Cesta 4. julija Krško. Telefon: 07/ Faks: 07/ E-pošta: Revidirano Poslovno poročilo Sklada za leto 2014

Transcription

1 POSLOVNO POROČILO Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško za leto 214

2 Cesta 4. julija Krško Telefon: 7/ Faks: 7/ E-pošta: sklad@sklad-nek.si Revidirano Poslovno poročilo Sklada za leto 214 Upravni odbor Sklada je poslovno poročilo Sklada za leto 214 sprejel na 1. redni seji dne 23. aprila 215

3 POSLOVNO POROČILO Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško za leto 214

4 KAZALO 1 UVOD 1.1 Uvodni nagovor 1.2 Predstavitev Sklada Pomembnejši podatki Sklada Organizacijska struktura in zaposleni Organi upravljanja Zakonske podlage 1.3 Cilji poslovanja Sklada 2 MAKROEKONOMSKO OKOLJE V LETU Makroekonomsko okolje v letu Finančni trgi v letu IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH IN POGODBENIH OBVEZNOSTI SKLADA IN PRILIVI IZ PRISPEVKOV ZA RAZGRADNJO 3.1 Financiranje programa dela Agencije ARAO Financiranje po vrstah plačil v letu Financiranje Programa dela Agencije ARAO do vključno leta Plačila nadomestil lokalnim skupnostim zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta Plačila v letu Sprememba zakonodaje Plačila do leta Plačilo prispevka za razgradnjo od GEN energije Plačilo prispevka v letu Plačilo prispevka do leta Pregled vplačil prispevka za razgradnjo ter izplačil obveznosti Sklada 3.5 Problematika, povezana s poslovanjem oziroma namensko porabo sredstev Sklada URESNIČITEV NALOŽBENE POLITIKE ZA LETO Uresničitev naložbene politike za leto Struktura naložb

5 4.2. Transakcije naložb 4.3. Naložbena tveganja Sklada URESNIČITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO Uresničitev finančnega načrta za leto Prihodki Odhodki Tekoči odhodki poslovanja Tekoči transferji Nakup osnovnih sredstev 5.2 Rezultat poslovanja Sklada 5.3 Finančne terjatve in naložbe USPEŠNOST POSLOVANJA SKLADA 6.1 Finančni portfelj Sklada 6.2 Uspešnost poslovanja Sklada Kazalniki uspešnosti poslovanja 7 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA POVZETEK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 8.1 Izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov za obdobje od do Izkaz bilance stanja na dan Izkaz računa finančnih terjatev in naložb

6 SEZNAM TABEL Tabela 1: Sklad v številkah Tabela 2: Število in struktura zaposlenih na dan in Tabela 3: Makroekonomski kazalniki in napovedi v izbranih državah OECD ( ) Tabela 4: Rast izbranih svetovnih delniških indeksov v lokalnih valutah po letih Tabela 5: Primerjava dejanskih plačil z načrtovanimi in letom 213 Tabela 6: Primerjava dejanske porabe sredstev Agencije ARAO glede na načrtovano v obdobju Tabela 7: Plačila občinam v letu 214 Tabela 8: Pregled plačil nadomestila po občinah v obdobju Tabela 9: Prikaz mesečnih vplačil GEN energije po denarnem toku v letu 214 Tabela 1: Pregled vplačil NEK in GEN energije po denarnem toku v obdobju Tabela 11: Pregled vplačil prispevka za razgradnjo ter izplačil obveznosti Sklada Tabela 12: Stanje vrednosti portfelja finančnih naložb Sklada na dan in Tabela 13: Primerjava dejanske strukture naložb na dan , s ciljno strukturo za konec leta 214 Tabela 14: Transakcije naložb od do Tabela 15: Primerjava uresničenih prihodkov z načrtovanimi v letu 214 in 213 Tabela 16: Primerjava uresničenih odhodkov z načrtovanimi v letu 214 in 213 Tabela 17: Izid poslovanja v letu 214 Tabela 18: Finančne terjatve in naložbe v primerjavi z načrtovanimi v letu 214 in 213 Tabela 19: Prikaz strukture portfelja po letih Tabela 2: Vrednost finančnega portfelja (knjiženo stanje) Tabela 21: Primerjava donosnosti IRR po naložbenih razredih Tabela 22: Pregled celotnih stroškov poslovanja Sklada v finančnem portfelju Sklada Tabela 23: Izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov za obdobje od 1.1. do Tabela 24: Izkaz bilance stanja na dan Tabela 25: Izkaz računa finančnih terjatev in naložb SEZNAM GRAFOV Graf 1: Gibanje svetovnega delniškega indeksa MSCI WORLD INDEX UCITS v letu 214 Graf 2: Gibanje indeksa korporativnih obveznic IBOXX LIQUID CORPORATE 1 UCITS NON-FINANCIALS SUB-INDEX TR Graf 3: Gibanje indeksa državnih obveznic IBOXX SOVEREIGNS EUROZONE UCITS TR INDEX v letu 214 Graf 4: Naložbena vlaganja v Agencijo ARAO v obdobju Graf 5: Kumulativni prikaz višine sredstev, vloženih v Agencijo ARAO Graf 6: Pregled vplačil NEK in GEN energije po denarnem toku v obdobju Graf 7: Prikaz letnih obveznosti in vplačil NEK in GEN energije po denarnem toku v obdobju Graf 8: Struktura finančnih naložb Sklada na dan Graf 9: Finančni portfelj Sklada v obdobju Graf 1: Prihodki od financiranja v obdobju Graf 11: Letna donosnost portfelja Sklada v obdobju

7 UVOD

8 1 UVOD V letu 214 je Sklad dosegel donosnost v višini 8,6 odstotkov, ki je najvišja v zgodovini poslovanja Sklada. mag. Darija Štraus Trunk, univ. dipl. ekon., direktorica Sklada 1.1 Uvodni nagovor Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju: Sklad) lahko danes s ponosom govori o 2 letih uspešnega delovanja, na kar kažejo rezultati poslovanja. Sklad je ustanovil Državni zbor Republike Slovenije 17. decembra 1994 s posebnim zakonom. Deluje kot sui generis, posebni sklad, in ima kot takšen poseben položaj v državni strukturi. Pri svojem poslovanju Sklad sledi zastavljenim ciljem, zaradi katerih je bil ustanovljen. Poslovanje Sklada je leta 214 temeljilo na sprejeti Naložbeni politiki za leto 214 in sprejetem Finančnem načrtu za leti 214 in 215. Pri upravljanju sredstev Sklad vodi konservativno naložbeno politiko ob upoštevanju načel varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti. V prvi polovici leta 214 so bili finančni trgi pod vplivom reševanja geopolitičnih dogajanj: ukrajinska kriza, nestabilne razmere v Siriji in Iraku, izbruh ebole v zahodni Afriki. Drugo polovico leta pa so zaznamovale padajoče cene nafte ter napovedi o skorajšnjem začetku programa odkupa državnih obveznic oziroma kvantitativnega sproščanja (QE) pri Evropski centralni banki (ECB), po vzoru ameriške in japonske centralne banke. Slovenija se je tudi leta 214 soočala z makroekonomskimi neravnotežji, na katere že od sredine leta 213 opozarja Evropska komisija. Ena glavnih težav je še naprej velika zadolženost podjetij tako v zasebni lasti kot v posredni državni lasti. S prenosom slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank so se sicer izboljšale bilance bank, vendar raven slabih posojil v bankah v državni lasti ostaja na razmeroma visoki ravni. Donos na slovenske državne obveznice se je kljub temu skozi vse leto postopoma zniževal in ob koncu leta znašal zgodovinsko nizkih 2,7 %. Leto 214 je bilo na svetovnih finančnih trgih zelo uspešno. Pridobivale so tako delnice kot obveznice. Donosi na obveznice vseh držav območja evra, z izjemo Grčije, so tako leto končali na zgodovinsko nizkih ravneh. Podoben trend so zabeležile tudi korporativne obveznice naložbenega razreda. Med poražence preteklega leta pa lahko uvrstimo surovine, predvsem nafto, ki je samo v drugi polovici leta izgubila 45,79 % (nafta brent, v USD). 8

9 Sklad je v preteklem letu nekoliko povečal izpostavljenost do lastniških vrednostnih papirjev, predvsem na račun nižjega deleža naložb v depozitih in drugih instrumentih denarnega trga. V letu 214 je Sklad dosegel donosnost v višini 8,64 %. Pri dolžniških vrednostnih papirjih je Sklad dosegel donos v višini 7,56 %, medtem ko je bil donos pri lastniških vrednostnih papirjih 14,28 %. Konec leta je bila vrednost splošnega sklada finančnih naložb 184,3 milijona evrov sredstev. Vrednost se je leta 214 povečalo za 9,9 % oziroma za 16,58 milijona evrov. Ob upoštevanju natečenih obresti in dividend je bilo konec leta premoženje Sklada 186,3 milijona evrov. Pomemben del poslovanja Sklada se nanaša tudi na poslovno sodelovanje z Agencijo ARAO. Po potrditvi Finančnega načrta Sklada za leti 214 in 215 v Vladi RS so stekle številne aktivnosti v smislu medsebojnega sodelovanja in aktivnosti za gradnjo odlagališča NSRAO. Julija 214 je bil potrjen investicijski program za projekt odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Gre za pomemben korak k ureditvi nacionalno pomembnega področja v zvezi z gradnjo odlagališča NSRAO. S spremembami na področju poslovanja Sklada smo začrtali pravo pot k uresničitvi zastavljenih ciljev. Zagotoviti moramo predvsem varnost sredstev Sklada in nenehno spremljati dogajanja na trgih ter skrbeti za izpolnjevanje zahtev, ki jih Skladu nalaga zakon. Sklad je leta 214 dokaj uspešno obvladoval vsa pomembna tveganja in dosegel donos 8,64 %, ki je najvišji v zgodovini poslovanja Sklada! Zaposleni v Skladu smo kljub kadrovski podhranjenosti v sodelovanju z organi Sklada z različnimi ukrepi, kot so analize portfelja, navodila za določitev spremljanja naložb, Pravilnik o upravljanju tveganja Sklada, postopki odločanja, mesečno poročanje, vplivali na uspešno poslovanje Sklada. Med pomembne cilje Sklada sodijo tudi aktivnosti: ź vzpostavitev ustrezne kadrovske strukture, ź zagotavljanje smotrnosti in namenskosti porabe sredstev Sklada (racionalizacija poslovanja ARAO), ź iskanje sistemske rešitve za zagotovitev celotnega obsega potrebnih sredstev za razgradnjo, ź gradnja odlagališča. Pri uresničitvi zastavljenih ciljev poskušamo vzpostaviti sistem povezovanja vseh akterjev, vključenih v procese poslovanja Sklada (Vlada RS, pristojno ministrstvo, GEN energija, NEK, Agencija ARAO...), in tako prispevati k pozitivnim premikom pri statusnem, konceptualnem, organizacijskem in kadrovskem okviru na ravni države ter na ravni prejemnikov sredstev Sklada. Glede na napovedi v letu 215 se bomo trudili aktivno upravljati sredstva Sklada, s še večjo skrbnostjo na področju obvladovanja tveganj. Sredstva bomo nalagali v naložbe v skladu z zastavljeno naložbeno politiko in ciljem ohranjanja vrednosti premoženja. Število zaposlenih na Skladu ostaja že od leta 21 nespremenjeno. Sklad je kljub izredno majhnemu številu zaposlenih dosegel pozitivno poslovanje in sledil osnovnemu cilju - ohranjanju vrednosti premoženja. Rezultat poslovanja Sklada kaže na uspeh. Uspeh, ki smo ga dosegli predvsem v zadnjem letu, je tisti, ki nas spodbuja in nam daje novo pozitivno energijo za prihodnost. Z obvladovanjem tveganj skušamo zagotavljati varnost portfelja, z odgovornim odnosom do gradnje odlagališča pa želimo prispevati k uresničitvi ciljev in nalog Sklada. Vsekakor pa nas čaka veliko trdega dela. Zavedamo se, da donos, ki smo ga ustvarili v preteklem letu, ni zagotovilo za dobre rezultate v prihodnje. Dejstvo je, da so tveganja na trgu velika! 9

10 1 UVOD 1.2 Predstavitev Sklada Sklad je bil ustanovljen na podlagi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 47/3, 68/8 in 77/8-ZJS- 1; v nadaljevanju: Zakon o Skladu). Naloga Sklada je zbiranje sredstev za razgradnjo NEK, varno skladiščenje in končno odlaganje izrabljenega jedrskega goriva ter radioaktivnih odpadkov. Do marca leta 23 je sredstva v Sklad vplačevala Nuklearna elektrarna Krško. Višina prispevka je bila določena s Programom razgradnje NEK in je znašala,61 tolarja (,25 evra) za kwh električne energije, proizvedene v NEK. Od 24. aprila 1997 dalje je bila po sklepu Vlade RS št /97-4 (N) višina rednega prispevka,462 tolarja (,19 evra) za kwh, vendar je bila NEK v skladu s soglasjem Vlade RS, podanim v 2. točki sklepa št. 4-6/97-3 (N), dolžna še nadalje plačevati Skladu prispevek v višini,61 tolarja za kwh, in sicer do poplačila dolga za leti 1995 in Enajstega marca 23 je stopila v veljavo Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS mednarodne pogodbe, št. 23/3; v nadaljnjem besedilu: Meddržavna pogodba). Pogodba med drugim določa, da z dnem uveljavitve prenehajo vse obveznosti NEK do Sklada. Sočasno je Državni zbor RS sprejel Zakon o spremembah Zakona o Skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK, v katerem je določeno, da je s 1. januarjem 24 zavezanec za obračun in vplačilo mesečnega prispevka ELES GEN, d. o. o. (v nadaljevanju: ELES GEN.) Za vmesno obdobje od 11. marca do 31. decembra 23, ki ga Meddržavna pogodba ne ureja, pa je Vlada RS na svoji 17. seji dne 18. aprila 23 sprejela sklep, s katerim ELES GEN nalaga, da za omenjeno obdobje vplačuje v Sklad prispevek v višini,462 tolarja (,19 evra) za kwh. V letu 24 je bil dokončan Program razgradnje NEK in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega jedrskega goriva (v nadaljevanju: Program razgradnje NEK), ki je določil novo višino prispevka. S Programom razgradnje NEK se je Vlada RS seznanila na svoji 93. redni seji dne 7. oktobra 24, potrjen pa je bil 4. marca 25 na 7. seji Meddržavne komisije za spremljanje Pogodbe med Vladama Republike Slovenije in Hrvaške. Tako od aprila 25 naprej ELES GEN (julija 26 se je s spremembo akta o ustanovitvi družba preimenovala v GEN energija, d. o. o. (v nadaljevanju: GEN energija)) vplačuje v Sklad prispevek za razgradnjo v višini,3 evra za kwh dobavljene električne energije. Po tem datumu se prispevek ni spreminjal in je ostal na ravni,3 evra za kwh dobavljene električne energije. Da je Sklad primer dobre prakse, kaže ugotovitev Komisije EU, ki je v svojem poročilu o uporabi finančnih sredstev, namenjenih razgradnji jedrskih objektov, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov, konec leta 27 zapisala, da ima Slovenija dobro opredeljen sklad, pri katerem je upoštevana najboljša praksa, opisana v priporočilu iste komisije. 1

11 1.2.1 Pomembnejši podatki Sklada Ustanovitev Položaj Organi Sklada Decembra 1994 na podlagi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 75/94, dne ). Posredni proračunski uporabnik. Ustanovljen po posebnem zakonu kot sklad sui generis. Sklad pokriva stroške svojega poslovanja s prihodki od finančnih naložb v skladu s finančnim načrtom, za katerega je potrebno soglasje Vlade RS. Sklad upravlja Upravni odbor. Upravni odbor ima predsednika in štiri člane. Delo Sklada nadzoruje Nadzorni odbor. Nadzorni odbor ima predsednika in devet članov. Vodstvo Sklada Sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor/direktorica Sklada, ki ga/jo imenuje Vlada RS. Tabela1: Sklad v številkah Zap. št. Vrsta podatka Leto 214 Obdobje do leta 214 v EUR Prihodki iz prispevka Plačila Agenciji ARAO Plačila nadomestil za omejeno rabo prostora Skupaj (2 + 3) Izid poslovanja Prihodki poslovnega leta Odhodki poslovnega leta Presežek prihodkov nad odhodki Finančne terjatve in naložbe Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev Dana minus prejeta posojila in sprememba kapitalskih deležev Kazalniki uspešnosti poslovanja (v %) Donosnost portfelja Sklada (IRR) Celotni stroški poslovanja Sklada/prihodki od financiranja Celotni stroški poslovanja Sklada/finančni portfelj Vrednost portfelja (knjiženo stanje) Kupljene obresti Nerazporejena denarna sredstva Vrednost splošnega sklada finančnih naložb ( ) Število zaposlenih Skupaj (4 + 11) ,64 8,3,

12 1 UVOD Organizacijska struktura in zaposleni Število zaposlenih v kadrovskem načrtu, ki ga za osebe javnega prava iz drugega odstavka 22. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/27 uradno prečiščeno besedilo, 65/28, 69/28-ZTFI-A, 69/28-ZZavar-E, 74/29 Odl. US: U-I-136/27-13 in 4/212-ZUJF) predpiše Vlada RS, je že vrsto let nespremenjeno in je tudi za leto 214 znašalo pet zaposlenih. Službe Sklada so tudi leta 214 Vlado RS in resorno ministrstvo aktivno opozarjale na problematiko v zvezi s kadrovsko podhranjenostjo Sklada. Oba organa, tako upravni kot nadzorni odbor, sta s problematiko seznanjena in podpirata predloge za izboljšanje na področju kadrovanja, ki so jih predstavile službe Sklada. Problematiko nezadostnega števila zaposlenih so zaznale tudi zunanje institucije, ki so izvedle pregled poslovanja Sklada, to so Računsko sodišče RS ter zunanja in notranja revizija. Od leta 21 je število zaposlenih nespremenjeno, in sicer le pet zaposlenih. Ob tem pa so se pomembno spremenili glavni parametri poslovanja, tako obseg kot tudi opis nalog, ki jih izvaja Sklad: ź povečanje portfelja Sklada za upravljanje portfelja Sklada, ki je konec leta 214 znašal 184,3 milijona evrov, skrbi le en upravljavec, zaradi obvladovanja tveganj na tem področju bi moral Sklad zaposlovati najmanj dva uslužbenca; ź nepodprto ostaja izvajanje kontrole dela Agencije ARAO Sklad ne zaposluje strokovnjaka, ki bi se sistematično ukvarjal s problematiko odnosov med ARAO in Skladom, kot je to določeno v leta 28 sprejetih spremembah Zakona o Skladu; ź povečanje obsega operativnih in administrativnih nalog, predvsem na pravnem in kadrovskem področju. Tabela 2: Število in struktura zaposlenih na dan in Zap. št. Delovno mesto direktor področni podsekretar višji svetovalec področja III računovodja VII/2 (I) 1 poslovni sekretar VI Skupaj Organizacijska shema Sklada DIREKTOR PODROČNI PODSEKRETAR VIŠJI SVETOVALEC PODROČJA III POSLOVNI SEKRETAR VI RAČUNOVODJA VII/2 (I) Izobrazbena struktura Sklada: 8 % zaposlenih ima najmanj visokošolsko univerzitetno izobrazbo (štirje zaposleni). Sklad zastopa in vodi direktor Sklada. Na 8. redni seji dne 29. marca 212 je Vlada RS sprejela sklep, s katerim je za direktorico Sklada z dnem 1. aprila 212 za mandatno obdobje 4 (štirih) let imenovala mag. Darijo Štraus Trunk, univ. dipl. ekon Delovno mesto je bilo do nezasedeno (upokojitev računovodje v letu 213). Dela in naloge računovodje je po pogodbi izvajala nekdanja računovodkinja.

13 1.2.3 Organi upravljanja ź Upravni odbor Sklada Na podlagi prvega odstavka 7. člena Zakona o Skladu upravlja Sklad upravni odbor, ki ima predsednika in štiri člane, od katerih predsednika in dva člana imenuje in razrešuje Državni zbor RS, enega Vlada RS in enega lokalna skupnost, na območju katere stoji NEK. Mandat upravnega odbora Sklada traja štiri leta. Državni zbor RS je na seji 23. novembra 21 imenoval predsednika upravnega odbora Sklada Dimitrija Marjanoviča ter člana mag. Gregorja Božiča in Meri Kelemina. Občinski svet Občine Krško je na svoji 4. seji 1. januarja 211 imenoval člana, predstavnika lokalne skupnosti, Jožeta Slivška. Vlada RS je na 127. seji 31. marca 211 imenovala člana Martina Novšaka. Upravni odbor Sklada je bil konstituiran na 1. redni seji 21. aprila 211. ź Nadzorni odbor Sklada Delo Sklada na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o Skladu in 18. člena Statuta Sklada nadzoruje nadzorni odbor Sklada. Mandat nadzornega odbora Sklada traja pet let. Nadzorni odbor Sklada je bil konstituiran na 1. redni seji 23. marca 21. V letu 214 so dela in naloge opravljali mag. Marko Mavec (predsednik) in člani Milan Beričič, Matjaž Engel, mag. Sanja Goranović, Bojan Horvat, Alenka Planinc, mag. Franc Props, mag. Vojko Sotošek, Brigita Stopar in Nataša Šterban Bezjak Zakonske podlage Poslovanje Sklada temelji na določbah Zakona o Skladu in Statuta Sklada, ki ga je sprejel upravni odbor Sklada 8. septembra 1995, ter njegovih spremembah. Za poslovanje Sklada so pomembni tudi nekateri drugi predpisi: ź Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 23/3, z dne Mednarodne pogodbe, št. 5/3), ź Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 11/13), ź Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 11/6 - uradno prečiščeno besedilo, 114/6 - ZUE, 131/6 - ZBan-1, 12/7, 126/7 - ZFPPIPP, 58/9 - ZPlaSS, 34/1 - ZPlaSS-A in 59/1 - ZOPSPU), ź Pravilnik o vodenju registra neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter postopkih odpiranja in zapiranja računov (Uradni list RS, št. 126/7), ź Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/3, 34/4, 13/5, 114/6 - ZUE, 138/6, 12/7, 112/9, 58/1 in 97/12), ź Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 3/2 - ZJF-C in 114/6-ZUE) in podzakonski akti ter drugi interni akti Sklada, ź Pravilnik o računovodstvu Sklada, ź Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14), 13

14 1 UVOD ź Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško (Uradni list RS, št. 114/9 in 5/12), ź Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 18/9 - uradno prečiščeno besedilo, 13/1, 59/1, 85/1, 17/1, 35/11 - ORZSPJS49a, 4/12 - ZUJF, 46/13, 25/14-ZFU, 5/14 in 95/14-ZUPPJS15), ź Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/7 - uradno prečiščeno besedilo, 65/8, 69/8 - ZTFI-A, 69/8 - ZZavar-E in 4/12 - ZUJF), ź Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/5, 13/5, 12/6, 36/6, 46/6, 77/6, 128/6, 37/7, 95/7, 112/7, 14/8, 123/8, 21/9, 61/9, 91/9, 3/1, 27/1, 45/1, 62/1, 88/1, 94/1 - ZIU, 1/11, 45/11, 53/11, 86/11, 26/12, 41/12, 9/12, 24/13, 75/13, 79/13, 18/13, 15/14 in 43/14), ź Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Agencije za radioaktivne odpadke p. o., Hajdrihova 2, Ljubljana, v javni gospodarski zavod (Uradni list RS, št. 45/96, 32/99, 38/1 in 113/9), ź Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 4/12, 96/12 - ZPIZ-2, 14/12 - ZIPRS1314, 15/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 11/13 - ZIPRS1415, 11/13 - ZDavNepr, 17/13-odl.US, 85/14 in 95/14). 1.3 Cilji poslovanja Sklada Primarni naložbeni cilj je ohranjanje vrednosti sredstev Sklada in ustvarjanje donosnosti sredstev. Sklad posluje kot dober gospodarstvenik, ki zagotavlja varnost, razpršenost, likvidnost in donosnost svojih naložb. Sklad si prizadeva za doseganje takšne stopnje donosa, ki bo nad donosom primerljivega indeksa (benchmarka) oziroma bo primerljiv s stopnjo donosnosti drugih skladov z enakim ali podobnim profilom tveganja. Drugi pomembni poslovni cilj poslovanja Sklada je izvajanje izključno namenske porabe finančnih sredstev za opravljanje dejavnosti, in sicer: ź ź ź ź ź financiranje priprave in izvedbe projektov za varno in končno odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov iz NEK, financiranje priprave in izvedbe projekta za varno razgradnjo NEK, plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora občini Krško, v skladu z veljavno Uredbo o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta, financiranje storitev ARAO za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki iz NEK in njihovo odlaganje, za obdelavo radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz NEK pred odlaganjem in za odlaganje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega goriva iz NEK, pokrivanje tekočih stroškov poslovanja Sklada. Odgovorna družba ni tista, ki ne uporablja jedrske energije, temveč tista, ki prepozna svoje dolžnosti ter jih dosledno izpolnjuje. 14

15 MAKROEKONOMSKO OKOLJE V LETU 214

16 2 MAKROEKONOMSKO OKOLJEV LETU Makroekonomsko okolje v letu 214 Leta 214 je svetovno gospodarstvo zraslo za 3,3 %, regijsko so največjo rast med razvitimi državami imeli v ZDA (2,2 %), evrsko območje je zabeležilo rast na ravni,8 %, Japonska pa,4 %. Države OECD so dosegle rast na ravni 1,8 %, države zunaj OECD skupno pa 4,8 %. Vodilni makroekonomski kazalniki kažejo, da se je gospodarska aktivnost v drugi polovici leta 214 povečevala tako v ZDA kot v Evropi, optimistične so tudi napovedi za leti 215 in 216. Gospodarska rast na globalni ravni bo tako po napovedih OECD v letu 215 znašala 3,7 % (v državah OECD 2,3 %, v državah zunaj OECD 5,1 %). Na razvitih trgih naj bi po napovedih najvišjo rast imeli v ZDA (3,1 %), medtem ko bo po napovedih rast na Japonskem,8 %, v območju evra pa 1,1 %. Ob višji gospodarski rasti se je v ZDA nadaljeval tudi trend zniževanja ravni nezaposlenosti, ta se je v letu 214 spustila pod raven 7, %, kar je še vedno nad ravnijo pred začetkom finančne krize leta 28. Nezaposlenost v Evropski uniji ostaja na visoki ravni. Tako kot v preteklih letih ostaja izrazito neenakomerno porazdeljena po državah članicah. Najbolj problematične ostajajo sredozemske države (Grčija, Portugalska, Španija), kjer kljub okrevanju ostaja nezaposlenost na visoki ravni, še posebno je problematična brezposelnost med mladimi. Tabela 3: Makroekonomski kazalniki in napovedi v izbranih državah OECD 2 ( ) Rast BDP ZDA EU Japonska OECD skupaj Inflacija ZDA EU Japonska OECD skupaj Nezaposlenost ZDA EU Japonska OECD skupaj Kratkor. OM ZDA EU Japonska 214 2,2,8,4 1, ,4,5 2,9 1, ,2 11,4 3,6 7,3 214,3,2, ,1 1,1,8 2, ,2,6 1,8 1, ,6 11,1 3,5 7, 215,5,,1 Vir: OECD Economic Outlook 96 database , 1,7 1, 2, ,7 1, 1,6 1, ,3 1,8 3,5 6, ,5,,1 Q3 3,,5-1,6 1,9 Q3 1,5,3 3,3 1,8 Q3 6,1 11,3 3,6 7, Q4 2,5,6 2,5 2, Q1 2,9 1,2 2, 2,4 Q2 3,4 1,5 1,6 2,7 Q3 3,1 1,6 1,4 2,6 Q4 3,1 1,6 1,4 2,6 Q1 3, 1,7,6 2,5 Q2 2,9 1,8,8 2, Q4 1,2,3 3,1 1,7 Q1 1,3,4 3,3 1,5 Q2 1,,6 1,4 1,3 Q3 1,1,6 1,3 1,4 Q4 1,5,8 1,3 1,6 Q1 1,6,9 1,4 1,7 Q2 1,7 1, 1,5 1, Q4 5,8 11,3 3,6 7,2 Q1 5,7 11,2 3,6 7,1 Q2 5,6 11,2 3,6 7, Q3 5,5 11,1 3,5 7, Q4 5,4 11, 3,5 6,9 Q1 5,3 1,9 3,5 6,8 Q2 5,3 1,9 3,5 6, Q4,3,,1 Q1,3,,1 Q2,3,,1 Q3,6,,1 Q4,8,,1 Q1 1,1,,1 Q2 1,3,,1 Q3,3,1,1 Q3 2,8 1,8,9 2,5 Q3 1,7 1,1 1,6 1,8 Q3 5,3 1,8 3,5 6,8 Q3 1,6,,1 v % Q4 2,8 1,8 1,1 2,5 Q4 1,8 1,1 1,7 1,9 Q4 5,4 1,7 3,4 6,8 Q4 2,,, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (kratica OECD po angleškem: Organisation for Economic Co-operation and Development).

17 Leta 214 se je nadaljevalo obdobje nizke inflacije na razvitih trgih. K nizki inflaciji je še dodatno prispevala padajoča cena nafte v drugi polovici leta 214. Inflacijska pričakovanja za leto 215 po napovedih OECD ostajajo na razvitih trgih na razmeroma nizki ravni, in sicer 1,6 % (države OECD). Ta bi se v ZDA, Evropski uniji in na Japonskem lahko še dodatno znižala v primeru nadaljnjega zniževanja cene nafte in surovin. Na drugi strani pa lahko v primeru nadaljnjega padanja cen pričakujemo dodatne ukrepe centralnih bank (predvsem ECB in japonske centralne banke) v boju proti deflaciji. 2.2 Finančni trgi v letu 214 Leto 214 je bilo tako na delniških kot na obvezniških trgih zelo uspešno. Pridobivali so predvsem delniški trgi razvitih držav najbolj ameriške delnice, medtem ko so slabše rezultate dosegle delnice držav v razvoju. Če so bili finančni trgi v prvi polovici leta še pod vplivom reševanja geopolitičnih tenzij (ukrajinska kriza, nestabilne razmere v Siriji in Iraku, izbruh ebole v zahodni Afriki) in konca programa kvantitativnega sproščanja (QE) ameriške centralne banke (FED), pa je v drugi polovici leta za večjo volatilnost poskrbela ECB z namigi o programu odkupa državnih obveznic po vzoru ameriškega FED. Graf 1: Gibanje svetovnega delniškega indeksa MSCI WORLD INDEX UCITS v letu Vir: Bloomberg Cene obveznic Republike Slovenije so po objavi rezultatov skrbnega pregleda večjih slovenskih bank in najavi ukrepov za stabilnost bančnega sistema konec leta 213, leta 214 postopoma pridobivale in leto končale na zgodovinsko visokih ravneh. Donos na desetletno državno obveznico Republike Slovenije se je tako ob koncu leta 214 spustil na raven 2, %. Podobno velja za obveznice drugih držav območja evra, katerih donosi so bili ob koncu leta 214 na zgodovinsko nizkih ravneh. V začetku leta je kapitalske trge najbolj zaznamovala politična in gospodarska kriza v Ukrajini. Po daljši politični negotovosti je kriza v Ukrajini dosegla vrhunec z izvedbo referenduma o odcepitvi krimskega polotoka 17

18 2 MAKROEKONOMSKO OKOLJEV LETU 214 in priključitvi k Rusiji. Evropska unija in ZDA sta se odzvali z razmeroma blagimi sankcijami, ki so vključevale le prepoved potovanj in zamrznitev premoženja nekaterim izpostavljenim funkcionarjem, medtem ko ostrejših gospodarskih sankcij zahodne države leta 214 niso uporabile. Kapitalski trgi so se na krizo v Ukrajini odzvali z razprodajo ruskih delnic ter selitvijo premoženja v varnejše naložbene razrede, predvsem v obveznice evropskih držav. Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju v začetku avgusta trge presenetila z znižanjem temeljne obrestne mere, in sicer z,15 % na,5 %. Guverner Mario Draghi je na novinarski konferenci izpostavil, da bo ECB uporabila vse možnosti v boju zoper deflacijo, in hkrati napovedal, da bo ECB začela program odkupovanja obveznic s kritjem v premoženju (Asset Backed Securities ABS). Že pred tem je ECB napovedala program ciljno usmerjenih poceni posojil za kreditiranje realnega gospodarstva (T-LTRO). Graf 2: Gibanje indeksa korporativnih obveznic IBOXX LIQUID CORPORATE 1 UCITS NON-FINANCIALS SUB-INDEX TR Vir: Bloomberg Delnice na razvijajočih trgih so po slabem začetku junija in avgusta pridobivale, septembra pa so spet precej izgubile. Zelo se je povečala volatilnost na delniškem trgu. Največjo volatilnost delniških tečajev je imel brazilski trg, ki je v pričakovanju rezultatov predsedniških volitev ter ob ponovnem vzponu predsednice Dilme Rousseff na javnomnenjskih anketah izgubil kar 16 %. Vlagatelji so glede na slabo javnomnenjsko podporo aktualne predsednice pričakovali menjavo na čelu države ter posledično reforme, ki bi pomenile manjšo vlogo države ter bolj tržno ekonomsko politiko. Oktobra so po daljšem obdobju pozitivnih donosov ter nizke volatilnosti tečaji na vseh pomembnejših svetovnih borzah precej zanihali navzdol. Največ so izgubljali evropski delniški indeksi, ki so večinoma padli globoko pod 2-dnevno drseče povprečje, indeksi volatilnosti (VIX, VDAX) pa so dosegli najvišje ravni v obdobju dveh let. Razlog za razprodajo na delniških trgih je bila zaskrbljenost vlagateljev glede ohlajanja gospodarske rasti na globalni ravni, širjenje virusa ebole, krize v Ukrajini ter negotovost glede dviga obrestnih mer v ZDA. 18

19 Evropska centralna banka je v začetku oktobra objavila dolgo pričakovane rezultate pregleda kakovosti sredstev večjih evropskih bank (Asset Quality Reviev AQR) ter rezultate stresnih testov, s katerimi je ocenjevala kapitalsko ustreznost ocenjenih bank v primeru negativnih scenarijev (negativna gospodarska rast). Ocenjenih je bilo 13 večjih evropskih bank, med katerimi jih 25 ni prestalo testa oziroma so v primeru negativnega scenarija izkazovale premalo kapitala. Kljub temu je bila ocena skupnega primanjkljaja v primeru negativnega scenarija ocenjena na 25 milijard evrov, kar je bilo v skladu s pričakovanji analitikov, tako da objava rezultatov ni dodatno pretresla kapitalskih trgov. Med tremi slovenskimi bankami, vključenimi v AQR, sta primanjkljaj izkazovali NLB in NKBM. Graf 3: Gibanje indeksa državnih obveznic IBOXX SOVEREIGNS EUROZONE UCITS TR INDEX v letu Vir: Bloomberg Decembra se je nadaljeval trend padanja cen nafte, ki je bil prisoten vse od sredine leta 214. Kljub pričakovanjem, da bo kartel OPEC na zasedanju 27. novembra zmanjšal količino načrpane nafte, se to ni zgodilo, celo več - iz Savdske Arabije so prišla sporočila, da bodo ceno nafte povsem prepustili trgu ter tako poskušali ohraniti tržni delež in povečati gospodarsko rast na globalni ravni. Po teh objavah je bila odprta pot za strmoglavljenje cene nafte. Nafta (brent) je tako samo v zadnjem četrtletju lanskega leta izgubila 42 % v ameriških dolarjih oziroma 39 % v evrih. Med državami, ki jih je nizka cena nafte najbolj prizadela, je gotovo Rusija. Poleg mednarodnih sankcij, ki so jih proti Rusiji uvedli EU in ZDA zaradi razmer v Ukrajini, ter ohlajanja gospodarstva, ki se je začelo že konec leta 213, je nizka cena nafte še dodatno oslabila domačo valuto. Ruski rubelj je decembra dosegel najnižjo vrednost glede na evro in dolar v zadnjem obdobju. V zadnjem četrtletju je proti evru izgubil kar 31 %. Ogromne so bile tudi izgube na ruski borzi. Največ so izgubljala podjetja iz naftne industrije, ruski borzni indeks se je leta 214 znižal za 45,19 % (v USD). 19

20 2 MAKROEKONOMSKO OKOLJEV LETU 214 Tabela 4: Rast izbranih svetovnih delniških indeksov v lokalnih valutah po letih v % Indeks Valuta Država NASDAQ COMP. DOW JONES IND. FTSE 1 S&P 5 BOVESPA HANG SENG DAX NIKKEI 225 SMI SBI TOP USD USD GPB USD BRL HKD EUR JPY CHF EUR ZDA ZDA V.B. ZDA Brazilija Kitajska Nemčija Japonska Švica Slovenija -3,27 4,81-7,8-1,49-18,88-21,34-15,1-19,9-8,59-3,14 14, 5,6 3,4 11,6 5,4 2, 25,2 21,4 12,7 7,8 38,32 26,5 14,43 29,6-15,5 2,87 25,48 56,72 2,48 3,17 13, ,71 11,39-2,9 1,28 2,65 7,12 5,29 19,59 Vir: Bloomberg Donos na desetletno državno obveznico Republike Slovenije se je ob koncu leta 214 spustil na raven 2, %. Podobno velja za obveznice drugih držav območja evra, katerih donosi so bili ob koncu leta 214 na zgodovinsko nizkih ravneh. 2

21 IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH IN POGODBENIH OBVEZNOSTI SKLADA IN PRILIVI IZ PRISPEVKOV ZA RAZGRADNJO

22 3 IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH IN POGODBENIH OBVEZNOSTI SKLADA IN PRILIVI IZ PRISPEVKOV ZA RAZGRADNJO 3.1 Financiranje programa dela Agencije ARAO Sklad je leta 214 financiral Program dela Agencije ARAO na podlagi letne Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij in sofinanciranju programa dela in Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi s plačili nadomestil z Agencijo ARAO Financiranje po vrstah plačil v letu 214 Leta 214 je Sklad plačal Agenciji ARAO 4,1 milijona evrov. Od tega za stroške dela,23 milijona, za podizvajalce,9 milijona, za nadomestilo Občini Krško 2,9 milijona, materialni stroški pa so znašali,1 milijona evrov. V primerjavi z letom 213 je bilo vplačanih za 15,18 % več sredstev. V primerjavi z načrtom za leto 214 pa je bilo vplačanih 44,63 % načrtovanih sredstev. Uresničeni tekoči transferji Agenciji ARAO so nižji od načrtovanih, predvsem zaradi nižjih uresničenih materialnih stroškov in nižjih uresničenih stroškov naložbe za odlagališče NSRAO. Tabela 5: Primerjava dejanskih plačil z načrtovanimi in letom 213 Vrsta stroška. Materialni stroški 3 Podizvajalci in zunanji izvajalci pri investiciji NSRAO Stroški dela Nadomestilo Občini Krško za omejeno rabo prostora, ki ga na osnovi UV8 lokalni skupnosti plačuje ARAO Skupaj Uresničitev Načrt Uresničitev Indeks 4 = 3 / 1 93,12 251,64 84,35 1,23 115,18 Indeks 5 = 3 / 2 3,72 28,47 79,38 97,45 44,63 v EUR V Programu dela in finančnem načrtu ARAO za leto 214 (sprejel ga je upravni odbor ARAO na 22. seji dne 24. decembra 213, vlada pa je nanj dala soglasje na 59. seji, 22. maja 214) je Agencija ARAO predvidela tudi izvedbo Protokola o informiranju javnosti in zagotavljanju sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij v občini Krško zaradi umeščanja odlagališča NSRAO v višini 2,4 milijona evrov. Sklad je ustanovljen na podlagi Zakona o Skladu, ki v 3. členu določa, da se finančna sredstva Sklada uporabljajo za financiranje storitev, ki jih določa 95. člen ZVISJV, za financiranje priprave in izvedbe projektov za varno in končno odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov iz NEK, za financiranje priprave in izvedbe projekta za varno razgradnjo NEK in za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora občini Krško, v skladu z Uredbo o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta. Finančna sredstva, zbrana v Skladu, so namenska sredstva in se lahko uporabljajo samo v skladu z navedenimi določili Zakona o Skladu, zato upravni odbor Sklada, s predlogom ARAO za plačilo navedenega protokola ni soglašal. Uresničitev materialnih stroškov v letu 214 je znašala le 3,72 % 22 3 V materialnih stroških so zajeti neposredni stroški pri projektih neposredni materialni stroški in materialni režijski stroški.

23 načrtovanih. V primeru, da Protokol o informiranju javnosti in zagotavljanju sredstev za gradnjo širokopasovnih omrežij v občini Krško zaradi umeščanja odlagališča NSRAO ne bi bil zajet med načrtovanimi materialnimi režijskimi stroški, bi ti znašali evrov, uresničitev pa bi še vedno znatno odstopala od načrtovanih stroškov, in sicer bi bila 25,47 %. Stroški naložbe za odlagališče NSRAO so leta 214 znašali,9 milijona evrov, kar je zgolj 28,47 % načrtovanih sredstev. Tako majhen znesek porabe na obeh zgoraj omenjenih postavkah je posledica neuresničenega programa dela za leto 214 s strani Agencije ARAO. Kot lahko razberemo iz tabele št. 6, dejanska poraba sredstev pri Agenciji ARAO vsako leto precej odstopa od načrtovane, Sklad pa je omejen pri optimalnem načrtovanju naložb. Tabela 6: Primerjava dejanske porabe sredstev Agencije ARAO glede na načrtovano v obdobju v EUR Leto Dejanska poraba sredstev Načrtovana poraba sredstev

24 3 IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH IN POGODBENIH OBVEZNOSTI SKLADA IN PRILIVI IZ PRISPEVKOV ZA RAZGRADNJO Financiranje Programa dela Agencije ARAO do vključno leta 214 Sklad od leta 1998 dalje financira Program dela Agencije ARAO, in sicer projekte, ki se nanašajo na ravnanje z NSRAO. Graf št. 4 prikazuje višino naložbenih vlaganj v ARAO za izvedbo študij in projektov s področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Dejanska poraba sredstev Agencije ARAO v letu 214 znaša 4,1 milijona evrov. Graf 4: Naložbena vlaganja v Agencijo ARAO v obdobju Sredstva v 1 EUR Kot je razvidno iz grafa št. 5, je Sklad v obdobju od leta 1998 do konca leta 214 financiral dejavnosti, ki jih izvaja Agencija ARAO, v višini 33,76 milijona evrov, od tega je bilo nadomestilo občini Krško za omejeno rabo prostora, ki ga ARAO plačuje lokalni skupnosti, 14,6 milijona evrov. Graf 5: Kumulativni prikaz višine sredstev, vloženih v Agencijo ARAO Sredstva v mio EUR ,76 29,63 26,4 22,17 18,12 13,26 1,85 8,1 1,92 3,89 5,89,17,24,3,56,81 1, Z uveljavitvijo Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško (Uradni list RS, št. 114/29 v nadaljevanju: Uredba) so bili 15. januarja 21 dani pogoji za gradnjo odlagališča NSRAO. 24

25 Dne 4. julija 214 je ministrstvo za infrastrukturo in prostor izdalo sklep št /213/29 o potrditvi Investicijskega programa za odlagališče NSRAO, Vrbina v občini Krško rev. C, december 213. S sklepom je odobrena izvedba naložbe odlagališča NSRAO Vrbina Krško. Potrjeni investicijski program skupaj s potrjenim državnim prostorskim načrtom pomeni celovito osnovo za pripravo projektne in gradbene dokumentacije za izvedbo projekta. Po javno dostopnih informacijah bo gradbeno dovoljenje za objekt odlagališča predvidoma pridobljeno do leta 217, tako da bo gradnja potekala od leta 217 do 219. Poskusno obratovanje odlagališča bi se tako po časovnem načrtu začelo leta 22. Sprejetje investicijskega programa za projekt odlagališča (NSRAO) pomeni za Sklad znatno povečanje odliva sredstev v času trajanja naložbe. 3.2 Plačila nadomestil lokalnim skupnostim zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta Sklad je v letu 214 plačeval nadomestila lokalnim skupnostim zaradi omejene rabe prostora na podlagi 11. člena Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list, št. 134/23 in sprememba 1/28). Nadomestilo za omejeno rabo prostora je Sklad plačeval tistim lokalnim skupnostim, ki so na krožnem območju s centrom v središču odlagališča in radijem 1 kilometrov Plačila v letu 214 V letu 214 je Sklad občinam Krško, Kostanjevici na Krki, Brežice in Kozje plačal 2,9 milijona evrov za omejeno rabo prostora na območju jedrskega objekta. V letu 214 je bil Sklad na podlagi Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 134/3 in sprememba 1/8) zavezanec za plačilo nadomestila občinam Krško, Brežice, Kozje in Kostanjevica na Krki. Plačila so se izvajala na podlagi odločbe posamezne občine, ki so jih te zavezane izdati do 31. julija tekočega leta. Tako je Sklad plačeval do konca avgusta 214 nadomestila po odločbah o višini nadomestila za omejeno rabo prostora iz julija 213, od septembra 214 dalje pa na podlagi odločb občin iz julija 214. V septembru je bil izveden poračun za leto

26 3 IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH IN POGODBENIH OBVEZNOSTI SKLADA IN PRILIVI IZ PRISPEVKOV ZA RAZGRADNJO V letu 214 je Sklad občinam plačal 2,9 milijona evrov za omejeno rabo prostora na območju jedrskega objekta, in sicer občinam Krško, Kostanjevica na Krki, Brežice in Kozje. Tabela 7: Plačila občinam v letu 214 Datum plačila Krško Kostanjevica na Krki Brežice Kozje Skupaj v EUR SKUPAJ , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , Sprememba zakonodaje S 1. januarjem 215 je stopila v veljavo Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14). Z dnem uveljavitve te uredbe je prenehala veljati Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Ur. list RS, št. 134/3 in sprememba 1/8). Na podlagi 12. člena Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14) je zavezanec za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora Sklad. Nadomestilo za omejeno rabo prostora mora Sklad plačevati občini Krško, na ozemlju katere bo zgrajeno odlagališče radioaktivnih odpadkov Plačila do leta 214 V letu 23 je bila sprejeta Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 134/23). V skladu z 11. členom omenjene Uredbe je bil Sklad zavezanec za plačilo nadomestila za skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju obstoječe jedrske elektrarne NEK občinam Krško, Brežice in Sevnica. Občine pa so bile do 31. julija tekočega leta zavezane izdati odločbo o višini nadomestila za omejeno rabo prostora za preteklo leto. Sklad je začel plačevati omenjeno nadomestilo aprila leta 24. Novembra 28 je bila objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 1/8). Sklad je bil na podlagi člena 1.a omenjene Uredbe med drugim zavezanec tudi za plačilo nadomestila za odlagališče NSRAO. S sprejetjem Uredbe občina Sevnica ni bila več upravičena do plačila nadomestila zaradi omejene rabe prostora, saj ne leži znotraj 1-kilometrskega kroga s centrom v središču odlagališča NSRAO. 26

27 V letih od 24 do 214 je bilo občinam iz naslova nadomestila nakazanih 26,5 milijona evrov. Tabela 8: Pregled plačil nadomestila po občinah v obdobju Občina Leto Skupaj Krško , , , , , , , , , , , ,15 Kostanjevica na Krki,,, 7.256,, , , , , , , ,85 Brežice , , , , , , , , , , , ,8 Sevnica , , , , , , ,63,,,, ,6 Kozje,,,,,, , , , , , ,59 Skupaj v EUR , , , , , , , , , , , ,45 V letih od 24 do 214 je Sklad občinam plačal nadomestilo za omejeno rabo prostora na območju jedrskega objekta v višini 26,5 milijona evrov. 3.3 Plačilo prispevka za razgradnjo GEN energije Plačilo prispevka v letu 214 Leta 23 je Državni zbor RS sprejel Zakon o spremembah zakona o Skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganju radioaktivnih odpadkov iz NEK, v katerem je določeno, da je s 1. januarjem 24 zavezanec za obračun in vplačilo mesečnega prispevka ELES GEN, ki se je leta 26 preimenovala v GEN energija. Obračun prispevka se izvaja na podlagi obračuna polovice celotne proizvedene količine električne energije v NEK, ki je v času od decembra 213 do novembra 214 znašala kwh. V tabeli 9 je prikazana proizvodnja po mesecih, ki je podlaga za plačilo prispevka s strani GEN energije za leto 214. Sklad je upravičen do prispevka za razgradnjo in odlaganje radioaktivnih odpadkov v višini,3 EUR/kWh. Zavezanec za plačilo prispevka je GEN energija. GEN energija je leta 214 plačala 9,7 milijona evrov prispevka za razgradnjo in s tem v celoti in v dogovorjenih rokih poravnala vse svoje obveznosti do Sklada iz prispevkov za razgradnjo. V primerjavi z letom 213 je bilo plačanih 19,87 % več. 27

28 3 IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH IN POGODBENIH OBVEZNOSTI SKLADA IN PRILIVI IZ PRISPEVKOV ZA RAZGRADNJO Tabela 9: Prikaz mesečnih vplačil GEN energije po denarnem toku v letu 214 Datum plačila Skupaj Obdobje 12/213 1/214 2/214 3/214 4/214 5/214 6/214 7/214 8/214 9/214 1/214 11/214 Proizvodnja (v kwh) Obveznost , , , , , , , , , , , , ,74 Plačilo , , , , , , , , , , , , ,74 v EUR Iz tabele št. 9 je razvidna polovica mesečne proizvodnje električne energije v NEK, ki je bila dobavljena GEN energiji iz Krškega Plačilo prispevka do leta 214 V obdobju od leta 1995 do leta 1997 NEK Skladu ni v celoti poravnala svojih obveznosti, kar je imelo za posledico vložitev tožb zoper NEK, podpisani pa sta bili tudi dve zunajsodni poravnavi. Ker NEK do 31. maja 2 ni redno poravnavala svojih obveznosti, sta Sklad in NEK junija 2 sklenila dogovor o poravnavi zapadlih obveznosti v višini milijonov tolarjev, septembra pa aneks k dogovoru, s katerim sta se dogovorila za poravnavo zamudnih obresti iz preteklih obdobij. Z dogovorom in aneksom k dogovoru so bile regulirane vse zapadle obveznosti. Od sklenitve omenjenega dogovora pa je NEK redno in v dogovorjenih rokih poravnavala vse obveznosti, ki se nanašajo na prispevek iz električne energije, dobavljene vsem porabnikom v Republiki Sloveniji. Do sredine aprila 23 je NEK celotno električno energijo dobavljala slovenskemu odjemalcu, pozneje pa v skladu z Meddržavno pogodbo polovico slovenskemu, polovico hrvaškemu, kar se odraža pri plačilih po letu 23. NEK in GEN energija sta do konca leta 214 vplačala skupno 161,2 milijona evrov sredstev. Tabela 1: Pregled vplačil NEK in GEN energije po denarnem toku v obdobju Obdobje Skupaj Prispevek , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,43 v EUR 28

29 Graf 6: Pregled vplačil NEK in GEN energije po denarnem toku v obdobju Vplačila v mio EUR Graf 7: Prikaz letnih obveznosti in vplačil NEK in GEN energije po denarnem toku v obdobju Sredstva v mio EUR Letna vplačila Tekoče obveznosti Iz grafa št. 7 je razvidno, da so bila leta 22 vplačila NEK večja od tekočih obveznosti, ker je NEK redno poravnavala tudi obveznosti po zunajsodni poravnavi. Od leta 23 dalje pa so obveznosti dejansko enake poravnanemu prispevku oziroma je razlika samo v obveznostih za prispevek za december, ki zapade naslednje leto. Problematika dolga NEK do Sklada je bila razrešena z ratifikacijo Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 23/23 z dne MP 5/23), ki v 17. členu med drugim določa, da z uveljavitvijo omenjene pogodbe prenehajo vse obveznosti NEK do Sklada. UO Sklada je na 2. seji 12. maja 23 sprejel sklep, da se na dan 11. marca 23 odpišejo vse obveznosti NEK, ki se nanašajo na terjatve iz dobavljene električne energije hrvaškemu elektrogospodarstvu, v skupnem znesku 8.435,7 milijona tolarjev oziroma 35,2 milijona evrov. 29

30 3 IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH IN POGODBENIH OBVEZNOSTI SKLADA IN PRILIVI IZ PRISPEVKOV ZA RAZGRADNJO 3.4 Pregled vplačil prispevka za razgradnjo ter izplačil obveznosti Sklada Tabela 11: Pregled vplačil prispevka NEK in GEN energije ter izplačil obveznosti Sklada Leto, Skupaj Prispevek NEK in GEN energije 1, , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,43 Izplačila ARAO 2,,, , , , , , , , , , , , , , , , , , ,85 Nadomestilo za omejeno rabo prostora 3,,,,,,,,, , , , , , , , , , , , ,45 Skupaj 4 = 2 + 3,,, , , , , , , , , , , , , , , , , , ,3 v EUR Sklad namensko zbira in plemeniti sredstva za vse faze razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Iz tabele št. 11 je razvidno, da je Sklad skoraj tretjino sredstev, ki jih je prejel iz prispevkov, namenil za financiranje programa dela ARAO (od leta 1998 dalje) in plačilo nadomestil lokalnim skupnostim zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (od leta 24). Konec leta 214 je bila vrednost splošnega sklada finančnih naložb 184,3 milijona evrov. V primeru drugačnega evidentiranja izplačil iz Sklada v obdobju (če bi se transferji v ARAO in plačana nadomestila za omejeno rabo prostora občinam v bilanci stanja izkazovali kot investiranje, ne pa kot tekoči transfer) v skupnem znesku 6,3 milijona evrov bi vrednost splošnega sklada finančnih naložb 31. decembra 214 znašala 244,6 milijona evrov. 3

31 3.5 Problematika, povezana s poslovanjem in namensko porabo sredstev Sklada Od leta 29 dalje se na Skladu odpirajo številna vprašanja v zvezi z zagotavljanjem sredstev za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. Veljavna višina prispevka Zdaj veljavni prispevek, ki ga plačuje družba GEN energija (5-odstotni lastnik NEK), je 3, evre na megavatno uro električne energije. Prispevek temelji na izračunih v Programu razgradnje NEK iz leta 24 (Program razgradnje NEK je potrdila Meddržavna komisija, sestavljena iz slovenskih in hrvaških predstavnikov), medtem pa so se predpostavke za odlagališče spremenile. Na podlagi 3. točke 1. člena Meddržavne pogodbe je treba Program razgradnje NEK revidirati vsakih pet let. Revizija Programa razgradnje NEK bi morala biti opravljena do konca leta 29, vendar ta do konca leta 214 še ni bila zaključena in potrjena! Računsko sodišče je v poročilu o opravljeni reviziji Sklada za obdobje z naslovom Zagotavljanje sredstev za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško opozorilo, da se z revizijo Programa razgradnje NEK zamuja in da je vprašanje, ali bo pravočasno in v zadostni meri zbranih dovolj sredstev. Ureditev lastninskih razmerij Dodatno ostaja odprta problematika neurejenega lastninskega razmerja med državo in Agencijo ARAO ter nedefinirano pripoznavanje plačila stroškov in investicije, ki jih Sklad financira. Sklad v svoji bilanci nima evidentiranih investicij med stalnimi sredstvi, saj se plačila razumejo kot transfer v bilanci prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov. Ministrstvo v svojih poslovnih knjigah investicije ne izkazuje, čeprav je vlagatelj in bo država lastnik odlagališča. ARAO izkazuje izplačane stroške za gradnjo odlagališča med svojimi osnovnimi sredstvi, kot da naložbo izvaja v svojem imenu in za svoj račun, čeprav sama ni vlagatelj. Da tak način evidentiranja ni usklajen z vlogo in pristojnostmi posameznega akterja v procesu financiranja gradnje odlagališča NSRAO ter tudi ne s spremenjenim načinom evidentiranja vplačevanja prispevka za razgradnjo in s spremembo položaja Sklada, v svojem poročilu (avgust 211) ugotavlja tudi Računsko sodišče RS. Ureditev pravilnega načina evidentiranja nastalih stroškov izvedbe odlagališča je pomembna zaradi možnosti, da bi se lastnika objekta NEK v skladu z določili Meddržavne pogodbe odločila za skupno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz NEK na izbrani lokaciji v Sloveniji. Ob takšni odločitvi bi morala Republika Hrvaška pokriti polovico vseh stroškov, ki so že nastali v povezavi z odlagališčem. Prispevek ne krije vse namenske porabe Sklada Sklad iz prispevka plačuje več namenskih stroškov in nadomestilo v skladu s predpisi in Uredbo UV8. Poleg financiranja plačil Agenciji ARAO plačuje nadomestilo za omejeno rabo prostora občini Krško. Pred sprejetjem UV8 je Sklad v skladu z Uredbo o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 134/3 in sprememba 1/8) plačeval neposredno nadomestilo za omejeno rabo prostora lokalnim skupnostim v okolju ter del za 31

32 3 IZPOLNJEVANJE ZAKONSKIH IN POGODBENIH OBVEZNOSTI SKLADA IN PRILIVI IZ PRISPEVKOV ZA RAZGRADNJO omejeno rabo prostora, za katerega je bil zavezanec Agencija ARAO. Računsko sodišče je opozorilo, da obstoječi prispevek, ki ga plačuje GEN energija, ne krije vseh plačil; kot vir za izplačilo nadomestila po členu 1.a Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 134/3 in sprememba 1/8) je bil določen Sklad, čeprav ob izračunu sredstev, ki jih je treba vplačevati v Sklad za pokritje stroškov izvedbe odlagališča, izplačilo takega nadomestila ni bilo upoštevano Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS Izbira lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, št /29/89 z dne

33 URESNIČITEV NALOŽBENE POLITIKE ZA LETO 214

34 4 URESNIČITEV NALOŽBENE POLITIKE ZA LETO Uresničitev naložbene politike za leto 214 Upravni odbor Sklada je na 16. redni seji 17. decembra 213 obravnaval osnutek Naložbene politike Sklada za leto 214. Na 17. redni seji 21. januarja 214 je upravni odbor Sklada obravnaval in sprejel predlog Naložbene politike Sklada za leto 214. V skladu z drugim odstavkom 9. člena Zakona o Skladu ter drugo alinejo 11. člena Statuta Sklada je dokument v soglasje posredoval Vladi RS. Vlada RS je dala soglasje k predmetnemu dokumentu na 59. redni seji 22. maja 214. Na podlagi 11. člena Statuta Sklada se do pridobitve soglasja Vlade RS uporabljajo sklepi upravnega odbora Sklada Struktura naložb Graf 8: Struktura finančnih naložb Sklada na dan ,58 % 17,61 % Državne obveznice Obveznice v 1% državni lasti Podjetniške / korporativne obveznice 13,23 % Obveznice bank / finančnih izdajateljev Vz. skladi (več kot 5% obv.) in ETF-ji Depoziti, potrdila o vlogah, MM skladi Vz. skladi (del., mešani skl.) in ETF-ji Delnice 2,32 % 5,32 % 3,31 % 1,11 % 46,51 % Na dan 31. december 214 je imel Sklad ,22 evra finančnih naložb v vrednostne papirje. Struktura finančnega portfelja ne upošteva nerazporejenih denarnih sredstev na TRR v znesku 12.19,54 evra. Znesek ,22 evra se nanaša na knjiženo stanje, in ne upošteva natečenih obresti, kupljenih obresti in dividend v znesku ,77 evra. Ob upoštevanju teh in ob upoštevanju sredstev na TRR je bilo premoženje Sklada ob koncu leta ,53 evra. Po naložbenih razredih se je glede na strukturo ob koncu leta 213 najbolj povečal delež v razredu državnih obveznic, in sicer za 4,69 odstotne točke, ter delež v delniških vzajemnih skladih in ETF-jih, ki je višji za 3,31 odstotne točke. Najbolj se je zmanjšal delež depozitov, in sicer za 6,3 odstotne točke, nekoliko pa je manjši tudi delež v obveznicah v 1-odstotni državni lasti (za 1,5 od. točke) ter podjetniških/korporativnih obveznicah (,94 od. točke). 34

35 Tabela 12: Stanje vrednosti portfelja finančnih naložb Sklada na dan in Vrsta naložbe Državne obveznice Obveznice v 1-odstotni državni lasti Skupaj državni VP Podjetniške/korporativne obveznice Obveznice bank/finančnih izdajateljev Vz. skl. (več kot 5 % obv.) in ETF-obv. Skupaj podjetniške obveznice Depoziti, potrdila o vlogah, MM-skladi SKUPAJ DOLŽNIŠKI VP Vz. skl. (deln. in mešani skladi ) in ETF-ji Delnice SKUPAJ LASTNIŠKI VP NALOŽBE SKUPAJ (dolžniški in lastniški VP) Stanje na dan , , , , , , , , , , , , ,54 Stanje na dan , , , , , , , , , , , , ,22 v EUR Tabela 13: Primerjava dejanske strukture naložb na dan , s ciljno strukturo za konec leta 214 Vrsta naložbe Državne obveznice Obveznice v 1-odstotni državni lasti Skupaj državni VP Podjetniške/korporativne obveznice Obveznice bank/finančnih izdajateljev Vz. skl. / ETF-ji (več kot 5 % obv. nal.) Skupaj podjetniške obveznice Depoziti, potrdila o vlogah, MM-skladi SKUPAJ DOLŽNIŠKI VP Vz. skl. (deln. in mešani skladi ) in ETF-ji Delnice SKUPAJ LASTNIŠKI VP Struktura na dan ,82 11,61 53,43 4,25 3,3 3,87 11,15 19,53 84,11 14,3 1,59 15,89 Struktura na dan ,51 1,11 56,62 3,31 2,32 5,32 1,95 13,23 8,81 17,61 1,58 19,19 Ciljna struktura za konec leta 214 od 3 do 6 od 1 do 2 od 4 do 65 od 2 do 7 od do 5 od 5 do 15 od 5 do 2 od do 2 od 7 do 1 od do 25 od do 5 od do 3 v % Pri naložbah je Sklad upošteval naslednja načela, ki so vsebovana tudi v Zakonu o Skladu: ź ź ź Varnost naložb: Sklad je povečeval delež naložb v najvarnejših naložbenih razredih, pri nakupih pa upošteval merilo likvidnosti. Razpršenost naložb: Sklad je pri posameznih nakupih upošteval tudi razpršenost po posameznih naložbenih razredih (pri državnih vrednostnih papirjih denimo razpršenost po bonitetnih razredih do meje naložbenega razreda). Donosnost naložb: Sklad si je z aktivnim trgovanjem (ob upoštevanju tveganja, ki ga nosi posamezna naložba) prizadeval doseči čim večjo donosnost portfelja. 5 Knjiženo stanje 35

36 4 URESNIČITEV NALOŽBENE POLITIKE ZA LETO Transakcije naložb V Naložbeni politiki Sklada za leto 214 je Sklad načrtoval predvsem naložbe v varne naložbene razrede. Kot je razvidno iz tabele, je bilo največ sredstev vloženih v državne obveznice in depozite. Tabela 14: Transakcije naložb od do v EUR Vrsta vrednostnega papirja Nakupi Prodaje Vezava Zapadle naložbe Državne obveznice Strukturirani produkt Podjetniške obveznice Depoziti Vzajemni skladi SKUPAJ , , , , , , , , ,34 5., 2.3., , ,19 Seštevek nakupov ( ,18 evra) in vezav ( , evrov) znaša ,18 evra in v izkazu računa finančnih terjatev in naložb pomeni dana posojila in povečanje kapitalskih deležev. Seštevek prodaj ( ,66 evra) in zapadlih naložb ( ,19 evra) znaša ,85 evra in v izkazu računa finančnih terjatev in naložb pomeni prejeta vračila danih posojil in prodajo kapitalskih deležev. Leta 214 je Sklad kupil za 37,5 milijona evrov državnih obveznic, med katere se štejejo državne obveznice RS, zakladni menici RS, obveznice držav članic EU, obveznici Evropskega sklada za finančno stabilnost, obveznici, ki jih je izdala Evropska investicijska banka, in ETF-ji izdajatelja Deutsche Bank AG, ki replicirajo indeks IBOXX Sovereigns Eurozone različnih ročnosti. Kupljenih je bilo za 8,97 milijona evrov obveznic RS, za 6,9 milijona evrov sta bili kupljeni zakladni menici. Obveznici Evropskega sklada za finančno stabilnost sta bili kupljeni v skupnem znesku 2,2 milijona evrov. V obveznice držav članic EU je bilo vloženih 1,9 milijona evrov. Kupljene so bile obveznice Nizozemske in Nemčije. Nakup obveznic Evropske investicijske banke je bil izveden v znesku 2,5 milijona evrov, nakup ETF-jev Deutsche Bank AG pa v znesku šest milijonov evrov. Obveznice Evropske investicijske banke, obveznici Evropskega sklada za finančno stabilnost in ETF-ji Deutsche Bank so uvrščeni v segment državnih obveznic. Evropska investicijska banka je v 1-odstotni lasti držav članic EU (proporcionalno glede na velikost države), Evropski sklad za finančno stabilnost pa v 1-odstotni lasti držav članic območja evra. Indeks IBOXX Sovereigns Eurozone vključuje izdaje obveznic držav članic območja evra izbrane ročnosti glede na velikost izdaje. V depozite je Sklad vezal 59,2 milijona evrov sredstev, od tega 44,2 milijona v kratkoročne, preostalo pa v dolgoročne depozite z vezavami za 12 mesecev. V vzajemne sklade je bilo vloženih 8,2 milijona evrov. Poleg nakupov je Sklad v preteklem letu izvedel tudi prodaje. Gre za prodajo državnih obveznic v skupnem znesku 9,4 milijona evrov. Prodana je bila obveznica izdajatelja DARS v znesku 2,8 in državne obveznice RS v znesku 6,6 milijona evrov. Sklad je vse naložbe v vrednostne papirje v letu 214 izvedel v skladu z Naložbeno politiko za leto

37 4.3 Naložbena tveganja Sklada Sklad se je pri poslovanju srečeval z vrsto naložbenih tveganj: ź ź ź ź ź ź Tržno tveganje, ki je tveganje, da vrednost premoženja variira zaradi različnih gibanj na finančnih trgih, pojavlja pa se v obliki tveganja delniškega trga in obvezniškega trga. Sklad ocenjuje tržno tveganje z metodo VaR. Z uporabo metode VaR oziroma metodo ocene tvegane vrednosti meri Sklad tržno tveganje portfelja naložb, to je možnost, da ima portfelj v določenem prihodnjem časovnem obdobju izgubo pri izbranem intervalu zaupanja. Tako lahko ugotavlja največje možne izgube oziroma dobičke portfelja naložb v določenem obdobju. Obrestno tveganje pomeni tveganje spremembe obrestne mere, njegov vpliv pa je odvisen predvsem od trajanja (duration) obvezniškega portfelja (čim daljše je trajanje/duration, tem večja je lahko sprememba vrednosti portfelja obveznic v povezavi s spremembami dane tržne obrestne mere). Kreditno tveganje, ki obsega tveganje izdajatelja, to je tveganje, da izdajatelj zadolžnice Skladu ne plača obresti in ga poplača na dan zapadlosti, in tveganje pogodbene stranke, to je tveganje, da pri prodaji ali nakupu nasprotna stran ne more izpolniti pogodbenih obveznosti do Sklada. Likvidnostno tveganje, ki je tveganje, da zaradi razmer na trgu Sklad ne proda vrednostnega papirja v želenem času, po želeni ceni in/ali želenem obsegu. Tečajno tveganje, ki je tveganje, da spremembe deviznega tečaja negativno vplivajo na vrednost naložb Sklada, ki so denominirane v tujih valutah. Operativno tveganje, ki je tveganje, da se premoženje Sklada zmanjša zaradi pomanjkljivih postopkov ali neustreznega ravnanja posameznikov in organov v Skladu pri vodenju, potrjevanju, kontroli, registraciji in knjiženju nakupnih in prodajnih transakcij. 37

38 38

39 URESNIČITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 214

40 5 URESNIČITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO Uresničitev finančnega načrta za leto 214 Upravni odbor Sklada je Finančni načrt Sklada (Predlog 1) sprejel na 17. redni seji 21. januarja 214. V skladu s tretjo alinejo 11. člena Statuta Sklada in na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o Skladu je dokument posredoval Vladi RS v soglasje. Šestega marca 214 je Sklad prejel dopis Ministrstva za infrastrukturo in prostor RS, Direktorata za energijo (št. dop /213/1 z dne predlog znižanja posameznih stroškov poslovanja Sklada). Upravni odbor Sklada je priporočila obravnaval na 18. redni seji 17. marca 214. Upravni odbor Sklada je priporočila resornega ministrstva upošteval in dopolnjeni predlog Finančnega načrta Sklada za leto 213 sprejel na 51. korespondenčni seji 22. aprila 214 ter ga poslal Vladi RS v soglasje. Vlada RS je dala soglasje k predmetnemu dokumentu na 59. redni seji 22. maja 214. Na podlagi 11. člena Statuta Sklada se do pridobitve soglasja Vlade RS uporabljajo sklepi upravnega odbora Sklada Prihodki V letu 214 je Sklad ustvaril 14,1 milijona evrov prihodkov, kar je za 8,89 % manj od načrtovanega. V primerjavi z letom 213 pa so bili prihodki na isti ravni. V prihodkih od obresti in dividend so zajete vse izplačane obresti, dividende in druga izplačila. Sklad je ustvaril 4,98 milijona evrov finančnih prihodkov, kar je za 24,23 % manj od načrtovanih in za 2 % manj od uresničitve v letu 213. Glede na načrtovane finančne prihodke so nižji prihodki od obresti, predvsem kot posledica nižjih obrestnih mer na denarnem trgu. Prihodki od prispevka za razgradnjo so znašali 9,7 milijona evrov in so bili za 2,54 % višji od načrtovanih. V primerjavi z letom 213 pa so bili višji za 19,87 %. Nuklearna elektrarna Krško je leta 214 beležila rekordno proizvodnjo. V tem letu tudi ni bil načrtovan redni remont, kot tudi ni prišlo do drugih izrednih zaustavitev v procesu delovanja NEK. 4

41 Tabela 15: Primerjava uresničenih prihodkov z načrtovanimi v letu 214 in z letom 213 Vrsta prihodka. Prihodki od obresti Prihodki od dividend Skupaj prihodki od obresti in dividend Prihodki od prispevka za razgradnjo Prihodki od prodaje osnovnih sredstev SKUPAJ PRIHODKI Uresničitev Načrt Uresničitev Indeks 4 = 3 / 1 77,92 121,4 8, 119,87 11,88 Indeks v EUR 5 = 3 / 2 73,58 121,41 75,77 12,54 91,11 41

42 5 URESNIČITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO Odhodki Celotni odhodki Sklada so leta 214 znašali skupno 7,5 milijona evrov in so bili za 4,83 % nižji od načrtovanih ter za 9,29 % višji kot leta 213. Tabela 16: Primerjava uresničenih odhodkov z načrtovanimi v letu 214 in z letom 213 Konti Vrsta odhodka. Stroški plač Skupaj pisarniški material in storitve Skupaj energija in komunalne storitve Skupaj prevozni stroški in storitve Izdatki za službena potovanja Skupaj tekoče vzdrževanje Skupaj najemnine in zakupnine Skupaj drugi operativni odhodki - stroški konferenc in seminarjev - delo prek študentskega servisa - stroški plačilnega agenta: KAD-davek na fin. stor. - plačila po podjemnih pogodbah - nadomestila članom posebnih komisij - sejnine udeležencem odborov - izdatki za strokovno izobraževanje zaposlenih - stroški sodnih postopkov - posebni davek na določene prejemke - sodni stroški, odvetniške storitve - članarine v domačin neprofitnih institucijah - druge članarine - plačila UJP-storitev - plačila bančnih storitev - plačilo stroškov kotacije na borzi - prejemki zunanjih sodelavcev - izdatki za strokovno izobraževanje zaposlenih (po pogodbah) - komun. dejav. in odnosi z javnostmi - drugi operativni odhodki Tekoči odhodki poslovanja Transferji občinam Transferji Agenciji ARAO Tekoči transferji Nakup osnovnih sredstev SKUPAJ ODHODKI Uresničitev Načrt Uresničitev Indeks 4 = 3 / 1 118,86 14,9 11,79 117,25 18,3 11,6 162,83 17,59 44,19 189,47 145,7 81,69 1, 647,26 145,6 94,5 131,84 91,57 142,48 83,9 47,54 118,3 1,16 115,18 18,48 343,52 19,29 v EUR Indeks 5 = 3 / 2 93,87 76,3 85,41 114,72 98,44 91,66 91,68 68,9 26,5 11,65 76,86 36,33 22,5 84,5 77,97 42,4 32,3 14,61 119,72 17,12 23,93 82,7 12,64 44,63 58,16 75,1 59,17 42

43 Tekoči odhodki poslovanja Tekoči odhodki poslovanja so bili za 17,93 % nižji od načrtovanih, in sicer v segmentu pisarniškega materiala in storitev, načrtovanih stroškov najemnin in zakupnin, plačil po podjemnih pogodbah, sejnin udeležencem odborov, sodnih postopkov, sodnih stroškov in odvetniških storitev, komunikacijskih dejavnosti in načrtovanih drugih operativnih odhodkov, ki zajemajo stroške pravnega in ekonomsko-finančnega svetovanja. Sklad je posebno pozornost namenil znižanju odhodkov in ob tem sledil splošnim usmeritvam Vlade RS ter predpisanim varčevalnim ukrepom. Uresničitev pri postavki sejnine udeležencem odborov je bila nižja od načrtovane. Sejnine so načrtovane v skladu z Uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Uradni list RS, št. 16/29 ter spremembe 17/21, 66/212 in 51/13). Kljub večkratnih pobudam o zvišanju sejnin te ostajajo na enako nizki ravni. Stroški sodnih postopkov in odvetniških storitev so bili predvideni za potrebe postopkov, ki tečejo zoper nekdanjo v. d. direktorice Sklada. V letu 214 ti postopki niso tekli, kot je bilo predvideno. V okviru komunikacijskih dejavnosti je Sklad v letu 214 načrtoval povečane aktivnosti na področju komuniciranja, odnosov z javnostmi (predstavitev in priprava poslovnega poročila, sodelovanje z mediji, posodobitev spletnih strani idr). Leta 214 so bili uresničeni samo stroški, povezani z oblikovanjem in tiskanjem Poslovnega poročila za leto 213, ter stroški, povezani z oblikovanjem in tiskanjem brošure in pripravi materiala ob 2. obletnici delovanja Sklada. Plače in drugi izdatki zaposlenih ter prispevki delodajalca za socialno varnost so znašali skupno 159,8 tisoč evrov in so bili nižji od načrtovanih za 6,13 %. Uresničitev je nižja predvsem zaradi neizplačanih sredstev za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in nižje uresničitve pri postavki sredstva za nadurno delo. Sklad je v težnji zniževanja stroškov ob upoštevanju zakonskih omejitev dosegel nižjo uresničitev pri omenjenih postavkah. V primerjavi z letom 213 so bili stroški plač višji za 18, 86 %. V letu 213 je Sklad zaposloval štiri delavce, v letu 214 pa pet Tekoči transferji poslovanja Tekoči transferji so znašali skupno sedem milijonov evrov in so dosegli načrtovane odhodke v višini 58,16 %. Tekoči transferji pomenijo stroške financiranja Programa dela Agencije ARAO in plačilo nadomestil občinam za omejeno rabo prostora. V letu 214 so transferji Agenciji ARAO dosegli le 44,63 % načrtovanih odhodkov, kar znaša 4,1 milijona evrov. V primerjavi z letom 213 pa so bili višji za 8,48 %. Transferji občinam so plačila nadomestila za omejeno rabo prostora lokalnim skupnostim na podlagi Uredbe o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list, št. 134/23 in 1/28). Ti zneski so bili leta 214 na ravni načrtovanih in na ravni uresničitve v letu Nakup osnovnih sredstev Pri nakupu osnovnih sredstev je Sklad načrtoval nakup novega avtomobila, pisarniške opreme, strojne računalniške opreme, telekomunikacijske opreme, nakup opreme za varovanje in avdiovizualne opreme. V letu 214 je izvedel nakup avtomobila, delno pa nakup pisarniške opreme, strojne računalniške opreme, opreme za varovanje in telekomunikacijske opreme. 43

44 5 URESNIČITEV FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO Rezultat poslovanja Sklada V letu 214 je Sklad zabeležil presežek prihodkov nad odhodki, in sicer v višini 6,59 milijona evrov oziroma je 134,53 % višji, kot je bil načrtovan za leto 214, kar je posledica nižjih uresničenih odhodkov v letu 214. Uresničitev presežka prihodkov nad odhodki za leto 214 je 5,38 % nižja kot leta 213. Tabela 17: Izid poslovanja v letu 214 Vsebina Uresničitev 213 Načrt 214 Uresničitev 214 Indeks Indeks v EUR. Prihodki poslovnega leta Odhodki poslovnega leta Presežek prihodkov nad odhodki = 3 / 1 11,88 19,29 94,62 5 = 3 / 2 91,11 59,17 234, Finančne terjatve in naložbe Tabela 18: Finančne terjatve in naložbe v primerjavi z načrtovanimi v letu 214 in z letom 213 Vsebina. Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev Dana minus prejeta posojila in sprememba kapitalskih deležev Uresničitev Načrt Uresničitev Indeks 4 = 3 / 1 121,54 119,49 95,6 v EUR Indeks 5 = 3 / 2 12,71 16,52 236,18 Sklad je imel leta 214 za 98,3 milijona evrov prejetih vračil danih posojil (zapadle in prodane naložbe) in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Prejeta vračila danih posojil in sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev, so za 2,71 % višja od načrtovanih, predvsem zaradi večje prodaje državnih obveznic, kot je bilo načrtovano, in nenačrtovane prodaje obveznice izdajatelja DARS. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev so znašala 14,9 milijona evrov, kar je za 6,64 milijona evrov več, kot je bilo vrnjenih posojil. V primerjavi z letom 213 so prejeta vračila danih posojil in sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev, večja za 21,54 %, dana posojila pa za 19,49 %. Uresničitev finančnih terjatev in naložb je odvisna od razmer in dogajanj na finančnih in kapitalskih trgih. 44

45 USPEŠNOST POSLOVANJA SKLADA

46 6 USPEŠNOST POSLOVANJA SKLADA 6.1 Finančni portfelj Sklada Sklad od leta 211 prikazuje strukturo portfelja po naložbenih razredih na nov način. V tabeli št. 19 je prikazana klasifikacija naložb (do vključno leta 21), kot jo je Sklad uporabljal od ustanovitve in od leta 211 na nov način. Tabela 19: Prikaz strukture portfelja po letih Leto Državne obveznice Depoziti in potrdila o vlogi Druge obveznice in strukt. produkti Delnice Vzajemni in inv. skladi Zadolžnice Zlato in plemenite kovine Skupaj v % , ,3 3,5 32,58 4,91 37,44 53,14 53,43 56, ,97 17,77 21,79 29,67 23,76 19,53 13, , ,86 34,14 32,1 2,38 19, 15,38 7,28 5, ,71 4,13 3,59 3,16 2,2 1,55 1,59 1, ,74 13,4 13,95 13,75 11,69 6,17 18,16 22, ,36 3,

47 Graf 9: Finančni portfelj Sklada v obdobju Vrednost finančnega portfelja v mio EUR Knjiženo stanje portfelja Sklada je na dan 31. decembra 214 znašalo ,22 evra in ne upošteva natečenih obresti, kupljenih obresti in dividend v znesku ,77 evra. Ob upoštevanju teh in ob upoštevanju sredstev na TRR je bilo premoženje Sklada ob koncu leta ,53 evra. Tabela 2: Vrednost finančnega portfelja (knjiženo stanje) v mio EUR Leto Vrednost FP Leto Vrednost FP ,7 3,9 12,4 27,9 44, 65, 86,5 15,3 114,3 121, ,5 145,7 136,2 145,1 15, 148, 16,3 167,6 184, 6.2 Uspešnost poslovanja Sklada Sklad je leta 214 ustvaril za 4,98 milijona evrov prihodkov od financiranja. Prihodki od financiranja zajemajo prihodke od obresti in dividend v letu 214. V primerjavi z letom 213 so bili prihodki nižji za 2 %, v primerjavi z načrtovanimi za leto 214 pa za 24,23 %. Nižji prihodki od financiranja so posledica nižjih obrestnih mer na denarnem trgu. 47

48 6 USPEŠNOST POSLOVANJA SKLADA Graf 1: Prihodki od financiranja v obdobju Prihodki od financiranja v mio EUR Večji del prihodkov od financiranja izhaja iz naložb s fiksnimi donosi Kazalniki uspešnosti poslovanja Donosnost portfelja Sklada Sklad izračunava donosnost portfelja s pomočjo notranje stopnje donosa. Po definiciji je notranja stopnja donosa oziroma IRR (internal rate of return) tista obrestna mera, pri kateri so sedanje vrednosti vseh denarnih odtokov enake sedanji vrednosti vseh denarnih pritokov v obravnavanem obdobju. Sklad je konec leta 214 dosegel donos v višini 8,64 %. Kot je razvidno iz tabele št. 2, je Sklad pri dolžniških vrednostnih papirjih dosegel donos v višini 7,56 %, pri lastniških vrednostnih papirjih pa donos v višini 14,28 %. Med posameznimi naložbenimi razredi je imel Sklad največji donos v razredu podjetniških obveznic bančnofinančnih izdajateljev v višini 52,16 %. Visok donos je posledica rasti cene obveznic domačega izdajatelja, katerega obveznice so v letih 212 in 213 izgubile precej vrednosti. Po donosu sta sledila naložbena razreda delniških vzajemnih skladov in ETF-jev (14,39 %) ter delnic (13,25 %). Lastniški vrednostni papirji skupaj so v letu 214 pridobili 14,28 %. Med dolžniškimi vrednostnimi papirji so poleg bančno-finančnih obveznic pridobivale državne obveznice (9,16 %), obveznice v 1-odstotni državni lasti (1,8 %), podjetniške obveznice skupaj pa so zrasle za 11,85 %. Slabši so bili donosi na depozitnem delu (1,75 %) ter korporativnih nefinančnih obveznicah (2,13 %). Negativen rezultat v tem naložbenem razredu je predvsem posledica prevrednotenja cene obveznic posameznega izdajatelja, ki jo je Sklad opravil ob koncu leta (gre za povsem nelikvidne obveznice). 48

49 Tabela 21: Primerjava donosnosti IRR po naložbenih razredih Vrsta naložbe Stanje na dan (v EUR) Delež na dan (v %) Donos v letu 214 (v %) Državne obveznice Obveznice v 1-odstotni državni lasti Skupaj državni VP Podjetniške/korporativne obveznice Obveznice bank/finančnih izdajateljev Vz. skl. (več kot 5 % obv.) in ETF-obv. Skupaj podjetniške obveznice Depoziti, potrdila o vlogah, MM-skladi SKUPAJ DOLŽNIŠKI VP Vz. skl. (deln. in mešani skladi ) in ETF-ji Delnice SKUPAJ LASTNIŠKI VP NALOŽBE SKUPAJ , , , , , , , , , , , , ,22 46,51 1,11 56,62 3,31 2,32 5,32 1,95 13,23 8,81 17,61 1,58 19,19 1 8,94 1,8 9,16-2,13 52,16 6,12 11,85 1,75 7,56 14,39 13,25 14,28 8,64 Graf 11: Letna donosnost portfelja Sklada v obdobju Donosnost v % v % 1, 7,6 6,8 6,2 6,4 6,3 7,62 8,6 5 2,5 3, , ,2-5, -1, -15, -11,8 V skladu s spremembami Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava leta 27 (spremembe Uradni list RS, št. 12/7) je Sklad za leto 28 vse lastniške vrednostne papirje, investicijske in vzajemne sklade, ki kotirajo na borzi ali je za njih mogoče pridobiti javno objavljeno tržno ceno, ovrednotil po pošteni vrednosti v skladu z Zakonom o računovodstvu. Za leto 21 pa je v skladu s spremembami Pravilnika prvič ovrednotil tudi dolžniške vrednostne papirje. 49

50 6 USPEŠNOST POSLOVANJA SKLADA Odstotek stroškov poslovanja Sklada v finančnem portfelju celotni stroški poslovanja Sklada vrednost finančnih sredstev Sklada = * 1 =,22% Vrednost finančnega portfelja zajema knjiženo stanje v znesku ,22 evra, kupljene obresti v znesku ,15 evra in nerazporejena denarna sredstva v znesku 12.19,54 evra. Konec leta 214 so se stroški poslovanja Sklada glede na vrednost finančnega portfelja v primerjavi s preteklim letom povečali za,1 odstotne točke. Tabela 22: Pregled celotnih stroškov poslovanja Sklada v finančnem portfelju Sklada v % Leto Vrednost,44,39,31,31,25,27,37,33,36,27,26,21,21,22 Iz podatkov je razvidno, da je delež stroškov Sklada razmeroma majhen. Stroški služb Sklada ostajajo ne glede na uspešnost upravljanja skozi vsa leta na podobnih ravneh glede na stanje finančnega portfelja konec vsakega leta. mag. Darija Štraus Trunk, univ. dipl. ekon., direktorica Sklada 5

51 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA

52 7 POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA 52

53 POVZETEK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

54 8 POVZETEK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 8.1 Izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov za obdobje od do V nadaljevanju so prikazane glavne postavke izkaza prihodkov in odhodkov, izkaza stanja in izkaza računa finančnih terjatev in naložb. Tabela 23: Izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov za obdobje od 1.1. do v EUR Konti Opis Leto 214 Leto 213, A I II III SKUPAJ PRIHODKI (A) Nedavčni prihodki Udeležba na dobičku in prihodki od obresti Drugi nedavčni prihodki Prihodki od prodaje osnovnih sredstev B I II III SKUPAJ ODHODKI (B+C+D) Tekoči odhodki (4-42) Plače in drugi izdatki zaposlenih (4-49) Prispevki delod. za soc. varnost (41-415) Izdatki za blago in storitve (42-429) C I II III IV Tekoči transferi ( ) Transferi posameznikom Transferi neprof. organizacijam in ustanovam Transferi občinam Transferi v javne agencije - ARAO D I II III IV Nakup in gradnja osnovnih sredstev (42) Nakup poslovnih prostorov Nakup prevoznih sredstev Nakup opreme Rekonstrukcije in adaptacije E PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI

55 8.2 Izkaz bilance stanja na dan Tabela 24: Izkaz bilance stanja na dan v EUR Konti Opis , A) SREDSTVA Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju (-8) Neopredmetena sredstva Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev Nepremičnine Popravek vrednosti nepremičnin Oprema in druga opredmetena sredstva Popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih sredstev Dolgoročne finančne naložbe Dolgoročno dana posojila in depoziti Dolgoročne terjatve iz poslovanja B) Kratkoročna sredstva, razen zalog in AČR (11-19) Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah Kratkoročne terjatve do kupcev Dani predujmi in varščine Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta Kratkoročne finančne naložbe Kratkoročne terjatve iz financiranja Druge kratkoročne terjatve Neplačani odhodki Aktivne časovne razmejitve AKTIVA SKUPAJ (A+B) D) OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Kratkoročne obveznosti in PČR (21-29) Kratkoročne obveznosti do zaposlenih Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta Kratkoročne obveznosti iz financiranja Neplačani prihodki Pasivne časovne razmejitve E) 9 92 Lastni viri in dolgoročne obveznosti (9-92) Splošni sklad Dolgoročne pasivne časovne razmejitve PASIVA SKUPAJ (D+E)

56 8 POVZETEK RAČUNOVODSKIH IZKAZOV 8.3 Izkaz računa finančnih terjatev in naložb Tabela 25: Izkaz računa finančnih terjatev in naložb v EUR Konti Opis Leto 214 Leto 213, PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODANIH KAPITALSKIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil ( ) Prejeta vrač. danih posojil - od javnih skladov Prejeta vrač. danih posojil - od javnih podjetij Prejeta vrač. danih posojil - od fin. institucij Prejeta vrač. danih posojil - od privatnih podjetjih Prejeta vrač. danih posojil iz tujine Prejeta vrač. danih posojil državnemu proračunu Prodaja kapitalskih deležev Sredstva pridoblj.s prod.kapit.delež.v javnih podj. Sredstva pridoblj.s prod. kapit.delež.v fin.instit. Sredstva pridoblj.s prod. kapit.delež.v priv.podj Sredstva pridoblj.s prod. kapit.delež doma DANA POSOJILA IN POV. KAPIT. DELEŽEV Dana posojila ( ) Dana posojila javnim podjetjem Dana posojila finančnim institucijam Dana posojila privatnim podjetjem Dana posojila v tujino Dana posojila državnemu proračunu Povečanje kapitalskih deležev in naložb Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih Povečanje kapitalskih deležev v fin. institucijah Povečanje kapitalskih deležev v tujini Povečanje drugih finančnih naložb DANA MINUS PREJETA POSOJILA IN SPREM. KAPIT. DELEŽEV (44-75)

57

58 Izdajatelj: Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Cesta 4. julija 42 SI-827 Krško Besedilo: Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Grafično oblikovanje: Studio Corner, Rogaška Slatina Tisk: PRINT SHOP OKO, Podčetrtek Leto izida: Oktober 215 Naklada: 7

59

60