Trajnostni transport & mobilnost

Transcription

1 Trajnostni transport & mobilnost Priročnik za dijake Izvedbo so omogočili programi Evropske unije Inteligentna energija - Evropa in Program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija

2 IUSES in TESSI Pričujoči priročnik, ki je nastal znotraj projekta IUSES Smotrna raba energije v šoli (Intelligent Use of Energy at School je sofinancirala Evropska komisija v okviru programa Inteligentna Energija - Evropa, sedaj pa se uporablja za aktivnosti projekta TESSI Poučevanje trajnosti v Sloveniji in Italiji. Slednji je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in nacionalnih sredstev, katerega sofinanciranje je omogočilo ponatis priročnikov. Projekt TESSI pomeni logično nadaljevanje projekta IUSES, saj temelji na že obstoječih učnih gradivih, hkrati pa jih dopolnjuje z zbiranjem novih povratnih informacij in pripravlja nova učna gradiva na temo vode in ravnanja z odpadki. Za dodatne informacije o projektu TESSI obiščite spletno stran: Za dodatne informacije o Programu čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija obiščite spletno stran: Za dodatne informacije o programu Inteligentna energija - Evropa obiščite spletno stran ec.europa.eu/energy/intelligent/ Izdaja: SLO 2.1 November 2012 Na spletni strani projekta TESSI je mogoče preveriti zadnjo razpoložljivo različico. Izključitev odgovornosti: Izvedbo projekta je omogočila Evropska komisija. Ta publikacija odraža izključno stališče avtorja; Evropska komisija v nobenem primeru ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija. Ministero dell'economia e delle Finanze

3 Avtorji: Sergio García Beltrán (CIRCE), Tadhg Coakley (center čiste tehnologije inštitut za tehnologijo v Corku ), Noel Duffy (center čiste tehnologije inštitut za tehnologijo v Corku ), Dumitru Finta (S.C. IPA S.A), Hannes Kern (Universiy of Leoben), Mihai Iancu (S.C. IPA S.A), Colman McCarthy (center čiste tehnologije inštitut za tehnologijo v Corku ), Giuseppe Pugliese (CIRCE), Harald Raupenstrauch (univerza v Leobnu), Fabio Tomasi (AREA Science Park) Razvito v sodelovanju z Kiril Barzev (univerza Ruse) Prevod in adaptacija: Jasmina Antonijević, Tomaž Dintinjana (Slovenski E-Forum) Layout Fabio Tomasi (AREA Science Park) Questo manuale ed il Progetto IUSES Il presente manuale è stato realizzato per il Progetto IUSES Intelligent Use of Energy at School, finanziato dalla Commissione Europea nell ambito del Programma Intelligent Energy Europe. I partner del progetto sono: AREA Science Park (Italia), CERTH (Grecia), CIRCE (Spagna), Clean Technology Center Cork Institute of Technology (Irlanda), Enviros s.r.o. (Repubblica Ceca), IVAM UvA (Olanda), Jelgava - Istituto di Formazione per Adulti (Lettonia), Prioriterre (Francia), Immaginario Scientifico Science Centre (Italia), Slovenski E-forum (Slovenia), Stenum GmbH (Austria), Politecnico di Bucarest (Romania), S.C. IPA S.A. (Romania), Università di Leoben (Austria), Università di Ruse (Bulgaria). Note sui diritti d autore Il presente manuale può venire liberamente copiato e distribuito, a condizione che vengano sempre riportate le presenti note sui diritti d autore, anche in caso di utilizzo parziale. Insegnanti, formatori e qualunque altro utilizzatore o distributore è tenuto a citare gli autori, il progetto IUSES ed il Programma Intelligent Energy Europe. Il manuale può anche essere tradotto liberamente in altre lingue. I traduttori dovranno, in questo caso, includere le presenti note sui diritti d autore e inviare il testo tradotto al coordinatore del progetto (iuses@area.trieste.it) che lo pubblicherà sul sito del Progetto IUSES perché venga distribuito gratuitamente. I

4 Legenda Definicija: to označuje definicijo izraza in razlaga njegov pomen. Opombe: to kaže, da je nekaj pomembno, nasvet ali pomembna informacija. Bodite pozorni! Učni cilj: ti so na začetku vsakega poglavja in razlagajo, kaj se boste v tem poglavju naučili. Eksperiment, vaja ali aktivnost: to nakazuje nekaj, kar naj bi vi počeli na podlagi tega, kar ste se naučili.. Spletna povezava: to kaže internetni naslov, kjer lahko dobite več informacij Sklic: to kaže, od kod informacija izvira.. Študija primera: ko damo dejanski primer realne situacije. Ključne točke: to je obnova (ponavadi v opornih točkah) obdelane snovi, ponavadi na koncu poglavja. Vprašanje: pri tem od vas želimo, da razmislite o določenem vprašanju, še posebej ob koncih poglavij. Nivo 2: to označuje poglobljeno poglavje

5

6 Kazalo IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost 1 Negativni vplivi transporta na okolje in zdravje ljudi Poraba energije Onesnaževanje, izpusti Prah Kisel dež Zdravje Zasedenost prostora Varnost in nesreče Zunanji vplivi Klasična in alternativna goriva Uvod Klasična goriva Elektrika Alternativna goriva Drugi obnovljivi viri energije Poraba EU in emisije toplogrednih plinov Nasveti glede goriva Alternativne oblike transporta Uvod Prevozna sredstva, ki nas ohranjajo vitalne Javni prevoz ali avto Alternativna vozila Uvoz živil ali lokalno pridelana hrana Primeri dobrih praks Nasveti Trajnostna mobilnost Organizacijska in vedenjska sredstva za trajnostni transport Načrt urbane trajnostne mobilnosti Zmanjšanje števila zasebnih avtomobilov

7 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Učinkovit javni prevoz Promocija kolesarjenja Promocija hoje Nasveti za trajnostno vožnjo Šolski načrt trajnostne mobilnosti Faza 1: Oblikovanje načrta Faza 2: Izvajanje načrta Faza 3: Vrednotenje Faza 4: Ukrepi za izboljšave

8 O priročniku IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Priročnik Trajnostni transport & mobilnost je del projekta Smotrna raba energije v šoli IUSES, ki želi pomagati dijakom pri spoznavanju osnovnih načel učinkovite rabe energije v transportu. Je eden od treh priročnikov projekta. Poleg njega smo izdali še priročnik Energetska učinkovitost v stavbah in Energetska učinkovitost v industriji. Priročnik Trajnostni transport & mobilnost je pregled obstoječega stanja in možnih potencialov za izboljšanje energetske učinkovitosti v transportnem sektorju, v katerem je zbranih veliko konkretnih ukrepov, s pomočjo katerih lahko dijaki pri vsakodnevnih aktivnostih varčujejo z energijo. Avtorji priročnika smo se trudili, podati vsebino na zanimiv in interaktiven način v obliki besedil, slik, grafov, definicij, nasvetov, ključnih točk, poskusov itd. Kot pomoč za utrjevanje znanja smo sestavili različne vaje in vprašanja. Poglavje 1: Negativni vplivi transporta za okolje in zdravje ljudi Približno tretjina vse energije se v EU porabi za transport, pri čemer ima transport številne negativne vplive na ljudi in okolje. Med njimi so v prvi vrsti izpusti, ki nastajajo pri izgorevanju goriv (bencin, dizel, kerozin). To so izpusti toplogrednih plinov (povzročiteljev podnebnih sprememb), prašnih delcev (povzročiteljev pljučnih in drugih bolezni) ter žveplovega dioksida (zaradi katerega prihaja do kislega dežja,ki ima uničujoče posledice za visokoleteče gozdove). Pa ne le izpusti, transport povzroča tudi hrup (zaradi česar še posebej trpijo prebivalci, ki živijo ob večjih cestah in avtocestah), zasede veliko prostora (npr. v mestih) in močno spremeni videz in funkcionalnost pokrajine (ne le zaradi ljudi, ampak tudi za živali, ki imajo zaradi cest omejeno gibanje). In nenazadnje vsaka vožnja je vedno povezana s tveganjem nesreče. Te so še posebej nevarne, kadar gre za prevoz nevarnih snovi, da o smrtnih žrtvah niti ne govorimo. Poglavje 2: Klasična in alternativna goriva V drugem poglavju eno za drugim obdelamo vsa goriva, od klasičnih do alternativnih, in vsakemu pripišemo rdečo, rumeno ali zeleno luč na semaforju, glede na to, kako okolju prijazno je. Med goriva z rdečo lučjo spadajo vsa klasična goriva, to sta bencin in dizel; med goriva z rumeno lučjo vsa, ki so osnovana na plinih (stisnjen in utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin) ter vodik. Obravnavamo tudi možnost polnjena vozil z električno energijo (rdeča ali zelena luč, odvisno od tega, kako pridobivamo električno energijo za ta namen) ter biogoriva (ki si zaradi svoj dobrih in slabih lastnosti zaslužijo rumeno luč). Kot potencialni možnosti za prihodnost sta predstavljeni tudi energija sonca in vetra, ki ju zaenkrat uporabljajo le v demonstracijske namene, za prenos v vsakdanje življenje pa sta še predragi. Kljub temu imata zeleno luč. Zeleno luč imata tudi hoja in kolesarjenje in vsa temu podobna prevozna sredstva (rolanje, rolkanje, kotalkanje). In sploh je zadnji del poglavja posvečen promociji teh načinov premikanja pod geslom, najbolj zabavno od vsega je za premikanje uporabiti lastno moč. Poglavje 3: Alternativne oblike transporta Tretje poglavje se začne tam, kjer smo v drugem poglavju končali, pri alternativnem transportu. Podrobno obravnavamo vse načine premikanja, za katere je potrebno uporabiti lastno moč, in poudarjamo, da je tak način premikanja ne le okolju prijazen ampak tudi koristen za zdravje. 3

9 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Kot drugo okolju prijazno možnosti navajamo uporabo javnega transporta, predstavimo pa tudi alternativna vozila (električni avto, hibrid, vozilo na vodik). Poglavje ponuja številne nasvete za varno hojo, kolesarjenje, rolanje, rolkanje itd po mestu, ter nekaj nasvetov za vzdrževanje tovrstne opreme. Poglavje 4: Trajnostna mobilnost Četrto poglavje je razdeljeno na tri podpoglavja,. Prvo podpoglavje se osredotoča na organizacijski in vedenjski vidik trajnostnega transporta. Opisuje mestni transport in posamezne primere dobrih praks koncepta trajnostnega transporta v nekaterih evropskih mestih. Drugo podpoglavje podaja koristne informacije o trajnostni vožnji. Kljub temu, da dijaki morda še ne vozijo avtomobilov, je dobro, da razumejo, kako lahko s pravilno vožnjo privarčujemo energijo in denar. V tretjem podpoglavju je opisano, kako naj se šola loti načrta trajnostne mobilnosti in doseže pozitivne učinke za svoje dijake, učitelje in drugo osebje šole ter okolico. Ikone in njihov pomen Vsebino priročnika smo poskušali razdeliti na majhne, lahko prebavljive grižljaje. Kar sledi torej ni stran za stranjo besedila (zeh zeh!). Kjer se pojavi definicija pojma, aktivnost, učni cilj, pomembna opomba itd. je to označeno z ikono, ki pomeni naslednje: 4

10 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Definicija: Razlaga strokovnega pojma. Opomba: Zelo pomembne informacije v zvezi s temo, ki jo obravnavamo. Učni cilj: Ikona se pojavi na začetku določenega poglavja in opiše teme, ki jih bomo obravnavali v tem poglavju. Aktivnost: Naloga, poskus, vaja ali aktivnost, skratka nekaj, kjer morate nekaj narediti. Spletne povezave: Ikona se pojavi ob koncu poglavja. Pod njo so navedene spletne strani, kjer lahko poiščete dodatne informacije o temi, ki jo obravnava poglavje. Viri: Pod to ikono je navedena literatura od koder smo pridobili vsebino za priročnik. Študja primera: Kadar damo dejanski primer situacije v industriji ali prave situacije. Pomni: Ikona se pojavi ob koncu poglavja in navaja ključna spoznanja tega poglavja. Vprašanja: Ikona označuje mesto, kjer bi bilo dobro, da sami še enkrat razmislite o obravnavani vsebini. V pomoč so vam vprašanja. 5

11 IUSES Energetska učinkovitost v industriji 1 Negativni vplivi transporta na okolje in zdravje ljudi Vsebina poglavja: Najpomembnejši eksterni stroški transporta. Poraba energije v transportu. Vpliv transporta na naše zdravje in varnost. Pri vožnji do šole z avtobusom, vožnji do nakupovalnega centra, obisku sorodnikov ali odhodu na počitnice - pri vsaki dejavnosti, ki od nas zahteva, da gremo od ene točke do druge ali dobimo izdelke iz oddaljenih krajev - smo odvisni od transporta. Transport približuje ljudi drug drugemu in je pomemben za gospodarstvo, a ima številne negativne vplive na naše vsakodnevno življenje. Slika 1 kaže, da negativna dejavnika prevoza nista le onesnaževanje zraka in hrup. Transport zaradi izpustov CO 2 prispeva tudi k podnebnim spremembam. Pri transportu prihaja do nesreč, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. Slika 1.1: Eksterni stroški transporta v Evropi leta viewpub.asp?id=4153 Eksterni stroški transporta so vsako leto višji. Rešitev je v zmanjševanju transporta, izogniti pa se mu seveda ni mogoče. Vprašanje je, kako iz manj dobiti več. 1.1 Poraba energije Za prevoz potnikov in dobrin so potrebne velike količine energije. V EU se približno tretjina energije porabi za prevoz, pri čemer so vir energije večinoma neobnovljivi viri kot sta nafta ali zemeljski plin. Slika 2 kaže, da največ energije pri transportu porabimo za cestni promet. 6

12 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Slika 1.2: Energetske potrebe različnih oblik prevoza ( id=351) Poraba energije v transportnem sektorju je močno povezana z gospodarstvom. Vzporedno z naraščajem gospodarske aktivnosti narašča tudi povpraševanje po transportu, saj je potreba po izmenjavi dobrin in storitev večja. Povpraševanje po transportu se ponavadi izraža v številu oseb, prostornine ali teže na enoto časa in prostora. Kar zadeva prevoz oseb je povpraševanje po prevozu povezano s spremenljivo naravo dejavnosti, za katere je potreben prevoz, kot so počitnikovanje, nakupovanje, vožnja do dela ali šole itd. Evropska skupnost predvideva, da se bo v letih med 1990 in 2020 potniški in tovorni promet skoraj podvojil. 1.2 Onesnaževanje, izpusti Zemeljsko ozračje sestavljajo sloji plinov, ki obdajajo zemeljsko oblo. Ozračje je odgovorno za podnebje na Zemlji in brez njega življenje na njej ne bi bilo možno. Večji del ozračja sestavlja dušik s približno 78% in kisik s približno 21%, če pri tem štejemo suh zrak. Poleg obeh naštetih plinov sestavlja ozračje tudi zajetna količina vodnih hlapov in drugih plinov, kot je ogljikov dioksid. Te sestavine ozračja so odgovorne za naravni učinek tople grede. Spreminjanje sestave ozračja pomeni tudi spreminjanje naših življenjskih pogojev in okolja. Zemeljsko ozračje je zmes plinov, nekateri med njimi vpijajo in sevajo toplotne žarke. Prav ti plini prispevajo k ugodnim toplotnim razmeram na zemeljskem površju s tem, ko zadržujejo toploto v bližini zemeljskega površja. Brez toplogrednih plinov v ozračju, bi se povprečna temperatura iz sedanjih 15 C znižala na okoli -18 C, torej na temperaturo, ki jo ima običajen zamrzovalnik in je za sedanje oblike življenja neustrezna. S tem, ko je človeštvo s svojo dejavnostjo zvišalo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju, je okrepilo učinek tople grede, ki ga sedaj zaznava kot spreminjanje podnebja. V grobem imajo toplogredni plini dva izvora. Prvi je ekosistem sam, ki proizvaja naravne toplogredne pline, drug izvor pa je človekova dejavnost. Toplogredni plini, ki se sproščajo ob človekovi dejavnosti se imenujejo antropogeni toplogredni plini. Antropogeni toplogredni plini v glavnem nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv ter pri intenzivni živinoreji in poljedelstvu. 7

13 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Izpusti antropogenih toplogrednih plinov so vzrok za globalno segrevanje. Od kar je bila leta 1860 svetovna temperatura prvič zabeležena, je opazen dvig temperature. Ta dvig je močno povezan z industrijskim razvojem in z izpusti toplogrednih plinov kot je CO 2. CO 2 predstavlja približno 60% antropogenih toplogrednih učinkov in je referenčna snov za vse ostale antropogene toplogredne pline. Slika 3 kaže na trende izpustov toplogrednih plinov za države na evropskem kontinentu. EU-15 je 15 držav, ki so bile članice EU pred majem EFTA-4 (»European Free Trade Area«) so Islandija, Liechenstein, Norveška in Švica. EU-12 je 12 novih držav članic EU od januarja 2007: Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. CC-1 je Turčija (država kandidatka). Slika 1.3: Izpusti toplogrednih plinov v Evropski uniji ( viewpub.asp?id=3860) Slika 3 kaže, da izpusti toplogrednih plinov še rastejo, kar velja predvsem za novih 12 držav, članic EU. Organizacije, kot so Združeni narodi, poskušajo preko pogodb in konvencij zmanjšati ali uravnotežiti izpuste toplogrednih plinov v industrijskih državah, ki so v večji meri odgovorne za izpuste toplogrednih plinov. Zaradi ekonomskih in političnih skrbi je izvrševanje pogodb, kot je na primer "Kjotski protokol", pogosto daleč od dogovorjenih ciljev. Vprašanja: 1. Kakšni so učinki globalnega segrevanja? Kako globalno segrevanje vpliva na naše vsakdanje življenje? 2. Kakšne težave nastanejo pri doseganju ciljev za zaščito podnebja na 8

14 1.3 Prah IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost mednarodni ravni? Do kakšnih problemov v zvezi z izpusti toplogrednih plinov in z okoljsko zaščito prihaja v državah, kjer še vedno poteka proces industrializacije? Glej sliko 2.6 v priročniku Učinkovita raba energije v industriji, kjer je pojasnjeno, da so za izpuste toplogrednih plinov v držah, ki se šele industrializirajo, odgovorne tudi države»prvega sveta«, saj so so velik del svoje industrije preselile v države, ki se šele industrializirajo. Transport ne proizvaja le plinastih onesnaževal ampak tudi majhne delce, ki so lahko vzrok različnih bolezni. Takšne delce proizvajajo predvsem motorji na dizel, drug največji vir pa je ogrevanje stanovanj, zato so izpusti delcev najbolj nevarni v zimskem času. Prah z delci manjšimi od 10 mikrometrov se obravnava kot fini delci (particulate matter PM 10 ). Delci s premerom med 2,5 do 9,9 mikrometrov so delci, ki jih je mogoče vdihavati, kar pomeni, da lahko motijo delovanje pljuč. Delci, ki imajo premer manjši od 2,5 mikrometrov, lahko vstopijo v prostor za izmenjavo plinov dihalnega trakta in vplivajo ne le na pljuča ampak tudi na druge organe. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organisation WHO) in EU sta vzpostavili različne omejitve za zmanjšanje količine izpustov PM 10. Slika 4 kaže izpuste PM 10 v evropski, glede na število prebivalcev. TSP pomeni»skupni oddani trdni delci«(total suspended particulates) se nanaša na vse v zrak oddane delce. Slika 1.4: Izpusti PM 10 v evropski regiji ( 9

15 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Slika 1.4 kaže primerjavo med izmerjenimi vrednostmi in vrednostmi, določenimi z modelom GMAPS (Global Model of Ambient Particulates). GMAPS ali Globalni model trdnih delcev v okolju je model, ki znanstvenikom pomaga predvideti vrhove v izpustih ter tako določiti merila, ki preprečujejo, da bi izpusti delcev dosegli koncentracije, ki bi lahko bile tvegane za različne skupine prebivalstva (npr. za otroke ali starejše ljudi). Da bi zadostile predpisanim merilom, posamezne države izvajajo različne ukrepe, npr. omejevanje hitrosti, subvencioniranje filtrov za izločevanje nevarnih delcev za starejše avtomobile. 1.4 Kisel dež Ogljikovodiki (fosilna goriva, ki se kot vir energije v transportu največ uporabljajo) teoretično zgorijo v ogljikov dioksid in vodo. A to velja le za čiste ogljikovodikove mešanice v smislu popolnega izgorevanja. Goriva, ki jih uporabljamo za poganjanje naših vozil, vsebujejo več ali manj nečistoč, kar je odvisno od kvalitete goriva. Surova nafta na primer, vsebuje veliko žvepla, kar vodi izpustov žveplovega dioksida (SO2), če se pri njeni izrabi ne izvede primeren proces ločevanja. Zaradi izpustov žveplovega dioksida (in dušikovih spojin) pride v ozračju do več reakcij, katerih rezultat je pojav, znan pod imenom»kisel dež«. Za primerjavo, čista voda ima ph-vrednost okrog 7, kisel dež pa 5,5 in manj. ph-vrednost je podatek o tem, ali vodna raztopina reagira kot baza (ph nad 7) ali kot kislina (ph pod 7). Raztopina, ki ima ph-vrednost 7 je nevtralna. Primer nevtralne raztopine je destilirana voda. Kisel dež ima ima resen vpliv na okolje, še posebej pa je treba izpostaviti negativen vpliv na gozd. Predvsem velja to za gozdove, ki se nahajajo na velikih višinah in so pogosto izpostavljeni oblakom strupenih izpustov, ki so veliko bolj kisli kot dež sam. Slika 1 kaže primer iz Bavarskih Alp. Slika 1.5: Opustošenje zaradi kislega dežja ( 10

16 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost V zadnjih desetletjih smo s številnimi ukrepi v industriji in pri transportu uspeli zmanjšati izpuste žveplovega dioksida. Industrija, še posebej tovarne na premog, so namestile naprave za razžvepljevanje dimnih plinov. Zmanjšali smo tudi količina žvepla v gorivih (dizel, bencin, kerozin). Avtomobili in tovornjaki so opremljeni s katalizatorji, ki zmanjšujejo izpuste dušikovih oksidov (NOX). Slika 6 kaže, da so izpusti onesnaževalcev znotraj držav članic Evropske agencije za okolje znatno padli, vendar je potencial za zmanjšanje še vedno velik. Izpusti onesnaževal so odvisni tudi od načina transporta. Delež cestnega prometa je tako od približno tretjine v 90-ih padel skoraj na 10% v Slika 1.6: Izpusti onesnaževal znotraj držav članic EEA ( viewpub.asp?id=3337). Slika 1.7: Izpusti SOX glede na različne načine transporta med 1990 in 2004 ( atlas/viewdata/viewpub.asp?id=2924). 11

17 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Čeprav so izpusti SOX cestnoprometnega sektorja upadli, je skupna količina izpustov ostala skoraj enaka in od leta 2002 ponovno narašča. Kot kaže slika 1.7, so se izpusti SOX prestavili iz cestnega na pomorski promet. To je posledica vedno večjega števila prevozov in manj strogih pravil glede emisij v pomorskem prometu. 1.5 Zdravje Vprašanja Ali je v vašem kraju morda že prišlo do škode zaradi onesnaževal? Kako industrijske tovarne v vašem kraju ali okolici rešujejo problem onesnaževanja zraka? Različne študije kažejo, da ima promet resne posledice za zdravje ljudi. Onesnaževala in izpusti, opisani v prejšnjih poglavjih, lahko povzročijo različne kronične bolezni. Študije o vplivih izpustov majhnih delcev (>0,1µm) kažejo, da ta prah, ki ga vdihujemo povzroča dvig pljučnega raka, bronhitis in druge dihalne bolezni. Ti delci so tako majhni, da gredo lahko preko dihalnega sistema neposredno v kri, kar lahko vodi do kardiovaskularnih bolezni. Vendar niso le trdni ali plinasti onesnaževalci tisti, ki na negativen način vplivajo na naše zdravje. Tudi hrup ima resen vpliv na zdravje ljudi. Ljudje, ki so izpostavljeni hrupu, trpijo zaradi nespečnosti ali motenega spanca. Tem vplivom se da izogniti, če ostane nivo kontinuiranega hrupa pod 30dB. Povprečen avto povzroči nivo hrupa približno 60-80dB, medtem ko letalo doseže vrednosti do 150dB. Dolgoročne kontinuirane ravni hrupa preko 85dB lahko povzročijo okvare sluha. Hrup ne vpliva na ljudi le fiziološko, ampak tudi na njihove mentalne dejavnosti ali socialno življenje. Otroci, ki so izpostavljeni hrupu letal, kažejo slabšo zmožnost branja, koncentriranja in sposobnost reševanja problemov. Hrup viša stres in raven agresivnosti, kar neposredno vpliva na socialno življenje posameznika in njegove okolice. Hrup cestnega prometa se lahko zmanjša z različnimi konstrukcijskimi elementi kot so stene, odporne na zvok (slika 1.8) in žive meje ali omejitvami hitrosti (najvišja dovoljena hitrost je lahko npr. različna za različne dele dneva in je ponoči najmanjša). 12 Slika 1.8: Zaščitni zid pred hrupom ob avtocesti v Avstriji ( abb004wiesengasse3.jpg).

18 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Premikanje lahko vpliva na naše zdravje tudi v pozitivnem smislu. Hoja do šole ali vožnja s kolesom lahko zmanjša tveganje bolezni srčnih arterij, sladkorne bolezni pri odraslih ali tveganje, da bi bili predebeli do 50%. Celo 30 minut hoje ali kolesarjenja vsak dan lahko ima te pozitivne učinke. Vprašanje: Ali ste tudi sami že doživeli neprijeten hrup promet? Ali poznate kakšne ukrepe za varstvo pred hrupom v neposredni bližini vašega doma ali šole? Vaja: Opazuj svoje prevozne navade in ugotovi, koliko časa porabiš v običajnem tednu za pot z različnimi prevoznimi sredstvi. Razmisli, katere poti bi lahko opravil peš ali s kolesom. Preveri ali je vožnja z avtomobilom ali avtobusom vedno najhitrejši način premikanja, še posebej, če živiš v večjem mestu. 1.6 Zasedenost prostora Prevoz, še posebej prevoz za osebne namene, ni le vprašanje energetske porabe ali izpustov,ampak gre pri tem tudi za vprašanje prostora. Če se v običajnem evropskem mestu ozremo naokoli lahko vidimo avtomobile, ki so parkirane na vsaki strani ulice, priča smo prostranim parkiriščem pred nakupovalnimi centri in večnadstropnim parkirnim hišam. Povprečen avto potrebuje parkirišče v velikosti 2,5 m x 5 m, to je 12,5 m². Za primerjavo - kolo v povprečju potrebuje le 1,5 m² prostora. Slika 1.9 kaže poskus, ki so ga izvedli v mestu Münster v Nemčiji, da bi pokazali, koliko prostora bi zasedel prevoz 70-ih oseb z avtomobili (vsak s svojim), s kolesi (vsak s svojim) in za avtobusom (vsi v enem). Iz fotografij je jasno razvidno, da bi za prevoz z avtomobili potrebovali precej več prostora kot za prevoz s kolesi ali avtobusom. Velike prostorske potrebe avtomobilskega prevoza so tudi vzrok za prometne zastoje. Slika 1.9: Prostor, ki ga zasedejo različni načini prevoza (Presseamt Münster) 13

19 IUSES Energetska učinkovitost v industriji V starih mestnih jedrih so ulice precej ožje, kot v novejših predelih mesta. Prometno pretočnost teh starih uličic mesta največkrat zagotovijo tako, da na njih vzpostavijo enosmerni promet. V času, ko so bile te uličice zgrajene so ljudje za prevoz potrebovali precej manj prostora in tudi prevoza samega je bilo manj. V današnjem času pa se s povečanim obsegom prometa veča tudi potreba po prostoru. Naloga: 1.7 Varnost in nesreče Na parkirnem prostoru nekega nakupovalnega centra lahko parkira 2000 avtomobilov. Izračunajte, kako veliko je parkirišče. Izračunajte tudi, koliko prostora bi potrebovali, če bi vsak kupec prišel v nakupovalni center s kolesom, namesto z avtom. Skorajda ne mine več dan, ko ne bi v medijih poročali o novih prometnih nesrečah. Pretresljive novice o letalskih in železniških nesrečah ustvarjajo vtis, da se največ oseb ponesreči ali celo smrtno ponesreči pri teh dveh načinih prevoza. Slika 1.10: Prometna nesreča Natančnejši pregled statističnih podatkov kaže povsem drugačno sliko. Med leti 2000 in 2005 je v državah EU-15 v železniških nesrečah vsako leto v povprečju umrlo okoli 90 oseb, v letalskih pa 70 oseb. Gre za precej nizki številki v primerjavi s ljudmi, ki so v istem obdobju vsako leto v povprečju umrli v cestnih prometnih nesrečah. Glede na te podatke lahko zaključimo, da je pot do letališča veliko bolj nevarna kot let z letalom. Cestni promet je najnevarnejši način prevoza. Vsako leto v EU-15 umre okoli ljudi v nesrečah, povezanih s cestnim prometom. 14

20 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost 250 Fatalities per million inhabitants MT NL UK SE DE FI DK FR IE AT ES EU27 IT LU PT BE CY SK CZ HU RO BG EL SI EE PL LV LT Slika 1.11: Število mrtvih na milijon prebivalcev v EU-27 Slika 1.11 kaže razlike v varnosti na cesti za območje EU-27 na razlike v cestni varnosti. Čeprav je cestni promet na Malti bolj varen kot v Litvi, je še vedno najbolj nevarna oblika prevoza. Poleg človeških izgub lahko prometne nesreče povzročijo tudi okoljske probleme. Vsako leto je v transportu na naših cestah, preko plovnih poti ali nad našimi glavami v letalih na tisoče ton nevarnih snovi. Nesreče s takšnim transportom pogosto povzročijo veliko škodo okolju in lahko povzročijo tveganja tudi za javnost. Ena kapljica nafte onesnaži litrov pitne vode in lahko si predstavljamo, kaj za okolje pomeni nesreča naftnega tankerja, pri kateri se razlije na tisoče ton nafte. Evropska zakonodaja določa, da mora biti cestni promet nevarnih snovi posebej označen. Slika 1.12: Znak, ki se uporablja pri prevozu nevarnih snovi. Vprašanje: Zakaj večina ljudi misli, da je vožnja z avtomobilom varnejša od potovanja z letalom? Ali tako meniš tudi ti? 15

21 1.8 Zunanji vplivi IUSES Energetska učinkovitost v industriji Vozila, ki prevažajo nevarne snovi morajo biti označena s posebnim znakom, kakršen je znak na sliki 12. Opazuj vozila na cesti in fotografiraj še druge znake za prevoz nevarnih snovi. Kot smo omenili zgoraj, ima transport resne posledice za zdravje in okolje. Vendar transportni sektor ne vpliva na našo okolico le v smislu onesnaženja, ampak ima resen vpliv tudi na našo pokrajino in na živalski svet. Ulice, avtoceste, železniške proge ali velika letališča pogosto delijo celotne pokrajine, pri tem pa posebej negativno vplivajo na živalstvo regije. Živali sledijo svojim instinktom in imajo v naravi svoje stalne poti. Krastače na primer, se razmnožujejo le v tradicionalnih območjih in pogosto prečkajo velike razdalje, da pridejo do teh območij. Pozidava moti tudi poti srn in drugih živali, ki živijo v gozdovih. Vplivi na njihove naravne poti lahko povzročijo umik ali izumrtje celotne vrste v teh regijah. Zaradi pritiskov organizacij za varstvo okolja se pri načrtovanju velikih konstrukcij vedno bolj upoštevajo njihovi ekološki vplivi. Treba je uvesti konstruktivne ukrepe za zmanjšanje vpliva živalstvo. Takšen ukrep je na primer gradnja mostov čez železniške proge ali avtoceste, ki živalim omogočajo prost prehod. Avtocesta čez Ture Na tisoče tovornjakov in avtomobilov vsak dan prečka Alpe med dvema avstrijskima mestoma, Beljakom in Salzburgom. To je mogoče, saj mesti povezuje skoraj 200 km dolga avtocesta A10, imenovana tudi avtocesta čez Ture (Tauern Autobahn). A10 je del E55, ki povezuje Švedsko in Grčijo. Avtocesta čez Ture je speljana pod osrčjem avstrijskih Alp in gre mimo Visokih Tur, kjer se nahaja tudi Großglockner (3798m), najvišja gora v Avstriji. Gradbena dela v tej alpski regiji so izziv samo po sebi, gradnja avtoceste neposredno skozi njen center pa pomeni velikanski tehnični zalogaj. Avtocesta je dolga 192 km in obsega 12 tunelov ter 20 mostov. Skupna dolžina tunelov znaša 24 km. Samo hoja skozi tunele bi posamezniku vzela 4 do 5 ur. Najdaljši tunel meri 6 km in se imenuje Taurentunel. Poleg ogromnih tunelskih konstrukcij so tu še mostovi, med katerimi je najdaljši most čez dolino Liesertal, ki je dolg 2,6 km. Ta most je v času graditve v zgodnjih 80-ih letih veljal za najdaljši viseči most v Evropi. Njegovi nosilci merijo več kot 80 m (slika 1.14). Prav mostovi naredijo največji vtis, a imajo obenem tudi največji vpliv na doline, ki jih prečka avtocesta. Najpogosteje se mostovi raztezajo od enega do drugega konca doline in povsem spremenijo njeno podobo. 16

22 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Slika 1.13: Avtocesta čez Ture (Tauern Autobahn) od Beljaka do Salzburga. Slika 1.14: Most čez dolino Liesertal. 17

23 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Alpe so eden od največjih vodnih rezervoarjev v Evropi. Voda prihaja iz neštetih izvirov, ki pogosto izhajajo iz središča gorskih masiv velikih gora, kot so na primer Visoke Ture. Tunelska konstrukcija pogosto vodi neposredno skozi izvore teh središč in vpliva na naravno vodno ravnovesje v teh regijah. Avtoceste imajo zaradi velike količine prometa tudi vpliv na kvaliteto življenja ljudi, ki živijo v bližini. V primeru avtoceste čez Ture se omejeni lastniki že leta pritožujejo zaradi hrupa, ki prihaja iz avtoceste. Protesti in demonstracije so vodili do omejitve hitrosti v nočnem času. Med 22. in 5. uro ni dovoljeno voziti hitreje kot 110km/h. Na milijone evrov je bilo vloženih v stene, odporne na zvok in druge ukrepe, da bi zaščitili sosede pred hrupom. Ljudje trpijo zaradi nespečnosti in število srčnih obolenj med prebivalstvom sosednjih krajev narašča. Poleg tega številne študije kažejo, da ljudje, ki živijo v okolici avtoceste in še posebej otroci, trpijo zaradi dihalnih težav, ki so posledica izpustov, povezanih s prometom. Napovedi pravijo, da bo šlo leta 2020 mimo avtoceste čez Ture vsak dan do avtov in tovornjakov, pri tem pa bodo vsako uro oddali 18t CO 2. Vprašanja 1. Zakaj je zaščita okolja in vrst tako pomembna? 2. Ali v vašem kraju in v bližnji okolici načrtujejo kakšne večje projekte, povezane s transportom? 3. Kakšen vpliv bi te projekti lahko imeli na okolje? 4. Katera dejstva so najbolj zaskrbljujoča? Pomni Brez transporta si ni več mogoče predstavljati življenja, vendar ima transport tudi nekatere resne stranske učinke. Transport vpliva na naše okolje in zdravje na različne načine. Onesnaženje, hrup ali drugi stranski učinki lahko vplivajo na življenjske okoliščine v negativnem smislu. Transport vedno spremlja tveganje nesreče. Najvarnejši način transporta ni vedno tisti, za katerega mislimo, da je najvarnejši. Treba je upoštevati vse, tudi manj vidne, faktorje. Spletne strani Mednarodna agencija za energijo (IEA): Evropska agencija za okolje: Svetovna zdravstvena organizacija: 18

24 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Viri European Commission: EU Energy and Transport in Figures Statistical Pocketbook, 2009 European Environment Agency: Transport at a crossroads, No 3/2009 World Health Organisation: Transport, Environment and Health, No 89,

25 2 Klasična in alternativna goriva IUSES Energetska učinkovitost v industriji 2.1 Uvod V tem poglavju bomo spoznali: Osnovne informacije (definicije, značilnosti) o običajnih in alternativnih gorivih, vključno z obnovljivimi viri. Kako zmanjšati porabo goriva in s tem onesnaževanje okolja. Kako ohraniti stvari preproste, zdrave in okolju prijazne ter delovati po načelu KISS (Keep it simple). Tradicionalno je beseda gorivo označevala katerokoli snov ali mešanico snovi, ki v kemijski reakciji izgorevanja proizvede veliko količino toplote. Izraz»gorivo«je bil na splošno omejen na snovi, ki hitro izgorijo na zraku ali kisiku in oddajajo velike količine toplote. Goriva se uporabljajo za ogrevanje, za proizvajanje energije v motorjih z notranjim izgorevanjem in kot neposreden vir energije v primeru pogonskih raket. V našem priročniku se bomo omejili le na goriva, ki jih v vsakdanjem življenju uporabljamo pri transportu. Alternativno gorivo je katerakoli snov ali vir energije, ki ni klasično gorivo kot na primer bencin in dizel in in se lahko uporabi za transport. O alternativnih gorivih se večinoma govori v povezavi s transportom, saj transportni sektor porabi 70% vse nafte. Vozila lahko delujejo na različne pogone, ki niso narejeni iz nafte. Med alternativna goriva štejemo: alkohol, stisnjen zemeljski plin (STZ), električno energijo (shranjeno v baterijah ali v gorivnih celicah), vodik, utekočinjen zemeljski plin (UZP) in utekočinjen naftni plin (UNP ali propan). Druga alternativna goriva so: bio dizel, les, rastlinsko olje, biomasa in olje arašidov. Ena tona CO 2 napolni bazen širine 10m, dolžine 25m in globine 2m. Da bi ovrednotili vpliv posameznih goriv na okolje, bomo v tem poglavju uporabili semafor z rdečo, rumeno in zeleno lučjo. Barve pomenijo naslednje: Rdeča luč: gorivo je okolju zelo škodljivo Rumena luč: gorivo ji okolju manj škodljivo Zelena luč: s to barvo so označena goriva, ki so najčistejša in okolju najbolj prijazna. Ne pozabimo pa, da je okolju najbolj prijazno, da potrebo po transportu in uporabi goriv čim bolj zmanjšamo Klasična goriva Slika 2.1 kaže postopek rafiniranja nafte. Pline potisnejo v destilacijske kolone s komorami različnih temperatur, ki povzročijo frakcijsko destilacijo. Vsaka mešanica v plinastem stanju, ki se ohladi pod svoje vrelišče, se zgosti v tekočino. Številke kažejo temperaturna območja, pri 20

26 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost katerih nastanejo različni tekoči ogljikovodiki. V oklepajih najdemo število ogljikovih atomov vsakega proizvedenega ogljikovodika (daljša je verige ogljika, višje je vrelišče). Kolona frakcijske destilacije Pod 40 ºC Naftni plin Bencin (C 4 -C 12 ) OPOMBA: Dizel se pridobiva pri ºC Kerosin (C 12 -C 16 ) reaktivno letalo Kurilno olje (C 15 -C 18 ) Surova nafta Plini Mazalno olje Olja iz ostankov (C 25 in več) Slika 2.1: Proces rafiniranja nafte Bencin Po spletnem slovarju Merriam-Webster je bencin hitro hlapljiva in vnetljiva tekoča mešanica ogljikovodika, ki se uporablja kot gorivo, še posebej za motorje z notranjim izgorevanjem. Običajno Je bencin mešanica več proizvodov zemeljskega plina in nafte. Bencin se najpogosteje proizvaja s frakcijsko destilacijo surove nafte, glede na različna vrelišča ogljikovodikov (5 do 12 atomov ogljika na molekulo). Rezultat procesa primarne destilacije se imenuje direktni bencin. Količina pridobljenega direktnega bencina je okoli 25% količine predelane surove nafte. Ta donos bencina se lahko podvoji s pretvorbo višjih ali nižjih frakcij z vrelišči v bencinske ogljikovodike. V tabeli 2.1 so naštete tipične kemične sestavine bencina. Splošno ime Primer Delež (%) Alifatska ravna veriga Alifatski - razvejan Heptan Izooktan Alifatski - cikličen Ciklopentan Aromatičen Etilbenzen Tabela 2.1: Tipične sestavine bencina (Indian Oil Corporation Limited v PCRA Data Control Book). 21

27 IUSES Energetska učinkovitost v industriji 1 kg bencina vsebuje 0,85 kg ogljika, AMPAK 1 kg ogljika je izgorelo v To pomeni 3.7 * 0.85 = kg CO 2 za vsak kg porabljenega bencina. Faktor nasičenosti CO 2 za bazen je zelo visok. Bencin si zasluži redčo luč. Teža v 1kg bencina v % približno 3.7 kg CO 2 Kaj pa en liter bencina? Vedi, da 1 kg bencina ne ustreza 1 l bencina. Specifična gostota naravnega bencina je 711,22 kg/ m3, medtem ko je specifična gostota bencina za prevoz okoli 737,22 kg/m3. Tako 0,73722 kg bencina ustreza 1 litru bencina in 1 liter bencina pomeni * = kg CO 2. Kvaliteta bencina se lahko izboljša z uporabo benzola za dvig oktanskega števila. Oktansko število je glavni kriterij za določanje antidetonacijske kvalitete bencina. Določi se preko primerjave bencina s standardnimi sestavinami z znanim oktanskim številom. Visoko razvejan izooktan predstavlja točko 100 na lestvici oktanskega števila, saj zgori gladko z zelo majhnim sunkom. Na drugi strani lestvice, na točki 0, je heptan (ravna veriga), ki ima zelo velik sunek. Sprva ima bencin oktansko število okrog 70, nato pa je podvržen številnim procesom rafiniranja (razbijanje, izomeracja, dodaja agensov proti sunkom), kar oktansko število poveča na Dizelska goriva Naftni dizel, ki ga imenujejo tudi petrodizel ali fosilni dizel, se uporablja v dizelskih motorjih in je proizveden iz nafte. Je mešanica ogljikovodikov, pridobljena pri atmosferskem tlaku s frakcijsko destilacijo surove nafte med 200 C in 350 C. Na splošno vsebuje 12 do 18 ogljikovih atomov v molekuli in ima gostoto med kg/ cm3. Uporablja se za poganjanje dizelskih motorjev in ima lastnosti nasprotne lastnostim bencina. To pomeni, da morajo ogljikovodiki, ki sestavljajo dizel, enostavno oksidirati ter oblikovati perokside in druge nepopolne oksidacijske proizvode, tako da pride do preprostega samovžiga. Vozila na dizel oddajajo znatne količine NOx (dušikovega oksida) in drobcev. Vsebnost žvepla je najpomembnejša lastnost pri zmanjševanju drobcev (katerihkoli drobcev, ki lahko škodijo okolju) in izpustov NOx iz dizelskih motorjev. Kakšne rešitve poznamo? Po eni strani je dizel z ultra nizkim žveplom standard za definiranje dizelskega goriva z znatno 22

28 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost nizko vsebnostjo žvepla. Od leta 2007 skoraj vsako dizelsko gorivo, ki se uporablja v Evropi in Severni Ameriki, ustreza temu standardu. Po drugi strani so vozila na dizel opremljena s filtri proti drobcem, ki dovoljujejo skladnost s standardnimi omejitvami glede izpustov drobcev (glej EURO norme v poglavju 2.3). Čeprav so izpusti CO 2 na liter višji, kot pri bencinu (tabela 2.2), se dizelsko gorivo ponaša z boljšim izkoristkom. Kljub temu bomo dizlu»dodelili" enako veliko rdečo luč kot bencinu. Od kod izvira beseda»dizel«? Prihaja od nemškega investitorja Rudolfa Christiana Diesela ( ), ki je v letu 1892 iznašel dizelski motor. Rudolf Diesel je najprej osnoval dizelski motor, kjer je kot gorivo uporabljal premogovni prah. Eksperimentiral je z različnimi olji - tudi z rastlinskimi, kot je olje arašidov - ki jih je uporabljal za pogon motorjev. Motorje je razstavil na razstavi v Parizu leta 1900, prav tako pa tudi na svetovnem sejmu v Parizu leta Elektrika Baterije Baterije za vozila na električni pogon se dajo ponovno napolniti v vseh vozilih na električni pogon ali v hibridnih električnih vozilih. Količina električne energije, ki je shranjena v katerikoli bateriji, se meri v amperskih urah, medtem ko se energija običajno meri v vatnih urah. Razvoj neprestano deluje v smeri zviševanja gostote energije baterije in zmanjševanju stroškov na kwh. Trend je primerljiv z Moorovim zakonom za računalniško strojno opremo. Drugi izzivi so: čas polnjenja, življenjska doba in učinkovitost baterije, število ponovnih polnjenj (cikli) in hitrost praznjenja. Razvoj na področju baterij v zadnjem času Baterije Li-ion, Li-poly in Zinc-air so dokazale dovolj visoko gostoto v energiji, da lahko zagotovijo dovolj velik domet (število kilometrov) in se ponovno polnijo, tako da so taka vozila v več pogledih primerljiva s klasičnimi vozili. Trenutno se raziskuje uvajanje železnih nanofosfatov, ki s svojo nanostrukturo še povečajo učinkovitost baterije. Ne dolgo tega je Science Saily naznanil, da je raziskovalna ekipa iz univerze»rice«(houston, ZDA) ustvarila hibridne ogljikove nanotube železnih oksidnih vrst kot material z elektrodami, ki lahko izboljša delovanje litij-ionskih baterij. "Čeprav so kombinacijo teh materialov proučevale že mnoge raziskovalne skupine, je soosna kabelska konstrukcija teh materialov tisto, kar izboljša učinkovitost litijskih baterij,'' je povedal Pulickel Ajayan, vodja raziskovalne skupine. Isti vir navaja, da zaradi hibridni nanocablov, ki nastajajo v procesu razvoja riža, niso več potrebna veziva, materiali, ki se jih uporablja v trenutnih baterijah, da držijo elemente skupaj, a imajo to slabo lastnost, da ovirajo njihovo prevodnost. Več informacij:rice University AT: releases/2009/02/ htm 23

29 Polnjenje IUSES Energetska učinkovitost v industriji Baterije v električnih avtomobilih je treba redno polniti. Najbolj pogost način polnjenja je uporaba električnega omrežja (doma ali na polnilnih mestih ob voznih poteh), pri katerem moč prihaja iz mešanice energentov (vključno s premogom, uranom, energijo vode itd.). Čas polnjenja je v v glavnem omejen s kapaciteto priključka na omrežje. Na Nizozemskem se je z namenom namestitve mest za polnjenje električnih vozil na območju celotne države združilo 10 operaterjev. Namestili bodo zaenkrat še neznano število brezplačnih napajalnih mest - 1,5 m dolgih terminalov na ulicah, v bližini železniških postaj in na parkiriščih. Slika 2.2: Napajalno mesto za električna vozila. Kaj smo napravili z ukrepom vpeljave električnega vozila napravili? V resnici smo le prevalili onesnaževanje od našega lastnega avtomobila na kakšno bolj oddaljeno elektrarno. Še vedno smo onesnaževalci. Električni vir energije, ki napaja naš avtomobil, ravno tako prejme rdečo luč, kot sta jo prejela bencin in dizel. Takšen vir energije je za okolje prav tako škodljiv. Imamo pa še eno možnost. Električni avto lahko napajamo z generatorji, ki delujejo na obnovljive vire energije, npr. s fotonapetostnimi moduli, malimi hidroelektrarnami in vetrnimi turbinami. Te imamo lahko doma ali pa električno energijo kupujemo od elektrarne, ki te vire izkorišča. To je način za zmanjšanje emisij, ne smemo pa pozabiti, da ima tudi raba obnovljivih virov energije lahko škodljive posledice za okolje (npr. vetrne elektrarne spremenijo pokrajino v industrijsko pokrajino, že sama izdelava fotonapetostnih modulov in vetrnih elektrarn zahteva velike količine energije itd.). Vse to je treba upoštevati, kadar razmišljamo o zmanjševanju emisij, ob tem pa ne pozabiti, da emisije najbolj zmanjšamo tako, da se čim manj vozimo. Električni avto dobi rdečo in zeleno luč. 24

30 2.1.3 Alternativna goriva IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Po angleško angleškem slovarju»webster's New Millennium Dictionary of English«je alternativno gorivo tisto gorivo, ki ni bencin ali dizel. Uporablja se za pogon motornih vozil, pogosto pa se ponaša z izboljšano energetsko učinkovitostjo in lastnostmi, ki omogočajo zmanjšano onesnaževanje. Ameriški oddelek za energijo doda goriva na svoj seznam alternativnih goriv, če gorivo ni naftni derivat in če ima njegova uporaba pozitivne učinke na energetsko varnost ter varovanje okolja. Od leta 2000 naprej se EU ukvarja z vprašanjem nadomeščanja običajnih transportnih goriv (bencin in dizel) z alternativnimi gorivi. S tem ukrepom želi zadostiti obvezam, ki jih je sprejela in so povezane s podnebnimi spremembami (zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov), z okolju prijazno oskrbo z energijo in s promocijo obnovljivih energetskih virov. Tako se je leta 2000 v zeleni knjigi»k evropski strategiji za varnost energetske dobave«eu zavezala, da bo do leta 2020 več kot 20% delež običajnih avtomobilskih goriv nadomestila z alternativnimi gorivi. Alternative, ki jih Evropska komisija vidi kot najbolj obetavne, so bio goriva (8%), zemeljski plin (10%) in vodik (5%). Mešanice (alkohol + bencin, npr. E85, B20 ali mešanica bencina in alkohola) P-serije goriv Zemeljski plin UNP (propan ali butan) Alkoholi (npr. etano) ALTERNATIVNO GORIVO Sintetična tekoča goriva (iz premoga) Baterije Vetrna Elektrika: Fotovoltaika Vibracijska energija Vodik Biogoriva (iz biomase): Biodizel (npr. B100 tj. 100% čistega biodizla) Bioetanol Biometanol Goriva, osnovana na plinih Zemeljski plin je gorljiv plin, ki ga najdemo v usedlinah globokih substratov zemeljske skorje. Zemeljski plin je povezan z usedlinami nafte, proces proizvajanja usedlin pa je zelo podoben. 25

31 IUSES Energetska učinkovitost v industriji V bistvu je zemeljski plin stranski produkt črpanja nafte, čeprav se ga lahko pridela tudi na poljih za samostojno pridobivanje zemeljskega plina. Zemeljski plin vsebuje v glavnem metan (85-99%), vendar ima drugačno kemično sestavo od metana. Lastnosti stisnjenega in utekočinjenega zemeljskega plina Stisnjen zemeljski plin (SZP) je brez vonja in barve in je kemikalija, ki ni jedka ter v primerjavi z vozili, ki delujejo na bencin, v veliki meri zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. Pridobiva se ga lahko z veliko nižjimi stroški kot običajna goriva. Shranjuje se ga v visokotlačnih posodah, ponavadi v valjih. Utekočinjen zemeljski plin (UZP) je druga oblika shranjevanja zemeljskega plina za uporabo v transportu. Utekočinjen plin se pridobi s hlajenjem zemeljskega plina na -162 C pri atmosferskem tlaku. Shranjevanje in transport zahtevata kriogene tanke, ki so precej dragi. Vozila, ki delujejo na zemeljski plin, imajo precej nižje izpuste kot vozila, ki delujejo na bencin, in sicer: Ogljikov monoksid (CO): 70% manj Ne-metanski organski plin (NMOG): 87% manj Dušikovi oksidi (Nox): 87% manj Ogljikov dioksid (CO 2 ): skoraj 20% manj. Za naše vztrajno iskanje najboljših načinov za zmanjšanje izpustov zveni to zelo zanimivo. Vozila na zemeljski plin si zaslužijo rumeno luč. Zemeljski plin je lažji od zraka, zato bi se v primeru nesreče razpršil proti vrhnjemu delu ozračja. Poleg tega ima višjo točko vnetljivosti kot bencin. Nevarnost požara ali eksplozije je tako manjša. Po drugi strani je čas ponovnega polnjenja vozil na zemeljski plin precej dolg in črpalke zemeljskega plina so še zmeraj precej redke, izdelava novih pa je draga. Pri promocija takšnih vozil na svetovni ravni je treba upoštevati visoke stroške za infrastrukturo Utekočinjen naftni plin (UNP) Utekočinjen naftni plin ali UNP je brezbarvna ogljikovodikova plinasta mešanica, ki v glavnem vsebuje propan in butan (60% propana in 40 % butana ali celo 100% propana ali 100% butana). Proizvajajo ga z rafiniranjem nafte in ga shranjujejo pod pritiskom, da obdrži tekoče stanje. Vrelišče utekočinjenega naftnega plina niha od 44 C do 0 C. UNP se utekočini pod zmernim pritiskom, med 5 in 10 bari, njegovi posebni cilindri za shranjevanje pa so narejeni iz težkega jekla. 26

32 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost UNP gorivo (ki se imenuje tudi avto plin ali avto propan) se uporablja v motorjih z notranjim izgorevanjem. Je okolju bolj prijazen, saj pri izgorevanju ne ostaja toliko trdnih ostankov kot pri naftnih derivatih. Poleg tega zavzema na lestvici oktana višje mesto: 108 do 110 in ne redči maziva. UNP ima nižjo gostoto energije kot bencin in dizel skupaj, tako da je njegova enakovredna poraba goriva višja. Vozila na UNP uporabljajo zelo podobno tehnologijo motorjev kot vozila na zemeljski plin. Prednost pred zemeljskim plinom je v tem, da ga lahko enostavno točimo v vozila. Večino vozil, ki imajo pogon na neosvinčen bencin, se lahko enostavno predela, tako da delujejo na avto plin ali celo na obe gorivi. To gorivo si zasluži rumeno luč! Vodik Vodik je najbolj zanimivo pogonsko sredstvo in morda na nek način najbolj obetavno gorivo, ki ga prištevamo med obnovljive vire. Proizvajajo ga s pomočjo elektrolize - preprosta ločitev kisika in vodika v vodi (H2O). Pri tem postopku se uporablja elektrika iz obnovljivih virov energije. Skoraj celotno količino vodika danes pridobivajo iz zemeljskega plina. Pri procesu prihaja do izpustov CO 2, vendar so le-te manjši kot pri izgorevanju zemeljskega plina. Uporaba vodika, še posebej kadar je proizveden z vetrno, sončno, geotermalno ali vodno energijo, generira cikel ničelne izpuste, pri čemer ni upoštevana infrastruktura za izkoriščanje teh obnovljivih virov energije (za proizvodnjo fotonapetostnih celic, vetrnih elektrarn itd.). Vodik je čisto gorivo, ki lahko v transportu nadomesti bencin, dizelska goriva ali plin. Na lestvici oktana zavzema število 130 in se tako ponaša z visoko učinkovitostjo. Zasluži si rumeno, če ne že zeleno luč. Ker vodik v primerjavi z drugimi gorivi v plinastem stanju zavzema veliko prostora, bi bil kot energetski vir bolj koristen v tekočem stanju. V plinastem stanju se vodik lahko prenaša na razdalji 350 km, v tekočem stanju pa na 2000 km. Vodik uporabljajo: v gorivnih celicah za proizvodnjo elektrike. Pogonski sistem vozil na vodik je narejen iz električnega motorja brez menjalnika. v za to posebej izdelanih motorjih z notranjim izgorevanjem. mešajo ga z zemeljskim plinom in uporabljajo za pogon avtobusov, da povečajo učinkovitost in zmanjšajo izpuste. Vodikova gorivna celica uporablja vodik kot gorivo in kisik kot oksidacijsko sredstvo. Ostala goriva vključujejo ogljikovodike in alkohole. Druga oksidacijska sredstva so zrak, klor in klorov dioksid. 27

33 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Slika 2.3: Skuter na vodik (U.S. EERE Dept.) Od 90-ih dalje avtomobilski izdelovalci dajejo poudarek na razvijanju sistemov, ki delujejo na vodik. Avtobusi v javnem transportu, ki so osnovani na vodikovih gorivnih celicah, so prav tako zanesljivi kot avtobusi na dizelsko gorivo, ciklus delovanja je daljši od treh let in življenjska doba celic za sežig se nenehno izboljšuje Bio goriva Po angleško angleškem slovarju»english Collins«, je biogorivo plinasta, tekoča ali trdna snov biološkega izvora, ki se uporablja kot gorivo. Biomaso lahko definiramo kot energijo sonca, shranjeno v kemičnih vezeh organskega materiala. Biomasa je vir za biogoriva. Zeliščne rastline (trsje, repica, sončnica) Sladkorni pridelki Škrobne rastline Energetske rastline Krmne rastline Drevesa (npr. topol) BIOMASSA Vodne rastline Organski odpadki in ostanki: Kmetijstvo (slama, dračje vinskih trt, živalski Industrija (žage, papirna industrija) Gozdovi (ostanki lesa, ki nastanejo pri izsekavanju) Mesto (dračje iz parkov in vrtov, odpadni gradbeni les in drugi gospodinjski odpadki) 28

34 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Prednosti biogoriv: Čistejša (nižji izpusti ogljikovega dioksida in drugih onesnaževal) Obnovljiva (tj. osnovana na CO 2 -rastlinah, ki lahko ponovno zrastejo) Nova tržišča za kmetijstvo, še posebej privlačna za nove države članice (ob tem je seveda treba upoštevati želje lokalnega prebivalstva in zaščite pokrajine) Biorazgradljivost Lahko se ga uporablja skupaj z obstoječo tehnologijo Slabosti biogoriv Višji stroški kot za običajna fosilna goriva Omejena razpoložljivost zemlje za energetske rastline (hrana mora imeti prednost in tudi prav je tako) Rastline so povržene možnostim naravnih nesreč in vremenskih ujem Povišana jedkost Lahko prispeva k povišanim cenam hrane (do tega seveda ne sme priti!) V nekaterih primerih izpusti CO 2, do katerih je prišlo pri rasti, žetvi, transportu in predelavi rastlin izničijo koristnost uporabe biogoriv Specifične informacije, povezane z bioplinom, biodizlom, bioetanolom in biometanolom Bioplin je kurilni plin, ki ga pridobivajo iz biomase. Bioplin, ki je proizveden z anaerobno fermentacijo gnojil, mestnih odpadkov ali energetskih rastlin, vsebuje 30-60% metana, preostanek pa je v glavnem ogljikov dioksid. Možno ga je prečistiti do te mere, da je enako kvaliteten kot zemeljski plin, in ga uporabiti kot pogonsko sredstvo za vozila. Druga možnost pridobivanja bioplina je uplinjanje lesa ali druge biomase. Bioplin vsebuje v glavnem dušik, vodik in ogljikov monoksid. CO. Bioplin se uporablja tudi za pridobivanje drugega alternativnega goriva: vodika. Biodiesel je metilester, ki ga pridobivajo iz oljnih rastlin (semena repice, sončnice, soje ali palme) ali živalskih maščob. Je naravno mazivo in podaljšuje življenjsko dobo motorja, vendar je treba z njim ravnati previdno, saj lahko poškoduje gumijaste dele (še posebej, če je v čistem stanju). Biodiesel lahko popolnoma zamenja dizelsko gorivo (B100 čisti biodiesel), lahko pa ga zmešajo z naftnim dizlom (npr. B25 je 25% biodizla in 75% nafte). Bioetanol je etanol, ki ga pridobivajo iz biomase. Bioetanol se lahko pridobiva preko fermentacije in destilacije sladkornih pridelkov (npr. sladkorni trs v Braziliji) in žit (npr. koruza v ZDA). Kakšno pa je stanje v EU? 29 Slika 2.4: Bioplin ( )

35 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Za pridobivanje bioetanola se lahko uporabijo tudi odpadki s kmetij in pašnikov ter odpadni les. Bioetanol se običajno uporablja kot dodatek bencinu (npr. E10 vsebuje 10% etanola in 90% bencina), s čemer se zmanjšuje ozonske ravni, ki so delno odgovorne za mestni smog. Bogatejši E85 (85% etanola in 15% bencina) se lahko uporablja za vozila s prilagodljivim tipom goriva. Pri izgorevanju bioetanola nastane 90% manj ogljikovega dioksida kot pri izgorevanju bencina. Bioetanol ma zelo dobro oceno na lestvici oktana, 129. Bio-ETBE je etil-terciarni-butileter, ki ga pridobivajo iz bioetanola in ga uporabljajo za dvig oktanskega števila bencina. Slika 2.5: Repičino olje za pridobivanje biodizla ( Bio ethanol composition in the EU 17% 18% 40% Wheat Brute alchohol Sugar cane Rye 25% Slika 2.6: Sestava bioetanola v EU. Biometanol je metanol, ki ga pridobivajo iz sinteznega plina (sintezni plin, mešanica CO in vodika), tega pa z uplinjanjem biomase. Biometanol ima visoko oceno na lestvici oktana (okoli 123) in se ga lahko uporablja pri motorjih na prisilni vžig (Otto) in gorivnih celicah. Prav tako se ga lahko uporablja kot dodatek bencinu (do 10-20%), ne da bi bile za to potrebne spremembe motorja ali infrastrukture za polnjenje rezervoarja. Slika 2.7: Tovarna bioetanola ( 30

36 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Poročilo Evropske agencije za okolje kaže, da proizvodnja biogoriv v EU morda ne bo dosegla niti tretjine količine, ki je potrebna za dosego cilja glede goriv v transportu, tj. 10% delež biogoriv v celotni bilanci v letu V Evropski komisiji že potekajo razprave o zmanjšanju ciljne količine za leto 2020 na 4%. TRAJNOSTNOST Standard trajnostne proizvodnje biogoriv 75% dvig cen hrane (poročilo Svetovne banke) 12 vprašanj, ed katerimi so najpomembnejša: - zmanjšanje toplogrednih plinov - podeželsko-družbeni razvoj Strahovi se lahko pojavljajo tudi v zvezi s papirno in lesno industrijo, saj gre za sektorje, ki so odvisni od lesa. Je pa tudi res, da se za pridobivanje biomase običajno uporablja drevesa s kratkim življenjskim ciklom (npr. topol), ki so posajena prav z namenom pridobivanja goriv. Izvedljivost: Proizvodnja biogoriv je povezana s sproščanjem določene količine CO 2. Je torej biogoriva sploh vredno proizvajati? Ali obstaja dejanski prihranek pri izpustih? Upoštevajoč vse prednosti in slabosti biogoriv, jim lahko dodelimo rumeno luč. Več o vprašanju trajnostnosti biogoriv Po poročilu Donalda Mitchela iz Svetovne banke, ki je naletelo na velik odziv in sprožilo polemike, (Policy Research Working Paper, 4682, julij 2008), so biogoriva dvignila ceno hrane na svteovni ravni za 75%. EU se z uvajanjem nekaterih strogih socialnih in okoljskih kriterijev trajnostnosti za proizvodnjo biogoriv skuša izogniti takšnim sekundarnim učinkom. Okrogla miza o trajnostnosti biogorivih, mednarodna pobuda, ki zadeva zagotavljanje trajnostnosti proizvodnje biogoriv in predelave, je avgusta 2008 izdala prvi osnutek splošnega standarda za trajnostno proizvodnjo biogoriv. Osnutek je nato zaokrožil po svetu, kmalu pa bo RBS izdal zadnjo verzijo standarda, ki obsega 12 vprašanj, med katerimi so najpomembnejša naslednja: zmanjševanje izpustov Slika 2.8: Polje pšenice za pridobivanje bioetanola ( 31

37 IUSES Energetska učinkovitost v industriji toplogrednih plinov, podeželsko-socialni razvoj, prehrambena varnost, ohranitev okolja in učinkovitost. Več informacij: IB/2008/07/28/ _ /Rendered/PDF/WP4682.pdf Drugi obnovljivi viri energije Ti viri energije bi nam res lahko pomagali pri zmanjševanju izpustov pri transportu. Zaslužijo si zeleno luč, čeprav nam tehnologija še ne omogoča, da bi jih uporabljali kot glavno pogonsko sredstvo Sončna energija Energija sonca je osnovni obnovljiv vir energije, saj bo na voljo dokler bo sijalo Sonce. Sončna svetloba se lahko pretvori v toplotno (sprejemniki sončne energije) ali električno energijo (fotonapetotni moduli). Fotonapetostni moduli se lahko uporabljajo kot dodatni vir energije v večjih transportnih sektorjih: satelitih in vesoljskih plovilih (v notranjem sončnem sistemu), letalih (npr. v praznih zračnih vozilih), cestnih vozilih (ponavadi nameščeni na strehi), električnih ladjah (še posebej na celinskih plovnih poteh), in železniških vozilih (tramvaji, a tudi vlaki). Tehnologija nam še ne omogoča samostojnih vozil na sonce v vsakdanjem življenju, saj je učinkovitost pretvorbe energije sonca v električno energijo še zelo nizka. Poznamo le demonstracijska vozila in tehnične poskuse, s katerimi se ukvarjajo oddelki za elektrotehniko ali strojništvo mnogih fakultet in raziskovalni centri. Vendar so vozila s fotonapetostnimi napravami kot dodatnimi energetskimi enotami že na tržišču. Streha sončnega avtomobila prinese dovolj moči za hlajenje avtomobila v vročem poletnem dnevu ter pri tem skrbi tudi za notranje kroženje zraka, tako da je zrak v avtu svež tudi, če je avto dolgo časa parkiran na žgočem soncu Vetrna energija Kinetična energija vetra se lahko pretvori v mehanično ali električno energijo z uporabo turbin na veter. Vetrna energija se je tradicionalno uporabljala v morskem in rečnem transportu. Vse vrste jadrnic niso nič drugega kot plovni objekti na veter. Vetrna energija se uporablja tudi pri deskanju na valovih. Vozila, kot so avtomobili, tovornjaki in vlaki se ponavadi gibajo z zmerno do veliko hitrostjo, kar velja še posebej na hitri cesti in avtocesti. To vodi do visokih nasprotnih hitrosti čelnega vetra, ki povzročijo»vetrni vlek«, kar zmanjšuje učinkovitost vozila. To, sicer sicer odvečno energijo se da izkoristiti in jo s pomočjo 32

38 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost vetrnih turbin, papirnatih zmajev ali celo polžev, nameščenih na premikajočem vozilu (glej spodnje slike) pretvoriti v koristni vir energije za transport. Slika 2.9: Avto v obliki zmaja - oblikovalci: Tsun-Ho Wang, Min-Gyu Jung & Sung-Je Do Slika 2.10: Ventomobil (»vento«je veter), oblikovan s strani študentske ekipe na univerzi InVentus v Stuttgartu Spletne strani: Človeška moč Speed record wind-powered Greenbird: Greenbird - How does it work - Part aeroplane, part sailboat, part Formula One car: Tehnologija je koristna in njen razvoj je potreben, vendar je ne bi smeli zlorabljati. Ne smemo pozabiti na enostavne in zdrave načine prevoza, kjer uporabljamo zgolj človeško moč: nekateri so starejši (hoja, kolesarjenje), drugi novejši (rolanje, rolkanje, kotalkanje). Uporaba prav vseh ima pomembne koristi tako za posameznika kot tudi za»naš planet«. Še posebej je pomembno, da začnemo ta prevozna sredstva uporabljati ne le v rekreativne namene, ampak tudi za vsakodnevne nujne relacije (npr. pot v šolo, nakupovanje, obisk prijatelja), pa tudi za počitnice (omislimo si lahko teden kolesarjenja po Sloveniji ali pa prehodimo (del) planinske transverzale ali evropske pešpoti E6 in E7). Skratka, da se držimo načela KISS (Keep it simple.) Vsa prevozna sredstva, ki jih poganja le človeška moč si nedvomno zaslužijo najbolj zeleno od vseh zelenih luči v tem poglavju. 33

39 Pozorno preberite naslednja dejstva: IUSES Energetska učinkovitost v industriji Pomembnost hoje je ob pristanku na Luno izrazil Neil Armstrong z naslednjimi besedami:»to je majhen korak za človeka, a ogromen za človeštvo.«(op. prevajalcev: Nismo prepričani, da je imel Armstrong s svojimi besedami v mislih hojo.) Velika Tour de France in njena ikona, Lance Armstrong:»Tudi vi ste lahko del fenomena kolesarjenja.«mnogo dijakov rado rola in rolka. Poskusi tudi ti. Sprva lahko rolaš ali rolkaš rekreativno, potem pa rolerje ali rolko uporabiš na vsakodnevnih relacijah (npr. za pot v šolo ali do trgovine). 2.2 Poraba Učinkovitost goriva je učinkovitost pretvorbe kemične potencialne energije goriva v kinetično energijo. V primeru transporta se izraz običajno nanaša na energetsko učinkovitost vsakega modela vozila. V Evropi se učinkovitost goriva ali poraba (rang) meri v smislu količine goriva, ki je potrebno za pot 100 km, tj. v»litrih na 100 kilometrov«(1/100 km). Drugi uporabljajo razdaljo, ki se jo lahko prepotuje z enoto količine goriva, tj. v ZDA in Veliki Britaniji se število prepotovanih milj meri v»miljah na galono«(mng), medtem ko se v Aziji kot merska enota uporabljajo "kilometri na liter«(knl). Računamo lahko tudi posamezni rang potnika (tj. rang vozila / kapaciteto potnika). Toplotna učinkovitost (pridobljeno mehanično delo / obseg toplote goriva) naftnih motorjev se je v zadnjih desetletjih neprestano izboljševala, vendar to ne pomeni, da se je povečala ekonomičnost porabe goriva, saj se proizvaja (in kupuje, kar pospešuje proizvodnjo!) vedno večje in težje avtomobile. 34

40 2.3 EU in emisije toplogrednih plinov IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost UE norma CO NO x HC + NO x PM [mg/km] [mg/km] [mg/km] [mg/km] Euro III (2000) Euro IV (2005) Euro V (2009) (vsi modeli 2011) Euro VI (2014) (predlog) Tabela 2.2: Razvoj evropskih standardov, povezanih z izpusti onesnaževal dizelskih vozil (HC = ogljikovodik, PM delec) Leta 2007 se je EU strogo zavezala, da bo do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 20%. Leta 2008 je Evropska agencija za okolje (EEA) izdala poročilo, povezano z izpusti toplogrednih plinov v Evropski skupnosti med leti 1990 in Podatki so pokazali, da so do leta 2006 izpusti v EU-27 padli le za 7,7% od osnovne ravni v letu Isto poročilo je pokazalo stopnjo spremembe med leti 2005 in 2006, tj. 0.8% v EU- 15 in le 0.3% v EU-27. Do tega je prišlo zaradi porasta izpustov CO 2 v novih državah članicah v sektorjih, kot je javna elektrika ter proizvodnja toplote ali cestnega transporta (povečano število avtomobilov in uvoz starejših drugorazrednih vozil). Emisije cestnega transporta so se še naprej dvigovale in v letu 2006 je bilo na ravni EU-27 oddanih 6,5 milijonov ton več ekvivalentov CO 2, kot v letu 2005, medtem ko je bil dvig na ravni EU-15 nižji: +2,1 milijonov ton. Do tega naj bi prišlo zaradi povišane rabe dizla za tovor in zaradi povečanega potniškega prometa. V dveh drugih transportnih sektorjih - letalski in mednarodni pomorski industrij - ki ju Kjotski protokol trenutno ne pokriva, so izpusti narasli za 5 in 10 milijonov ton CO 2. Več informacij: Annual European Community Greenhouse gas inventory released in 2008 AT reports.eea.europa.eu/technical_report_2008_6/en Računalo izpustov toplogrednih plinov Računalo izpustov toplogrednih plinov je razvil avstralski oddelek za okolje, vodo, dediščino in umetnost. Računalo sprašuje po številu prepotovanih km v enem letu (bodisi na podlagi bencina, dizla ali UNP) in izračuna letne izpuste CO 2 zadnjega dela izpušne cevi, pri čemer upošteva, da pri sežigu enega litra bencina nastane 2,3 kg, pri sežigu enega liter dizelskega goriva 2,7 kg in pri sežigu enega litra UNP 1,6 kg CO 2. 35

41 Spletne strani: IUSES Energetska učinkovitost v industriji Tool: Greenhouse gas emissions calculator: settlements/transport/fuelguide/environment.html V tabeli 2.3 je primerjava različnih dejavnikov energijske pretvorbe. Dejavniki pretvorbe toplogrednih plinov se uporabljajo za naznanjanje izpustov ogljikovega dioksida, ki jih povzroči uporaba energije. Ti dejavniki se uporabljajo za pretvorbo energije, porabljene v kwh na kg ogljikovega dioksida. Tretja kolona tabele predstavlja nižjo kurilno vrednost, ki je znana kot neto kalorična vrednost. Vir energije % vodika (teža) Neto kalorična vrednost (kwh/kg) Kg CO 2 / kwh Kg CO 2 / liter Kg CO 2 / tono Zemeljski plin Metan: 25% UNP Propan 18,2 % 6, Butan: 17,2 % Dizel 13,5% 10, Bencin 13,5% 11, Industrijski premog ,457 Lesni peleti Električna energija iz omrežja Tabela 2.3: Primerjava dejavnikov energetske pretvorbe Dizelski motorji postajajo z nadaljnjim razvojem bolj učinkoviti, kar zadeva porabo goriva, kot bencinski motorji. Spletne strani: Carbon Trust leaflet on energy and carbon conversion (December 2008): Vlada Velike Britanije ponuja orodje za izračunavanje posameznih izpustov CO 2. Kalkulator se osredotoča na tri glavna področja, kjer posamezna dejanja vodijo neposredno do CO 2 izpustov: ogrevanje v gospodinjstvu, vroča voda in razsvetljava; naprave in priprave; osebni prevoz. 36

42 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Vir: Act on CO 2 Calculator - including personal transport (UK government): Proizvodnja bioetanola v EU Bioetanol je najbolj proizvajano biogorivo na svetu z več kot milijoni litrov v letu Spodnja tabela kaže letno proizvodnjo bioetanola v EU in Švici. Slika 2.11: Proizvodnja bioetanola v državah EU v leti 2007 Čeprav je EU danes četrti proizvajalec bioetanola na svetu, takoj za ZDA, Brazilijo in Kitajsko, je njena proizvodnja več kot deset krat nižja kot pri prvih dveh. V letu 2007 je proizvodnja bioetanola znašala mio. (vključno z novimi državami članicami), tj. 13% porast v primerjavi z letom Podatki vključujejo proizvodnjo kupljenega bioetanola, ki ga prodajajo na evropskem trgu s strani Evropske komisije znotraj okvira reguliranja trga vina Skupnosti. Gre za to, da skupna kmetijska politika zavezuje Evropsko komisijo, da kupi in hrani viške vinogradništva. Tako je prišlo do odločitve, da vinski alkohol pretvori v etanol in ga proda na trgu goriva. Vir: 37

43 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Prva tovorna ladja, ki ko gorivo delno uporablja energijo sonca Prva tovorna ladja, ki kot gorivo delno uporablja energijo sonca, prihaja iz Japonske. Ladja lahko naloži avtomobilov. 328 PV modulov stane 1,7 milijona dolarjev in prinaša 40kW vršne moči, s čemer pokriva le 0,2% energetskih potreb ladje. Gre za pomemben korak, razvoj pa gre v tej smeri, da bodo temu primeru postopoma sledilo celotno ladjedelništvo ter tako zmanjšalo emisije CO 2 in odvisnost od bencina. Slika 2.11: Iz pristanišča Kobe na Japonskem pošljejo avtomobile Toyota po vsem svetu (vir: Physorg). Podjetje, ki uporablja ladjo, je Nippon Yusen in je največje pomorsko transportno podjetje na Japonskem. Investicija je bila narejena pred udarom ekonomske krize v letu Pomorska transportna industrija proizvede med 1,5% in 4,5% skupnih letnih izpustov ogljikovega dioksida in je zato pod pritiskom, da zmanjša vpliv na okolje. Japonska razpolaga z malo energetskimi viri kar velja še posebej za bencin. Še bolj kot za ostale države, predstavlja energetska situacija za Japonsko motivacijo za iskanje potenciala v obnovljivih virih energije. Vir: Javni transport na sončno energijo v Londonu Oblikovalec Varun Singh je ustvaril moderni sistem javnega transporta, ki ga oskrbuje sončna energija in ga poimenoval Direct Order Transportation (prevoz na neposredno naročilo). Londončani si lahko na javnem parkirišču izposodijo dvosedežno futuristično vozilo in ga uporabijo za pot do želene destinacije. Vir: 38

44 2.4 Nasveti glede goriva IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Kako prihraniti gorivo (nasveti zate in za tvoje prijatelje) Najbolj zabavno od vsega je uporabiti lastno moč. Hoja in kolesarjenje sta popularna in zdrava športa. Prakticiraj ju, kolikor je le mogoče pogosto. Pojdi v trgovino s kolesom ali rolerji. Svoj avto uporabljaj karseda redko. Raje razmisli o tem, da bi si avto delil ali pa začel več uporabljati javni transport. Za vsak kilometer, ki ga prepotuješ drugače kot za avtomobilom, prihraniš 450 g ogljikovega dioksida. Poskrbi, da bodo za te nasvete izvedeli tvoji prijatelji, starši, sorodniki itd. Sedaj je pravi čas, da jih seznaniš, kako lahko s preprostimi ukrepi prispevajo k manjši porabi goriva in s tako zmanjšajo svoj vpliv na okolje. Spomni se teh nasvetov, ko boš pričel uporabljati svoj avto. Nasveti za uporabo alternativnih goriv (nasveti zate in za tvoje starše) Uporabite goriva s povečanim oktanskim številom. Nafte bo kmalu zmanjkalo. Preidite na alternativna goriva. Vzdržujte svoj avto. To je pomembno, tudi če uporabljate alternativna goriva. Na primer nezadostna ventilacija pri uporabi UNP se lahko konča z zvišano proizvodnjo strupenega ogljikovega monoksida (CO). Če uporabljate biogoriva, se prepričajte, da so dobre kakovosti. Nasveti za varno uporabo alternativnih goriv (nasveti zate in za tvoje starše) V prtljažniku imej vedno gasilni aparat. Metanol in tako tudi bio metanol sta strupena za ljudi. Ne približujete ju koži in očem. Redno pregledujte in vsakih deset let zamenjajte propanske cilindre. Med rokovanjem z UNP valjem ne smete kaditi. Rezervoarjev za plinasta goriva se ne sme napolniti do vrha. Ob višjih temperaturah se prostornina plina namreč poveča in potrebno je nekaj prostora, da se razširi. Prepričajte se, da plin kje ne uhaja. Preverite ustreznost goriva za vaš motor. Mnogo proizvajalcev namreč ne da jamstva za svoje motorje za uporabo mešanic z več kot 5% biodizla. Vprašanja 1. Navedi definicijo alternativnih goriv. 2. Katere vrste goriv se uporabljajo v transportu? 3. Kdo je izumil dizelski motor in katerega leta? 4. Ali se količina shranjene elektrike v baterijah meri v Ah ali v vatih? 5. Ali je EU zavezana k nadomeščanju klasičnih goriv z alternativnimi gorivi? 6. Ali se vodik lahko uporablja kot alternativno gorivo v transportu? 39

45 IUSES Energetska učinkovitost v industriji 7. Kaj pa obnovljivi viri? 8. Katero vrsto obnovljive energije uporabljajo prevozna sredstva na spodnjih slikah? Rešitve 1. (Definicija) 9. Dijak živi približno 1 km stran od šole (če se v šolo odprav z avtom ali javnim transportom. S hojo ali kolesarjenjem se razdalja lahko zmanjša za 25%, po drugi strani pa se lahko prihrani čas, še posebej pod težkimi prometnimi pogoji (ob urah, ko je gneča največja). Dijaka so v zadnjih letih v šolo vozili starši, letos pa se je odločil, da bo hodil s kolesom ali peš. a. Če vemo, da oseba z uporabo avtomobila za vsak 1,6 km v ozračje odda 450g CO 2 in da je šolskih dni 180, kolikšna je količina emisij CO 2, ki se ji izognemo v enem letu? b. Kolikšno bo zmanjšanje emisij CO 2 v primeru, če vsaj 100 dijakov na šoli stori enako in bi bila razdalja enaka? c. Kakšni bi bili prihranki za gorivo in denar v tem primeru, če bi bila poraba goriva okoli 71/100km, cena za en liter goriva pa okoli 1,00 EUR? 2. Običajna goriva, električne baterije in alternativna goriva. 3. Nemški izumitelj Rudolf Christian Karl Diesel leta Ah % do Da. 7. Da. Biomasa, sončna in vetrna energija. 8. Sončna energija. 9a. Odhod v šolo in prihod iz šole, pomeni 2 km/dan 2km/1,6 km x 450g CO 2 = 562,5g CO 2 Izračun zmanjšanja emisij CO 2 za celotno šolsko leto: 180 dni x 2km = 360km/šolsko leto 360km /1,6km x 450g CO 2 = g CO 2 = kg CO 2 9b. 100 dijakov x kg CO 2 = 10,125kg CO 2 = okoli 10 ton CO 2 40

46 9c IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost 360km / (šolsko leto) x 100 dijakov = km km / 100km x 7l goriva = l (prihranjenega goriva) 2.520l x 1 EUR/l = evrov (prihranjen denar) Pomni: Glavna alternativna goriva so zemeljski plin, UNP, vodik, biogoriva, elektrika in alkoholi. Trajnostnost biogoriv je v zadnjem času postalo pomembno vprašanje. Razprave potekajo v smeri oblikovanja strogega standarda trajnostne proizvodnje biogoriv. Zabavno je uporabiti lastno moč. Hoja in kolesarjenje sta popularna in zdrava športa. Prakticiraj ju kolikor je le mogoče pogosto. Svoj avto uporabljaj karseda redko. Raje razmisli o tem, da bi si avto delil ali pa začel več uporabljati javni transport. Za vsak kilometer, ki ga prepotuješ drugače kot za avtomobilom, prihraniš 450 g ogljikovega dioksida. Spomni se nasvetov pod točko 2.4, ko boš pričel uporabljati svoj avto. Spletne povezave: Citymobil Project: CIVITAS Projects: Cooperative Vehicle Infrastructure Systems Project: NICHES Project: SMARTFREIGHT Project: Co-ordinating Urban Pricing Integrated Demonstrations Thematic Network: OPTIPARK Project: 41

47 3 Alternativne oblike transporta IUSES Energetska učinkovitost v industriji 3.1 Uvod V tem poglavju bomo spoznali: katera prevozna sredstva nas ohranjajo vitalne, da poraba javnega prevoza bolj okolju prijazna kot uporaba avta, katera so alternativna zelena vozila, dolgo pot proizvodov do polic v supermarketu, kako varno uporabljati kolo, desko ali rolerje. V tem poglavju bomo večkrat uporabili izraz alternativna goriva in sedeč način življenja. Oba pojma sta v nadaljevanju tudi definirana. Alternativni transport je katerakoli oblika prevoza, ki teži k zmanjšanju porabe konvencionalnih goriv (bencin in dizel). Zakaj potrebujemo alternativna prevozna sredstva? Zmanjšaj emisije. Sedeč način življenja Gibanje Maščoba Vitkost Ali celo bolje! Debelost Zdravstvene težave povezane z Fitnes Zdravje Legenda: Emisjie Nič ali manj emisij Torej... Katero pot bomo Legenda: Osebni avto Alternativni transport Sedeč način življenja je življenje, brez skorajda kakršnegakoli fizičnega napora. To je npr. življenje nekoga, ki v vsaki situaciji uporabo osebni avto, ne glede na razdaljo in morebitne alternativne možnosti. Debelost je stanje, ko nekdo tehta več kot 20% čez svojo idealno normalno težo. Idealna telesna teža se izračuna na podlagi višine, starosti, spola in telesne strukture določene osebe. 42

48 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Prekomerna telesna teža zvišuje tveganje razvoja določenih zdravstvenih težav in bolezni kot so diabetes, povečan krvni pritisk, težave s srcem (kap, infarkcija), rak, žolčni kamni, osteoartritis, problemi z dihanjem, nespečnost itd. Prve tri bolezni lahko vodijo tudi v smrt. Katero pot torej izbrati? Tu se prične naše potovanje v svet alternativnih goriv, v katerem bomo spoznali najbolj zdrava prevozna sredstva. 3.2 Prevozna sredstva, ki nas ohranjajo vitalne Pomembno je poskrbeti za zdravje svojega telesa Zdravje je najpomembnejša stvar na svetu, pravzaprav najpomembnejša. Kadar je človek bolan, življenja ne more uživati v taki meri, kot kadar je zdrav. Bolezen prinese neugodje. Bolezen nas stane veliko časa in denarja. Težje bolezni nam lahko skrajšajo življenje. Treba je torej poskrbeti za zdravje svojega telesa. S svojim telesom je treba ravnati kot najbolje znamo. Vzroki za debelost in prekomerno telesno težo Slaba prehrana (veliko maščob in sladkorjev, premalo vitaminov in mineralov) Sedeč način življenja (premalo gibanja) Energetsko neravnovesje (to pomeni, da s hrano zaužijemo več kalorij, kot jih pokurimo s telesno aktivnostjo) DEBELOST Zato, dragi dijaki, raje dvakrat premislite, preden prosite starše, naj vas pridejo iskat v šolo z avtom. Indeks telesne mase Indeks telesne mase (ITM) je številka, s katero lahko razmeroma dobro ocenimo podhranjenost ali debelost odrasle osebe. ITM lahko izračunamo po naslednji formuli: BMC = weight kg ( height ) 2 m2 Formula 3.1: Indeks telesne mase in odčitamo v katero skupino hranjenosti sodimo: 43

49 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Premalo težak Normalen Pretežak Debel Zelo debel Vrednosti ITM Nedavne študije Svetovne zdravstvene organizacije so pokazale, da lahko po isti lestvici odčitamo hranjenost tudi za mlade. Napaka je zelo majhna, pod 0,5%. Na koncu poglavja so spletni naslovi orodij za izračunavanje ITM za mlade in odrasle. Metodo ITM je le okvirna smernica za ugotavljanje hranjenosti določene osebe, ki ima določene pomanjkljivosti. Na primer, atleti in ljudje z veliko mišične mase imajo visok ITM, a niso debeli. Tveganje za pojav kroničnih bolezni se postopoma dviguje od vrednosti ITM 21 naprej. Zadnji podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je bilo leta 2005 na svetu okoli 1,6 milijarde ljudi s prekomerno telesno težo (starih nad 15 let) in 40 milijonov debelih. V letu 2015 naj bi bilo odraslih s prekomerno telesno težo 2,3 milijarde, debelih pa 70 milijonov. Kako lahko obdržite svoje telo zdravo? 1. Gibajte se. Bodite fizično aktivni. 2. Odrasla oseba bi morala vsak dan vsaj 30 minut izvajati fizično aktivnost srednje intenzivnosti. Mladi naj bi telovadili vsaj 60 minut na dan in tako zagotovili zdrav razvoj svojega telesa. Telesna aktivnost je dobra tudi za vaše mentalno počutje in opravljanje tovrstnih nalog (npr. reševanje kontrolnih nalog). 3. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zaradi fizične neaktivnosti umre več kot 1 milijon ljudi. Če že ne izvajamo posebnih fizičnih treningov (npr. tek, plavanje ali fitnes), lahko vsaj pešačimo do šole ali službe, kolesarimo do trgovine itd. nenazadnje tako prispevamo tudi k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. V bistvu lahko čisto vodo dobite v vašem bazenu. 4. Zdrava prehrana (glej poglavje 3.5) 5. Izogibajte se odvisnosti od cigaret, alkohola in drog. Viri SZO seznam za debelost: index.html ITM odrasli: ITM otroci (dekleta): ITM otroci (fantje): SZO AnthroPlus Software: Iniciativa SZO Gibajmo se za zdravje: 44

50 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Hoja Bog je pustil pticam leteti, ribam plavati, ljudem pa hoditi. Hoja je premikanje z lastnimi nogami; lahko gremo po opravkih, lahko je oblika rekreacije, lahko hodimo iz veselja. Hipokrat je rekel:»hoja je človekovo najboljše zdravilo.«je imel prav? Številne raziskave kažejo koristne učinke hoje. Hoja je najstarejši in najenostavnejši način za ohranjanje vitalnosti. Velika prednost hoje jo lahko prakticiramo kadarkoli in kjerkoli. Morda se kdo še spomni trenutka, ko je kot majhen otrok naredil prvi korak. Vsi okrog njega in so se razveselili. Takrat je bila hoja zelo pomembna, ali ne? In kaj se je zgodilo od tedaj? Verjetno za marsikoga hoja ni več tako pomembna. Drži? Za vse, ki tako razmišljamo, imamo pomembno novico. Hoja je pomembna vse življenje. Spomnite se na priporočenih 60 minut fizične aktivnost na dan, s katero si mladi zagotovijo zdrav razvoj svojega telesa. Človek predvsem ne sme izgubiti želje po hoji. Vsak dan se sprehodim do blagostanja, stran od bolezni. Med hojo sem prišel do svojih najboljših misli. Ne poznam nobene tako težke misli, da človek s hojo ne bi mogel pozabiti nanjo. Sedenje pri miru pa, bolj kot nekdo sedi pri miru, bližje je bolezni če pa človek hodi, je vse v redu. Soren Kierkegaard, danski filozof. Na žalost je neaktivnost del sodobnega življenja: dvigala, daljinsko upravljanje, avtomobili, izginjajoči pločniki, telefoni, e-storitve. Če je ne znamo pravilno uporabljati, nas vsa ta tehnolgija lahko privede do nezdravega fizičnega in psihičnega stanja. In nenazadnje tudi do nezdravega socialnega vedenja. Kaj bi vsi morali delati? Thomas Jefferson je dejal Od vseh vaj je najboljša hoja. Včasih lahko prihraniš čas in denar. Hoja za vsak dan Uporabi stopnice namesto dvigal ali tekočih stopnic. Na obisk k prijatelju se odpravi peš. Sprehajaj se po parku. Pojdi peš do trgovine. Sprehodi se do pošte. Sprehodi se do bazena. Hoja med počitnicami Raziskuj tuja mesta peš. V gore se povzpni peš, ne z avtom. Sprehodi se do jame, naravnih čudes. Nikar se ne zadržuj le v hotelu ali restavraciji. Razmisli o počitnicah, kjer boš hodil peš. Hoja te lahko pripelje do mnogih čudovitih krajev, ki z avtom niso dostopni. Ne zamudi jih. Med hojo uporabljate okoli 200 mišic. 45

51 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Novinar Paul Scott Mowrer je lepo ubesedil pomembnost hoje na počitnicah: Nič nam ne da občutka države bolj, kot hoja po njej. Lepa pokrajina je kot del glasbe; moramo jo vzeti s pravim tempom. Tudi kolo gre prehitro. Francoski filozof Jean Jacques Rousseau v svoji knjigi Confessions pravi: Meditiram lahko le, kadar hodim. Ko se ustavim, preneham razmišljati; moje misli delujejo le z mojimi nogami. S hojo zares lahko enostavno napolnimo svoje baterije, po tem ko sta nas stisnila napetost in stres in na odvzela vso moč in energijo. Hoja prinese prijetno utrujenost ter mirne in jasne misli. Poglavje bomo končali z besedami slavnega angleškega romanopisca Charlesa Dickensa: Celota je naslednje: hodite in bodite srečni; hodite in bodite zdravi. Najboljši način podaljšanja naših dni je, da hodimo enakomerno in z namenom. Spletne strani: International Walk to School Month: Medical Vision on Walking: Walking Holidays: Kotalkanje in rolanje Kotalka je čevelj, ki ima na zunanji strani podplata niz koles. Prvo kotalkanje so leta 1743 zabeležili na odrski predstavi v Londonu. Leta 1760 je Belgijec John Joseph Merlin, ki velja za očeta rolanja, demonstriral svoje prve rolerje: lesen podplat z železnimi kolesi. Kotalkanje in rolanje sta odlični rekreativni aktivnosti, veliko ljudi pa jih uporablja tudi namensko: za pot v službo, trgovino. V nekaterih podjetjih so kotalke ali rolerji del službene opreme zaposlenih. Tak primer so supermarketi, kjer se zaposleni s kotalkami hitreje premikajo med policami skladišč, v nekaterih državah pa kotalke uporabljajo mestni redarji in policaji. Kotalke ali rolerji Kotalke Kolesa: Dvoje spredaj, dvoje zadaj Zaviranje: Na prstih Rolerji Kolesa: Tri, štiri ali pet koles v ravni liniji Zaviranje: Na peti 46

52 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Kotalke in rolerji kot prevozni sredstvi Za kratke razdalje Pot do šole Obisk prijatelja Pot do trgovine Pot do športnega centra V parkih in na kotalkališčih Pozitivni učinki Ohranjanje zdravega telesa Kurimo kalorije Krepimo mišice Izognemo se boleznim srca in ožilja Skrbimo za svoj duševni in socialni razvoj Zmanjšamo osebne emisije CO2 Zaščitna oprema Čelada Ščitniki za kolena, komolce in zapestja Več nasvetov na koncu poglavja Rolkanje Rolka je ozka pravokotna plošča, dolga približno 50cm, ki ima na spodnji strani pričvrščena kolesa. Največkrat je narejena iz vezanega lesa. Rolko, kot jo poznamo danes, so v poznih 50-ih 20. stoletja izumili v Kaliforniji. Rolko se poganja tako, da se z eno nogo stoji na njej, z drugo pa se odriva od tal. Kadar rolkate po klancu navzdol poganjanje ni potrebno, saj za gibanje poskrbi sila gravitacije. Rolkanje je rekreacijska dejavnost, pa tudi ekstremni šport, pri katerem se rolkar uči vztrajnosti in zaupanja. Rolkanje je zabavno in človeka ohranja v dobri formi. Je bolj nevarno kot kotalkanje in rolanje. Poškodbe pri rolkanju so običajno resnejše kot pri kotalkanju in rolanju Kolesarjenje Spletne strani: Rolkanje-socialni problem? John Howard, ameriški olimpijski kolesar, je nekoč dejal: Kolo je radovedno vozilo. Njegov potnik je njegov motor. Kolo je vozilo z lahkim železnim okvirjem, na katerega sta eno za drugim pritrjeni dve kolesi. Kolo s krmilom, zavorami in pedali upravlja voznik (kolesar), ki sedi na sedežu. 47

53 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Zakaj je dobro kolesariti? Telesna pripravljenost Kurimo kalorije in smo v dobri telesni pripravljenosti Izognemo se obiskom zdravnika Preventiva proti diabetesu ali raku Duševno počutje in socialni stiki Izognemo se prometnim zamaškom. Zmanjšuje stres in nam daje jasne misli Novi prijatelji in zabava "Tega sem se spomnil, ko sem vozil kolo." Albert Einstein, o teoriji relativnosti Okolje Manj emisij. Ne obremenjuje okolja s hrupom. Naš kraj Če bi kolesarilo več ljudi, bi bilo manj prometnih zamaškov! Vrste koles: Cestno kolo: Hitro in lahko. Športna (hobiji) in praktična (nakupovanje itd.) kolesa. Treking kolo: Močno, udobno, lahko prenaša težka bremena. Gorsko kolo: Za kolesarjenje po terenu (širok, grčaste gume). Dvosedežno kolo: Kolo za dve osebi, ki sedita ena za drugo in obe poganjata kolo. "Ko so dnevi temačni, ko delo postane monotono, ko imate bolj malo upanja, se le usedite na kolo in pojdite na vožnjo, ne da bi pri tem mislili na karkoli drugega, kot na vožnjo." Gospod Arthur Conan Doyle, januar 18, 1896, revija Scientific American Magazine. Varnost pri kolesarjenju Zaščitna oprema Čelada, ščitniki za kolena, komolce in zapestja Vzdrževanje kolesa Pozorno v prometu Med vožnjo se ne pogovarjajte po mobitelu (tudi s slušalkami ne) Med vožnjo ne poslušajte glasbe Upoštevajte nasvete za varno kolesarjenje na koncu poglavja. 48

54 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Kolo kot prevozno sredstvo Kratke razdalje (manj kot 3 km) Pot v šolo. Obisk prijatelja. Pot v trgovino. Pot do športnega centra. Kolesarjenje po parku. Prihranimo čas. Izognemo se stavki v avtobusnem ali železniškem prometu. Srednje dolge razdalje (3-25 km) Izlet do rekreacijskega centra v bližini mesta. Dostop do krajev, kamor z javnim prevozom ne moremo priti. Večdnevno potovanje s kolesom. Za vožnjo po gozdnih poteh, namenjenih kolesarjenju, so primerna gorska kolesa. Kolo je poceni, ne onesnažuje, ne zasede veliko prostora in ne Problem: Veliko držav še nima primerne infrastrukture (kolesarske steze, prostor za parkiranje koles) za kolesarjenje. 3.3 Javni prevoz ali avto Javni prevoz je prevoz oseb, ki v zameno zanj kupijo voznico. Javni prevoz poteka z različnimi transportnimi sredstvi, po ustaljenih poteh in ob naprej znanih terminih. Taksiji in organizirani prevozi določenih podjetij (npr. avtobus določene tovarne, ki vsako jutro na delo pripelje delavce) ne spadajo pod javni prevoz. Javni prevoz Mestni promet: avtobusi, metroji, tramvaji, ladjice, trolejbusi, rikša Daljše razdalje: vlaki, ladje, letala, kombiji, avtobusi 49

55 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Prednosti uporabe javnega prevoza Za okolje Povečan izkoristek goriva (poln avtobus je šestkrat bolj učinkovit kot en avtomobil; vlaki lahko dosežejo še večjo učinkovitost). Vsakdo, ki se namesto sam v avtomobilu vozi z javnim prevozom prihrani v enem letu prihrani 750 litrov bencina. Uporaba enega javnega prevoznega sredstva namesto številnih zasebnih avtomobilov. Javni transport manj verjetno uporablja onesnažujoča goriva (politika in programi EU). Za skupnost Manj hrupa. Garaže in parkirišča za avtomobile bi lahko nadom4stili z zelenimi površinami. Hoja, rolkanje in kolesarjenje so prijetni. Manj avtomobilov, manj prometnih zamaškov in več možnosti za hitrejši in zanesljivejši javni prevoz. Za posameznika Večja varnost. Prihranek denarja (ni stroškov za nakup avtomobila, vzdrževanje, zavarovanje, gorivo, parkiranje). Prihranek časa (še posebej z metroji, pa tudi z drugimi oblikami prevoza, še posebej, če bi bilo avtomobilov manj). Manjše tveganje za nesreče in stik s policisti (v primeru, da smo nesrečo povzročili mi sami). Manj stresa zaradi prometa in težav s parkiranjem. Če bi veliko ljudi uporabljalo javni prevoz, bi bil zrak čistejši. Več ljudi bi bilo zdravih in vitalnih. Med vožnjo lahko počivamo. Med vožnjo lahko beremo knjigo ali delamo na prenosnem računalniku. Priložnost za druženje in spoznavanje novih ljudi. Javni prevoz ima tudi svoje slabosti. V določenih primerih je bolje uporabiti kolo ali avto. Kdaj je bolje iti s kolesom? Stavka v javnem prevozu V kraje,kamor ni povezav javnega prevoza Kadar bi na poti morali zamenjati več prevoznih sredstev (s kolesom prihranimo čas in denar) Kdaj je bolje iti z avtom? Tedenski nakup Nujni primeri (prevoz do bolnišnice) Let z letalom ima izmed vseh oblik javnega prevoza največji vpliv na okolje in največ prispeva k spreminjanju podnebja. Ali smo res pripravljeni plačati tako visoko ceno? Letite le, če je res nujno. Če je le možno, vzemite direkten let. Izogibajte se letenju na kratke razdalje. Raje razmislite o tem, da bi potovali z vlakom. Poleg tega, da imajo manjši vpliv na okolje, je potovanje z vlakom tudi bolj udobno. 50

56 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost In kako greste v šoli vi? Z avtomobilom? Imate možnost uporabe šolskega avtobusa? Če ne, poskusite z uporabo javnega prevoza, medtem pa na šoli lobirajte za uvedbo šolskega avtobusa. Ob lepem vremenu in če res ni predaleč pa se morda lahko v šolo odpravite tudi peš, s kolesom ali celo z rolko. Spletna stran: 3.4 Alternativna vozila Okoljski vidiki: Alternativno vozilo je vozilo, ki uporablja alternativna goriva in obnovljive vire energije, da popolnoma ali delno nadomesti običajna goriva (bencin in dizel). O uporabi alternativnih vozil bi morala razmisliti tako podjetja, ki se ukvarjajo z javnim prevozom, kot tudi posamezniki. Bolj množična uporaba alternativnih vozil bi zagotovo zmanjšala emisije toplogrednih plinov. Sprostil bi se naftni trg. Vse bi imelo blagodejne učnike na okolje, na katerega večkrat pozabljamo. V okviru tega priročnika bomo spoznali le cestna alternativna vozila: električna in hibridna vozila, vozila na vodik, vozila na sončni pogon. Seveda pa imajo tudi vse druge oblike prevoza svoje alternativne oblike: prevoz po tračnicah in vodnih poteh, letalstvo, vesoljske rakete Električni avtomobili in avtobusi Električno vozilo, je vozilo, ki ga poganja električni motor, ki deluje na elektriko, shranjeno v električnih baterijah. Glavni sestavni deli, specifični za električna vozila so: električni motor, elektronski kontrolni modul (ECM), paket električnih baterij s svojim sistemom upravljanja in s svojim polnilcem. Večina električnih vozil uporablja vgrajene regenerativne zavorne sisteme, ki ob zaviranju ponovno pridobivajo kinetično energijo (ko se pedalo za plin sprosti in še posebej, ko je pedalo za zavoro potisnjeno navzdol). Tako pridobljena energija je usmerjena nazaj v baterije. Izkoristek goriva je tako precej boljši. 51

57 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Razvoj električnih in motornih vozil je bil eden najpomembnejših tehnoloških revolucij 20. stoletja. Na začetku stoletja je bilo skoraj dvakrat več električnih kot motornih. Izdelovalo jih je več kot 100 podjetij. Leta 1920 so električna vozila skoraj izginila zaradi hitrega razvoja motornih vozil, ki naj bi bila bolj praktična. A zgodovina je velika učiteljica. Velikokrat se določena rešitev, ki na krajši rok deluje dobro, na dolgoročno izkaže kot manj ustrezna. Od naftne krize v 70-ih letih so ponovno začeli močno spodbujati raziskave na področju tehnologije električnih vozil. Skrbi glede podnebnih sprememb so v zadnjih desetletjih prinesle nove možnosti za električna vozila in ostale tehnologije alternativnega transporta. Električna vozila Prednosti Večja energetska učinkovitost (okrog 46%) v primerjavi z običajnimi vozili (okrog 20%). Regenerativni zavorni sistemi v celoti izkoriščeni. Ko polnjenju baterij lahko prispevajo tudi solarni moduli na strehi električnega avtomobila. Zelo tiho delovanje. Nižje vibracije. Okolje je manj obremenjeno s hrupom. Brez emisij toplogrednih plinov. Vendar pa je treba upoštevati, da do teh emisij pride, kjer se pridobiva električna energija. Kdor si to lahko privošči, ima na strehi svoje hiše lahko lastno sončno elektrarno za polnjenje električnega avtomobila. To pomeni še večje zmanjšanje emisij. Slabosti Še vedno visoke cene. Krajši domet vožnje. Manj razvita infrastruktura za polnjenje baterij. Daljši čas polnjenja. Velika teža. Proizvodnja Daimler-Chrysler, Ford in General Motors se osredotočajo na svinčeno kislinsko tehnologijo; Honda in Toyota na nikelj hibridne kovinske baterije; Nissan pa na litij-jonske baterije. Renault je nedavno pričel s programom, ki vključuje francoskega operaterja električnega omrežja. Vsi večji izdelovalci avtomobilov so začeli izdelovati električne avtomobile. Električna vozila še vedno niso konkurenčna motorjem z notranjim izgorevanjem. A z intenzivnimi razvojnimi raziskavami in ob zadostnem pritisku zakonodaje EU bi lahko na trgu pridobili pomembnejši delež. Veliko mest že uporablja avtobuse, trolejbuse in metroje na električni pogon. V nacionalnem parku Yosemite v Kaliforniji so pričeli septembra 1995 uporabljati dva električna avtobusa. Sta skorajda popolnoma tiha, kar je v krajih, kamor se pridejo ljudje spočit od obljudenega mesta, še toliko bolj pomembno. Sčasoma bodo v Yosemite parku vse avtobuse nadomestili z električnimi. Viri S. Dhameja Electric Vehicle Battery Systems, 2002, Newnes Butterworth-Heinemann 52

58 3.4.2 Hibridna vozila IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Hibridna vozila (hibridi) so vozila, ki za pogon uporabljajo več kot en vir energije. Hibridna električna vozila so vozila ki kombinirajo običajne motorje z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel s tehnologijo električnih avtomobilov (električni motor z regenerativnim zaviranjem in akumulatorji). Obstajajo tudi hibridi, ki namesto električnih motorjev uporabljajo gorivne celice. Prvi hibrid je v zgodnjih 90-ih 20. stoletja izdelal Nemec dr. Ferdinand Porsche. Uporabil je serijsko konfiguracijo: motor z notranjim izgorevanjem je vrtel generator, ki je dovajal moč električnemu motorju na sprednjih kolesnih obročih (tj. brez prenosnega sistema). Kot v primeru električnih avtomobilov, so tudi hibridna vozila v dnevnem časopisju in na cestah. Ponovno so jih dali v pogon, da bi kolikor je le mogoče povečali izkoristek goriva motorjev na bencin in dizel. Konfiguracija Hibridna vozila Vrste hibridov Serijska: Motor z izgorevanjem zaporedno zvezan z električnim/-i motorjem/-ji Glavni izdelovalci Prednosti Prihranki goriva pri vožnji po mestu okoli 30%. Večja učinkovitost delovanja preko uporabe energije, ki je zajeta z regenerativnim zaviranjem. Čistejše delovanje, nižje emisije. Delen (el. motor in baterija dopolnjujeta motorju z notranjim izgorevanjem) Celoten (motor z notranjim izgorevanjem in električni motor lahko delujeta ločeno ali skupaj) Slabosti Električna vozila in hibridi so tako tihi, da bi lahko ogrozili varnost pešcev in kolesarjev. Hibridi so dragi. Recikliranje baterij ni tako enostavno. Spletna stran: How Hybrid Vehicles work (U.S. Environmental Protection Agency): 53

59 3.4.3 Vozila na vodik IUSES Energetska učinkovitost v industriji Vozilo na vodik je vozilo, ki uporablja gorivne celice in vodik kot gorivo. Gorivna celica je elektrokemična celica, ki pretvori kemično energijo, ki se sprosti pri oksidaciji vodika, v električno energijo. Vozila na vodik Spodbudno Težave Visok izkoristek goriva (40 60%) Visoki stroški Brez emisij ogljika, saj se električna Življenjska doba gorivnih celic. energija proizvaja v gorivni celici. Hranjenje H2 & infrastruktura ponovnega Veliko denarja je vloženega v raziskave polnjenja. za konkurenčnost vozil na vodik. Vreme (notranja membrana mora ostati Evropski parlament je pred kratkim sprejel vlažna, da vodikova celica lahko deluje) uredbo, v kateri je odobren tip vozila na Za proizvodnjo vodika je ponavadi vodik. potrebna električna energija, to pa pomeni izpuste toplogrednih plinov. Glavni izdelovalci (testiranje): Honda (FCX Clarity v Kaliforniji), Ford, BMW, VW, Toyota (avtobusi v Tokyu), Leta 1800 sta britanska znanstvenika William Nicholson in Anthony Carlisle odkrila elektrolizo (kemijsko reakcijo, kjer električna energija razkroji vodo v vodik in kisik). Leta 1839 je gospod William Grove pokazal, da je reakcijo možno obrniti in pridobivati električno energijo. Svoj izum je poimenoval»plinska baterija«. To je bila prva gorivna celica. Gorivna celica 2H 2 + O 2 2H 2 O + elektrika e - Elektrika k motorju Gorivo: H 2 e - H 2 H + H + e - O 2 O 2 iz zraka Katalizator za anodo Membrana za izmenjavo protonov (PEM proton exchange membrane) Katalizator za katodo Spletna stran Toplota H 2 O (voda) Majhna količina NO x EU Parliament regulation on type-approval of hydrogen powered motor vehicles: DOC+XML+V0//EN 54

60 3.4.4 Vozila na sončno energijo IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Avtomobili in avtobusi na sonce Možni problem V celoti na sončni pogon Vozilo, ki se z elektriko oskrbuje neposredno iz solarnih modulov, ki se nahajajo na vozilu samem. Izdelovalci vozil na sončno energijo testirajo takšne rešitve. Raziskave za izboljšanje te tehnologije potekajo na mnogih univerzah, ki se udeležujejo tekmovanj v zvezi z rabo sončne energije v transportu. Posredno na sončni pogon Vozilo, ki se z električno energijo oskrbujejo iz posebnih sončnih elektrarn. Kdor si to lahko privošči, lahko na streho svoje hiše namesti sončne elektrarno in z njo polni svoj avtomobil. Delno na sončni pogon Vozilo, ki ima na svoji strehi solarni modul, a ta ni namenjen poganjanju vozila, temveč dovajaj električno energijo za klimatizacijo, računalniški sistem in druge naprave v avtomobilu, ki delujejo na elektriko. Veliko izdelovalcev avtomobilov na strehe svojih modelov namešča solarne module s tem namenom. Univerzitetni avtobus na sončni pogon Univerza na Tajskem Naresuan je pričela leta 2003 uporabljati mini avtobuse na sončni pogon. Gre za vozila s posrednim sončnim pogonom, ki jih polnijo na sončni elektrarni, ki se nahaja na strehi univerze. Solar World št.1 je eden izmed mnogih enosedežnih prototipov, razvitih za tekmovanja, kot je World Solar Challenge. Avto je rezultat dela skupine študentov in profesorjev na univerzi University of Applied Sciences Bochum. Model ima 6 m2 sončnih celic za zagon električnega motorja, ki je vgrajen v prednje platišče kolesa. Tehta le 200 kg. Njegova maksimalna hitrost je 120 km/h. Sončno energijo se lahko uporablja tudi za druga prevozna sredstva, ne le za avtomobile in avtobuse. Glej povezavi za rikšo in kolo na sončni pogon. Spletne strani: Slika 3.1: Solar World št. 1 na razstavi. Solar World št.1: Solar World št.1: Rikša na sončni pogon: ALeqM5gre7O8J9E84olLfX0NLk7uw2ECVA Kolo na sončni pogon: 55

61 3.5 Uvoz živil ali lokalno pridelana hrana IUSES Energetska učinkovitost v industriji Pomembno vprašanje pri razpravi o trajnosti hrane je, da ima prehrambena industrija bistven prispevek k izpustom toplogrednih plinov. Glavni viri izpustov so: kmetijske dejavnosti, predelava hrane v tovarnah, prevoz in ohladitev surovin ter prehrambenih izdelkov preko oskrbovalne verige. V tem poglavju se bomo govorili o tem, kako zmanjšati izpuste, ki nastanejo pri transportu živil od kmetij ali farm do naših domov Mednarodna pot živila od kmetije do našega doma Mednarodna pot živila od kmetije do našega doma ima v grobem gledano tri etape: Pot svežega živila (zelenjava, sadje, ribe) do skladišča izvoznika. Mednarodna pot živila od skladišča izvoznika do trgovine (če gre za obdelavo živil se na tej poti sveže živilo ''ustavi'' še v tovarni, kjer ga predelajo). Pot živila od trgovine do našega doma. Kmetija / sadovnjak / ribištvo Skladišče 1 Sveže sadje, zelenjava, ribe Skladišče izvoznika 2 Obdelana hrana Tovarna hrane Skladišče trgovine 56

62 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost 3 Polica v trgovini Dom Emisije CO 2 Emisije letalskega prevoza 0.6 (dolga razdalja) do 1.85 (domače) kg CO2/tono/km Emisije železniškega prevoza 21 g CO2/tono/km Emisije ladijskega prevoza Manj kot 20 g/tono/km Emisije cestnega tovora Lahka tovorna vozila Bencin (<1.25 ton) kg CO2 / tono/km Dizel & GPL (<3.5 ton) kg CO2/tono/km Težka tovorna vozila Večja je teža, manjše so emisije CO2/tono/km Kmetije, skladišča, tovarne, trgovine Motorizirana vozila Hlajenje Elektrika Osebni avtomobili Uporabite javni prevoz in če imate to možnost tudi alternativna vozila. V naslednjem poglavju je veliko predlogov za najboljšo izbiro. Vir podatkov je spodnja povezava. Viri 2008 Guidelines to Defra s GHG Conversion Factors: Methodology Paper for Transport Emission Factors, Queen's Printer and Controller of HMSO 2008, na passenger-transport.pdf 57

63 3.5.2 Najbolje je kupovati lokalno in s kolesom IUSES Energetska učinkovitost v industriji Kupuj lokalno Manj emisij CO 2 Kupuj manj predelano hrano (embalaža, zamrzovanje, vzdrževanje svežine vse to pomeni več emisij toplogrednih plinov). Jej manj mesa (80% emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva je povezanih z vzrejo živine). Manj letov tovornih letal. Krajša razdalja, manjše emisije cestnega tovornega prometa. Kako? Do lokalnih trgovin greš lahko s kolesom ali peš. Če ne gre drugače, lahko tudi z avtomobilom - bolje to, kot kupovanje hrane z drugega konca sveta. Kupuj sezonsko in lokalno sadje ter zelenjavo. Kupovanje poletne hrane v zimskem času ni dobro za okolje. Kupuj le tisto, kar zares potrebujete. Prednosti za posameznike in družine Boj smo aktivni. Uživanje svežega sadja in zelenjave. Zdrav razvoj telesa. Manj težav s prometom. Prihranek denarja. Prihranek časa (bolj učinkovita raba goriva, manj izdelkov). Prednosti za skupnost Zaščita lokalnega kmetijstva. Podpora nacionalnemu gospodarstvu. Zaščita podeželja. Manj industrijskega kmetijstva. Kriza goriv (vedno višje cene, pomanjkanje) skupnost manj prizadene. Bolj učinkovita preskrba s hrano. Manj gospodinjskih odpadkov Nakupovalne navade neke družine Kot vsaka, mora tudi Robertova družina poskrbeti za nakup hrane. Pri tem ima dve možnosti: lahko gre v najbližji supermarket (nahaja se na obrobju mesta, 3 km od Robertovega doma) ali v bližnjo trgovino (15 minut peš, 3 minute s kolesom). Odkar so pred petimi leti odprli supermarket, Robertova starša skoraj vedno izbereta prvo možnost. Ob sobotah dopoldne, včasih pa tudi v četrtek popoldne se v supermarket zapeljeta z avtom in nakupita hrano za ves teden. A Robert s tem ni zadovoljen. V šoli so že nekajkrat obravnavali problem spreminjanja podnebja in se pogovarjali o tem, kaj bi vsak izmed nas lahko storil za njegovo zmanjšanje. Robert se je takoj spomnil na tedenski nakup svoje družine in od takrat dalje vsak teden nerga in zavija z očmi, kadar se njegova starša s polno vrečo vrečk (vrečke uporabljata, to ju je treba pohvaliti) odpravita v supermarket. Šele pred kratkim ju je uspel prepričati da pozabita na supermarket in se raje odpravita v lokalno trgovino. Oče je bil sprva zelo proti, potem pa je popravil mamino kolo, ki že leta stoji zaprašeno v kolesarnici. Na razprodaji sta kupila priročne kolesarske torbe, kamor lahko spravita presenetljivo veliko hrane. Odhod v trgovino je postal pravi mali sprostilni izlet. Kaj je družina s tem pridobila? 1. Na krožnikih je več sveže hrane in zelenjave, ki so jo pridelali v bližnji okolici. 2. Ker gre v kolesarske torbe vendarle malo manj hrane kot v prtljažnik avtomobila, se starša v trgovino odpravita 2 do 3 krat na teden. To pa sploh ni tako slabo, saj hrano kupujeta sproti in mama ima veliko manj skrbi s shranjevanjem in zamrzovanjem (kar mimogrede zmanjšuje tudi emisije toplogrednih plinov). Poleg tega je potrebno nekaj več načrtovanja, kar pa s seboj prinese tudi to, da družina vse poje in da je manj odpadkov (tudi to je dobro za okolje). 3. Ker družina avto sedaj manj uporablja, je nekaj prihranka pri gorivu in manj 58

64 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost možnosti, da bi se v prometnem vrvežu pred supermarketom v koga zaleteli ali podrgnili kak avto med parkiranjem v ozke parkirne prostore. Vse to pomeni manj emisij CO 2 in prihranek denarja. Izračunajte koliko km sta Robertova starša prepotovanih v petih letih (za nakup hrane v supermarketu), koliko goriva sta porabila in kolikšni so bili stroški zanj ter kolikšne emisije sta s svojo vožnjo povzročila. Pri računanju upoštevajte: Avto, ki prevozi 1 km sprosti v ozračje 280 g CO 2. Avto Robertovih staršev porabi povprečno 7,2 l/100 km. Cena 1 litra goriva je 1,1 evra. Rešitve: Kilometri: 3 km x 2 (krat) x 56 (tednov) x 5 (let) = 1680 km Gorivo: 1680 km * 7,2 l/100km = 120,96 l porabljenega goriva v 5 letih Stroški: 120,96 l * 1,1 evra/l = 133,056 evrov Emisije CO 2 : 280 g * 1680km = kg CO 2 Za konec lahko izračunate še, koliko evrov in emisij bi prihranili, če bi se za nakupovanje hrane v bližnji trgovini odločili starši vseh dijakov vašega razreda. Izdelajte plakat o možnih prihrankih. Naredite seznam družin, ki že kupujejo na okolju bolj prijazen način in spodbujajte tiste, ki tega še ne počnejo. Podobne izračune lahko naredite za vso šolo in organizirate šolsko kamnajo z naslovom ''Kupujmo lokalno!''. 3.6 Primeri dobrih praks Sistem za pregledovanje peš con (PERS Pedestrian Environmnet Review System) Raziskovalni laboratorij za transport Velike Britanije je za mestno četrt Bromley razvil sistem za pregledovanje peš con. Gre za programsko opremo, s katero je mogoče beležiti težave, s katerimi se srečujejo pešci pri hoji po mestu, in iskanje primernih rešitev za premoščanje teh težav. Mestna četrt naj bi s pomočjo PERS-a določila prioritete prenove peš con, pri čemer bo odločujoč element cena prenove. PERS ocenjevalcem omogoča, da s pomočjo nespremenljive lestvice določijo in ocenijo različne parametre peš con, kot so širina, kvaliteta površine in okoljska kvaliteta. Rezultati se merijo avtomatsko, s programsko opremo, ki pokaže splošno delovanje infrastrukture. Programska oprema nudi možnost pregleda računov in primerjavo delovanja različnih potencialnih peš con v smislu njihove splošne kvalitete ali v smislu katerihkoli posameznih kriterijev. PERS je dovolj prilagodljiva programska oprema, za določanje učinkovitih rešitev dostopa do centra mesta, varnih šolskih poti in poti do stanovanjskih naselij. Vir: 59

65 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Projekt VIANOVA Kdor pogosto pušča svoj avto v garaži, koristi ne le okolju, ampak tudi samemu sebi. Redna fizična aktivnost prispeva k dobremu počutju. V tem smislu politika trajnostnega transporta spodbuja preventivo pred boleznimi. VIANOVA je projekt, ki vključuje partnerje iz vseh sedmih alpskih držav. Prizadeva si zmanjšati cesti promet, obenem pa zagovarja ne motorizirana in trajnostna prevozna sredstva, pri katerih mora biti človek fizično aktiven (najpogostejša sta kolesarjenje in hoja). Multidisciplinarni pristop (načrtovanje uporabe prostora mobilnost zdravje) kombinira ukrepe, ki popolnoma ustrezajo alpskemu prostoru. Demonstracije bodo izvedene na treh različnih nivojih: Izboljšanje pogojev za fizično aktivnost na javnih prostorih (kvaliteta zraka, infrastruktura, odstranjevanje ovir, organizacija in intermodalnost (kombiniranje dveh ali večih prevoznih sredstev)). Izboljšanje javne podobe hoje in kolesarjenja. Motivacija uporabnika za trajnostno modalno odločitev. Glavne teme projekta VIANOVA so: hoja, intermodalnost, kolesarjenje, mobilnost za 50+. Vir: Potni list do zdravja Osnovna šola Lytchett Matravers v Dorsetu, v Veliki Britaniji, je oktobra 2004 v okviru mednarodnega tedna hoje v šolo (Walk to School, pričela z akcijo Potni list do zdravja, s katero so zmanjšali prihode v šolo z avtomobilom za 18% in povečali hojo za 14%. Kako deluje? Akcija ponuja redne nagrade in spodbude, ki so za vsakodnevno hojo do šole navdušile več kot pol učencev. Vsak učenec je prejel potni list, ki ga žigosa vsakič ko izstopi ali vstopi v šolo. Za vse učence, ki stanujejo preveč daleč, da bi v šolo hodili peš, so označili peš pot okoli šolskega igrišča, ki ga te učenci lahko vsak dan prehodijo in dobijo točke. Otroci lahko izbirajo med številnimi nagradami glede na to, kako pogosto so hodili do šole in glede na število točk, ki so jih zbrali v potnem listu. Denar za nagrade je prispeval Župnijski svet Lytchett Matravers. Župnijski sveti v Angliji imajo namreč po Zakonu o lokalni samoupravi možnost, da 5 na volivca porabijo za dobrodelne projekte, kakršen je Potni list do zdravja. Vir: 60

66 3.7 Nasveti IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Splošni varnostni nasveti za hojo, rolanje, kotalkanje, rolkanje in kolesarjenje Bodi aktiven in odgovoren udeleženec v prometu. Ne hodi s sklonjeno glavo. Bodi pozoren na ostale udeležence prometa. Poskusi predvideti, kaj bo vsak izmed njih naredil. Upoštevaj prometna pravila in se izogni nesrečam. V prometu je pomembno poslušati. Na hrbtu nimaš oči. Ne nosi slušalk, da boš slišal, kaj se dogaja za tabo. Uro pred odhodom od doma spij kozarec vode. Pij tudi med potjo. Na daljših poteh pij športne pijače. Te vsebujejo soli, ki jih potrebuje tvoje telo. Ob vročih sončnih dneh nosi klobuk, kapo, slamnik, da se zaščitiš pred opeklinami. Nosi zaščitno opremo (čelada, ščitniki za kolena, komolce, zapestja). V primeru padca se boš tako izognil resnim poškodbam. Vzdržuj svojo opremo (rolerje, kotalke, rolko ali kolo). Veliko ljudi se poškoduje, ker ne zna pravilno pasti. Vpiši se na tečaj tehnik padanja. Če nisi prepričan v svoje sposobnosti rolanja, kotalkanja, rolkanja in kolesarjenja, se s to opremo raje ne podajaj v promet. Vadi nekje, kjer nihče ne more ogroziti tebe niti ti drugih. Pri nakupu rolerjev in rolke izberi take/-a z mehkimi kolesi. Pri hitri vožnji boš manj čutil cestne izbokline. Tu se seveda postavlja vprašanje, ali je res nujno, da vozimo hitro. Kdor ne obvlada tehnike rolanja naprej, obračanja, ustavljanj sploh ne bi smel z rolerji v promet. Vedi, da tudi majhen naklon povzroči veliko hitrost. Vedi, da je v nekaterih državah rolanje na določenih območjih prepovedano, npr. na Norveškem. Preden greš z rolko v promet, naredi varnostni pregled. Če imaš težko šolsko torbo, pojdi raje peš ali s kolesom, z rolko pa ne Zaščitna oprema za rolanje, kotalkanje, rolkanje in kolesarjenje Čelade Pomaga ti preprečiti poškodbe glave v primeru, da padeš. Glej plakat: Skateboards_metrolite.pdf Da je čelada učinkovita, se mora glavi lepo prilegati. Biti mora zapeta, sprednji del čelade mora biti od obrvi oddaljen za širino prsta. Ščitniki za kolena Kolena so ponavadi prva točka udarca, ko pademo. Ščitniki za kolena so zato obvezni. S prerazporeditvijo sile padca zmanjšaš tudi tveganje za poškodbo komolcev in zapestij. Ščitnike je treba trdno zapeti okoli noge. Ščitniki za komolce V primeru padca so dobra zaščita za komolce. Zaščita za zapestji Zaščita za zapestji bi morala biti iz trde plastike, ki bi nam dopuščala, da drsimo po pločniku, če pademo, ko npr. rolkamo Nasveti za vzdrževanje kolesa Osnovni komplet orodij, ki jih potrebuje vsak kolesar vsebuje: izvijač, imbus ključi, francoski ključi in tlačilka, vzvod za gumo, krpa za čiščenje, stara ščetka za zobe, 61

67 IUSES Energetska učinkovitost v industriji mazivo in orodje za zakrpanje zračnice. Pred vsako vožnjo preveri stanje gum in njihov zračni tlak. Enkrat tedensko Vsak teden namaži izpostavljene dele kolesa (veriga, prestavni mehanizem) in pri tem pazi, da ne umažeš platišča kolesa in zavornih ploščic. Enkrat mesečno Preveri ali so kolesa primerno pritrjena in poravnana z okvirjem. Preveri obrabljenost zavornih ploščic in jih poravnaj s platiščem (tako da bodo pravokotne na platišče). Preveri obrabljenost zavornih kablov in zavorne vzvode prilagodi tako, da nimajo kontakta s krmilom, kadar močno zaviraš. Preveri delovanje prestav in se prepričaj, da so žice proste. Očisti verigo s krpo, ki si jo pred tem namočil v sredstvo za razmaščevanje. Nato jo ponovno namaži z oljem. Preveri trdnost krmila (balance) ter zatesni in napni, kar je potrebno. Pedala se morajo lepo vrtet, zato preveri osi in jih po potrebi pričvrsti. Preglej okvir, da ni morda poškodovan. Poskrbi, da je sedež trden in njegova višina prava Menjava zračnice Podrobna navodila s slikami najdeš na: Imej opremo za menjavo zračnice vedno s seboj. Tako lahko predrto zračnico zatesniš kar na poti Nasveti za izbiro najbolj okolju prijaznega avta Prva stvar, ki jo moramo razmisliti pred nakupom avtomobila je, ali ga zares potrebujemo. Avto je velik strošek in razmisliti velja še o drugih načinih prevoza. Velikost je pomembna! Manjši avtomobil je okolju in denarnici bolj prijazen. Tudi moč je pomembna. Kako močan avto v resnici potrebuješ? Kako hitro se nameravaš voziti? Ali res potrebujemo tako hitrost? Toliko nesreč... Razmisli, kakšen avto potrebuješ. Za vožnjo po središču mesta ne potrebuješ Ferrarija ali katerega drugega športnega avtomobila. Pred nakupom je pomembno preučiti, koliko goriva avtomobil porabi. Nižja je poraba goriva, manjše so emisije CO 2. Če že kupuješ avto, razmisli o nakupu alternativnega vozila. V nekaterih državah imajo davčne vzpodbude za nakupe alternativnih vozil. Vprašanja in vaje: 1. Kaj pomeni ITM? 2. Izračunajte svoj ITM in iz tabele odčitajte stanje prehranjenosti. Če bo rezultat zelo drugačen od tega, kar ste predvidevali, raziščite, če niste morda oseba z zelo lahkim/težkim okostjem ali mišično maso in ITM metoda za vas ne drži. 3. Spodbudite vaše sorodnike in prijatelje, da si tudi oni izračunajo svoj ITM. 4. Koliko mišic uporabljamo med hojo? 5. Kakšne so razmere za hojo v vašem kraju? Da bi jih lažje ovrednotili, uporabite 62

68 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost spletni vprašalnik How Walkable is Your Community? files/newsroom/interactives/walkability/walk_app.html ali vprašalnik, ki so ga razvili v okviru pobude Hoja do šole na downloads/checklist-walkability.pdf. In še nekaj idej za promocijo hoje v vašem kraju: 6. Kakšne so razmere za kolesarjenje v vašem kraju? Da bi jih lažje ovrednotili, uporabite spletni vprašalnik How Bikable is Your Community? ali vprašalnik, ki so ga razvili v okviru pobude Hoja do šole na downloads/checklist-walkability.pdf. 7. Izdelajte plakate in letake, ki promovirajo okolju prijazen prevoz. 8. Prosite učitelja za telovadbo, da vam pokaže vaje za ogrevanje in raztezanje, ki so uporabne za hojo, kolesarjenje, rolanje itd. 9. Začni pisati spletni dnevnik o tem, s kakšnimi prevoznimi sredstvi greš vsako jutro v šolo in popoldne nazaj domov. Napiši članek za šolski časopis ali krajevno glasilo o okolju prijaznem prevozu. 10. Na naslednji razredni izlet se odpravite peš ali s kolesom in napišite poročilo za šolski časopis ali krajevno glasilo. 11. Kaj je okolju bolj prijazno: let z letalom ali vožnja z avtom? 12. Oseba, ki se vozi z javnim transportom, namesto da se vozi sama, v enem letu prihrani več kot 750 litrov bencina. Koliko litrov bencina bi v enem letu prihranilo 10 oseb, če bi za pot v službo začele uporabljati javni prevoz. Koliko bi litrov bencina bi se prihranilo, če bi vsak od teh desetih za vožnjo z javnim prevozom navdušil še 10 oseb. Rešitve: 13. Prvo gorivno celico je izumil Sir William Grove in siver leta: A) 1839 B)1899 C) Indeks telesne mase. 4. Okoli Pojdi raje z vlakom. 12. Več kot 7500 litrov na leto; več kot litrov prihranjenega bencina na leto. 13. Pravilen odgovor je A. 63

69 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Pomni Hodi, kolesari, rolaj! To te bo ohranilo zdravega in vitkega. Ne pozabi na vas bo ohranjalo zdrave in vitke! Ne pozabi na pobudo Hoja do šole. Kadarkoli je možno, uporabljaj javni transport. Če bi se tega držala večina ljudi, bi bilo veliko manj prometnih zastojev, hoja in kolesarjenje bi bila bolj varna. Električni avtomobili, hibridi in avtomobili na gorivne celice postajajo vse bolj konkurenčne alternative tradicionalnim avtomobilom. Razmisli o tem, ko se odločaš za nakup avtomobila. Kupuj lokalno in razmisli, kaj je slabše: kupovati živila iz oddaljenih krajev s kolesom ali kupovati lokalno z avtomobilom. 64

70 4 Trajnostna mobilnost IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost 4.1 Organizacijska in vedenjska sredstva za trajnostni transport Način gibanja v mestih se je v zadnjih desetletjih spremenil. Nekdaj so se ljudje gibali s hojo, kolesarjenjem, tramvaji in avtobusi, saj je zelo malo ljudi imelo avtomobile. Danesse število potovanj v zasebnih avtomobilih zelo povečuje zaradi rasti mest, vožnje iz okolice v center, visoke kupne moči in sprememb življenjskega stila, ki postaja vse bolj udoben. Ta evolucija urbane mobilnosti je v veliki večini primerov povzročila poslabšanje prometnih pogojev, ki vodijo do rastočega števila prometnih zastojev. Le ti pa povzročajo onesnažujoče emisije v urbanih območjih. Po podatkih ADEME (Agencija za upravljanje z okoljem in energijo, Francija), mestni individualni promet predstavlja 24% energetske porabe skupnega kopenskega prometa. Zasebni avtomobili prispevajo 87 % k urbani mobilnosti, medtem ko javni transport porabi le 7%. V Bruslju vozila STIB/MIVB (avtobusi, tramvaji in metroji) porabijo le 8% energetskega ravnovesja urbane mobilnosti, a predstavljajo 30 % skupnega mestnega prevoza. Mesta so dandanes prirejena za avtomobile, na pešce se večinoma pozablja. Trgovine, šole in parki, do katerih je možno priti le za avtomobilom niso redkost. V mnogih mestih so ulice težko prehodne, hoja in kolesarjenje pa sta nevarni in neprivlačni aktivnosti. Javni transport je slabo urejen, onesnaževanje zraka je očitno in tudi nevarno za zdravje ljudi. Slika 4.1: Modalnost v nekaterih evropskih državah (Vir: Projekt Competence, IEE) Mesto bi moralo biti prirejeno ljudem in biti kraj, kjer je prijetno in varno hoditi do trgovin, parkov in šol, kjer je varno kolesariti, hoditi ali se igrati (za otroke), kjer delo ni daleč stran ali je lahko dostopno z avtobusom ali hitrim tramvajem, kjer se avtobusi hitro premikajo po svojih linijah in imajo prednost na semaforjih. Za bolj trajnostno mesto je treba delovati v dveh smereh: spremeniti vedenje državljanov spremeniti načrtovanje in organizacijo mestnih prostorov. Sistemi trajnostnega transporta so pomemben prispevek k okoljski, socialni in ekonomski 65

71 IUSES Energetska učinkovitost v industriji trajnosti skupnosti, ki jim služijo. Sistemi konvencionalnega transporta imajo pomembne vplive na okolje, znašajo pa med 20% in 25% svetovne energetske porabe in emisij CO 2. Emisije toplogrednih plinov iz transporta se zvišujejo hitreje kot katerikoli drugi energetski sektor. Slika 4.2: Okoljski vplivi nekaterih prevoznih sredstev (Vir: Projekt Competence, IEE) Izboljšanje kvalitete urbanega življenja se lahko doseže z načrtom urbane trajnostne mobilnosti, ki bi v veliko primerih lahko vseboval premislek glede urbanega okolja in oblike Načrt urbane trajnostne mobilnosti Načrt urbane trajnostne mobilnosti je vrsta dejanj, s katerimi se uvaja bolj trajnostne oblike prevoza (hoja, kolesarjenje in javni transport) znotraj mesta. Gre za načine transporta, s katerimi je mogoče združiti ekonomsko rast, socialno kohezijo in zaščito okolja ter tako pa zagotavljajo boljšo kvaliteto življenja v mestih. Izvajani ukrepi so kombinacija infrastrukturnih izboljšav in informacij, katerih cilj je doseči boljše okolje za življenje ter ob tem zmanjšati obseg prometa in emisij ter povečati dostopnost in varnost. Glavni ukrepi za načrt urbane trajnostne mobilnosti so: zmanjšanje števila zasebnih avtomobilov učinkovit javni prevoz promocija kolesarjenja in hoje. 66

72 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost YE Zmanjšanje števila zasebnih avtomobilov Osnovni steber urbane trajnostne mobilnosti je narediti mesta neodvisna od zasebnih avtomobilov. Cenovno ugodno ali brezplačno parkiranje ne vsebuje zunanjih stroškov (izpusti, hrup, nesreče, prometni zastoji), saj vozniki prispevajo le majhen delež, ki ga ima zaradi množice avtomobilov občina. Poleg tega cenovno ugodno ali brezplačno parkiranje povečuje uporabo zasebnih avtomobilov. Mesta bi si morala kot prioriteto postaviti podražitev uporabe zasebnih avtomobilov v mestih. Cilj takšnih podražitev ne bi smel biti poviševanje cestne takse, ampak uvedba specifičnih taks s katerimi bi spremenili navade voznikov avtomobilov ter promovirali ekonomsko učinkovitost in splošno blagostanje. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno: povišati takse za parkiranje na ulicah in parkiranje za ljudi, ki nimajo stalnega prebivališča v mestu prepričati podjetja, da ob njihovih objektih ponujajo manj brezplačnega parkiranja uvesti cestnine za vstop v mestna središča. Na primer v Londonu se je število avtomobilov, ki potujejo preko centra, v nekaj letih po uvedbi takse na prometne zastoje zmanjšalo za 30%, uporaba javnega transporta pa se je povečala. Vse več mest uvaja»neparno omejitev prometa«. To pomeni, da je uporaba avtomobilov dovoljena izmenično glede na številko registrske številke. Tak sistem je bil na primer v času olimpijskih iger izveden v Pekingu, enemu izmed najbolj gosto poseljenih mest na svetu. Drugi način za zmanjševanje uporabe zasebnih avtomobilov je delitev avtomobilov. Sodelavci, ki živijo blizu, si lahko delijo avtomobil do delovnega mesta. Če predvidimo, da je avtomobil s petimi sedeži polno zaseden, bomo dosegli 80% prihranek tako iz ekonomskega kot iz okoljskega vidika. V veliko državah obstajajo podjetja, ki nudijo možnost uporabe avtomobila, kadar ga potrebujete, ne da bi ga imeli v lasti (storitev se imenuje»car sharing«, po slovensko delitev avta). Leta 1997 je bilo na svetu manj kot uporabnikov te storitve, v letu 2006 pa jih je bilo skoraj (vir: IDAE-Španski inštitut za 67

73 učinkovito rabo energije). IUSES Energetska učinkovitost v industriji Prednosti delitve avtomobila za posameznike, skupnost in okolje so: Uporabnik prihrani čas in denar, pri tem pa ni lastnik avtomobila. Uporabnik vedno vozi skoraj nov avtomobil in ima možnost izbrati tip avtomobila glede na svoje potrebe in želje. Delitev avtomobila je ključen element multimodalnosti in prispeva k zmanjšanju nekaterih negativnih vplivov avtomobilskega prometa (npr. onesnaženje, pretirana poraba energije, napačna uporaba mestnega prostora). Delitev avtomobila ne zmanjša le kilometrine, ampak tudi število avtomobilov v centrih mest. Ta vidik se v razpravah o trajnostnem prometu pogosto zanemarja. Delitev avtomobila ima neposredne in posredne koristi: v Evropi 4-10 vozil nadomesti 1 avtomobil, ki si ga delijo. Uporabniki ponavadi razvijejo bolj racionalno vedenje mobilnosti in preklopijo na bolj trajnostne načine (hoja, kolesarjenje in javni transporti) za večji delež svojih voženj. Podatki o delitvi avtomobilov so sledeči (vir: IDAE-Španski inštitut za učinkovito rabo energije): Na splošno so kilometri na leto padli za 17%. Kilometrina zasebnih vozil se je zmanjšala za 72%. Razdalja, ki jo pokriva javni transport, se je povišala za 35%. Kilometrina, ki jo pokrivajo drugi sistemi gibanja (kolesarjenje, hoja itd.), se je dvignila za 70%. Ko govorimo o delitvi avtov v modernem smislu, je Švica gotovo pionirska država. Prva shema je bila kot državljanska pobuda narejena v Zürichu. V drugih švicarskih mestih so bile po tem modelu nato ustanovljene druge podobne organizacije. Ko sta se dva največja dobavitelja leta 1997 združila, je bila ustvarjena shema z okoli uporabniki. Podjetje je največje v Evropi z okoli uporabniki v letu Kot primer navedimo, da je le v Zürichu 365 avtomobilov na 163 lokacijah za strank. Glede na študijo, ki jo je izvedla AISA (Association des importeurs suisses d automobilies), delitev avtomobila v Švici (1750 vozil) prihrani 1200 ton CO 2 v primerjavi s povprečno količino CO 2, ki jo odda enaka količina novih zasebnih vozil Učinkovit javni prevoz Logično nadaljevanje zgornjih ugotovitev je razvoj javnega prevoza, kot alternativa za uporabnike zasebnih avtomobilov, ki mora biti v skladu z vsemi drugimi ukrepi za omejevanje rabe avtomobilov. Javni transport je ključ za reševanje problemov mestne prenatrpanosti. Prispeva tudi h kvaliteti mestnega življenja in okolja ter osvobaja redke mestne prostore. Številke, ki to dokazujejo: Javni avtobus podjetja RATP iz Pariza, ki je 25% poln, porabi 25 geo/potnik-km, medtem ko avtomobil z 1,25 osebami porabi 60 geo/potnik-km (merska enota»geo«pomeni grame ekvivalenta olja). Kar zadeva toplogredne pline, avtobus izpusti le tretjino 68

74 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost CO 2 /potnik-km tega, kar izpusti zasebni avto. Kar zadeva onesnaževanje zraka, avtobus izpusti 25-krat manj CO v ozračje kot avtomobil na bencin in eno četrtino delcev, ki ga izpusti avtomobil na dizel. Številke bi bile seveda še bolj v prid avtobusu ob prometnih konicah, ko je avtobus 100% poln. Ne veljajo pa le za Pariz, prenesemo jih lahko v vsa evropska mesta, ki imajo gosto omrežja javnega prevoza. Na splošno velja, višja kot je zasedenost vozil javnega transporta, nižja je relativna energetska učinkovitost zasebnih avtomobilov. Dokaz za to je naslednji izračun: Pri prevozu od doma do dela zasebni avtomobil zavzame od 10 do 30-krat več prostora kot javni transport in 5 ali več krat več od kolesa. Na primer 75 ljudi bi se lahko premikalo s 60 avtomobili ali z enim avtobusom. Vir za slike: Za promocijo javnega transporta morajo prevozniki nuditi večkratne rešitve, storitve od vrat do vrat, ki so dovolj učinkovite, da lahko konkurirajo prevozu z zasebnimi vozili. Z drugimi besedami, prevozniki morajo nuditi širok spekter mobilnostnih storitev. Bistvo je, da sta učinkovitost in uspešnost kateregakoli omrežja javnega transporta odvisni od tega, kako enostavna je njegova uporaba. Ponujene storitve morajo biti skladne s tem in dobro integrirane, omrežje pa mora nuditi tako fizično kot operativno kontinuiteto. Da bi dosegli zastavljene cilje, torej da bi naredili javni transport bolj privlačen in učinkovit, bi morali upoštevati naslednje: Povezovalna omrežja Zasebni transport ima to prednost, da lahko eno vozilo neprekinjeno vozi potnike od točke A do točke B. Za javni prevoz to ne drži, potniki morajo prestopati in čakati na naslednji povezavo, zaradi česar je javni transport veliko manj privlačen. Da bi zmanjšali število prestopov in čakanja, moramo organizirati omrežje javnega prevoza in pri tem: Zmanjšanje nepotrebno prekladanje od ene točke do druge na postajah. Uskladiti vozne rede, tako da se zmanjša čas čakanja. Kjer je potrebno, zagotoviti prevozne storitve na klic (To pomeni, da avtobus ali minibus na predhodno prošnjo potnika skrene s poti in pobere še njega. Ta sistem se uveljavlja predvsem v oddaljenih krajih, kjer se klasičen javni prevoz ekonomsko ne izide. 69

75 Izboljšanje postaj IUSES Energetska učinkovitost v industriji Čas, ki ga porabimo za prestopanje, štejemo za izgubljen čas in zdi se nam dvakrat daljši koč čas za prevoz. Potniki razumejo prestopanje kot prekinitev premika. Še več, če upoštevamo hojo do postaje, potem vsaka vožnja z javnim prevozom vključuje prestopanje. Velika večina potnikov se premika ''skozi'' postaje in kvaliteta postaj je velikokrat ključna pri odločanju za javni prevoz Enotna tarifa in enotna vozovnica Velikokrat je za en premik (npr. izlet) treba kupiti več vozovnic in to ima za potnike zastrašujoč učinek. Po eno strani obstaja nevarnost čakanja v vrstah, po drugi strani pa se potniki tako veliko bolj zavedajo stroškov prevoza in dobijo občutek da je javni prevoz dražji kot prevoz z osebnim avtomobilom. Javni transport mora imeti enotno tarifo, ne pa da različni prevozniki določajo svoje cene. Poleg tega more omogočati nakup vseh potrebnih vozovnic na enem mestu in še več, za potnike je zelo spodbudno, da lahko z eno vozovnico uporabijo več različnih prevoznih sredstev Vse informacije na enem mestu Pogosto je več možnosti, da gremo od točke A do točke B z javnim transportom in vsaka izmed teh možnosti vključuje različne prevoznike in prevozna sredstva. Kadar potniki iščejo informacije za kombiniran prevoz, morajo pogosto pogledati več različnih virov informacij. Ker je skoraj nemogoče primerjati različne možnosti, je zelo težko izbrati najboljšo. Ljudje bi morali biti informirani o tem, kako uporabljati javni prevoz, kako brati vozne rede in nenazadnje, kje najti ustrezne informacije. Informacije so ključen del vsakega javnega prevoza. Informacije o javnem prevozu bi morale biti jasne in razumljive. Dostopne morajo biti hitro in na vseh točkah omrežja. Danes smo priča tehnologijam, ki omogočajo realne informacije na avtobusnih postajah, tako da potniki točno vedo, koliko časa bodo čakali Pasovi za avtobuse in težka vozila Rezervacija pasov za avtobuse in težka vozila ima dvojni učinek. Po eni strani izboljšuje čas potovanja javnega transporta in ga tako dela bolj konkurenčnega, po drugi strani ima psihološki učinek na uporabnike zasebnih avtomobilov, ki vidijo tekoč sistem javnega prevoza iz prometnih zastojev in so zato bolj pripravljeni preiti na javni prevoz. Rezervacija pasov za avtobuse je širša 70

76 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost strukturna sprememba v mestu, ki jo treba vključiti v prostorski načrt. Primer dobre prakse Ukrepi za okrepitev javnega prevoza v Madridu, Bogoti, Dublinu in Bruslju: Razširitev omrežja metroja (+10 km/leto). Reorganizacija avtobusnega omrežja in uvedba pasov za avtobuse. Izboljšava postaj. Enotna vozovnica za javni prevoz. Rezultati: +60% uporabe javnega transporta. Uvedba hitrega medmestnega avtobusa (41 km v 2002, 388 km v 2015). Reorganizacija avtobusnega omrežja in uvedba pasov za avtobuse. Omejitev avtomobilskega prometa. Rezultati: -32% potovalnega časa, -40% onesnaženega zraka in -93% nesreč. Uvedba 100 km avtobusnih pasov. Uvedba sistema Parkiraj in se pelji z javnim prevozom. Rezultati: hitrost avtobusa 30 do 50% višja od hitrosti avtomobila, +30% uporaba avtobusa (+38% v prometnih konicah) in 65% novih strank v sistemu Parkiraj in se pelji z javnim prevozom. Večje zmogljivosti javnega prevoza (več vozil). Izboljšana kakovost (novi avtobusi, večja pogostnost, nočne storitve). Nova politika cen prevoza. Rezultati: + 50% povečanje uporabe javnega prevoza med 1999 in 2004 Projekt Competence: 71

77 Promocija kolesarjenja IUSES Energetska učinkovitost v industriji Kolesarjenje ima glavno vlogo v vsakem mestnem načrtu trajnostnega prevoza. Pomaga zmanjševati prenatrpanost in lokalno onesnaženje zraka, kot tudi emisije, ki povzročajo podnebne spremembe. 23% avtomobilskih voženj je krajših od treh kilometrov, kar je razdalja, ki bi jo lahko enostavno prekolesarili v manj kot petnajstih minutah. Prednosti kolesarjenja: prihranek energije izboljšano okolje (ni onesnaževanja, ni hrupa) ohranja se dragocene mestne površine manj stroškov dobro za zdravje in splošno telesno počutje prijetna vožnja manj časovnih izgub pri vožnji, morda je skupna hitrost iz točke A do B celo višja. Ovire za kolesarjenje: v praksi se redkokje upošteva prepoved parkiranja na kolesarskih stezah pomanjkanje kolesarskih objektov in nenadne prekinitve kolesarskih stez prometna pravila za kolesarje so pogosto nejasna kolesarji se enkrat štejejo kot avtomobili, drugič kot pešci pristojni mestni sveti in policija velikokrat pokažejo premalo razumevanja za težave, s katerimi se pri vožnjo po mestu srečujejo kolesarji Kolesarske steze Prvi ukrep je izgradnja kolesarskih stez ob prometnih cestah. Kolesarske steze bi morale biti povezane v omrežje, ki bi povezovalo center mesta z obrobjem. Tako bi se veliko ljudi lahko na delo vozilo s kolesom namesto z avtomobilom. Primer dobre prakse Aalborg (Danska) je mesto z urejenimi kolesarskimi stezami, ki povezujejo center in obrobje mesta. V načrtu je gradnja»kolesarske avtoceste«, ki bo povezovala univerzo in center mesta. Pričakujejo, da bodo tako izboljšali potovalni čas in varnost kolesarjev. Cilj, ki so si ga zastavili, je povečati kolesarjenje za 5%. 72

78 Izposoja koles IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Veliko je ljudi, ki bi radi kolesarili, a kolesa ne morejo imeti, saj doma nimajo prostora zanj. Rešitev je v izposoji koles. Število delujočih sem za izposojo koles narašča. Posledično je uporaba koles v evropskih mestih je vse večja Park Primer dobre prakse Nekatere, tako kot npr. Velib v Parizu, so financiranje preko subvencij iz dohodkov od oglaševanja na javnih mestih. Druge, npr. Bicing v Barceloni, so neposredno javno financirane. Splošno gledano imajo mestni sveti ali zasebna podjetja v lasti večje število koles, ki jih posojajo državljanom ter jim omogočajo prijetno vožnjo. Za uporabnike je to velika prednost, saj jim kolesa ni treba kupiti in vzdrževati. Poleg tega ga lahko parkirajo v mestu (na temu namenjenem parkirišču) ne da bi bili v skrbeh, da jim ga bo kdo ukradel. Vse kar mora uporabnik storiti je plačilo letne članarine in seveda varna vožnja, da se kolo kakorkoli ne poškoduje. Res pa je, da financiranje shem za izposojo koles iz oglaševanja velikokrat ni najboljša rešitev, saj spodbuja nameščanje vedno novih jumbo plakatov, ki kazijo podobo mest Parkiriščaa za kolesa Velika ovira za kolesarjenje je pomanjkanje varnih parkirišč za kolesa. Le kdo si upa svoje kolo prikleniti na ulično svetilko ali ga pustiti na avtobusni postaji. Verjetnost, da bi nam ga ukradli ali poškodovali je prevelika, še posebno če imamo dobro kolo. Zahteve po varnih parkiriščih so vse večje. Primer dobre prakse V Zaragozi (Španija) imajo dve brezplačni podzemni parkirišči za kolesa. Parkirišči sta vodeni avtomatsko in inteligentno. Avtomatski sistem sprejme kolo in ga na zahtevo uporabnika vrne nazaj na ulico. 73

79 Načrtovanje vožnje IUSES Energetska učinkovitost v industriji Vedno več avtomobilov ima vgrajene sistem za načrtovanje poti (GPS). Na spletu je veliko modelov, s katerimi lahko vozniki avtomobilov in uporabniki javnega prevoza simulirajo svojo pot in pri tem izbirajo različna prevozna sredstva. Takšni sistemi so izdelani tudi za kolesarje, vendar zaenkrat še ne dajejo informacij o tem, katera od možnih poti je najvarnejša. Razvoj teh spletnih modelov gre v tej smeri. Primer dobre prakse Mesto Gent (Belgija) razvija svoj model kolesarjenja. Sistem za načrtovanje kolesarjenja po mestu ni več ustrezen, saj kolesarje seznanja le z najhitrejšimi potmi. Prilagodili ga bodo tako, da bo razvidno tudi, katere poti so najvarnejše. Cilj ukrepa je povečati število koles za 5% in zmanjšati število nesreč za 40% (primer mesta Gent je bilo kot primer dobre prakse izbran pri evropski iniciativi CIVITAS) Promocija hoje Hoja je najbolj naravni način premikanja in ima najmanjši vpliv na okolje. Hoja ne zahteva nobene posebne opreme, ne proizvaja dodatnega onesnaževanja, edino gorivo, ki ga potrebujete, je zdrav obrok. Poleg tega je hoja tudi varen način premikanja. Hojo bi morali spodbujati od otroštva, tako da bi se otroci zavedali okolja in bi se ga navadili. Ena od možnih aktivnosti za spodbujanje hoje med otroci je t. i. korakajoč avtobus. Izvajajo jo lahko starši, učitelji, prostovoljci. Osnovna ideja je, da skupina otrok vsak dan hodi do šole skupaj z odraslimi spremljevalci, ki poskrbijo za varnost. Korakajoči avtobus je priložnost za svež zrak, telovadbo in klepet s prijatelji. Več otrok se priključi, manj je vozil pred šolski vhodom, kar je dobro za varnost in okolje. V osnovi sta dve vrsti korakajočega avtobusa. Prva je ta, da nekaj staršev pospremi svoje otroke peš do šole. Med hojo se jim priključujejo drugi starši in otroci. To je lažja varianta, saj potrebujete le manjšo skupino staršev, ki se je te aktivnosti pripravljena 74

80 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost lotiti. Ideja bo verjetno všeč tudi drugim in korakajoči avtobus bo vsak dan bolj ''poln''. Druga možnost je, da vodenje korakajočega avtobusa prevzame prostovoljec in spremlja otroke do šole. Vzpostavitev takšnega sistema traja malo dlje, saj morajo biti prostovoljci ustrezno usposobljeni, potrebna pa je tudi policijska kontrola. Za otroke, ki živijo predaleč od šole, da bi do nje pešačili, se lahko dogovorimo tako, da starši parkirajo na določenem kraju kjer se ustavi tudi korakajoči avtobus. Tako bodo tudi otroci, ki stanujejo dlje od šole, lahko prehodili del poti. Več o korakajočem avtobusu: Vaja: Ovire pri hoji in kolesarjenju V spodnji tabeli 4.1 (nastala v okviru projekta ASTUTE-Razvoj trajnostnega transporta v mestnih območjih za promocijo energetske učinkovitosti) so naštete glavne ovire, ki prebivalcem evropskih mest preprečujejo hojo in kolesarjenje. Preglejte seznam in ugotovite, katere ovire so prisotne v okolju, kjer živite. Ocenite njihovo stopnjo, tako da jih ocenite (velika, srednja, majhna ovira Če naletite še na kakšno oviro, lahko seznam razširite. Izpolnjen seznam lahko skupaj s pobudo za odstranjevanje teh ovir pošljete pristojnim organom. Na spletni strani projekta ASTUTE ( je zbirka video, za vsako od zgoraj našteti ovir en video. Ovire pri kolesarjenju 1 Varnost Stopnja ovire (velika srednja - majhna) Nevarne poti za pešce/kolesarje Pomanjkanje pravil za kolesarjenje Nevarnost kraje ali škode na kolesu 2 Nezadostne informacije Pomanjkanje informacij o tem, kako priti do nekega kraja na varen način Pomanjkanje informacij o poteh za pešce/kolesarje Pomanjkanje oznak o poteh za pešce/kolesarje Neučinkovitost promocijskih kampanj Pomanjkanje informacij o objektih za pešce in kolesarje Podjetjem in državljanom manjkajo veščine za promocijo hoje in kolesarjenja Nezadostna komunikacija med občinami in občani. 3 Neprimerno mestno okolje in načrt Pomanjkanje dostopnosti mestnih predelov za hojo in kolesarjenje Nizka stopnja pomembnosti stez za pešce v mestnih središčih Neprivlačnost in nizka kvaliteta mestnega okolja za hojo in kolesarjenje Podnebne in topografske ovire 75

81 4 Pomanjkanje infrastrukture in podpore Pomanjkanje povezanosti obstoječih omrežij IUSES Energetska učinkovitost v industriji Neprimerni objekti ali pomanjkanje objektov za parkiranje v mestu (manj možnosti za modalnost) Neprimerna dostopnost javnega transporta Pomanjkanje kolesarskih stez Pomanjkanje objektov za uporabo kolesa (izposoja, shranjevanje, popravila) Pomanjkanje vzdrževanja objektov 5 Slaba javna podoba in pomanjkanje ozaveščanja Pomanjkanje javnega interesa Javni pristop k hoji in kolesarjenju Nizka privlačnost kolesarjenja za daljše poti (npr. za ljudi, ki se vsakodnevno vozijo v šolo/službo) Kulturne ovire za kolesarjenje 6 Dostopnost in zdravstveni problemi Nizka stopnja okoljske in zdravstvene ozaveščenosti med državljani Državljanom in organizacijam manjka moči za uveljavljanje svojih interesov Izključevanje ljudi, imajo težave z mobilnostjo: starejši in ljudje, ki živijo v težko dostopnih in oddaljenih krajih Nizka stopnja vitalnosti med državljani 7 Pomanjkanje podpore javnega sektorja Prometna politika daje prednost zasebnim avtomobilom/javnemu transportu Pomanjkanje usklajevanje med pristojnimi oddelki mest in občin ter nevladnimi organizacijami, ki si prizadevajo za promocijo hoje in kolesarjenja Marketinške kampanje se premalo ceni Pomanjkanje enotnega načrtovanja kolesarjenja in hoje Pomanjkanje politične podpore projektom 8 Pomanjkanje podpore zasebnega sektorja Pomanjkanje finančnih spodbud za razvoj načrtov prevoza na delovno mesto/v šolo Pomanjkanje veščin za izvajanje akcij za trajnostni transport Neobčutljivost podjetij za želje zaposlenih glede prevoza Neprimerni viri in neznanje delodajalcev glede izvajanja načrta prevoza na delovno mesto Neprimerna infrastruktura za pešce in kolesarje na delovnih mestih (parkirišče za kolesa, prhe, garderobe) Neprimerne spodbude delodajalcev za hoji/kolesarjenja do delovnega mesta 9 Prometni zamaški in onesnaževanje zraka Neuravnotežena uporaba vozil javnega transporta Nivo avtomobilskega prometa in onesnaženosti zraka Zmanjšana dostopnost mesta zaradi prometnih zamaškov 10 Pomanjkanje znanja in usposobljenosti Ljudem manjka znanje kolesarjenja in vzdrževanja kolesa Otroci niso dovolj usposobljeni za varno vožnjo 76

82 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Zelene povezave do šol Povezave do šol je del projekta Sustrans (skupna pobuda Velike Britanije za trajnostni transport katerega primarni cilj je vzpostaviti steze za pešce in kolesarje med stanovanjskimi naselji in šolami ter tako ustvariti varno in privlačno okolje, kjer bi starši z zaupanjem dovolili otrokom, da gredo v šolo peš ali s kolesom. Projekt, ki je financiran s strani britanskega Oddelka za transport»sustrans' povezave do šole«, se je pričel v oktobru 2004, večina aktivnosti pa se je zaključila med pomladjo in jesenjo V okviru projekta se je ustvarilo 147 povezav več kot 300-ih šol in se tako učencem omogočilo, da hodijo ali kolesarijo do šole. Povezave so različnih oblik, od kolesarskih stez do prehodov za pešce, vse pa zagotavljajo varne poti, ki jih mladi potrebujejo, da pridejo do šole peš ali s kolesom. Kdor načrtuje, pametno potuje (TravelSmart) TravelSmart je pobuda avstralske viktorijanske vlade, ki želi zmanjšati odvisnost svojih prebivalcev od avtomobilov in jih spodbuditi k izbiri alternativnih prevoznih sredstev (hoja, kolesarjenje, javni transport). TravelSmart je spletni portal na katerem lahko vsakdo načrtuje svoje prevoze. Uporabijo ga lahko šole, univerze, podjetja in drug ter načrtujejo okolju prijazno pot v šolo, na univerzo, na delovno mesto. Gre za to, da uporabnik lažje prepozna različne možnosti za svojo pot in med njimi izbere najboljšo. TravelSmart je v rabi že od leta 2002 in je pomembno prispeval k spreminjanju vedenja prebivalcev v smeri trajnostnega prevoza. Uporabilo ga je že okoli 100 šol in 110 podjetij. TravelSmart uporabljajo v različnih ozaveščevlnih projektih, v katere je vključenih gospodinjstev in prebivalcev. Načrtovanje prevozov vedno bolj uporabljajo tudi v drugih Avstralskih mestih ter v Veliki Britaniji in na Novi Zelandiji. Spletna stran: 77

83 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Četrt brez avtomobilov: Ekološki model četrti Vauban (Freiburg, Nemčija) Projekt Četrt brez avtomobilov je v občini Freiburg, ki šteje okoli prebivalcev, potekal od leta 1998 do leta 2007 in sicer v mestni četrti Vauban, ki se razteza na območju 42 ha in ima okoli prebivalcev. Gre za primer večjega projekta z integriranim pristopom, vključno z ekološkimi rešitvami za najbolj relevantne sektorje (kombiniranje prevoznih sredstev, energija, socialni vidiki itd.). Pomemben del projekta je tudi sodelovanje. Prebivalci so se povezali v poseben občinski svet, imenovan Forum Vauban. Mestna četrt Vauban se je pri projektu odlično odrezala. Veliko družin sedaj živi brez avtomobila in uporablja storitev za delitev avta. Avtomobile uporabljajo le za okoli 10% voženj, medtem ko je delež voženj s kolesom 50%. Več informacij: Povezovanje kolesarjenja in javnega prevoza: Informacijska kampanja (Malmo, Švedska) V Malmu so med 2006 in 2008 izvajali paket ukrepov za promocijo čistejše mobilnosti. Cilji so bili: Najti nove rešitve za izboljšanje varnosti in udobja na križiščih. Izboljšati varnost in udobnost na dveh izbranih kolesarskih stezah. Izdelati 3D predstavitev dobro zavarovanega parkirišča za kolesa. Izdelati inspiracijski priročnik za mestne občine, ki želijo znotraj večjih središč javnega prevoza (glavne avtobusne in železniške postaje) odpreti parkirišče za kolesa. Status izvajanja: Leta 2006 so po mestu namestili 26 radarskih detektorjev za kolesa. V letu 2007 so jih prilagodili. Izdelali so koncept kolesarskih stez visokega standarda. V maju 2007 so izvedli veliko kolesarsko informacijsko kampanjo, ki je dosegla 50% prebivalcev mesta (okoli ljudi). Raziskava kaže, da je zaradi kampanje preko ljudi spremenilo svoje potovalne navade. 78

84 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Konec leta 2008 so predstavili priročnik za kolesa in 3D predstavitev dobro zavarovanega parkirišča za kolesa. Primeri dobrih praks: Odstranjevanje ovir za hojo in kolesarjenje: Razširitev infrastrukture za hojo in kolesarjenje (San Sebastjan, Španija) V San Sebastjanu se izvajajo številni ukrepi, katerih skupni cilj je odstranjevanje ovir za hojo in kolesarjenje, npr. vzpostavljanje kolesarskih omrežij in parkirišč za kolesa. Do aprila 2009 je bilo narejenih pet dodatnih kilometrov stez, namenjenim pešcem in kolesarjem. Do leta 2010 bo dokončanih še šest kilometrov, zadnji štirje kilometri pa so v načrtu za leto Pred kratkim je bila odprta nova peš cona Paseo Riberas de Loiola (poleg reke Urume), dolga 1,225 metra. Mesto bo objavilo javni razpis za operaterja parkirišča za kolesa. Ta bo odgovoren tudi za zagotavljanje dodatnih storitev in zbiranje podatkov o številu uporabnikov. Novo podzemno parkirišče za kolesa na železniški postaji in blizu nove postaje za medkrajevne avtobuse bo začelo delovati v letu Poleti 2010 bo objavljen program finančnih spodbud za lastnike stanovanjskih zgradb, ki so pripravljeni obnoviti svojo stavbo in bo v stanovanjskih soseskah tudi ustrezno promoviran. 79

85 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Pojdi kamor želiš, kadar želiš, brez dima ali hrupa: Izposoja koles in kolesarske steze (Zaragoza, Španija) Nov javni prevozni sistem v Zaragozi se imenuje Bizi. Nastal je leta 2008 na pobudo mestnega sveta in je v fazi izvajanja. Bizi je javna storitev, ki kombinira najem kolesa za nizko ceno z več parkirnimi postajami po mestu. V prvem letu je bilo v sistem vključenih 700 koles in 70 parkirnih mest. Prebivalce Zaragoze, pa tudi tujci, se vključijo tako da: Preko interneta naročijo potovalno kartico, na katero vplačajo letno članarino. Iz katerekoli postaje Bizi vzamejo kolo. Kolo uporabijo za svoje opravke in ga vrnejo na katerokoli drugo postajo. Obenem v mestu nastajajo nove kolesarske steze, ki zagotavljajo medsebojno povezavo med ključnimi točkami mesta: reka Ebro, avtobusna postaja, zgodovinski center. Razvoj kolesarskih poti, ki bi povezale vse mestne četrti napreduje. Primeri dobrih praks v Sloveniji Brezplačen prevoz z avtobusom v Novi Gorici Občini Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba sta v aprilu leta 2006 začeli na svojem območju uvajati politiko brezplačnega mestnega avtobusnega prometa. S financiranjem takšne politike sta občini želeli urediti promet v mestu in prispevati k bolj zdravemu okolju. Ukrep je namenjen občanom, ki se vsak dan vozijo na delo ali v šolo. Subvencioniranje primestnega potniškega prometa v Kopru Od jeseni 2004 stane vozovnica za primestne avtobusne linije v občini manj kot en evro za eno relacijo in manj kot 10 evrov za en mesec. Gre za enotno vozovnico, ki jo lahko po tej ceni nabavijo tako zaposleni, kot tudi upokojenci in šolarji. Takšno vozovnico lahko šolarji nakupijo tudi med počitnicami. Biodizel kot pogonsko gorivo za dva mestna avtobusa v Ljubljani Javno podjetje Ljubljanski potniški promet se je vključilo v projekt CIVITAS II MOBILIS, ki je sofinanciran s strani Evropske komisije. Namen projekta je uvajanje trajnostne prometne politike v lokalnih skupnostih. Dva starejša avtobusa, ki sta prelepljena z motivom oljne ogrščice, za pogonsko sredstvo uporabljata 20 odstotno mešanico biodizla. 80

86 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Vpeljevanje hibridnih vozil v vozni park v Ljubljani Podjetje»Rumeni taxi«uporablja tri Toyotina hibridna vozila. Prav tako je Toyotin hibrid vključen v vozni park Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. Pobude, ki jih je sofinancirala Evropska unija: Čistejši in boljši prevoz v mestih: Spletni portal o orbanem transportu in mobilnosti: Projekt Competence: Projekt ASTUTE: Vodilna ustanova za trajnostni transport v Veliki Britaniji: Literatura za primere dobrih praks na področju trajnostnega transporta v Sloveniji: Burja, Alenka (2007) Imate moč. Pokažite še modrost. Ljubljana : Ministrstvo RS za okolje in prostor. 81

87 4.2 Nasveti za trajnostno vožnjo IUSES Energetska učinkovitost v industriji V tem poglavju se bomo naučili: kako zmanjšati porabo goriva pri vožnji z avtomobilom. Kot smo videli v prejšnjih poglavjih, je najboljši način, kako prihraniti gorivo in zmanjšati okolju škodljive izpuste ta, da sploh ne vozimo avtomobila. Hoja in kolesarjenje sta načina transporta z ničelnimi izpusti, javni transport pa je veliko manj škodljiv za okolje kot vožnja z avtomobilom. Če resnično nimaš druge možnosti, kot da sedeš za volan, lahko narediš vsaj to, da voziš na okolju bolj prijazen način in obenem zmanjšaš porabo goriva (in denarja zanj). Kot smo videli v poglavju 2 in 3, lahko znatne prihranke goriva dosežemo že z ustrezno izbiro avtomobila in goriva. Dodatni prihranki pa so možni s primernim načinom vožnje. Pri okolju prijazni vožnjo porabimo do 25% manj goriva kot pri agresivnem divjanju po cestah. Predvsem bi se morali izogibati krajšim vožnjam (manj kot 5 km), saj pri teh motor ne doseže najvišje obratovalne temperature, kar velja še posebej v mrzlem vremenu Pred vožnjo Skrbi za svoj avto Primerno vzdržuj motor, da bo vozilo učinkovito delovalo. Sledi urniku vzdrževanja izdelovalca avtomobila in daj svoj avto pregledati kadarkoli se pojavi kakšna nepravilnost. Redno preverjaj tlak v pnevmatikah (vsake dva tedna ali vsaj enkrat mesečno). Tlak moraš pregledati, ko so pnevmatike mrzle. Premalo napihnjena pnevmatika lahko poveča porabo za 3%, pa še hitreje se obrabi. V priročniku izdelovalca avtomobila je zapisan ustrezen tlak v pnevmatikah. Navedena sta dva tlaka: za vožnjo brez tovora in za vožnjo s popolnoma natovorjenim avtomobilom. Po navodilih izdelovalca menjaj olje in filtre. Izberi olje dobre kvalitete s takšno stopnjo viskoznosti kot jo priporoča izdelovalec Izogibaj se nepotrebnemu tovoru Stvari, ki jih na izletu ali potovanju ne potrebuješ, ne puščaj v prtljažniku. Teža je eden najpomembnejših dejavnikov pri porabi goriva. 50 kg dodatnega tovora bo vodilo do dodatnih 2% porabe goriva Imej v mislih aerodinamiko Za optimiziranje aerodinamičnega delovanja gredo v tovarni avtomobilov vsa vozila čez test v vetrovniku. Dodatni deli k osnovnemu vozilu, kot so škatle za streho, nosilci za smuči ali kolesa itd., bodo znatno povečali porabo goriva in sicer do 38 odstotkov (odvisno od hitrosti in oblike 82

88 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost prometa). Zato odstrani škatle za streho, nosilce za smuči ali kolesa, ko jih ne potrebuješ. Nosilec za smuči lahko v veliki meri zmanjša aerodinamiko, tako da se poraba opazno poveča. To velja še posebej pri večjih hitrostih. Pri hitrosti 120 km/h lahko povzroči vsaj 20% porast v porabi goriva (to je okoli 200 na leto) Načrtuj Pomembno je tudi načrtovanje poti. Vedno imej pri roki najnovejši cestni zemljevid in se izogni podaljševanju vožnje zaradi napačne izbire poti. Najkrajša pot ni vedno najboljša. Uporaba obvoznic je veliko boljša od prečkanja mest, saj semaforji, križišča in poti, ki jih uporabljajo pešci, pomenijo večkratno ustavljanje in ponovni zagon ter dodatno porabo goriva. Načrtuj tudi polnjenje goriva. Da se izogneš izhlapevanju, napolni tank v hladnejšem delu dneva in zamenjaj pokrovček za rezervoar, ko se obrabi Med vožnjo Vozi umirjeno in upočasni vožnjo Umirjeno pospeševanje in gladko zaviranje zmanjšujeta porabo goriva, medtem ko hitro pospeševanje in naglo zaviranje tratita gorivo in vodita k hitrejši obrabi nekaterih sestavnih delov (npr. zavor in pnevmatik). Vzdržuj varnostno razdaljo med vozili in predvidi prometne pogoje, da si s tem zagotoviš več časa za postopno zaviranje in pospeševanje. Bodi pozoren na semaforje, postaje, udrtine, pregibe in pešce. Vnaprej nežno upočasni in se izogni zaviranju v zadnji sekundi. Tako zmanjšaš tveganje za nesrečo. Ne vozi prehitro. Poraba goriva znatno narašča pri večji hitrosti. Na primer naraščanje hitrosti na avtocesti od 90 km/h na 120 km/h zviša porabo goriva za skoraj 20%. Vožnja z motorjem pri nizkih obratih znatno zmanjša tudi hrup, ki ga proizvaja vozilo: hrup motorja avta, ki vozi pri obratih na minuto je enak zvoku motorja 32 avtov, ki vozijo pri obratih na minuto. Slika 4.3: Poraba goriva v odvisnosti od hitrosti Ne povečuj števila obratov motorja Čeprav je hitro pospeševanje morda zabavno, povečanje obratov motorja vodi k znatnemu povečanju porabe goriva. 83

89 Uporabi pravo prestavo IUSES Energetska učinkovitost v industriji Ustrezna uporaba prestav lahko vodi do velikih prihrankov pri gorivu (do 15%). Takoj ko je mogoče, prestavi v višjo prestavo (2.500 obratov na minuto za vozila na bencin in obratov na minuto za vozila na diesel). Primer: Avto, ki vozi enakomerno pri 60 km/h v tretji prestavi, bo porabil do 25% več goriva kot v peti prestavi. Najbolj učinkovit način vožnje je enakomerna vožnja v najvišji možni prestavi z nizkimi obrati na minuto Klimatizacija Zmanjšaj ogrevanje in hlajenje na minimum. Avto, ki bi sicer porabil 1 liter, bo z vklopljeno klimatizacijo porabil na 13,3 litrov goriva. Pretirano gretje ali ohlajevanje avta ni le potrata goriva, ampak je tudi slabo za zdravje. Pri nižjih hitrostih lahko avto ohladiš tako, da imaš odprta okna. V večini primerov bo to dovolj. Če voziš hitreje od 80 km/h, imejte okna zaprta. Vožnja z odprtimi okni pri visoki hitrosti povečuje zračni upor vozila in porabo goriva. Avto parkiraj v pokritem prostoru ali v senci, da ga ohraniš pri zmerni temperaturi. Poleg ogrevanja in hlajenja se izogibaj nepremišljeni rabi drugih električnih naprav kot so sistemi HI- FI, polnilci za mobilne telefone itd Ne imej avta v prostem teku Prosti tek naredi 0 km na liter. Poraba goriva sodobnega motorja med prostim tekom je okoli 0,5 litrov na uro, odvisno od vrste motorja, medtem ko je za starejše avtomobile višja. Ne puščaj motorja prižganega, če ne voziš. Ko je vozilo prižgano, je vožnja najboljši način, da ga segreje. Tudi v hladnem zimskem dnevu sodobni motor, poln bencina, ne bo potreboval več kot 30 sekund prostega teka pred dejansko vožnjo. Ko prižgete sodoben motor, ne smete pritiskati na pedalo za plin. Sistem upravljanja z elektronskim motorjem omogoča pravilen start. Pritiskanje na pedalo za plin le»zmede«sistem, kar oteži zagon in poveča porabo goriva in izpušne emisije. Poleg tega se mora zagreti več kot le motor: kolesni ležaji, krmilo, blažilni in prenosni sistemi ter pnevmatike, to pa je mogoče le takrat, ko je vozilo v gibanju. Tipično vozilo potrebuje najmanj pet kilometrov vožnje, da segreje te dele. Med dolgim čakanjem pred železniško progo, pri raztovarjanju prtljažnika, med čakanjem na določeno osebo, naj bo motor ugasnjen. Če vozimo sodoben avto in pričakujemo postanek daljši od 20 sekund, je smiselno ugasniti motor, medtem ko je pri starejših avtomobilih (15 ali več let) motor smiselno ugasniti če se ustavimo za več kot 1 minuto Vožnja v klanec Ko voziš v klanec, uporabljaj najvišjo možno prestavo, četudi moraš pritiskati pedalo za plin. Pritisk na pedalo zmanjšaj tik pred vrhom. Pri vožnji navzdol izkoristi gonilno silo avtomobila in ne pritiskaj na pedalo za plin. Ne prestavlja vozila v prazni tek, saj je v strmih ali dolgih nagibih to zelo nevarno. Vedno upoštevajte omejitve hitrosti in pravila varnosti. 84

90 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Ovinkasta vožnja Vnaprej upočasni, tako da ti ne bo treba zavirati. Na ta način lahko uporabiš najvišjo možno prestavo. Uporaba polnega pospeška s kratkimi, ostrimi pritiski na zavore, nato pa visoki obrati za ponovno pospeševanje za ovinkom ne pomeni le potrate goriva, ampak tudi zmanjšano sposobnost oprijemanja cestišča. Silovita uporaba zavor povzroči prenos teže na osi, kar se lahko konča s slabim delovanjem in tako pogosto vodi do nesreče Izkoristi naprave v avtu Izkoristi naprave v avtu, če so dostopne, npr. merilnik obratov, sistem nadzora nad hitrostjo vozila in vgrajen računalnik. Merilnik obratov ti bo pomagal prestaviti v ustrezno prestavo. Vgrajen računalnik (ali starejši in manj zanesljiv ekonometer) ti lahko poda takojšnjo informacijo glede porabe goriva, tako boš lažje izboljšal svoj način vožnje. Sistem nadzora nad hitrostjo vozila ti olajša ohranjanje zmerne hitrosti, s čemer se lahko med drugim izogneš morebitnim denarnim kaznim za nedovoljeno pospeševanje Parkiranje Nikar ne vozi gor in dol po parkirišču v upanju, da najdeš boljši prostor. Zapelji po najkrajši poti do prostega mesta in pojdi od tam naprej peš. S kroženjem ne porabiš le več goriva, ampak tudi več časa. Vaja Isti avtomobil poskusi voziti ob istem času po isti poti najprej na svoj običajen način, nato pa tako, da upoštevaš vse nasvete o varčni vožnji in primerjaj porabo goriva. Spletne strani IEE projekt Ecodriving: Sposobnosti vožnje za življenje Ford: U.K. Direct.gov: Agencija za zaščito okolja ZDA: 85

91 4.3 Šolski načrt trajnostne mobilnosti IUSES Energetska učinkovitost v industriji V tem poglavju bomo spoznali: kaj je šolski načrt trajnostne mobilnosti kako ga vzpostaviti na šoli. Eden najboljših načinov za zmanjšanje vplivov na okolje je, da dijaki analizirajo svojo pot v šolo, saj je to njihov najpogostejši namen potovanja. Nekatere potovalne navade do šole in nazaj so zelo zaskrbljujoče. V mnogih delih Evrope se vse več dijakov v šolo vozi z avtom (bodisi jih peljejo starši ali pa se peljejo sami, če že imajo vozniški izpit). Slika 4.4: Pot v šolo (Vir: UK Department for Education and Skills Travelling to School: an action plan 2003 DfES Publications, UK) Slika 4.4 kaže, da je vožnja z avtomobilom v letih 1985 do 2011 še posebej narasla pri mlajših otrocih, kar bi je pričakovano, saj so starši vedno bolj zaskrbljeni glede varnosti svojih otrok, vendar pa uporaba avtomobilov narašča tudi pri starejših otrocih. Slika 4.4 obenem kaže padec hoje. Vaja Poiščite podobne podatke o poti v šolo za vašo državo. Najverjetneje so taki podatki na voljo na spletni strani pristojnega ministrstva. Poskušajte dobiti podatke za evropska povprečje in primerjajte svojo državo z drugimi. Čeprav je izbira poti v šolo stvar posamezne družine, lahko k izbiri okolju prijaznih načinov pripomore tudi šolska politika. Najboljši pristop je oblikovanje načrta za trajnostno mobilnost, ne le za dijake, ampak tudi za učitelje in drugo osebje. Šolski načrt je precej bolj učinkovit od individualnih načrtov in vodi v večje vedenjske spremembe. Dijaki imajo lahko ključno vlogo pri oblikovanju in izvajanju takšnega načrta. 86

92 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Šolski načrt trajnostne mobilnosti je sistematičen način izboljšanja mobilnostnih navad in dejanj dijakov, učiteljev in drugega osebja šole, ki: a) privede do zmanjšanje vplivov na okolje, b) pomeni zdravstvene koristi za vse udeležence in c) zmanjšuje prometno gnečo. V oblikovanje in izvajanje načrta morajo biti vključeni vsi akterji znotraj in zunaj šole: dijaki osebje uprava šole izobraževalni organi okoljske skupine starši lokalne oblasti izvajalci prometa krajani. Pri oblikovanju načrta bodo najverjetneje najbolj udeleženi dijaki in učitelji, a le-te naj se posvetujejo tudi z drugimi akterji (posebej starši), saj je njihova podpora ključna za uspešno izvajanje načrta. Kot kaže lika 4.5 ima šolski načrt trajnostne mobilnosti štiri faze: načrtovanje izvajanje vrednotenje ukrepi za izboljšave Načrt trajnostne mobilnost je podoben načrtu upravljanja z energijo, ki je opisan v 4. poglavju priročnika Energetska učinkovitost v industriji. NAČRTOVANJE UKREPANJE IZVAJANJE VREDNOTENJ 87

93 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Vaja: Ali v vaši državi obstajajo šolski okoljski programi? Poizvedite, ali obstaja kakšna organizacija, ki pomaga šolam izboljšati to, kar počnejo. Stopite v kontakt z njo in pridobite ustrezne informacije za načrtovanje trajnostne mobilnosti na vaši šoli. Šolski načrt trajnostne mobilnosti ima številne koristi za šolo, dijake, starše in lokalno skupnost. Okoljske koristi: Manj avtomobilov, manj onesnaženja. Manj izpustov, manj emisij. Boljša okoljska ozaveščenost dijakov in staršev. Koristi za zdravje: Dijaki se več gibajo in so bolj zdravi. Starši so manj pod stresom. Manj je možnosti, da obtičijo v prometnem zastoju, iščejo parkirno mesto ipd. Manj prometa, boljši zrak. Manj možnosti za prometne nesreče v bližini šole. Finančne koristi: Manj stroškov za avtomobile in gorivo. Manj izgubljenega časa v prometu (čas je denar). Lokalne koristi: Manj prometnih zastojev v okolici šole. Manj težav za krajane, ki se gibajo v okolici šole. Faza 1: Oblikovanje načrta NAČRTOVANJE UKREPANJE IZVAJANJE VREDNOTENJE Sestava ekipe Prvi korak je oblikovanje dobre ekipe, ki bo izvajala načrt. Ta naj za začetek vključuje dijake in učitelje, kasneje pa se ji lahko pridružijo še drugi akterji. Najbolje je, da so v ekipi dijaki 88

94 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost različnih starosti, vsekakor pa morajo biti prisotni dijaki zadnjega letnika. Oblikovanje politike Naslednji korak je, da se šolska politika zaveže k izboljšanju mobilnosti šolskega osebja in dijakov in zmanjša njihov vpliv na okolje. To je lahko preprost 1-2 stranski dokument, v katerem je zapisano: osebna izkaznica šole zaveza za odpravljanje okolju škodljivih navad dijakov, učiteljev, šole namera izvajati načrt trajnostne mobilnosti Politiko bi morali natisniti na papir z glavo šole, jo uokviriti in obesiti na vidno mesto. Podpisati bi jo morali ravnatelj šole in vrhovni šolski svet, saj bi s tem pokazali zavezanost vodstva na šoli za ukrepanje. O novi politiki šole bi morali biti obveščeni vsi dijaki in učitelji. Raziskava Naslednji korak je ugotoviti kakšne so mobilnostne navade dijakov. V nadaljevanju je opisano, koko lahko izpeljemo takšno raziskavo in na podlagi rezultatov določimo ukrepe za izboljšave. Raziskava mobilnostih navad dijakov Korak 1: Sestavite vprašalnik, katerega namen bo raziskati na kakšen način potujejo dijaki v šolo in nazaj. Vprašalnik naj ima 10 do 20 vprašanj kot so: Koliko si star? Kako daleč od šole živiš? V katerem območju mesta/kraja živiš? Kako greš v šolo (hoja, kolo, avtobus, vlak, avto itd.) Če se voziš z avtom, s kakšnim avtom? Ali si v avtu le ti in tvoji starši ali so poleg še drugi dijaki ali otroci iz bližnje osnovne šole, vrtca? Kako dolgo traja pot? Ali obstajajo še drugi načini za tvojo pot v šolo? Ali si že kdaj šel v šolo peš ali s kolesom? Ali bi bil to pripravljen še kdaj storiti? Sam? S prijatelji? Kaj je glavni razlog, da se v šolo večkrat ne odpraviš peš? Kako bi se to lahko spremenilo? Kaj je glavni razlog, da se v šolo ne odpraviš s kolesom? Kako bi se to lahko spremenilo? Kaj je glavni razlog, da ne uporabljaš avtobusa? Kako bi se to lahko spremenilo? Najbolje bi bilo, da bi vsi dijaki na šoli izpolnili vprašalnik. Tako boste dobili najbolj jasno sliko o tem, kakšne navade imajo. Iz pridobljenih podatkov lahko izračunate izpuste vseh dijakov na šoli za določeno obdobje (npr. eno let). Kako bi to lahko storili? Namig: Preglejte preostanek priročnika in našli boste način. Oceniti je treba, kolikšne izpuste ima en avto, s katerim se v šolo vozijo dijaki, ter koliko je 89

95 IUSES Energetska učinkovitost v industriji takšnih avtomobilov. Enako velja za avtobuse. Ocenite prevožene kilometre ter jih pomnožite s količino izpustov na kilometer in število avtobusov, ki so v rabi. Rezultat bo zelo verjetno višji, kot si mislite. Nadaljujete lahko tako, da poizveste, koliko dijakov živi in se vsak dan vozi v šoli v vašem kraju, in izračunate skupni CO 2 odtis. Korak 2: Analiza vprašalnika Kolikšen delež učencev hodi / kolesari / gre z avtobusom / se vozi s starši /se vozijo sami / itd.? So ti deleži podobni nacionalnim statistikam? Če so drugačni, zakaj? Pridobite večje število bucik z rdečimi, modrimi in zelenimi glavami. Za vsakega dijaka z buciko ustrezne barve (rdeča = avto, modra = avtobus, zelena = hoja ali kolo) za vsakega dijaka na zemljevidu označite mesto njegovega doma. Opazite kakšen vzorec, zakonitost? Osredotočite se na rdeče bucike, torej na dijake, ki se v šolo vozijo z avtom. Na zemljevid narišite pot, po kateri gredo vsak dan v šolo. Opazite kakšen vzorec, zakonitost? Korak 3: Iskanje možnosti za izboljšanje mobilnostnih navad dijakov Sestavite seznam najboljših možnosti, ki jih prakticirajo nekateri dijaki. Bi jim lahko sledili tudi drugi dijaki? Kaj bi bilo za to potrebno? Ali obstajajo varni in dobri alternativni načini za pot v šolo? Naštejte jih. Navedite, kaj bi še bilo treba postoriti. Potrebujejo dijaki boljšo opremo za kolesa? Bi pomagalo več javnega transporta? Nekatere stvari lahko postorite sami, za druge boste potrebovali pomoč. Kako lahko poskrbite za to? Korak 4: Sestavite seznam priporočil Sestavite seznam stvari, ki bi jih lahko naredili, da bi izboljšali trenutno situacijo. Zastavite si cilje in razdelite odgovornosti (kdo bo kaj počel in kdaj?). Pričnite s petimi ali šestimi cilji za prvo leto in sestavite seznam aktivnosti za njihovo doseganje. Poskusite delati na teh ciljih tekom prvega leta, ne da bi bili preveč ambiciozni. 90

96 IUSES Ttrajnostni transport & mobilnost Cilj 4: Povečati delitev avtomobila za 25% Dejanje Kdo Kdaj Finance/viri Rezultat Natisniti letake za vse dijake, ki se vozijo sami. Sestaviti seznam vseh dijakov, ki živijo na istem območju in potujejo z avtom in ga objaviti na oglasni deski. Pogovoriti se s starši o možnostih delitve avtomobila na roditeljskih sestankih. Zagotovite dostop blizu šole za vse, ki avto delijo. Vsem ostalim avtomobilom vožnja do šole ni dovoljena (razen seveda v izjemnih primerih). Na šolski spletni strani objavite dobre načine poti do šole (na seznamu naj bo tudi delitev avtomobila). Poseben dostop do linij za avtobuse za tiste, ki si delijo avto. Ekipa za transport in tajništvo šole Razredni učitelj in ekipa za avtomobile Učitelji Ravnatelj in hišnik. Ekipa za transport in upravljavec spletne strani. Ravnatelj in pristojna služba lokalne oblasti Oktober 09 Papir, toner Vse dijake in starše smo obvestili o možnosti delitve avtomobila. November 09 December 09 Januar 10 / Od oktobra 09 naprej November 09 / Dijaki vedo, s kom bi lahko delili avto. / Starši so osebno obveščeni o možnostih delitve avtomobila. Dodatna spodbuda za delitev avtomobila. / Dodatna spodbuda za delitev avtomobila. / Dodatna spodbuda za delitev avtomobila. Tabela 4.2: Seznam aktivnosti za dosego določenega cilja načrta trajnostne mobilnosti. Faza 2: Izvajanje načrta Načrt izvajanja bi moral vsebovati različne načine transporta, med katerimi bi morale biti vsaj tri glavne možnosti z izboljšane mobilnostnih navad dijakov vaše šole. NAČRTOVANJE UKREPANJE IZVAJANJE VREDNOTENJE 91

97 IUSES Energetska učinkovitost v industriji Šolsko tekmovanje s kolesi Državna šola Claire-vivre v Evere organizira šolsko tekmovanje s kolesi. Clairvivre je državna šola s približno 880 učenci, starimi med tri in dvanajst let ter ima šestintrideset razredov. Šolsko tekmovanje s kolesi poteka že sedmo leto in vključuje preko sedemdeset otrok in staršev. Nastalo je na pobudo združenja staršev in je že od začetka v celoti organizirano in vodeno s strani staršev prostovoljcev. V prvem letu je šola našla zadostno število staršev, ki so pripravili načrt tekmovalne poti. Od približno štiridesetih prošenj je šola uspela ugoditi dvanajstim otrokom s to eno samo potjo. Od leta 2001 je pisarna podžupana, ki je odgovorna za mobilnost v Evere-u, najemala in plačevala štiri usposobljene spremljevalce in jim nudila opremo. Ti nadzorniki so nadzirali deset povratnih izletov, ki so potekali po dveh različnih poteh. V letu 2002 je pobudo podprla bruseljska občinska uprava, tako da je vsakemu otroku, ki je bil prijavljen v shemo, dala svetlikajočo se majico in varnostno čelado. V letu 2003 je k projektu prispeval tudi Borough of Schaerbeek in sicer tako, da je projektu dodeli pet spremljevalcev, tako da so lahko odprli še tri nove poti. Leta 2004 je Borough of Evere najel še dva nova spremljevalca. Med 2003 in 2007 je bilo mesto Evere nagrajeno z nazivom mesto»zlatega kolesa«na petih zaporednih dogodkih (za najboljšo politiko mestnega kolesarjenja) bruseljske občinske uprave. Vir: MIVB/INTERNET/ACTUS/STATIC/WEB_Article_1_ xml A. Hoja in kolesarjenje Kakšne so možnosti, da dijaki preidejo na hojo ali kolo? Kaj bi bilo treba storiti, da se to zgodi? Ali imajo dijaki kolesa? Ali je hoja v okolici vaše šole varna? Za osnovnošolce: Ali lahko organiziramo 'korakajoč avtobus' ali 'skupinsko kolesarjenje', kjer otroci hodijo ali kolesarijo v organizirani/nadzorovani skupini? Ali bi dijaki potrebovali usposabljanje za varno kolesarjenje? Kdo bi lahko izvedel usposabljanje? Ali so v okolici šole urejene kolesarske steze? Če jih ni, kaj bi bilo treba storiti, da se uredijo? B. Avtobus in vlak Kakšne so možnosti? Ali v vašem mestu vozijo avtobusi? Če ne, zakaj ne? Na katerih poteh, območjih vozijo? Koliko stane vozovnica? Kje je najbližja postaja za vlak do vaše šole? Kako daleč je treba pešačiti od tam? Razširite svoje ugotovitve med dijake, še posebej tiste, ki se vozijo z avtomobili, po poteh, kjer vozita avtobus ali vlak. 92