013 (Uradni list
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE Tomaž ŠČUKA, univ.dipl. inž. el. Mentor dr. Janko Drnovšek, univ. dipl.
More informationKONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.
More informationTermoelektrarna Šoštanj d. o. o.
Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:
More informationRAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000)
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacijska informatika RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU 17799 (27000) Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Kandidatka: Janja Žlebnik So-mentorica:
More informationOpis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Simon Gotlib Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU
More informationEvalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje
Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič
More informationPoročilo o reviziji učinkovitosti upravljanja Evropske centralne banke za proračunsko leto z odgovori Evropske centralne banke
ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS
More informationRevizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za
Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA Ljubljana, oktober 2010 KATJA ZAKRAJŠEK
More informationRAVNATELJEVANJE PROJEKTOV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,
More informationDELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29
DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila
More informationURBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl
URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT na kratko Programa evropskega teritorialnega sodelovanja, financiran iz ESRR 28 držav članic EU + 2 partnerski državi (Švica
More informationDOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Račeta DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Marjan Krisper
More informationVPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS
Številka: 303-4/2017-14, Verzija 2 Ljubljana, 31. 03. 2017 Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100 % (oz. več kot 75 %) javni lasti z mehanizmom
More informationZBIRANJE IN PROCESIRANJE PODATKOV PRIDOBLJENIH IZ OTLM NAPRAV, KI SO NAMEŠČENE NA PRENOSNIH VODNIKIH
ZBIRANJE IN PROCESIRANJE PODATKOV PRIDOBLJENIH IZ OTLM NAPRAV, KI SO NAMEŠČENE NA PRENOSNIH VODNIKIH mag. Lovro Belak, univ.dipl.inž.el. Elektro-Slovenija, d.o.o. Hajdrihova 2, Ljubljana E-mail: lovro.belak@eles.si,
More informationPLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka
More informationPRIROČNIK ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE RIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE
RIROČNIK PRIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE PRIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE Pripravili: Ksenija Marc dr. Samo
More informationMobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sebastjan Štucl Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationELES, d.o.o. RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026
ELES, d.o.o. RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 ELES, d.o.o. Ljubljana, 2016 RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026
More informationMagistrsko delo Povezovanje CMMI in COBIT metode v metodo izdelave ali naročanja programske opreme
REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo Povezovanje CMMI in COBIT metode v metodo izdelave ali naročanja programske opreme Junij 2007 Drago Perc REPUBLIKA SLOVENIJA
More informationMARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:
More informationMODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju
More informationZgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes
Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes V podjetjih se dnevno soočajo s projekti in projektnim menedžmentom. Imajo tisoč in eno nalogo, ki jih je potrebno opraviti do določenega roka,
More informationVzorec pogodbe. Izdelajte eno elektronsko kopijo parafirane vzorčne pogodbe za elektronsko kopijo vloge.
Vzorec pogodbe Vzorec pogodbe preberite in parafirajte na zadnji strani, ni pa je potrebno izpolnjevati. S parafo potrdite, da ste bili vnaprej, ob prijavi seznanjeni s pogodbenimi določili. Pogodba se
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ IN UVAJANJE STRATEŠKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KORPORACIJE LJUBLJANA, 16.8.2007 BOŠTJAN TUŠAR IZJAVA Študent Boštjan Tušar izjavljam, da
More informationFinančni načrt Zdravstveni dom Ljubljana
Finančni načrt 2018 Zdravstveni dom Ljubljana FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2018 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak,
More informationTehnološka platforma za fotovoltaiko
Tehnološka platforma za fotovoltaiko STRATEŠKI RAZVOJNI PROGRAM Pripravili: Partnerji slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko KAZALO 1 Predstavitev Fotovoltaike... 3 1.1 Sončne celice... 3 1.1.1
More informationElektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT. Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012)
Elektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012) Komu je dokument namenjen: Posvetovalni dokument je namenjen predvsem odjemalcem, dobaviteljem in sistemskim operaterjem
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationPoenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike
Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Številka: 3263-1/2012/43 Ljubljana, 3. julija 2013 4 POENOSTAVITVE SISTEMA IZVAJANJA
More informationPLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES
UNIVERSITY OF LJUBLJANA Faculty of Electrical Engineering Sreten DAVIDOV PLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES Doctoral dissertation Ljubljana, 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O. Ljubljana, julij 2003 ČOTIĆ TOMISLAV UVOD 1 1. Uravnavanje zalog 2 1.1. Opredelitev problema uravnavanja
More informationVodnik za uporabo matrike Učinek+
Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna
More informationMAGISTRSKO DELO Program: Management informacijskih sistemov Smer: Analiza in načrtovanje informacijskih sistemov. eporočanje FINANČNIH PODATKOV OBČIN
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO Program: Management informacijskih sistemov Smer: Analiza in načrtovanje informacijskih sistemov eporočanje FINANČNIH PODATKOV OBČIN
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič
More informationSprotno določanje obremenljivosti daljnovodov na podlagi podatkov sistema za monitoring daljnovodov
Sprotno določanje obremenljivosti daljnovodov na podlagi podatkov sistema za monitoring daljnovodov Gašper LAKOTA JERIČEK gasper.lakota@eimv.si Vladimir DJURICA vladimir.djurica@eimv.si Boštjan BARL ELES
More informationRAZPISNA DOKUMENTACIJA
Pošta Slovenije d.o.o. Področje investicij in nabave Slomškov trg 10 2500 Pošta Slovenije, uprava telefon: 02 449 23 10 telefaks: 02 449 23 79 e-pošta: info@posta.si www.posta.si RAZPISNA DOKUMENTACIJA
More informationVPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV
ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.
More informationObvladovanje sprememb v izvedbi projekta
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA Aljaž Stare Obvladovanje sprememb v izvedbi projekta Doktorska disertacija Ljubljana, 2010 Izjava o avtorstvu in objavi elektronske verzije doktorske disertacije
More informationRazvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov
Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,
More informationFINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016
FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA Finančni načrt so pripravili:
More informationOCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationINTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova
More informationUstreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE program: management kakovosti storitev ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO
More informationTRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXIII ISSN
Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814021, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike
More informationProductDiscontinued. Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX. Posebna varnostna navodila SL, 1.
Posebna varnostna navodila Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX ProductDiscontinued www.rosemount-tg.com Posebna varnostna navodila Rosemount TankRadar REX Vsebina Vsebina
More informationPROJEKTNA MREŽA SLOVENIJE
PROJEKTNA MREŽA SLOVENIJE Revija za projektni management Letnik I, številka 2, Oktober 2015 Projektna mreža Slovenije Revija Slovenskega združenja za projektni management The professional review of the
More informationDržavna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017
Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Avtorji: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
More informationRazvoj nepremičninskega projekta za trg
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Komunalna
More informationOPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1)
REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Številka: 35405-2/2009/9 Ljubljana, dne 30. julija 2009 OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1) 1 Kazalo Povzetek...
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX
More informationObratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability
Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod
More informationPOVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE Ljubljana, januar 2012 TOMAŽ KERČMAR
More informationAkcijski načrt e-uprave do 2004
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Center Vlade RS za informatiko Langusova 4, Ljubljana Akcijski načrt e-uprave do 2004 Povzetek izvajanja Akcijskega načrta za obdobje do 14.09.2004 Datum izdelave: 17.09.2004
More informationOBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA Ljubljana, marec 2016 MARKO PUST IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Marko Pust,
More informationPRENOVA IN UPRAVLJANJE OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI POSTOJNA
INVESTICIJSKI PROGRAM (IP) Naziv investicijskega projekta PRENOVA IN UPRAVLJANJE OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI POSTOJNA Investitor - nosilec projekta: OBČINA POSTOJNA Ljubljanska cesta 4 6230 Postojna
More informationRFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,
More informationRegulacija napetosti na zbiralnicah RTP Primskovo 110 kv/20 kv TR 2. Voltage regulation in 110 kv/20 kv substation Primskovo Transformer 2
Regulacija napetosti na zbiralnicah RTP Primskovo 110 kv/20 kv TR 2 Anže VILMAN Elektro Gorenjska d.d. anze.vilman@elektro-gorenjska.si Povzetek Transformatorji 110 kv/20 kv na področju Elektro Gorenjske
More informationVSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85
VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju
More informationNAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE SKLIC ODOBRITVE VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE DELO DO. DELO POTRJUJE (ime in priimek odgovorne osebe)
Vrednotenje delovnih izkušenj za kategorijo B1.1 PODATKI O KANDIDATU IME kandidata PRIIMEK kandidata DATUM rojstva NASLOV stalnega prebivališča ZAPOSLITVE NAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE NAZIV VZDRŽEVALNE
More informationUPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management informacijskih sistemov UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO Mentor: red. prof.
More informationRazvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Elektronika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V ELRAD Internacional Gornja Radgona Čas opravljanja od 14.03.2011 do 21.05.2011 Mentor v GD Simona Kovač Študent
More informationVZPOSTAVITEV KATASTRA STAVB REGISTRSKI PODATKI THE SETUP OF BUILDING CADASTRE REGISTRY DATA
VZPOSTAVITEV KATASTRA STAVB REGISTRSKI PODATKI THE SETUP OF BUILDING CADASTRE REGISTRY DATA Matjaž Grilc, Ema Pogorelčnik, Mihaela Triglav, Borut Pegan - Žvokelj UDK: 528.44.006(083.86) Klasifikacija prispevka
More informationZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 Boštjan Tavčar*, Alenka Švab Tavčar** UDK 659.2:614.8 Povzetek Enotna evropska številka za klic v sili
More informationRAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU ODDAJE NAROČILA MALE VREDNOSTI Z OZNAKO 402-2/2016
Številka: 402-2/2016-2 Datum: Ljubljana, 29. 3. 2016 RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PO POSTOPKU ODDAJE NAROČILA MALE VREDNOSTI Z OZNAKO 402-2/2016 Tehnična podpora za programsko opremo
More informationPrototipni razvoj (Prototyping)
Prototipni razvoj (Prototyping) Osnovna ideja: uporabnik laže oceni, ali delujoča aplikacija ustreza njegovim zahteva, kot v naprej opredeli zahteve Prototipni pristop se je uveljavil v začetku 80- tih
More informationProgram Obzorje 2020
Program Obzorje 2020 Vzorec sporazuma z več upravičenci o dodelitvi nepovratnih sredstev za drugo fazo instrumenta za MSP (sporazum z več upravičenci SME Ph2) Različica 5.0 18. oktober 2017 Izjava o omejitvi
More informationMetodološki načrt. planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov. Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1
Metodološki načrt planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1 Avgust 2011 Metodološki akcijski načrt planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov
More informationObvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationPametno mesto. hi!tech. Obvladovanje kompleksnosti. Prihajajo velikani. Omrežja in inteligentne IT rešitve so ključ do prijaznih mest prihodnosti
Revija za inovacije 1 12 hi!tech www.siemens.com/hitech Obvladovanje kompleksnosti Učeči se sistemi zbirajo znanje, sprejemajo odločitve in napovedujejo. Prihajajo velikani Vetrna energija dobiva nove
More informationP R A V I L N I K o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen
Na podlagi 19. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86 preč. bes.) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih
More informationObjava na portalu javnih naročil št. JN008553/2017-W01 z dne Razpisna dokumentacija za oddajo naročila male vrednosti:
PLINOVODI d.o.o. Cesta Ljubljanske brigade 11b 1000 Ljubljana Datum: 2.10.2017 Objava na portalu javnih naročil št. JN008553/2017-W01 z dne 2.10.2017 Razpisna dokumentacija za oddajo naročila male vrednosti:
More informationZbirno poročilo Nabava zdravil v lekarnah
Zbirno poročilo Nabava zdravil v lekarnah POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov in drugih uporabnikov javnih sredstev
More informationNAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Kuzem NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU MENTOR: vis.
More informationRAZVOJ NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH RAČUNOV ZA SLOVENIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH RAČUNOV ZA SLOVENIJO Ljubljana, april 2012 EVA HELENA ZVER IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Eva Helena Zver,
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationRAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH PODATKOV
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer informatika v organizaciji in managmentu RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVII. Ljubljana, petek
Digitally signed by Maruska Levec Smon DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1237057214019, cn=maruska Levec Smon Reason: Odgovorna urednica Uradnega lista Republike
More information