SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA

Size: px
Start display at page:

Download "SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Miha Rozman SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Maribor, avgust 2013

2 I FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica Maribor, Slovenija Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA Študent: Miha Rozman Študijski program: univerzitetni, Prometno inženirstvo Mentor: doc. dr. Marjan Lep, univ.dipl. inž. grad. Maribor, avgust 2013

3 II FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica Maribor, Slovenija ZAHVALA Zahvaljujem se gospodu mentorju doc. dr. Marjanu Lepu za pomoč in vodenje pri izdelavi projektne naloge. Prav tako se zahvaljujem staršem, ki mi omogočajo študij in za izkazano podporo.

4 III SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA Ključne besede: upravljanje s povpraševanjem, kontrola dostopa, omejevanje dostopa Povzetek Visoka stopnja onesnaženja z emisijami prometa je resna težava v številnih mestih. Strmi se k izboljšanju pogojev za življenje in delo v urbanih območjih. Znano je, da je ena izmed uspešnejših metod za zmanjšanje števila osebnih vozil v mestu upravljanje s povpraševanjem. Vpliv na ljudi pri odločanju glede časa, poti, vrste prevoznega sredstva in namena poti. To pa je skoraj nemogoče doseči brez prepovedovanja ali kontrole vstopa v območje. Tukaj nastopijo sheme omejevanja dostopa, ki določenim skupinam vozil omejujejo ali prepovedujejo vstop v varovano območje. Namen naloge je predstaviti izbrane sheme omejevanja dostopa, ki že več let uspešno delujejo v evropskih mestih. S ciljem prikazati možno ureditev sheme omejevanja dostopa, ki temelji na predstavljeni shemi, na omejenem območju središča mesta Maribor.

5 IV ACCESS RESTRICTION SCHEMES Key words: demand management, access control, access restriction Abstract High level of pollution emissions produced by traffic is a serious problem in many cities. Necessary is to improve the conditions of life and work in urban areas. It is known that one of the more efficient methods for reducing the number of cars is demand management. It impacts on people in decision-making in terms of time, route, mode and purpose of journey. This would be hardly achieved without access control. Access restriction schemes impact on specific groups of vehicles restricted from accessing the protected area. The purpose of work is to present the chosen access restriction schemes, which has been operating successfully in European cities. Based on the presented scheme is shown the possible access restriction scheme of a limited area of the city center of Maribor.

6 V VSEBINA 1. UVOD PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE NAMEN IN CILJI RAZISKAVE METODE DELA STRUKTURA NALOGE KONTROLA IN OMEJEVANJE DOSTOPA UPRAVLJANJE S POVPRAŠEVANJEM VRSTE SHEM OMEJEVANJA DOSTOPA ŠTUDIJA SHEM OMEJEVANJA DOSTOPA V EVROPSKIH MESTIH NAMEN IN METODOLOGIJA PRIDOBIVANJE PODATKOV PARAMETRI RAZISKAVE SHEM ITS PODPORA UVEDBA MODERNE TEHNOLOGIJE Zagotavljanje omejevanja dostopa Področja uporabe OPIS TEHNOLOGIJE ANPR Deljeni sistem ANPR Razvoj sistema Princip delovanja Možnosti uporabe TEHNOLOGIJA DSRC Enote v vozilih Oddajno-sprejemne enote SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA... 19

7 VI 5.1 ZAČETNA CONA V BARCELONI DANAŠNJA SHEMA Značilnosti sheme in rezultati MESTO DURHAM IN VZROKI ZA UVEDBO SHEME Opis sheme Tehnologija zagotavljanja omejevanja dostopa UVEDBA SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA V MARIBORU UMESTITEV IN OPIS PREDLAGANE SHEME UREDITEV PREDLAGANE SHEME ZAKLJUČEK VIRI PRILOGE SEZNAM SLIK NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 37

8 VII UPORABLJENE KRATICE: ANPR automatic number plate recognition (samodejno prepoznavanje registrskih tablic) ASCII American standard code for information interchange (ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij) AVL automatic vehicle location (avtomatsko lociranje vozil) CCTV close circuit television (zaprt televizijski sistem»snemanje«) CEN European committee for standardization (Evropski komite za standardizacijo) DSRC dedicated short range communication (usmerjena komunikacija kratkega dosega) EN European norm (evropski standardi) GNSS global navigation satellite system (določanje pozicije s pomočjo satelita) GPS global positioning system (sistem določanja lege) ITS intelligent transport systems (inteligentni transportni sistemi) LEZ low emission zone (okoljska cona) LPR license plate recognition (prepoznavanje registrskih tablic) OBU on board unit (enota nameščena na ali v vozilu) OCR - optical character recognition (optično prepoznavanje znakov) SWOT strengths, weaknesses, opportunities, threats (analiza prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj)

9 Sheme omejevanja dostopa Stran 1 1. UVOD 1.1 Problem in predmet raziskave Visoka stopnja motorizacije v razvitih državah pomeni večje obremenitve okolja z emisijami, ki jih povzroča promet. Povsem normalno je uporabljati osebni avtomobil za potovanja krajša od 15 minut namesto drugih okolju in družbi bolj primernih prevoznih sredstev. Takšno vedenje v urbanih središčih vpliva ne samo na kvaliteto življenjskega okolja temveč povzroča tudi preobremenitve cestnega omrežja in zastoje. S to težavo se srečujejo predvsem mesta v katerih je javni potniški promet slabše razvit. Potovanja opravljena peš ali s kolesom pa so vse manj zastopana. V urbanih območjih želimo vplivati na izbor glede časa, sredstva in poti, ki jih opravljajo prebivalci mesta kakor tudi dnevni migranti s ciljem potovanja znotraj območja. Ponavadi ne gre za omejevanje dostopa v območju celega mesta, temveč območja za katere je s predhodno izvedenimi raziskavami in študijami ugotovljeno, da je sprememba obstoječega stanja nujna. Zgoraj opisana problematika predstavlja obravnavan problem raziskovanja. Predmet raziskave je preučiti različne sheme omejevanja dostopa, ki so razvite v evropskih mestih. Izbrati shemo katere podobna ureditev, bi bila smiselna v finančnem in organizacijskem okviru, v ožjem mestnem središču Maribora. 1.2 Namen in cilji raziskave Namen pisanja te naloge je prestaviti smisel uvedbe shem omejevanja dostopa v urbanih območjih. Raziskati študijo, ki vključuje vse delujoče in načrtovane sheme znotraj EU vključno z Norveško in Švico. Bralca seznaniti s delovanjem, ureditvijo, uporabljeno tehnologijo in rezultati sheme v večjem in manjšem evropskem mestu. Za cilj raziskave sem si zastavil ugotoviti, ali bi bila uvedba ene izmed teh shem s stališča mnenja uporabnikov, stroškov izvedbe, nadzora in kaznovanja kršiteljev v središču mesta Maribor smiselna.

10 Sheme omejevanja dostopa Stran Metode dela Pri analiziranju, raziskovanju in oblikovanju ugotovitev ter rezultatov sem uporabil opisno (deskriptivno) metodo. V ustreznih kombinacijah so uporabljene naslednje metode raziskovanja: - deskripcija: postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov; - klasifikacija in kategorizacija: postopek definiranja določenega pojma; - kompilacija: povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev; - kvalitativna (deduktivna) analiza: način logičnega sklepanja na temelju splošnih spoznanj oz. teorij; - sintetizacija: strnitev opazovanj, pojavov in procesov v eno celoto. 1.4 Struktura naloge Kot rezultat problema, predmeta in namena raziskovanja so rezultati predstavljeni v šestih poglavjih kateri se medsebojno navezujejo ter povezujejo, njim sledi sklep. V prvem delu, UVODU, je oblikovan problem in predmet raziskave. Naveden ter opisan je namen in cilj raziskave. Uporabljene metode raziskovanja ter struktura projektne naloge. Drugi del nosi naslov KONTROLA IN OMEJEVANJE DOSTOPA. Na začetku je nujno bralca seznaniti s kratko teorijo inteligentnih transportnih sistemov, možnimi ukrepi upravljanja s povpraševanjem (angleško»demand management«), vrstami shem omejevanja dostopa in posameznimi značilnostmi. Tako je omogočeno lažje razumevanje samega smisla shem omejevanja dostopa, kot tudi celotne vsebine projektne naloge. V tretjem delu, z naslovom ŠTUDIJA SHEM OMEJEVANJA DOSTOPA V EVROPSKIH MESTIH je, kot je že iz naslova možno razbrati predstavljena študija, ki se je izvedla med leti 2009 in 2010 na ravni EU ter Norveške in Švice. To poglavje vsebuje namen in metodologijo dela, način in težave pri pridobivanju podatkov za potrebe študije. Predstavljeni so tudi parametri s katerimi je bilo sploh možno pridobiti relevantne podatke za kasnejšo izdelavo skupne analize. Če vemo, da ima skoraj vsaka shema svoje značilnosti.

11 Sheme omejevanja dostopa Stran 3 Četrti del z naslovom ITS PODPORA predstavi najbolj razširjene moderne tehnologije, ki so kot nadzorni in varnostni element implementirani v shemo omejevanja dostopa. Podrobneje je opisan princip delovanja, prednosti in slabosti ANPR tehnologije. Nekoliko bolj splošno pa DSRC tehnologija. Peti del, ki nosi naslov SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA se kasneje deli na dva podsklopa in sicer na shemo uvedeno v Barceloni ter drugo, ki deluje v mestu Durham v Veliki Britaniji. Predstavljen je časovni razvoj posamezne sheme, kot tudi uporabljena tehnologija, metode nadzora in kaznovanja kršiteljev. Težave, ki so nastale tekom večletnega delovanja. Na koncu pa so predstavljene še vrednosti, ki dokazujejo uspešnost uvedenih ukrepov. Šesti del, z naslovom UVEDBA SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA V MARIBORU vsebuje primer možne uvedbe že znane sheme iz britanskega mesta Durham na izbranem območju mestnega središča, pričakovane težave pri izvedbi na podlagi znanih izkušenj Pilotne okoljske cone (POC) in izkušenj iz tujine. V zadnjem delu, v ZAKLJUČKU, je podana sinteza rezultatov raziskave, ki se nanašajo na uvodni del, natančneje na predstavljen problem in zastavljene cilje raziskovanja.

12 Sheme omejevanja dostopa Stran 4 2. KONTROLA IN OMEJEVANJE DOSTOPA Motiv za implementacijo ITS je izboljšanje operativnosti transportnega sistema. Kar opravimo z dvigom produktivnosti ob hkratnem ohranjanju življenj in zdravja, časa, stroškov ter energije. To lahko dosežemo, če zmanjšujemo in odpravljamo zastoje, uvajamo varnostne in okoljske izboljšave, razvijemo uporabnikom prijazen javni potniški promet. (Lep, 2012) 2.1 Upravljanje s povpraševanjem Inteligentne transportne sisteme se med drugim uporablja kot podporo pri odpravljanju zastojev. Mednje nedvomno sodi upravljanje s povpraševanjem (demand management). Katerega glavna orodja so nadziranje dostopa (access control), zaračunavanje pristojbin uporabnikom cest (road user charging) in zaračunavanje pristojbin povzročiteljem zastojev (congestion charging). Zmanjšanje in odpravljanje zastojev med drugim podpirajo sistemi za kontrolo dostopa kot sta omejevanje dostopa (access restriction) ter prepoznavanje vozil (vehicle recognition). (Lep, 2012) V skupino ITS uporabniških servisov ATMS (Advanced Traffic Management Systems) oz. (napredni) sistemi za upravljanje prometnih tokov uvrščamo tudi demand management. Zajema ukrepe, ki vplivajo na ljudi pri izbiranju poti, časa, sredstva in cilja potovanja. To pa je najbolj učinkovita metoda za zmanjšanje zastojev na cestah. ITS te ukrepe podpira na naslednje načine: S kontrolo, prepoznavanjem in kategorizacijo vozil pri omejevanju dostopa. Z ukrepi za zaračunavanje uporabe cest ali parkirnih mest v koničnih časih. Z zagotavljanjem podpore pri izvajanju shem zaračunavanja vstopa v mestna območja S podporo pri vpeljevanju in nadzoru voznih pasov, namenjenih visoko zasedenim vozilom. (Lep, 2012)

13 Sheme omejevanja dostopa Stran Vrste shem omejevanja dostopa Poznamo štiri vrste shem omejevanja dostopa. Sheme delimo glede na območje, ki ga shema obsega, čas delovanja cone tekom dneva, prevoženi razdalji ali pa času vožnje. Razlogov za uvedbo sheme je v večini primerov več. Vzroke največkrat najdemo v zastojih, ki se pojavljajo v mestnih središčih med koničnimi časi, kot tudi v škodljivih učinkih emisij prometa na ljudi in okolje. 1) Point based: omejitev velja za vstop v manjši del mesta, za prečkanje mostu. 2) Cordon based: omejitve sheme stopijo v veljavo pri prečkanju nekega območja, omejitve pa so večinoma vezane na čas, smer potovanja, na vrsto vozila in od trenutne lokacije v območju. Predvsem v večjih mestih se pojavlja nujnost prilagoditve sheme potrebam, te so v posameznih delih mesta seveda različne. V istem mestu je tako mogoče vpeljati več različnih shem s lastnimi pravili in pristojbinami. 3) Area licence based pricing: omejitve v območju veljavnosti sheme veljajo samo v izbranem časovnem obdobju tekom dneva ali tedna. Zato je možno oblikovati več različnih ukrepov, ki nastopijo samo v predpisanem času. Omejitev dostopa ni nujno odvisna samo od časovnega intervala temveč tudi od vrste vozila, ki vstopa. 4) Distance or time based: v primerjavi s zgornjo vrsto sheme, temelji ta na prepeljani poti, ki jo vozilo opravi po prometno obremenjeni cesti ali času, ki ga vozilo potrebuje, da prepelje določeno območje, prav tako se lahko ureditev sheme spreminja v odvisnosti od časa v dnevu, vrste vozila in lokacije. Glede na prepeljano pot ali porabljeni čas se lahko vrši zaračunavanje pristojbin. Poleg naštetih poznamo še okoljsko cono ali LEZ (Low Emission Zone). Gre za posebno vrsto sheme s poudarkom izključno na zmanjšanju količine emisij, ki jih povzroča promet. (PriceWaterhouseCoopers, 2010) z namenom izboljšanja kvalitete zraka in življenja v mestu na splošno. V okoljski coni pogosto velja strožja politika, prepovedi vožnje dostavnim in tovornim vozilom kot do osebnih vozil. Osebna praviloma dosegajo višje okoljske standarde (EURO standardi). Možna je uvedba tako okoljske cone kot ene izmed drugih shem omejevanja prometa. Primera uporabe najdemo v Londonu in Goteborgu.

14 Sheme omejevanja dostopa Stran 6 3. ŠTUDIJA SHEM OMEJEVANJA DOSTOPA V EVROPSKIH MESTIH Evropska Unija je septembra 2009 sprejela akcijski plan mobilnosti v urbanih območjih. Ta evropskih mest ne zavezuje k implementaciji kakršnekoli sheme omejevanja dostopa. Z namenom spodbuditi mestne oblasti k uvedbi le teh se je izdelala vseevropska pregledna študija o shemah omejevanja dostopa, ki se že izvajajo v različnih mestih in državah v EU. Predhodni rezultati študije so bili predstavljeni septembra 2010, predvsem z namenom pridobiti mnenje in vtise vseh vpletenih akterjev. Upoštevaje te predloge, je končno poročilo izšlo decembra istega leta. (PriceWaterhouseCoopers, 2010) 3.1 Namen in metodologija Glavna naloga projekta je bila izdelava pregleda vseh obstoječih in načrtovanih con z omejenim dostopom. Vzroki za uvedbo in cilji, ki se želijo doseči so skoraj v vsakem mestu različni. Posplošeno jih lahko razdelimo v okoljske cone in cone za zmanjšanje zastojev. Posredno takšno okolje postane bolj prijazno pešcem, tudi s stališča varnosti. Najdemo še druge socialne vzroke, zanemariti ne smemo niti ekonomskih. Izdelava študije je potekala v sedmih sklopih. V prvem sklopu se je izvajalo zbiranje in urejanje podatkov, po predhodno oblikovanem vprašalniku, pridobivali so se podatki o tipu omejitve, vrsti prometa, ki ga zadeva, značilnostih sheme, tehnični in tehnološki izvedbi, nadzoru in kaznovanju kršiteljev. Drugi sklop se osredotoča na primernost obveščanja javnosti in uporabnikov, ki želijo vstopiti v cono. V kakšni meri so uporabniki seznanjeni z vsemi informacijami, ki jih nujno potrebujejo in kako so jim podane. V tretjem delu je bil obravnavan vpliv cone na promet, okolje, pa tudi na dostopnost in izboljšanje življenjskega okolja. Četrti del prinaša analizo zakonske podlage na kateri je bila cona oblikovana in uvedena v primerjavi z obstoječo Evropsko zakonodajo.

15 Sheme omejevanja dostopa Stran 7 SWOT analiza različnih tipov shem omejevanja dostopa je bila izdelana v petem sklopu. Dobljene ocene so se primerjale s poznanimi primeri shem, ki že prinašajo dobre rezultate. Šesti sklop je osnovan na dejavnostih EU, ki bi spodbudile izmenjavo izkušenj dobre prakse že delujočih con. Kot so na primer internetne strani, izobraževanja in seminarji, tiskane brošure. Sedmi sklop tvorita dva dela. Dopolnjevanje že dostopnih podatkov, z informacijami pridobljenimi s poizvedovanjem v mestih, ki so pri tej študiji sodelovala. Ter iskanje najbolj primernih razvojnih poti s poudarkom na promociji in izmenjavi dobrih praks skupaj z vpletenimi. Prav s tem namenom je bila tudi vzpostavljena spletna stran, ki omogoča posvetovanje z vsemi skupinami akterjev. (PriceWaterhouseCoopers, 2010) 3.2 Pridobivanje podatkov Dokumentiranje shem za omejevanje dostopa, ki se izvajajo ali se vsaj načrtujejo, je zajemalo vse države članice EU ter Norveško in Švico. Izvedel se je temeljit pregled spletnih strani in pisne dokumentacije pa tudi poročil, če so bila dostopna javnosti. Intervjuji s strokovnjaki in študija spletne strani lowemissionzones.eu. Tako so odkrili preko 400 shem omejevanja dostopa. Ogromno število zbranih podatkov se je nato obdelalo. Sheme so ločili glede na vrsto sheme (npr. okoljska cona), ciljno skupino vozil, z ali brez plačila pristojbin za vstop v cono, dnevni čas obratovanja, metode za identifikacijo vozil in dostopnost informacij preko spleta. V veliko pomoč pri pridobivanju podatkov so bili razni evropski projekti kot so BESTUFS, CARACAO in drugi. Za pridobivanja dodatnih informacij so oblikovali poseben vprašalnik dostopen na spletni strani te študije. Namenjen je bil mestnim oblastem, kjer so v uporabi ali načrtu sheme omejevanja dostopa. Od 417 izbranih mest so kontaktirali 274 mest od teh se je po dolgem prizadevanju avtorjev študije odzvalo z uporabnimi informacijami samo 58 mest. Poseben vprašalnik je bil oblikovan za glavne skupine akterjev, ki jih te sheme zadevajo. Odziv je bil tukaj nekoliko večji, tako se jih je od 126 odzvalo 53. V Bruslju je bila organizirana delavnica na isto temo, odzvalo se je le 15 skupin od 169 povabljenih. Vzrok za tako nizek odziv so pri vzhodno evropskih mestih našli v razkropljenosti podatkov med različnimi inštitucijami, ki med samo iz različnih vzrokov ne sodelujejo. V Franciji je število implementiranih shem majhno, skladno z odzivom. Španija premore

16 Sheme omejevanja dostopa Stran 8 bistveno več mest, kjer so sheme omejevanja dostopa že v uporabi. V tem primeru, kljub dogovoru izpolnjenih vprašalnikov niso vrnili do roka. Nasprotje so mesta v Italiji, od tod so pridobili ogromno informacij iz različnih mest, kjer želijo predstaviti svoje sheme širši javnosti, rezultate študije pa smiselno uporabiti za nadaljnji razvoj. Sheme omejevanja dostopa so se začele uvajati že sredi 70-ih let na Norveškem. V devetdesetih letih so se začela pojavljati srednje velika mesta, ki so implementirala svoje sheme. Od leta 2000 pa število mest z uvedeno shemo omejevanja dostopa konstantno raste. (PriceWaterhouseCoopers, 2010) 3.3 Parametri raziskave shem Za vsako shemo so se opazovale še značilnosti. Vstop v večino con ni brezplačen. Najvišji odstotek brezplačnega vstopa zasledimo pri točkovno omejenih shemah, do največ 50 odstotkov opazovanih shem. Tehnologija, ki se uporablja za nadzor in plačilo so razdeli na visoko, kjer se uporabljajo moderne tehnologije in nizko z fizičnim nadzorom. Ta se uporablja predvsem v conah, kjer imajo vozniki končni cilj potovanja znotraj cone. Sicer je potrebno vsako vozilo na vstopu ustaviti in ugotoviti skladnost s pravili vstopa. Število izjem, ki lahko vstopajo brez plačila, ter zahteve za pridobitev ugodnosti je popolnoma v rokah mestnih oblasti in ni toliko odvisen od vrste sheme. Čas obratovanja je z izjemo okoljske cone časovno omejen. Večina potovanj se izvede podnevi, ko se pojavijo najvišje prometne obremenitve v dnevu. Vse cone, ki temeljijo na zmanjšanju škodljivih posledic za okolje delujejo 24 ur na dan. V conah, kjer se želi učinke izboljšati s plačevanjem pristojbin, te veljajo za celoten dan. Zneski se gibljejo med 1 do 200 evrov (za težka tovorna vozila v Londonu). Že sama definicija shem, ki so točkovno omejene ali s časom in razdaljo pove, da se zaračunava na vožnjo. Ena vožnja nas tako stane od 1,5 do 4 evre. (PriceWaterhouseCoopers, 2010)

17 Sheme omejevanja dostopa Stran 9 4. ITS PODPORA Za upravljanje dostopa v urbanih območjih se danes uporablja več različnih tehnologij, ki lahko delujejo v skupnem sistemu in se med sabo dopolnjujejo. Glede na potrebe lahko naročnik izbere najustreznejšo rešitev. Ta pa mora biti učinkovita, zanesljiva in skladna s finančnim načrtom največkrat mestnega ali državnega proračuna. (Kapsch TrafficCom, 2012) 4.1 Uvedba moderne tehnologije Takšni projekti zahtevajo visoka finančna sredstva, zato je smiselna izvedba javnozasebnega partnerstva. V tem primeru se sklene večletna pogodba, v kateri se mesto ali drug investitor zaveže, da del prihodkov odteka k soinvestitorju, ponavadi podjetju, ki je sistem vzpostavilo. Na trgu se pojavljajo številni ponudniki ITS tehnologij za zagotavljanje omejevanja dostopa Zagotavljanje omejevanja dostopa V mestih želimo vplivati na izbor glede časa, sredstva in poti, ki jih opravljajo prebivalci mesta kakor tudi dnevni migranti katerih končni cilj je točka v mestu. Ponavadi pa ne gre za omejevanje dostopa v območju celega mesta, temveč območja za katere je s predhodno izvedenimi raziskavami in študijami ugotovljeno, da je sprememba obstoječega stanja nujna. Skoraj vse rešitve upravljanja dostopa v urbanih območjih so danes sestavljene iz obcestne opreme in centralnih aplikacij. Uporabljajo se za upravljanje omejitev dostopa do urbanih območij, ki avtomatsko zaznava vozila brez obvezne dovolilnice; za urbana območja z nizkimi emisijami, ki avtomatsko nadzorujejo vozila, ki kršijo predpise o dostopu do okoljevarstvenih območij in za zaračunavanje uporabnine cest v urbanih območjih v odvisnosti od števila prehodov ali za dostop do parkirnih garaž. Skupno lahko poenostavimo, da se upravljanje dostopa vrši za različne urbane sheme, glede na potrebe in zahteve posameznega naročnika.

18 Sheme omejevanja dostopa Stran 10 Kot drugje tudi na trgu ponudbe sistemov za omejevanje dostopa vlada konkurenca. Vsa podjetja želijo slediti potrebam potencialnih kupcev in spremljajo razvoj prometa v urbanih območjih in potovalne navade uporabnikov. Tako lahko njihove rešitve za upravljanje dostopa v urbanih območjih podpirajo različne politike zaračunavanja uporabnine cest (zaračunavanje na podlagi časa, ki ga vozilo preživi znotraj območja, števila prehodov, emisij, ki jih proizvaja zaznano vozilo ali glede na trenutne prometne obremenitve). Nekatere sisteme pa je možno uskladiti s sistemi, ki zaznavajo prevoženo pot, kot na primer GPS sistemi in podobno. Če obstajajo zahteve po prilagodljivi opreme zaradi skupne obravnave več različnih shem ali pa se zajema večje območje je to seveda izvedljivo. Prav tako so potrebne prilagoditve v primeru nadzora večpasovnih prometnic v prostem prometnem toku, tudi v središču mesta. (Kapsch TrafficCom, 2012) Področja uporabe Omejevanje dostopa se vrši v mestnih središčih ali drugih urbanih območjih, kjer se odobri dostop samo vozilom, ki izpolnjujejo vse predpisane zahteve. Te se seveda spreminjajo od območja do območja. V splošnem pa se dostop omeji z razlogom zagotavljanja večje varnosti pešcem in kolesarjem in izboljšanju življenjskega okolja prebivalcem znotraj območja ter dnevnim uporabnikom storitev, ki se nahajajo v varovanem območju. Področja uporabe tako zajemajo, dostop do zgodovinskih mestnih središč, območja za pešce, ograjene skupnosti ter varovana omejena območja. Najpogosteje uporabljena rešitev temelji na sistemu avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic (ANPR). Sledi ji usmerjena komunikacija kratkega dosega (DSRC). Tehnologija ima pomanjkljivost, saj je za avtomatski nadzor nujna enota na ali v vozilu tako imenovan transponder ali OBU (on board unit). Avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic se primarno uporablja za nadzor in registracijo občasnih uporabnikov nadzorovanega območja. Usmerjena komunikacija kratkega dosega, ki temelji na mikrovalovni tehnologiji, je namenjena stalnim uporabnikom. V kombinaciji z ANPR pa kar najbolj poveča natančnost in zanesljivost prepoznavanja vozil. Kombinacija obeh sistemov je še posebej učinkovita na mestnih cestah in morda predstavlja najbolj optimalno rešitev. (Kapsch TrafficCom, 2012)

19 Sheme omejevanja dostopa Stran OPIS TEHNOLOGIJE ANPR Gre za posebno obliko ali vrsto tehnologije prepoznavanja objektov OCR. Danes se ta termin uporablja izključno za vrsto programske opreme, ki omogoča prepoznavanje črk in številk ter pretvarjanje le teh v digitalni zapis. Programska oprema pretvarja osnovne enote digitalne slike - slikovne elemente (piksle) posnete registrske tablice v ASCII zapis. Tak zapis omogoča nadaljnjo enostavnejšo računalniško obdelavo. (ARH.inc, 2011) Slika 1: Programska oprema ANPR (Twisted Pair Technologies Ltd, 2010) Z razvojem te tehnologije se je bistveno zvišala zanesljivost. Dražji sistemi omogočajo zanesljivost prepoznavanja tablic med 95% in 98%, pri hitrostih vozil do 200km/h. Tehnologijo tvorita zmogljiva programska oprema ter zunanje naprave. Možen je nakup tako posameznega segmenta kot celotne tehnologije. Programska oprema tako imenovan ANPR engine - razbere registrsko tablico direktno iz fotografij shranjenih na trdem disku. Fotografije so bile lahko zajete s sistemom CCTV ali drugim video sistemom. Obcestna oprema ANPR equipment - že vključuje vso potrebno opremo za zajemanje fotografij mimo vozečih se vozil. Vsebuje tudi programsko opremo za prepoznavo

20 Sheme omejevanja dostopa Stran 12 registrskih tablic. Nakup tako programske kot obcestne opreme predstavlja višji strošek vendar zagotavlja višjo zanesljivost prepoznavanja tablic. (anpr-tutorial, 2006) Deljeni sistem ANPR Sistem je znan pod imenom Generic ANPR. Sestavljen je iz dveh ločenih delov. Enote za zajemanje ter enote za procesiranje slik. Starejše sisteme tvorita enota za zajemanje slik. To sestavlja kamera in njeno ohišje ter infrardeči flash (focus). Enoto za procesiranje pa računalnik z orodjem za iskanje registrske tablice (framegraber) in njeno označitev ter orodje za pretvarjanje vsebine na tablici v ustrezen zapis. Enote za zajemanje slik pošiljajo le te do enote za procesiranje, kjer se izvede razpoznava več registrskih tablic hkrati. Slabosti takšnega sistema v primerjavi z modernimi integriranimi sistemi ANPR so popolna odvisnost od ene enote za procesiranje. V primeru njene okvare celoten sistem ne deluje. Namestitev je zapletena in draga. Nameščanje različnih kablov do vsake kamere za prenos podatkov in napajanje. Večja razdalja med obema enotama lahko zmanjša kvaliteto slike, s tem pa se zniža zanesljivost prepoznavanja. Če želimo to težavo rešiti z namestitvijo enote za procesiranje blizu kamer, jo moramo ustrezno zaščititi pred vremenskimi vplivi in vandalizmom. Poleg visokih stroškov investicije so tukaj še stroški vzdrževanja, ki narastejo zaradi razvejane napeljave. (anpr-tutorial, 2006) Razvoj sistema Moderni sistemi (All in One) vsebujejo znotraj ohišja kamere že vse dele enote za procesiranje. Vsebovana je kamera, procesna enota, enota za komuniciranje z nadzornim centrom ter napajalna enota. Za lažjo predstavo je prikazana primerjava starega in novega sistema na naslednji sliki.

21 Sheme omejevanja dostopa Stran 13 Slika 2: Zgradba ANPR sistema (anpr-tutorial, 2006) Z novim sistemom so odpravljene slabosti ločenega sistema. Integracija teh štirih sestavnih delov v skupno enoto zadošča za nadzor enega voznega pasu. Potrebna je samo povezava s nadzornim centrom z ethernet kablom ali drugo standardno povezavo. V primeru okvare ostale enote na drugih pasovih še vedno delujejo nemoteno. Zamenja se le enota v okvari. Enostavna vgradnja in zagon sistema, potrebna je samo povezava z električnim omrežjem ter ethernet kabel. Stroški napeljave, vgradnje in vzdrževanja so tako nižji. (anpr-tutorial, 2006) Princip delovanja Če poenostavimo vsak ANPR sistem deluje v treh stopnjah: detekcija vozila, zajemanje slike in proces razpoznavanja tablice. V primeru povezave ANPR sistema s fizično omejitvijo dostopa, so te stopnje štiri: detekcija vozila (točka 1), zajemanje slike in proces prepoznavanja tablice (točka2), iskanje v bazi podatkov (točka 3).

22 Sheme omejevanja dostopa Stran 14 Preverjanje skladnosti tablice s tistimi, ki imajo dovoljenje za vstop, kar je ključno za odpiranje zapornice (točka 4). Slika 3: Delovanje sistema ANPR (SIA "DTK SOFTWARE", 2012) V nadaljevanju so predstavljene prednosti in slabosti, ki se pojavljajo v posameznem koraku. Detekcija vozila mora biti pravočasna, da omogoča jasno razbiranje registrske tablice. Znane so tri vrste sprožanja. Sprožitev s pomočjo senzorja vgrajenega v vozni pas, ko senzor zazna vozilo se sproži proces zajemanja slike. Druga možnost je vgraditev vmesnega člena med senzor in ANPR enoto, proces se tako sproži s pomočjo posebnega programa. Zadnja možnost je tako imenovan free flow. Potrebna ni nikakršna dodatna oprema, saj se slika zajema ves čas. Detekcija vozil se izvaja avtomatsko znotraj procesa. Zajemanje slike, sledi detekciji vozila. Za to dokaj zahtevno opravilo se uporabljajo»interlace«kamere. Slika se zajema v dveh korakih. V prvem krivulje in nato ravne linije. Slabost je predvsem v slabi ostrini slike gibajočega se vozila.»progresivne«kamere zajemajo sliko v celoti, slika registrske tablice je vedno ostra. Za dobro osvetlitev se uporablja infrardeči flash, ki ga človeško oko ne zazna. Infrardeči filter v kameri osvetli registrsko tablico, pomanjkljivost pa je, da ostali deli ostanejo zatemnjeni, kar oteži identifikacijo vozila. V primeru, da se uporablja klasična osvetlitev, so fotografije vozil jasno razpoznavne.

23 Sheme omejevanja dostopa Stran 15 Slika 4: Zajem slike - IR flash (anpr-tutorial, 2006) Slika 5: Zajem slike dnevna svetloba (anpr-tutorial, 2006) Nadzor nad osvetlitvijo se izvaja na naslednja načina: s količino svetlobe, ki jo oddaja kamera ter količino svetlobe, ki dostopa do leče kamere. Skoraj vsak proizvajalec opreme ima za prepoznavanje registrskih tablic razvit svoj algoritem. Skupne lastnosti vseh pa so lociranje in omejitev tablice na sliki. Prilagajanje kontrasta in svetlosti, ločevanje posameznega znaka na tablici in prepoznava le teh. (anprtutorial, 2006) Možnosti uporabe ANPR tehnologija se kot sredstvo omejevanja dostopa uporablja že nekaj let. Na začetku se je uporabljala predvsem kot podpora varovanja vstopa na območja na katera se dostopa z različnimi elektronskimi karticami. Tako se prepreči uporaba iste kartice za različna vozila. Saj se zapornica ali druga ovira ne odstrani če se registrska številka ne ujema z zapisom na kartici. V bazo podatkov se pri prvi registraciji lahko shrani tudi fotografija

24 Sheme omejevanja dostopa Stran 16 vozila, tako se lahko pridobijo še dodatne informacije o vrsti vozil, ki vstopajo. Danes se uporablja predvsem kot samostojna tehnologija za avtomatizacijo zagotavljanja omejevanja dostopa in kot podpora za plačevanje dajatev za vstop, ugotavljanje in kaznovanje kršiteljev z izdelavo seznama vozil, katera vstopajo brez poravnanih obveznosti. (anpr-tutorial, 2006) Tehnologija se uporablja za kontrolo prometa tudi izven varovanega območja na mestnih vpadnicah, avtocestah in glavnih cestah. Mogoča je detekcija vozil na črni listi oz. iskanih vozil (slika desno spodaj). Omogoča ugotavljanje povprečne hitrosti vozil. Dve ANPR kameri nameščeni na znani medsebojni razdalji lahko prepoznajo isto vozilo. Nato se izračuna povprečna hitrost gibanja vozila med obema enotama (slika levo spodaj). Slika 6: Druge možnosti uporabe ANPR (anpr-tutorial, 2006) Pri optimizaciji prometa tehnologija omogoča določanje časa, ki ga vozilo potrebuje, da prevozi določen odsek. V času koničnih ur se tako lahko voznikom predlaga izbira druge poti (slika sredina zgoraj). Kršitve vožnje skozi rdečo luč. Tukaj ima ANPR vlogo podpore pri izvrševanju kazni. Omogoča avtomatsko iskanje kršiteljev v bazi podatkov. Nadzor nad parkirišči daje pomembne podatke o dnevu, času in trajanju parkiranja. Preprečuje uporabo dovolilnice na drugih vozilih, hkrati omogoča iskanje izgubljene dovolilnice v bazi in izdajo nove.

25 Sheme omejevanja dostopa Stran Tehnologija DSRC Kot je že bilo omenjeno, na trgu proizvodnje in prodaje sistemov ITS vlada močna konkurenca. Posledice pa čutijo predvsem uporabniki. Enote v vozilih ne omogočajo interoperabilnost s sistemi DSRC drugih proizvajalcev. Načelno bi to pomenilo nujen nakup drugega transponderja, če želimo uporabljati naše vozilo v coni, ki je opremljena s tehnologijo drugega proizvajalca. Dandanes pa je interoperabilnost delno že omogočena, če gre za izdelke skladne s standardi CEN. CEN je okrajšava za Evropski komite za standardizacijo (European Committee for Standardization). Je mednarodna neprofitna organizacija ustanovljena leta 1975 v Bruslju. Ukvarja se prav z zagotavljanjem večje interoperabilnosti izdelkov različnih proizvajalcev. S tem pa spodbuja Evropsko gospodarstvo in trgovanje na svetovnem trgu. S svojim delovanjem razvija podlago Evropskim standardom in drugim tehničnim specifikacijam. Sodelovanje z vsemi 33 državami članicami doprinese k razvoju Evropskih standardov (EN). Ti standardi pa se nato prevzamejo kot nacionalni v vseh državah članicah. (European Committee for Standardization, 2009) Enote v vozilih Transponder se namesti na notranjo stran vetrobranskega stekla tako, da ima voznik še vedno neoviran pregled nad dogajanjem zunaj vozila enako kot pred namestitvijo. Namestitev je nadvse enostavna in od voznika ne zahteva več kot le nekaj minut. Nakup transponderja mora biti možen na različnih lokacijah zunaj nadzorovanega območja. Te točke je potrebno ustrezno označiti ter načrtovati, da bo nakup za uporabnike čim bolj enostaven in izveden v kratkem času. Ponavadi je nakup možen na bencinskih črpalkah, kioskih, mejnih prehodih, če se s to tehnologijo izvaja cestninjenje. (Kapsch TrafficCom, 2012) Tehnologija Global navigation technology (GNSS-CN) izvaja določevanje pozicije vozila s pomočjo satelita. Poleg cestninjenja vezanega na prevoženo razdaljo omogoča tako avtomatsko lociranje (automatic vehicle location - AVL), kot sledenje vozilom. (Lep, 2012)

26 Sheme omejevanja dostopa Stran 18 Enote v vozilih GNSS/DSRC. Gre za enega novejših ter dražjih sistemov za izvajanje omejevanja dostopa. Posebna enota nameščena v vozilu podpira obe tehnologiji. Sistem je zasnovan za obračunavanje dajatev na podlagi prevožene razdalje. Takšen transponder združuje tehnologije GPS, GSM ter DSRC. Ti transponderji se lahko uporabljajo tudi v sistemu, ki je predhodno temeljil izključno na DSRC tehnologiji. Potrebno je prilagoditi programsko opremo tako, da se višina pristojbine določa na podlagi prevožene razdalje. Zbrani GPS položaji se preko GPRS komunikacijske povezave prenesejo v sistem, kjer se iz baze podatkov razbere lastnika transponderja in ostale ključne podatke potrebne za izvedbo bremenitve uporabnikovega računa. Z zbranimi podatki je možno prilagajati višine pristojbin na posameznih območjih znotraj cone. Prednost združitve teh tehnologij je predvsem v nižji količini prenesenih podatkov med transponderjem in sprejemnikom. (Kapsch TrafficCom, 2012) Oddajno-sprejemne enote Oddajno-sprejemne enote so nameščene načeloma nad voziščem na posebnih drogovih. Potrebno je zagotoviti nemoteno komunikacijo med enoto v vozilu in oddajno-sprejemno enoto. Te enote komunicirajo z enotami v vozilu oz. transponderji. Nameščene so lahko za kontrolo nad parkirišči, omejenimi območji, za izvajanje plačil, omogočajo izdelavo prometne statistike. (Kapsch TrafficCom, 2012) Kakor enote v vozilu je tudi pri oddajnosprejemnih enotah pomembno zagotavljati interoperabilnost z enotami v vozilu izdelanimi s strani drugih proizvajalcev.

27 Sheme omejevanja dostopa Stran SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA Predstavljeni sta dve shemi, ki uspešno delujeta že vrsto let. Kot prva je predstavljena shema v Barceloni, nato primer sheme, ki je vpeljan v delu manjšega mesta Durham v Veliki Britaniji. 5.1 Začetna cona v Barceloni V Barceloni je bilo do danes uvedeno že več različnih ukrepov in strategij demand managementa. - Vse z namenom razbremenitve s prometom preobremenjenih mestnih ulic in izboljšanja kvalitete življenjskega okolja. Prva vzpostavljena cona je bila na območju La Ribere že leta Vstop je bil možen samo s pametno kartico ali transponderjem nameščenim v vozilu. Sistem je bil oblikovan tako, da je prednost dajal pešcem, prebivalcem kot tudi dostavnim vozilom, tem samo izven časa prepovedi vstopa. Kasneje so jo zaradi dobrih rezultatov razširili na štiri druga območja. Raziskava učinkovitosti cone je predstavila presenetljive rezultate. Vstop v cone je bil varovan s potopnimi stebrički in rampami. Ob izhodu ko se je vozilo približalo se je stebriček potopil samodejno. Vstopna mesta so bila nadzorovana s sistemom CCTV, za preprečevanje nepooblaščene uporabe vstopne kartice. Vstopati je bilo dovoljeno med in ter in ( The Urban Transport Benchmarking Initiative, 2004) Število vozil, ki v cono vstopa se je zmanjšalo za 78%, čas potovanja čez cono pa za 18%. Naklonjenost med prebivalci se je zvišala na več kot 70%. Začetno nasprotovanje lokalnih trgovcev iz razloga zmanjšanja obsega poslovanja je bilo pretirano. Razvile so se druge poslovne možnosti, ki niso toliko vezane na dostopnost z osebnim avtomobilom. V coni so se začeli prodajati in dajati v najem najdražji poslovni prostori. (Piarc, 2005) 5.2 Današnja shema La Rambla je turistična znamenitost Barcelone, katero obišče na tisoče turistov. Večina potovanj se v tej turistično najbolj priljubljeni ulici v Barceloni opravi peš. Število pešcev se v času največje turistične sezone povzpne čez 7000 pešcev na uro. Za pešce je

28 Sheme omejevanja dostopa Stran 20 rezerviran osrednji pas ulice, je deniveliran in ločen od površin namenjenih motoriziranemu prometu na obeh straneh. Zaradi takšne ureditve vozišče ne zadošča potrebam vedno večjega števila vozil. Med njimi poleg pričakovanega visokega števila osebnih avtomobilov, predstavljajo pomemben delež avtobusi. Širitev obstoječih voznih površin z namenom izgradnje dodatnih voznih pasov ni mogoča. Raziskava, naročena s strani mestnih oblasti, je dokazala, da velik del motoriziranega prometa, pripada tranzitu. Torej cilj potovanja večine voznikov ne leži ob obravnavani ulici. Število vozil se pričakovano občutno poveča v času, ko ulice uporablja največ pešcev, prinese večja tveganja za nastanek nesreč, ki vključujejo motorno vozilo in pešca. Posledice so v takšnih nesrečah zelo hude ali celo usodne za udeleženega pešca. Oblasti so tako morale nujno sprejeti ukrepe s katerimi bi bilo možno učinkovito zmanjšati število nesreč na najnižjo možno raven. Sprejeti so bili ukrepi, ki vozilom odvzemajo prioriteto in jo dajejo pešcem in kolesarjem. K temu so dodali še javni potniški promet, izjema na področju prevažanja z osebnim avtomobilom so službena potovanja. Za vsa ostala vozila so bile uvedene omejitve dostopa. Motorji in kolesa z motorjem pri teh omejitvah niso izjema. (Ramon, 2009) Značilnosti sheme in rezultati Omejitev dostopa velja za potovanja opravljena z motornim vozilom. Omejevanje dostopa velja za vozila, ki potujejo od pristanišča do mestnega središča po ulici La Rambla. Kontrola dostopa se izvaja s pomočjo sistema ANPR za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic. Podobna omejevanja dostopa se izvajajo tudi v nekateri drugih evropskih mestih. Predstavljen sistem je bil razvit v okviru programa Civitas, katerega financira Evropska unija. Dostop je omejen od ponedeljka do sobote med in ter od in ob nedeljah in praznikih pa od 9.00 do Hitrost vožnje je na celotnem odseku omejena na 30 km/h. Predvsem za zagotavljanje večje varnosti številnih pešcev. Dostop pa se ne omejuje prebivalcem v omenjenem območju. Prav tako uporabnikom treh večjih parkirišč (znotraj cone), taksijem, hotelskim gostom in vozilom na nujni vožnji. (Pressl, 2009)

29 Sheme omejevanja dostopa Stran 21 Slika 7: Območje sheme (Management of Road Infrastructure and Mobility Services-Province of Barcelona, 2008) Nadzor se izvaja s šestnajstimi kamerami postavljenimi na sedmih točkah vzdolž La Ramble. Kamere zajemajo registrske številke vozil. S tem pa je znana tudi lokacija vozila. Če isto registrsko tablico oziroma vozilo posname več kamer v kratkem obdobju, to pa ni na seznamu vozil z dovoljenjem sistem prepozna, da gre za nedovoljen vstop. Takšno ravnanje se smatra za kršitev, globo pa mora poravnati lastnik vozila. Povprečen dnevni promet se je zmanjšal tudi do 15%, medtem ko se je promet med trajanjem omejitve dostopa zmanjšal kar za 40%. Te številke potrjujejo uspešnost

30 Sheme omejevanja dostopa Stran 22 uvedenega ukrepa. Bistveno se je povečala kvaliteta in varnost, ki jo lahko La Rambla ponudi številnim pešcem. (Ramon, 2009) 5.3 Mesto Durham in vzroki za uvedbo sheme Mesto Durham leži na severu vzhodu Anglije. Pohvali se lahko s številnimi zgodovinskimi znamenitosti. Turistično najbolj obiskane točke so Normanska katedrala in grad iz 11. st. Ožje območje je pod zaščito UNESCO poimenovano World Heritage Site od leta Gre za majhno mesto z nekaj manj kot prebivalci. (Wikipedia, 2013) Iz tega lahko sklepamo, da za vzpostavitev varovanega območja ni glavni vzrok prevelika obremenitev z vozili prebivalcev in zaposlenimi. Večji del prometa generirajo turisti. Tako so leta 2002, kot prvi v Veliki Britaniji, sprejeli odločitev o obveznem plačilu pristojbin za vstop vozil v ožje mestno središče. Finančno podporo za nadaljnji razvoj projekta je mesto dobilo s strani angleškega Transport Innovation Fund (TIF). Danes poznanega pod imenom Urban Challenge Fund. Gre za mehanizem črpanja denarja iz sklada namenjenega za projekte v prometu, na katerega se lahko prijavijo mesta s svojimi projekti. (Wikipedia, 2013) Ideje so vključevale širitev cone in izgradnjo severne obvoznice. Mestne oblasti se decembra leta 2008 niso odločile kandidirati na razpisu za ta finančna sredstva. To je pomenilo konec nadaljnjega razvoja projekta vsaj v srednjeročnem obdobju. (CURACAO, 2009) Vzroki za izbiro takšne oblike omejevanja dostopa ležijo v želji po zvišanju varnosti pešcev, omogočiti lažji dostop gibalno oviranim osebam, zaščititi to zgodovinsko pomembno območje in oživiti mestno središče. Shema je oblikovana tako, da poskuša razrešiti konflikte do katerih prihaja in zaščititi pešce pred motornim prometom, ki vstopa v to območje. S tem namenom so vzpostavili bolj avtobusno liniji s krajšimi intervali s ciljem v varovani coni Opis sheme Congestion charging zone oz. cona kjer velja obvezno plačilo pristojbine za motorna vozila z namenom zmanjšati zastoje, onesnaževanje, razširiti uporabo javnega potniškega prometa in podobno. Cono predstavlja kordon, za vstop v katerega je voznikom predpisano obvezno plačilo. Ker do območja vodi le ena cestna povezava, je to tudi edina točka kjer se izvaja omejevanje dostopa.

31 Sheme omejevanja dostopa Stran 23 Plačilo se izvede ob zapustitvi cone in znaša 2,30 evra oziroma 2 funta. Omejitev velja med in od ponedeljka do sobote. Izven tega časa in v času praznikov je vstop brezplačen. Med vozili pa obstajajo številne izjeme, katerih lastniki so plačila oproščeni. To velja za vsa dvokolesa, vozila interventnih služb in pošte, vozila mestne uprave. Poleg naštetih so lahko pogojno oproščene še nekatere druge skupine, ki so natančno opisane na spletni strani mesta. Ti potrebujejo dovolilnico, ki jo prejmejo na blagajni oziroma tako imenovanem Parking Shop-u, kjer je tudi možno pridobiti vse informacije o parkiranju vozil v mestu. Prebivalci znotraj cone lahko pridobijo poseben račun s katerim imajo pravico prijaviti do pet vozil oproščenih plačila, na gospodinjstvo. Z njim lahko s pomočjo osebnega gesla opravljajo tudi preko spleta. Tisti brez internetnega dostopa lahko spremembe opravijo preko telefonskega klica na blagajno. Prav tako so do takšnega računa upravičena podjetniki in podjetja znotraj cone, ki imajo v lasti tudi parkirišča. (Durham County Council, 2011) Tehnologija zagotavljanja omejevanja dostopa Slika 8: Območje sheme - ulica Saddler Street (CURACAO, 2009) Prvotno je izhod bil varovan s potopnim stebričkom. Voznik je pri izstopu ustavil na označeni površini, označeni s talnimi označbami in svetlobnim znakom nameščenim ob napravi za plačevanje. Po uspešnem zaključku plačila se stebriček avtomatsko potopi. Ob popolnoma potopljenem stebričku se prižge zelena luč. Voznik je tako bil seznanjen, da mu je omogočen varen izhod iz cone. Senzorji na vrhu stebrička preprečujejo dvig ob stoječem vozilu nad njim. Pri procesu dviganja pa se ob vožnji čezenj ne ustavi, kar lahko pripelje do poškodb vozila in stebrička. Vozniku, ki ne poravna obveznosti je prav tako omogočen izstop. Vendar čaka lastnika vozila globa v višini 34,50 evra oziroma 30 funtov. Kar omogoča nadzor izhoda s sistemom CCTV. Lastnika vozila se izsledi na podlagi registrske tablice v sodelovanju s DVLA (Driver and Vehicle Licensing Agency). Je

32 Sheme omejevanja dostopa Stran 24 vladna organizacija, ki skrbi za baze podatkov o imetnikih vozniških dovoljenj in registriranih vozilih v Veliki Britaniji. Vozniki, ki se izognejo plačilu z vožnjo skozi vhod v cono, ki ni varovan s potopnim stebričkom, so storili prometni prekršek. Enako se sankcionira lastnika vozila, ki ga zabeleži sistem CCTV. (CURACAO, 2009) Slika 9: Vhodno - izhodni portal (Institute for Transport Studies, University of Leeds, 2009) Obstoječo tehnologijo so nadomestili leta 2011 z modernim ANPR sistemom. Pretok vozil na izhodu je bistveno saj ustavljanje in plačevanje ni več potrebno. Plačilo se izvede na blagajni - Parking Shop ali preko telefona. Plačilo je možno izvesti do naslednjega obratovalnega dne cone. (Durham County Council, 2011) Rezultati uvedene sheme Kot je že bilo omenjeno se shema izvaja samo vzdolž ene ceste in sicer ulice Saddler Street. Pri večletnem delovanju ni bilo zaznanih težav z preobremenitvami ostalih cestnih povezav v ožji okolici. Cona s strani prebivalcev ali lastnikov lokalov ni naletela na veliko nasprotovanje. Pozitivne odgovore lahko iščemo predvsem v sami majhnosti cone in nizkih stroških za uporabnike. Gre za dokaj milo obliko omejevanja dostopa, ki se izkaže za učinkovito in široko sprejeto med prebivalci, lastniki lokalov in uporabniki.

33 Sheme omejevanja dostopa Stran 25 Opazen je bistven upad motornega prometa za kar 85%. Število vozil, ki vstopi v cono se je zmanjšalo iz približno 2000 vozil na dan pred uveljavitvijo cone na 200 vozil na dan. Vpliv na zmanjšanje obsega poslovanja lokalov v coni je minimalen, znaša 17% v primerjavi s obsegom pred uveljavitvijo. Zaradi drastičnega upada vozil, je prišlo do bistvenega izboljšanja stanja na področju emisij, ki jih povzročajo motorna vozila. Pred uvedbo je cona uživala samo nekaj manj kot 50 odstotno podporo v družbi. Po uvedbi se je podpora prebivalstva in drugih uporabnikov presenetljivo dvignila. sedaj več kot na več kot 70 odstotkov ljudi meni, da je bila uvedba takšne cone pozitivna pridobitev za mesto. Splošno mnenje o prometni varnosti v mestu se je dvignilo na 78 odstotkov v primerjavi s časom uvajanja cone. Sodeč po rezultatih, je prišlo do spremembe v izbiri sredstva potovanja na to območje. Upad vozil je povzročil povečanje števila pešcev. Saj jim je sedaj okolje bistveno bolj prijazno, tudi z vidika varnosti in dostopa. k dvigu števila pešcev je pripomogla uvedba pogostejših avtobusnih voženj do zaščitenega območja. (CURACAO, 2009)

34 Sheme omejevanja dostopa Stran UVEDBA SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA V MARIBORU Cilj vsake sheme omejevanja dostopa je zmanjšanje števila motornih vozil na najbolj občutljivih območjih predvsem na urbanih področjih. Hkrati pa promocija okolju prijaznih vrst prevoza kot je JPP, v primeru krajših razdalj pa hoja in uporaba kolesa. Z uvedbo te sheme želimo Slomškov trg in njegovo okolico zavarovati pred številnimi vozili, ki so dnevno parkirana na samem trgu. Prioriteto na trgu bi tako pred motornimi vozili dobili pešci in kolesarji, katerim je vsak trg primarno tudi namenjen. 6.1 Umestitev in opis predlagane sheme Kot zgled za predlog sheme, ki bi jo lahko uvedli v središču Maribora sem vzel začetno shemo mesta Durham city v Veliki Britaniji. Obe mesti imata približno prebivalcev, razliko lahko najdemo v razviti turistični dejavnosti v mestu Durham. Kar pa še ne pomeni, da primerjava ni smiselna, saj ima Maribor prav tako velik potencial za razvoj te dejavnosti. Shema deluje na dokaj majhnem območju, kar pomeni manjše nasprotovanje prebivalcev in drugih uporabnikov različnih servisov znotraj območja. Shema je omejena samo na odsek ene ulice. Upoštevajoč ta dejstva sem se pri izbiri območja osredotočil na središče mesta na levem bregu Drave. Z namenom zagotoviti čim večje vplivno območje sheme sem po opazovanju prometne ureditve v samem središču izbral Orožnovo ulico. Omejitev dostopa bi se izvajala od križišča s Strossmayerjevo ulico, čez Slomškov trg do križišča s Slovensko ulico. Površina vplivnega območja sheme znaša po meritvah pridobljenih s Spletnega atlasa in zemljevida Slovenije - Geopedia približno 16,4ha. Orožnova ulica s Slomškovim trgom je še zadnji odsek v opazovanem območju kjer dostop še ni omejen. Na drugih vstopnih mestih imajo to pravico prebivalci in lastniki ali najemniki lokalov, dostava pa samo znotraj predpisanega časa. S potopnimi valji je varovan vstop v območje za pešce in sicer na Gospejni, Miklošičevi, Poštni ulici in še na nekaterih drugih ulicah v središču mesta. Dostop je možen z posebno vstopno kartico, ki jo je pri vstopu potrebno približati čitalcu. Kartice izdaja pristojen organ Mestne občine Maribor, to je Urad za komunalo, promet in prostor, Sektor za komunalo in promet.

35 Sheme omejevanja dostopa Stran 27 (Mestna občina Maribor, 2011) opisano vplivno območje po predlagani ureditvi prikazuje naslednja slika. Slika 10: Vplivno območje Dolžina odseka je ocenjena s pomočjo Spletnega atlasa in zemljevida Slovenije - Geopedia na 490m. Na tem odseku že velja enosmerna ureditev prometa. Kar ustreza predlagani izbiri varovanja vstopa, v našem primeru izstopa iz cone. Na izstopu iz cone, torej pred križiščem s Slovensko ulico bi postavili potopni valj. V primerjavi z zapornico (rampo) omogoča varnejši prehod pešcev, kolesarjev in motoristov. Potopni valj prav tako ni toliko dovzeten za poškodbe, ki lahko nastanejo kot posledica vandalizma. Po aktivaciji je prost prehod vozilu omogočen že po vsega dveh sekundah. Enosmerna ureditev posredno že preprečuje izstop brez plačila pristojbine. Nadzor vstopne

36 Sheme omejevanja dostopa Stran 28 točke ne bi bilo potrebno opremiti s nadzornim sistemom. S tem bi se izognili dodatnim stroškom ter iskanju ustrezne pravne podlage. V izogib prekomernemu kršenju pravil vožnje v Orožnovi ulici in s tem Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), bi bilo potrebno izvajati pogostejše kontrole policije in mestnega redarstva na tej točki. Če bi se po uvedbi sheme kasneje izkazalo, da prihaja do pogostih kršitev prometnih pravil vožnje v napačno smer, bi bilo smiselno razmisliti o video nadzoru vstopne točke oz. vgraditvi druge tehnologije. Zaradi prepovedi vstopa na Orožnovo ulico in Slomškov trg, je na samem začetku Orožnove ulice ter že na Strossmayerjevi ulici potrebno postaviti ustrezno prometno signalizacijo. Ta bo voznike pravočasno seznanila s prometno ureditvijo na Orožnovi ulici. Vozniki bodo s prometno ureditvijo seznanjeni s prometnimi znaki in talnimi označbami.

37 Sheme omejevanja dostopa Stran 29 Slika 11: Ureditev obravnavanega območja Zgornja slika prikazuje odsek na katerem bi se izvajala predlagana shema omejevanja dostopa (rumena prekinjena črta). Smer vožnje ostaja nespremenjena (črne puščice). Vstopna točka je označena s zelenim krogom, izstopna točka, kjer bi namestili potopni stebriček, s avtomatom za sprejem plačanih lističev pa z rdečim krogom. Že danes redka vozila le prevozijo obravnavani odsek brez ustavljanja. Ker gre za zelo omejeno območje je dostop za večino uporabnikov možen peš, sicer pa je že sedaj poskrbljeno za JPP. Po odseku poteka redna linija mestnega avtobusnega prevoza. Gre za linijo 8 Gregorčičeva-Fontana, ki ob povratku prepelje celoten odsek.

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./

More information

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta:  espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica« Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini

More information

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,

More information

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:

More information

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, d.o.o. NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA

More information

Prototipni razvoj (Prototyping)

Prototipni razvoj (Prototyping) Prototipni razvoj (Prototyping) Osnovna ideja: uporabnik laže oceni, ali delujoča aplikacija ustreza njegovim zahteva, kot v naprej opredeli zahteve Prototipni pristop se je uveljavil v začetku 80- tih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

SUBVENCIJE ZA NAKUP OKOLJU PRIJAZNIH AVTOMOBILOV

SUBVENCIJE ZA NAKUP OKOLJU PRIJAZNIH AVTOMOBILOV PP - PRIMERJALNI PREGLED SUBVENCIJE ZA NAKUP OKOLJU PRIJAZNIH AVTOMOBILOV Pripravila: mag. Romana Novak Številka naročila: 59/2010 Descriptor/Geslo: Avtomobilska industrija/motor vehicle industry, Državna

More information

PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL

PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andreja Ţitnik PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr.

More information

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova

More information

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000)

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacijska informatika RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU 17799 (27000) Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Kandidatka: Janja Žlebnik So-mentorica:

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september

More information

THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA

THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA JET Volume 10 (2017) p.p. 11-23 Issue 3, October 2017 Type of article 1.01 www.fe.um.si/en/jet.html THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA Luka Lešnik 1R,

More information

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić

More information

Seznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from):

Seznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from): Seznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from): 1. 12. 2017 Pojasnila v zvezi z razvrstitvijo vozil v cestninska razreda 2A in so navedena pod tabelo. Information regarding

More information

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

Akcijski načrt e-uprave do 2004

Akcijski načrt e-uprave do 2004 VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Center Vlade RS za informatiko Langusova 4, Ljubljana Akcijski načrt e-uprave do 2004 Povzetek izvajanja Akcijskega načrta za obdobje do 14.09.2004 Datum izdelave: 17.09.2004

More information

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85 VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju

More information

Projektna pisarna v akademskem okolju

Projektna pisarna v akademskem okolju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:

More information

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Žnidaršič ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS DIPLOMSKO DELO visokošolskega strokovnega študija Ljubljana,

More information

ProductDiscontinued. Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX. Posebna varnostna navodila SL, 1.

ProductDiscontinued. Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX. Posebna varnostna navodila SL, 1. Posebna varnostna navodila Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX ProductDiscontinued www.rosemount-tg.com Posebna varnostna navodila Rosemount TankRadar REX Vsebina Vsebina

More information

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,

More information

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,

More information

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor

More information

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov

Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov Priročnik, ki vam bo pojasnil pravila, kdaj in pod katerimi pogoji lahko upravljavci osebnih podatkov uvedejo biometrijske ukrepe in na kaj morajo ob tem paziti.

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

MINI KROŽNA KRIŽIŠČA

MINI KROŽNA KRIŽIŠČA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Rok Držečnik MINI KROŽNA KRIŽIŠČA Diplomsko delo Maribor, avgust 2009 I UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17 Diplomsko

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK LJUBLJANA 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA MATERIALE IN METALURGIJO VREDNOTENJE ŽIVLJENJSKEGA

More information

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Kuzem NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU MENTOR: vis.

More information

Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave

Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave 66 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2013 Adrijana Biba Starman Adrijana Biba Starman Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave Povzetek: V prispevku obravnavamo študijo primera kot vrsto kvalitativnih raziskav.

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 17.8.2018 COM(2018) 597 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ o uporabi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno

More information

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT na kratko Programa evropskega teritorialnega sodelovanja, financiran iz ESRR 28 držav članic EU + 2 partnerski državi (Švica

More information

NAVODILA ZA UPORABO: Namestitev aplikacije Renault Media Nav Toolbox

NAVODILA ZA UPORABO: Namestitev aplikacije Renault Media Nav Toolbox NAVODILA ZA UPORABO: Namestitev aplikacije Renault Media Nav Toolbox NAVODILA ZA UPORABO: Ustvarjanje digitalnega odtisa aparata na zunanjem USBpomnilniku NAVODILA ZA UPORABO: Začetek uporabe aplikacije

More information

INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE

INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE Ljubljana, september 2016 ANŽE KOCJANČIČ IZJAVA O AVTORSTVU

More information

-

- e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega

More information

Analiza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje

Analiza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS

More information

Ljubljanski potniški promet - LPP. Ali te lahko zapeljem? Let s Take a Ride!

Ljubljanski potniški promet - LPP. Ali te lahko zapeljem? Let s Take a Ride! Ljubljanski potniški promet - LPP Zapelji se na www.lpp.si Take a ride on www.lpp.si Ali te lahko zapeljem? Let s Take a Ride! Ljubljanski potniški promet LPP skrbi za varen, zanesljiv in udoben javni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete

More information

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE Ljubljana, januar 2012 TOMAŽ KERČMAR

More information

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sebastjan Štucl Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem

More information

Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu

Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Simon Gotlib Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

More information

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Alidžanović UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

PLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES

PLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES UNIVERSITY OF LJUBLJANA Faculty of Electrical Engineering Sreten DAVIDOV PLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES Doctoral dissertation Ljubljana, 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA Ljubljana, marec 2016 MARKO PUST IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Marko Pust,

More information

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.

More information

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.

More information

5 namigov za izbiro pravega prenosnega tiskalnika. Kako dosežemo največji izkoristek in hiter povratek investicije v prenosno informatiko

5 namigov za izbiro pravega prenosnega tiskalnika. Kako dosežemo največji izkoristek in hiter povratek investicije v prenosno informatiko 5 namigov za izbiro pravega prenosnega tiskalnika Kako dosežemo največji izkoristek in hiter povratek investicije v prenosno informatiko Stran 2 UVOD Prenosni tiskalniki, podprti z ustreznimi vnosnimi

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

More information

Delo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje

Delo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matjaž Zupan Delo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX

More information

Mentor: doc. dr. Janez Demšar

Mentor: doc. dr. Janez Demšar UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jure Maver UPORABA RADIOFREKVENČNE IDENTIFIKACIJE V KNJIŢNICAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Janez Demšar

More information

Razvoj nepremičninskega projekta za trg

Razvoj nepremičninskega projekta za trg Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Komunalna

More information

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO

More information

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Rok Prah Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Diplomsko delo Maribor, september 2011 II Diplomsko delo univerzitetnega strokovnega študijskega programa Prikaz podatkov

More information

LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG

LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG KATALOG PRIKOLIC LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG Podvozje iz pocinkane pločevine Keson iz posebne AlZn pločevine Dodatni sredinski vzdolžni nosilec Blatniki iz umetne mase Vodoodporna

More information

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Projekt se izvaja s pomočjo sredstev Evropske komisije Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Mag. Andreja Poje, Metka Roksandić Ljubljana, november 2013 Izdajatelj: Zveza svobodnih sindikatov

More information

Vodnik za uporabo matrike Učinek+

Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna

More information

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ IN UVAJANJE STRATEŠKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KORPORACIJE LJUBLJANA, 16.8.2007 BOŠTJAN TUŠAR IZJAVA Študent Boštjan Tušar izjavljam, da

More information

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel

More information

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,

More information

RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV

RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV Tematsko področje: TELEKOMUNIKACIJE

More information

UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO

UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management informacijskih sistemov UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO Mentor: red. prof.

More information

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Številka: 3263-1/2012/43 Ljubljana, 3. julija 2013 4 POENOSTAVITVE SISTEMA IZVAJANJA

More information

Diagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino

Diagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Blaž Marolt Diagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN

More information

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 Boštjan Tavčar*, Alenka Švab Tavčar** UDK 659.2:614.8 Povzetek Enotna evropska številka za klic v sili

More information

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko

More information

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA SIMONA JURŠIČ IZJAVA Študentka Simona Juršič

More information

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:

More information

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza

More information

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska

More information

BREZŽIČNO KOMUNIKACIJSKO RAZVOJNO OKOLJE ZA ROBOTA ROBOSAPIEN

BREZŽIČNO KOMUNIKACIJSKO RAZVOJNO OKOLJE ZA ROBOTA ROBOSAPIEN UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mitja Gomboc BREZŽIČNO KOMUNIKACIJSKO RAZVOJNO OKOLJE ZA ROBOTA ROBOSAPIEN Diplomska naloga Maribor, junij 2007 I UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOR OPTIMALNEGA TRANSPORTA ZA DOBAVO ZDRAVIL V MONGOLIJO PRIMER PODJETJA LEK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOR OPTIMALNEGA TRANSPORTA ZA DOBAVO ZDRAVIL V MONGOLIJO PRIMER PODJETJA LEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOR OPTIMALNEGA TRANSPORTA ZA DOBAVO ZDRAVIL V MONGOLIJO PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2013 ŠPELA BRODNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana

More information

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia

Jamova cesta Ljubljana, Slovenija   Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova

More information

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Račeta DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Marjan Krisper

More information

Sodoben razvoj prototipov uporabniških vmesnikov z orodjem Microsoft Expression Blend 4

Sodoben razvoj prototipov uporabniških vmesnikov z orodjem Microsoft Expression Blend 4 Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matjaž Ravbar Sodoben razvoj prototipov uporabniških vmesnikov z orodjem Microsoft Expression Blend 4 DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI

More information

Novi Crafter. Nova veličina. Voznikovo najboljše delovno mesto. Optimalna prilagojenost za mesta s številnimi asistenčnimi in varnostnimi sistemi.

Novi Crafter. Nova veličina. Voznikovo najboljše delovno mesto. Optimalna prilagojenost za mesta s številnimi asistenčnimi in varnostnimi sistemi. Crafter Novi Novi Crafter. Nova veličina. Praktičen, gospodaren in inovativen kot še nikoli. Novi Crafter je gospodarsko vozilo, kakršnega nismo izdelali še nikoli doslej. Gre za popolnoma nov koncept,

More information

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:

More information

Metodološki načrt. planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov. Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1

Metodološki načrt. planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov. Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1 Metodološki načrt planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1 Avgust 2011 Metodološki akcijski načrt planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov

More information

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani,

Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani, VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA Tatjana Vdovič Maribor, 2008 VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR DRUŽINSKA PODJETJA PRI NAS IN PO SVETU (diplomsko delo) Tatjana

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ČLANOV TIMA GLEDE NA BELBINOVE TIMSKE VLOGE Ljubljana, februar 2009

More information

PRIROČNIK ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE RIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE

PRIROČNIK ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE RIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE RIROČNIK PRIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE PRIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE Pripravili: Ksenija Marc dr. Samo

More information

INTEROPERABILNOST ŽELEZNIŠKIH TIRNIH VOZIL V VSEEVROPSKEM ŽELEZNIŠKEM SISTEMU

INTEROPERABILNOST ŽELEZNIŠKIH TIRNIH VOZIL V VSEEVROPSKEM ŽELEZNIŠKEM SISTEMU UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Zvonko Kopčič INTEROPERABILNOST ŽELEZNIŠKIH TIRNIH VOZIL V VSEEVROPSKEM ŽELEZNIŠKEM SISTEMU magistrsko delo Celje, december 2012 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA

More information