PRENOVA IN UPRAVLJANJE OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI POSTOJNA

Transcription

1 INVESTICIJSKI PROGRAM (IP) Naziv investicijskega projekta PRENOVA IN UPRAVLJANJE OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI POSTOJNA Investitor - nosilec projekta: OBČINA POSTOJNA Ljubljanska cesta Postojna Župan Igor Marentič Datum izdelave: September 2016 NI-BO Robert Likar s.p.; Vipavska cesta 17, 5270 Ajdovščina Telefon: , info@nibo-es.si,

2 SPLOŠNI PODATKI O INVESTICIJSKEM PROJEKTU Naziv investicijskega projekta Investitor / Nosilec projekta Predviden financerji projekta Namen investicijskega projekta Cilji investicijskega projekta PRENOVA IN UPRAVLJANJE OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI POSTOJNA OBČINA POSTOJNA Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna Občina Postojna in zasebni partner izbran po postopku Javno-zasebnega partnerstva (v skladu z ZJZP) Osnovni namen investicijskega projekta je prenoviti (t.j. energetsko sanirati) obstoječe omrežje javne razsvetljave na območju občine Postojna in s tem ga prilagoditi predpisom s področja varstva okolja ter uvesti nove tehnologije, ki bodo omogočale zmanjšanje rabe električne energije, tekočih in vzdrževalnih stroškov ter emisij CO2. Namen projekta je tudi uvedba energetskega knjigovodstva ter dolgoročnega optimalnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju občine Postojna. Glavni cilj investicijskega projekta je v načrtovanem obdobju na območju občine Postojna prenoviti omrežje javne razsvetljave (zamenjati svetilk) in s tem povečati energetsko učinkovitost omrežja ter vzpostaviti energetsko knjigovodstvo in dolgoročno upravljanje in vzdrževanje omrežja javne razsvetljave. Specifični cilji investicijskega projekta so: zmanjšati porabo in posledično stroške električne energije za potrebe javne razsvetljave ob doseganju boljših svetlobno-tehničnih lastnostih osvetljenih površin; zmanjšati stroške obratovanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave; zmanjšati emisije CO2; prenoviti omrežje javne razsvetljave in zadostiti zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013). Z izvedbo projekta bo Občina Postojna pripomogla k doseganju strateških razvojnih ciljev tako na občinski ravni, kot tudi na ravni regije, države in EU. Lokacija Občina: Občina Postojna Terminski plan Začetek operacije (sklep o potrditvi DIIP): Junij 2016 Predaja izvedenih del namenu (v upravljanje): Avgust 2017 Zaključek projekta (finančni zaključek operacije): September 2017 Vrednost investicijskega projekta (v tekočih cenah) Neto vrednost (brez DDV): Bruto vrednost (z DDV): ,65 EUR ,03 EUR Viri financiranja Lastna, proračunska sredstva Občine Postojna: ,44 EUR Zasebni partner: ,40 EUR Informativni povračljivi DDV zasebnega partnerja ,19 EUR Datum izdelave SEPTEMBER 2016 Stran I

3 Kazalo vsebine 0 UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJA OZIROMA NOSILCA PROJEKTA IN IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER POVZETEK PREDHODNO IZDELANE INVESTICIJSKE IN OSTALE DOKUMENTACIJE UVODNO POJASNILO PREDSTAVITEV INVESTITORJA OZIROMA NOSILCA PROJEKTA PREDSTAVITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA PREDSTAVITEV UPRAVLJAVCA NAMEN IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA POVZETEK PREDHODNO IZDELANE INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE NASTALE SPREMEMBE DO IZDELAVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA (IP) POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA INVESTICIJSKA NAMERA IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA STROKOVNE PODLAGE KRATKA PREDSTAVITEV UPOŠTEVANIH VARIANT TER UTEMELJITEV IZBORA OPTIMALNE VARIANTE Varianta»brez investicije« Varianta»z investicijo« Izbor optimalne variante Predstavitev meril in uteži za izbor optimalne variante Izbor optimalne variante izvedbe projekta Sklep izbora optimalne variante izvedbe projekta PODATKI O ODGOVORNIH OSEBAH NA INVESTICIJSKEM PROJEKTU PREDVIDENA ORGANIZACIJA IZVEDBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OCENJENA VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER FINANČNA KONSTRUKCIJA ZBIRNI PRIKAZ REZULTATOV IZRAČUNOV TER UTEMELJITEV UPRAVIČENOSTI IZVEDBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA PODATKI O INVESTITORJU OZIROMA NOSILCU PROJEKTA, SOINVESTITORJU, IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN UPRAVLJAVCU TER NAVEDBA STROKOVNIH DELAVCEV OZIROMA SLUŽB ODGOVORNIH ZA PRIPRAVO IN NADZOR PODATKI O INVESTITORJU OZIROMA NOSILCU PROJEKTA (JAVNI PARTNER) PODATKI O SOINVESTITORJU (ZASEBNI PARTNER) PODATKI O IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE PODATKI O UPRAVLJAVCU STROKOVNI DELAVCI IN SLUŽBE ODGOVORNI ZA PRIPRAVO, IZVEDBO IN NADZOR ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB IN RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO POVZETEK OBSTOJEČEGA STANJA OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI POSTOJNA RAZLOGI ZA INVESTICIJSKO NAMERO OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI RAZVOJNE MOŽNOSTI IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA USKLAJENOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI Usklajenost investicijskega projekta z občinskimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti in programi Usklajenost investicijskega projekta z drugimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti in programi v Sloveniji in EU Stran II

4 5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI OPREDELITEV TRŽNIH MOŽNOSTI ANALIZA CILJNEGA TRGA TEHNIČNO TEHNOLOŠKI OPIS INVESTICIJSKEGA PROJEKTA VRSTA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OPREDELITEV OSNOVNIH TEHNIČNO-TEHNOLOŠKIH REŠITEV V OKVIRU INVESTICIJSKEGA PROJEKTA SPECIFIKACIJA IN DINAMIKA NASTAJANJA INVESTICIJSKIH STROŠKOV ANALIZA ZAPOSLENIH ANALIZA ZAPOSLENIH KADROVSKO ORGANIZACIJSKA ORGANIZACIJA IZVEDBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA OCENA VREDNOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NAVEDBA OSNOV IN IZHODIŠČA ZA OCENO VREDNOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA PO STALNIH CENAH VREDNOST INVESTICIJSKEGA PROJEKTA PO TEKOČIH CENAH ANALIZA LOKACIJE OPIS IN ANALIZA LOKACIJE Makro lokacija Mikro lokacija PROSTORSKI AKTI IN PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI ANALIZA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z OPISOM POMEMBNEJŠIH VPLIVOV PROJEKTA Z VIDIKA OKOLJSKE SPREJEMLJIVOSTI, SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA TER TRAJNOSTNEGA RAZVOJA DRUŽBE VPLIVI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE PRESOJA VPLIVOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA NA OKOLJE IN DRUŽBO Z VIDIKA EKOLOŠKEGA PRISPEVKA PROJEKTA TER Z VIDIKA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN ENAKIH MOŽNOSTI V POSAMEZNI FAZI NAČRTOVANJA, IZVEDBE IN UPORABE Z OCENO STROŠKOV ZA ODPRAVO NEGATIVNIH VPLIVOV ČASOVNI NAČRT IZVEDBE TER ANALIZA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ČASOVNI NAČRT IZVEDBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ANALIZA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Podatki o investitorju oziroma nosilcu projekta (t.j. javnemu partnerju) in organizacijska rešitev vodenja projekta Seznam že pridobljene in pregled še potrebne investicijske, projektne in druge dokumentacije Način končnega prevzema, vzpostavitev obratovanja in upravljanja investicijskega projekta ter način in pristojnosti vzdrževanja med obratovanjem Kazalniki in vrednotenje učinkov investicijskega projekta Spremljanje in kontrola investicijskega projekta (energetski monitoring) Vrednotenje investicijskega projekta Sklep analize izvedljivosti NAČRT FINANCIRANJA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z ANALIZO SMISELNOSTI VKLJUČITVE JAVNO- ZASEBNEGA PARTNERSTVA NAČRT FINANCIRANJA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA ANALIZA SMISELNOSTI VKLJUČITVE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA Energetsko pogodbeništvo oziroma financiranje energetskih sanacij iz pogodbenega zagotavljanja prihrankov Stran III

5 Določitev modela javno-zasebnega partnerstva po principu energetskega pogodbeništva Temeljna načela Porazdelitev in ugotavljanje tveganj projekta za gospodarnost, učinkovitost in uspešnost Primerjava SWOT analiza predstavljenih modelov javno-zasebnega partnerstva Predlog optimalnega modela javno-zasebnega partnerstva PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA TER DRUŽBENO-EKONOMSKIH KORISTI PROJEKTA V EKONOMSKI DOBI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA EKONOMSKA DOBA PROJEKCIJA PRIHODKOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA PROJEKCIJA ODHODKOV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Investicijski stroški (enkratni odhodki) Odhodki/stroški iz poslovanja PRIHODKI IN STROŠKI NA PODLAGI ASK - ANALIZE STROŠKOV IN KORISTI (EKONOMSKE ANALIZE) Davčni popravki Popravek cen (pretvorba tržnih cen v obračunske cene) Popravek zaradi eksternalij PRESOJA UPRAVIČENOSTI IZVEDBE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA V EKONOMSKI DOBI Z IZDELAVO FINANČNE IN EKONOMSKE ANALIZE PREDPOSTAVKE ZA IZDELAVO FINANČNE IN EKONOMSKE ANALIZE FINANČNA ANALIZA Finančna analiza»projekta« Finančni kazalniki upravičenosti izvedbe investicijskega projekta v okviru»finančne analize projekta« Sklep»Finančne analize projekta« Finančna analiza realnih (dejanskih) denarnih tokov občine/javnega partnerja Finančni kazalniki upravičenosti izvedbe investicijskega projekta v okviru»finančne analize realnega (dejanskega) denarnega toka občine/javnega partnerja« Sklep»Finančne analize realnega (dejanskega) denarnega toka občine/javnega partnerja« Finančna analiza denarnih tokov zasebnega partnerja Finančni kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru»finančne analize denarnih tokov zasebnega partnerja« Sklep»Finančne analize denarnih tokov zasebnega partnerja« Konsolidirana finančna analiza projekta Finančni kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru»konsolidirane finančne analize projekta« Sklep»Konsolidirane finančne analize projekta« EKONOMSKA ANALIZA Ekonomska analiza»projekta« Ekonomski kazalniki upravičenosti izvedbe investicijskega projekta v okviru»ekonomske analize projekta« Sklep»Ekonomske analize projekta« Ekonomska analiza realnih (dejanskih) denarnih tokov občine/javnega partnerja Ekonomski kazalniki upravičenosti izvedbe investicijskega projekta v okviru»ekonomske analize realnega (dejanskega) denarnega toka občine/javnega partnerja« Sklep»Ekonomske analize realnega (dejanskega) denarnega toka občine/javnega partnerja« Konsolidirana ekonomska analiza projekta Ekonomski kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru»konsolidirane ekonomske analize projekta« Sklep»Konsolidirane ekonomske analize projekta« ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJ ANALIZA OBČUTLJIVOSTI Občutljivost neto sedanje vrednosti na spremembo ključnih spremenljivk Rezultati in sklep analize občutljivosti ANALIZA TVEGANJ Opis faktorjev tveganja Stran IV

6 Točkovanje in rangiranje faktorjev tveganja Rezultati in sklep analize tveganj PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV PRILOGE... I Stran V

7 Kazalo tabel Tabela 1: Osebna izkaznica Občine Postojna Tabela 2: Predstavitev variante»brez investicije« Tabela 3: Predstavitev variante»z investicijo« Tabela 4: Ocena in izbor optimalne variante investicijskega projekta v okviru DIIP-a Tabela 5: Vrednost investicijskega projekta po stalnih (= tekočih) cenah, v EUR Tabela 6: Viri in dinamika financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah, v EUR Tabela 7: Zbirni prikaz osnovnih podatkov o projektu Tabela 8: Zbirni prikaz rezultatov izvedene finančne in ekonomske analize Tabela 9: Podatki o letni rabi in stroških energije in stroškov vzdrževanja omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna v referenčnem letu Tabela 10: Prikaz usklajenosti investicijskega projekta z razvojnimi strategijami, politikami in programi Tabela 11: Predvideni posegi oziroma aktivnosti v okviru projekta Tabela 12: Prikaz predvidene letne rabe in stroškov energije in stroškov vzdrževanja omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna pred in po prenovi omrežja javne razsvetljave Tabela 13: Specifikacija investicijskih stroškov in dinamika financiranja, v EUR Tabela 14: Vrednost investicijskega projekta po stalnih (=tekočih) cenah, september 2016, v EUR Tabela 15: Vrednost investicijskega projekta ločena po nosilcih investicijskih stroškov po stalnih (=tekočih) cenah, september 2016, v EUR Tabela 16: Vplivi investicijskega projekta na okolje Tabela 17: Presoja vplivov na okolje z vidika ekološkega prispevka ter z vidika trajnostnega razvoja in enakih možnosti projekta v posamezni fazi načrtovanja, izvedbe in uporabe Tabela 18: Časovni načrt izvedbe investicijskega projekta Tabela 19: Viri in dinamika financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah, v EUR Tabela 20: Prikaz porazdelitve pretežnega dela tveganj glede na vrsto tveganj po modelu javno-zasebnega partnerstva Tabela 21: SWOT analiza javno-zasebnega partnerstva BTO (zgradi, prenesi v last, upravljaj) Tabela 22: SWOT analiza javno-zasebnega partnerstva BOT (zgradi, upravljaj, prenesi v last) Tabela 23: Prikaz letnih prihrankov/prihodkov»projekta«, v EUR Tabela 24: Prikaz letnih prihodkov/prilivov»zasebnega partnerja«, v EUR Tabela 25: Prikaz konsolidiranih letnih prihodkov/prilivov»javnega in zasebnega partnerja«za pripravo konsolidirane finančne analize, v EUR Tabela 26: Prikaz investicijskih vlaganj in letnih stroškov/odhodkov iz obratovanja»projekta«, ki jih nosi občina, v EUR Tabela 27: Prikaz investicijskih vlaganj in letnih stroškov/odhodkov iz obratovanja»občine/javnega partnerja«, v EUR Tabela 28: Prikaz letnih investicijskih vlaganj in letnih stroškov/odhodkov iz obratovanja»zasebnega partnerja«, v EUR Tabela 29: Prikaz konsolidiranih letnih investicijskih vlaganj in letnih stroškov/odhodkov iz obratovanja»javnega in zasebnega partnerja«za pripravo konsolidirane finančne analize, v EUR Tabela 30: Finančna analiza»projekta«v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Tabela 31: Likvidnosti tok po finančni analizi»projekta«v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Tabela 32: Finančni denarni tok»projekta«za izračun donosnosti kapitala investicijskega projekta po»finančni analizi projekta«v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Tabela 33: Finančni kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru izvedene»finančne analize projekta«. 73 Tabela 34: Likvidnostni tok investicijskega projekta na podlagi realnih (dejanskih) tokov občine/javnega partnerja v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Tabela 35: Finančni oz. realni (dejanski) denarni tok občine/javnega partnerja investicijskega projekta (denarni tok po finančni analizi) v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Stran VI

8 Tabela 36: Finančni oz. realni (dejanski) denarni tok občine/javnega partnerja za izračun donosnosti kapitala investicijskega projekta po finančni analizi v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Tabela 37: Finančni kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru izvedene»finančne analize realnega (dejanskega) denarnega toka občine/javnega partnerja« Tabela 38: Finančni oz. realni denarni tok zasebnega partnerja (denarni tok po finančni analizi) v ekonomski dobi projekta, v EUR Tabela 39: Finančni kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru izvedene»finančne analize denarnih tokov zasebnega partnerja« Tabela 40: Konsolidirana finančna analiza projekta (konsolidiran denarni tok javnega in zasebnega partnerja po finančni analizi) v ekonomski dobi projekta, v EUR Tabela 41: Finančni kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru izvedene»konsolidirane finančne analize projekta« Tabela 42: Ekonomska analiza»projekta«v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Tabela 43: Ekonomski denarni tok»projekta«za izračun donosnosti kapitala investicijskega projekta po»ekonomski analizi projekta«v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Tabela 44: Ekonomski kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru izvedene»ekonomske analize projekta« Tabela 45: Ekonomski denarni tok investicijskega projekta (realnih/dejanski denarni tok občine/javnega partnerja) po ekonomski analizi v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Tabela 46: Ekonomski realni (dejanski) denarni tok občine/javnega partnerja za izračun donosnosti kapitala investicijskega projekta po ekonomski analizi v ekonomski dobi projekta z vidika Občine Postojna, v EUR Tabela 47: Ekonomski kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru izvedene»ekonomske analize realnega (dejanskega) denarnega toka občine/javnega partnerja« Tabela 48: Konsolidirana ekonomska analiza projekta (konsolidiran denarni tok javnega in zasebnega partnerja po ekonomski analizi) v ekonomski dobi projekta, v EUR Tabela 49: Ekonomski kazalniki upravičenosti investicijskega projekta v okviru izvedene»konsolidirane ekonomske analize projekta« Tabela 50: Analiza občutljivosti neto sedanje vrednosti investicijskega projekta na spremembo ključnih spremenljivk po finančni in po ekonomski analizi»projekta« Tabela 51: Analiza občutljivosti neto sedanje vrednosti investicijskega projekta na spremembo ključnih spremenljivk po finančni in po ekonomski analizi»realnega (dejanskega) denarnega toka občine/javnega partnerja«.. 91 Tabela 52: Analiza občutljivosti neto sedanje vrednosti investicijskega projekta na spremembo ključnih spremenljivk po»konsolidirani«finančni in po ekonomski analizi Tabela 53: Izračun stopnje tveganja investicijskega projekta Kazalo slik Slika 1: Zemljevid Občine Postojna Slika 2: Prikaz makro lokacije investicijskega projekta Slika 3: Shematski prikaz lokacije svetilk in omrežja javne razsvetljave (stanje maj 2016) Stran VII

9 0 UVODNO POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJA OZIROMA NOSILCA PROJEKTA IN IZDELOVALCA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, NAMENA IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER POVZETEK PREDHODNO IZDELANE INVESTICIJSKE IN OSTALE DOKUMENTACIJE 0.1 Uvodno pojasnilo Investicijski program (IP) obravnava izvedbo investicijskega projekta»prenova in upravljanje omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna«, ki predvideva izvedbo prenove omrežja javne razsvetljave z vzpostavitvijo energetskega knjigovodstva in dolgoročnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna. Operacija zajema: zamenjavo po Uredbi neustreznih svetilk; zamenjavo 182 energetsko potratnih svetilk; ter uvedbo energetskega knjigovodstva. Po izvedbi projekta je predvidena tudi vzpostavitev prihodnjega, dolgoročnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave. Poseg v prostor je opredeljen kot izvedba investicijsko vzdrževalnih del v javno korist, ki zajemajo prenovo omrežja javne razsvetljave t.j. zamenjavo neustreznih in energetsko potratnih svetilk ter vzpostavitev energetskega knjigovodstva in prihodnjega dolgoročnega upravljanja in vzdrževanja na celotnem območju občine Postojna. Osnovna namenska raba prostora se po izvedbi projekta ne spreminja. Izboljšuje se le energetska učinkovitost omrežja javne razsvetljave. Za izvedbo investicijskega projekta ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izvedbo le-tega je potrebno pri pristojnem organu prijaviti začetek in zaključek del. Po izvedbi investicijskega projekta se bo opravilo končni (kvalitetni) interni pregled in prevzem. Gre za operacijo (investicijo), ki je v javnem interesu in ne predstavlja državne pomoči. Prenovljeno oziroma energetsko sanirano omrežje obstoječe javne razsvetljave na območju občine Postojna bo ustrezalo predpisom s področja varstva okolja, saj bodo svetilke ustrezale Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013) in bodo omogočile doseganje predpisane ciljne vrednosti porabe električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca, ki znaša 44,5 kwh/prebivalca (iz sedanje letne porabe električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca, ki znaša 82,24 kwh/prebivalca, se bo poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca po izvedbi operacije zmanjšala na 36,74 kwh/prebivalca). Poleg tega se bodo po izvedbi projekta zmanjšala raba električne energije in emisij CO2 ter posledično stroški električne energije kot tudi stroški vzdrževanja. Po izvedbi operacije se bo uvedlo energetsko knjigovodstvo in dolgoročno optimalno upravljanje in vzdrževanje omrežja javne razsvetljave na območju občine Postojna. Nameravana operacija bo prispevala k trajnostnemu okoljskemu in prostorskemu razvoju ter k uravnoteženi in kvalitetni infrastrukturni opremljenosti občine. Po izvedbi projekta bo nosilec projekta Občina Postojna predala prenovljeno omrežje javne razsvetljave v upravljanje izbranemu zasebnemu partnerju za dobo sklenjenega javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega odboja). Zasebni partner bo moral javnemu partnerju poročati o doseženih prihrankih. Investicijski program (IP) v skladu s 13. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016) obravnava podrobno razčlenjeno v DIIPu opredeljeno in izbrano optimalno varianto»z investicijo«2, ki predvideva izvedbo projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva. Varianta»z investicijo«2 (t.j. izvedba projekta po modelu JZP) je bila v dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP) opredeljena in izbrana kot optimalna varianta Stran 1

10 izvedbe operacije. Investicijski program (IP) vsebuje vse obvezne vsebine določene v točki člena predhodno navedene uredbe. Investicijski program (IP) je izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016). 0.2 Predstavitev investitorja oziroma nosilca projekta Investitor oziroma nosilec obravnavanega investicijskega projekta je Občina Postojna. Občina Postojna je organizirana po Zakonu o lokalni samoupravi in je temeljna lokalna samoupravna skupnost prebivalcev naselij, ki so povezana zaradi skupnih potreb in interesov njihovih prebivalcev. Sedež občine je v Postojni, in sicer na naslovu Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna. Odgovorna oseba Občine Postojna je župan občine Igor Marentič. Občinski svet Občine Postojna šteje 23 članov, ki so izvoljeni za 4 leta. Aktualna sestava Občinskega sveta Občine Postojna je svoj mandat pričela konec leta 2014, zaključila pa ga bo konec leta Občinski svet občine je najvišji organi odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Občina ima občinsko upravo, ki v okviru svojih pravic in dolžnosti opravljana v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, organizacijske, razvojne in druge naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Svoje naloge izvaja v skladu z zakonodajo za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev na področjih, določenih z Odlokom o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Postojna (Uradni list RS, št. 29/2007). Pri svojem delu je občinska uprava samostojna. Organizacija občinske uprave je prilagojena poslanstvu in nalogam občinske uprave ter procesom, ki zahtevajo njene aktivnosti. Predstojnik občinske uprave je župan, ki usmerja in nadzira njeno delo. Delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave. Naloge občinske uprave pa opravljajo njeni organi. Občinska uprava je glede izvrševanja odločitev Občinskega sveta odgovorna Občinskemu svetu, v zadevah, ki jih nanjo prenese država, pa pristojnemu ministrstvu. Občina Postojna leži v jugozahodnem delu Slovenije, na stičišču primorskega in celinskega sveta, na severni strani pivške kotline. Občina je ena izmed 6 občin Primorsko-notranjske statistične regije (do se je le-ta imenovala Notranjsko-kraška regija). Občina Postojna na zahodu meji na Občino Vipava, na severozahodu na Občino Ajdovščina, na severu in severovzhodu na Občino Logatec, na jugovzhodu na Občino Cerknica, na jugu na Občino Pivka ter na jugozahodu na Občino Divača. Občina zajema severozahodni del Javornikov, Spodnjo Pivško kotlino, Hrušico in del Nanosa. Občino Postojna v mnogih pogledih zaznamuje edinstvena lega, ki je v preteklosti pomembno vplivala na razvoj mesta. Zaradi ugodnih prometnih poti in lega med Ljubljano, Trstom, Gorico in Reko je že od nekdaj upravno in gospodarsko središče Notranjske. Občina preko Postojnskih vrat odpira poti proti celinski Sloveniji in preko Razdrtega proti Primorju. Postojnska vrata so najugodnejši naravni prehod med Sredozemljem in srednjo Evropo v vzhodnem obrobju Alp. Občino zaznamuje lega v osrčju Krasa, Postojnska jama, z gozdom poraščeno obrobje in v preteklosti močna lesnopredelovalna industrija ter od prve svetovne vojne prisotnost vojske in unikaten geografski položaj (30 min od Ljubljane, Kopra, Trsta in nekoliko več do Reke). Občina Postojna je razdeljena na 14 krajevnih skupnosti, ki zajemajo 40 naselij. Občina je s 269,9 km 2 po svoji površini ena izmed večjih občin v Sloveniji in se med slovenskimi občinami uvršča na 13 mesto po površini. Zanjo je značilna podpovprečna naseljenost (59,2 prebivalca na km 2 ). Število prebivalcev občine iz leta v leto počasi narašča. Danes v občini živi prebivalcev, in sicer moških in žensk. Ti tvorijo gospodinjstev, pri čemer povprečna velikost gospodinjstva znaša 2,5 oseb. V preteklosti je število prebivalcev naraščalo predvsem zaradi priselitev prebivalstva iz tujine in naravnega prirasta, danes pa število prebivalcev narašča predvsem zaradi priselitev prebivalstva iz drugih občin in naravnega prirasta. Skupni naravni prirast prebivalstva občine je od leta 2007 stalno pozitiven. Starostna struktura Stran 2

11 prebivalstva je za slovenske razmere še razmeroma dobra. Povprečna starost prebivalstva občine znaša 41,7 let, kar je nižje kot povprečje regije (43,0 let) in povprečje države (42,5 let). Ravno tako je v občini še ugoden indeks staranja prebivalstva, ki znaša 104,1, in je nižji od povprečja regije (125,0) in povprečja države (121,4). Tabela 1: občina Osebna izkaznica Občine Postojna. površina 269,9 km 2 središče občine (sedež) število krajevnih skupnosti 14 OBČINA POSTOJNA Postojna krajevne skupnosti Bukovje, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Landol, Orehek, Planina, Postojna, Prestranek, Razdrto, Studeno, Šmihel pod Nanosom, Veliko Ubeljsko število naselij v občini 40 naselja Belsko, Brezje pod Nanosom, Bukovje, Dilce, Gorenje, Goriče, Grobišče, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Koče, Landol, Liplje, Lohača, Mala Brda, Mali Otok, Malo Ubeljsko, Matenja vas, Orehek, Planina, Postojna, Predjama, Prestranek, Rakitnik, Rakulik, Razdrto, Sajevče, Slavina, Slavinje, Stara vas, Strane, Strmca, Studenec, Studeno, Šmihel pod Nanosom, Velika Brda, Veliki Otok, Veliko Ubeljsko, Zagon, Žeje število prebivalcev v občini (2015) gostota naseljenosti občine (2015) 59,2 prebivalcev na km 2 število gospodinjstev v občini (2015) povprečna velikost gospodinjstva (2015) število družin v občini (2015) indeks staranja prebivalstva občine (2015) 104,1 povprečna starost preb. občine (2015) naravni prirast občine (2014) 34 skupni prirast občine (2014) 108 Vir: SURS. 2,5 prebivalcev na gospodinjstvo 41,7 let Slika 1: Zemljevid Občine Postojna. Vir: Google Zemljevidi. Celotna občina leži na področju kraškega sveta in je zelo bogata z naravo in kulturno dediščino. Gospodarsko je prvenstveno usmerjena v turizem in turizmu kompatibilne panoge. Več kot 60% občine pokriva gozd. Kmetijska zemljišča niso izrazito kvalitetna. Na možnost kmetijske pridelave pa vpliva tudi razmeroma visoka nadmorska Stran 3

12 višina. Izrazita panoga v kmetijstvu je živinoreja. Naravno okolje (narava) je razmeroma še dobro ohranjeno. Občina tudi nima problemov z ekološko spornimi gospodarskimi panogami. Velik del površine občine pa obsega osrednje vadbišče slovenske vojske»poček«, ki predstavlja svojevrsten ekološki problem. Središče občine je mesto Postojna, kjer je občinski sedež. V Postojni je Upravna enota, Vrtec Postojna s petimi enotami, dve osnovni šoli s podružničnimi šolami (OŠ Antona Globočnika Postojna in OŠ Miroslava Vilharja Postojna), srednja šola z gimnazijskimi, ekonomskimi, strojnim, lesarskim in kovinarskim programom ter samostojna gozdarska šola, glasbena šola, Ljudska Univerza (Zavod Znanje), Višja šola ter dodatni program višješolskega študija v okviru Primorske univerze. V Postojni se nahaja tudi zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna, Varstveno delovni center Postojna, Dom upokojencev Postojna, Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo, Župnijska karitas Postojna, Rdeči Križ Slovenije Območno združenje Postojna itd., ki zadovoljujejo potrebe tako občanov kot tudi ljudi izven občine, predvsem občanov Občine Pivka in Občine Ilirska Bistrica. V Postojni imajo sedež tudi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Notranjski muzej in območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, ki upravlja večino gozdov na Javornikih, Hrušici, Nanosu in Snežniku. 0.3 Predstavitev izdelovalca investicijskega programa Podjetje NI-BO Robert Likar s.p. s sedežem na Vipavski ulici 17, 5270 Ajdovščina je bilo ustanovljeno v letu V okviru podjetja delujejo strokovnjaki in zunanji svetovalci z ekonomskega in tehničnega področja z dolgoletnimi izkušnjami na področju prijav oz. pridobivanja EU sredstev, koordiniranja in spremljanja odobrenih projektov, v okviru različnih evropskih programov ter vrsto pridobljenih in uspešno izvedenih projektov. Posameznim partnerjem zagotavljajo tako popolno storitev od pridobivanja in izdelovanja projektne, prijavne in investicijske dokumentacije, do pomoči pri sami izvedbi projekta, vodenju projekta, opravljanju strokovnega gradbenega nadzora, njegovem spremljanju izvajanja ter končnem poročanju o doseženih rezultatih. Podjetjem in javnim institucijam zagotavlja pomoč pri svetovanju in oblikovanju projektnih skupin, oblikovanju organizacijske strukture projektov, iskanju ustreznih virov financiranja (predvsem se osredotoča na nepovratna sredstva), ponuja pa tudi strokovno-tehnično in administrativno podporo pri pripravi javnih naročil, pri prijavi projektov na javne razpise, spremljanje v fazi vodenja in izvajanja projektov in po zaključku, vrednotenja programov in projektov ter na pripravo podpornih dokumentov, kot npr. poslovnih načrtov, študij izvedljivosti, investicijskih programov, strategij ipd. Podjetje se je v zadnjih letih razširilo svojo dejavnost in svojim strankam nudi tudi storitve s področja energetike in s področja preventive in sanacije radona. Na področju energetike za svoje stranke opravlja tako poenostavljene kot tudi razširjene energetske preglede. Podjetje NI-BO je pridobilo licenco za pooblaščenega izdajatelja energetskih izkaznic z zaposlenim neodvisnim strokovnjakom za izdelavo energetskih izkaznic. Licenca mu je bila podeljena s strani Ministrstva za infrastrukturo RS. Odgovorna oseba podjetja je v letu 2015 tudi licenco energetskega svetovalca mreže Ensvet, za izvajanje energetskega svetovanja občanom. Na področju»radona«pa izvaja preventivne meritve ter in v primeru povečane koncentracije le-tega svetuje svojim strankam preventivne ukrepe in predlaga sanacije, ki bi bile najbolj optimalne za posamezen objekt. Podjetje NI-BO sodeluje tako z javnim (občine, razvojne agencije ter ostali javni zavodi) kot tudi z zasebnim sektorjem. 0.4 Predstavitev upravljavca Trenutni upravljavec omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna je Občina Postojna. Bodoči upravljavec (zasebni partner) ob izdelavi IP-a še ni znan, saj bo izbran v nadaljnjem postopku izvedbe javno-zasebnega partnerstva. Upravljavec bo izbran skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 s spremembami) ob uporabi ZGJS in ZJN-3. Stran 4

13 0.5 Namen in cilji investicijskega projekta Osnovni namen investicijskega projekta je prenoviti (t.j. energetsko sanirati) obstoječe omrežje javne razsvetljave na območju občine Postojna in s tem ga prilagoditi predpisom s področja varstva okolja ter uvesti nove tehnologije, ki bodo omogočale zmanjšanje rabe električne energije, tekočih in vzdrževalnih stroškov ter emisij CO2. Namen projekta je tudi uvedba energetskega knjigovodstva ter dolgoročnega optimalnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju občine Postojna. Glavni cilj investicijskega projekta je v načrtovanem obdobju na območju občine Postojna prenoviti omrežje javne razsvetljave (zamenjati svetilk) in s tem povečati energetsko učinkovitost omrežja ter vzpostaviti energetsko knjigovodstvo in dolgoročno upravljanje in vzdrževanje omrežja javne razsvetljave. Specifični cilji investicijskega projekta so: zmanjšati porabo in posledično stroške električne energije za potrebe javne razsvetljave ob doseganju boljših svetlobno-tehničnih lastnostih osvetljenih površin; zmanjšati stroške obratovanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave; zmanjšati emisije CO2; ter prenoviti omrežje javne razsvetljave in zadostiti zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013). Ostali cilji investicijskega projekta in njegovi sinergijski učinki so predstavljeni v nadaljevanju tega dokumenta, in sicer v poglavju Povzetek predhodno izdelane investicijske dokumentacije Do izdelave investicijskega programa (IP) je bila že izdelana naslednja investicijska dokumentacija: - Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP): Prenova in upravljanje omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna, ki ga je maja 2016 izdelalo podjetje NI-BO Robert Likar s.p., Vipavska cesta 17, 5270 Ajdovščina, in je bil potrjen na 15. seji Občinskega sveta Občine Postojna dne Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) je bil izdelan v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016). DIIP je skladno z Uredbo odgovoril na bistvena vprašanja in dileme glede investicijskega projekta. V dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP) se je izhajajo iz dejstva, da omrežje javne razsvetljave na območju občine Postojna ni skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Analiza obstoječega stanja in potreb je pokazala potrebo po izvedbi projekta, saj je na območju občine Postojna le 52,4% svetilk, ki so skladne z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Trenutna letna poraba električne energije na prebivalca občine znaša 82,24 kwh/prebivalca/leto, kar pa je dvakrat več kot to dopušča uredba (ciljna vrednost 44,5 kwh/prebivalca/leto). Osnovni, ključni razlog za investicijsko namero je bil neskladnost obstoječega stanja omrežja javne razsvetljave na območju občine Postojna z zakonskimi zahtevami oz. z zahtevami iz Uredbe o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Drugi pomemben razlog za investicijsko namero pa so bili potencialni prihranki na električni energiji in posledično stroških električne energije (t.j. povečanje energetske učinkovitosti omrežja javne razsvetljave z zamenjavo tehnološko zastarelih in potratnih svetilk z vgradnjo sodobnih, energetsko varčnih in okolju prijaznih svetilk ter krmilnikov za regulacijo opreme). Ostali razlogi za investicijsko namero pa so v okviru DIIPa bili: implementacija evropskih in nacionalnih/državnih programov in strategij na področju izboljšanja prometne varnosti in varovanja okolja ter regionalnega razvoja; izboljšanje dostopnosti do gospodarskih subjektov na območju občine; izboljšanje prometne varnosti; ohranjanje poseljenosti območja; izboljšanje kvalitete življenja občanov; izboljšanje javne infrastrukturne opremljenosti občine; zmanjšanje emisij CO2 in posledično prispevanje k čistejšemu okolju; Stran 5

14 zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja okolja in posledično zmanjšanja negativnih vplivov na živalske vrste in ljudi; ter povečanje okoljske ozaveščenosti ciljnih skupin (občanov, lokalnih skupnosti). Predmet obravnave projekta v okviru DIIPa je bil prenoviti omrežje javne razsvetljave (zamenjati svetilk) in s tem povečati energetsko učinkovitost omrežja ter vzpostaviti energetsko knjigovodstvo in dolgoročno upravljanje in vzdrževanje omrežja javne razsvetljave. Navedeno je tudi glavni cilj projekta. V DIIPu se je obravnavalo varianto»brez investicije«in dve varianti»z investicijo«(t.j. varianta»z investicijo«1, ki je predvidevala izvedbo projekta z lastnimi proračunskimi sredstvi občine, in varianto»z investicijo«2, ki je predvidevala izvedbo projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva). Na podlagi izbora optimalne variante izvedbe projekta v okviru DIIPa ter analize stanja se je izkazala varianta»z investicijo«2 (t.j. izvedba projekta po modelu JZP) za upravičeno in smiselno (prikaz obravnavanih variant v okviru DIIPa in izbor optimalne variante je predstavljen tudi v poglavju 1.3 tega dokumenta). Vrednost investicijskega projekta je v okviru DIIPa znašala po tekočih (=stalnih) cenah ,65 EUR brez DDV oz ,03 EUR z DDV. V DIIPu je bilo predvideno financiranje investicijskega projekta iz lastnih proračunskih virov Občine Postojna v višini ,44 EUR ter iz drugih, zasebnih virov (zasebni partner) v višini ,40 EUR (povračljivi DDV zasebnega partnerja v višini ,19 EUR ni vštet v vire financiranja in je naveden zgolj informativno). Časovni načrt izvedbe projekta je bil od maja 2016 oz. junija 2016 (sklep o potrditvi DIIP) pa do aprila 2017, ko je bil predviden zaključek izvedbe projekta in predaje v uporabo in upravljanje zasebnemu partnerju. Zaključek vseh aktivnosti in finančni zaključek projekta je bil predviden maja Ker je v DIIPu preverjena varianta potencialne izvedbe investicijskega projekta po modelu JZP in njegova vrednost ne presega vrednosti ,00 EUR z DDV, da bi bila potrebna izdelava predinvesticijske zasnove (PIZ), se je v okviru DIIPa pripravilo tudi podrobnejšo analizo posameznih variant izvedbe projekta in tudi s finančnega in ekonomskega vidika opredelilo upravičenost izvedbe optimalne variante projekta t.j. izvedba projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (pogodbenega zagotavljanja prihrankov). Skladno z zastavljenimi cilji in pogoji Republike Slovenije je naročnik, Občina Postojna z izdelavo DIIPa pričenja predhodni postopek po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006 v nadaljevanju ZJZP). Del predhodnega postopka je, poleg izdelave investicijskega elaborata, skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016), tudi izdelava ocene možnosti javno-zasebnega partnerstva, skladno z 8. členom ZJZP in Pravilnikom o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/2007), zato je DIIP vseboval, poleg obvezne vsebine, opredeljene v Uredbi, tudi oceno možnosti javnozasebnega partnerstva. Vse navedeno pa je bila podlaga za odločanje o nadaljevanju aktivnosti predvidenih v okviru investicijskega projekta. Ker je bila ocenjena vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah z DDV nad ,00 EUR, je v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016) potrebno za investicijski projekt izdelati poleg dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) tudi investicijski program (IP). 0.7 Nastale spremembe do izdelave investicijskega programa (IP) Od izdelave in potrditve DIIPa (junij 2016) pa do izdelave tega dokumenta t.j. investicijskega programa (IP) je prišlo do naslednjih sprememb: 1. Sprememba vrednosti investicijskega projekta V okviru DIIPa je znašala vrednost investicijskega projekta po stalnih (=tekočih) cenah ,65 EUR brez DDV oziroma ,03 EUR z DDV. Vrednost investicijskega projekta, brez upoštevanja povračljivega DDV zasebnega partnerja, pa je znašala ,84 EUR. Stran 6

15 Vrednost investicijskega projekta v okviru tega dokumenta (IP) pa znaša po stalnih (=tekočih) ,65 EUR brez DDV oziroma ,03 EUR z DDV. Vrednost investicijskega projekta, brez upoštevanja povračljivega DDV zasebnega partnerja, pa znaša ,84 EUR. Iz navedenega vidimo, da je vrednost investicijskega projekta narasla za 4.300,00 EUR brez DDV oziroma 5.246,00 EUR z DDV. Navedeno je posledica ponovnega, realnejšega izračuna vseh investicijskih stroškov, ki jih je investitor z izvedbo projekta že imel in jih še predvideva imeti. 2. Sprememba časovnega načrta V okviru DIIPa je bil časovni načrt izvedbe projekta od maja 2016 oz. junija 2016 (sklep o potrditvi DIIP) pa do aprila 2017, ko je bil predviden zaključek izvedbe projekta in predaje v uporabo in upravljanje zasebnemu partnerju. Zaključek vseh aktivnosti in finančni zaključek projekta je bil predviden maja V okviru tega dokumenta (IP) pa časovni načrt izvedbe projekta predvideva izvedbo projekta od maja 2016 oz. junija 2016 (sklep o potrditvi DIIP) pa do avgusta 2017, ko je predviden zaključek izvedbe projekta in predaja prenovljenega omrežja javne razsvetljave v uporabo in upravljanje zasebnemu partnerju. Zaključek vseh aktivnosti in finančni zaključek projekta je bil predviden septembra Iz navedenega vidimo, da se je sama izvedba investicijskega projekta podaljšala za 4 mesece. 3. Sprememba virov in dinamike financiranja investicijskega projekta V okviru DIIPa je bilo predvideno financiranje investicijskega projekta iz lastnih proračunskih virov Občine Postojna v višini ,44 EUR ter iz drugih, zasebnih virov (zasebni partner) v višini ,40 EUR (povračljivi DDV zasebnega partnerja v višini ,19 EUR ni vštet v vire financiranja in je naveden zgolj informativno). Viri financiranja investicijskega projekta v okviru tega dokumenta (IP) pa so lastna proračunska sredstva Občine Postojna v višini ,44 EUR ter drugi, zasebni viri (zasebni partner) v višini ,40 EUR (povračljivi DDV zasebnega partnerja v višini ,19 EUR ni vštet v vire financiranja in je naveden zgolj informativno). Iz navedenega vidimo, da se bodo lastni viri občine v okviru IP dvignili za 5.246,00 EUR. Pri izdelavi investicijskega programa (IP) ni prišlo do drugih bistvenih odstopanj oziroma sprememb glede na ugotovitve iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), zato so ostali podatki v dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in investicijskem programu (IP) identični. Stran 7

16 1 POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA 1.1 Investicijska namera in cilji investicijskega projekta Osnovni namen investicijskega projekta je prenoviti (t.j. energetsko sanirati) obstoječe omrežje javne razsvetljave na območju občine Postojna in s tem ga prilagoditi predpisom s področja varstva okolja ter uvesti nove tehnologije, ki bodo omogočale zmanjšanje rabe električne energije, tekočih in vzdrževalnih stroškov ter emisij CO2. Namen projekta je tudi uvedba energetskega knjigovodstva ter dolgoročnega optimalnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju občine Postojna. Glavni cilj investicijskega projekta je v načrtovanem obdobju na območju občine Postojna prenoviti omrežje javne razsvetljave (zamenjati svetilk) in s tem povečati energetsko učinkovitost omrežja ter vzpostaviti energetsko knjigovodstvo in dolgoročno upravljanje in vzdrževanje omrežja javne razsvetljave. Specifični cilji investicijskega projekta so: zmanjšati porabo in posledično stroške električne energije za potrebe javne razsvetljave ob doseganju boljših svetlobno-tehničnih lastnostih osvetljenih površin; zmanjšati stroške obratovanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave; zmanjšati emisije CO2; ter prenoviti omrežje javne razsvetljave in zadostiti zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013). Ostali cilji investicijskega projekta in njegovi sinergijski učinki so predstavljeni v nadaljevanju tega dokumenta, in sicer v poglavju Strokovne podlage Pri izdelavi investicijskega programa (IP) so bile upoštevane naslednje osnove oziroma izhodišča: - Vloga o zainteresiranosti za izvedbo Projekta zamenjava svetil na infrastrukturi javne razsvetljave v Občini Postojna po principu javno-zasebnega partnerstva pogodbenega zagotavljanja prihrankov koncesija storitev (Petrol d.d., ). - Lokalni energetski koncept Občine Postojna (SIPPO d.o.o., oktober 2012). - Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP): Prenova in upravljanje omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna, ki ga je maja 2016 izdelalo podjetje NI-BO Robert Likar s.p., Vipavska cesta 17, 5270 Ajdovščina, in je bil potrjen na 15. seji Občinskega sveta Občine Postojna dne Test upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva I. Faza: Prenova in upravljanje omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna, ki ga je julija 2016 izdelalo podjetje NI-BO Robert Likar s.p., Vipavska cesta 17, 5270 Ajdovščina. - Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016). - Delegirana uredba komisije 480/2014 (člen 15. do 19.) in Izvedbena uredba komisije 2015/207 EU (člen 3 in Priloga III: Metodologija za pripravo analize stroškov in koristi (ASK)). - Guide to Cost-Benefit Analysis of Investment Projects, Economic appraisal tool for Cohesion Policy (European Commission, december 2014). Stran 8

17 1.3 Kratka predstavitev upoštevanih variant ter utemeljitev izbora optimalne variante Tabela 2: Varianta»brez investicije«varianta»brez investicije«vrsta posega Tehnični vidik Vsebinski vidik Prednosti Slabosti Usklajenost s strategijami in politikami ter doseganje ciljev investicijskega projekta Gradbeno dovoljenje Pravno lastniško razmerje Vrednost inv. projekta Viri financiranja Letni stroški javne razsvetljave Prihranek na letni ravni Trajanje izvajanja Predstavitev variante»brez investicije«. Investicija se ne bo izvedla Ohranitev obstoječega stanja Občina Postojna ne bo izvedla prenove omrežja javne razsvetljave oz. ne bo zamenjala neustreznih svetilk po Uredbi ter 182 energetsko potratnih svetilk. Ne bo se vzpostavilo energetsko knjigovodstvo ter dolgoročno upravljanje in vzdrževanje omrežja javne razsvetljave. Varianta»brez investicije«ne izboljšuje trenutnega stanja, temveč se stanje in obstoječe problematike le še povečujejo. Obstoječe stanje ni v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki ne dovoljuje takšnih svetilk, ki so trenutno nameščene v občini. Poleg neskladnosti z zakonodajo pa so določene svetilke tudi energetsko potratne in imajo ob istem efektu osvetljevanja večjo porabo električne energije, kar ne predstavlja le stroškovno neučinkovitost, temveč tudi povečane emisije CO2. Poleg visokih stroškov električne energije za JR pa bo morala občina nositi tudi višje stroške vzdrževanja javne razsvetljave. Ne bo se uvedlo energetskega knjigovodstva ter dolgoročnega optimalnega upravljanja in vzdrževanja. V okviru te variante ne bodo izvedeni ustrezni ukrepi za energetsko sanacijo omrežja javne razsvetljave in posledično se ne bo izboljšala energetska učinkovitost le-tega. Sredstva ostanejo na razpolago za druge projekte Občine Postojna. Varianta»brez investicije«pomeni nadaljnje visoke stroške električne energije in vzdrževanja ter tudi plačilo kazni (sankcij) zaradi neusklajenosti z zakonodajo. Varianta»brez investicije«ne prinaša nobene koristi; prinaša pa tveganje z vidika prometne varnosti in negativne učinke na gospodarskem, socialnem in okoljevarstvenem področju, ki bi se z ne izvedbo projekta še naprej stopnjevali. Varianta»brez investicije«pa pomeni tudi višje operativne stroške upravljanje in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave, predvsem z vidika stroškov električne energije. Dolgoročno predstavlja varianta»brez investicije«povečanje, tako porabe električne energije kot tudi stroškov obratovanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave. V okviru te variante ni zagotovljena učinkovita raba energije ter se ne zagotavlja trajnostnega okoljskega razvoja in varstva okolja, saj ne bo prišlo do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, kar bo imelo kot dolgoročni učinek negativne posledice na kakovost okolja. Poleg navedenega tudi ne bodo zagotovljeni boljši bivanjski pogoji prebivalcev in obiskovalcev občine. Občina ne bo rešila problematike energetsko neučinkovitega omrežja javne razsvetljave, kar pa ni v skladu z razvojno vizijo občine. Varianta»brez investicije«, upoštevaje navedeno, dolgoročno prinaša mnogo več negativnih učinkov v primerjavi s stroški izvedbe projekta pod varianto»z investicijo«. Varianta»brez investicije«ne omogoča doseganje ciljev projekta iz poglavja 4.1 ter ni v skladu z občinskimi, regionalnimi, državnimi in EU strategijami in ne uresničuje ciljev investicijskega projekta. Ni potrebno. Omrežje javne razsvetljave (javna infrastruktura) je v lasti investitorja oz. nosilca projekta Občine Postojna. 0,00 EUR 0,00 EUR ,61 EUR z DDV oz ,22 EUR brez DDV 0,00 EUR z DDV 0 mesecev Varianta»z investicijo«v okviru variante»z investicijo«se je v okviru DIIP-a obravnavalo dve pod-varianti izvedbe projekta, in sicer: varianta»z investicijo«1: Izvedba projekta z lastnimi proračunskimi sredstvi Občine Postojna varianta»z investicijo«2: Izvedba projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (pogodbeno zagotavljanje prihrankov koncesija storitve) Razlika med njima je v samem postopku izvedbe projekta (v primeru JZP je potrebno sprejetje ustreznih aktov s strani občine itd.), v virih financiranja in prihodnjem upravljanju in vzdrževanju omrežja javne razsvetljave. Stran 9

18 Tabela 3: Predstavitev variante»z investicijo«. Varianta»z investicijo«1: Varianta»z investicijoizvedba projekta z lastnimi proračunskimi sredstvi Občine Postojna«Varianta»z investicijo«2:»izvedba projekta po modelu javno- zasebnega partnerstva«(pogodbenega zagotavljanja prihrankov koncesija storitve) Vrsta posega Izvedba investicijsko vzdrževalnih del s strani Občine Postojna Izvedba investicijsko vzdrževalnih del s strani zasebnega partnerja Investitor Občina Postojna Javni partner (Občina Postojna) in Zasebni partner (ZP) Občina Postojna financira le izdelavo investicijske dokumentacije, razpisne dokumentacije, strokovni nadzor gradnje ter morebitne ostale stroške zunanjih izvajalcev pred sklenitvijo pogodbe JZP. Tehnični vidik Vsebinski vidik Prednosti Varianta»z investicijo«1 predvideva energetsko sanacijo javne razsvetljave, ki zajema zamenjavo svetilk, vzpostavitev energetskega knjigovodstva ter dolgoročnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju občine v lastni režiji. Predvideni posegi so navedeni v poglavju 6, saj so za obe varianti»z investicijo«enaki. Svetlike bodo ustrezale Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013). Vsi posegi se bodo izvedli in financirali s strani Občine Postojna. Stroški vzdrževanja in energetskega upravljanja bodo bremenili javnega partnerja (občino). Varianta»z investicijo«1 pripomore k izboljšanju obstoječega stanja in k reševanju problematike energetsko neučinkovite javne razsvetljave na območju občine Postojna. Občina bo sama izvedla prenovo omrežja javne razsvetljave in bo kasneje tudi sama upravljala in vzdrževala omrežje javne razsvetljave. Z izvedbo projekta bo dosežena zakonsko določena ciljna vrednost letne porabe električne energije na prebivalca oz. po izvedbi projekta bo znašala letna poraba električne energije na prebivalca 41,29 kwh/prebivalca. Predviden prihranek električne energije bo 49,8% glede na porabo iz leta 2015; predviden prihranek na stroških vzdrževanja pa bo cca 41,0% glede na leto Občina bo v celoti v skladu z ZJN-3 z lastnimi sredstvi izvedla prenovo omrežja javne razsvetljave. Izboljšanje energetske učinkovitosti omrežja javne razsvetljave. Pričakuje se prihranek na stroških električne energije in na stroških vzdrževanja in upravljanja omrežja javne razsvetljave v primerjavi z varianto»brez investicije«. S tehničnega vidika bodo vgrajene najsodobnejše in najučinkovitejše LED svetilke. Zadoščeno bo zakonskih zahtevam iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Zagotovljena bo boljša varnost okolja in večja prometna varnost. Posledično bodo ustvarjeni tudi boljši bivalni pogoji v občini. Zmanjšalo se bo svetlobno onesnaževanje okolja na območju celotne občine. Varianta»z investicijo«2 predvideva izvedbo zamenjave svetilk, vzpostavitev energetskega knjigovodstva ter dolgoročnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave s strani zasebnega partnerja. Predvideni posegi so navedeni v poglavju 6, saj so za obe varianti»z investicijo«enaki. Svetlike bodo ustrezale Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013). Vsi posegi se bodo izvedli in financirali s strani zasebnega partnerja. Od zasebnega partnerja se bo zahtevalo oz. bo moral izvesti: projektiranje (izdelavo projektne dokumentacije), pridobitev vseh upravnih in ostalih dovoljenj, izvedbo del, vzdrževanje omrežja javne razsvetljave ter vzpostavitev energetskega upravljanja. Občina Postojna kot javni partner bo morala financirati le investicijsko dokumentacijo, razpisno dokumentacijo in strokovni gradbeni nadzor ter morebitne ostale stroške zunanjih izvajalcev. Stroški vzdrževanja in energetskega upravljanja v času trajanja koncesijske pogodbe (12 let) bodo bremenili zasebnega partnerja. Varianta»z investicijo«2 predvideva, da se bo projekt izvedel v okviru JZP (pogodbeno zagotavljanje prihrankov koncesija storitev). Najugodnejša oblika JZP je predstavljena v nadaljevanju tega dokumenta. Varianta»z investicijo«2 pripomore k izboljšanju obstoječega stanja in k reševanju problematike energetsko neučinkovite javne razsvetljave na območju občine Postojna. Obnovo omrežja javne razsvetljave bo izvedel zasebni partner, ki bo kasneje z njim tudi upravljal in ga vzdrževal v času trajanja koncesijske pogodbe. Z izvedbo projekta bo dosežena zakonsko določena ciljna vrednost letne porabe električne energije na prebivalca oz. po izvedbi projekta bo znašala letna poraba električne energije na prebivalca 36,74 kwh/prebivalca. Predviden prihranek električne energije bo 55,3% glede na porabo iz leta 2015; predviden prihranek na stroških vzdrževanja pa bo cca 57,8% glede na leto Občina bo v skladu z ZJZP in ZJN-3 z zasebnimi sredstvi po modelu JZP izvedla prenovo omrežja javne razsvetljave. Izboljšanje energetske učinkovitosti omrežja javne razsvetljave. Pričakuje se prihranek na stroških električne energije in na stroških vzdrževanja in upravljanja omrežja javne razsvetljave v primerjavi z varianto»brez investicije«in višje prihranke v primerjavi z varianto»z investicijo«1. Občina bo plačevala nižje stroške električne energije in vzdrževanja. Stroške upravljanja, energetskega knjigovodstva in zavarovanja pa nosi zasebni partner v času koncesijske dobe. S tehničnega vidika bodo vgrajene najsodobnejše in najučinkovitejše LED svetilke. Zadoščeno bo zakonskih zahtevam iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega Stran 10

19 Slabosti Usklajenost s strategijami in politikami ter doseganje ciljev investicijskega projekta Gradbeno dovoljenje Pravno lastniško razmerje Možnost izbora najugodnejšega dobavitelja energentov v danem trenutku. Prihranki ostanejo v celoti na občini. Nameščene svetilke bodo takoj po izvedbi projekta v lasti občine. Angažiranje večjih finančnih sredstev investitorja za izvedbo investicijskega projekta, ki bi jih lahko občina namenila za izvedbo drugih projektov. Optimalno in učinkovito upravljanje in vzdrževanje ter vodenje energetskega knjigovodstva zahteva ustrezno kadrovsko strukturo (strokovna znanja). Obstoječa kadrovska struktura ne dosega najnovejših standardov. Vzdrževanje in upravljanje pomeni vključevanje večjega števila specializiranih izvajalcev vzdrževalnih del, kar ponovno pomeni višanje stroškov. Potrebno bo ustrezno usposabljanje notranjega kadra za izvajanje navedenih del ter večja angažiranost občine. Potrebno je več truda za doseganje predvidenih prihrankov (manjša angažiranost odgovornih oseb v primerjavi z angažiranostjo zasebnega partnerja), ki pa so v vsakem primeru nekoliko nižji kot pri varianti»z investicijo«2. Občina nosi celotno tveganje kvalitete izvedbe in doseganja prihrankov. V primeru ne-razpolaganja s proračunskimi sredstvi bo potrebno zadolževanje občine za izvedbo projekta, kar pa bo občini prineslo dodatne stroške iz financiranja. Obremenjen bo kreditni potencial občine. Občina nosi stroške upravljanja in energetskega knjigovodstva ter stroške zavarovanja. Garancija za dobro izvedbo del traja krajše časovno obdobje v primerjavi z varianto»z investicijo«2. onesnaževanja okolja. Zagotovljena bo boljša varnost okolja in večja prometna varnost. Posledično bodo ustvarjeni tudi boljši bivalni pogoji v občini. Zmanjšalo se bo svetlobno onesnaževanje okolja na območju celotne občine. Ustrezna kadrovska struktura strokovnjakov s strani zasebnega partnerja, ki ima potrebno znanje za upravljanje in vzdrževanje ter z vodenjem energetskega knjigovodstva. Zasebni partner je že izkazal interes za vzpostavitev javno zasebnega partnerstva. Sredstva ostanejo na razpolago za druge projekte Občine Postojna. V primeru ne-razpolaganja s proračunskimi sredstvi ni potrebe po zadolževanju občine za izvedbo projekta. V primeru JZP investicijski projekt ne obremenjuje kreditnega potenciala Občine Postojna. Večja angažiranost zasebnega partnerja za doseganje predvidenih prihrankov (zasebni partner nosi v celoti tveganje za doseganje prihrankov). Zasebni partner nosi celotno tveganje kvalitete izvedbe. Zasebni partner dobi 92% vseh zajamčenih prihodkov od električne energije in vzdrževanja. Javni partner (Občina Postojna) v koncesijski obdobju dobi 8% vseh zajamčenih prihrankov od električne energije in vzdrževanja. Javni partner (Občina Postojna) v koncesijskem obdobju ima prihranek na stroških. Garancija za dobro izvedbo del s strani zasebnega partnerja traja za celotno obdobje koncesijske pogodbe (12 let). Le-ta je daljša kot v primeru variante»z investicijo«1. S podpisom pogodbe o JZP se odvzame možnost izbire najugodnejšega dobavitelja energenta v danem trenutku (zaradi podpisa pogodbe v trajanju 12 let). V času trajanja pogodbe (12 let) je občina omejena oz. se mora za vsaki poseg predhodno dogovoriti z izvajalcem JZP. Lastništvo nad svetilkami je do njihovega poplačila v lasti zasebnega partnerja. Občina bo v koncesijski dobi oz. v odplačilni dobi udeležena le na delu zajamčenih prihodkov, po zaključku koncesijske dobe pa vsi prihodki preidejo na občino. Varianta»z investicijo«omogoča doseganje zastavljenih splošnih in specifičnih ciljev in razvojnih možnosti iz poglavja 4.1 ter ciljev Občine Postojna in tudi ciljev OP EKP Le-ta predstavlja stanje, ki je usklajeno z razvojnimi strategijami in sprejetimi programi in resolucijami na občinski, regijski, državni in EU ravni na področju»energetike«oz.»trajnostne rabe in proizvodnje energije«ter tudi na področju trajnostnega okoljskega in prostorske razvoja itd. Projekt je usklajen z občinskimi, regionalnimi, državnimi ter EU strateškimi razvojnimi cilji, strategijami, politikami in programi ter uresničuje javni interes tako na občinski, regionalni, državni in EU ravni. Ni potrebno. Javna infrastruktura (omrežje javne razsvetljave) je v lasti investitorja oz. nosilca projekta Občine Postojna. Po izvedbi projekta bodo vsa oprema oz. javna razsvetljava v lasti občine (investitorja). Javna infrastruktura (omrežje javne razsvetljave) je v lasti investitorja oz. nosilca projekta Občine Postojna. Po izvedbi projekta bo vsa nova oprema oz. javna razsvetljava v lasti zasebnega Stran 11

20 Vrednost inv. projekta z DDV (tekoče cene) Viri financiranja Letni stroški električne energije po prenovi JR Prihranek na letnih stroških električne energije po prenovi JR Letni stroški vzdrževanja po prenovi JR Prihranek na letnih stroških vzdrževanja po prenovi JR Skupni letni prihranek na stroških EE in vzdrževanja po prenovi JR Obračun amortizacije vrši občina. Amortizacijska doba za LED sijalke znaša 12 let (amortizacijska stopnja: 8%). Življenjska doba svetilk je sicer daljša od amortizacijske dobe. Bruto vrednost (z DDV): ,03 EUR Neto vrednost (brez DDV): ,65 EUR Lastna, proračunska sredstva občine: ,03 EUR partnerja do konca koncesijske dobe. Lastništvo vseh s strani izvajalca JZP vgrajene in nove opreme do polnega poplačila vseh finančnih obveznosti občine do izvajalca JZP ostaja pri izvajalcu JZP. Po poteku koncesijske dobe (t.j. poplačilu vseh finančnih obveznosti) preide vse, vključno z dopolnitvami v času izvajanja pogodbe JZP, v lastništvo občine, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe. Obračun amortizacije vrši izvajalec JZP (zasebni partner) na način, da je ob zaključku koncesijske dobe vsa oprema amortizirana v celoti, kljub temu, da življenjska doba posameznih svetilk ob zaključku koncesijske dobe še ni zaključena. Na programski opremi pa občina pridobi neomejeno pravico uporabe. Bruto vrednost (z DDV): ,03 EUR Neto vrednost (brez DDV): ,65 EUR Lastna proračunska sredstva občine: ,44 EUR Zasebni partner: ,40 EUR brez povračljivega DDV v višini ,19 EUR ,89 EUR z DDV oz ,42 EUR brez DDV ,72 EUR z DDV oz ,45 EUR brez DDV ,31 EUR z DDV oz ,60 EUR brez DDV ,48 EUR z DDV oz ,57 EUR brez DDV ,96 EUR z DDV oz ,72 EUR brez DDV ,69 EUR z DDV oz ,09 EUR brez DDV ,45 EUR z DDV oz ,48 EUR brez DDV ,71 EUR z DDV oz ,11 EUR brez DDV ,76 EUR z DDV oz ,08 EUR brez DDV ,19 EUR z DDV oz ,68 EUR brez DDV Trajanje izvajanja 06/2017 (sklep o potrditvi DIIP) 09/2017 (zaključek projekta) 06/2017 (sklep o potrditvi DIIP) 09/2017 (zaključek projekta) Izbor optimalne variante Predstavitev meril in uteži za izbor optimalne variante V okviru DIIPa je bila izvedena predstavitev možnih variant izvedbe projekta ter izbor optimalne variante. Poglavje je povzeto po DIIPu, ki je bil izdelan maja 2016 in potrjen na 15. seji Občinskega sveta Občine Postojna dne Po primerjavi možnih variant izvedbe projekta lahko zaključimo, da med primerjavo variante»brez investicije«in obeh variant»z investicijo«, le izvedbe ene izmed variant»z investicijo«omogoča doseganje osnovnega namena in ciljev projekta. Ne glede na izbrano varianto»z investicijo«je le-ta boljša od variante»brez investicije«, saj je glede na trende in razvojne možnosti ter potrebe z vidika investitorja/nosilca projekta Občine Postojna veliko bolj sprejemljiva. Varianta»brez investicije«se je že na samem začetku pokazala kot neprimerna oz. neustrezna. Stran 12

21 Za namen izbora optimalne možne variante izvedbe projekta smo izbrali 6 skupin meril (kazalnikov), ki možne variante izvedbe projekta obravnavajo z različnih vidikov. S pomočjo navedenih meril bomo izbrali optimalno varianto izvedbe projekta, ki je z vidika investitorja oz. nosilca projekta (Občine Postojna) najracionalnejša, učinkovita, realno izvedljiva z najmanjšimi tveganji, usklajena s cilji, predpisi in občinskimi odloki ter finančno in ekonomsko upravičena. Merila za odločanje o optimalni varianti izvedbe projekta smo razdelili na šest skupin, ki zajemajo večje število kazalnikov. Upoštevali smo naslednje skupine meril: 1. Potrebna finančna sredstva za izvedbo projekta in njegovo stroškovno učinkovitost z vidika investicijskih vlaganj; upoštevani kazalniki v okviru te skupine so: vrednost projekta (v EUR z DDV), ki bremeni občinski proračun prihranek občine na stroških električne energije in vzdrževanja (na letni ravni v EUR z DDV) letni stroški upravljanja, energetskega knjigovodstva, zavarovanja ipd. (kar bremeni občinski proračun) plačilo zajamčenega zneska zasebnemu partnerju na podlagi pogodbe JZP (v EUR z DDV) na letni ravni letni denarni tok občine (odliv iz občinskega proračuna) v času koncesijske dobe 12 let 2. Izvedljivost projekta in njegovo tveganja; upoštevani kazalniki v okviru te skupine so: časovna izvedljivost projekta izvedljivost investicijskega projekta z vidika pripravljenosti dokumentacije, zagotovljenih finančnih sredstev, soglasij in dovoljenj, primerni občinski odloki ipd. analiza tveganj (predvsem z vidika doseganja predvidenih prihrankov) 3. Okoljevarstveni vidik in energetska učinkovitost; upoštevani kazalniki v okviru te skupine so: varstvo okolja in skrb za varstvo uporabnikov objekta in okoliških prebivalcev energetska učinkovitost prenovljenega omrežja javne razsvetljave (letni strošek električne energije za javno razsvetljavo v EUR z DDV) energetska učinkovitost prenovljenega omrežja javne razsvetljave (letni prihranek kwh/leto električne energije namenjene javni razsvetljavi) skrb za trajnostni razvoj 4. Usklajenost projekta s predpisi, standardi, odloki in cilji na občinski, državni in EU ravni; upoštevani kazalniki v okviru te skupine so: potreba po spremembi občinskega odloka, akta ipd. usklajenost prostorskih in infrastrukturnih rešitev letna poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca (kwh/prebivalca) usklajenost s cilji občine, države in EU ter s predpisi in sodobnimi standardi 5. Finančna upravičenost izvedbe projekta; upoštevani kazalniki v okviru te skupine so: finančna neto sedanja vrednost (NSV) projekta finančna interna stopnja donosa (IRR) projekta diskontirana doba vračanja sredstev finančna neto sedanja vrednost (NSV) realnih (dejanskih) denarnih tokov občine 6. Ekonomska (CBA oz. družbeno-ekonomska) upravičenost izvedbe projekta; upoštevani kazalniki v okviru te skupine so: ekonomska neto sedanja vrednost (NSV) realnih (dejanskih) denarnih tokov občine ekonomska neto sedanja vrednost (NSV) projekta Izbor optimalne variante smo izvedli na podlagi zgoraj navedenih skupin meril za vse možne variante izvedbe projekta. Za posamezno skupino meril smo uporabljali primerne ponderje, glede na pomen posamične skupine v skupni oceni variante. Ponder za skupino meri I znaša 30,0%, za skupino meril V. znaša 20,0%, za skupino meril II., III. znaša 15,0%, za skupino meril IV. in VI. pa 10,0%, kar je razvidno tudi iz tabele 4 v nadaljevanju tega poglavja. Kot smo že navedli, ima vsaka skupina meril različno število kazalnikov. Kazalniki v posamezni skupini so si med seboj enakovredni, zato lahko pri sami oceni boljšega kazalnika v okviru posamezne skupine izvedemo enostavno točkovanje od 0 do 2 točk, in sicer najboljša varianta pri posameznem kazalniku dobi 2 točki, najslabša pa 0 točk. V primeru enakovrednega rezultata kazalnika, si variante točke delijo. Pri opisnih ocenah, je bila v primeru, da so vse alternative ustrezale merilom oziroma rešitvam, upoštevana boljša varianta in je tako tudi prejela višjo oceno. Na koncu seštejemo število točk posamezne variante v vsaki skupini meril. Število točk v okviru posamezne skupine ponderiramo in dobimo varianto z večjim številom točk, ki je po naših kriterijih boljša oz. optimalna varianta izvedbe projekta. Stran 13

22 Izbor optimalne variante izvedbe projekta V tabeli 4 je predstavljena primerjava možnih variant izvedbe projekta. Na podlagi dobljenih rezultatov vidimo, da je varianta»z investicijo«2 (t.j. izvedba projekta po modelu JZP) najbolje ocenjena med vsemi obravnavanimi variantami in predstavlja optimalno varianto izvedbe projekta. Navedena varianta»z investicijo«2 pa zahteva spremembo oz. sprejetje novega občinskega odloka in izvedbo javnega razpisa za podelitev koncesije storitev po modelu javno-zasebnega partnerstva. Na drugem mestu je varianta»z investicijo«1 (t.j. izvedba projekta z lastnimi proračunskimi sredstvi Občine Postojna). Tabela 4: Ocena in izbor optimalne variante investicijskega projekta v okviru DIIP-a. Zbirni prikaz rezultatov / Meril PRIMERJAVA OBRAVNAVANIH VARIANT v okviru DIIPa (s posodobljenimi podatki) Vrednost kazalnika št. točk Vrednost kazalnika št. točk Vrednost kazalnika št. točk POTREBNA FINANČNA SREDSTVA ZA IZVEDBO PROJEKTA IN STROŠKOVNA UČINKOVITOST 30,0% 3,5 5,5 6,0 VREDNOST PROJEKTA (v EUR z DDV), ki bremeni občinski proračun 0,00 EUR 2, ,03 EUR 0, ,44 EUR 1,0 PRIHRANEK NA STROŠKIH ENERGIJE IN VZDRŽEVANJA (NA LETNI RAVNI) v EUR z DDV 0,00 EUR 0, ,76 EUR 1, ,19 EUR 2,0 Delež prihranka na stroških energije in vzdrževanja (v %) 0,0% / 48,3% / 55,8% / LETNI STROŠKE ENERGIJE IN VZDRŽEVANJA PO IZVEDBI INVESTICIJSKIH UKREPOV (v EUR z DDV) ,61 EUR / ,85 EUR / ,41 EUR / LETNI STROŠKI UPRAVLJANJA, ENERGETSKEGA KNJIGOVODSTVA, ZAVAROVANJA IPD. (bremeni občinski proračun) np 0, ,64 EUR 1,0 0,00 EUR 2,0 Plačilo zajamčenega zneska zasebnemu partnerju na podlagi pogodbe JZP (v EUR z DDV) 0,00 EUR 1,5 0,00 EUR 1, ,54 EUR 0,0 LETNI DENARNI TOK (ODLIV) OBČINE v času koncesijske dobe 12 let ,61 EUR 0, ,49 EUR 2, ,95 EUR 1,0 IZVEDLJIVOST PROJEKTA IN NJEGOVO TVEGANJE 15,0% 0,0 4,5 4,5 ČASOVNA IZVEDLJIVOST PROJEKTA / 0,0 KRAJŠE OBDOBJE 1,5 KRAJŠE OBDBOJE 1,5 IZVEDLJIVOST PROJEKTA (dokumentacija, finančna sredstva, dovoljenja, odloki ipd.) / 0,0 DOBRO 2,0 SREDNJE 1,0 ANALIZA TVEGANJ (predvsem za doseganje predvidenih prihrankov, kvalitete izvedbe) VEČJE TVEGANJE 0,0 SREDNJE TVEGANJE 1,0 MANJŠE TVEGANJE 2,0 OKOLJEVARSTVENI VIDIK IN ENERGETSKA UČINKOVITOST 15,0% 0,0 5,0 7,0 VARSTVO OKOLJA IN SKRB ZA VARSTVO UPORABNIKOV IN OKOLIŠKIH PREBIVALCEV SLABA 0,0 DOBRO 1,5 DOBRO 1,5 ENERGETSKA UČINKOVITOST PRENOVLJENEGA OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE (letni stroški EE za JR) ,20 EUR 0, ,89 EUR 1, ,72 EUR 2,0 ENERGETSKA UČINKOVITOST PRENOVLJENEGA OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE (letni prihranek kwh/leto) 0,0 0, ,6 1, ,6 2,0 SKRB ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ NE 0,0 DA 1,5 DA 1,5 USKLAJENOST PROJEKTA S PREDPISI, CILJI, OBČINSKIMI AKTI, ODLOKI IPD. 10,0% 1,5 5,5 5,0 POTREBA PO SPREMEMBI OBČINSKEGA ODLOKA, AKTA IPD. NE 1,5 NE 1,5 DA 0,0 USKLAJENOST PROSTORSKIH IN INFRASTRUKTURNIH REŠITEV NE 0,0 DA 1,5 DA 1,5 LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA JAVNO RAZSVETLJAVO NA PREBIVALCA (kwh/prebivalca) 82,24 0,0 41,29 1,0 36,74 2,0 USKLAJENOST S CILJI OBČINE IN DRŽAVE TER S PREDPISI IN SODOBNIMI STANDARDI NE 0,0 DA 1,5 DA 1,5 FINANČNA ANALIZA 20,0% 0,0 5,0 7,0 FINANČNA NETO SEDANJA VREDNOST - NSV PROJEKTA np 0, ,93 EUR 1, ,51 EUR 2,0 FINANČNA INTERNA STOPNJA DONOSA - ISD (IRR) PROJEKTA np 0,0 10,01% 1,0 114,52% 2,0 FINANČNA RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST - RNSV PROJEKTA np / 0,44 EUR / 16,42 EUR / DOBA VRAČANJA SREDSTEV (v letih) np 0,0 10,4 1,0 0,9 2,0 FINANČNA NETO SEDANJA VREDNOST - NSV (Dejanskih denarnih tokov občine) ,31 EUR 0, ,38 EUR 2, ,89 EUR 1,0 EKONOMSKA (CBA) ANALIZA 10,0% 0,0 2,0 4,0 EKONOMSKA NETO SEDANJA VREDNOST - NSV (Denarnega toka občine z upoštevanjem CBA) np 0, ,91 EUR 1, ,32 EUR 2,0 EKONOMSKA NETO SEDANJA VREDNOST - NSV PROJEKTA np 0, ,10 EUR 1, ,74 EUR 2,0 SKUPAJ ŠTEVILO TOČK 100,0% 1,2 4,8 5,8 Ponder Varianta "brez investicije" Varianta "z investicijo" 1 (Lastna izvedba) Varianta "z investicijo" 2 (JZP) Sklep izbora optimalne variante izvedbe projekta Po primerjavi variant»brez investicije«in»z investicijo«lahko zaključimo, da le izpeljava ene izmed variant»z investicijo«omogoča doseganje zastavljenih splošnih in specifičnih ciljev, ki so navedeni v poglavju 4.1. Primerjava variant pokaže, da je varianta»z investicijo«(ne glede katera) razvojno bolj smiselna, saj v širše okolje prinese pomembne družbeno-ekonomske koristi, kar upravičuje vlaganja javnih sredstev. Hkrati pa izvedba ne glede katere variante»z investicijo«uresničuje cilje in strategije razvojnih strategij in politik na občinski, državni in EU ravni ter izpolnjuje vse zakonske zahteve. Varianta»z investicijo«(obe pod-varianti) je boljša od variante»brez investicije«, saj je glede na trende in glede na potrebe z vidika investitorja Občine Postojna veliko bolj sprejemljiva, kot optimalna varianta»z investicijo«pa se je pokazala varianta»z investicijo«2 (t.j. izvedba projekta po modelu JZP). Varianta»brez investicije«se je že na samem začetku pokazala kot neprimerna oz. neustrezna. Varianta»brez investicije«ne rešuje obstoječe problematike neprimernega omrežja javne razsvetljave (t.j. javne infrastrukture) na območju Občine Postojna. Leta ni v skladu z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki ne dovoljuje takšnih svetilk, ki so trenutno nameščene v občini. Poleg neskladnosti z zakonodajo so svetilke energetsko potratne in Stran 14

23 imajo ob istem efektu osvetljevanja večjo porabo električne energije, kar ne predstavlja le stroškovno neučinkovitost, temveč tudi povečane emisije CO2. Varianta»brez investicije«tudi ni v skladu z občinskimi, regijskimi, državnimi in EU strategijami in politikami ter ne uresničuje ciljev projekta. Varianta»brez investicije«pa pomeni tudi višje operativne stroške upravljanje in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave, predvsem z vidika stroškov električne energije in vzdrževanja. Že samo s tega vidika je veliko boljša varianta»z investicijo«(obe varianti). Varianta»z investicijo«(obe varianti) pa tudi omogoča uresničevanje strateških ciljev občine, regije, države in EU in je tako bolj usklajena z občinskimi, regijskimi, državnimi in EU strategijami in cilji, z veljavnimi zakonskimi predpisi in normativi kot varianta»brez investicije«. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da varianta»brez investicije«ni sprejemljiva. Z izvedbo variante»z investicijo«se bo izboljšala energetska učinkovitost omrežja javne razsvetljave, izboljšani bodo bivanjski pogoji v občini, izboljšana bo prometna varnost, zmanjšalo se bo onesnaževanje okolja (zmanjšano svetlobno onesnaževanje) ter povečala se bo skrb za naravno okolje in prostoživeče živalske vrste. Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da je izvedba investicijskega projekta pod varianto»z investicijo«nujno potrebna oziroma, da varianta»brez investicije«ne rešuje problema na dolgoročno vzdržen način ter dolgoročno prinaša mnogo več negativnih učinkov v primerjavi z investicijskimi stroški, predvidenimi v varianti»z investicijo«. Glede na vse ugotovitve, se je za najprimernejšo, optimalno varianto izkazala varianta»z investicijo«(ne glede katero pod-varianto se izvede). Varianta»brez investicije«pa je prepoznana kot neprimerna oz. neustrezna. Namreč le s pristopom k izvedbi investicijskega projekta (varianta»z investicijo«) se bodo izpolnila vsa pričakovanja in zastavljeni cilji, ki so navedeni v tem dokumentu. Varianta»z investicijo«bo občini in krajanom prinesla mnoge koristi, ki se kažejo na dolgi rok in jih je težko ustrezno ovrednotiti, saj ima večina teh koristi indirekten vpliv na blagostanje prebivalstva ter razvoj mesta, naselij in občine. Varianta»z investicijo«(ne glede katera se izvede) je boljša od variante»brez investicije«, saj je glede na obstoječo problematiko in glede na trende in razvojne možnosti ter potrebe z vidika investitorja oz. nosilca projekta Občine Postojna veliko bolj sprejemljiva. Med obravnavanima pod-variantama variante»z investicijo«pa se je kot optimalna varianta pokazala varianta»z investicijo«2 (t.j. izvedba projekta po modelu JZP). Zaradi vsega navedenega v nadaljevanju tega dokumenta (IP) obravnavamo in podrobneje predstavljamo varianto»z investicijo«2 (t.j. izvedba projekta po modelu JZP), saj je optimalnejša z ekonomskega, družbenega in okoljskega vidika kot varianta»brez investicije«in varianta»z investicijo«1 (t.j. izvedba projekta z lastnimi proračunskimi sredstvi Občine Postojna). 1.4 Podatki o odgovornih osebah na investicijskem projektu Odgovorna oseba investitorja/lastnika Odgovorni vodja projekta s strani investitorja Odgovorna oseba s strani izdelovalca investicijske dokumentacije Odgovorna oseba s strani izdelovalca odloka o JZP in pripravljavca razpisne dokumentacije Igor Marentič, župan Občine Postojna Občina Postojna Robert Ozbič, sekretar za področje okolja in prostora Občina Postojna Robert Likar, u.d.i.s. IZS S-1431 NI-BO Robert Likar s.p. Anže Kunovar, univ. dipl. prav. Odvetniška pisarna Kunovar Stran 15

24 1.5 Predvidena organizacija izvedbe investicijskega projekta Za izvedbo investicijskega projekta po modelu JZP je predvidena drugačna organizacija izvedbe projekta kot v primeru lastnega financiranja projekta. Nosilec projekta Občina Postojna bo s svojimi zaposlenimi odgovorni nosilec projekta. Investicijski projekt bo investitor oziroma nosilec projekta (občina) izvajal tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev (izdelava investicijske dokumentacije ter izvedba postopka sprejetja odloka o javnozasebnem partnerstvu (JZP), postopka izbire zasebnega partnerja in izvedba strokovnega nadzora gradnje). Dela se bodo oddala v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) in Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP). Financiranje projekta bo izvedeno s strani javnega partnerja (t.j. Občine Postojna kot nosilca projekta) in s strani zasebnega partnerja (sofinancer projekta in kasnejši upravljavec in vzdrževalec omrežja javne razsvetljave). Pripravo in spremljanje investicijskega projekta bo vodila strokovna skupina nosilca projekta (t.j. javni partner Občina Postojna) v okviru obstoječih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. S strani občine (javnega partnerja) bodo izvedeni vsi postopki za sklenitev javno-zasebnega partnerstva, postopki izbora zasebnega partnerja ter spremljanje same izvedbe investicijskega projekta. Pripravo in spremljanje investicijskega projekta bo občina zagotovila z lastnimi viri v okviru občinske uprave, saj zaposluje ustrezno usposobljen kader, ki že ima ustrezne izkušnje. Odgovorna oseba nosilca projekta je župan Občine Postojna Igor Marentič. Odgovorni vodja za izvedbo celotnega investicijskega projekta je Robert Ozbič, sekretar za področje okolja in prostora, ki je zaposlen na Občini Postojna. Kot vodja investicijskega projekta je/bo odgovoren za njegovo izvedbo oz. pripravo in spremljanje izvajanja projekta. Ključne odločitve glede izvajanja investicijskega projekta bo sprejemal župan Občine Postojna. Pregled, koordinacijo in nadzor nad izvajanjem aktivnosti izdelave investicijske dokumentacije, odloka o JZP, razpisne dokumentacije in samo izvedbo postopka javnega naroča s predvidenim konkurenčnim dialogom je in bo še naprej vodil nosilec projekta (javni partner), in sicer odgovorne osebe za izvedbo investicij na Občini Postojna v sodelovanju z zunanjimi svetovalci-sodelavci. Odgovorni vodja projekta bo redno izvajal vmesne kontrole izvedbe del in oceno porabe sredstev ter nadziral dela zasebnega partnerja. Za pripravo projektne dokumentacije PZI in samo izvedbo projekta bo odgovoren izbrani zasebni partner, ki jo bo moral javni partner pred pričetkom izvedbe potrditi. Ob zaključku investicijskega projekta bo odgovorni vodja projekta pripravil zaključno vsebinsko in finančno poročilo o izvedenem projektu v sodelovanju z zasebnim partnerjem. Za izdelavo študij, analiz in pripravo razpisne in investicijske dokumentacije ter za izvedbo strokovnega nadzora gradnje so bili in bodo tudi v prihodnje s strani investitorja/nosilca projekta in vodje investicijskega projekta najeti zunanji izvajalci/sodelavci. Ostali zunanji koordinatorji niso predvideni. Podrobnejša razčlenitev aktivnosti in organizacija izvedbe investicijskega projekta je predstavljena v poglavju 11.2 tega dokumenta. Organizacija izvedbe investicijskega projekta je že v teku. Do sedaj opravljena dela so sledeča: Prejeta vloga o zainteresiranosti s strani zasebnega partnerja za izvedbo projekta; maj Izdelava in potrditev Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP); maj 2016 junij Izdelava in potrditev Testa upravičenosti izvedbe projekta po modelu JZP I. Faza; junij 2016-julij Priprava odloka o JZP; september 2016 oktober Izdelava investicijskega programa (IP); september Za dokončanje investicijskega projekta je potrebno organizirati in izvesti še sledeče: Potrditev investicijskega programa (IP); oktober Potrditev odloka o JZP; oktober Objava odloka o JZP; november Izvedba postopka izbire zasebnega partnerja; oktober 2016 februar Izvedba prenove omrežja javne razsvetljave s strani zasebnega partnerja; februar 2017-julij Izvedba strokovnega nadzora gradnje s strani javnega partnerja; februar 2017-avgust Predaja izvedenih del namenu in v upravljanje zasebnemu partnerju; avgust Zaključek investicijskega projekta (zaključek financiranja): september Stran 16

25 Spremljanje kazalnikov investicijskega projekta za celotno obdobje trajanja pogodbe z zasebnim partnerjem. 1.6 Ocenjena vrednost investicijskega projekta ter finančna konstrukcija Tabela 5: Vrednost investicijskega projekta po stalnih (= tekočih) cenah, v EUR. Dinamika po letih SKUPAJ VREDNOST INV. PROJEKTA VRSTA STROŠKOV (stalne cene = tekoče cene) brez DDV DDV z DDV STROŠKI IZVEDBE PRENOVE JAVNE RAZSVETLJAVE , , , ,68 SVETILKE IN OSTALI MATERIALI , , , ,10 MONTAŽA IN OSTALE STORITVE , , , ,76 IZDELAVA PID DOKUMENTACIJE , , , ,70 VZPOSTAVITEV ENERGETSKEGA KNJIGOVODSTVA , , , ,12 PRIPRAVA IN VODENJE PROJEKTA Z IZDELAVO PZI DOKUMENTACIJE , , , , ,91 STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE , , , ,44 STROŠKI INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE (DIIP, IP, test JZP) 4.700, , , ,00 OSTALI STROŠKI ZUNANJIH IZVAJALCEV 2.640, , , , ,00 SKUPAJ VREDNOST , , , , ,03 Podrobnejša specifikacija vrednosti investicijskega projekta in dinamika nastajanja investicijskih stroškov je predstavljena v poglavju 8. V tabeli 6 so predstavljeni viri financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah. Podrobna finančna konstrukcija investicijskega projekta je predstavljena v poglavju 12. Tabela 6: Viri in dinamika financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah, v EUR. Dinamika po letih SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA v EUR z DDV % LASTNI VIRI: PRORAČUNSKA SREDSTVA OBČINE POSTOJNA 8.954, , ,44 5,2% DRUGI VIRI: ZASEBNI PARTNER , , ,40 94,8% SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA , , ,84 100,0% Informativni prikaz povračljivega DDV zasebnega partnerja 2.578, , ,19 Skupaj , , ,03 Predvidena struktura financiranja investicijskega projekta po tekočih cenah je: 5,2% lastni, proračunski viri Občine Postojna (28.532,44 EUR) 94,8% drugi viri, izbrani zasebni partner ( ,40 EUR); povračljivi DDV zasebnega partnerja znaša ,19 EUR 1.7 Zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti izvedbe investicijskega projekta Upravičenost izvedbe investicijskega projekta smo merili tako, da smo izračunali realne (dejanske) denarne tokove občine v okviru finančne in ekonomske analize (ASK-Analizo stroškov in koristi) javnega partnerja (občine) in zasebnega partnerja ter za»projekt«z vidika občine (javnega partnerja), kot razmerje med predvidenimi prihranki in stroški projekta po letih, in zanj izračunali pripadajoče dinamične in statične kazalnike upravičenosti le-tega. Pri analizi smo skušali ugotoviti, kakšne finančne in ekonomske rezultate (rezultate na podlagi ASK) bo prinesel investicijski projekt tako z vidika»projekta«kot tudi z vidika realnih (dejanskih) denarnih tokov občine (javnega partnerja). V okviru ugotavljanja upravičenosti investicijskega projekta smo izdelali tudi»konsolidirano«finančno in ekonomsko analizo, ki vključuje denarne tokove tako javnega kot tudi zasebnega partnerja, skladno z navodili Evropske komisije in Uredbami EU za kohezijsko obdobje Stran 17

26 Tabela 7: Zbirni prikaz osnovnih podatkov o projektu. OSNOVNI PODATKI PROJEKTA NETO VREDNOST INV. PROJEKTA po TEKOČIH CENAH (v EUR brez DDV in ostalih davkov) ,65 EUR BRUTO VREDNOST INV. PROJEKTA po TEKOČIH CENAH (v EUR z DDV in ostalimi davki) ,03 EUR VREDNOST INV. PROJEKTA po TEKOČIH CENAH z nepovračljivim DDV in davki, ki jih nosi zasebni partner ,84 EUR TRAJANJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA 06/ /2017 UPOŠTEVANA EKONOMSKA DOBA 15 let PREDVIDENA KONCESIJSKA DOBA 12 let Viri financiranja LASTNI VIRI: PRORAČUNSKA SREDSTVA OBČINE POSTOJNA ,44 EUR DRUGI VIRI: ZASEBNI PARTNER ,40 EUR Informativni prikaz povračljivega DDV zasebnega partnerja ,19 EUR REALIZIRANI FIZIČNI CILJI/KAZALNIKI OPERACIJE Kazalniki učinka ob zaključku operacije ŠTEVILO ZAMENJANIH IN SANIRANIH SVETILK v omrežju javne razsvetljave svetilk VZPOSTAVITEV ENERGETSKEGA KNJIGOVODSTVA IN DOLGOROČNEGA UPRAVLJANJA IN VZDRŽEVANJA OMREŽJA Kazalniki rezultata projekta po zaključku projekta LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA JAVNO RAZSVETLJAVO NA PREBIVALCA 36,74 kwh/preb. LETNI PRIHRANEK NA STROŠKIH ELEKTRIČNE ENERGIJE in VZDRŽEVANJA 55,8% LETNA PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA JAVNO RAZSVETLJAVO PO PRENOVI ,0 kwh/leto LETNI STROŠEK ELEKTRIČNE ENERGIJE IN VZDRŽEVANJA PO PRENOVI (v EUR z DDV) ,41 EUR LETNI PRIHRANEK NA STROŠKIH ELEKTRIČNE ENERGIJE in VZDRŽEVANJA (v EUR z DDV) ,19 EUR Rezultati finančne analize tako realnega (dejanskega) denarnega toka javnega partnerja (občine) kot tudi»konsolidirane finančne analize«, ki upošteva tako realne denarne tokove javnega in zasebnega partnerja skupaj, v okviru katerih so bili upoštevani le finančni denarni tokovi, so pokazali, da je obravnavani projekta s tega vidika v obeh primerih finančno nerentabilen in s tem tudi neupravičen za izvedbo, zato se ga je posledično upravičevalo na podlagi širših družbeno-ekonomskih koristi oziroma z izvedbo ekonomske analize (CBA/ASK- Analize stroškov in koristi), saj le-ta predstavlja vlaganja v javno infrastrukturo (omrežje javne razsvetljave) in ga zato ne moremo primerjati s tržnimi kazalniki upravičenosti izvedbe projektov. Rezultati»Finančne analize projekta«, ki upošteva le razmerja med predvidenimi prihranki in stroški po letih z vidika občine (javnega partnerja), pa so pokazali, da je obravnavani investicijski projekt rentabilen in upravičen za izvedbo, saj večina izračunanih finančnih kazalnikov dosega vrednosti, ki potrjujejo upravičeno izvedbo projekta. Rezultati»finančne analize zasebnega partnerja«pa so pokazali, da je ob predpostavkah, ki so bile upoštevane v tem dokumentu, njegova finančna neto sedanja vrednost pozitivna, da finančna interna stopnja donosa znaša 10,22% in da se mu vlaganja v 12 letni koncesijski dobi povrnejo. Rezultati ekonomske (CBA/ASK) analize tako ekonomskega dejanskega denarnega toka javnega partnerja (občine) kot tudi»ekonomske analize projekta«in»konsolidirane ekonomske analize«, v okviru katere se je upoštevalo tudi širše družbeno-ekonomske koristi projekta, so pokazali, da je obravnavani investicijski projekt po vseh treh izvedenih ekonomskih analizah rentabilen in upravičen za izvedbo, kar so potrdili vsi izračunani ekonomski kazalniki, saj vsi dosegajo vrednosti, ki potrjujejo upravičeno izvedbo investicijskega projekta. Na podlagi dobljenih rezultatov ekonomske analize smo prišli do sklepa/potrditve, da je izvedba investicijskega projekta ekonomsko upravičena oz. upravičena na podlagi CBA (ASK-Analize stroškov in koristi), saj je njegova izvedba družbeno ekonomsko koristna. Če pa upoštevamo še vse koristi, ki se jih ne da denarno ovrednotiti in bi jih prinesla izvedba investicijskega projekta, ter vse stroške v primeru njegove neizvedbe vidimo, da je na podlagi ASK-Analize stroškov in koristi (ekonomske analize), smiselno in ekonomsko upravičeno izvesti investicijski projekt»prenova in upravljanje omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna«po modelu JZP. Stran 18

27 Tabela 8: Zbirni prikaz rezultatov izvedene finančne in ekonomske analize. FINANČNA ANALIZA Finančni realni, denarni tok občine (javnega partnerja) Finančna analiza "projekta" z vidika občine (javnega partnerja) Finančna analiza "zasebnega partnerja" Konsolidirana Finančna analiza "javnega in zasebnega partnerja" FINANČNA NETO SEDANJA VREDNOST - FNPV ,84 EUR ,57 EUR ,46 EUR ,81 EUR FINANČNA INTERNA STOPNJA DONOSA - FIRR firr < 0,0% 102,96% 10,22% firr < 0,0% FINANČNA NETO SEDANJA VREDNOST KAPITALA - FNPV(K) ,84 EUR ,94 EUR / / FINANČNA INTERNA STOPNJA DONOSA KAPITALA - FIRR(K) FIRR(K) < 0,0% FIRR(K) < 0,0% / / FINANČNA MODIFICIRANA INTERNA STOP.DONOSA - MISD -100,00% 26,53% 6,14% -24,68% FINANČNA RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST - RNSV -76,78 EUR 14,68 EUR 0,37 EUR -2,75 EUR FINANČNI KOEFICIENT K/S 0,000 8,207 1,532 0,505 DISKONTIRANA DOBA VRAČANJA (v letih) / 1,0 11,7 / ENOSTAVNA DOBA VRAČANJA (v letih) / 0,7 9,3 / EKONOMSKA ANALIZA Ekonomski realni denarni tok občine (javnega partnerja) Ekonomska analiza "projekta" z vidika občine (javnega partnerja) Konsolidirana Ekonomska analiza "javnega in zasebnega partnerja" EKONOMSKA NETO SEDANJA VREDNOST - ENPV ,32 EUR ,73 EUR ,35 EUR EKONOMSKA INTERNA STOPNJA DONOSA - EIRR 2077,98% 2671,01% 30,49% EKONOMSKA NETO SEDANJA VREDNOST KAPITALA - ENPV(K) ,32 EUR ,23 EUR / EKONOMSKA INTERNA STOPNJA DONOSA KAPITALA -EIRR(K) 2077,98% 5562,85% / EKONOMSKA MODIFICIRANA INTERNA STOP. DONOSA - MISD 19,18% 44,98% 13,19% EKONOMSKA RELATIVNA NETO SEDANJA VREDNOST - RNSV 9,08 EUR 53,51 EUR 1,75 EUR EKONOMSKI KOEFICIENT K/S 1,122 24,705 1,412 DISKONTIRANA DOBA VRAČANJA (v letih) 1,6 0,3 5,8 ENOSTAVNA DOBA VRAČANJA (v letih) 1,2 0,2 4,4 Stran 19

28 2 PODATKI O INVESTITORJU OZIROMA NOSILCU PROJEKTA, SOINVESTITORJU, IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN UPRAVLJAVCU TER NAVEDBA STROKOVNIH DELAVCEV OZIROMA SLUŽB ODGOVORNIH ZA PRIPRAVO IN NADZOR 2.1 Podatki o investitorju oziroma nosilcu projekta (javni partner) Naziv OBČINA POSTOJNA Naslov Ljubljanska cesta Postojna Odgovorna oseba Igor Marentič Župan Občine Postojna Telefon Telefax Spletna stran Matična številka obcina@postojna.si Davčna številka SI Transakcijski račun SI odprt pri Banki Slovenije Žig in podpis Vodja projekta Telefon Robert Ozbič Sekretar za področje okolja in prostora robert.ozbic@postojna.si Žig in podpis 2.2 Podatki o soinvestitorju (zasebni partner) Bodoči soinvestitor (zasebni partner) ob izdelavi IP-a še ni znan, saj bo izbran v nadaljnjem postopku izvedbe javno-zasebnega partnerstva. Stran 20

29 2.3 Podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije Naziv Naslov Vipavska cesta Ajdovščina Odgovorna oseba NI-BO Podjetniško svetovanje Robert Likar s.p. Robert Likar, univ. dipl. inž. str. Telefon +386 (0) Spletna stran Matična številka robert.likar@nibo-es.si Davčna številka SI Transakcijski račun SI odprt pri Sparkasse d.d. Žig in podpis 2.4 Podatki o upravljavcu Trenutni upravljavec omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna je Občina Postojna. Bodoči upravljavec (zasebni partner) ob izdelavi IP-a še ni znan, saj bo izbran v nadaljnjem postopku izvedbe javno-zasebnega partnerstva. Upravljavec bo izbran skladno z Zakonom o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 s spremembami) ob uporabi ZGJS in ZJN Strokovni delavci in službe odgovorni za pripravo, izvedbo in nadzor Odgovorna oseba investitorja/lastnika Odgovorni vodja projekta s strani investitorja Odgovorna oseba s strani izdelovalca investicijske dokumentacije Odgovorna oseba s strani izdelovalca odloka o JZP in pripravljavca razpisne dokumentacije Igor Marentič, župan Občine Postojna Občina Postojna Robert Ozbič, sekretar za področje okolja in prostora Občina Postojna Robert Likar, u.d.i.s. IZS S-1431 NI-BO Robert Likar s.p. Anže Kunovar, univ. dipl. prav. Odvetniška pisarna Kunovar Stran 21

30 3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA S PRIKAZOM POTREB IN RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO 3.1 Povzetek obstoječega stanja omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna Financiranje investicij na področju javnega sektorja je posebej izpostavljeno, saj sredstev za ustrezno investicijsko vzdrževanje in prenovo javne infrastrukture primanjkuje. Posledica tega je iztrošena in energetsko potratna javna infrastruktura, kar še posebej velja za svetila javne razsvetljave v Občini Postojna. Stroški rabe energije in vzdrževanja tako iz leta v leto naraščajo. V preteklosti se je infrastruktura javne razsvetljave v Občini Postojna gradila na območjih, ki so se najbolj širila in je bil pretok ljudi ter prometa največji. Večji pretok ljudi in prometa posledično povzroča tudi večji potencial za nesreče ter kriminal, zato je bilo potrebno z javno razsvetljavo delno omiliti oz. preprečiti te posledice. Ruralna (podeželska) področja občine so se postopoma osvetljevala, ker je bil tam tudi pretok ljudi ter prometa manjši. Večji del javne razsvetljave v mestu in v večjih naseljih je bil izdelan z upoštevanjem svetlobno-tehničnih standardov, delno pa tudi kot orientacijska razsvetljava, kjer so bile manjše zahteve glede prometa. Na slednjih področjih so predvsem osvetljena konfliktna področja (križišča, krožišča, pločniki, sprehajalne poti ). Tabela 9: skupaj instalirana moč Podatki o letni rabi in stroških energije in stroškov vzdrževanja omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna v referenčnem letu ,5832 kw poraba električne energije letna poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca letni strošek električne energije za javno razsvetljavo letni strošek vzdrževanja javne razsvetljave skupaj letni stroški za javno razsvetljavo število svetilk v omrežju javne razsvetljave število obstoječih svetilk omrežja javne razsvetljave, ki so v skladu z Uredbo glede 0% svetlobnega toka navzgor število obstoječih svetilk omrežja javne razsvetljave, ki so po Uredbi neustrezne in jih je potrebno zamenjati (vključene v projekt) število obstoječih svetilk omrežja javne razsvetljave, ki so energetsko potratne in potrebne zamenjave (vključene v projekt) ,6 kwh/leto 82,24 kwh/prebivalca ,20 EUR z DDV ,02 EUR brez DDV ,40 EUR z DDV ,20 EUR brez DDV ,61 EUR z DDV ,22 EUR brez DDV svetilk svetilk (52,4% vseh svetilk) svetilk (47,6% vseh svetilk) 182 svetilk (8% vseh svetilk) Iz zgornje tabele vidimo, da je v letu 2015 letna poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca znašala 82,24 kwh/prebivalca, kar pa zelo presega mejno, predpisano ciljno vrednost iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki znaša 44,5 kwh/prebivalca. Na območju občine Postojna je v omrežju javne razsvetljave nameščenih svetilk, toda le svetilk (t.j. 52,4% vseh svetilk v omrežju) je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uredba določa, da se za javno razsvetljavo smejo uporabljati le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0,0%. Stran 22

31 V omrežju javne razsvetljave je na območju občine 108 prižigališč, ki so hkrati tudi odjemna mesta z vgrajenimi obračunskimi števci električne energije. Zaradi specifične gradnje in širitve omrežja javne razsvetljave so moči po posameznih prižigališčih različne. Za obstoječe omrežje javne razsvetljave je danes uporabljen večji nabor različnih svetilk in sijalk, kar je posledica postopne izgradnje in postopne širitve omrežja javne razsvetljave ter ustrezne prilagoditve oblike novih elementov trenutno vgrajenim. Širitev omrežja javne razsvetljave je na območju občine Postojna potekala brez predhodnih strokovnih študij. Omrežje javne razsvetljave se mora redno vzdrževati, obnavljati in po potrebi tudi modernizirati z vidika upoštevanja gospodarnosti vzdrževanja in varnega odvijanja prometa. Na področjih, kjer so vgrajene svetilke, ki so energijsko neučinkovite in niso v skladu z Uredbo, je smiselno pretehtati možnost zamenjave takšne razsvetljave z novo, sodobnejšo. Glede na obstoječe stanje je bilo ugotovljeno, da je velik del omrežja javne razsvetljave v neskladju z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja ter tudi energetsko neučinkovit. Posledično se je na podlagi analize izdelalo predlog zamenjav obstoječih svetilk. Glavna vodila pri iskanju ekvivalentov obstoječim svetilkam in implementaciji novih tehnologij so bila: - zmanjšati trenutno porabo električne energije, - izboljšati osvetljenost poti, cest ipd., - omejiti bleščanje in s tem izboljšati prometno varnost, - uporabiti svetlobne vire s primerno barvno temperaturo, - zadostiti pogojem Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 3.2 Razlogi za investicijsko namero Javna razsvetljava je dobrina brez katere si življenja v današnjem času skoraj ne predstavljamo. V današnjem času, ko vedno bolj potrebujemo občutek varnosti, nam javna razsvetljava pomaga zagotavljati povečano varnost v prometu in splošno varnosti pešcev ter infrastrukture pred morebitnimi vandali. Hkrati pa ne smemo zanemariti tudi negativnega vpliva, ki ga lahko povzroči nepravilno izvedena javna razsvetljava (povečana raba energije ter svetlobno onesnaževanje). Rast inštalirane moči zaradi energetsko neučinkovite javne razsvetljave in povečevanja obsega javne razsvetljave se odraža v povečanju rabe energije in večjih stroških. Prav tako neučinkovita in zastarela javna razsvetljava, ki povzroča svetlobno onesnaževanje okolja, ogroža tudi določene živalske vrste (predvsem žuželke, ptice in netopirje), saj moti njihov življenjski ritem. Slovenija je, kot ostale Evropske države, pristopila k boju proti podnebnim spremembam in hkrati varovanju okolja in živalskih vrst. Energetska učinkovitost je ena izmed temeljnih usmeritev pri boju proti podnebnim spremembam, zato tudi vrsta resolucij, strategij ter ostalih dokumentov, ki jih je Slovenija sprejela, spodbuja energetsko učinkovitost na vseh področjih med drugim tudi na javni razsvetljavi. Slovenija je, ena izmed redkih Evropskih držav, ki je resneje pristopila k reševanju problematike svetlobnega onesnaževanja okolja. Zadala si je ambiciozne cilje, da bo do leta 2016 vsa razsvetljava skladna z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja oz. ne bo povzročala osvetljevanja nad vodoravnico. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je osnova za omejevanje negativnih posledic razsipane svetlobe. Z omejevanjem oz. preprečevanjem svetlobnega onesnaževanja pozitivno vplivamo na zmanjševanje negativnih vplivov na živalske vrste in ljudi. Omrežje javne razsvetljave se je v občini gradilo desetletja. V tem obdobju je tehnologija svetilk zelo napredovala in danes sodobne svetilke rabijo le nekaj 10% energije za isti svetlobni učinek, kot je potrebujejo tehnološko zastarele svetilke. Osnovni, ključni razlog za investicijsko namero je neskladnost obstoječega stanja omrežja javne razsvetljave na območju občine Postojna z zakonskimi zahtevami oziroma z zahtevami iz Uredbe o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Le-ta določa prilagoditev obstoječih svetilk javne razsvetljave z naslednjo dinamiko: Stran 23

32 - Obstoječo razsvetljavo ustanov in športnih igrišč je treba prilagoditi določbam uredbe najpozneje do 31. decembra Obstoječo razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam uredbe najpozneje do 31. decembra Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam uredbe najpozneje do 31. decembra Pri zamenjavi svetilk za razsvetljavo cest in javnih površin je dovoljena naslednja dinamika: Prilagoditev obstoječe razsvetljave mora potekati postopoma tako, da je najmanj 25% svetilk obstoječe razsvetljave prilagojeno zahtevam uredbe do 31. decembra 2011 in najmanj 50% svetilk obstoječe razsvetljave do 31. decembra Uredba o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja določa tudi prekrške, v kolikor se obstoječe javne razsvetljave ne prilagodi v predpisanih rokih. Z globo od do EUR se za prekršek kaznuje upravljavec razsvetljave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik; z globo od 800 do EUR se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca razsvetljave. Drugi pomemben razlog za investicijsko namero so potencialni prihranki na električni energiji in posledično stroških električne energije (t.j. povečanje energetske učinkovitosti omrežja javne razsvetljave z zamenjavo tehnološko zastarelih in potratnih svetilk z vgradnjo sodobnih, energetsko varčnih in okolju prijaznih svetilk ter krmilnikov za regulacijo opreme). Le-te se lahko doseže po prenovi neučinkovitega obstoječega omrežja javne razsvetljave na celotnem območju občine Postojna. Dodatni prihranek električne energije dosežemo z uporabo regulacije javne razsvetljave, kjer ob določeni uri zmanjšamo tok sijalk in s tem porabo električne energije. Za ustrezno izbiro tipa regulatorja je potrebno poznati vrsto in število obstoječih svetilk. Prihranki električne energije pri uporabi regulatorja so lahko tudi do 30%. Ostali razlogi za investicijsko namero so: implementacija evropskih in nacionalnih/državnih programov in strategij na področju izboljšanja prometne varnosti in varovanja okolja ter regionalnega razvoja; izboljšanje dostopnosti do gospodarskih subjektov na območju občine; izboljšanje prometne varnosti; ohranjanje poseljenosti območja; izboljšanje kvalitete življenja občanov; izboljšanje javne infrastrukturne opremljenosti občine; zmanjšanje emisij CO2 in posledično prispevanje k čistejšemu okolju; zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja okolja in posledično zmanjšanja negativnih vplivov na živalske vrste in ljudi; povečanje okoljske ozaveščenosti ciljnih skupin (občanov, lokalnih skupnosti). Stran 24

33 4 OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA TER USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI 4.1 Razvojne možnosti in cilji investicijskega projekta Javna razsvetljava se je v Občini Postojna gradila desetletja. V tem obdobju je tehnologija svetilk zelo napredovala in danes sodobne svetilke rabijo le nekaj 10% energije za isti svetlobni učinek, kot je potrebujejo tehnološko zastarele svetilke. Slovenija je, kot ostale Evropske države, pristopila k boju proti podnebnim spremembam. Energetska učinkovitost je ena izmed temeljnih usmeritev pri boju proti podnebnim spremembam, zato tudi vrsta resolucij, strategij ter ostalih dokumentov, ki jih je Slovenija sprejela, spodbuja energetsko učinkovitost in temeljito energetsko sanacijo. Slovenija je, ena izmed redkih Evropskih držav, ki je resneje pristopila k reševanju problematike svetlobnega onesnaževanja okolja. Zadala si je ambiciozne cilje, da bo do leta 2016 vsa razsvetljava skladna z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja oz. ne bo povzročala osvetljevanja nad vodoravnico. Z omejevanjem oz. preprečevanjem svetlobnega onesnaževanja pozitivno vplivamo na zmanjšanje zmanjševanje negativnih vplivov na živalske vrste in ljudi. Osnovni namen investicijskega projekta je prenoviti (t.j. energetsko sanirati) obstoječe omrežje javne razsvetljave na območju občine Postojna in s tem ga prilagoditi predpisom s področja varstva okolja ter uvesti nove tehnologije, ki bodo omogočale zmanjšanje rabe električne energije, tekočih in vzdrževalnih stroškov ter emisij CO2. Namen projekta je tudi uvedba energetskega knjigovodstva ter dolgoročnega optimalnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju občine Postojna. Glavni cilj investicijskega projekta je v načrtovanem obdobju na območju občine Postojna prenoviti omrežje javne razsvetljave (zamenjati svetilk) in s tem povečati energetsko učinkovitost omrežja ter vzpostaviti energetsko knjigovodstvo in dolgoročno upravljanje in vzdrževanje omrežja javne razsvetljave. Specifični cilji investicijskega projekta so: zmanjšati porabo in posledično stroške električne energije za potrebe javne razsvetljave ob doseganju boljših svetlobno-tehničnih lastnostih osvetljenih površin; zmanjšati stroške obratovanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave; zmanjšati emisije CO2; prenoviti omrežje javne razsvetljave in zadostiti zahtevam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013), ki navaja, da: - je potrebno obstoječo javno razsvetljavo cest in javnih površin prilagoditi določbam uredbe najpozneje do ; - se smejo za javno razsvetljavo uporabljati le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%; - letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kwh; Splošni cilji investicijskega projekta so: prispevati k zmanjšanju emisij CO2 ter posledično prispevati k čistejšemu okolju; prispevati k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja okolja in posledično k zmanjšanju negativnih vplivov na živalske vrste in ljudi; prispevati k izboljšanju/povečanju prometne varnosti, saj primerne svetilke ne svetijo voznikom v oči, zato ni neprijetnega bleščanja, kar poveča tudi varnost pešcev in ostalih udeležencev v prometu; prispevati k izboljšanju varstva bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin; Stran 25

34 prispevati k boljšemu varovanju narave, predvsem živali, ki jih nočna svetloba moti; ohraniti neokrnjen pogled na nočno nebo; izboljšati kvaliteto bivalnega okolja in življenja občanov; zagotoviti enakovredne bivalne pogoje na celotnem območju občine, predvsem na njenem podeželskem območju; povečati okoljsko ozaveščenost ciljnih skupin (občanov, lokalnih skupnosti); izboljšati javno infrastrukturno opremljenost občine; v skladu z državnimi in evropskimi politikami prispevati k varstvu okolja, h konkurenčnosti in trajnosti območja občine Postojna. 4.2 Usklajenost investicijskega projekta z razvojnimi strategijami in politikami Usklajenost investicijskega projekta z občinskimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti in programi Investicijski projekt je skladen/usklajen z občinskimi razvojnimi potrebami, strategijami, politikami, dokumenti in programi, saj je bil s potrditvijo DIIP-a vključen v Načrt razvojnih programov Občine Postojna za obdobje ter v Proračunu Občine Postojna. Investicijski projekt je skladen/usklajen tudi z razvojnima dokumentoma občine, in sicer z: - Lokalnim energetskim konceptom Občine Postojna, in sicer je skladen z njegovimi usmeritvami in smernicami razvoja energetske učinkovitosti; ter - Vizijo razvoja Občine Postojna»ViSOP«, in sicer je skladen z razvojno vizijo in z njenimi razvojnimi usmeritvami Usklajenost investicijskega projekta z drugimi razvojnimi strategijami, politikami, dokumenti in programi v Sloveniji in EU Investicijski projekt je skladen z usmeritvami in cilji razvojnih strategiji in dokumentov ter z zakonodajo v Sloveniji in EU. Obravnavani investicijski projekt je usklajen/skladen z osnutkom Strategije razvoja Slovenije (SRS) za obdobje (avgust 2013) in vsemi glavnimi dokumenti, ki se nanašajo na projekt, kot so: Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju ; Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/2007, 109/2007, 62/2010 in 46/2013); Nacionalni energetski program za obdobje do leta 2030 Aktivno ravnanje z energijo (NEP); predlog osnutka; Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje (AN URE 2020); Energetsko-podnebni paket Evropske unije; Regionalni razvojni program (RRP) Primorsko-Notranjske regije za obdobje V tabeli 10 je prikazana usklajenost obravnavanega investicijskega projekta z ukrepi in cilji razvojnih strategij, politik, dokumentov in programov v Sloveniji in EU. Stran 26

35 Tabela 10: Razvojna strategija / politika Prikaz usklajenosti investicijskega projekta z razvojnimi strategijami, politikami in programi. STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE (osnutek) OPERATIVNI PROGRAM ZA IZVAJANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE (OP EKP) v obdobju USKLAJENOST investicijskega projekta V Sloveniji med razvojnimi dokumenti najvišjo raven predstavlja Strategija razvoja Slovenije (SRS). Vizija nove strategije je:»slovenija je konkurenčna družba znanja in inoviranja, ki ob spoštovanju okoljskih omejitev zagotavlja blagostanje svojih prebivalcev in postaja model moderne eko regije«. Na podlagi analize stanja, SWOT analize ter upoštevajoč globalne trende, ki postavljajo širši kontekst za delovanje Slovenije, se je identificiralo štiri prioritetna področja na katera se bo osredotočilo v naslednjem obdobju, da se bo lahko izkoristilo razvojne potenciale in priložnosti, ki jih Slovenija ima. Prioritetna področja SRS so: 1. Konkurenčno gospodarstvo 2. Znanje in zaposlovanje 3. Zeleno življenjsko okolje 4. Vključujoča družba Investicijski projekt v energetsko sanacijo omrežja javne razsvetljave na območju občine Postojna je usklajen s SRS, saj se bo s povečano energetsko učinkovitostjo omrežja javne razsvetljave prispevalo k doseganju ciljev razvojne prioritete 3»Zeleno življenjsko okolje«, in sicer k doseganju cilja»zmanjšanje energetske intenzivnosti (poraba energije na enoto BDP)«.. EU si je za trajnostno prihodnost zastavila naslednje cilje: zmanjšanje predvidene porabe energije za 20% do leta 2020; povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije za 20% do leta 2020; zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 20% do leta 2020; notranji trg energije, ki bo dejansko učinkovito koristil vsakemu posamezniku in podjetju; boljša povezanost energetske politike EU z drugimi politikami; boljše mednarodno sodelovanje. Namen evropske energetske politike je spodbujati varnost oskrbe z energijo, trajnostni razvoj in konkurenčnost. Investicijski projekt je skladen z OP EKP , in sicer s prednostno osjo 4:»Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja«: prenosno naložbo 1»Podpora energetski učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi vključno v javnih stavbah in stanovanjskem sektorju«, katera bo prispevala k izboljšanju energetske učinkovitosti v Sloveniji za 20% do leta 2020, skladno z Direktivo 2012/27/EU. Projekt, saj bo pripomogla k doseganju specifičnega cilja 1:»Povečanje učinkovitosti rabe energije v javne sektorju«. prednostno naložbo»spodbujanje proizvodnje in distribucije energije, ki izvira iz obnovljivih virov«in njenim specifičnim ciljem»povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije«ter prednostno naložbo»razvoj in uporaba pametnih distribucijskih sistemov, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih«in njenim specifičnim ciljem»povečanje izkoriščenosti in učinkovitosti energetskih sistemov«. Projekt pa se nanaša in je usklajen s Horizontalnim načelom trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj se bo v OP EKP udejanjal preko načela»onesnaževalca plač«, ki je eno temeljnih načel Zakona o varstvu okolja. Med temi je tudi načelo preventive. Zakon poleg tega določa tudi ekonomske in finančne instrumente varstva okolja in uvaja sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov (TPG) in dovoljenja za izpuščanje le-teh. Za njihovo zmanjšanje v sektorjih izven trgovanja pa je predviden sprejem OP TPG. Napredek pri doseganju državnih ciljev na tem področju bo Slovenija redno spremljala, spodbujala bo ukrepe za URE in OVE in bo tako lažje dosegala cilje glede kakovosti zraka iz Direktive EU 2008/50/ES. Skladno z vsem navedenim vidimo, da je investicijski projekt popolnoma skladen z OP EKP in je njegova izvedba celot obvezna. Tako javni kot tudi zasebni subjekti bosta skozi zakonodajo, ki implementira evropske smernice v slovenski pravni sistem, zavezani k zmanjševanju porabe energije in izvajanju ukrepov za izboljšanje rabe energije. Stran 27

36 UREDBA O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA OKOLJA NACIONALNI ENERGETSKI PROGRAM ZA OBDOBJE DO LETA 2030 AKTIVNO RAVNANJE Z ENERGIJO (NEP) Predlog osnutka Zahteve glede omejevanja svetlobnega onesnaževanja so določene v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uredba določa v 1. členu varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje: ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in drugih nepokritih javnih površin, mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, kjer se izvajajo industrijske, poslovne in druge dejavnosti, mejne vrednosti za svetlost fasad in površin kulturnih spomenikov, pogoje in mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za osvetljevanje objektov za oglaševanje, pogoje usmerjene osvetlitve kulturnih spomenikov, mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo svetilke za razsvetljavo nepokritih površin na varovanih prostorih stavb, način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev te uredbe, prepoved uporabe, če svetloba seva v obliki svetlobnih snopov proti nebu ali površinam, ki svetlobo odbijajo proti nebu, ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje. Po Uredbi je predpisan način osvetljevanja z okolju prijaznimi svetilkami, ciljne vrednosti rabe energije in roki prilagoditve: Za javno razsvetljavo se smejo uporabljati svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kwh. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam uredbe najpozneje do 31. decembra Iz navedenega vidimo, da bo investicijski projekt zasledoval cilje oz. omogočil zagotoviti zahteve glede javne razsvetljave, ki bodo v skladu z Uredbo. Cilji energetske politike v Sloveniji za obdobje 2010 do 2030, ki so med seboj enakovredni, so: zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetskimi storitvami; zagotavljanje okoljske trajnosti in boj proti podnebnim spremembam; zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva in družbe ter razpoložljive in dostopne energije oz. energetskih storitev; socialna kohezivnost. Operativni cilji NEP do leta 2030 glede na leto 2008 so: 1. 20% izboljšanje učinkovitosti rabe energije do leta 2020 in 27% izboljšanje do leta 2030; 2. 25% delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi bruto končne energije do leta 2020 in 30% delež do leta 2030; 3. 9,5% zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz zgorevanje goriv do leta 2020 in 18% zmanjšanje do leta 2030; 4. zmanjšanje energetske intenzivnosti za 29% do leta 2020 in za 46% do leta 2030; 5. zagotavljanje 100% delež skoraj ničelno energetskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do leta 2018; 6. zmanjšanje uvozne odvisnosti na raven ne več kot 45% do leta 2030 in diverzifikacija virov oskrbe z energijo na enaki ali boljši ravni od sedaj; 7. nadaljnje izboljšanje mednarodne energetske povezanosti Slovenije za večjo diverzifikacijo virov energije, dobavnih poti in dobaviteljev ter nadaljnjo integracijo s sosednjimi energetskimi trgi. Investicijski projekt je skladen z operativnimi cilji iz predloga osnutka NEP, predvsem s prvim in drugim ciljem. Prispeval bo k povečanju energetske učinkovitosti, saj bo z energetsko sanacijo omrežja javne razsvetljave zagotovljena ustreznejša in učinkovitejša raba energije. Stran 28

37 AKCIJSKI NAČRT ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST ZA OBDOBJE (AN URE 2020) ENERGETSKO-PODNEBNI PAKET EVROPSKE UNIJE REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM (RRP) PRIMORSKO- NOTRANJSKE REGIJE za obdobje AN URE 2020 je bil izdelan skladno z zahtevami Direktive EU 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. Skladno s 3. členom Direktive 2012/27/EU si Slovenija zastavlja cilj izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020, tako da poraba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio toe (82,86 TWh). Investicijski projekt je skladen s cilji AN URE 2020, saj bo s predvideno energetsko sanacijo JR zagotavljal ustreznejšo in učinkovitejšo rabo energije. Z energetsko-podnebnim paketom želi Evropska unija doseči naslednje: 20% zmanjšanje količine emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter za 30% do leta 2020, v primeru sklenitve obsežnega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah; 20% povečanje deleža obnovljivih virov v rabi energije do leta 2020 vključno s ciljem 10% biogoriv; 20% višjo energetsko učinkovitost do leta 2020; Da bodo cilji doženi se je potrebno pri tem ravnati po načelu pravičnosti v smislu»možnosti in sposobnosti«držav članic EU glede investicij in zagotoviti, da je breme za doseganje cilja pravično porazdeljeno po državah članicah EU. Iz predloga energetsko-podnebnega paketa je razvidno, da mora Slovenija do leta 2020 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za okoli 6% glede na emisije v letu 2005 in sicer tako, da: za 21% zmanjša emisije iz sektorjev, ki so vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi pravicami (EU ETS sektorji). Ker ti sektorji povzročajo za okoli 40% vseh slovenskih emisij toplogrednih plinov, zahtevani ukrep pomeni 8,4% zmanjšanje celotnih slovenskih emisij, lahko za največ 4% poveča emisije iz sektorjev, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi pravicami (ne ETS sektorji), glede na emisije iz teh sektorjev v letu Ker ti sektorji povzročajo za okoli 60% vseh slovenskih emisij toplogrednih plinov, taka možnost dopušča povečanje celotnih slovenskih emisij za okoli 2,4%. V energetsko-podnebnem paketu je Evropska komisija zapisala, da mora Slovenija do leta 2020 povečati rabo OVE iz trenutnih 16% končne energije na 25% končne energije v letu Iz vsega navedenega vidimo, da je investicijski program usklajen s cilji Slovenije in bo pripomogel k njihovemu doseganju. Investicijski projekt je usklajen in zasleduje cilje RRP Primorsko-Notranjske regije Razvojna vizija regije sledi naslednjim zastavljenim vrednotam: odgovorna raba virov, ohranjanje narave, visoka kakovost življenja, konkurenčnost gospodarstva ter vključujoča družba. Vizija se glasi:»s sodelovanjem in odgovorno rabo virov do boljše kakovosti življenja na Zelenem krasu.«razvojna specializacija regije je»zeleni razvoj regije«, ki jo bo dosegla z izvajanjem programov iz treh razvojnih prioritet: konkurenčnost gospodarstva, trajnostni okoljski in infrastrukturni razvoj ter vključujoča družba. Iz vsega navedenega vidimo, da investicijski projekt zasleduje tako vizijo in razvojno specializacijo regije, saj je usklajen s programi in cilji razvojne prioritete 2:»Trajnostni okoljski in infrastrukturni razvoj«, program Infrastruktura (cilj programa: spodbujanje uvajanje učinkovite rabe energije (URE) in dvigovati delež obnovljivih virov energije (OVE)), Ukrep 3:»Energetika«, katerega cilji so nadaljevati z energetsko sanacijo javne infrastrukture, uvesti sistem energetskega knjigovodstva, spodbujati naložbe za rabo obnovljivih virov energije, izvajati ukrepe za učinkovito rabo energije ter ozaveščati javnost o URE. Kot vidimo, bo izvedba projekta pripomogla k doseganju navedenih ciljev. Glede na navedeno vidimo, da je investicijski projekt usklajen z občinskimi, regionalnimi, državnimi ter EU strateškimi razvojnimi cilji, strategijami, politikami in programi ter uresničuje javni interes tako na občinski, regionalni, državni in EU ravni. Stran 29

38 5 ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI 5.1 Opredelitev tržnih možnosti Ocena oziroma analiza tržnih možnosti investicijskega projekta je raziskava, ki podpira različne strateške poslovne odločitve občine, s poudarkom na odločitvah s področja trženja. Analiza tržnih možnosti je proces zbiranja, zapisovanja, razvrščanja in analiziranja podatkov o kupcih, konkurentih in drugih dejavnikih, ki oblikujejo odnose med ponudniki proizvodov in storitev ter njihovimi kupci. Ocena oziroma analiza tržnih možnosti investicijskega projekta je raziskava, ki podpira različne strateške poslovne odločitve občine, s poudarkom na odločitvah s področja trženja. Na tržne možnosti investicijskega projekta navadno v največji meri vplivajo dejavniki, kot so: velikost trga, moč konkurence ter potencialna rast trga. V obravnavanem investicijskem projektu je težko oceniti tržne možnosti oz. razmere, ki vladajo na trgu javnih družb/služb, sej se le-te ne morejo ravno primerjati s tržnim mehanizmom, ki vlada na trgu gospodarskih družb v ostalih gospodarskih sektorjih. Obravnavani projekt nima tržne komponente. Javna razsvetljava je javno dobro. Delovanje javne razsvetljave se ne zaračunava in iz tega naslova ni tržnih prihodkov. Osnovni namen investicijskega projekta je prenoviti (t.j. energetsko sanirati) obstoječe omrežje javne razsvetljave na območju občine Postojna in s tem ga prilagoditi predpisom s področja varstva okolja ter uvesti nove tehnologije, ki bodo omogočale zmanjšanje rabe električne energije, tekočih in vzdrževalnih stroškov ter emisij CO2. Namen projekta je tudi uvedba energetskega knjigovodstva ter dolgoročnega optimalnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave na območju občine Postojna. Iz samega osnovnega namena lahko razberemo, da investicijski projekt ni namenjen trženju. Občina tudi ni profitna družba. To pa je tudi razlog, da je potrebno smatrati obravnavani investicijskih projekt, ki je širšega družbenega pomena, kot neprofitno naložbo v javno infrastrukturo. Izvedba investicijskega projekta tudi ni finančno upravičena, zato se investicijski projekt ne povrne v svoji življenjski dobi. Sam projekt pa je tržno zanimiv za zasebne partnerje, v obliki javno-zasebnega partnerstva, saj je Občina Postojna od potencialnega zasebnega partnerja že prejela vlogo o zainteresiranosti za izvedbo projekta. Na podlagi tega lahko zaključimo, da za izvedbo samega projekta obstaja zasebni interes za izvedbo in participacijo zasebnega kapitala v projektu, in sicer v okviru investicijskih vlaganj in izvedbe projekta, ne pa za opravljanja tržne dejavnosti v na omrežju javne razsvetljave v prihodnje. 5.2 Analiza ciljnega trga Investicijski projekt je namenjen vsem obstoječim in potencialnim (prihodnjim) prebivalcem, obiskovalcem in nosilcem gospodarskih dejavnosti na celotnem območju Občine Postojna. Stran 30

39 6 TEHNIČNO TEHNOLOŠKI OPIS INVESTICIJSKEGA PROJEKTA 6.1 Vrsta investicijskega projekta Operacija je opredeljena kot energetska sanacija omrežja javne razsvetljave z vzpostavitvijo energetskega knjigovodstva in dolgoročnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna. Poseg v prostor je opredeljen kot izvedba investicijsko vzdrževalnih del v javno korist, ki zajemajo prenovo omrežja javne razsvetljave t.j. zamenjave neustreznih in energetsko potratnih svetilk ter vzpostavitev energetskega knjigovodstva in prihodnjega dolgoročnega upravljanja in vzdrževanja na celotnem območju občine Postojna. Osnovna namenska raba prostora se po izvedbi projekta ne spreminja. Izboljšuje se le energetska učinkovitost omrežja javne razsvetljave. Za izvedbo investicijskega projekta ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Za izvedbo le-tega pa je potrebno pri pristojnem organu prijaviti začetek in zaključek del. Po izvedbi investicijskega projekta se bo opravilo končni (kvalitetni) interni pregled in prevzem. 6.2 Opredelitev osnovnih tehnično-tehnoloških rešitev v okviru investicijskega projekta Investicijski projekt predvideva izvedbo energetske sanacije omrežja javne razsvetljave, ki zajema: zamenjavo po Uredbi neustreznih svetilk; zamenjavo 182 energetsko potratnih svetilk; ter uvedbo energetskega knjigovodstva. Po izvedbi projekta je predvidena tudi vzpostavitev prihodnjega, dolgoročnega upravljanja in vzdrževanja omrežja javne razsvetljave. Tabela 11: ZAMENJAVA SVETILK Opis Predvideni posegi oziroma aktivnosti v okviru projekta. V okviru projekta se bo zamenjalo svetilk, ki ustrezajo Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in so energetsko učinkovite. Predvidena je montaža visokozmogljivostnih svetilk LED tehnologije z visokim svetlobnim izkoristkom. Svetilke bodo imele tudi dograjen elektronskim modul za avtomatsko redukcijo svetlobnega toka. Pri zamenjavi svetilk se bo upoštevalo specifiko vsake lokacije posebej, tako z vidika svetlobno-tehničnih zahtev kot tudi z vidika mehanske pritrditve in uporabe drogov za pritrditev svetilk. Predvidena je vgradnja priznanih proizvajalec visokokvalitetnih LED svetil. Po izvedbi montaže svetilk in ostalih storitev se bo izdelalo PID dokumentacijo, ki se jo bo vneslo v kataster javne razsvetljave. Popis novih svetilk Tip svetilke Moč (W) Število kosov Predelava spomeniško zaščitene svetilke z vgradnjo LED modula moči 20W Cestna svetilka v LED izvedbi s krožno simetrično optiko, moči 38W Cestna svetilka v LED izvedbi, moči 17W Cestna svetilka v LED izvedbi, moči 25W Cestna svetilka v LED izvedbi, moči 35W Cestna svetilka v LED izvedbi, moči 42W Cestna svetilka v LED izvedbi, moči 50W Cestna svetilka v LED izvedbi, moči 71W Stran 31

40 UVEDBA ENERGETSKEGA KNJIGOVODSTVA Cestna svetilka v LED izvedbi, moči 89W Cestna svetilka v LED izvedbi, moči 110W Reflektor v LED izvedbi, moči 120W Skupaj število svetilk Na posameznem prižigališču bo izvedeno spremljanje rabe električne energije v okviru vzpostavitve in vodenja energetskega knjigovodstva. Obnova prižigališč ni predmet tega projekta. V primeru zahteve po uskladitvi prižigališč z zahtevami podanimi s strani SODO se bo pripravilo samostojni projekt. Tabela 12: Prikaz predvidene letne rabe in stroškov energije in stroškov vzdrževanja omrežja javne razsvetljave v Občini Postojna pred in po prenovi omrežja javne razsvetljave. Pred izvedbo prenove JR Variatna "brez investicije" Po prenovi JR Varianta "z investicijo" JZP Skupna instalirana moč (v kw) 324, ,5734 Poraba električne energije (v kwh/leto) , ,0 Prihranek na porabi energije (v kwh/leto) 0,0 0,0% ,6 55,3% Število prebivalcev Občine Postojna Letna poraba EE za javno razsvetljavo na prebivalca (kwh/preb.) 82,24 36,74 Letni strošek električne energije za javno razsvetljavo (v EUR z DDV) , ,72 Letni strošek električne energije za javno razsvetljavo (v EUR brez DDV) , ,45 Letni prihranek na stroških električne energije za JR (v EUR z DDV) - 0,0% ,48 55,3% Letni prihranek na stroških električne energije za JR (v EUR brez DDV) ,57 Letni strošek vzdrževanja javne razsvetljave (v EUR z DDV) , ,69 Letri strošek vzdrževanja javne razsvetljave (v EUR brez DDV) , ,09 Letni prihranek na stroških vzdrževanja JR (v EUR z DDV) - 0,0% ,71 57,8% Letni prihranek na stroških vzdrževnaja JR (v EUR brez DDV) ,11 SKUPAJ STROŠKI električne energije in vzdrževanja (v EUR z DDV) , ,41 SKUPAJ PRIHRANKI električne energije in vzdrževanja (v EUR z DDV) ,19 55,8% SKUPAJ PRIHRANKI električne energije in vzdrževanja (v EUR brez DDV) , Specifikacija in dinamika nastajanja investicijskih stroškov Specifikacija investicijskih stroškov in dinamika financiranja investicijskega projekta je oblikovana na osnovni časovnega načrta izvedbe investicijskega projekta, ki je predstavljen v poglavju 11.1 tega dokumenta. Specifikacija investicijskih stroškov in dinamika financiranja investicijskega projekta je prestavljena v tabeli v nadaljevanju tega poglavja. V izračunu smo prikazali tudi informativno višino DDV, ki ga bo nosil zasebni partner, toda le-ta ne predstavlja njegovih investicijskih stroškov, saj si ga poračuna v okviru obračuna DDV-0 in je zanj povračljiv. Stran 32

41 Tabela 13: Specifikacija investicijskih stroškov in dinamika financiranja, v EUR. Dinamika po letih SKUPAJ Dinamika vlaganj po letih (Stalne=Tekoče cene) v EUR z DDV % STROŠKI IZVEDBE PRENOVE JAVNE RAZSVETLJAVE , ,90 87,7% PRIPRAVA IN VODENJE PROJEKTA Z IZDELAVO PZI DOKUMENTACIJE , , ,50 7,1% STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE , ,25 2,2% STROŠKI INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE (DIIP, IP, test JZP) 4.700, ,00 0,9% OSTALI STROŠKI ZUNANJIH IZVAJALCEV 2.640, , ,00 1,2% DDV 1.614, , ,19 0,9% SKUPAJ , , ,84 100,0% Informativni prikaz povračljivega DDV zasebnega partnerja 2.578, , ,19 Skupaj , , ,03 Stran 33

42 7 ANALIZA ZAPOSLENIH 7.1 Analiza zaposlenih Vpliv investicijskega projekta na zaposlenost ima posredne in neposredne učinke. Med neposredne učinke štejemo zgolj delovna mesta, ki so potrebna za nemoteno obratovanje investicijskega projekta. Med posredne učinke pa štejemo delovna mesta, ki se odprejo v času izvajanja investicijskega projekta. Neposredna delovna mesta Po izvedbi projekta bo nosilec projekta Občina Postojna predala prenovljeno omrežje javne razsvetljave v upravljanje izbranemu zasebnemu partnerju za dobo sklenjenega javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega odboja). Zasebni partner bo moral javnemu partnerju poročati o doseženih prihrankih. Izvedba investicijskega projekta pri investitorju oz. nosilcu projekta Občini Postojna in tudi pri soinvestitorju in kasnejšemu upravljavcu projekta t.j. zasebnemu partnerju ne prinaša novih delovnih mest, ki bi bila pogojena z izvedbo investicijskega projekta. Z izvedbo investicijskega projekta se bo ohranilo število delovnih mest tako pri investitorju oz. nosilcu projekta Občini Postojna kot tudi pri soinvestitorju in kasnejšemu upravljavcu t.j. zasebnemu partnerju. Tako Občina Postojna kot tudi zasebni partner bosta zagotovila izvedbo investicijskega projekta ter kasneje upravljanje in vzdrževanje omrežja javne razsvetljave z lastnimi kadri, saj že zaposlujeta ustrezno usposobljen kader, ki že ima izkušnje z izvedbo, upravljanjem in vzdrževanjem podobne infrastrukture. Posredna delovna mesta Kot smo že zgoraj omenili so to delovna mesta v času izvedbe projekta (t.j. prenove omrežja javne razsvetljave). Ker bodo navedeni investicijski projekt v večji meri izvajali domači izvajalci, bo navedeni investicijski projekt vplival na produkcijo potrebnih materialov ter na povečanje storitvene dejavnosti v Sloveniji, kar pa bo dvignilo dodano vrednost domačega gospodarstva, zagotovilo dodatna sredstva za zaposlene v navedenih dejavnostih in pripomoglo k ohranjanju in odpiranju novih delovnih mest. Vzporedna delovna mesta Zaradi boljšega, kakovostnejšega in posledično varnejšega omrežja javne razsvetljave na celotnem območju Občine Postojna je dolgoročno pričakovati ohranjanje oziroma lahko celo povečanje števila prebivalcev, obenem pa bo zaradi izboljšanja bivanjskih pogojev ter tudi gospodarskih pogojev omogočen nadaljnji razvoj naselij v občini. Menimo, da bo obravnavani projekt vplival na potencialno povečanje vzporednih delovnih mest ter posredno na gospodarski in družbeni razvoj. Zaradi boljšega in kakovostnejšega omrežja javne razsvetljave bo lahko tudi povečan obisk določenih predelov občine, kar bo lahko potencialno vplivalo na povpraševanje po različni turistično gostinski ponudbi v le-teh predelih. Navedeno je lahko predstavljeno kot družbena korist, ki jo bo prinesla izvedba projekta prebivalcem Občine Postojna in tudi širše. 7.2 Kadrovsko organizacijska organizacija izvedbe investicijskega projekta Za izvedbo investicijskega projekta po modelu JZP je predvidena drugačna organizacija izvedbe projekta kot v primeru lastnega financiranja projekta. Nosilec projekta Občina Postojna bo s svojimi zaposlenimi odgovorni nosilec projekta. Investicijski projekt bo investitor oziroma nosilec projekta (občina) izvajal tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev (izdelava investicijske dokumentacije ter izvedba postopka sprejetja odloka o javnozasebnem partnerstvu (JZP), postopka izbire zasebnega partnerja in izvedba strokovnega nadzora gradnje). Dela se bodo oddala v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3) in Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP). Financiranje projekta bo izvedeno s strani javnega partnerja (t.j. Občine Postojna kot nosilca projekta) in s strani zasebnega partnerja (sofinancer projekta in kasnejši upravljavec in vzdrževalec omrežja javne razsvetljave). Stran 34

43 Pripravo in spremljanje investicijskega projekta bo vodila strokovna skupina nosilca projekta (t.j. javni partner Občina Postojna) v okviru obstoječih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti. S strani občine (javnega partnerja) bodo izvedeni vsi postopki za sklenitev javno-zasebnega partnerstva, postopki izbora zasebnega partnerja ter spremljanje same izvedbe investicijskega projekta. Pripravo in spremljanje investicijskega projekta bo občina zagotovila z lastnimi viri v okviru občinske uprave, saj zaposluje ustrezno usposobljen kader, ki že ima ustrezne izkušnje. Odgovorna oseba nosilca projekta je župan Občine Postojna Igor Marentič. Odgovorni vodja za izvedbo celotnega investicijskega projekta je Robert Ozbič, sekretar za področje okolja in prostora, ki je zaposlen na Občini Postojna. Kot vodja investicijskega projekta je/bo odgovoren za njegovo izvedbo oz. pripravo in spremljanje izvajanja projekta. Ključne odločitve glede izvajanja investicijskega projekta bo sprejemal župan Občine Postojna. Pregled, koordinacijo in nadzor nad izvajanjem aktivnosti izdelave investicijske dokumentacije, odloka o JZP, razpisne dokumentacije in samo izvedbo postopka javnega naroča s predvidenim konkurenčnim dialogom je in bo še naprej vodil nosilec projekta (javni partner), in sicer odgovorne osebe za izvedbo investicij na Občini Postojna v sodelovanju z zunanjimi svetovalci-sodelavci. Odgovorni vodja projekta bo redno izvajal vmesne kontrole izvedbe del in oceno porabe sredstev ter nadziral dela zasebnega partnerja. Za pripravo projektne dokumentacije PZI in samo izvedbo projekta bo odgovoren izbrani zasebni partner, ki jo bo moral javni partner pred pričetkom izvedbe potrditi. Ob zaključku investicijskega projekta bo odgovorni vodja projekta pripravil zaključno vsebinsko in finančno poročilo o izvedenem projektu v sodelovanju z zasebnim partnerjem. Za izdelavo študij, analiz in pripravo razpisne in investicijske dokumentacije ter za izvedbo strokovnega nadzora gradnje so bili in bodo tudi v prihodnje s strani investitorja/nosilca projekta in vodje investicijskega projekta najeti zunanji izvajalci/sodelavci. Ostali zunanji koordinatorji niso predvideni. Upravljanje s prenovljenim omrežjem javne razsvetljave po končani izvedbi investicijskega projekta Po izvedbi projekta bo nosilec projekta Občina Postojna predala prenovljeno omrežje javne razsvetljave v upravljanje izbranemu zasebnemu partnerju za dobo sklenjenega javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega odboja). Zasebni partner bo moral javnemu partnerju poročati o doseženih prihrankih. Po izvedbi investicijskega projekta se bo kadrovsko organizacijska shema upravljanja omrežja javne razsvetljave spremenila. Stran 35

44 8 OCENA VREDNOSTI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA 8.1 Navedba osnov in izhodišča za oceno vrednosti investicijskega projekta V izračunu vrednosti investicijskega projekta (investicijskih stroškov) smo upoštevali naslednje postavke stroškov (vrste del), in sicer: stroški izvedbe prenove javne razsvetljave: svetilke in ostali material montaža in ostale storitve izdelave PID dokumentacije vzpostavitev energetskega knjigovodstva stroški priprave in vodenja projekta z izdelavo PZI dokumentacije; stroški strokovnega nadzora gradnje; stroški investicijske dokumentacije (DIIP, IP, Test JZP) ter ostali stroški zunanjih izvajalcev. Ocena vrednosti investicijskega projekta (investicijskih stroškov) temelji na sledečih predpostavkah: stroški izvedbe prenove omrežja javne razsvetljave so povzeti iz Vloge o zainteresiranosti za izvedbo Projekta zamenjave svetil na infrastrukturi javne razsvetljave v Občini Postojna po principu javnozasebnega partnerstva (pogodbenega zagotavljanja prihrankov koncesija storitev), ki jo je dne izdelal zainteresirani zasebni partner Petrol d.d.; le-ti so bili posodobljeni septembra 2016; stroški priprave in vodenja projekta z izdelavo PZI projektne dokumentacije so povzeti iz Vloge o zainteresiranosti zasebnega partnerja; stroški strokovnega nadzora gradnje so ocenjeni v višini 2,5% od vrednosti stroškov izvedbe prenove omrežja javne razsvetljave; stroški investicijske dokumentacije in stroški ostalih zunanjih izvajalcev so ocenjeni na podlagi že prejetih in potrjenih ponudb ter plačanih računov in izkustvenih ocen; v izračunu je upoštevan in posebej prikazan 22,0% DDV za vsa dela, ki so predmet obdavčitve v skladu z veljavnim ZDDV-1; v izračunu je upoštevano, da je 22% DDV javnega partnerja (t.j. Občine Postojna) nepovračljiv in predstavlja za občino investicijski strošek; v izračunu je upoštevano, da je 22,0% DDV zasebnega partnerja povračljiv, saj le-ta za zasebnega partnerja ne predstavlja stroška oziroma odhodka, ker si ga poračuna v obračunu DDV; dinamika investicijskih vlaganj oz. nastajanja investicijskih stroškov je oblikovana na osnovi časovnega načrta izvedbe investicijskega projekta; predračunske cene so na ravni: september 2016; preračun vrednosti investicijskega projekta iz stalnih cen v tekoče cene: obdobje od dneva določitve investicijskih stroškov po stalnih cenah (raven cen: september 2016) do zaključka investicijskega ciklusa je (predaja v upravljanje: avgust 2017) manj kot eno leto, zato vrednosti prikazujemo samo v stalnih cenah, skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016), kar pomeni, da je vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah enaka vrednosti investicijskega projekta po tekočih cenah. Stran 36

45 8.2 Vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah Vrednost investicijskega projekta znaša po stalnih (=tekočih) cenah ,65 EUR brez DDV oz ,03 EUR z DDV. Vrednost investicijskega projekta po stalnih (=tekočih) cenah brez upoštevanja povračljivega DDV zasebnega partnerja znaša ,84 EUR, od tega znašajo investicijski stroški javnega partnerja (t.j. Občine Postojna) ,44 EUR, zasebnega partnerja pa ,40 EUR. Tabela 14: Vrednost investicijskega projekta po stalnih (=tekočih) cenah, september 2016, v EUR. Dinamika po letih SKUPAJ VREDNOST INV. PROJEKTA VRSTA STROŠKOV (stalne cene = tekoče cene) brez DDV DDV z DDV STROŠKI IZVEDBE PRENOVE JAVNE RAZSVETLJAVE , , , ,68 SVETILKE IN OSTALI MATERIALI , , , ,10 MONTAŽA IN OSTALE STORITVE , , , ,76 IZDELAVA PID DOKUMENTACIJE , , , ,70 VZPOSTAVITEV ENERGETSKEGA KNJIGOVODSTVA , , , ,12 PRIPRAVA IN VODENJE PROJEKTA Z IZDELAVO PZI DOKUMENTACIJE , , , , ,91 STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE , , , ,44 STROŠKI INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE (DIIP, IP, test JZP) 4.700, , , ,00 OSTALI STROŠKI ZUNANJIH IZVAJALCEV 2.640, , , , ,00 SKUPAJ VREDNOST , , , , ,03 Tabela 15: Vrednost investicijskega projekta ločena po nosilcih investicijskih stroškov po stalnih (=tekočih) cenah, september 2016, v EUR. VRSTA STROŠKOV (stalne cene = tekoče cene) Razčlenjeno po nosilcu investicijskega stroška Skupni strošek občine Skupni strošek zasebnega partnerja SKUPAJ STROŠKI PROJEKTA STROŠKI IZVEDBE PRENOVE JAVNE RAZSVETLJAVE , ,90 SVETILKE IN OSTALI MATERIALI , ,75 MONTAŽA IN OSTALE STORITVE , ,15 IZDELAVA PID DOKUMENTACIJE , ,00 VZPOSTAVITEV ENERGETSKEGA KNJIGOVODSTVA , ,00 PRIPRAVA IN VODENJE PROJEKTA Z IZDELAVO PZI DOKUMENTACIJE , ,50 STROŠKI STROKOVNEGA NADZORA GRADNJE , ,44 STROŠKI INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE (DIIP, IP, test JZP) 5.734, ,00 OSTALI STROŠKI ZUNANJIH IZVAJALCEV 8.052, ,00 SKUPAJ VREDNOST (z nepovračljivim DDV) , , ,84 Informativni prikaz povračljivega DDV zasebnega partnerja , ,19 SKUPAJ VREDNOST PROJEKTA (z vključenim prikazom informativnega DDV) , , , Vrednost investicijskega projekta po tekočih cenah Kot smo že predhodno omenili, je obdobje od dneva določitve investicijskih stroškov po stalnih cenah (raven cen: september 2016) do zaključka investicijskega ciklusa je (predaja v upravljanje: avgust 2017) manj kot eno leto, zato vrednosti prikazujemo samo v stalnih cenah, skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016), kar pomeni, da je vrednost investicijskega projekta po stalnih cenah enaka vrednosti investicijskega projekta po tekočih cenah. Stran 37

46 9 ANALIZA LOKACIJE 9.1 Opis in analiza lokacije Makro lokacija Regija: Občina: Slika 2: Primorsko-notranjska statistična regija Postojna Prikaz makro lokacije investicijskega projekta. OBMOČJE OBČINE POSTOJNA Vir: Google Zemljevid Mikro lokacija Infrastruktura (omrežje) javne razsvetljave se razteza po celotnem območju občine Postojna. Osvetljeni so odseki glavnih cest, lokalnih cest in delov naselji. V nekaterih delih naselji, kjer ni večje naseljenosti, javne razsvetljave ni. Javna razsvetljava je zgoščena okoli osrednjih delov občine. Prenova omrežja javne razsvetljave se bo izvajala po celotni Občini Postojna v skladu z neustreznostjo svetilk glede svetlobnega onesnaževanja (t.j. neskladje z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja) ter v skladu z energetsko neučinkovitostjo svetilk, ki so predvidene za zamenjavo. Vse lokacije so obstoječe in se ne bodo spreminjale. Stran 38