ISSN ISBN METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU

Transcription

1 ISSN ISBN METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU 2 Ljubljana, 2012

2

3 ISSN ISBN RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU 2 Ljubljana, 2012

4 2 Metodološko gradivo, št. 2/2012 Avtor: Tatjana Škrbec Publikacija je na voljo na spletnem naslovu Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) elektronska pošta CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana :378( ) ŠKRBEC, Tatjana Metodološka navodila za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v visokošolskem sektorju [Elektronski vir] / avtor Tatjana Škrbec. - El. knjiga. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, (Metodološko gradivo / Statistični urad Republike Slovenije, ISSN ; 2012, št , Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija) Način dostopa (URL): ISBN (pdf) Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 SURS Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira ISSN zbirke Metodološko gradivo ISBN

5 Metodološko gradivo, št. 2/ UVOD Statistično raziskovanje o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno-razvojni dejavnosti se izvaja že od leta kot redno letno raziskovanje, pomembno za vso državo. Po spremembah v gospodarskem in političnem sistemu ter povečanih zahtevah po mednarodni primerljivosti in obveznostih, ki jih ima Slovenija kot samostojna država do mednarodnih organizacij, smo v letu 1994 opravili prvo uskladitev obstoječe metodologije statistike raziskovalne in raziskovalno-razvojne dejavnosti z mednarodno veljavno fraskatsko metodologijo (OECD Frascati). Prve metodološke spremembe in dopolnitve, ki smo jih opravili v letu 1994, so za slovenski statistični vprašalnik o znanstvenoraziskovalni in raziskovalno-razvojni dejavnosti pomenile usklajen pristop pri merjenju delovne sile, bilance finančnih prilivov in odlivov za znanstvenoraziskovalne in raziskovalno-razvojne namene ter pridobitev vseh tistih podatkov, ki omogočajo izračun osnovnih makroekonomskih kazalnikov (vloge znanosti in tehnologije), ki jih predstavlja Evropska unija v svojih publikacijah. Metodološke spremembe (uskladitve), opravljene v dosedanji obliki, so izpolnjevale osnovne pogoje za mednarodne primerjave. V desetih letih, odkar je bila izdana peta različica fraskatske metodologije (priročnika), je prišlo do velikih sprememb v mednarodnem razširjanju RR-a, v organizacijah, na področjih interesne politike in v sistemu splošnih mednarodnih statističnih standardov, na katere se nanaša. Ta nova izdaja priporoča uporabo natančnejših kategorij, kar bi omogočilo spremljanje "globalizacije" RR-a; prav tako daje natančna navodila za ugotavljanje vladne podpore RR-u. Zajema smernice za merjenje dela RR-a pri razvijanju programske opreme. Poleg tega vsebuje ta izdaja najnovejše izdaje ustreznih statističnih klasifikacij. Čeprav je Frascatski priročnik v bistvu tehnični dokument, predstavlja enega od temeljev prizadevanj OECD-ja, da bi s pomočjo analize nacionalnih sistemov inovacij izboljšal razumevanje problemov raziskovanja in razvoja. Poleg tega ta priročnik z mednarodno prevzetimi definicijami RR-a in klasifikacijo njegovih dejavnosti prispeva k medvladnim dogovorom o mednarodnem sodelovanju in k "pravilom igre" za politiko razvoja in tehnologije. V letu 1996 je bila mednarodna fraskatska metodologija ponovno revidirana oz. dopolnjena, povečale pa so se zahteve po novih, dodatnih informacijah na področju človeških virov, finančnih virih in tokovih ter bolj poglobljenih klasifikacijah za razvrščanje in prikazovanje statističnih podatkov. Iz teh razlogov smo v letu 2004 pripravili obsežnejše metodološke spremembe in dopolnitve na področju statistike raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predvsem pa nas k temu zavezuje nova Uredba Komisije (ES) št. 753/2004 z dne 22. aprila 2004 o izvajanju Odločbe št. 1608/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede statistike o znanosti in tehnologiji. Statistični program Skupnosti opredeljuje okvir za pripravo vseh statističnih podatkov Skupnosti in odlok št. 1578/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o statističnem programu Skupnosti za obdobje izrecno določa program dela za pripravo in izpopolnitev statističnih podatkov s področja znanosti in tehnologije za obdobje Uredba Komisije (ES) št. 753/2004 zajema naslednja področja: (a) statistiko raziskovalno-razvojne dejavnosti, (b) statistiko o državnih proračunskih sredstvih ali izdatkih za raziskave in razvoj, (c) statistiko o človeških virih v znanosti in tehnologiji, vključno s spolno statistiko in mobilnostjo (HRST) 1, statistiko o patentih, statistiko o visokotehnoloških in storitvenih na znanju temelječih dejavnostih ter drugo statistiko na področju znanosti in tehnologije. Področja, navedena v točkah (a) in (b) vsebujejo sezname statističnih spremenljivk, dejavnosti in sektorjev, členitve rezultatov, pogostnost statističnega spremljanja, roke za posredovanje podatkov, pilotne študije za razvoj, med drugim novih spremenljivk in drugih posebnih aktivnosti, ki naj se izvajajo, ter prehodno obdobje. Navedena statistična področja morajo temeljiti na usklajenih konceptih in definicijah iz najnovejših različic Fraskatskega priročnika, Kanberskega priročnika ali drugih harmoniziranih standardov. Pri prenovi metodologije smo upoštevali vse zahteve, ki jih določa zgoraj navedena zakonodaja. Prvo veliko spremembo predstavljajo 4 ločeni vprašalniki, ki so bili prvič uporabljeni v letu 2003 in upoštevajo posebnosti posameznega sektorja, kamor se razvrščajo poročevalske enote, dodana so bila nova vprašanja o raziskovalcih po državljanstvu in spolu, ter nekoliko spremenjena členitev po starostnih razredih in spolu osebja RR. Pri posameznih vprašanjih v finančnih tabelah so bile dodane nove členitve, ki pa niso vplivale na kontinuiteto statističnih podatkov.

6 4 Metodološko gradivo, št. 2/2012 Klasifikacija področij znanosti se je glede na referenčno leto 2007 nekoliko spremenila. Poročevalske enote morajo podatke od leta 2008 poročati po raziskovalnih področjih (druga raven klasifikacije) in ne več po raziskovalnih disciplinah (tretja raven stare klasifikacije), kot je bilo to potrebno za referenčno leto Družbeno-ekonomske cilje spremljamo na podlagi zadnje revizije družbeno-ekonomskih ciljev NABS (Nomenclature for analysis and comparison of scientific programmes and budgets) 2007, ki je začela veljati v letu Zadnja različica vsebuje izboljšane in dopolnjene kategorije ciljev z vidika potreb uporabnikov, usklajene z dosegljivostjo podatkov na državni ravni. Klasifikacijo po novem sestavlja štirinajst kategorij ciljev. Z letom 2009 smo za opredeljevanje izobraževalnih izidov (javno veljavne izobrazbe, nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ipd.) ter izobraževalnih aktivnosti (izobraževalnih oziroma študijskih programov, programov za usposabljanje in izpopolnjevanje, ipd.) začeli uporabljati nov Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS, ki bo vplival na razvrščanje zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbi. Informacije o KLASIUS-u so na voljo na spletni strani Statističnega urada na naslovu: Poleg zgoraj navedenih klasifikacij pa se rezultati RR-a v poslovnem sektorju še dodatno členijo po mednarodni standardni klasifikaciji gospodarskih dejavnosti, prirejeni za potrebe statistike RR. Ta klasifikacija omogoča ugotavljanje vložene količine finančnih sredstev, ki so bila porabljena za aplikativne ali razvojne raziskave v določeni gospodarski panogi. Metodološka dokumentacija za to raziskovanje je objavljena v metodoloških navodilih za popis raziskovalno-razvojne dejavnosti v visokošolskem sektorju v Republiki Sloveniji.

7 Metodološko gradivo, št. 2/ VSEBINA UVOD PRAVNA PODLAGA CILJ RAZISKOVANJA METODOLOŠKE OSNOVE Zajem Statistična oz. poročevalska enota Enote opazovanja Način zbiranja podatkov DRUGA POJASNILA PO FRASKATSKEM PRIROČNIKU Visokošolski sektor jedro in obseg Klasifikacijski seznam Klasifikacijsko merilo Druge institucionalne podklasifikacije Dejavnosti, ki jih RR ne zajema Osnovno merilo za raziskovanje RR-a od sorodnih dejavnosti Nekaj pravil za ločevanje RR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti Dejavnosti za pravilno poročanje podatkov o RR-u Razmejitve med RR-om in drugimi gospodarskimi dejavnostmi Zaposleno osebje v raziskovalno-razvojnih organizacijah Prikazovanje podatkov o zaposlenih osebah v RR-u Merjenje v človek/leto Posebni problemi v visokošolskem sektorju Finančni odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost DEFINICIJE IN POJASNILA OSNOVNIH POJMOV NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA Vprašalnik R-RD-VŠZ Vprašanja in tabele (navodila) Klasifikacija raziskovalnih področij (ved) (FOS 2007) Klasifikacija družbeno-ekonomskih ciljev (NABS 2007) Seznam tabel iz vprašalnika R-RD-VŠZ... 50

8 6 Metodološko gradivo, št. 2/2012

9 Metodološko gradivo, št. 2/ PRAVNA PODLAGA Popis raziskovalnih organizacij določata Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) in Letni program statističnih raziskovanj 2011 (Uradni list RS, št. 92/11). 2 CILJ RAZISKOVANJA Letno poročilo visokošolskih zavodov o raziskovalno-razvojni dejavnosti v letu 2011 (statistični vprašalnik R-RD-VŠZ) omogoča zbiranje podatkov o: a) raziskovalno-razvojnem potencialu v visokošolskem sektorju; številu raziskovalno-razvojnih organizacij (fakultetah, umetniških akademijah, visokih strokovnih šolah, samostojnih visokošolskih zavodih, ki niso člani univerz, in drugih raziskovalnih organizacijah, ki so povezane z visokošolskim sektorjem, ki se ukvarjajo dejavnostjo RR; zaposlenem osebju (človeških virih) v RR-u; finančnih sredstvih (prihodkih in odhodkih) za RR; b) rezultatih raziskovalno-razvojnega dela: raziskovalno-razvojnih delih (dokončanih, nedokončanih in objavljenih delih), podatkih o objavljenih strokovnih člankih doma in v tujini ter podatkih o izdanih znanstvenih monografijah. Izsledki rednega letnega spremljanja o raziskovalno-razvojni dejavnosti v Visokošolskem sektorju, zbrani z obrazcem R-RD-VŠZ, predstavljajo del dokumentarne podlage za načrtovanje nacionalne politike v raziskovalno-razvojni dejavnosti. Mednarodno usklajene metodološke rešitve (po metodologiji OECD-ja, po Fraskatskem priročniku) in ustrezno usklajeni vprašalnik predpisujeta Statistični urad Republike in Statistični urad Evropskih skupnosti - Eurostat.

10 8 Metodološko gradivo, št. 2/ METODOLOŠKE OSNOVE Osnova za pripravo nove metodologije je Fraskatski priročnik, ki zajema mednarodna priporočila za merjenje dveh temeljnih kazalnikov na raziskovalno-razvojnem področju: človeških virov, finančnih sredstev. Statistično raziskovanje o raziskovalno-razvojni dejavnosti v visokošolskem sektorju je zasnovano na institucionalnem pristopu, ki je usmerjen na značilne lastnosti javnih visokošolskih zavodov, ki izvajajo RR v okviru pedagoškega procesa deloma na dodiplomski in predvsem na podiplomski stopnji. Ta pristop omogoča lažje zbiranje podatkov, opis institucionalnih tokov sredstev za RR in analizo ter interpretacijo podatkov RR. Druga pomembna prednost pa je tudi v tem, da pripadajoče poročevalske enote temeljijo na okviru obstoječe standardne klasifikacije, zato je mogoče RR povezati z drugimi statističnimi serijami podatkov, kar omogoča širšo interpretacijo vloge RR v gospodarskem razvoju. 3.1 Zajem S tem letnim poročilom zajemamo vse javne visokošolske zavode (univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole), samostojne visokošolske zavode, ki so raziskovalne organizacije po Zakonu, ter univerzitetne bolnice in klinike, ki so povezane z visokim šolstvom. 3.2 Statistična oz. poročevalska enota Statistična enota oz. poročevalska enota je javni visokošolski zavod, ki opravlja izobraževalno dejavnost po končani srednji šoli (univerza, fakulteta, umetniška akademija in visoka strokovna šola), ter samostojni visokošolski zavod oz. je glede na velikost ustanove statistična enota lahko raziskovalni inštitut, center, oddelek, univerzitetna klinika (center). 3.3 Enote opazovanja Enote pri tem raziskovanju so raziskovalno-razvojne skupine in posamezniki, ki jih tvorijo visokošolski učitelji in podiplomski študentje ter mladi raziskovalci, ki se v pretežni meri ukvarjajo z raziskovalno-razvojno dejavnostjo. 3.4 Način zbiranja podatkov Podatke o raziskovalno-razvojni dejavnosti pridobimo z Letnim poročilom visokošolskih zavodov o raziskovalno-razvojni dejavnosti (R-RD-VŠZ). Poročevalske enote (raziskovalne organizacije) prikažejo podatke o raziskovalno-razvojni dejavnosti za koledarsko leto Podatke o zaposlenih (raziskovalcih, strokovnem, tehničnem, in drugem osebju) prikažejo za obdobje od do Podatke v zvezi s finančnimi sredstvi za raziskovalno-razvojno dejavnost prikažejo po stroškovnih nosilcih, ki jih za te namene vodijo za leto 2011 ali pa jih ocenijo na podlagi drugih računovodskih evidenc. Raziskovalne organizacije izpolnijo letno poročilo R-RD-VŠZ za leto 2011 do datuma, navedenega na vprašalniku, in vrnejo izpolnjeni vprašalnik na naslov Statistični urad Republike Slovenije, p. p. 3570, 1001 Ljubljana, kopijo poročila obdržijo za svojo evidenco. Vodstva raziskovalnih organizacij so odgovorna za pravilno sestavljanje letnih poročil in za njihovo pravočasno pošiljanje Statističnemu uradu Republike Slovenije.

11 Metodološko gradivo, št. 2/ DRUGA METODOLOŠKA POJASNILA PO FRASKATSKEM PRIROČNIKU 4.1 VISOKOŠOLSKI SEKTOR jedro in obseg Jedro sektorja sestavljajo javni visokošolski zavodi (univerze, fakultete, umetniške akademije) in visoke strokovne šole ter samostojni visokošolski zavodi oz. izobraževalne ustanove, ki opravljajo pedagoško dejavnost po končanem srednjem izobraževanju. V visokošolski sektor so vključene tudi univerzitetne bolnišnice in klinike, ki so povezane z univerzami in visokimi šolami. Visokošolski sektor po fraskatski metodologiji vključuje vse univerze, visoke tehniške šole in druge institucije, ki izvajajo študijske programe za študij po končani srednji šoli ne glede na njihove vire financiranja ali pravni status. Vključuje tudi vse raziskovalne inštitute, poskusne postaje in klinike, ki delujejo pod neposrednim nadzorom visokošolske ustanove ali jih te ustanove vodijo ali so z njimi povezane. Ta sektor ni sektor SNA. OECD in UNESCO sta ga ločeno označila zaradi pomembne vloge, ki jo imajo univerze in podobne ustanove pri opravljanju RR-a. Univerzitetne bolnišnice in klinike Vključitev univerzitetnih bolnišnic in klinik v visokošolski sektor opravičuje dejstvo, da so to posrednješolske izobraževalne ustanove (bolnišnice, ki poučujejo teaching hospitals) in tudi raziskovalne enote, ki so "povezane" z visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami (npr. izboljšana zdravstvena nega v univerzitetnih klinikah). Akademske medicinske raziskave se tradicionalno financirajo iz številnih virov: iz splošne "enkratne dotacije" ustanov (GUF), iz "lastnih sredstev" ustanov, neposredno ali posredno (na primer prek sveta za medicinske raziskave), iz vladnih sredstev ali iz zasebnih sredstev. Kjer imajo vse ali skoraj vse dejavnosti v bolnišnici/zdravstveni ustanovi sestavino poučevanja/usposabljanja, je treba celotno ustanovo vključiti kot del visokošolskega sektorja. Če imajo na drugi strani znotraj bolnišnice/zdravstvene ustanove samo nekatere klinike/oddelki sestavino visokega izobraževanja, morajo biti samo ti klinike/oddelki poučevanja/usposabljanja klasificirani kot del visokošolskega sektorja. Vse druge klinike/oddelki, ki ne poučujejo/usposabljajo, morajo biti praviloma vključene v ustrezen sektor (podjetja, združenja, ki sodijo k vladni enoti, in tržne nepridobitne ustanove v poslovnem sektorju; tržne nepridobitne ustanove, ki jih vodijo in povečini financirajo nepridobitne storitvene hiše in zasebni nepridobitni sektor). Paziti je treba, da se izognemo dvojnemu obravnavanju dejavnosti RR-a med različnimi sektorji. Mejne raziskovalne institucije Že po tradiciji so bile univerze vedno glavni raziskovalni centri in ko so države želele razširiti svoj RR na specifičnih področjih, so se jim univerze pogosto zdele primerne lokacije za ustanovitev novih ustanov in enot. Večino takih ustanov financira država in te ustanove so lahko celo enote z usmerjenim raziskovalnim poslanstvom. Druge se financirajo iz sredstev zasebnega nepridobitnega sektorja, v zadnjem času pa tudi iz podjetniškega sektorja. Poseben primer nastane takrat, ko se uporabljajo posebna sredstva za ustanovitev in financiranje predvsem temeljnih raziskav; le-te vodijo agencije, ki plačujejo dotacije univerzam, imajo pa tudi svoje "lastne" raziskovalne inštitute, ki se lahko nahajajo na univerzitetnem zemljišču ali pa tudi ne. Eden od dejavnikov, ki lahko pripomore k razvrščanju takih raziskovalnih ustanov, je namen oz. potreba, zaradi katere se opravlja raziskava. Če se raziskave v prvi vrsti opravljajo za potrebe vlade, se lahko države odločijo, da uvrstijo ustanovo kot del vladnega sektorja. Tak primer so ustanove RR z usmerjenim poslanstvom, ki se financirajo iz proračuna ministrstva ali oddelka, ki je njihov pokrovitelj. Če pa je dejavnost RR temeljne narave in namenjena širjenju splošnega znanja v neki državi, potem se lahko države članice odločijo, da ga klasificirajo kot del visokošolskega sektorja ne glede na pedagoško dejavnost te ustanove. Visokošolska enota je lahko povezana z drugimi raziskovalnimi ustanovami, ki niso neposredno povezane s poučevanjem ali drugimi neraziskovalnimi dejavnostmi. Tak primer bi bila lahko mobilnost osebja med visokošolskimi enotami in raziskovalnimi ustanovami (ali obratno), drug primer pa uporaba opreme več ustanov, ki so klasificirane v različnih sektorjih. Poleg tega imajo lahko v nekaterih državah take mejne ustanove pravni status zasebne ustanove in opravljajo pogodbene raziskave za druge sektorje ali pa so lahko ustanove, ki jih financira vlada. V takih primerih se je težko odločiti, ali so povezave med enotami dovolj močne, da upravičijo, da se "zunanja" enota vključi v visokošolski sektor. Novejše smeri razvoja so "znanstveni parki", ki se nahajajo na univerzah in visokih šolah ali blizu njih, vključujejo pa vrsto

12 10 Metodološko gradivo, št. 2/2012 proizvodnih, storitvenih in raziskovalnih institucij. Po priporočilih se za znanstvene parke in druge mejne ustanove ne uporabljata fizična lokacija in uporaba skupnih virov z visokošolskim sektorjem kot klasifikacijsko merilo za institucije, ki so povezane z njimi, razen če posamezniki, npr. podiplomski študenti ali štipendisti, ki so financirani z neposrednimi dotacijami ali iz lastnih virov za izvajanje RR-a, uporabljajo opremo in zmogljivosti visokošolske institucije, dejansko pa niso na plačilnem spisku univerze (ali kateregakoli drugega sektorja). Enote, ki jih upravljajo enote posrednješolskega izobraževanja (tudi univerzitetne bolnišnice in klinike), kot je opredeljeno zgoraj, in ki niso v prvi vrsti tržni proizvajalci RR-a, je treba vključiti v visokošolski sektor. Enako velja, če se v glavnem financirajo iz enkratnih univerzitetnih dotacij. Če so v prvi vrsti tržni proizvajalci RR-a, morajo biti kljub povezanosti z visokošolskimi enotami vključene v poslovni sektor; to velja še posebej za znanstvene parke. V znanstvenih parkih morajo biti tudi vse enote, ki jih vodi in financira vlada, vključene v vladni sektor, medtem ko morajo biti enote, ki jih vodi in v glavnem financira zasebni nepridobitni sektor, vključene v zasebni nepridobitni sektor Klasifikacijski seznam Statistične enote v visokošolskem sektorju, enako kot tiste v zasebnem nepridobitnem sektorju, so klasificirane v naslednjih šest glavnih raziskovalnih ve, ki se še naprej členijo v področja znanosti in tehnologije: naravoslovne vede, tehnične in tehnološke vede, medicinske vede, kmetijske vede, družboslovne vede, humanistične vede. Za razvrščanje podatkov po področjih znanosti se uporablja prenovljena klasifikacija področij znanosti FOS (field of science and technology) 2007, ki se je glede na referenčno leto 2007 nekoliko spremenila. Poročevalske enote morajo podatke od leta 2008 sporočati po raziskovalnih področjih (druga raven klasifikacije), in ne več po raziskovalnih disciplinah (tretja raven stare klasifikacije), kot je bilo to potrebno za referenčno leto Klasifikacija področij znanosti se nahaja v metodoloških navodilih na strani Klasifikacijsko merilo Statistična enota mora biti klasificirana v področju znanosti ali tehnike, ki najnatančneje opisuje njeno glavno dejavnost, kot se na primer kaže v poklicih večine strokovnega osebja enote. Kjer so podatki RR-a za ta sektor ocene, ki jih je pripravil nadzorni organ, se lahko uporabljajo še dodatna merila, kot je institucionalna lokacija enote. Odvisno od velikosti in značilnosti enote bi bilo treba enoto razčleniti po znanstvenih področjih z ustreznimi odstotki. Primer: enota poročanja v nekem inštitutu za družbene vede ima lahko dve statistični enoti: družboslovne vede (70 %) in humanistične vede (30 %) Druge institucionalne podklasifikacije Za mednarodno primerjavo je zanimiva razdelitev med javnimi in zasebnimi univerzami in med pravimi univerzami in drugimi posrednješolskimi institucijami. Statistične enote je treba zato klasificirati po najprimernejšem tipu glavne dejavnosti: učne enote (npr. fakulteta ali oddelki): javne, zasebne; raziskovalni inštituti ali centri; mejne ustanove; klinike, zdravstveni centri ali univerzitetne bolnišnice; druge enote na meji z visokošolskim sektorjem, ki niso klasificirane drugje Dejavnosti, ki jih RR ne zajema Da bi dobili čim bolj točno sliko o stanju in obsegu raziskovalno-razvojne dejavnosti v visokošolskem sektorju, je treba iz RRa izključiti vse tiste vrste sorodnih dejavnosti z znanstveno in tehnično podlago, ki so z RR-om tesno povezane tako prek informacijskih tokov kot prek operacij, institucij in osebja. Take dejavnosti so: izobraževanje in usposabljanje (samo osebno izobraževanje, ki se izvaja izključno za potrebe raziskovalnega projekta, se šteje za dejavnost RR-a), druge sorodne znanstvene in tehnične dejavnosti, druge gospodarske dejavnosti, administracija in druge podporne dejavnosti.

13 Metodološko gradivo, št. 2/ Izobraževanje in usposabljanje Izvzeti je treba vsako izobraževanje in usposabljanje osebja v naravoslovnih, tehničnih, medicinskih, kmetijskih, družbenih in humanističnih vedah, razen če to izobraževanje ni tesno povezano z RR-om. Raziskave podiplomskih študentov na univerzah pa je treba šteti za del RR-a, kjer je to mogoče. Naslednje dejavnosti morajo biti izvzete iz RR-a, razen če se opravljajo edino ali predvsem za namene nekega projekta RR-a. Znanstvene in tehnične informacijske službe Specializirane dejavnosti: opravljajo: zbiranje znanstveno in tehnično kodiranje osebje zapisovanje bibliografske službe klasificiranje patentne službe širjenje znanstvene in tehnične službe prevajanje za informacije in svetovanje analiziranje vrednotenje znanstvene konference razen, kjer se vodijo edino in predvsem za podporo RR-u (v RR mora biti npr. vključena priprava izhodiščnega poročila o ugotovitvah RR-a). Zbiranje podatkov, ki imajo splošen namen Evidentiranje naravnih, bioloških ali družbenih pojavov, ki so splošnega javnega pomena, ali tistih, za katere ima vire za evidentiranje samo vlada, ponavadi opravljajo vladne agencije. Primeri takega evidentiranja so rutinsko topografsko kartografiranje, rutinske geološke, hidrološke, oceanografske in meteorološke analize in astronomska opazovanja. Zbiranje podatkov, ki se opravlja edino in predvsem kot del procesa RR-a, je vključeno v RR (npr. podatki o tirnicah in lastnostih delcev v jedrskem reaktorju). Isto velja za obdelavo in interpretacijo podatkov. Še posebej družbene vede so zelo odvisne od točnega evidentiranja dejstev o družbi v obliki popisa prebivalstva, vzorčnih analiz itd. Če se ti podatki zbirajo posebej ali obdelajo zaradi znanstvenih raziskav, je treba stroške prenesti na raziskave in morajo zajemati načrtovanje, sistemiziranje ipd. podatkov. Podatke, ki so zbrani za druge ali splošne namene, kot npr. četrtletno vzorčenje nezaposlenosti, je treba izvzeti, četudi se uporabljajo za raziskave. Prav tako so izvzete tržne analize. Preskušanje in standardizacija Dejavnost se nanaša na ohranjanje nacionalnih standardov, na umerjanje sekundarnih standardov, rutinskih preskusov in analiz materialov, sestavnih delov, proizvodov, postopkov, tal, ozračja itd. Študije izvedljivosti Študije izvedljivosti so namenjene preverjanju predlaganih tehničnih projektov s pomočjo obstoječih metod za zagotavljanje dodatnih informacij, preden se odločimo za izvedbo. V družbenih vedah so študije izvedljivosti raziskave socialnoekonomske narave in nakazujejo posebne situacije (npr. študija o možnosti postavitve naftnega kompleksa v neki regiji). Študije izvedljivosti raziskovalnih projektov pa so del RR-a. Specializirana zdravstvena nega Specializirana zdravstvena nega se nanaša na rutinske raziskave in navadno uporabo specializiranega medicinskega znanja. Seveda pa lahko neki element RR-a obstaja pri t. i. "izboljšani zdravstveni negi", ki se opravlja npr. v univerzitetnih bolnišnicah. Patenti in licence Patenti in licence zajemajo vse administrativno in pravno delo v zvezi s patenti in licencami. Vendar pa je delo s patenti, ki je neposredno povezano s projekti RR-a, tudi RR. Študije, povezane s politiko V tej povezavi se politika ne nanaša samo na nacionalno politiko, ampak tudi na politiko na regionalni in lokalni ravni kakor tudi na podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti. Študije, ki so povezane s politiko, vključujejo vrsto dejavnosti,

14 12 Metodološko gradivo, št. 2/2012 npr. analizo in ocenjevanje obstoječih programov, politiko in delo vladnih oddelkov in drugih institucij; delo enot, ki se ukvarjajo s stalno analizo in nadzorovanjem zunanjih pojavov (npr. analiza obrambe in varnosti), in delo zakonodajnih preiskovalnih komisij, ki se ukvarjajo s splošno vladno ali področno politiko ali delom. Rutinsko razvijanje programske opreme Rutinske dejavnosti, ki so povezane s programsko opremo, ne veljajo za RR. Takšne dejavnosti vključujejo sistemske ali programske izboljšave, ki so bile javno dostopne še pred začetkom dela. Izvzeti pa so tudi tehnični problemi, ki so bili rešeni pri prejšnjih projektih na istih operacijskih sistemih in računalniški arhitekturi. Dejavnosti, povezane s programsko opremo, kot npr. podpora obstoječih sistemov, spreminjanje oziroma prevajanje računalniških jezikov, dodajanje funkcionalnosti uporabniškim programom, odpravljanje napak v sistemih, prilagajanje obstoječe opreme, priprava dokumentacije za uporabnika, ki ne vključujejo znanstvenega oziroma tehnološkega napredka, niso klasificirane kot RR. Rutinsko računalniško vzdrževanje ni vključeno. Izključeni so tudi zagotavljanje kakovosti, rutinsko zbiranje podatkov in tržno raziskovanje. Administracija in druge podporne dejavnosti imajo dve sestavini: Dejavnosti, ki se financirajo izključno iz RR-a: zbiranje, upravljanje in razdelitev sredstev RR-a izvajalcem, ki jih opravijo ministrstva, raziskovalne agencije, fundacije ali dobrodelne ustanove, ni RR. Posredne podporne dejavnosti Te zajemajo vrsto dejavnosti, ki same niso RR, pač pa ga podpirajo. V skladu s konvencijo zajemajo podatke o osebju RR-a in čisti RR, izključujejo pa neposredne podporne dejavnosti, pri čemer je nadomestilo zanje vključeno v izdatke RR-a pod postavko režijskih stroškov. Tipičen primer so dejavnosti transporta, skladiščenja, čiščenja, popravljanja, vzdrževanja in varnosti. Administracija in uradniške dejavnosti, ki se opravljajo izključno za RR, npr. dejavnosti oddelkov za osrednje financiranje in osebje, prav tako spadajo pod ta naslov Osnovno merilo za razlikovanje RR-a od sorodnih dejavnosti Osnovno merilo za razlikovanje RR-a od sorodnih dejavnosti je pomemben obseg novosti v RR-u in reševanje znanstvene oziroma tehnične negotovosti, to je, če rešitev nekega problema ni takoj jasna nekomu, ki pozna osnovno splošno uporabno znanje in metode na nekem področju. Eden od vidikov tega merila je, da lahko neki projekt štejemo za RR, če se opravlja iz določenega razloga; če pa bi bil razlog drug, pa ne velja za RR. To prikazujejo naslednji primeri: a) Na področju medicine je rutinska obdukcija, ki ugotavlja vzroke smrti, običajna praksa zdravstvene oskrbe in ne RR; posebno raziskovanje določene smrtnosti, ki se opravi, da se ugotovijo stranski učinki določenega načina zdravljenja raka, pa je RR. Podobno tudi rutinski testi, kot so krvni in bakteriološki testi, ki jih opravijo po naročilu zdravnikov, niso RR, poseben program krvnih testov, ki je povezan s predstavitvijo novega zdravila, pa je RR. b) Beleženje temperature ali zračnega tlaka vsak dan ni RR, pač pa delo meteorološke službe ali zbiranje splošnih podatkov. Raziskovanje novih metod merjenja temperature ter študij in razvoj novih sistemov in metod interpretiranja podatkov pa je RR. c) Dejavnosti RR-a v strojni industriji so pogosto tesno povezane s projektirnim in risarskim delom. V majhnih ali srednje velikih podjetjih v tej industrijski panogi navadno ni posebnih oddelkov RR-a in s problemi RR-a se večinoma ukvarjajo pod splošnim naslovom "projektiranje in risanje". Če se tu izdelujejo izračuni, načrti, delovne risbe in navodila za uporabo, izdelavo in obratovanje pilotnih naprav in prototipov, bi jih morali vključiti v RR. Če pa so ti izdelani za pripravo, izvedbo in vzdrževanje proizvodne standardizacije (npr. šablone, orodni stroji) ali za promocijo prodaje izdelkov (npr. ponudbe, prospekti, katalogi za rezervne dele), jih je treba izključiti iz RR-a. d) Bolj kot druga področja znanosti potrebujejo družbene in humanistične vede panoge in metode zunaj svojih lastnih področij, ko iščejo podporo za svoje raziskovalne dejavnosti. Predvsem matematika in statistika se uporabljata skoraj v vseh družbenih in gospodarskih vedah. Stroke, kot so psihologija, geografija in antropologija, so prav tako odvisne od metod v sorodnih znanstvenih disciplinah, kot so klinična psihologija, geologija, anatomija itn. Posebej v tehniških in družbenih vedah so raziskave interdisciplinarne, včasih s precej nejasnimi mejami med posameznimi strokami.

15 Metodološko gradivo, št. 2/ Koncept novosti mora biti vedno osnovno merilo za določanje meje med RR-om in sorodnimi (rutinskimi) znanstvenimi dejavnostmi. Sorodne dejavnosti se lahko vključijo v RR samo, če se opravljajo kot sestavni del posebnega raziskovalnega projekta ali za poseben raziskovalni projekt. Nekaj primerov dela (aktivnosti), ki se ne uvrščajo v RR: a) komentar z interpretacijo o možnih gospodarskih vplivih na spremembo v davčni strukturi s pomočjo obstoječih podatkov iz gospodarstva; b) napovedovanje sprememb, ki jih povzroči spremenjena demografska struktura v vzorcih povpraševanja po socialnih storitvah na danem področju; c) operacijske raziskave kot prispevek k odločanju, npr. načrtovanje optimalnega distribucijskega sistema za tovarno; d) uporaba standardnih metod v uporabni psihologiji za izbiro in razvrstitev osebja v gospodarstvu in vojski, študentov itn. in za testiranje otrok z motnjami v branju in drugimi motnjami; e) Na področju sistemske programske opreme se posamezni projekti ne morejo šteti za RR, njihovo združevanje v večji projekt pa lahko zahteva vključitev v RR. Npr. spremembe v strukturi datotek in uporabniških vmesnikov v jezikovnem procesorju četrte generacije lahko postanejo potrebne z uvedbo relacijske tehnologije. Individualnih sprememb samih ne moremo šteti za RR, cel projekt modifikacije pa lahko prinese rešitev znanstvene oziroma tehnološke negotovosti in se zato lahko označi kot RR. Za raziskovalno delo ne štejemo prijave in pridobitve patenta, kontrole vpeljave proizvoda ali postopka Nekaj pravil za ločevanje RR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti Ločevanje RR-a od drugih znanstvenih in tehničnih dejavnosti je težavno pri tistih institucijah, kjer se izvaja več dejavnosti hkrati znotraj institucije. Za prepoznavanje deleža RR-a veljata dve pravili razlikovanja: a) institucije ali oddelki institucij in firm, katerih glavna dejavnost je RR, imajo pogosto tudi sekundarne, nerazvojne dejavnosti (npr. znanstvene in tehnične informacije, preskušanje, nadzor kakovosti, analize). Če se sekundarna dejavnost opravlja predvsem v interesu RR-a, jo je treba vključiti med njegove dejavnosti; če pa je sekundarna dejavnost namenjena za druge namene in ne za RR, jo je treba izključiti iz njega; b) institucije, katerih glavni namen je znanstvena dejavnost, ki je povezana z RR-om, pogosto prevzamejo kako raziskavo v zvezi s to dejavnostjo. Taka raziskava mora biti ločena in vključena pri merjenju RR-a. Primeri uporabe teh pravil a) Dejavnost znanstvene in tehnične informacijske službe ali knjižnice raziskovalnega laboratorija, ki so namenjene predvsem raziskovalnim delavcem v laboratoriju, je treba vključiti v RR. Dejavnosti informacijsko-dokumentacijskega centra podjetja, ki so dostopne vsem zaposlenim, pa je treba izključiti iz RR-a, čeprav ima skupne prostore z raziskovalnim oddelkom gospodarske družbe. b) Če se v laboratorijih za preizkušanje in standardizacijo izvajajo aktivnosti odkrivanja novih ali pomembno izboljšanih metod preizkušanja, je treba te dejavnosti vključiti v RR. c) Za raziskovanja na področju družbenih ved je posebej pomembno zbiranje podatkov za splošne namene, kajti brez tega bi bili mnogi vidiki teh raziskav nemogoči. Če se taki podatki ne zbirajo v prvi vrsti za raziskovalne namene, se ne smejo razvrstiti v raziskovalno dejavnost. Po drugi strani pa lahko večje statistične institucije opravljajo RR (npr. o metodah za analiziranje, metodologijah vzorčenja in ocenjevanja). Taka vrsta RR-a se vključuje med glavne sektorske podatke RR-a. d) Posebni primeri, pri katerih so teoretična merila za razlikovanje med RR-om in sorodnimi znanstvenimi in tehničnimi dejavnostmi še posebej težko uporabna, so: raziskovanje vesolja, rudarstvo in rudosledstvo, razvoj družbenih sistemov in razvoj programske opreme. V teh štirih področjih so zajeti veliki finančni zneski in vsaka sprememba v načinu njihovega upoštevanja bo imela velike posledice na mednarodno primerljivost podatkov o RR-u. e) Številne vesoljske dejavnosti se danes štejejo kot rutinske; največji del stroškov je namenjen nabavi materiala in storitev, ki niso RR. Vendar pa je cilj vseh raziskav vesolja še vedno širjenje znanja, zato bi moralo biti vse vključeno v RR. Treba je ločiti te dejavnosti, ki so povezane z raziskovanjem vesolja, vključno z razvojem plovil, opreme in metod, od tistih, ki so vključene v rutinsko nameščanje satelitov v tirnice ali ustanavljanje sledilnih in komunikacijskih postaj. f) Na področju rudarstva in rudosledstva pogosto prihaja do zmede zaradi zamegljenih ločnic med raziskovanjem novih ali precej izboljšanih virov (hrana, energija itn.) in iskanjem obstoječih rezerv naravnih virov. Tako se dogaja, da se pravi RR ne loči od nadzorovanja in iskanja rud. Za pridobitev natančnih podatkov je treba teoretično prepoznati, izmeriti in povzeti naslednje aktivnosti: razvoj novih metod in tehnik nadzorovanja; nadzor, ki se opravlja kot sestavni del nekega raziskovalnega projekta o geoloških pojavih; raziskovanje geoloških pojavov kot takih, ki se opravlja kot pomožni del programov nadzorovanja; raziskovanje geoloških pojavov kot takih, ki se opravlja kot pomožni del programov nadzorovanja in rudosledstva; razvoj novih ali bistveno izboljšanih metod in opreme za pridobivanje in obdelavo podatkov in študij zbranih podatkov ter interpretacijo teh podatkov;

16 14 Metodološko gradivo, št. 2/ Dejavnosti za pravilno poročanje podatkov o RR-u a) Nadzor, ki se opravlja kot sestavni del nekega projekta RR-a o geoloških pojavih kot takih, vključno s pridobivanjem in obdelavo podatkov in njihovo interpretacijo predvsem v znanstvene namene, kar pomeni, da bodo dejavnosti nadzora in rudosledstvo komercialnih družb skoraj v celoti izključene iz RR-a. Vrtanje raziskovalnih vrtin za ocenitev virov nekega nahajališča se npr. šteje za znanstveno in tehnološko storitev. b) Na področju družbenih ved je namen različnih študij pripraviti pot za odločitve na vladni, regionalni ali lokalni ravni ali v gospodarskih in trgovinskih podjetjih, pri čemer se ponavadi uporabljajo uveljavljene metodologije. Če je treba pri pripravi operativnih modelov spremeniti obstoječo ali razviti novo, ki zahteva precej raziskav, se morajo take spremembe ali razvoj upoštevati pri merjenju RR-a. Študije ali poročila, ki zajemajo precejšnji del dodatnih raziskav, se pripišejo RR-u ne glede na to, kako se imenuje. c) Da se projekt razvoja programske opreme klasificira kot RR, mora biti zaključek projekta odvisen od razvoja znanstvenega oz. tehnološkega napredka, cilj projekta pa mora biti rešitev znanstvene oz. tehnološke negotovosti na sistematični osnovi Razmejitve med RR-om in drugimi gospodarskimi dejavnostmi Za pridobitev čim natančnejših podatkov o raziskovalno-razvojni dejavnosti je treba izključiti vse tiste dejavnosti, ki redko vključujejo elemente RR-a, čeprav so del inovacijskega procesa, npr. prijava patenta in podelitev licence, raziskava trga, začetek proizvodnje, opremljanje z orodji in spremembe proizvodnega procesa. Nekatere dejavnosti, kot so opremljanje z orodji, razvoj procesov, konstruiranje, izdelava prototipa itn., lahko vsebujejo precejšnji del RR-a, zato otežujejo natančno določitev, kaj je treba in kaj se ne sme upoštevati kot RR. Glavno pravilo, ki ga je določil Nacionalni znanstveni sklad (NSF) Združenih držav, določa praktično osnovo za presojo v težjih primerih. Nekoliko razširjeno se glasi:» Če je glavni cilj nadaljnja tehnična izboljšava proizvoda ali procesa, potem delo sodi v RR. Če pa po drugi strani proizvod, proces ali pristop v bistvu že obstaja in so glavni cilji razvoj trga, predproizvodno načrtovanje ali brezhibna tekoča proizvodnja ali sistem nadzora, potem to ni več RR.«Posebni primeri Prototipi Prototip je izviren model, ki je skonstruiran tako, da zajema vse tehnične značilnosti in zmogljivosti novega izdelka. Če se na primer razvija črpalka za korozivne tekočine, je potrebnih več prototipov za izvedbo pospešenih korozijskih preskusov z različnimi kemikalijami. Seveda obstaja zanka povratnih informacij, tako se ob neuspešnih preskusih lahko rezultati uporabijo za nadaljnji razvoj črpalke. V skladu z merilom Nacionalnega znanstvenega sklada (NSF) sodijo razvoj, izdelava in preizkušanje prototipov v RR. To velja, če je narejen samo eden ali več prototipov in če so narejeni zaporedno ali sočasno. Ko pa se opravljajo kakršnekoli potrebne modifikacije prototipa(-ov) in je bilo preizkušanje zadovoljivo, je bila dosežena meja RR-a. Izdelava več kopij prototipa za trenutni komercialni, vojaški ali medicinski namen po uspešnem preizkušanju izvirnika, čeprav ga opravlja osebje RR-a, ne sodi v RR. Pilotski obrat Postavitev in delovanje pilotskega obrata je del RR-a tako dolgo, dokler sta glavni namen pridobivanje izkušenj in zbiranje tehničnih in drugih podatkov, potrebnih za: g) ocenjevanje hipotez, h) pisanje novih formul za izdelek, i) določanje novih specifikacij končnega izdelka, j) izdelavo posebne opreme in struktur, ki jih potrebuje nov proces, k) pripravo navodil za uporabo ali priročnikov za proces. Če začne pilotski obrat delovati po zaključeni eksperimentalni fazi kot navadna komercialna enota, ta dejavnost ne more biti več RR, čeprav je še vedno opisana kot»pilotski obrat«. Dokler je glavni namen obratovanja pilotskega obrata nekomercialen, načeloma ni razlike, ali je prodan del ali celoten rezultat. Prihodki iz teh virov se ne smejo odbiti od stroškov RR-a. Kakor hitro pa začne pilotski obrat delovati kot navadna proizvodna enota, je učinek več ali manj isti kot prodaja pilotskega obrata. Poskusna proizvodnja Ko je prototip z vsemi potrebnimi spremembami zadovoljivo preizkušen, se začne začetna faza izdelovanja. To je proces, ki je podoben pravi proizvodnji. Sestavlja ga lahko spreminjanje proizvoda ali procesa in prekvalifikacija osebja za nove

17 Metodološko gradivo, št. 2/ metode ali uporabo novih strojev. Če začetna faza proizvodnje ne zahteva nadaljnjega projektiranja, se ne sme šteti k RR-u, ker glavni cilj ni več nadaljnje izboljševanje izdelkov, temveč zagon proizvodnega procesa. Prve enote poskusne proizvodnje, namenjene proizvodnji množičnih serij, se ne smejo šteti za prototipe RR-a, čeprav so na tak način opisane. Če je treba na primer nov izdelek sestaviti s samodejnim varjenjem, se proces optimalne nastavitve varilne opreme, da bi dosegli največjo možno hitrost proizvodnje in učinkovitost, ne šteje za RR (čeprav so bile dosežene vse zahteve trdnosti spojev). Odpravljanje napak Odpravljanje napak občasno zahteva nadaljnji RR, toda pogosteje predstavlja odkrivanje napak na opremi ali pri procesih in prispeva k manjšim spremembam opreme in procesov, zato ga ne moremo vključiti v RR.»Povratni«RR Potem ko je bil nov izdelek ali proces dan proizvodnim enotam, bo treba še vedno reševati tehnične probleme in nekateri bodo morda zahtevali nadaljnji RR. Takšen»povratni«RR je treba vključiti. Industrijsko oblikovanje Velika količina konstrukcijskega dela na nekem gospodarskem področju je povezana s proizvodnimi procesi in kot taka ni opredeljena kot RR. Nekatere sestavne dele konstrukcijskega dela pa je treba vključiti v RR. To so načrti in risbe, ki so namenjeni določanju postopkov, tehničnih specifikacij in operativnih značilnosti, ki so potrebni za zasnovo, razvoj in izdelavo novih izdelkov in procesov. Primer: Pri razvoju tehničnega proizvoda, ki vključuje strojno in toplotno obdelane oz. galvanizirane sestavne dele, se načrti in dokumentiranje zahtev za površinsko obdelavo in postopke toplotne obdelave ali zahteve galvanizacijskega postopka, ki so bodisi vključeni v risbah ali kot ločene specifikacije, štejejo za RR. Opremljanje z orodji in industrijski inženiring V večini primerov se faza opremljanja z orodji in industrijski inženiring vsakega projekta štejeta za del proizvodnega procesa. Prepoznavne so tri faze opremljanja z orodji: a) prva uporaba sestavnih delov (vključno z uporabo tistih, ki so rezultat raziskovalno-razvojnega dela); a) začetno opremljanje za množično proizvodnjo; b) nameščanje opreme, povezane z rastjo množične proizvodnje. Če se proces opremljanja z orodji kljub temu konča z nadaljnjim raziskovalno-razvojnim delom, kot so npr. razvoj proizvodnih strojev in orodij, spremembe v proizvodnji in postopkih kontrole kakovosti ali razvoj novih metod in standardov, potem se te dejavnosti klasificirajo kot RR. Prvi primer: Vozilo ali podsestav je sestavljeno iz določenega števila različnih delov, katerih tehnologije so dobro znane. Vključevanje vseh delov, sestavnih delov in podsklopov v razvoj novega modela vozila se ponavadi razume kot samoumevno. Če pa se v tem procesu sestavljanja pojavijo težave in je za želeni rezultat in proizvodnjo sprejemljivega izdelka potreben RR, so te dejavnosti, povezane s procesom opremljanja z orodji, klasificirane kot RR. Drugi primer: Če so prototipi izdelani z vijačenjem ali varjenjem, bo končna proizvodnja celovit proces ulivanja ali kovanja. Delo, ki je potrebno za konstruiranje in optimiranje matric ali dodatnih sistemov za ulivanje ali za opravljanje radiografskega nadzora in ravni sprejemljivosti napak, je RR.»Povratni«RR, ki izhaja iz faze opremljanja z orodji, je treba opredeliti kot RR. Administracija v RR-u in posredne podporne dejavnosti Vse opisane dejavnosti RR-a spremljajo in podpirajo številne druge dejavnosti. V statistiki o raziskovalno-razvojni dejavnosti velja pravilo, da se zajemajo podatki samo o tistem osebju, ki je neposredno vključeno v raziskovalno-razvojno delo (samo pravi RR), medtem ko morajo podatki o izdatkih zajemati vse stroške RR-a, vključno s posrednimi podpornimi dejavnostmi, ki se obravnavajo kot režijski stroški. Pojasnilo: Nekatere dejavnosti, kot so zagotavljaje knjižničarskih ali računalniških storitev, so pravi RR, če so namenjene izključno

18 16 Metodološko gradivo, št. 2/2012 raziskovalno-razvojnemu delu. Če pa jih opravljajo osrednji oddelki tako za RR kot za»nerr«, so to posredne podporne dejavnosti. Isto velja za vodstvo, administracijo in referentske dejavnosti. Če prispevajo neposredno k projektom RR-a in se opravljajo izključno za RR, potem so del pravega RR in so vključeni med osebje RR-a. Tipična primera sta vodja raziskovalno-razvojnega projekta, ki načrtuje in nadzoruje znanstvene in tehnične vidike projekta, in obdelovalec besedila, ki pripravlja vmesno in končno poročilo projekta. 4.2 Zaposleno osebje v raziskovalno-razvojnih organizacijah Članice OECD-ja razvrščajo zaposlene po dveh merilih: po poklicih, pri čemer upoštevajo mednarodno standardno klasifikacijo poklicev (ISCO-88); ta razvršča zaposlene v posamezne glavne skupine, podskupine, področne skupine in enote področnih skupin; po stopnji formalne izobrazbe, pri čemer upoštevajo mednarodno standardno klasifikacijo izobraževanja v povezavi s študijskimi programi (ISCED). Zajeti so: raziskovalci so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s snovanjem ali ustvarjanjem novega znanja, proizvodnih postopkov, metod in sistemov ter z vodenjem raziskovalnih projektov; podiplomski študenti, ki delajo pri raziskovalno-razvojnem delu, so prav tako raziskovalci in jih zato še posebej prikazujemo; strokovno osebje so prav tako strokovnjaki z visoko izobrazbo, ki sodelujejo v znanstvenoraziskovalnem in raziskovalnorazvojnem delu, vendar niso nosilci raziskovalno-razvojnih projektov; tehnično osebje so osebe, katerih glavne naloge zahtevajo tehnično znanje in izkušnje na enem področju ali več področjih tehnike, fizikalnih, bioloških in družboslovnih ter humanističnih znanstvenih disciplin. Pri RR-u sodelujejo z opravljanjem znanstvenih in tehničnih nalog, ki vključujejo uporabo zamisli in operacijskih metod, navadno pod nadzorom raziskovalcev; Njihove naloge vključujejo: bibliografska iskanja in izbiranje ustreznega gradiva iz arhivov in knjižnic, pripravljanje računalniških programov, opravljanje eksperimentov, preskusov in analiz, pripravljanje gradiva in opreme za eksperimente, preskuse in analize, zapisovanje meritev, opravljanje izračunov in pripravljanje tabel in grafov, opravljanje statističnih analiz in intervjujev. drugo (pomožno) osebje vključuje kvalificirane in nekvalificirane delavce, tajniško in referentsko osebje, ki sodelujejo v projektu RR-a ali so neposredno povezani s takimi projekti. V to skupino so vključeni vsi vodje in uslužbenci uprave, ki se ukvarjajo predvsem s finančnimi in kadrovskimi zadevami ter splošno administracijo, če so njihove dejavnosti neposredna storitev za RR. Zaposleni v obratnih restavracijah in varnostniki so izvzeti, čeprav so njihove plače vključene v splošne izdatke pri merjenju izdatkov za znanstvenoraziskovalno in raziskovalno-razvojno dejavnost Prikazovanje podatkov o zaposlenih osebah v RR-u Podatki o zaposlenih se prikazujejo na dva načina: prvi način je štetje po glavi (skupno število oseb, ki so delale pri RR-u na določen dan, ali določeno obdobje), drugi način pa predstavlja prikazovanje števila zaposlenih oseb z ekvivalentom polnega delovnega časa (EPDČ; FTE). Razlog za ta način je preprečevanje precenjevanja ali podcenjevanja podatkov o kadrovskih vlaganjih: za nekatere je lahko RR primarna funkcija (npr. delavci v laboratoriju RR), za druge pa sekundarna funkcija (npr. člani ustanove za konstrukcije in preskušanje). Lahko je tudi pomembna dejavnost, ki je ne opravljajo poln delovni čas (npr. univerzitetni profesorji ali podiplomski študenti). Če bi šteli samo osebe, ki so zaposlene v ustanovah RR-a, bi dobili podcenjen podatek o prizadevanjih, vloženih v RR; štetje vseh, ki porabijo nekaj časa za RR, pa bi pomenilo precenitev. Zato mora biti število oseb, ki delajo v RR-u, izraženo v ekvivalent polnega delovnega časa EPDČ (FTE full time equivalent).

19 Metodološko gradivo, št. 2/ Merjenje v človek/leto En EPDČ (ekvivalent polnega delovnega časa) se lahko razume kot en človek/leto. Tako se oseba, ki ponavadi porabi 30 % svojega časa za RR, preostanek pa za druge dejavnosti (kot so učenje, univerzitetna administracija in mentorstvo), šteje za 0,3 EPDČ. In podobno: če je bil raziskovalec s polnim delovnim časom zaposlen na enoti RR samo šest mesecev, pomeni to 0,5 EPDČ. Ker se lahko običajni delovni dan (obdobje) od sektorja do sektorja in celo od institucije do institucije razlikuje, EPDČ-ja dejansko ni mogoče izraziti v človek/urah Posebni problemi v visokošolskem sektorju Pri merjenju osebja RR-a sta med seboj povezana dva vidika: definicija delovnega časa in izračun ekvivalenta polnega delovnega časa (EPDČ). En vidik delovne obremenitve akademskega učitelja/raziskovalca, ki je ponavadi dobro opredeljen (čeprav ni nujno, da je mednarodno primerljiv), je število njegovih/njenih učnih ur v akademskem letu. Absolutni delovni čas se spreminja v skladu z različnimi dejavniki, kot so: število učnih ur na teden, čas, ki ga porabi za izpite in nadzorovanje študentov, administrativne naloge, ki se spreminjajo glede na čas v letu, narava dejavnosti RR-a in roki za objavo oz. predstavitev rezultatov, študentske počitnice itn. 4.3 Finančni odhodki za raziskovalno-razvojno dejavnost Notranji odhodki se nanašajo na vse stroške za raziskovalno-razvojno dejavnost raziskovalne organizacije ali sektorja, ne glede na vir financiranja. Zunanji izdatki pa zajemajo finančne odhodke (izdatke) raziskovalne organizacije (ali sektorja) za opravljene storitve ali usluge s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti neki drugi raziskovalni organizaciji ali sektorju. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki je financirana iz nekega zunanjega finančnega vira, pomenijo vsoto, ki jo je raziskovalna organizacija prejela od neke druge raziskovalne organizacije ali sektorja za opravljeno raziskovalno-razvojno dejavnost. Take transakcije so lahko v obliki pogodb, dotacij ali denarja (v denarju ali dobrinah npr. oprema, ki se odstopi za uporabo izvajalcu).

20 18 Metodološko gradivo, št. 2/ DEFINICIJE IN POJASNILA OSNOVNIH POJMOV Pojem Definicija 1. Raziskovalna organizacija Raziskovalne organizacije so tiste organizacije, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti imajo ustrezno usposobljene raziskovalce organizirane v raziskovalne skupine, vodje projektov, raziskovalno opremo in prostore ter infrastrukturo za podporo tej dejavnosti. Raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo, morajo za izvajanje raziskovalnih programov, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, zagotoviti tudi vodjo programske skupine. Raziskovalne organizacije, ki opravljajo infrastrukturno dejavnost, morajo za opravljanje te dejavnosti zagotoviti vodjo infrastrukturne skupine, ustrezno usposobljene sodelavce, opremo in prostore. 2. Javni visokošolski zavod Javni visokošolski zavodi so po definiciji in mednarodnih priporočilih znanstvenoraziskovalni in ne potrebujejo posebne registracije pri odgovornem organu za raziskovalno-razvojno dejavnost. 3. Neregistrirane raziskovalne organizacije in enote Neregistrirane raziskovalne organizacije in enote so tiste, ki ne izpolnjujejo vseh z Zakonom predpisanih pogojev o znanstvenoraziskovalni in raziskovalnorazvojni dejavnosti in so samo evidentirane pri ARRS. 4. Sektor dejavnosti Sektor dejavnosti pomeni razvrščanje znanstvenoraziskovalnih in raziskovalnorazvojnih organizacij in raziskovalno-razvojnih enot glede na osnovno dejavnost, cilj, ekonomski in pravni status ter vir financiranja. 5. Raziskovalci/raziskovalke Po fraskatski metodologiji razvrščamo znanstvenoraziskovalne in raziskovalnorazvojne organizacije in raziskovalno-razvojne enote glede na osnovno dejavnost, ekonomski in pravni status ter vir financiranja v pet sektorjev: poslovni sektor, državni sektor, visokošolski sektor, zasebni nepridobitni sektor, sektor tujina. Raziskovalci so strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zasnovo in ustvarjanjem novega znanja, proizvodov, postopkov, metod in sistemov ter vodenjem znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih projektov. Po Zakonu o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/2006, čl. 28) je raziskovalec oseba, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo in izpolnjuje druge predpisane pogoje. Raziskovalci so razvrščeni v raziskovalne nazive. Raziskovalni nazivi in minimalni pogoji za izvolite v nazive se določajo s podzakonskim predpisom in so primerljivi z nazivi na področju visokega šolstva. 6. Vodja raziskovalnega projekta Vodja raziskovalnega projekta je raziskovalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ima doktorat znanosti, izkazuje mednarodno primerljive raziskovalne ali tehnološke-razvojne rezultate v zadnjih petih letih, in izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje. Vodja razvojnega projekta je raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka ali raziskovalec, ki izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje uporabnih raziskovalnih in razvojnih projektov. Odgovorni nosilec razvojnega projekta je lahko tudi strokovnjak, ki ne izpolnjuje zgoraj naštetih pogojev, če ima opravljena raziskovalna ali razvojna dela, registrirane patente oziroma inovacije.

21 Metodološko gradivo, št. 2/ Pojem 7. Znanstveno raziskovalni nazivi Definicija Znanstveno raziskovalni nazivi so: redni profesorji, znanstveni svetniki, izredni profesorji, višji znanstveni sodelavci, docenti, znanstveni sodelavci, asistenti z doktoratom, asistenti z magisterijem, asistenti, strokovni sodelavci-raziskovalci, mladi raziskovalci. Podrobna pojasnila so v Pravilniku o uporabi kvantitativnih kriterijev za uvrščanje v znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št. 75/94 in RS, št. 35/98) in Pravilniku o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/2008 in RS, 41/2009). 8. Strokovno osebje 9. Tehnično osebje 10. Vodilno osebje (menedžerji/menedžerke) 11. Drugo osebje 12. Strokovnjaki/strokovnjakinje za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo 13. Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj K strokovnemu osebju spadajo zaposlene osebe z visoko izobrazbo, ki sodelujejo v znanstvenoraziskovalnem in raziskovalno-razvojnem delu, vendar niso nosilci raziskovalno-razvojnih projektov. K tehničnemu osebju spadajo tiste zaposlene osebe, ki pri raziskovalnorazvojnih projektih izvajajo tehnični del nalog pod nadzorom raziskovalcev/raziskovalk in inženirjev/inženirk. Stopnja strokovne izobrazbe tehničnega osebja se giblje od srednje do visoke izobrazbe (odvisno od standardiziranosti tehničnih nalog). K vodilnemu osebju (menedžerjem) spadajo zaposlene osebe, ki vodijo, oblikujejo, načrtujejo in organizirajo izvedbo znanstvenoraziskovalnega in raziskovalno-razvojnega dela v raziskovalnih organizacijah. Drugo osebje vključuje kvalificirane in nekvalificirane delavce, tajniško in drugo osebje v pisarnah, ki sodelujejo v projektih RR-a ali so neposredno povezani z njimi. V to kategorijo spada administrativno osebje, ki se večinoma ukvarja s finančnimi in kadrovskimi zadevami in splošno administracijo, če njihove dejavnosti pomenijo neposredne storitve za potrebe RR-a. Strokovnjaki/strokovnjakinje za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo so tisti, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme. Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj (RR) obsegata ustvarjalno delo, ki ga opravljamo na sistematični podlagi z namenom, da bi povečali znanje, vključno z znanjem o človeku, kulturi in družbi, ter uporabo tega znanja za razvoj novih aplikacij. Znanstveno raziskovanje in eksperimentalni razvoj (RR) je izraz, ki zajema tri vrste dejavnosti: temeljna raziskovanja, uporabna (aplikativna) raziskovanja, eksperimentalni razvoj. 13a. Temeljno raziskovanje Temeljno raziskovanje je eksperimentalno ali teoretično delo, katerega osnovni cilj je pridobivanje novega znanja na podlagi temeljnih pojavov in opazovanih dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno uporabo. Usmerjeno je k iskanju novih občih spoznanj in zakonitosti. S temeljnimi raziskavami analiziramo lastnosti, strukture in odnose z namenom, da bi oblikovali in preverili hipoteze, teorije ali zakone. Rezultati temeljnih raziskav se navadno ne prodajajo, temveč se objavljajo v znanstvenem tisku ali posredujejo drugim zainteresiranim strokovnjakom. Iz varnostnih razlogov so lahko temeljne raziskave včasih»tajne«. Temeljne raziskave ponavadi opravljajo znanstveniki, ki si lahko sami postavijo cilje in si v veliki meri sami organizirajo delo. V nekaterih primerih pa se te temeljne raziskave usmerjajo h kateremu od širših področij splošnega pomena. Take raziskave ponekod imenujejo»usmerjane temeljne raziskave«. Slednje je mogoče razločiti od čistih temeljnih raziskav: Namen čistih temeljnih raziskav je napredek znanja, ne pa dolgoročne gospodarske ali družbene koristi, niti uporaba raziskovalnih rezultatov pri reševanju praktičnih problemov oz. prenos raziskovalnih rezultatov v sektorje,

22 20 Metodološko gradivo, št. 2/2012 Pojem 13b. Uporabno (aplikativno) raziskovanje Definicija ki so odgovorni za njihovo aplikacijo. Namen usmerjenih temeljnih raziskav je ustvarjanje novega znanja, ki bo lahko najširša podlaga za reševanje prepoznanih ali pričakovanih sedanjih ali prihodnjih problemov in možnosti. Uporabno (aplikativno) raziskovanje je prav tako izvirno raziskovanje, namenjeno pridobivanju novega znanja. Usmerjeno pa je predvsem k določenim praktičnim ciljem ali namenom, v pridobivanje znanja ali razumevanja za določanje načinov, s katerimi lahko zadovoljimo spoznane ali opredeljene potrebe. Z uporabnimi (aplikativnimi) raziskavami želimo ugotoviti, kako bi lahko uporabili rezultate temeljnih raziskav, ali pa je namen določiti nove metode oz. načine za doseganje vnaprej opredeljenih ciljev. Te raziskave pri reševanju problemov uporabljajo razpoložljivo znanje ali pa to znanje po potrebi širijo z novimi spoznanji. V poslovnem sektorju razliko med temeljno in uporabno raziskavo pogosto zaznamuje oblikovanje novega projekta, s katerim naj bi raziskali obetajoče rezultate nega temeljnega raziskovalnega programa. Rezultati uporabnih (aplikativnih) raziskav veljajo za en sam primer ali pa za omejeno število proizvodov, opravil, metod in sistemov. Uporabna raziskava razvija ideje v uporabno obliko. Znanje in informacije, ki iz nje izhajajo, se pogosto patentirajo, lahko pa se tudi obdržijo v tajnosti. 13c. Eksperimentalni razvoj Eksperimentalni razvoj je sistematično delo, pri katerem črpamo iz obstoječega znanja, pridobljenega z raziskavami oziroma s praktičnimi izkušnjami, in je usmerjeno v ustvarjanje novih materialov, izdelkov in naprav, v uvajanje novih postopkov, sistemov in storitev, ali v pomembne izboljšave že izdelanih ali vpeljanih materialov, izdelkov, naprav, postopkov, sistemov ali storitev. 13d. Primeri, ki ponazarjajo splošne razlike med vrstami raziskav Ponazoritev splošnih razlik med temeljnimi in uporabnimi (aplikativnimi) raziskavami ter eksperimentalnim razvojem a) Primer iz naravoslovnih in tehničnih ved Študij nekega tipa polimerizacijskih reakcij v različnih eksperimentalnih pogojih ter analiza kemičnih in fizikalnih lastnosti nastalih produktov je temeljna raziskava. Poskus, da bi optimirali eno od teh reakcij glede na sintezo polimerov z želenimi fiskalnimi ali mehanskimi lastnostmi (za neko posebno uporabo), je uporabna raziskava. Eksperimentalni razvoj pa potem predstavlja»dograjevanje«postopka, ki je bil optimiran na laboratorijski ravni, ter raziskovanje in ovrednotenje potencialnih metod za proizvodnjo danega polimera in možnih končnih izdelkov tega polimera. b) Primer iz družboslovja in humanističnih ved Teoretično raziskovanje dejavnikov, ki povzročajo regionalne razlike v gospodarski rasti, je temeljno raziskovanje. Če pa je takšna raziskava narejena za potrebe vladne razvojne politike, je to uporabna raziskava. Oblikovanje operativnih modelov za zmanjševanje regionalnih neenakosti, ki se opira na zakonitosti, ugotovljene z raziskovanjem, bi bil eksperimentalni razvoj. c) Primer iz razvoja programske opreme Temeljne raziskave vključujejo razvoj programske opreme za algebrajske operacije in numerično analizo. Uporabne raziskave vključujejo raziskovanje aplikacij za obdelavo podatkov na novih področjih ali na nove načine in raziskovanje aplikacij na področju obdelave podatkov, da bi razvili orodja, kot so npr. geografski informacijski sistemi in ekspertni sistemi. Eksperimentalni razvoj vključuje razvoj programske opreme za nove aplikacije, pomembne izboljšave operacijskih sistemov in aplikacijskih programov ipd.

23 Metodološko gradivo, št. 2/ Pojem Definicija 14. Raziskovalna dela Raziskovalna dela so projekti, ki se realizirajo v okviru programa znanstvenoraziskovalnih in raziskovalno-razvojnih organizacij in raziskovalnih enot in so rezultat odkrivanja novih in razvijanja obstoječih znanj in izkušenj ter njihove ustvarjalne uporabe. 15. Dokončano raziskovalno delo Dokončano raziskovalno delo je projekt, ki je bil končan do konca obdobja poročanja, ne glede na to, v katerem letu se je začel izvajati. Letno poročilo ali poročilo o posamezni fazi dolgoročnega projekta se ne šteje za končano delo. 16. Notranji dohodki 17. Tekoči odhodki 18. Investicijski izdatki Notranji odhodki Notranji odhodki so vsi stroški, ki se nanašajo na raziskovalno-razvojno dejavnost v okviru raziskovalne organizacije ali nekega sektorja, ne glede na vir financiranja. Tu so všteti vsi tekoči in vsi investicijski stroški (izdatki). Tekoči odhodki (izdatki) obsegajo: a) osebne dohodke, plače in vse elemente v povezavi s stroški delovne sile (socialne bonitete), kot so nagrade, plačani dopust, prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dohodnina in zdravstveno zavarovanje, ipd.; vsa finančna sredstva, namenjena za raziskovalnorazvojno delo podiplomskim študentom, so prav tako vključena v tekoče izdatke; b) nakup potrebnega materiala in drobne (neinventarizirane) raziskovalne opreme (razen večjih izdatkov za opremo), npr. vsi izdatki za knjige, revije, časopise, priročnike, naročnine za knjižnico, članarine za znanstvena združenja (društva) itd., ne glede na to, ali gre za izdatke posameznih raziskovalcev ali celotne raziskovalne organizacije; sem so vključeni izdatki za prenovo pisarniške opreme in tudi dejanski ali prisojeni izdatki za prototipe in modele (cenejše), ki so izdelani zunaj raziskovalne organizacije; c) voda in energija (tudi plin in elektrika); d) stroški (manjši) vzdrževanja objektov in opreme, najemnine, takse, čiščenja; e) administrativni stroški in sorazmerni del splošnih stroškov, če raziskovalna enota ali inštitut uporablja prostore ali opremo z drugimi službami v kakšni večji instituciji; vključeni so tudi pisarniški stroški, stroški za telefone in telegrame, prevozni stroški, stroški reprezentance, stroški za tiskarne in razmnoževanje dokumentov, obrata družbene prehrane, skladišča, knjigovodstva in stroški zavarovanja; f) nakup storitev (npr. stroški za uporabo računalniške opreme). Amortizacija (stvarna ali prisojena) je izključena iz tekočih stroškov za raziskovalno-razvojno dejavnost. Investicijski izdatki v raziskovalno-razvojni dejavnosti zajemajo: a) nakup zgradb in zemljišč; b) izdatke za gradnjo, adaptacijo, instalacije, vključno z večjimi izboljšavami, zamenjavami in popravili zgradb, kakor tudi stroške prenosa ob nakupu objektov; c) nakup večje raziskovalne opreme in instrumentov. Finančna sredstva, ki izhajajo od prodaje ali odstopa osnovnih sredstev, morajo biti prikazana posebej. 19. Stroški dela in stroški povračil zaposlenih Vsi odpisi za amortizacijo objektov in opreme morajo biti izključeni. Celotni stroški dela vsebujejo sredstva za zaposlene (prejemke zaposlenih oseb in delodajalčeve socialne prispevke), stroške izobraževanja, druge stroške dela. Obsegajo: a) prejemke zaposlenih oseb sestavljajo: bruto plača (osnovna plača in izdatki, izplačila na podlagi osebne delovne uspešnosti in dodatna denarna izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja), nadomestila plač za čas letnega dopusta, regres za letni dopust, jubilejne nagrade in plačila v naravi (v obliki

24 22 Metodološko gradivo, št. 2/2012 Pojem Definicija izdelkov), stroški nastanitve zaposlenih oseb, stroški za avtomobile in druga plačila v naravi. b) delodajalčeve socialne prispevke. Te sestavljajo posredni prispevki za socialno varnost (zakonsko določeni delodajalčevi prispevki za socialno varnost in dodatna plačila v breme delodajalca, namenjena socialni varnosti zaposlenih oseb) in neposredni prispevki za socialno varnost (nadomestila plač za čas bolezni, nadomestila plač za čas čakanja na delo doma in nadomestila plač trajno presežnih zaposlenih oseb v odpovednem roku, odpravnine ob upokojitvi, odpravnine trajno presežnim delavcem in solidarnostna pomoč). c) stroške izobraževanja (šolnine, tečaji, ipd.) d) druge stroške (dokup delovne dobe, stroški obleke, ipd.) 20. Zunanji izdatki Zunanji izdatki zajemajo finančne odhodke (izdatke) raziskovalne organizacije (ali sektorja) za opravljene storitve ali usluge s področja raziskovalno-razvojne dejavnosti neki drugi raziskovalni organizaciji ali sektorju. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki je financirana iz nekega zunanjega finančnega vira, pomenijo vsoto, ki jo je raziskovalna organizacija prejela od neke druge raziskovalne organizacije ali sektorja za opravljeno raziskovalno-razvojno dejavnost. Take transakcije so lahko v obliki pogodb, dotacij ali denarja (v denarju ali dobrinah, npr. oprema, ki se odstopi za uporabo izvajalcu). 21. Družbeno-ekonomski cilji Družbeno-ekonomske cilje spremljamo na podlagi zadnje revizije klasifikacije družbeno-ekonomskih ciljev NABS (Nomenclature for the analysis and comparison of scientific programmes and budgets) 2007, ki je začela veljati v letu Ta klasifikacija odraža splošni in končni cilj, ki ga želimo doseči z vlaganjem v RR projekte, ne odraža pa toliko vsebine projekta in področij, ki so bila vključena v raziskovanje. 22. Velikost podjetja Za mednarodne primerjave so podjetja razvrščena v mala podjetja, srednje velika in velika podjetja; opredeljena so glede na število zaposlenih. Mala podjetja so vsa tista, ki imajo od 1 do 49 zaposlenih. Srednje velika podjetja so vsa tista, ki imajo od 50 do 249 zaposlenih. Velika podjetja so vsa tista, ki imajo 250 in več zaposlenih. 23. Lastnik rezultata posameznega RR projekta Finančni viri za RRD vsebujejo dve vrsti sredstev: sredstva, ki so namenjena za nakup RR, to pomeni, da rezultati RR pripadajo prejemniku izdelkov in/ali storitev RR, vendar pa ni nujno, da je prejemnik tudi financer RR; sredstva, ki se zagotavljajo za izvajalce RR v obliki nepovratnih sredstev ali drugih finančnih spodbud, rezultati RR pa postanejo last izvajalcev RR. Lastnik rezultata posameznega RR projekta je tisti, ki del svojih sredstev vloži v RR projekt z namenom nakupa rezultata RR projekta oz. da pridobil lastništvo. Npr., če država z denarno pomočjo delno sofinancira RR projekt z namenom spodbujanja vlaganja v RR, rezultat RR projekta postanejo last izvajalcev RR, lahko pa država financira RR projekt z namenom, da rezultat RR projekta pripada na koncu njej.

25 Metodološko gradivo, št. 2/ NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA Javni visokošolski zavodi (univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole) ter samostojni visokošolski zavodi in druge ustanove, ki se razvrščajo v visokošolski sektor, prikažejo podatke le za tisti del, ki se nanaša na raziskovalno-razvojno dejavnost (zaposlene osebe, finančne podatke). Tiste visokošolske ustanove ali druge raziskovalne organizacije, ki izvajajo raziskovalno-razvojno dejavnost v posebni enoti, sektorju, oddelku ali skupini, prikažejo samo tiste podatke, ki se nanašajo na delo teh enot, oddelkov, sektorjev ali raziskovalno-razvojnih skupin in ne podatkov za celotno ustanovo (raziskovalno organizacijo). Če naslovni podatki raziskovalne organizacije na nalepki niso pravilni, jih z razločno pisavo dopolnite v začrtanem okviru na prvi strani vprašalnika. Prav tako čitljivo navedite ime in priimek ter telefonsko številko osebe, ki je pooblaščena za izpolnjevanje tega poročila.

26 24 Metodološko gradivo, št. 2/ Vprašalnik R-RD-VŠZ

27 Metodološko gradivo, št. 2/

28 26 Metodološko gradivo, št. 2/2012

29 Metodološko gradivo, št. 2/

30 28 Metodološko gradivo, št. 2/2012

31 Metodološko gradivo, št. 2/

32 30 Metodološko gradivo, št. 2/2012

33 Metodološko gradivo, št. 2/

34 32 Metodološko gradivo, št. 2/2012

35 Metodološko gradivo, št. 2/

36 34 Metodološko gradivo, št. 2/2012

37 Metodološko gradivo, št. 2/