SUBVENCIJE ZA NAKUP OKOLJU PRIJAZNIH AVTOMOBILOV
|
|
- Joan Murphy
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 PP - PRIMERJALNI PREGLED SUBVENCIJE ZA NAKUP OKOLJU PRIJAZNIH AVTOMOBILOV Pripravila: mag. Romana Novak Številka naročila: 59/2010 Descriptor/Geslo: Avtomobilska industrija/motor vehicle industry, Državna pomoč/state aid Datum: Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora
2 2 1 UVOD Promet je sektor z najhitreje rastočimi izpusti toplogrednih plinov v EU, saj so vključno z izpusti iz pomorskega in letalskega prometa, po letu 1990 (do januarja 2010) emisije v tem sektorju narasle za 38%. Zato so številne države članice EU že pričele z lansiranjem nacionalnih programov in promocijskih strategij za uvedbo okolju prijaznih avtomobilov. Takšne strategije zajemajo tako podpore za raziskave na tem področju, kakor tudi subvencije oziroma spodbude za nakup takšnih avtomobilov. Ob tem pa je še treba poudariti, da splošno veljavna definicija pojma okolju prijaznih avtomobilov ne obstaja (Miljöbilar), kakor posledično tudi ne enaki kriteriji za razporeditev avtomobilov v razrede, na podlagi katerih so podeljene subvencije. Pojem okolju prijaznih avtomobilov je tako v različnih okoljih (in različnih državah) uporabljen v različnih kontekstih in v različnem obsegu pojmovanja. 1 Subvencije za nakup okolju prijaznih avtomobilov so v različnih oblikah dodeljevanja že v veljavi v nekaterih evropskih državah, Slovenija pa jih zaenkrat še ne pozna. 2 Zato smo v tem primerjalnem pregledu predstavili ureditev sistema subvencij za okolju prijazne avtomobile v treh državah EU, v katerih so se ureditve sistema subvencij lotili na tri različne načine in dosegli tudi različne rezultate. V Državnem zboru je maja 2010 skupina poslancev sicer vložila predlog zakona o državnih subvencijah za nakup okolju prijaznejših osebnih motornih vozil, vendar pa je bil zakonodajni postopek končan z drugo obravnavo na matičnem delovnem telesu. 3 Predlog zakona je dodelitev subvencije pogojeval z nakupom vozila z zmanjšanim izpustom CO 2, dušikovih oksidov in trdnih delcev, ob hkratni predložitvi uradnega dokazila o uničenju motornega vozila (istega lastnika), starega najmanj deset let. Predlog zakona je sicer vseboval primerjalno ureditev področja subvencij v več državah EU (Avstrija, Francija, Italija, Nizozemska, Nemčija in Portugalska), ki pa je situacijo predstavila zgolj v številkah, t.j. z navedbo zneska subvencije. V tej nalogi poleg ureditve na nivoju EU obravnavamo ureditev v zgolj treh državah, ki pa smo jih zato predstavili bolj celostno, in sicer: - primer države, kjer je instrument državnih subvencij v celoti zaživel in ga uspešno izvajajo (Belgija), - primer države, kjer je bila subvencija v času dodeljevanja predčasno ukinjena zaradi (pre)velikega odziva, vendar v prihodnosti razmišljajo o njeni ponovni uvedbi (v izboljšani verziji) (Švedska) ter - primer države, kjer kljub začetnim rezultatom, bistveno slabšim od pričakovanih, projekta dolgoročno ne nameravajo opustiti (Španija). 1 Kot je razvidno iz nadaljevanja naloge, je pri tem postavljena zgolj zgornja dovoljena meja emisij, ki je vezana na evropske uredbe. 2 Veljajo pa davčne olajšave za nakup osebnega vozila na hibridni in električni pogon. 3 Na prvi obravnavi na plenarnem zasedanju Državnega zbora (18. redna seja) je bil sprejet sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Kasneje pa so bili na 22. redni seji (1. nadaljevanje) matičnega delovnega telesa - Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za okolje in prostor - dne 10. septembra 2010 neizglasovani vsi amandmaji k predlogu zakona, in je tako Odbor ugotovil, da "s tem, ko členi predloga zakona niso sprejeti, predlog zakona ne vsebuje več formalnih sestavin za odločanje in je tako zakonodajni postopek glede predloga zakona o državnih subvencijah za nakup okolju prijaznejših osebnih motornih vozil končan." (magnetogram 22. redne seje Odbora za okolje in prostor).
3 3 Gradivo za pripravo naloge smo zbrali v javno dostopnih internetnih virih. Kot priporočilo za nadaljnje branje pa lahko omenimo, da je Raziskovalni oddelek že v maju 2007 pripravil nalogo Obdavčitev motornih vozil, 4 v kateri je davek na motorna vozila obravnavan tudi z vidika finančne spodbude za odločitev za nakup vozila z manjšimi izpusti toplogrednih plinov. 2 ZAKONODAJA EU O SUBVENCIONIRANJU OKOLJU PRIJAZNIH VOZIL Voditelji EU so kot ukrep za spopadanje s svetovno gospodarsko krizo konec novembra 2008 sprejeli načrt za obnovo gospodarstva, ki je predvidel 200 milijard evrov za investicije v kratkoročne ukrepe za spodbujanje povpraševanja in ohranjanje delovnih mest, kakor tudi v dolgoročne ukrepe, ki bi omogočili trajnostno rast prek t. im. "pametnih investicij " (angl.: smart investments). Med slednje sodijo: Evropska iniciativa za zelene avtomobile (European Green Cars initiative), za katero je namenjenih približno 5 milijard evrov, ki so na voljo kot sredstva za posojila prek Evropske investicijske banke (EIB); subvencije sedmega okvirnega raziskovalnega programa (FP7); pa tudi sredstva, namenjena za izvedbo javnih naročil in drugih ukrepov s strani povpraševanja (angl.: demand-side measures) - ti zajemajo tudi regulatorna dejanja držav članic, kot je na primer zmanjšanje davkov za registracijo avtomobilov z nizkimi izpusti CO 2, da bi tako spodbudili njihovo prodajo (Green cars intiative). Na problematičnost trenda naraščajočih izpustov toplogrednih plinov je opozoril tudi predsednik Evropske komisije, ki je v političnih smernicah za delo (tedaj še) prihodnje Evropske komisije septembra 2009 navedel, da mora le-ta "ohraniti gonilno moč na poti dekarbonizacije prometnega sektorja, pa tudi pri razvoju čistih in električnih avtomobilov" (Green Power for Electric Cars). Bolj neposredno pa spodbude za okolju prijaznejša vozila ureja Uredba št. 715/ Relevanten je predvsem njen 12. člen ("Finančne spodbude"), ki določa, da lahko države članice uvedejo finančne spodbude ob nakupu t. im. okolju prijaznih avtomobilov. Vendar pa morajo avtomobili, za katere se subvencija podeljuje, ustrezati kriterijem veljavnih evropskih standardov emisij (izpusti toplogrednih plinov), ki so veljavni v času podeljevanja subvencije: "Države članice lahko sprejmejo ukrepe za finančne spodbude, ki se nanašajo na vozila serijske proizvodnje, ki so v skladu s to Uredbo in njenimi dopolnitvami. Spodbude bodo veljavne za vsa nova vozila, v prodaji na tržišču države članice, ki ne presegajo mejnih vrednosti emisij v preglednici 1 v aneksu I, 6 in sicer pred datumom, določenim z 10(3). členom. Na ta datum pa prenehajo veljati. Finančne spodbude, ki se nanašajo na vozila na tržišču države članice, ki ustrezajo mejnim vrednostim emisij, določenim v preglednici 2 v aneksu I, pa so lahko podeljene od datuma, 4 Zobavnik I. in Novak, R.: Obdavčitev motornih vozil. Naloga je dostopna v podatkovni zbirki Raziskovalne naloge v okolju Lotus Notes. 5 Polni naslov: Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil. 6 Gre za mejne vrednosti evropskih emisijskih standardov Euro 5, ki bodo obvezni za registracijo in prodajo novih vozil od 1. januarja 2011.
4 4 določenega z 10(3). členom do datuma, določenega z 10(5). členom. 7 prenehajo veljati."(1. odstavek 12. člena). Na ta datum pa Nadalje 12. člen določa, da lahko države članice uvedejo finančne spodbude tudi za avtomobile z motorji, predelanimi tako, da izpolnjujejo mejne vrednosti emisij, določenih z Uredbo (2. odstavek). Za vsak tip vozila pa velja, da višina finančne spodbude ne sme preseči stroškov tehničnih naprav (vključno z inštalacijo), vgrajenih, da bi se s tem zagotovila skladnost z omejitvami emisij, določenimi v aneksu I (drugi in tretji odstavek 12. člena). Pojmovanje finančnih spodbud po 12. členu uredbe zajema vse oblike tovrstnih spodbud: neposredne pomoči, posojila, davčne olajšave ipd. Če pa so finančne spodbude zagotovljene iz proračunskih sredstev, mora biti nacionalna zakonodaja, ki ureja njihovo podeljevanje, še dodatno v skladu z določili EU o državnih pomočeh: v novembru 2009 je Evropska komisija objavila navodilo za določanje finančnih spodbud za vozila (Guidance on financial incentives for vehicles). V njem poleg omenjenega 12. člena Uredbe št. 715/2007 poudarja, da morajo države članice pri podeljevanju državnih pomoči oz. subvencij za ta namen upoštevati tudi (tedaj še) 87. člen Pogodbe o Evropski skupnosti (107. člen po zdajšnji Lizbonski pogodbi), 8 ki določa dodeljevanje državne pomoči na tak način, da to ne vpliva na izkrivljanje konkurence na trgu z dajanjem prednosti posameznim ponudnikom. 9 Uredba št. 443/2009, 10 ki sicer ureja trenutno veljavne dopustne mejne emisije v osebnih in gospodarskih vozilih, pa v 12. členu ("Ekološke inovacije") predvideva tudi finančne spodbude za primere, ko so z uporabo inovativnih tehnologij doseženi prihranki izpustov CO Ob tem pa lahko omenimo še študijo, ki jo je za organizacije Greenpeace, Friends of the Earth Europe in Transport and Environment v januarju 2010 izdelala neodvisna raziskovalna in svetovalna organizacija CE Delft. Študija je analizirala učinek električnih avtomobilov na evropski sektor električne energije in izpuste CO 2 ter ugotovila, da lahko električni avtomobili bistveno prispevajo k dekarbonizaciji cestnega potniškega prometa. Predvsem zato, ker električni avtomobili neposrednih emisij sploh nimajo, poganja pa jih lahko električna energija iz veliko različnih virov energije, vključno z obnovljivimi viri energije. Istočasno pa je v študiji poudarjeno, da trenutne politike EU ne nudijo "nobene garancije, da bo večje število električnih vozil na evropskih cestah vodilo k zmanjšanju ogljikovih izpustov v prihodnjih letih" (študija Green power for electric cars). Obstoječa zakonodaja o emisijskih standardih proizvajalce namreč še vedno (vse do konca leta 2016) spodbuja, da ob proizvodnji električnih vozil nadaljujejo tudi proizvodnjo potratnih avtomobilov. Omenjena Uredba št. 443/2009 namreč v 5. členu ("Olajšave") določa, da: 7 Gre za mejne vrednosti evropskih emisijskih standardov Euro 6, obveznih za registracijo in prodajo novih vozil od 1. januarja Navodilo je bilo zapisano v zadnjih dneh novembra 2009, Lizbonska pogodba (z novim oštevilčenjem čistopisa) pa velja od 1. decembra Lizbonska pogodba v 107. členu določa: "vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami." 10 Polni naslov: Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil. 11 "Skupni prispevek teh tehnologij k zmanjšanju ciljne vrednosti povprečne specifične emisije posameznega proizvajalca je lahko največ 7 g CO 2 /km" (Uredba št. 443/2009, 12. člen).
5 5 "pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO 2 vsak nov osebni avtomobil s specifičnimi emisijami CO 2 manj kot 50 g CO 2 /km šteje za: - 3,5 avtomobilov v letu 2012, - 3,5 avtomobilov v letu 2013, - 2,5 avtomobilov v letu 2014, - 1,5 avtomobilov v letu 2015, - 1 avtomobil v letu 2016.", kar, kot navaja študija, v praksi pomeni, da je proizvajalcem avtomobilov omogočeno, da prodajo 3,5 avtomobila (do konca leta 2012) z visokimi izpusti na vsak prodani električni avtomobil, ne da bi to vplivalo na skupni cilj emisij CO 2 v njihovem voznem parku. Po študiji CE Delft naj bi bila zaradi te okoliščine dejanska poraba nafte in s tem emisij CO 2 še večja, kot če električnih avtomobilov sploh ne bi proizvajali. Študija prav tako navaja, da 10- odstotni delež električnih vozil med vsemi prodanimi vozili lahko povzroči tudi do 20- odstotno povečanje porabe nafte in CO 2 izpustov v voznem parku (prim. 5. člen Uredbe št. 443/2009; Green Power for Electric Cars). Študija CE Delft tudi ugotavlja, da pri proizvodnji same električne energije prav tako nastajajo izpusti in v primeru povečanega povpraševanja po električni energiji bi se tako sorazmerno povečal delež izpustov iz te proizvodnje. Da pa bi pri proizvodnji elektrike zagotovili večji delež elektrike iz obnovljivih virov energije, bi moral postati električni sistem bolj fleksibilen in dopuščati integracijo različnih obnovljivih virov, na primer sonca in vetra. Prav tako pa bi povečano povpraševanje po elektriki v transportu imelo učinek (v začetni fazi sicer le majhen) na povišanje cene CO 2 v shemi trgovanja z emisijami v EU (Green Power for Electric Cars). 3 SISTEMI SUBVENCIONIRANJA OKOLJU PRIJAZNIH VOZIL V IZBRANIH ČLANICAH EU 3.1 Belgija Od julija 2007 je v veljavi nov sistem zmanjšanje nakupne cene (vključno z DDV) novih avtomobilov z nizkimi izpusti CO 2 in električnih avtomobilov: kupcem je postopek olajšan do te mere, da jim ustrezno nižjo ceno za okolju prijazno vozilo (motor, osebni avto, minibus) obračuna že prodajalec, ki nato sam ureja povračilo ustrezne višine subvencije od države. Ugodnost je na voljo izključno za fizične osebe, ki svoje davke od dohodka plačujejo v Belgiji, kupljeno vozilo pa mora biti "novo", kar pomeni, da še ni bilo vpisano v seznam belgijske Direkcije za registracijo vozil (Direction pour l'immatriculation des véhicules) (t. j. da v Belgiji še ni bilo registrirano), prav tako pa še pred datumom nakupa ni bilo registrirano v nobeni drugi državi (Baza IEA: Incentives for the purchase of low emission vehicles; Tax reduction for purchase of low emission vehicles). Podlaga za subvencijo je 79. člen Zakona z dne 27. aprila Subvencija za nakup okolju prijaznih prevoznih sredstev je veljala že prej, od januarja 2005, in sicer na podlagi 44. člena Zakona z dne 9. aprila Po tem zakonu je moral kupec avtomobila sam urejati postopek vračila subvencioniranega dela kupnine, po novem zakonu pa mu tega ni treba, saj to uredi že prodajalec.
6 6 Tabela 1: Subvencije za okolju prijazna vozila v Belgiji Vrsta vozila Višina subvencije Odstotek cene avtomobila (z vključenim DDV 12 ) oz. odstotek vrednosti investicije Fiksni znesek (v EUR), ki ga subvencija ne sme preseči* Vozila z bencinskim motorjem Pod 105 g CO 2 /km 15% Med 105 g CO 2 /km in 115 g CO 2 /km 3% 850 Vozila z dizelskim motorjem Pod 130 g CO 2 /km in s filtrom, ki prepušča največ 5 mg trdnih delcev/km Vozila izključno na električni pogon Kvadricikel 13 15% Motor ali tricikel 15% Avtomobil 30% Predelava na električni pogon 40% 250 Vir: Portail du Service Public Fédéral. Opomba: * Zneski so na novo postavljeni z vsakim proračunskim letom. Navedeni so podatki za leto Valonska regija pozna še dodatno olajšavo za nakup okolju prijaznih vozil, t. im. režim ekološkega bonusa oz. malusa (fr.: le régime d'éco-bonus malus): pri tem je zanimivo to, da se valonska subvencija ne izključuje s subvencijo na državnem nivoju kupci so tako upravičeni do obeh. Zanimivo je tudi to, da se subvencije ne izplačajo zgolj v primeru, da je na novo kupljeno vozilo dejansko popolnoma novo lahko je tudi rabljeno. Res pa je, da je za rabljena vozila mogoče uveljaviti nižjo subvencijo. Višina subvencije je odvisna od razlike med izpusti novega in starega vozila in je izračunana na podlagi razpredelnice. 14 Režim pa ne predvideva zgolj subvencij, temveč tudi plačilo dodatne tarife v primeru, da povzroča "novo vozilo" več izpustov CO 2 kakor "staro". 15 Posebna lestvica subvencij velja za vozila na avtoplin (fr.: les véhicules alimentés au LPG). Dodatna ugodnost pa velja za velike družine za družino s tremi otroki se od dejanske višine izpustov CO 2 vozila upošteva 10 g/km manj, za družino z najmanj štirimi otroki pa 20 g/km manj. Olajšava velja tako pri nakupu novega kakor rabljenega vozila (Bonus Malus éco-fiscal). V Valonski regiji uveljavljen režim podeljevanja subvencij je od uveljavitve v začetku leta 2008 dosegel že velik uspeh: povprečne emisije CO 2 pri novih vozilih v Valonski regiji so se s 147g/km (leta 2007) zmanjšale na 135 g/km (leta 2009). Še boljši so rezultati pri vozilih, ki so v lasti fizičnih oseb: emisije CO 2 so se zmanjšale s 143 g/km na 131 g/km, s čimer je ta regija dosegla največje zmanjšanje emisij CO 2 v Belgiji, in sicer za 8,4%. Za primerjavo, Flandrijska regija je emisije CO 2 zmanjšala za 5,9%, Bruselj pa za 6,7%. Zaradi dobrih rezultatov so z novim odlokom z 10. decembra 2009 znižali zgornjo mejo izpustov CO 2, za katero se še prejme subvencija, in sicer s 145 g/km na 125 g/km istočasno pa so znesek maksimalne Le-ta v Belgiji za vozila znaša 21% (Portail du Service Public Fédéral). 13 T. im. kvadricikel (fr.: quadricycle) je vozilo na štirikolesni pogon, katerega maksimalna hitrost ne presega 45 km/h, teža praznega vozila ne presega 350 kg, skupna maksimalna teža potnikov in tovora pa ne 200 kg. Poleg tega prostornina motorja ne presega 50 ccm ali pa moč motorja ne presega 4 kw. Zanj ni treba imeti vozniškega dovoljenja, vozijo pa ga lahko osebe, stare 16 let ali več. Vozilo ima registrsko tablico samo na zadnji strani (Wikipédia.fr). 14 Vse razpredelnice so dostopne na naslednji spletni povezavi: 15 V primeru, da izpusti CO 2 novega vozila presegajo 156 g/km, se v vsakem primeru plača dodatna tarifa, ki znaša od 100 do EUR (odvisno od razreda količine izpustov) (Bonus Malus éco-fiscal).
7 7 subvencije dvignili na EUR (Bonus Malus éco-fiscal, Portail du Service Public Fédéral). 3.2 Španija Španski projekt spodbujanja k nakupu okolju prijaznih t. j. izključno električnih vozil je bil zastavljen dokaj ambiciozno, s posebnim pilotnim projektom t. im. električne mobilnosti MOVELE (MOVilidad ELEctrica). Po njem naj bi v letih v cestni promet uvedli električnih avtomobilov, na območju države pa vzpostavili 500 polnilnih mest (na bencinskih črpalkah in predelanih telefonskih govorilnicah) Vlada je avgusta 2008 v sprejetem načrtu za varčevanje in učinkovitost v energetiki z ukrepom št. 4 uvedla razvoj pilotnega projekta uvedbe električnih vozil z namenom prikazati tehnične, energetske in ekonomske možnosti te alternative mobilnosti. Za izvedbo projekta je pristojno državno podjetje Ustanova za diverzifikacijo in varčevanje z energijo (El Instituto para la Diversificación y Ahorro de la Energía - IDAE) (Movele). Na spletni strani projekta MOVELE je katalog električnih vozil, za katere država daje subvencije. Le-ta je fiksno določena za vsak model vozila posebej in znaša od najmanj 465 evrov (npr. motorno kolo Teycars Cantabrico) prek največ evrov za nekatera osebna vozila (npr. Fiat 500) do največ evrov za tovorna vozila (npr. tovornjak Iveco Daily 50C Chasis). Vendar pa rezultati prodaje električnih vozil kažejo, da projekt ni zaživel: v letu 2010 je bilo do meseca avgusta v Španiji prodanih le 16 električnih avtomobilov (v letu 2009 pa celo samo eden), saj so električni avtomobili bistveno dražji od tistih na fosilna goriva (cena za Tesla Roadster je npr evrov, subvencija pa znaša evrov). Glede na to se zdi cilj prodanih vozil do konca leta 2010 oziroma do konca leta 2014 praktično nedosegljiv (Guardian). Kljub temu španska vlada projekta ne namerava opustiti. Predsednik vlade Zapatero je aprila 2010 izjavil, da bo vlada v naslednjih dveh letih investirala 590 milijonov evrov v promocijo in razvoj proizvodnje električnih avtomobilov. Tudi predstavniki projekta REVE (Regulación Eólica con Vehículos Eléctricos Regulacija vetrne energije za električne avtomobile) so zavzeli stališče, da bo projekt MOVELE dolgoročno uspešnejši, kajti po njihovem mnenju so: "te številke podobne tistemu, kar se je svojčas dogajalo osebnim računalnikom in mobilnim telefonom. Prvi modeli so bili dragi, z malo dodane opreme in prodaja je bila nizka. Toda nekje okoli leta 2012 bo na tržišče prišlo ducat električnih vozil z litijskimi baterijami in po bistveno ugodnejši ceni, vzpostavljena pa bo tudi ustrezna infrastruktura za napajanje." (Green economy: Spain faces slow start for electric cars). 3.3 Švedska Švedska politika spodbujanja uporabe okolju prijaznih avtomobilov vsebuje več različnih ukrepov, med drugim na primer: 16 El Plan de Activación del Ahorro y la Eficiencia Energética
8 8 - cenejše ali popolnoma brezplačno parkiranje v nekaterih mestih (Stockholm, Göteborg in Malmö), za avtomobile, ki ustrezajo kriteriju okolju prijaznih avtomobilov po merilih posameznega mesta; - za t. im. ekološka vozila velja oprostitev od plačila davka zaradi gostega prometa (t. im. congestion tax), ki je bil z avgustom 2007 ponovno uveden v Stockholmu (oprostitev bo veljala 5 let); - za ekološka vozila, ki so v uporabi kot službena vozila, pa je ob nakupu lahko odobrena davčna olajšava v višini odstotkov; - davčne olajšave za vozila na dizelski pogon, ki so bila prvič registrirana v letu 2007 in ustvarjajo nizke emisije trdnih delcev (davčna olajšava v višini SEK) 17 (Other eco car subsidies). Poleg tega je bila v veljavi tudi splošna subvencija za nakup okolju prijaznih avtomobilov, in sicer omejeno obdobje, med 1. aprilom 2007 in 30. junijem Veljala je le za fizične osebe. V tem obdobju je vsak posameznik za nakup okolju prijaznega avtomobila za zasebno uporabo prejel enotno subvencijo v višini SEK. Izplačana je bila neposredno kupcu avtomobila. Subvencionirani avtomobili so morali soditi v eno od naslednjih okoljskih kategorij, v katere so se uvrščali avtomobili, ki izpolnjujejo okoljske pogoje po zakonu iz leta 2001 oz. so sodili v enega od naslednjih okoljskih razredov (šv.: Miljöklasserna, v nadaljevanju: Mk): - Mk 2005 za vozila na bencinski pogon, ki so izpolnjevala Euro 4 kriterije (t. j. osnovni pogoj do 120 g CO 2 /km); - Mk 2005 PM za vozila na dizelski pogon, ki so izpolnjevala Euro 4 kriterije; - Mk EL za vozila na električni pogon; - Mk Hybrid za vozila na hibridni pogon (Eco car subsidy). Premija je bil uvedena 1. aprila 2007 in je bila prvotno namenjena uporabi do 31. decembra Vlada je za subvencije predvidela sredstva v višini 250 mio EUR: 50 za leto 2007, 100 za leto 2008 in 100 za leto Ukrep se je izkazal za zelo priljubljenega, saj je prodaja avtomobilov, ki so izpolnjevali kriterije, že v prvem letu podeljevanja subvencije narasla za skoraj 400 odstotkov. Projekcije so napovedovale, da bodo za izplačilo vseh subvencij do konca obdobja izplačevanja potrebna sredstva v višini 1,4 milijarde SEK, zato je vlada zagotovila še dodatna sredstva za subvencije, ki pa so prav tako pošla, po tem ko so proizvajalci avtomobilov svoje modele avtomobilov na bencinski pogon relativno enostavno predelali v pogon na ekološko gorivo E85 (85% etanola in 15% bencina). Obseg sredstev za subvencije je bil ponovno povečan, a je prav tako pošel, zato je vlada sredstva povečala še enkrat, nato pa izvajanje ukrepa predčasno ukinila: že junija 2009 oziroma pol leta pred iztekom, zanj porabljena sredstva pa so do tistega trenutka že presegla 325 milijonov evrov (Miljöbilspremien upphör i förtid). Namesto tega je vlada uvedla ukrep oprostitve plačila davka za ekološka vozila za obdobje 5 let (zgoraj omenjeni t. im. congestion tax). Po ukinitvi subvencije pa je samo v Stockholmu prodaja okolju prijaznih avtomobilov upadla za kar 53 odstotkov. Predčasno ukinitev subvencije je obravnaval tudi švedski parlament, kjer je opozicijska stranka švedskih socialnih demokratov (SAP - Sveriges socialdemokratiska arbetareparti) predlagala uvedbo subvencije v višini SEK za ekološki avto ob hkratni oddaji v razrez starega 17 Menjalno razmerje po referenčnem tečaju Evropske centralne banke je na dan znašalo 1 EUR = 9,3230 SEK (spletna stran Bannke Slovenije)
9 9 avtomobila, ki je star manj kot devet let (Sveriges Riksdag: Motion 2009/10: MJ251 Miljöbilspremien). Nova uvedba subvencije za okolju prijazne avtomobile je bila kasneje predvidena za leto 2012 (v višini SEK za posamezno vozilo), vendar naj bi veljala le za električne avtomobile. Kritiki tega ukrepa so že izrazili mnenje, da v drugih državah, 18 kjer podobne subvencije za to kategorijo avtomobilov že poznajo, le-te niso prispevale k bistvenemu povečanju prodaje električnih vozil. Takšna vozila so precej redka in bistveno dražja, saj se njihovo širšo prodajo pričakuje šele po letu 2015 ali celo po Zato zaključujejo, da je prejšnja subvencija sicer veliko stala, a je tudi pospešila prodajo okolju prijaznih avtomobilov - predvidena subvencija pa bi bila za proračun cenejša, vendar bi bili tudi rezultati v praksi slabši (Den ofarliga miljöbilspremien). Nova (stara) švedska vlada je 12. oktobra predstavila predlog proračuna za leto 2011, ob čemer je bila kot ukrep za boj proti podnebnim spremembam omenjena uvedba t. im. super premije za ekološka vozila (angl.: super eco-car premium), vendar šele od leta 2013 dalje (Sweden presents budget for 'full employment'; The Budget Bill for 2011). ZAKLJUČEK V obdobju vedno hitreje rastočih izpustov toplogrednih plinov v prometu so se številne države članice EU že odločile za izvajanje nacionalnih programov in strategij za uvedbo okolju prijaznih avtomobilov. Ena od oblik spodbude za nakup takšnih avtomobilov so tudi državne subvencije. Evropska zakonodaja subvencioniranje nakupa avtomobilov pogojuje zgolj s tem, da vozila, nakup katerih je subvencioniran, ne presegajo veljavnih emisijskih standardov po evropskih uredbah ter s tem, da se v skladu s pogodbo o delovanju evropskih skupnosti pri podeljevanju subvencij ne daje prednosti posameznim proizvajalcem oziroma ponudnikom. Lahko bi povzeli, da imajo države članice pri organizaciji sistema dodeljevanja subvencij dokaj proste roke, saj lahko same oblikujejo kategorije, na osnovi katerih določijo višino subvencije, oziroma same izberejo tudi, katere vrste okolju prijaznih avtomobilov bodo subvencionirale. V pričujoči nalogi smo tako prikazali tri različne sisteme podeljevanja subvencij: belgijskega, španskega in švedskega. V Belgiji končnemu kupcu ustrezno nižjo ceno za okolju prijazno vozilo obračuna že prodajalec, ki nato sam ureja povračilo ustrezne višine subvencije od države. Ugodnost je na voljo izključno za fizične osebe, ki svoje davke od dohodka plačujejo v Belgiji. Zanimivost belgijskega sistema pa je tudi možnost pridobitve dvojne subvencije, na državni in regionalni (valonski) ravni. Valonska t. im. "subvencija" pa ne deluje zgolj v pozitivno smer olajšave za nakup okolju prijaznega avtomobila, temveč kupcu ob nakupu vozila z višjimi emisijami zaračuna tudi malus. Ugotovili bi lahko, da je v praksi največji odziv javnosti doživel švedski sistem, ki pa se ni obdržal zaradi premajhnih proračunskih sredstev, ki niso predvidela izrednega zanimanja prebivalstva za subvencije. Kljub temu švedska vlada razmišlja o ponovni uvedbi subvencij, t. im. super premijah za ekološka vozila (angl.: super eco-car premium), vendar šele od leta 18 Navedene so naslednje države: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Nemčija, Španija, Francija, Grčija, Irska, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Združeno kraljestvo (Den ofarliga miljöbilspremien).
10 dalje. Eden od predlogov za uvedbo nove subvencije je predvidel tudi možnost, da bi se subvencije izplačevale le za električne avtomobile, vendar pa je predlog že doživel kritike, češ da so takšna vozila bistveno dražja in zato dokaj redka, povečanje njihove prodaje pa naj bi se pričakovalo šele po letu 2015 ali celo po letu Zdi se, da tovrstne kritike potrjuje tudi neuspelo špansko uvajanje subvencij za električne avtomobile. Prodaja takšnih avtomobilov je bila v letih 2009 in 2010 izredno nizka, vendar pa španska vlada kljub temu namerava pri projektu vztrajati, saj v prihodnosti predvideva porast povpraševanja po električnih avtomobilih. V zvezi z obravnavano tematiko si je smiselno zastaviti vprašanje ki ga je izpostavila že študija CE Delft, to je, ali bi večje število okolju prijaznih (predvsem električnih) vozil na evropskih cestah dejansko vodilo k zmanjšanju ogljikovih izpustov v prihodnjih letih. Tudi ob obravnavi slovenskega predloga zakona o državnih subvencijah za nakup okolju prijaznejših osebnih motornih vozil je bil eden od pomislekov, ki so jih izrazili poslanci Državnega zbora v okviru razprave na matičnem delovnem telesu, dvom o "pričakovanih učinkih, ki naj bi prispevali k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov" (magnetogram 22. redne seje Odbora za okolje in prostor). Kot navaja študija CE Delft tudi proizvodnja elektrike za pogon električnih avtomobilov (ki sami po sebi izpustov sicer ne povzročajo), ustvarja emisije CO 2, v kolikor ni ustvarjena iz obnovljivih virov energije. Vsekakor pa lahko ugotovimo, da se za subvencije za nakup okolju prijaznih avtomobilov odločajo v številnih državah članicah EU. Kot kažeta primera Španije in Švedske, tudi tam, kjer projekt ni zaživel ali so ga ustavili, ne razmišljajo o njegovi ukinitvi (Španija) oziroma načrtujejo celo uvedbo novega (Švedska). Pripravila: mag. Romana Novak VIRI - Banka Slovenije: Dnevna tečajnica - referenčni tečaji ECB: ( ). - Baza IEA: Tax reduction for purchase of low emission vehicles: ( ). - Bonus Malus éco-fiscal: ( ). - Commission Staff Working Document "Guidance on Financial Incentives for Vehicles: ves_en.pdf ( ). - Den ofarliga miljöbilspremien: ( ). - Eco car subsidy: ( ).
11 11 - Eco cars Explanations of a few common terms: ( ) - ECO CARS (MILJÖBILAR): ENGELSKA/ENVIRONMENT/ECO-CARS/ ( ). - Euro emission standards: ( ). - European Commission: Research - Transport: Green Cars Initiative: ( ). - Green economy: Spain faces slow start for electric cars What does it mean?: ( ). - Green Power For Electric Cars: Development of policy recommendations to harvest the potential of electric vehicles, CE Delft, January 2010: ( ). - ( ). - Magnetogram 22. redne seje Odbora za okolje in prostor. Podatkovna baza Lotus Notes. - Miljöbilspremien upphör i förtid: ( ). - MOVELE. Proyecto Piloto de MOVilidad ELEctrica: ( ). - Prečiščena različica pogodbe o delovanju Evropske unije (Lizbonska pogodba): ( ). - REVE - Regulación Eólica con Vehículos Eléctricos: ( ). - Service Public Fédéral Finances: ( d). - Spain's green scheme stalls as only 16 electric cars are sold. Guardian. co.uk: ( ). - Spletna enciklopedija Wikipedia.fr: ( ). - Sveriges Riksdag: Motion 2009/10:MJ251 Miljöbilspremien: ( ). - Sweden presents budget for 'full employment: ' ( ). - The Budget Bill for from crisis to full employment: ( ). - Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil: ( ).
12 12 - Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil: ( ). - Vägverket: Other eco car subsidies: ( ). - Who killed the electric car (film): ( ). - Zobavnik I. in Novak, R.: Obdavčitev motornih vozil. Raziskovalna naloga Raziskovalnega oddelka, Podatkovna baza Lotus Notes.
EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH
EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),
More informationMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./
More informationAtim - izvlečni mehanizmi
Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne
More informationGOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2010 TADEJA VERČ IZJAVA Študentka Tadeja Verč izjavljam, da sem avtorica
More informationSL Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? Posebno poročilo
SL 2014 št. 14 Posebno poročilo Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide
More informationOBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI Ljubljana, avgust 2008 TANJA RUPAR IZJAVA Študentka Tanja Rupar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationMANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA SIMONA JURŠIČ IZJAVA Študentka Simona Juršič
More informationOPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1)
REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Številka: 35405-2/2009/9 Ljubljana, dne 30. julija 2009 OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1) 1 Kazalo Povzetek...
More informationPRIROČNIK O VARČNOSTI PORABE GORIVA IN EMISIJAH CO2.
Užitek v vožnji PRIROČNIK O VARČNOSTI PORABE GORIVA IN EMISIJAH CO2. KAZALO Nasveti voznikom za varčno vožnjo 3 Uvod 4 Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k onesnaževanju zraka 4 Onesnažen zrak škoduje
More informationDELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29
DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila
More informationHydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier
Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer
More informationEKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Lea Mitrašinovič EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O. Diplomsko delo Maribor, september 2010 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega
More informationPoenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike
Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Številka: 3263-1/2012/43 Ljubljana, 3. julija 2013 4 POENOSTAVITVE SISTEMA IZVAJANJA
More informationElektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT. Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012)
Elektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012) Komu je dokument namenjen: Posvetovalni dokument je namenjen predvsem odjemalcem, dobaviteljem in sistemskim operaterjem
More informationPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 17.8.2018 COM(2018) 597 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ o uporabi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno
More informationTermoelektrarna Šoštanj d. o. o.
Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA Ljubljana, oktober 2010 KATJA ZAKRAJŠEK
More informationPosebno poročilo št. 19/2016. Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti izkušnje, pridobljene v programskem obdobju
Posebno poročilo št. 19/2016 (v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU) Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007 2013 z odgovori Komisije
More informationPLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka
More informationAkcijski načrt e-uprave do 2004
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Center Vlade RS za informatiko Langusova 4, Ljubljana Akcijski načrt e-uprave do 2004 Povzetek izvajanja Akcijskega načrta za obdobje do 14.09.2004 Datum izdelave: 17.09.2004
More informationPRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andreja Ţitnik PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr.
More informationVzorec pogodbe. Izdelajte eno elektronsko kopijo parafirane vzorčne pogodbe za elektronsko kopijo vloge.
Vzorec pogodbe Vzorec pogodbe preberite in parafirajte na zadnji strani, ni pa je potrebno izpolnjevati. S parafo potrdite, da ste bili vnaprej, ob prijavi seznanjeni s pogodbenimi določili. Pogodba se
More informationAnaliza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje
ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS
More informationHiter pregled primera Vračanje DDV na področju kohezije poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna
SL Hiter pregled primera Vračanje DDV na področju kohezije poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna November 2018 2 Vsebina Odstavek Uvod 01 02 Kaj je DDV in kako funkcionira?
More informationUradni list Evropske unije L 153/17
5.6.2013 Uradni list Evropske unije L 153/17 UREDBA SVETA (EU) št. 502/2013 z dne 29. maja 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 990/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JERCA JESENKO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JERCA JESENKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PODNEBNE SPREMEMBE, KYOTSKI SPORAZUM IN SLOVENSKA PODJETJA: ANALIZA PODJETJA
More informationOdklopna naprava, potrošniška goljufija in namerno ogrožanje okolja v zadevi Dieselgate
Odklopna naprava, potrošniška goljufija in namerno ogrožanje okolja v zadevi Dieselgate Gregor Hočevar, Katja Eman Namen prispevka Manipulacija s programsko opremo ali izdelki samimi je postala v 21. stoletju
More informationMednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council
Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE program: management kakovosti storitev ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO
More informationVPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS
Številka: 303-4/2017-14, Verzija 2 Ljubljana, 31. 03. 2017 Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100 % (oz. več kot 75 %) javni lasti z mehanizmom
More informationŽupančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana
Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana T: 01-369-6600 F: 01-369-6609 E: gp.mf@gov.si www.mf.gov.si PRILOGA 1 (spremni dopis 1. del): Številka: 007-495/2016/133 Ljubljana, 17. 7. 2017 EVA: 2015-1611-0018
More informationTrajnostni transport & mobilnost
Trajnostni transport & mobilnost Priročnik za dijake Izvedbo so omogočili programi Evropske unije Inteligentna energija - Evropa in Program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija IUSES in TESSI Pričujoči
More informationPOROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL
POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete
More informationFOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA POT V EKO PRIHODNOST
FOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA POT V EKO PRIHODNOST Mateja Kalan mateja.kalan@siol.com Povzetek Tako z vidika zmanjševanja onesnaževanja ozračja kot izkoriščanja obnovljivih virov energije je zanimiva v projektu
More informationŠtudija varnosti OBD Bluetooth adapterjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationSpodbujanje zaposlovanja invalidov
Gradivo je nastalo s finančno pomočjo EU, in sicer Evropskega socialnega sklada. Za vsebino je odgovoren Zavod RS za zaposlovanje. Vsebina gradiva v ničemer ne izraža stališč EU. Spodbujanje zaposlovanja
More informationPatenti programske opreme priložnost ali nevarnost?
Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih
More informationSPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Uradni list C 96 Evropske unije Letnik 61 Slovenska izdaja Informacije in objave 14. marec 2018 Vsebina II Sporočila SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE Evropska komisija 2018/C
More informationRAZPISNA DOKUMENTACIJA
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJETNIŠTVO, ULICA KNEZA KOCLJA 22, SI -2000 MARIBOR, TEL. H.C.: 02/ 234 12 60, FAKS: 02/234 12 82, IDENTIFIKACIJSKA ŠT. ZA DDV: SI58045473, WWW.PODJETNISKISKLAD.SI
More informationObdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Obdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost Ljubljana, september 2011 ALENKA GORENČIČ
More informationSeznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from):
Seznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from): 1. 12. 2017 Pojasnila v zvezi z razvrstitvijo vozil v cestninska razreda 2A in so navedena pod tabelo. Information regarding
More informationEnako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma
Projekt se izvaja s pomočjo sredstev Evropske komisije Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Mag. Andreja Poje, Metka Roksandić Ljubljana, november 2013 Izdajatelj: Zveza svobodnih sindikatov
More informationAnaliza izpustov dizelskih motorjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Grega Murn Analiza izpustov dizelskih motorjev Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: izr. prof. dr. Igor Pušnik Ljubljana, 2016 Zahvala
More informationCannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands
Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands EMCDDA 2004 selected issue In EMCDDA 2004 Annual report on the state of the drugs problem in the European Union and
More informationPredlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 4.10.2012 COM(2012) 576 final 2012/0278 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz
More informationTehnološka platforma za fotovoltaiko
Tehnološka platforma za fotovoltaiko STRATEŠKI RAZVOJNI PROGRAM Pripravili: Partnerji slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko KAZALO 1 Predstavitev Fotovoltaike... 3 1.1 Sončne celice... 3 1.1.1
More informationODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA
ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA Matej Divjak (matej.divjak@gov.si), Irena Svetin (irena.svetin@gov.si), Darjan Petek (darja.petek@gov.si), Miran Žavbi (miran.zavbi@gov.si), Nuška Brnot (nuska.brnot@gov.si)
More informationBIODIZEL. (raziskovalna naloga)
Šolski center Celje Srednja šola za elektrotehniko in kemijo BIODIZEL (raziskovalna naloga) Mentorja: Avtorja: Andrej Grilc, univ. dipl. inž. el. doc. dr. Barbara Čeh, univ. dipl. inž. agr. Benjamin Skubic
More informationProgram Obzorje 2020
Program Obzorje 2020 Vzorec sporazuma z več upravičenci o dodelitvi nepovratnih sredstev za drugo fazo instrumenta za MSP (sporazum z več upravičenci SME Ph2) Različica 5.0 18. oktober 2017 Izjava o omejitvi
More informationCesta 4. julija Krško. Telefon: 07/ Faks: 07/ E-pošta: Revidirano Poslovno poročilo Sklada za leto 2014
POSLOVNO POROČILO Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško za leto 214 Cesta 4. julija 42 827 Krško Telefon: 7/49
More informationOCENA ZALOG FOSILNIH GORIV GLEDE NA NOVE TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za elektrotehniko Peter Kulovec OCENA ZALOG FOSILNIH GORIV GLEDE NA NOVE TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Rafael
More informationMAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ECB ZA EUROOBMOČJE
Okvir MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ZA EUROOBMOČJE Sedanji gospodarski obeti so izredno negotovi, saj so ključno odvisni od prihodnjih odločitev v zvezi z usmeritvami politik ter od odziva akterjev
More informationSHEME OMEJEVANJA DOSTOPA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Miha Rozman SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Maribor, avgust 2013 I FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
More informationUkrepi in spodbude za prehod na E-mobilnost Finančna industrija in e-mobilnost
1 Ukrepi in spodbude za prehod na E-mobilnost Finančna industrija in e-mobilnost Boris Bajt Vodja leasing področja Ljubljana 14.marec 2018 GEAR 2030, WG 1 PT2 Brussels 28 March 2017 About Leaseurope The
More informationPredlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje
Predlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje Ljubljana, dne 30.11.2016 1 / 12 Kazalo vsebine Kazalo vsebine... 2 1 Seznam kratic... 3 2 Uvod... 4 3 Merila... 6 4 Utemeljitev
More information0.2 Tip in splošen opis: FM5300, GPS/GSM TERMINAL Type and general commercial description: GPS/GSM TERMINAL
JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA SLOVENIAN TRAFIC SAFETY AGENCY AVP, Trdinova ulica 8, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 40 08430, fax.: 01 40 08417, Trdinova ulica 8, SI-1000 Ljubljana,
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationOCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationDRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Katedra za psihologijo dela in organizacije DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Študijsko
More informationANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC Ljubljana, september 2015 PETAR PERIĆ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani
More informationRepublika Slovenija Ministrstvo za infrastrukturo Strategy on alternative fuels infrastructure in the Republic of Slovenia
Republika Slovenija Ministrstvo za infrastrukturo Strategy on alternative fuels infrastructure in the Republic of Slovenia MSc. Matjaž Vrčko, Ministry of Infrastructure of RS Directive 2014/94/EU In September
More informationUstreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,
More informationEnergy usage in mast system of electrohydraulic forklift
Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic
More informationZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 Boštjan Tavčar*, Alenka Švab Tavčar** UDK 659.2:614.8 Povzetek Enotna evropska številka za klic v sili
More informationOdprava sodnih zaostankov
Odprava sodnih zaostankov Odprava sodnih zaostankov 4 ODPRAVA SODNIH ZAOSTANKOV Povzetek R ačunsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) je revidiralo odpravo sodnih zaostankov,
More informationAli regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila?
Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila? Do the price regulation and reimbursement affect public expenditures for medicinal products? Romana Kajdiž, 1 Štefan Bojnec 2
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXIII ISSN
Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814021, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike
More informationSVET EVROPSKE UNIJE. Bruselj, 2. julij 2012 (02.07) (OR. en) 12093/12 COMPET 480 RECH 310 IND 121 MI 465 FC 34 RC 17 SPREMNI DOPIS
SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 2. julij 2012 (02.07) (OR. en) 12093/12 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: COMPET 480 RECH 310 IND 121 MI 465 FC 34 RC 17 za generalnega sekretarja Evropske komisije: direktor Jordi
More informationPametno mesto. hi!tech. Obvladovanje kompleksnosti. Prihajajo velikani. Omrežja in inteligentne IT rešitve so ključ do prijaznih mest prihodnosti
Revija za inovacije 1 12 hi!tech www.siemens.com/hitech Obvladovanje kompleksnosti Učeči se sistemi zbirajo znanje, sprejemajo odločitve in napovedujejo. Prihajajo velikani Vetrna energija dobiva nove
More informationSISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO
More informationINTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova
More informationProjektna pisarna v akademskem okolju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.
More informationTRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da
More informationOdprava administrativnih ovir: Program minus 25
UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Bojana Rauker Odprava administrativnih ovir: Program minus 25 Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Bojana Rauker
More informationIzboljševanje energetske učinkovitosti cementarne. Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk
Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk VSEBINA Položaj industrije cementa v sodobni družbi in njene ključne lastnosti Razvoj energetske učinkovitosti
More informationZAKON O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK
PREDLOG (EVA 2017-1611-0004) ZAKON O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK I UVOD 1 OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA 1.1. Zakon o spremembah in dopolnitvah
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVII. Ljubljana, petek
Digitally signed by Maruska Levec Smon DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1237057214019, cn=maruska Levec Smon Reason: Odgovorna urednica Uradnega lista Republike
More informationLAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG
KATALOG PRIKOLIC LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG Podvozje iz pocinkane pločevine Keson iz posebne AlZn pločevine Dodatni sredinski vzdolžni nosilec Blatniki iz umetne mase Vodoodporna
More informationSREDA, 22. JUNIJ 2011
1 SREDA, 22. JUNIJ 2011 PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA podpredsednik (Seja se je začela ob 15.05) 1. Nadaljevanje zasedanja Predsednik. Razglašam, da se zasedanje Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno
More informationPLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU S POUDARKOM NA SISTEMU NAPREDOVANJ IN NAGRAJEVANJ JAVNIH USLUŽBENCEV
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Organizator poslovanja Modul: Analiza in psihologija dela PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU S POUDARKOM NA SISTEMU NAPREDOVANJ IN NAGRAJEVANJ JAVNIH USLUŽBENCEV Mentorica:
More informationJACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL
MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL
More informationRevizijsko poročilo Revizija dela informacijskega sistema Carinske uprave Republike Slovenije
Revizijsko poročilo Revizija dela informacijskega sistema Carinske uprave Republike Slovenije POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATEJA ROGELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATEJA ROGELJ 0 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV IZVOZA KITAJSKEGA TEKSTILA: ZDA, EU IN SLOVENIJA Ljubljana, oktober
More informationZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA
ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA V Sloveniji smo v letu 1988 izvedli prvo reformo javnih služb na področju negospodarskih sektorjev, ko
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.«Analysis
More informationVodnik za uporabo matrike Učinek+
Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna
More informationČrpanje sredstev iz Evropskega socialnega. sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja. človeških virov
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matija Uršič Črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja človeških virov Diplomsko delo Ljubljana,
More informationMOJA IZBIRA JE POT BREZ AVTOMOBILA
RAZISKOVALNA NALOGA Osnovna šola Vojnik MOJA IZBIRA JE POT BREZ AVTOMOBILA (EKOLOGIJA) Mentorica: Avtorici: Polona Bastič, prof. Sara Razgoršek (1994) Lektor: Gregor Palčnik, prof. Vojnik, 2009 stran KAZALO
More informationSmernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi
EVROPSKA KOMISIJA GENERALNI DIREKTORAT ZA REGIONALNO POLITIKO Tematski razvoj, vpliv, ocenjevanje in inovativni ukrepi Ocenjevanje in dodatnost Novo programsko obdobje 2007 2013 Metodološki delovni dokumenti
More informationURBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl
URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT na kratko Programa evropskega teritorialnega sodelovanja, financiran iz ESRR 28 držav članic EU + 2 partnerski državi (Švica
More informationPredlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja. Del I. (Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 20.7.2011 COM(2011) 452 konč. 2011/0202 (COD) C7-0417/11 Part.1 [ ] Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska
More informationSlovenski štipendijski sklad SI04 EGP in NFM. Vodnik za prijavitelje
Slovenski štipendijski sklad SI04 EGP in NFM Vodnik za prijavitelje Različica 2015 1 Pričujoči vodnik vsebuje dodatne informacije, ki dopolnjujejo Razpis za zbiranje predlogov 2015 za program Slovenski
More information(Besedilo velja za EGP)
31.3.2017 L 87/193 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/580 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede
More informationRevizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za
Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno
More informationINTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE Ljubljana, september 2016 ANŽE KOCJANČIČ IZJAVA O AVTORSTVU
More informationZ N A M K A S K U P N O S T I
Z N A M K A S K U P N O S T I KAZALO ZNAMK A SKUPNOSTI............................................................................ 3 KDO JE OHIM...................................................................................
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationLetno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2012
Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2012 Osemnajsto redno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2012 Ljubljana, junij 2013 Letno poročilo Varuha
More information