EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Size: px
Start display at page:

Download "EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O."

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Lea Mitrašinovič EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O. Diplomsko delo Maribor, september 2010

2 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa EKOLOŠKA MOTORNA VOZILAV PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O. Študent: Študijski program: Smer: Lea MITRAŠINOVIČ univerzitetni, Promet Železniški promet Mentor: Somentor: izr.prof.dr. Matjaž ŠRAML Robert KOLER univ.dipl.ekon. Maribor, september 2010

3 II

4 III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju Šramlu in somentorju Robertu Kolerju, uni.dipl.ekon. za strokovno vodenje in podporo pri izdelavi diplomskega dela.

5 IV EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJA D.O.O. Ključne besede: ekologija, poštni promet, ekološka vozila, energija, emisije UDK: : 629.1(043.2) Povzetek V diplomskem delu so na kratko predstavljena teoretična izhodišča poštnega prometa, ekologije, okolja, emisij, energijske omejitve pri delovanju voznega parka in omejitve pri zagotavljanju energije za delovanje voznega parka. Opisana je analiza obstoječega stanja voznega parka Pošte Slovenije ter predstavljena potrebna ponudba električnih vozil na trgu za namene dejavnosti pošt. Prav tako je opisana ponudba električnih vozil in polnilna infrastruktura, ki je primerna za poštne storitve. Predstavljena je zakonodaja na področju ekoloških motornih vozil in ocena vplivov na okolje. Opisani so načrti za prihodnost na področju ekoloških vozil in obnovljivih virov energije. V zadnjem delu diplomske naloge so predlagane dejavnosti pristojnih organov za izvajanje ekološko sprejemljive dejavnosti.

6 V ECOLOGICAL MOTOR VEHICLES AT SLOVENIAN POST ENTERPRISE Key words: ecology, postal traffic, electric vehicles, energy, emissions UDK: : 629.1(043.2) Abstract This work presents an overview of the theoretical foundations of postal traffic, ecology, environment, emissions and energy constraints on the operation of rolling stock and the restrictions on the provision of power for the vehicle fleet. Described exists analysis of existing condition of fleet of Post Slovenia company. In the present work is a necessary supply of electric vehicles on the market for the purpose of post activities. Described the supply of electric vehicles and infrastructure charging suitable for postal services. Legislation is presented in area of ecological motor vehicles. In short, it presented an environmental impact assessment. It describes the plans for the future on ecological vehicles and renewable energy sources. In final part of the paper present the proposed activities by competent authorities for the implementation of ecologically acceptable activities.

7 VI VSEBINA 1 UVOD PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE NAMEN IN CILJ RAZISKAVE UPORABLJENE METODE RAZISKAVE STRUKTURA NALOGE TEORETIČNA IZHODIŠČA POJEM LOGISTIKA IN TRANSPORT SPLOŠNE ZNAČILNOSTI POŠTNEGA PROMETA Pojem poštnega prometa Vrste poštnih storitev Infrastruktura poštnega prometa Suprastruktura poštnega prometa LOGISTIKA POŠTNEGA PROMETA POMEN EKOLOGIJE, OKOLJA IN EMISIJ Ekologija Okolje Emisija TEORETIČNE OMEJITVE PRI ZAGOTAVLJANJU ENERGIJE ZA DELOVANJE VOZNEGA PARKA Nafta Sintetična olja Kapljevita goriva Utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin (CNG) in bioplin TEORETIČNE ENERGIJSKE OMEJITVE PRI DELOVANJU VOZNEGA PARKA Petrol d.d

8 VII OMV d.o.o ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA POŠTE SLOVENIJE VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE OBSTOJEČA ELEKTRIČNA VOZILA Dostavno vozilo Piaggio Porter Kolo na električni pogon ZELENE TEHNOLOGIJE V TRANSPORTU POŠTE SLOVENIJE UPORABA IN PORABA ENERGIJE ELEKTRIČNIH VOZIL TEHNOLOGIJA POLNJENJA ELEKTRIČNIH VOZIL V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE 21 4 PONUDBA ELEKTRIČNIH VOZIL NA TRGU ZA NAMENE DEJAVNOSTI POŠT ELEKTRIČNA VOZILA Električno dostavno vozilo Ford Transit Connect Električno dostavno vozilo Renault Kangoo Express Z.E Električno vozilo Fiat Fiorino ELEKTRIČNA KOLESA Kalkhoff Pedelec Agattu XXL Center Električno mestno trikolo 250W EMK ELEKTRIČNI SKUTERJI Električni skuter 1500W ES Električni mini skuter Yamaha EC HIBRIDNA ELEKTRIČNA VOZILA (HEV) Hibridno električno dizel Mercedes-Benz Sprinter Hibridno električno kolo Eneloop Hibridno električno-bencinski skuter Eko ET POLNILNA INFRASTRUKTURA ELEKTRIČNIH VOZIL V SLOVENIJI RAZVOJ ELEKTRIČNIH VOZIL IN POLNILNE INFRASTRUKTURE Proizvodnja električnih vozil... 39

9 VIII Vključitev Elektro industrije v razvoj-proizvodnjo električnih vozil Zveza Renault-Nissan Električna vozila z gorivom Električna in hibridna vozila Polnjenje električnih vozil med vožnjo Brezžična polnilna postaja za vozila - Plugless Power ZAKONODAJA S PODROČJA EKOLOŠKIH MOTORNIH VOZIL KJOTSKI PROTOKOL ZAKONODAJA V EU Zelena knjiga K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo Smernice trajnostnega razvoja na področju onesnaževanja okolja Povečanje uporabe biogoriv Spodbujanje čistih vozil za cestni promet Energija za spreminjajoči svet Energy for a changing world Standardi EURO za cestni promet (ECE) STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE SMERNICE ZA POŠTNE UPRAVE OCENA VPLIVOV NA OKOLJE ANALIZA VOZNEGA PARKA POŠTE SLOVENIJE ( ) Analiza podatkov o porabi goriva Analiza in vrednotenje izmerjenih izpustov CO Analiza posledice zamenjave vozil na gorivo za EV EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV EMISIJE STRUPENIH SNOVI NAČRTI ZA PRIHODNOST NA PODROČJU EKOLOŠKIH VOZIL IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE... 71

10 IX 7.1 ENERGETIKA IN TRAJNOSTNI VIRI ENERGIJE EVROPSKI STRATEŠKI NAČRT ZA ENERGETSKO TEHNOLOGIJO ELEKTRIČNA VOZILA NAČRT POŠTE SLOVENIJE PREDLOGI ZA UVAJANJE ELEKTRIČNEGA PROMETA V PODJETJA STIK Z DRUŽBO PREDLOGI ZA IZOBRAŽEVANJE VARČNE VOŽNJE PREDLOGI ZA PROMOCIJO SKLEP VIRI, LITERATURA PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM PREGLEDNIC NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 92

11 X UPORABLJENI SIMBOLI A - amper Ah - amper ura cm - centimeter cola - velikost kolesa g - gram g/km - gram na kilometer g/kwh - gram na kilovatno uro kg - kilogram km/h - kilometer na uro kw - kilovat kwh - kilovatna ura l - liter l/100km - en liter na sto kilometrov m 3 - kubični meter m - meter mm - milimeter Nm - Newton meter obr/min - obrat na minuto ppm - enota za merjenje koncentracije V - volt t - ton W - vat Wh - vat ura

12 XI UPORABLJENE KRATICE ARSO - Agencija za okolje Republike Slovenije CARS-21 - Competitive Automotive Regulatory System for the 21st CFCs, HFCs - Fluorokloroogljikovodiki CH4 - Metan CNG - Stisnjen zemeljski plin CO - Ogljikov monoksid CO2 - Ogljikov dioksid ECE - Gospodarska komisija za Evropo EDF - Francoska energetska družba EES - Elektroenergetski sistem E-LDV - Lahko dostavno vozilo na električni pogon EMAS - Eco. Management and Audit Scheme EPA - Agencija za varstvo okolja ERTRAC - Evropski svetovalni svet za raziskave v cestnem prometu EU - Evropska unija EV - Električno vozilo EEV - Okolju prijazno vozilo HC - Vodikoogljiki HC + NOx - Mešanica vodikoogljikov in dušikovih oksidov HEV - Hibridno električno vozilo IPCC - Medvladni odbor za podnebne spremembe LDV - Lahko dostavno vozilo

13 XII Ni-MH - Nikelj-metal-hidridno NMVOC - Nemetanske hlapne organske spojine NO2 - Didušikov oksid NOx - Dušikov oksid O3 - Ozon OECD - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OP - Operativni program OP-TGP - Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov OV - Osebno vozilo OVE - Obnovljivi viri energije OVE-E - Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije P-LDV - Lahko dostavno vozilo na utekočinjen naftni plin PM - Trdi delci PS - Pošta Slovenije RO-RO - Roll on roll off RS - Republika Slovenije SDV - Srednje dostavno vozilo TGP - Toplogredni plin TV - Tovorno vozilo UNFCCC - Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja UNP (LPG) - Utekočinjen naftni plin UZP - Utekočinjen zemeljski plin ZDA - Združene države Amerike ZOV - Zakon o varstvu okolja ZPSto-2 - Zakon o poštnih storitva

14 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 1 1 UVOD Osnovna naloga transporta v poštnem prometu je kakovostni prenos oziroma distribucija pošiljk. Elementi kakovosti prenosa oz. distribucije pošiljk so predvsem hitrost oz. točnost (pravočasno prispetje in odprava pošiljk na/s poštnih enot, dostava pošiljk naslovnikom in prevzem pošiljk pri pošiljateljih), rednost oz. pogostost (vsakodnevna dostava in prevzem pošiljk), dostopnost (na celotnem geografskem območju) in varnost (brez poškodb, brez odtujitev pošiljk, ). Izbrati je treba ustrezno prevozno sredstvo oz. vozilo (količina pošiljk, dostopnost do poštne enote). Iz vidika načrtovanja logističnih in transportnih poti je potrebno upoštevati obstoječe zakonske predpise, raven storitev, stanje infrastrukture in prometno tehnične omejitve za izvedbo prevoza. Vse kriterije je potrebno definirati za vsako območje, glede na različne lokalne pogoje. Pošta Slovenije (PS) se zaveda pomena varovanja okolja in družbene odgovornosti do okolja v katerem deluje, zato je že začela z uvajanjem tehnologij, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja. V strateškem razvojnem programu zato namenja posebno pozornost ekološki sprejemljivosti voznega parka, hkrati pa s tem spodbuja nastajanje novih delovnih mest v tako imenovani zeleni tehnologiji. Povečanje emisij toplogrednih plinov (TGP), je v zadnjih petdesetih letih posledica modernega načina življenja, ki zahteva porabo množice fosilnih goriv za različne namene, npr. za ogrevanj, proizvodnjo električne energije, pogon vozil, itd. Pomembna usmeritev PS je poleg spoštovanja standardov, preglednosti poslovanja in etičnosti zagotovo tudi družbena in okoljska skrb, ki jo vključujejo v svoje poslovne aktivnosti in tudi v odnose med vsemi udeleženci. Še posebej prizadevno podpira aktivnosti, ki se odvijajo v okoljih, kjer je PS močno prisotna, kar jih tesno povezuje z lokalnimi skupnostmi. PS je prevzela zaveze Združenja evropskih poštnih operaterjev, ki do leta 2013 predvideva znižanje emisij TGP za 10%.

15 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Problem in predmet raziskave Promet je zelo pomemben porabnik tekočih goriv. Problem diplomske raziskave je obravnavati temo ekološka motorna vozila v podjetju PS, ki daje v zadnjem času velik poudarek na vpeljavo ekoloških motornih vozil v svoj vozni park. Ekološka motorna vozila je potrebno v vozni park uvesti postopoma. Obravnavano območje je uvajanje ekoloških motornih vozil v PS. Predmet diplomske raziskave je raziskati in potrditi važne zakonitosti in nivoje upravljanja v poštnem prometu. Z uvedbo ekoloških motornih vozil se razbremeni okolje in s tem se izboljša njegova kakovost. Na trgu so v ponudbi različna električna vozila za namene dejavnosti pošt, ki pa se razlikujejo po doseženi razdalji z enim polnjenjem. 1.2 Namen in cilj raziskave Namen in cilji raziskovanja je, da bo vozni park PS postal čistejši, okolju prijaznejši in varčnejši. Cilj diplomskega dela je predvsem predstaviti ekološka motorna vozila, ki jih uvaja PS, ter ugotoviti ekološko sprejemljivost voznega parka PS v»zeleni tehnologiji«. PS je prvo državno podjetje, ki se je odločilo, da bo tudi v praksi dokazalo, da je ekološko osveščeno. To bo podjetju omogočilo zmanjšanje stroškov za gorivo in zmanjšale se bodo emisije ogljikovega dioksida v okolje. Namen raziskave je opraviti analizo ali lahko za ekološka vozila, ki so v načrtu uvajanja, realno napovemo oceno stopnje ravni emisij v okolje, glede na pričakovan vozni park. Na podlagi definiranega problema lahko napovemo merila, ki razbremenjujejo okolje glede na»zeleni«vozni park. 1.3 Uporabljene metode raziskave Glede na temo diplomske naloge, sem pri izdelavi diplomskega dela uporabila naslednje metode dela:

16 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 3 Metoda analize je postopek raziskovanja in razstavljanja pojmov na njihove enostavne sestavne dele in elemente ter študije vsakega dela zase v odnosu do celote. Metoda sinteze je povezovanje delov ali elementov v eno enoto. Primerjalna metoda pomeni postopek primerjave istih ali podobnih dejstev. Ta metoda omogoča raziskovalcu da pride do novih, boljših zaključkov. Metoda opazovanja metoda za zbiranje podatkov in informacij na podlagi dejstev. Opazovanje predstavlja temeljni predpogoj za raziskavo. Metoda deskripcije je postopek enostavnega opisovanja dejstev, procesov in predmetov v naravi. 1.4 Struktura naloge V prvem poglavju je opisan problem in predmet raziskave, njen namen in cilj, metode dela in struktura naloge. Drugo poglavje obsega glavna teoretična izhodišča, ki so splošni pregled osnovnih pojmov poštnega prometa, ekologije, okolja, emisij in medsebojne povezave med njimi. V tretjem delu je opis obstoječega stanja PS. V njem je predstavljen obstoječi vozni park, obstoječa električna vozila,»zelene tehnologije«v transportu PS, uporaba in poraba energije električnih vozil ter tehnologija polnjenja električnih vozil v podjetju PS. V četrtem poglavju je podana ponudba električnih vozil na trgu za namene dejavnosti pošt. Peto poglavje obsega zakonodajo s področja ekoloških motornih vozil. Šesti del razkriva oceno vplivov prometa motornih vozil na okolje. V naslednjem delu so opisani načrti za prihodnost na področju ekoloških vozil in obnovljivih virov energije. Prikazane so tudi strateške usmeritve na področju energetike in električnih vozil. V osmem delu je opisan»stik z družbo«, kjer je podan predlog za izobraževanje varčne vožnje in izvajanje promocije o okoljski osveščenosti podjetij. Sledi sklep, v katerega so vključena moja spoznanja, na koncu je podana literatura in priloge.

17 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 4 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.1 Pojem logistika in transport Transport zajema prevoz surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, sestavnih delov in drugega materiala od mesta njihovega izvora oziroma od dobavitelja do proizvodnje in prevoz od proizvajalca do skladišča odjemalca oziroma do končnega uporabnika. V logistični verigi mora biti transport tekoč, s čim manjšimi motnjami in zastoji. Omogočati mora čim krajši čas dostave ob upoštevanju stroškov in zadovoljiti naročnika. Izkoriščati je treba prednosti kombiniranega transporta in špediterskih storitev. V zvezi s transportom ne smemo misliti le na prevoznino. Zanesljiv transport lahko znižuje odjemalcu zaloge in s tem stroške. Zelo pomembno je, da blaga med transportom ne poškodujemo oz. da se ne zmanjša njegova vrednost. Osnovna naloga transporta je pravočasen dovoz surovin nedokončanih proizvodov, polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz končnih proizvodov. Za uspešno in učinkovito izvajanje te naloge mora prevoznik izbrati najpomembnejše prevozno sredstvo in prevozne poti ter spremljajoče naloge v zvezi s transportom zaupati (Jakomin et al. 2002). Poleg izbire prevozne poti in prevoznega sredstva se mora podjetje oziroma špediter odločiti še med možnostjo lastnega prevoza (imeti lasten vozni park), najemanjem tujih prevoznikov ali s kombinacijo obeh možnosti. Lastne prevozne kapacitete pomenijo za podjetje večjo zanesljivost pri opravljanju transportnih storitev kakor tudi večjo prilagodljivost, ko mora podjetje opraviti hitre in nepredvidene transporte. V praksi uporabljajo podjetja oz. špediterji različne kombinacije. Določen del transporta opravijo z lastnimi transportnimi sredstvi, za drugo pa najamejo tuje, zunanje prevoznike.

18 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 5 S takšnimi kombinacijami želijo zagotoviti čim ustreznejšo raven transportnih storitev in seveda ob tem tudi nižje stroške. 2.2 Splošne značilnosti poštnega prometa Pojem poštnega prometa Pojem poštnega prometa oz. poštnega prevoza je specifična vrsta gospodarske dejavnosti, ki s pomočjo prometne infrastrukture in poštne suprastrukture prevaža, transportira, prenaša in prelaga poštne pošiljke z enega mesta na drugo. Pri tem obvladuje prostorske in časovne razdalje. Poštni promet kot specifična podvrsta prometa aktivno sodeluje v skoraj vseh tradicionalnih vrstah transporta, v cestnem, železniškem, pomorskem, rečnem, jezerskem, zračnem in kanalskem prometu. Uporablja tudi sodobne tehnologije transporta, kot je paletizacija, kontejnerizacija, RO-RO (roll on roll off), huckepack in bimodalni transport. Najpomembnejše podvrste poštnega prometa so: notranji promet znotraj poštnega objekta, zunanji transport med poslovnimi enotami v poštni mreži, prevoz pošiljk zaradi njihove koncentracije, transport pošiljk zaradi njihove difuzije, prevoz poštnega osebja, transport potnikov, mestni transport, medmestni transport, medmestni magistralni transport, nacionalni poštni transport in mednarodni poštni transport. Poštni prevoz je prevoz z lastnimi prevoznimi sredstvi, pogodbeni prevoz poštnih pošiljk in prevoz poštnih pošiljk z rednimi linijami javnih prevoznikov. Glede na predmet prevoza, je poštni promet prevoz posameznih (kosovnih) pošiljk, prevoz pošiljk v poštnih vrečah ali kontejnerjih in prevoz potnikov s poštnimi prevoznimi sredstvi. Poštni promet je celota poštnih storitev, poštnih poslovnih enot, sredstev za delo, pravnih pravil, poštne tehnologije in človeških virov (Zelenika 2001) Vrste poštnih storitev Poštna storitev se v notranjem poštnem prometu izvaja v skladu z določili Zakona o poštnih storitvah (Zakon o poštnih storitvah 2009), s splošnimi pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve, s splošnimi pogoji izvajanja drugih poštnih storitev, v

19 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 6 mednarodnem poštnem prometu pa tudi v skladu z določili Konvencije Svetovne poštne zveze in drugimi mednarodnimi predpisi ter dogovori Univerzalna storitev Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev. Kot univerzalna storitev se izvajajo te poštne storitve: sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg, sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg, storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne. Agencija lahko s splošnim aktom glede na stanje trga poštnih storitev in ugotovljenih potreb uporabnikov poveča omejitev mase poštnih paketov pri univerzalni storitvi do mase, ki ne presega 20 kg in lahko predpiše posebne ureditve za dostavo takšnih paketov. Ne glede na navedeno pa mora biti kot del univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka zagotovljena dostava poštnih paketov prejetih iz drugih držav članic Evropske unije do mase, ki ne presega 20 kg na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Univerzalna storitev se izvaja v notranjem in čezmejnem poštnem prometu Zamenljive storitve Zamenljive storitve so poštne storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno zamenljive z univerzalno storitvijo (v nadaljnjem besedilu: zamenljive storitve). Med zamenljive storitve spadajo predvsem vse storitve, ki so univerzalne storitve. Agencija v posamičnih primerih ob uporabi pravil konkurenčnega prava presodi, ali so to zamenljive storitve ter pri tem upošteva značilnosti storitev, vključno z značilnostmi dodane vrednosti ter njihove predvidene uporabe in določanja cen (Zakon o poštnih storitvah 2009).

20 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Infrastruktura poštnega prometa Infrastrukturo poštnega prometa sestavljajo obstoječi objekti, naprave in oprema, ki s pomočjo poštne suprastrukture omogočajo izvedbo poštnih storitev. Sestavljajo jo poštne zgradbe, poštne naprave, avtomati za prodajo znamk, vrednostnih papirjev in druga fiksirana poštna oprema Suprastruktura poštnega prometa Suprastrukturo poštnega prometa sestavljajo mobilna delovna sredstva oziroma mobilna prevozna in pretovorna sredstva, naprave, avtomati, računalniki ipd. To so sredstva, ki s pomočjo poštne infrastrukture izvajajo poštne storitve. Za racionalno izvajanje široke palete zelo zahtevnih poštnih storitev je odločilnega pomena, razen poštne infrastrukture in suprastrukture, človeški potencial. To so uslužbenci, specializirani poštni eksperti in poštni operativni in kreativni managerji (Zelenika 2001). 2.3 Logistika poštnega prometa Logistika poštnega prometa je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji. Logistika poštnega prometa zajema fizični tok materiala in tok informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika in pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje (premagovanje časa). Cilj poštne logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve, na pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno pogodbo. S prostorskimi spremembami, to je s transportom, je potrebno tudi oblikovanje tovornih enot in pakiranje, nakladanje, prekladanje in razkladanje, določevanje zalog za skladiščenje in s tem v zvezi vse potrebne komunikacije za izmenjavo in predelavo informacij. Vsa ta dejavnost spada pod dejavnost poštne logistike (Zelenika 2005). Vodenje poštne logistike vsebuje vse materialne tokove, in sicer: tok nabavljenega materiala v podjetje, tok v proizvodnem procesu in tok izdelkov do kupcev. Izhodiščno točko predstavlja kratkoročni prodajni plan in z njim povezan plan izdelkov. Funkcija poštna logistika vsebuje torej kratkoročno planiranje materiala, oskrbo s surovinami in drugim materialom, notranji transport, skladiščenje in fizično distribucijo.

21 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 8 Logistika poštnega prometa mora biti: orodje za obvladovanje oskrbovalnih verig, zanesljiva, točna in hitra, varna in stroškovno sprejemljiva, izjemno odzivna, omogočati mora oskrbo»just-in-time«, vsebovati sisteme za informacijsko spremljanje in sledenje pošiljk, temeljiti na elektronskem poslovanju v celovitih informacijskih sistemih. Logistični poštni center je sestavljen, dinamičen in stohastičen (verjeten ali nepredvidljiv) sistem z naslednjimi podsistemi: terminal, carinska skladišča, proste cone, blagovnotransportni center, skladišča, blagovno-trgovinski center, blagovno-distribucijski center. Je relativno fleksibilen, prilagaja se tržišču, potrošnikom in kupcu. Lociran je v gravitacijskem področju večjih industrijskih centrov in mest (Zelenika 2005). 2.4 Pomen ekologije, okolja in emisij Ekologija Ekologija je veja biologije, ki preučuje odnose med organizmi ter odnose med njimi in neživim okoljem (Novak 2000). Ekološka ozaveščenost je razumevanje in upoštevanje naravnih zakonitosti in osnov življenja ter zavzetost za upoštevanje okoljskih družbenih norm in reda Okolje Okolje je prostor z različnimi sestavinami, ki omogoča življenje na Zemlji in je del narave, ki jo je človek delno prilagodil svojemu bivanju ter delovanju. Je prilagojeno za pridelovanje hrane, živinorejo, gozdarjenje, pridobivanje energije in vode, delno zaščito pred naravnimi ujmami, za nekmetijske proizvodne in storitvene dejavnosti in promet. V njem se urejajo naselja, mesta in središča. Za normalno življenje in delo je treba v sedanjih razmerah skrbeti za ohranjanje naravne kakovosti zraka, vode, tal, žive narave, naravnih

22 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 9 virov ter narodovo in svetovno naravno dediščino, varovati je treba zdravje ljudi in skrbeti tudi za urejene odnose med ljudmi ter odnose posameznikov in družbe do narave in okolja. Okoljski pregled je občasni, periodični pregled stanja okolja, da se ugotovijo spremembe in zlasti, ko kaj in kako škodi okolju, ljudem in sonaravnim dejavnostim, da se lahko določijo ukrepi za izboljšanje tehnologij in razmer. Evropska Unija (EU) je ponudila članicam shemo Eco. Management and Audit Scheme (EMAS), metodo oblikovanja okoljske politike in sistema ravnanja z okoljem, ki zahteva ocenjevanje uspešnosti tega sistema, zavedanja njegovega pomena za obstoj in razvoj podjetja ter obvezno obveščanje javnosti o vplivih na okolje (Pirnat 2001) Emisija Emisija je odvajanje odpadnih plinastih, tekočih snovi ali energije iz vira (emitenta) v ozračje, vode in tla, zlasti iz dimnikov, ventilacijskih naprav in izpušnih cevi vozil, za katerega so s predpisi določene omejitve (pogojno dopustne količine za posamezna onesnaževala in vire ali žarišča) ter nadzorovanje izpustov (Lah 2002). Emisija je pojav, da kako telo (izvir) oddaja delce ali valovanje (sevanje valovanja). 2.5 Teoretične omejitve pri zagotavljanju energije za delovanje voznega parka Danes imamo na voljo veliko različnih vrst goriv. Tako ločimo trdna in tekoča goriva. Zgodovinsko gledano so se najprej uporabljala trdna goriva. Pri tem je najprej šlo za obnovljive vire energije, kot so les, slama in ostala biomasa, kasneje pa so se pridružili še najrazličnejši premogi, ki so fosilna goriva. Obnovljivi viri v zadnjih letih ponovno pridobivajo na veljavi zaradi svoje okoljske sprejemljivosti in konkurenčne cene v primerjavi s fosilnimi gorivi. Kljub velikim možnostim uporabe»čistejših«alternativnih energijskih virov (sončna in geotermalna energija, razni obnovljivi viri energije biomasa) se danes v večini primerov uporablja za ogrevanje, zgorevanje fosilnih goriv, kar je posledica njihovih prednosti pred ostalimi gorivi, kot so: visoke kurilne vrednosti, relativno nizke cene, močno razvejane distribucijske mreže in sorazmerno preproste regulacije zgorevalnih naprav (Samec 2005). Fosilna goriva so torej gorljive snovi, ki morajo imeti določene lastnosti (gostota, kurilnost, sestava, agregatno stanje, ) od katerih

23 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 10 je v največji meri odvisna odločitev o vrsti zgorevalne naprave, ki je za izbrano gorivo najbolj primerno Nafta Nastala je pred mnogimi milijoni let na osnovi rastlinskih in živalskih ostankov v morskem mulju. Pridobivamo jo s črpanjem iz zemlje s pomočjo globokih vrtin na različnih predelih planeta. Nafto transportiramo po naftovodih ali pa s tankerji do rafinerij, kjer jo predelujemo v razne vrste tekočih goriv. Nafta je kemijska zmes različnih ogljikovodikov, to je spojina ogljika in vodika, in še nekaterih drugih elementov kot je žveplo, dušik, kisik, težke kovine, itd. Nafto predelujemo s frakcijsko destilacijo, pri čemer se pri različnih temperaturah izločajo različne sestavine in z rafinacijo na razna olja, med katerimi je veliko takih, ki jih uporabljamo kot goriva. Tako pridobivamo: Lahko olje pretežno predstavljajo razni bencini, ki za zgorevanje v stacionarnih kuriščih niso primerni. V največji meri ga sestavljajo parafinski ogljikovodiki in je najpogosteje uporabljeno kot pogonsko gorivo bencinskih motorjev z notranjim zgorevanjem. Srednje težko olje po večini tvorijo petrolej, plinsko olje (dizelsko gorivo), ki se je prej uporabljalo za pridobivanje oljnega plina, danes pa je izključno namenjeno pogonu dizelskih motorjev (Samec 2005). Težko olje je pretežno namenjeno mazanju, uporabljamo ga kot kurilno olje v kuriščih večjih zgorevalnih naprav (vroče vodni in parni kotli), služi pa tudi kot pogonsko gorivo večjih dvotaktnih dizelskih motorjev Sintetična olja Proizvajajo jih na osnovi premoga in iz ostankov nafte in katrana. Danes še nimajo večjega pomena v energetiki, v prihodnosti pa, če upoštevamo zmanjševanje zalog nafte in s tem zviševanje njene cene, lahko zavzamejo pomemben položaj na področju goriv. Danes jih uporabljamo predvsem kot dodatke pogonskim gorivom (bencinom) in za izdelavo visoko kvalitetnih motornih olj.

24 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Kapljevita goriva Kakovost tega goriva se stalno izboljšuje in danes je v prednosti pred ostalimi konkurenčnimi gorivi. V zadnjem času narašča proizvodnja rastlinskih olj, ki so osnova za izdelavo biodizla, ki se že na veliko uporablja kot dodatek klasičnemu dizelskemu gorivu (od ga je v gorivu 5%) ali kot čisto gorivo za pogon dizelskih motorjev z notranjim zgorevanjem (Samec 2005) Utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin (CNG) in bioplin Utekočinjen naftni plin (LPG) imenujejo zaradi njegove velike razširjenosti v nekaterih državah tudi avtoplin. LPG je zmes propana in butana pridobljen kot stranski produkt rafinacije nafte in kot stranski produkt pri ločevanju zemeljskega plina. Je težji od zraka za razliko od naravnega plina, ki je lažji. Za pogon motornih vozil se LPG uporablja že od leta Veliki proizvajalci vozil proizvajajo vozila z možnostjo uporabe obeh vrst goriv (LPG ali bencin Citroen, Opel, Volvo Fiat, Peugeot, Renault, Ford ), možna pa je tudi predelava vozila Plineks. Tako kot nafta je tudi zemeljski plin fosilno, neobnovljivo gorivo, ki pa ga zaradi najčistejšega izgorevanja in s tem bistveno zmanjšanega onesnaževanja okolja lahko uvrščamo med alternativna goriva. Zemeljski plin je mešanica ogljikovodikov, predvsem metana. Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja (razgradnja brez prisotnosti kisika) organskih snovi. Sestava bioplina je odvisna od sestave organskih snovi in razmer v katerih poteka proces njihove anaerobne razgradnje. Možnosti energijske izrabe bioplina so številne: za kuhanje in razsvetljavo v gospodinjstvih, za proizvodnjo toplote in tehnološke pare, za proizvodnjo različnih kemikalij in tudi kot gorivo (izboljšan in očiščen na kakovost CNG) v vozilih, ki so prirejena za rabo zemeljskega plina (CNG). Tudi v Sloveniji že obstajajo dobre možnosti za koriščenje bioplina, vendar le v druge energijske namene in ne za uporabo v motornih vozilih. Kljub temu bi bila lahko bioplin in zemeljski plin zaradi cenovne ugodnosti zanimiva možnost za večje vozne parke z lastnimi mesti za oskrbo z gorivom. Stroški pridobivanja (oz. zajemanja) bioplina na odlagališčih odpadkov so na splošno sicer nižji kot v primeru proizvodnje v bioplinskih napravah, vendar so višji stroški naknadnega izboljšanja bioplina do kakovosti, ki je potrebna za rabo v vozilih (Uporaba zemeljskega plina ali bioplina v vozilih 2009).

25 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Teoretične energijske omejitve pri delovanju voznega parka Uporaba čistejših in alternativnih goriv narašča, vendar Slovenija ne dosega dogovorjenih deležev. Večina evropskih držav je uspešno nadomestila osvinčeni bencin, vendar področje uporabe goriv zaradi omejene zaloge fosilnih goriv in hitre rasti prometa, ki izničuje prednosti čistejših tehnologij, še naprej zahteva tehnološke izboljšave ter uvajanje alternativnih oblik goriv. Njihov delež narašča, vendar Slovenija zaradi omejene proizvodnje zaostaja za izhodiščnimi vrednostmi evropske direktive. Uporaba osvinčenega bencina, ki je še pred nekaj leti pomenila resno grožnjo okolju in zdravju, se v večini evropskih držav uspešno opušča. S tem so se močno zmanjšali izpusti žvepla, ki so eden od krivcev za zakisljevanje, prispevajo pa tudi k nastanku delcev. Večini držav, tudi Sloveniji, je uspelo doseči ciljno vrednost za leto V letu 2005 se je vsebnost žvepla v gorivih v Sloveniji za pogon motornih vozil znižala na 50 ppm. Zaradi zmanjšanja energetske odvisnosti in zmanjšanja okoljskih obremenitev, ki jih povzroča izgorevanje fosilnih goriv, se kot alternativna možnost pojavljajo različne oblike biogoriv, ki naj bi zmanjšale izpuste toplogrednih plinov iz prometa. Biogorivo je proizvedeno iz biomase in je tekoče ali plinasto. Delež biogoriva se izračuna na podlagi njegove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega bencina in dizelskega goriva, uporabljenega v prometu. Evropska direktiva o spodbujanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu uvaja ukrepe za spodbujanje nadomeščanja uporabe dizelskih goriv in bencina v prometu. Za članice EU so izhodiščne vrednosti določene za državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v prometu. Kljub vsemu je v EU povprečni delež uvedenih biogoriv manjši od 0,4 odstotka, vendar se z izvajanjem omenjene direktive na državni ravni stanje hitro spreminja (Plevnik 2008). Nacionalni program varstva okolja uvršča uvajanje biogoriv med ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in prevzema ciljne vrednosti direktive EU. Vendar pa cilji uvajanja biogoriv tudi v Sloveniji zaostajajo za izhodiščnimi vrednostmi, kar Slovenija utemeljuje z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv. Cilje pri uvajanju biogoriv podrobneje opredeljuje Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 83/05 in 108/05 popr.,) v skladu s katerim morajo distributerji dizelskih goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da bo letna povprečna

26 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 13 vsebnost na trg danih biogoriv v vseh gorivih za pogon motornih vozil enaka najmanj 5% v letu V letu 2006 je bila enaka najmanj 1,2%, v letu 2007 najmanj 2%, leta 2008 najmanj 3% in leta 2009 najmanj 4%. Večina evropskih držav je uspešno dosegla ciljno vrednost vsebnosti žvepla v bencinu in dizelskem gorivu, določeno za leto Nekaterim pa je uspelo doseči za leto 2009 predvideno popolno odstotnost žvepla v gorivih (manj kot 10 ppm). Tudi Slovenija je tako za bencin kot za dizelsko gorivo v letu 2005 dosegla ciljno vrednost po 50 ppm. V Sloveniji so se biogoriva prvič poskusno vmešala v dizelsko gorivo leta Osnovna surovina za biodizel, ki je tudi edino biogorivo, s katerim so se leta 2005 v Sloveniji nadomeščala pogonska goriva mineralnega izvora, je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Površine, zasajene z omenjenima kulturama, naj bi se letno povečevale (Plevnik 2008). V EU prispeva sektor prometa okoli 21% skupnih emisij TGP, ki povzročajo globalno segrevanje ozračja. Med leti 1990 in 2003, ko so se skupne emisije TGP v EU zmanjšale, se je delež emisij iz prometa povečal za 24%. Tako lahko zmanjšanje emisij TGP iz prometa pomembno prispeva k uresničitvi kjotskih ciljev EU. Fosilna goriva so z 98% deležem glavni energijski vir v sektorju prometa v EU. Delež ostalih, alternativnih goriv je v letu 2002 znašal 2%, delež biogoriv pa samo 0,3% (od tega je okoli 80% biodizla in 20% etanola). V zadnjih nekaj letih se je delež rabe biogoriv nekoliko povečal, predvsem zaradi izvajanja Direktive o biogorivih v nekaterih državah članicah. Cilji spodbujanja biogoriv v EU so zmanjšanje emisij TGP, pospeševanje»dekarbonizacije«goriv za transport, povečevanje raznolikosti oskrbe, ustvarjanje novih poslovnih priložnosti za podeželje in dolgoročna nadomestitev fosilnih goriv. Evropski Parlament in Svet Evrope sta leta 2003 sprejela Direktivo 2003/30/EC, ki je namenjena pospeševanju rabe biogoriv za transport. V skladu z Direktivo morajo države članice nadomestiti 2% porabljenega dizelskega goriva in bencinov z biogorivi, dopustni so le posamezni upravičeni izjemni primeri. Zgolj s preprostimi ukrepi, kot je izbor čistejših vozil in bolj varčna vožnja, lahko vozniki bistveno prispevajo k zmanjšanju škodljivih vplivov prometa. V večini primerov so z izvajanjem ukrepov doseženi tako finančni prihranki kot tudi koristni vplivi na okolje (Izobraževalna gradiva za lastnike voznih parkov 2009). V prometu bo vstop novih tehnologij: hibridnih vozil, akumulatorskih električnih vozil in vozil na vodik zahteval ustrezno prilagoditev oskrbe z energijo in infrastrukturo. Električna

27 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 14 energija, ki bi jo potrebovali za napajanje predvidenega voznega parka v letu 2030, bi predstavljala 2% od trenutne celotne porabljene električne energije v Sloveniji oz. 6% od energije nizkonapetostnega omrežja. Nujen je tudi zagon aktivnosti za spodbujanje energetske učinkovitosti v prometu (Zelena Knjiga za nacionalni energetski program Slovenije 2010) Petrol d.d. Petrol je največja slovenska skupina po prihodkih, največje slovensko energetsko podjetje, največji slovenski uvoznik, sočasno pa tudi ena največjih slovenskih trgovskih družb. Osrednjo poslovno dejavnost družbe predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in ostalimi energenti. Trgovanje z naftnimi proizvodi predstavlja Petrolovo osrednjo poslovno dejavnost, s katero v Sloveniji dosega vodilni tržni delež. Gre za področje, ki družbi zagotavlja stabilne prihodke in zanesljiv denarni tok, s tem pa ji omogoča tudi nadaljnjo rast in razvoj. S prodajo naftnih proizvodov Petrol v povprečju ustvari približno 80% celotnih čistih prihodkov brez trošarin. Petrol je v letu 2009 prodal 2,22 milijonov ton proizvodov iz nafte. Na področje plinske energije, ki je dolgoročno zanimiva alternativa tradicionalnim virom ogrevanja, je Petrol pričel resneje posegati leta Gradnja omrežij, distribucija in trženje plina tako predstavljajo sestavni del Petrolove celovite oskrbe z energenti. Področje električne energije je mesto v portfelju Petrolovih dejavnosti dobilo v letu Gre za logično nadgrajevanje obstoječe ponudbe energentov oziroma za zagotavljanje celovite energetske oskrbe (Petrol.si - Ekologija 2009) OMV d.o.o. Skupina OMV je vodilno srednjeevropsko naftno podjetje na področju predelave in trgovanja z nafto. OMV raziskuje, odkriva in črpa nafto in zemeljski plin na petih celinah. Na področju plina prihaja že več kot ena tretjina prodanega plina iz njihove lastne proizvodnje. Zaradi nakupa večinskega deleža romunske naftne in plinske družbe Petrom, sta Romunija in Avstrija njihova dva glavna vira proizvodnje nafte in plina. Skupaj predstavljata približno tri četrtine dnevne proizvodnje, sodčkov.

28 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 15 Zemeljski plin je ena ključnih dejavnosti OMV in ima znatne možnosti rasti, saj je pomemben naravni vir energije za prihodnost. Delujejo v vseh členih vrednostne verige. V Avstriji, kjer razpolagajo z lastnimi nahajališči, dobavljajo pomembne količine zemeljskega plina tudi iz Rusije, Norveške in Nemčije. Igrajo ključno vlogo pri transportu, približno tretjina ruskega izvoza zemeljskega plina v Zahodno Evropo, ki poteka prek plinovoda Baumgarten. Petrom je vodilna naftna in plinska družba v Jugovzhodni Evropi. Njene ključne dejavnosti so črpanje in proizvodnja, rafinerija, trženje in zemeljski plin. Dnevna količina črpanja je sodčkov, dejanskih rezerv je za 940 milijonov sodčkov. Petrom ima rafinerijske zmogljivosti za 8 milijonov ton in ima 804 bencinske servise (OMV Močna pozicija pri rafinerijah 2010).

29 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 16 3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA POŠTE SLOVENIJE 3.1 Vozni park Pošte Slovenije PS se s svojo logistično mrežo uvršča med podjetja, katera imajo velik vpliv na obremenjevanje okolja. Vozni park PS vključuje avtomobilov in približno dvokoles, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem. V redni dostavi se je uporabljalo 731 lahkih dostavnih vozil (LDV), za paketno dostavo in prevoz poštnih sklepov na I. ravni se je uporabljalo 210 srednjih dostavnih vozil (SDV), prevoz poštnih sklepov na I., II. in III. ravni je opravljalo 69 tovornih vozil (TV). Medtem, ko se je za potrebe strokovnih služb uporabljalo 47 osebnih vozil (OV). Preglednica 3.1 prikazuje vozni park PS za leto Preglednica 3.1: Pregled voznega parka (Analiza voznega parka 2009) Transportno sredstvo Število Povprečno prevoženi km /dnevno/transportno sredstvo Povprečna poraba goriva v l/100 km LDV ,8 SDV ,7 TV ,1 OV ,5 Avtomobili so v letu 2009 porabili litrov naftnih derivatov. Od tega so porabila LDV 40,8%, TV 39,4%, SDV 18,2% in OV 1,5% naftnih derivatov. Vozni park Pošte uporablja za pogon motorje z notranjim izgorevanjem, ki jih poganjajo fosilna goriva. Razvoj motorjev je v zadnjem času zelo napredoval, saj so motorji z notranjim izgorevanjem postali bistveno varčnejši in posledično prijaznejši do okolja (Analiza voznega parka 2009).

30 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Obstoječa električna vozila Posebno pozornost je PS namenila ekološkim vidikom in v vozni park vključila vozila, ki izpolnjujejo visoke ekološke standarde. V letu 2008 so v dostavi testirali vozilo na električni pogon. Poštna kolesa pa morajo ustrezati standardom in A-testom, ki veljajo v Republiki Sloveniji Dostavno vozilo Piaggio Porter Piaggio Porter (sl. 3.1) je malo dostavno vozilo, ki lahko prevaža 560 kg tovora v 3 m 3 tovornega prostora in ga poganja elektromotor z močjo 11 kw. Z enim polnjenjem akumulatorja, ki traja 8 ur, lahko vozilo v urbanih naseljih prevozi tudi do 90 km dolgo pot. Vozilo doseže maksimalno hitrost 60 km/h. Avtomobil je namenjen dostavi hitre pošte in paketnih pošiljk za mestna središča, saj ga odlikuje dobra okretnost in ekološka neoporečnost. Medosna razdalja tega avtomobila znaša od do mm (Interno gradivo PS 2010). Njegova notranjost ima: sponke za pritrditev tovora, varnostne obloge notranjih blatnikov, posebna varnostna obloga za stranice, in sicer lesna obloga po celotnih notranjih stenah vozila, vodo odporna obloga tal tovornega prostora, ki preprečuje zdrse in za sedeži je fiksna pregradna stena, zgornji del je delno mrežast. Slika 3.1: Dostavno vozilo Piaggio Porter (Interno gradivo PS 2010)

31 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 18 Dostavno vozilo Piaggio Porter ima akumulator zaprtega sistema brez vzdrževanja. Življenjska doba baterije znaša najmanj 600 polnjenj in čas polnjenja baterije je največ 10 ur. Z enkratnim polnjenjem akumulatorja se zagotovi najmanj 65 km v urbanih naseljih. Upoštevati moramo, da se pri dostavi od vrat do vrat vozilo pogosto ustavi in speljuje. Piaggio Porter lahko premaguje strmine z najmanj 18% (z največjo dovoljeno obremenitvijo). Dovoljena obremenitev (masa) tega vozila je 400 kg. Vrsta motorja, ki ga ima vozilo na električni pogon je pogonski električni asinhronski motor. Moč motorja je najmanj 8 kw. Zavore pri dostavnem vozilu Piaggio Porter so naslednje: spredaj disk, zadaj boben. Prostornina tovornega prostora brez prostora sovoznika znaša najmanj litrov (l). Krog obračanja med robniki je največ 10 m Kolo na električni pogon Kolo ima električni pogon (sl. 3.2), ki je povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa, motor moči 250 W pa je integriran v pestu prednjega kolesa. Kolo je jeklene konstrukcije, ima pet prestav, lastna teža kolesa je 30 kg, skupna nosilnost pa 210 kg. Baterija je 10 Ah litijionska in omogoča doseg od 15 do 20 km. Slika 3.2: Kolo na električni pogon Pedelec (Interno gradivo PS 2010)

32 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 19 Tehnične karakteristike določajo nekatere specifične tehnične in tehnološke pogoje za električna kolesa, ki se uporabljajo v poštnem prometu. Zaradi specifičnih pogojev uporabe morajo biti sestavni deli kolesa močnejši in vzdržljivi. Specifični sestavni deli kolesa: Velikost kolesa zadnje kolo velikosti 26 col in prednje 24 col. Sedež ergonomsko oblikovan za delovno vožnjo, nepremočljiv, horizontalno in vertikalno nastavljiv, nuditi mora dobro in prijetno oporo pri vožnji. Krmilo ergonomično, komfortno-prilagojeno za pošto. Zavore morajo imeti trojni zavorni sistem (prednja zavora-hidravlični disk, zadnja zavora in ročna zavora, ki preprečuje gibanje kolesa). Teža dovoljena celotna masa kolesa (skupna obremenitev minimalno 200 kg) Električni motor na električni pogon po EU EPAC regulativah: 36V, 250W Navor več kot 50 Nm Največja hitrost do 25 km/h Asistenca pri hoji od 0 do 6 km/h Doseg najmanj do 15 km Baterija 10Ah, Litij-ionska polimerska baterija, delovanje baterije mora vzdržati temperaturno razliko med 10 in +45 stopinj. Stanje polnosti baterije mora biti moč odčitati na LED prikazovalniku, ki je na ohišju baterije. Čas polnjenja baterij je maksimalno 4 ure. Baterija mora imeti zunanjo sončno zaščito. Zahtevana kvaliteta, uporabnost in zanesljivost koles na električni pogon: kolo mora vzdržati vsakodnevno uporabo v vseh pogojih in ob polni obremenitvi, pri opravljenih od 300 do 400 startih in stopih, izrecno mora biti prilagojeno za vožnjo po mestu, okvir kolesa mora biti uniseks univerzalen z nizkim prestopom 450 mm z dolžino stopalk do 200 mm in ergonomično sedišče vožnje (Interno gradivo PS 2010).

33 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 20 kolo mora biti izdelano iz standardiziranega okvirja, ki omogoča uporabo osebam višine od 165 cm do 195 cm in mora zagotavljati stabilnost pri parkiranju, življenjska doba kolesa mora biti najmanj 4 leta. 3.3 Zelene tehnologije v transportu Pošte Slovenije PS se uvršča v skupino podjetij, ki je v vozni park tovornih vozil začelo uvajati tovorna vozila z motorji EURO 5, ki izpolnjujejo najvišje ekološke standarde. Zaradi potreb EURO 5 motorjev je Pošta Slovenije vzpostavila svoje lastno točilno mesto za aditiv (AdBlue), ki je potreben pri teh motorjih in omogoča bistveno nižje emisije v okolje. Dvotaktna dvokolesa zamenjujejo z dvokolesi, ki jih poganjajo štiritaktnimi motorji. To so EURO 2 in EURO 3 motorji. V vozni park so v letu 2008 uvedli 16 LDV na utekočinjeni naftni plin, s to prakso so nadaljevali v letu 2009, ko je v vozni park bilo uvrščenih še dodatnih 11 tovrstnih avtomobilov. Testirajo tudi vozila, ki jih poganjajo elektromotorji. V vozni park so leta 2009 bila uvrščena 4 takšna kolesa. Ekološki vozni park Pošte Slovenije v letu 2010 sestoji iz: 27 avtomobilov na utekočinjen naftni plin, 3 avtomobilov na električni pogon in 11 koles na električni pogon. 3.4 Uporaba in poraba energije električnih vozil Različne vrste električnih vozil so primerne za različno uporabo. Najlažji električni dvokolesniki so primerni za mestno vožnjo ali za krajše razdalje, električni avtomobili pa za nujne daljše razdalje ali za slabo vreme (Interno gradivo PS 2010). Cena elektrike ne bo spremljala cen nafte in bo današnje razmerje 3:1 v korist elektrike tudi v prihodnje ostalo enako ali celo ugodnejše. Tudi narodnogospodarsko so električna vozila zelo zanimiva, saj se z uvajanjem zmanjša uvoz nafte, denar pa se uporabi za investicije v okolju prijazne

34 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 21 tehnologije. Energetski izkoristki sodobnih brezkrtačnih elektromotorjev znašajo v širokem razponu delovanja med 80 in 90%. Bencinski motorji dosegajo do 25% izkoristek energije le pri večjih obremenitvah, npr. pri vožnji na avtocesti, kjer pa je poraba energije zaradi velikega zračnega upora že tako velika. Glavna težava bencinskih motorjev pa je izredno slab izkoristek v mestni vožnji, kjer v povprečju dosega le od 5 do 10%. Prav to je področje, kjer lahko električni pogoni dobijo svojo priložnost. Zaradi večje energijske učinkovitosti tudi obremenitev omrežja ne bo prevelika, saj bo ob zamenjavi večjega dela voznega parka obsegala le nekaj odstotkov proizvedene energije. Električna vozila se bodo polnila večinoma ponoči, podnevi pa bodo lahko preko informacijske in energijske povezave celo pomagala vzdrževati zanesljivo delovanje električnega omrežja. Prednosti klasičnih vozil so po drugi strani povezane predvsem z visoko avtonomijo, ki jo zagotavlja v fosilnih gorivih shranjena energija ter postavljena mreža polnilnih mest (Intervju: Ceste bodo zasedla električna in hibridna vozila 2009). 3.5 Tehnologija polnjenja električnih vozil v podjetju Pošta Slovenije Obstajata dva načina napajanja: konduktivno napajanje (električni priključki) in induktivno napajanje. Najbolj varčen postopek napajanja, za katerega se je PS tudi odločila, je napajanje iz električnega omrežja. Oskrba z elektriko poteka preko običajnega električnega omrežja. Poleg napajanja preko električnega omrežja bi se lahko posluževali tudi alternativnih virov, kot sta veter ali sončna energija. Kljub temu pa v mestnih predelih z ozkimi ulicami običajno ni dovolj prostora za zadostno solarno napajanje. Zaradi dobrega navora elektromotorjev so vozila primerna za vožnjo v mestnih okoljih. Vzdržljivost vozil na električni pogon je lahko manjša. Električna vozila odlikujejo zelo dobre vozne lastnosti, imajo dobre pospeške in dovolj veliko moč. Vsa električna vozila so glede polnjenja prilagojena zahtevam uporabnikov. Klasično napajanje preko električnega omrežja oz. preko vtičnice z napetostjo 220 V in jakostjo 16 A, omogoča napolnitev baterije v električnih vozilih v 6 do 8 urah. Ker PS še nima svojih polnilnih mest, bi bilo potrebno postopoma uvesti posebna polnilna mesta. Če je na voljo posebno polnilno mesto, ki ima večjo moč kot hišna električna napeljava, bi se vozila napolnila v slabi uri.

35 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 22 4 PONUDBA ELEKTRIČNIH VOZIL NA TRGU ZA NAMENE DEJAVNOSTI POŠT Zaradi njihovega pozitivnega učinkovanja na okolje, so električna vozila in hibridna električna vozila pomemben dejavnik za izboljšanje prometa in zlasti za zdravo okolje. Cene olja enakomerno naraščajo in posledica tega je, da narašča potreba po alternativnih virih energije. S tem je tudi konkurenčnost oljem vse bolj in bolj realna. Električna vozila ter hibridna električna vozila ponujajo najboljšo možnost za uporabo novih energetskih virov. Posledica preoblikovanja je visok izkoristek teh virov. V sistemih z električnimi pogoni ali njihovimi komponentami se viri uporabljajo z najvišjo možno učinkovitostjo. Električna vozila najmanj onesnažujejo okolje glede na načine prevoza, ki so danes na voljo. Lahko delujejo zelo gospodarno pri uporabi malo, ali brez naftnih goriv. 4.1 Električna vozila Električno vozilo (EV), je vozilo z enim ali več elektromotorjev za pogon. Gibanje se lahko zagotovi s kolesi ali propelerji, ki jih poganjajo rotacijski motorji, ali v primeru goseničnih vozil, ki jih poganjajo linearni motorji. Strošek goriva za električni avtomobil je ena četrtina stroška za bencin. Litij-ionske baterije razširijo obseg in najvišjo hitrost vozila Električno dostavno vozilo Ford Transit Connect Ford Transit Connect (sl. 4.1) ima naziv»all-electric«ali popolnoma električno vozilo. Namen tega vozila je za komercialno uporabo z redno in predvidljivo vožnjo. Z električnim avtomobilom Ford Transit Connect se bo dalo prevoziti z enim polnjenjem približno 130 km z 28kWh litij-ionsko baterijo. Polnilni čas dostavnega vozila naj bi bil od 6 do 8 ur. Možno pa je napajanje iz 240 ali 120 voltne postaje (Gospodarska vozila 2010).

36 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 23 Slika 4.1: Električno vozilo Ford Transit Connect (Auto.info 2010) Na sliki 4.2 je elektromotor Transit akumulator električnega vozila. Ford Transit Connect je izdelan na zelo primerni platformi za lahko gospodarsko vozilo in nudi edinstveno kombinacijo vozne dinamike, veliko kapaciteto tovornega prostora, dostopnost in ima nizke stroške vzdrževanja. Uspešen model je hkrati odlično izhodišče za elektrifikacijo. Slika 4.2: Elektromotor Transit akumulator EV (Auto.info 2010) Uporabniki lahkih gospodarskih vozil pogosto potujejo na enaki krajši relaciji, relacijah s pogostimi ustavljanji, se dobro znajdejo v mestnem in primestnem prometu. S Transit Connectom Electric bo PS pridobila na ekonomičnosti v prometnih urbanih centrih. Vsa vozila se po zaključku delovnega dne vrnejo v bazo, kjer se čez noč napolnijo (Gospodarska vozila 2010).

37 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 24 Dolg in širok tovorni prostor z ravnimi stranicami omogoča izjemen izkoristek. Velik in prilagodljiv tovorni prostor je primeren za prevoz najrazličnejših tovorov, na primer poštnih paketov, delovnega materiala ali orodja. Zadnja dvokrilna vrata se odpirajo široko, kar zagotavlja preprost dostop, širina med zadnjima blatnikoma pa zagotavlja dovolj prostora za dve euro paleti. Transit Connect ima drsna bočna vrata na levi ali na obeh straneh vozila, kar zagotavlja preprost dostop do vsakega kotička tovornega prostora in preprečuje poškodbe vozila ali okolice pri raztovarjanju v ožjih prostorih. Električno vozilo ponuja bistveno manjše stroške vzdrževanja in obratovanja na daljše razdalje (Gospodarska vozila 2010) Električno dostavno vozilo Renault Kangoo Express Z.E. Kangoo Express je rešitev za podjetja, ki so okoljsko osveščena. Je tiho tovorno vozilo brez emisij (sl. 4.3), ki ga je preprosto voziti. Se čudovito vključi v vozni park vozil, ki so prijazna do okolja. Slika 4.3: Električno vozilo Kangoo Express Z.E. (Vozila z nič izpusti 2010) Kangoo je idealen pri delu poklicnih uporabnikov. Izdelan je na osnovi modela Renault Kangoo, njegove posebne predelave pa omogočajo lažje nakladanje in prevoz blaga ali opreme. Z enim polnjenjem (sl. 4.4) vozilo doseže razdaljo 160 km. Največja hitrost vozila je 130 km/h. Navadno polnjenje traja od 6 do 8 ur za popolno napolnjenost akumulatorja. Polni se ponoči, ko je vozilo parkirano na zasebnem parkirišču, ali med delavniki na skupnih parkiriščih. Polni se preko električnega omrežja. Obstaja tudi hitro polnjenje, ki traja od 20 do 30 minut za polnjenje akumulatorja 20 kwh. Za hitro polnjenje tega vozila bodo narejene polnilne postaje, ki bodo nameščene v bližini naselij, pisarn in nakupovalnih

38 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 25 središč. Pri tem vozilu obstaja še tretje polnjenje, ki se imenuje Quickdrop. To je vrsta polnjenja z zamenjavo akumulatorja. Za zamenjavo akumulatorja je potrebno samo 3 minute. Polni se lahko na cesti ali avtocesti za polnjenje do popolnega dosega med daljšim potovanjem. Polni se na postaji Quickdrop, ki bo omogočala samodejno prepoznavanje vozila, kar bo uporabnikom tega vozila poenostavilo celoten postopek. Slika 4.4: Polnjenje Renault Kangoo Express Z.E. (Vozila z nič izpusti 2010) Renault Kangoo Express Z.E. ima 44-kilovatni elektromotor, ki ponuja 226 Nm (Nm - newton meter) navora v povezavi z litij-ionskimi baterijami. Poraba energije je minimalna, predvsem zaradi pozornosti, ki so jo snovalci namenili celotnemu projektu in optimiziranim energetskim rešitvam. Dolžina tega vozila je 3,95 m in višina vozila znaša 1,85 m. Renault je popolnoma okreten in ima manevrske sposobnosti tako v mestu kot izven mesta (Vozila z nič izpusti 2010). Tovorni prostor Kangoo-ja vsebuje: osvetlitev tovornega prostora, mrežasto pregrado, tovorni prostor s pločevinastim podom, pod z gumirano preprogo (enostavno za vzdrževanje in zaščito karoserije), stransko obloženi tovorni prostor, šest pritrdilnih sponk na podu, kar omogoča trdno pritrditev tovora, pritrdilne sponke na stranice in kljukice za obleke.

39 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 26 Glede natovarjanja in raztovarjanja je vse zasnovano tako, da se prihrani čas in energija. Vozilo vsebuje mrežasto pregrado (sl. 4.5), ki omogoča popolnoma varen prevoz vseh vrst tovora. V vozilo se lahko naloži ena euro paleta (štirje vhodi, dimenzija palete: 800 x mm, nosilnost kg), saj je tovorni prostor dolžine 173 cm. Slika 4.5: Mrežasta pregrada vozila Renault Kangoo Express (Vozila z nič izpusti 2010) Merilnik, ki kaže raven napolnjenosti baterije, je nameščen ob merilniku hitrosti. Poseben merilnik»ekonometer«vozniku kaže raven porabe energije, ki jo podkrepijo barvne oznake vrednosti: svetlo modra označuje»normalno«porabo energije, temno modra optimalno delovanje, rdeča pa veliko porabo energije, ki bo tudi vplivala na doseg vozila. Potovalni računalnik je prilagojen električnemu pogonu vozila in kaže preostali doseg in preostanek kwh (kilovatna ura) ter povprečno in trenutno porabo energije (Vozila z nič izpusti 2010) Električno vozilo Fiat Fiorino Fiorino (sl. 4.6) združuje zmogljivost, vodljivost in udobje avtomobila z zmogljivostjo tovornega prostora in enostavnim nakladanjem, čemur se pridružujeta še zanesljivost in vrednost glede na ceno.

40 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 27 Slika 4.6: Električni dostavnik Fiat Fiorino (Comercial Vehicles 2010) Dolžina tega vozila je 3,86 m, višina 1,72 m in širina 1,71 m, kar mu omogoča brezskrbno vožnjo po mestnih središčih, saj tudi obračalni krog znaša le 9,95 metra. Prostornina tovornega prostora je 2,5 m³ (z zloženim sovoznikovim sedežem 2,8 m³), notranja dolžina je več kot 1,5 m (ob zloženem sovoznikovem sedežu skoraj 2,5 m). Nosilnost je do 610 kg (vključno z voznikom), zato je Fiorino revolucionarno vozilo v prodajnem razredu majhnih dostavnih vozil. Nakladanje in razkladanje lajšajo zelo nizek nakladalni prag (527 mm) in velika drsna stranska ter dvokrilna zadnja vrata. Za popolnoma varno prevažanje blaga ima šest močnih in uporabnih prstanov za pričvrstitev. Fiorino ima v serijski (deželni) opremi dvokrilno mrežasto pregrado, ki voznika varuje pred morebitnimi vdori tovora v potniški del, hkrati pa omogoča še dodatno povečanje tovornega prostora. Je unikatno vozilo v svojem segmentu, ustvarjeno za uporabnike, ki potrebujejo majhen dostavnik z nizkimi stroški vzdrževanja, okreten v prometu ter priročen pri parkiranju. Novi električni Fiorino je popoln za dostave in transport v mestih. Razvili so ga pri Micro- Vett, poganja ga trifazni asinhronski agregat z močjo 15/30 kw, ki omogoča pospešek od 0 do 50 km/h v sedmih sekundah in dosega hitrosti 80 km/h in več. Vozna učinkovitost je več kot sprejemljiva (polno obremenjen lahko premaguje strmine z 20 % naklonom), kar potrjuje dejstvo, da je električni pogon za vožnjo po mestih ustrezna alternativa, še posebej, če je le-ta kombiniran z avtomatskim menjalnikom, ki omogoča manj stresno vožnjo tudi v prometnih konicah (Comercial Vehicles 2010). Litijeve baterije

41 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 28 zagotavljajo avtonomijo 100 km in več po standardu ECE 101 za mestno vožnjo. Baterije je mogoče na omrežju s 3 kw priključkom napolniti v 6 do 8 urah (v primeru priključka z 9 kw, polnjenje traja le 3 ure). Z enim polnjenjem vozilo doseže razdaljo 100 km. Fiorino je gospodaren in ne onesnažuje okolja, je namenjen vožnji po velikih in majhnih mestih. Navzven kompakten, znotraj prostoren, saj je tovorna površina presenetljivo velika (Comercial Vehicles 2010). 4.2 Električna kolesa Kolo je v svetovnem merilu najširše uporabljeno prevozno sredstvo, saj za nizko ceno na enostaven, prijeten in zdravju koristen način omogoča prevoz na krajše razdalje. Še širšo uporabo v urbanih okoljih zavira nepraktičnost prevoza večje količine prtljage, fizični napor, relativno nizka potovalna hitrost, pogostost kraj, odvisnost uporabe od vremenskih razmer ter ponekod tudi neurejena infrastruktura kolesarskih stez. Električni pogon za kolo je enostaven, saj zahteva le okoli 200 W moči, nekaj več kot 100 Wh energije in do 50 Nm navora, kar lahko dosežemo že s preizkušenimi in uveljavljenimi komponentami. Električno kolo je sicer nekoliko težje od klasičnega, vendar omogoča manj naporno in nekoliko hitrejšo vožnjo. Z uporabo sodobnih akumulatorjev in brez krtačnih motorjev bodo električna kolesa postala še bolj zanimiva za širšo uporabo, ne bodo pa nadomestila večjih vozil Kalkhoff Pedelec Agattu XXL Center Proizvajalec Kalkhoff Pedelec Agattu XXL (sl. 4.7) je Kalkhoff Nemčija. Pogon električnega motorja je povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa, brez pedaliranja tudi električnega pogona ni. S Pedelecom se vozite kot bi imeli stalno veter v hrbet, zlahka obvladuje tudi strmine (Welcome to Kalkhoff Electric bicycle reviews 2010).

42 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 29 Slika 4.7: Električno kolo Kalkhoff Pedelec Agattu XXL (Welcome to Kalkhoff Electric bicycle reviews 2010) V Pedelecu poganja Panasonicov motor s pripadajočo baterijo in elektroniko. Panasonicova tehnologija slovi kot najboljša na tržišču: motor brez krtačk deluje neslišno, litij-ionska baterija omogoča doseg 50 km, v idealnih razmerah celo do 80 km. Centralna namestitev pomeni nizko težišče in s tem dobre vozne lastnosti, podaljšana medosna razdalja zagotavlja udobje in stabilnost pri večjih hitrostih. Košare za pošto se pritrdijo tako spredaj kot zadaj z dimenzijami, ki ji pošta potrebuje (Welcome to Kalkhoff Electric bicycle reviews 2010). Motor zmore 250 W in električno podporo 25 km/h, s krmilno enoto lahko izberemo 50, 100 ali 130% podporo, seveda pa se s Pedelecom lahko vozimo tudi brez električnega pogona, saj je skupna teža še vedno zmernih 25 kg. Ostale tehnične karakteristike kolesa: baterija 26 V, zmogljivost litijske baterije 10 Ah, teža baterije: 2,5 kg in čas polnjenja do 5 ur.

43 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Električno mestno trikolo 250W EMK-03 Električno trikolo s pogonom v samem kolesu. Tako so zmanjšane izgube zaradi mehanskih prenosov, kar omogoča daljši domet, večji izkoristek, daljšo življenjsko dobo (Električno mestno trikolo 2010).. Tehnični podatki električnega kolesa 250W EMK-03 (sl. 4.8): motor 250 W v prednjem kolesu, baterija 36 V, zmogljivost litijske baterije 10 Ah, pomoč s pedali, največja obremenitev 100 kg, največja hitrost do 20 km/h, domet 30 km, obseg kolesa 20 col kolesa spredaj, 16 col kolesa zadaj, košarica spredaj in zadaj, polni se približno 4 ure Slika 4.8: Električno mestno trikolo 250W EMK-03 (Električno mestno trikolo 2010)

44 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Električni skuterji Motorna kolesa z majhnimi kolesi oz. skuterji, so predvsem v Aziji zelo uveljavljena prevozna sredstva, ki uporabnikom omogočajo hiter prevoz v urbanih okoljih in enostavno parkiranje. Pri mnogih lastnostih presegajo avtomobile, njihova glavna pomanjkljivost pa je v strožjih zahtevah za obvladovanje (vožnjo) vozila, slabši varnosti in odvisnosti uporabe od vremenskih pogojev Električni skuter 1500W ES-01 Električni skuter (sl. 4.9) s pogonom v samem kolesu. Zmanjšane so izgube zaradi mehanskih prenosov, kar omogoča daljši domet, večji izkoristek, daljšo življenjsko dobo (Električni skuter 2010). Tehnični podatki skuterja: motor 48 V, moč motorja 1500 W, baterija 48 V, zmogljivost baterije 33 Ah, največja obremenitev 150 kg, največja hitrost 45 km/h, domet 60 km, zavore diski spredaj, boben zadaj, dodan kovček s ključavnico ter teža 90 kg brez baterij.

45 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 32 Slika 4.9: Električni skuter 1500W ES-01 (Električni skuter 2010) Električni mini skuter Yamaha EC-03 Električni skuter Yamaha je okolju prijazen in zmore pri optimalni temperaturi zraka 25 C. Potovalna hitrost skuterja Yamahe (sl. 4.10) je 30 km/h. Avtonomija skuterja je 43 km ter je tako namenjen rabi v mestnem okolju. Za napajanje 1,4-kilovatnega elektromotorja skrbi 50-voltna litij-ionska baterija iz Sanya, ki se polni na klasičnem hišnem električnem omrežju približno 6 ur. Polnilni adapter ni potreben, saj je celoten sistem integriran v zadek skuterja, kar pomeni, da se lahko polnjenje opravi kjerkoli, kjer je omogočen dostop do električne vtičnice. Zgolj s tem, da se priklopi priložen električni kabel. Poraba energije je, poleg števila prevoženih kilometrov, odvisna tudi od ostalih razmer na cesti. Poleg okolju prijaznega delovanja, naj bi bili ena glavnih prednosti električnega skuterja, predvsem izredno nizki stroški uporabe (Yamaha Releases Electric Scooter 2010). Slika 4.10: Električni skuter Yamaha EC-03 (Yamaha Releases Electric Scooter 2010)

46 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 33 Tehta namreč le 56 kg. Nizka masa, 1,7 m obračalnega radija in skromne dimenzije (1.565 mm 600 mm 990 mm), omogočajo zgledne vozne lastnosti, dobro stabilnost in predvsem nujno potrebno okretnost (Yamaha Releases Electric Scooter 2010). 4.4 Hibridna električna vozila (HEV) Hibridne avtomobile poganja kombinacija elektromotorja in motorja z notranjim izgorevanjem. Za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov, so tako s finančnega vidika vseeno primerni. Hibridno vozilo s štirikolesnim pogonom, eno os poganja motor z notranjim izgorevanjem, drugo pa električni pogon. Pri menjalniku ni potrebno dodati navora, kontrolni sistem tega tipa hibrida pa je preprost. Zaradi dobrega navora elektromotorjev so vozila primerna za vožnjo v mestnih in ruralnih okoljih. Vzdržljivost vozil na izključno električni pogon je lahko manjša. Poleg tega je pri nizkih temperaturah kapaciteta neogretih akumulatorjev bistveno nižja (odvisno od tipa akumulatorja). Obstajajo trije pogonski sistemi hibridnih električnih vozil: klasični sistem, pri katerem ni mehanske povezave med motorjem z notranjim izgorevanjem in kolesi, vzporedni sistem, pri katerem vozilo poganjata elektromotor in motor z notranjim izgorevanjem in zaporedni sistem, pri katerem delujoči motor z notranjim izgorevanjem polni baterije preko generatorja. Klasični sistem je primeren izključno za t.i. stop&go pogoje, torej npr. v počasi se premikajoči koloni, neprimeren pa je za premagovanje daljših razdalj. Vzporedni hibridni sistem deluje s pomočjo zapletenih kontrolnih mehanizmov, poraba energije ob polni obremenitvi vozila pa je bolj učinkovita. Slabšo vlečno moč klasičnega sistema in majhno zalogo energije bolj težko skrijemo za svetlečo oznako hibridnega vozila, lahko prav tako opazimo, da so vzporedni hibridni sistemi samo izboljšani sistemi "stop&go" tehnologije, ne ponujajo pa možnosti vožnje na izključno električni pogon. Korak naprej v razvoju predstavljajo hibridna vozila "plug-in" tehnologij, ki omogočajo daljšo uporabo izključno električnega pogona.

47 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 34 Zelo preprost, a neučinkovit sistem je štirikolesni pogon, pri katerem eno os poganja motor z notranjim izgorevanjem, drugo pa električni pogon. Moč vozila začutimo z zamikom, kar je pripisati»flegmatičnosti«motorja z notranjim izgorevanjem (razlog: učinkovitost) in kontrolnemu sistemu (Sustainable Green Fleets 2010) Hibridno električno dizel Mercedes-Benz Sprinter Mercedes-Benz Sprinter (sl. 4.11) je lahko dostavno vozilo in je namenjeno predvsem podjetjem, ki niso zasebni uporabniki. V hibridnem pogonu Sprinterja (z ali brez ponovnega polnjenja) je električni motor integriran v pogonski sklop med menjalnikom in sklopko. Svojo energijo pridobi iz nikeljkovinsko hidridne baterije, ki se nenehno napaja, ko na potezo, ki deluje kot generator in uporabo energije, proizvedene pri zaviranju ali na naklonih spusta (okrevanja). Slika 4.11: Električno hibridno-dizel vozilo Mercedes-Benz Sprinter (Hanlon 2010) Medosna razdalja vozila je 355 cm. Nakladalna zmogljivost vozila je kg. Dimenzije tovornega prostora so: dolžina 335 cm, širina 172 cm in višina 186 cm.

48 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 35 Plug-in pomeni, da je vozilo opremljeno z vtičnico, ki omogoča ponovno polnjenje akumulatorja tudi, ko motor ne teče, na primer ponoči. Kombi na hibridni pogon ne proizvaja emisij in vožnja z njim je mirna. Sprinter ima plug-in hibridni pogon s 70 kw električnim motorjem. Sprinter ima motor, ki je razdeljen na dva pogona. Z notranjim izgorevanjem motorja in električnim motorjem ter sta postavljena vzporedno. Sprinter ima električni motor z močjo 70 kw v kombinaciji z konvencionalnim dizelskim motorjem. Potrebno energijo pridobi iz nikelj-kovinske hidridne baterije (NiMH) s kapaciteto 14 kwh. Z izključno električnim pogonom se omogoči razdalja do 30 km. Baterija se napaja iz električnega omrežja oskrbljenega z električno energijo. Čas polnjenja baterije je približno 6 ur. Energija pri zaviranju se uporablja za polnjenje akumulatorja (Hanlon 2010) Hibridno električno kolo Eneloop Pionir v razvoju o hibridnih električnih sestavnih delov koles je proizvajalec Sanyo. Eneloop je hibridno električno kolo (Eneloop bike 2010). Prednosti e-kolesa: ima minimalne obratovalne stroške, visoki izkoristek je pomenljiv za udobje ter hibridno električno kolo je bolj uporabno kot navadno kolo. Kolo Eneloop (sl. 4.12) vsebuje nikelj-metal-hidridno (Ni-MH) in litij-ionsko baterijo, ki je lažja v teži in daje več kilometrine na eno polnjenje kolesa. Slika 4.12: Električno hibridno kolo Eneloop (Eneloop bike 2010)

49 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 36 Eneloop kolo se lahko napolni na tri načine. Zavorno polnilni sistem je tak, da se s pritiskom na zadnjo zavoro preko vzvoda transformira motor v generator in to je sposobnost polnjenja baterije. Kadarkoli so zavore uporabljene, se ustvarja energija. Pri Auto Mode načinu polnjenja se kolo med vožnjo samodejno prilagodi na okoljske razmere, pa naj gre za ravno površino, navkreber ali navzdol po hribu. Auto Mode sistem omogoča pospešeno vožnjo. Power-up način polnjenja nudi udobno vožnjo z močno asistenco. Zaradi vgrajenega načina Power-up polnilnika se pri kolesu zviša izhodna moč motorja. S tem se omogoči udobna vožnja navkreber z zelo malo porabljene energije pri pedaliranju. Polnjenje Loop je način polnjenja med vožnjo. Loop polnjenje je močna funkcija generatorja, kjer energija kroži bolj učinkovito. Baterija se polni med vožnjo s kolesom (Eneloop bike 2010). Tehnične karakteristike kolesa so: baterija Litij-ionska, moč baterije 25 V, zmogljivost baterije 5,7 Ah, motor brezkrtačni z močjo 250 W, prenos moči notranja s 3-hitrostmi, čas polnjenja 3 ure in 30 minut, poraba električne energije polnilnika 67 W, polnilnik baterije preko vtičnice. 120 V, 60 Hz, enofazna ter velikost pnevmatik 26 x 1-3/8'' Hibridno električno-bencinski skuter Eko ET-120 Eko ET-120 je revolucionarni električno-bencinski hibridni skuter, opremljen z bencinskim motorjem (70 konjev). Hibridno območje dosega za 120 km/ltr kot v primerjavi normalnega dosega, ki znaša 40 km/ltr. Motor ima navor in moč enakovredno (120 konjev) bencinskemu motorju.

50 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 37 Največja hitrost Eko ET-120 električno-bencinskega hibridnega skuterja je 65 km/h. Ko je skuter (sl. 4.13) vključen na hibridni pogon se akumulator avtomatsko polni med vožnjo in ga ni potrebno posebej polniti (Newtechnology 2010). Slika 4.13: Električno-bencinski hibridni skuter Eko ET-120 (Newtechnology 2010) 4.5 Polnilna infrastruktura električnih vozil v Sloveniji Polnilna infrastruktura se lahko razvije neodvisno, v okviru trgovanja z električno energijo ali kot del distribucijskega omrežja. Ni pa vezana na tranzitne poti, kot je na primer vezan razvoj polnilnic z avtoplinom. Ena od strategij je postavljanje polnilnic na mesta (sl. 4.14), kjer so vozila parkirana, saj polnjenje traja več ur. V Sloveniji imamo šest polnilnih mest za električna vozila. Javna polnilna mesta so v: Ljubljana- Grad Kodeljevo, Maribor- Kavarna Italcrem, Kranj- Labore, Bohinj- Park Hotel, Celje- Hotel Štorman ter Logarska Dolina.

51 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 38 Postavitev polnilnih mest je priporočljiva ob večjih trgovskih središčih, garažnih hišah in javnih parkirnih mestih. Prvo polnilno mesto je podjetje Etrel aprila letos postavilo pred ploščad restavracije na Gradu Kodeljevo. V juliju pa je prvo polnilno mesto dobil tudi Maribor, tam je postavljena pred kavarno Italcrem, ki se nahaja na naslovu Belokranjska ulica 12b (Budal 2009). Slika 4.14: Polnilno mesto za električna vozila (Budal 2009) Načini polnjenja električnih vozil so: normalno polnjenje s standardno 230 V vtičnico pri toku 10 oziroma 16 A traja do 8 ur, hitrejše je polnjenje s tipsko vtičnico pri 400 V in 36 A, ki traja do pol ure ter zamenjava praznega akumulatorja s polnim, kar traja 3 minute. Da bi poenotili sisteme za polnjenje električnih avtomobilov v Evropi poteka proces standardizacije opreme (Budal 2009). Glavne zahteve so: da je vtičnica enotna po vsem svetu in skladna z eno in tri faznim sistemom, omogoča polnjenje z napetostjo do 500 V in 63 A pri treh fazah ali 70 A pri eni, da je robustna in omogoča uporabo na prostem in je poceni,

52 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 39 omogoča več stopenj zaščite, zaklepanje, preprečevanje kraje in varnost uporabnika, ne nazadnje pa naj omogoča podatkovno povezavo med vozilom in električnim omrežjem. Sistem plug-in za električno hibridna vozila začne delovati, ko zmanjka električne energije v vozilu, tako pogon prevzame bencinski ali dizelski motor, litij-ionske baterije pa je prek hišne električne vtičnice ali javne polnilne postaje moč napolniti v 90 minutah (Budal 2009). 4.6 Razvoj električnih vozil in polnilne infrastrukture Prva električna vozila so se na cestah pojavila ob koncu 19. stoletja, in kljub temu da je takrat kazalo, da bodo postala standardno cestno prevozno sredstvo, so jih spodrinila vozila z motorji z notranjim zgorevanjem.»kolizija gospodarske recesije, labilnih cen nafte, prekomernih emisij TGP ter relativno visoke stopnje informacijskih ter drugih tehnologij, pa jih je ponovno postavila v ospredje«, pravi Miha Levstek direktor Etrela. Razvoj električnih vozil je v preteklih dveh letih doživel pravi razcvet. Tovrstna vozila so ne samo»zelena«, temveč tudi zelo hitra. V kateri smeri se bodo razvijala električna vozila, bo pokazal razvoj, ki bo temeljil na tehničnih in cenovnih možnostih tehnologije na eni ter potrebah in pričakovanjih uporabnikov vozil na drugi strani. Zagotovo pa bo v nadaljnje razmišljanje in razvoj električnih vozil in s tem povezano polnjenje potrebno vključevati distribucijska podjetja, ki imajo dolgoletne izkušnje, predvsem pa znanje na področju distribucije električne energije (Polnilna mesta v Sloveniji 2010) Proizvodnja električnih vozil Evropska elektro in avtomobilska industrija je usmerjena predvsem v proizvodnjo posameznih komponent za večje zahodne in Japonske kupce. Trenutno tudi tehnološki nivo in stopnja zanesljivosti ter kvalitete proizvodnje omogoča sodelovanje z zahtevnejšimi strankami, partnerji, ki se sicer postopoma selijo v cenejšo Azijo. V bližnji prihodnosti lahko zaradi hitrega razvoja Kitajske in Indije pričakujemo, da bo imela evropska elektroindustrija ter industrija vozil vse več težav pri konkuriranju na globalnem trgu. Po

53 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 40 drugi strani pa se z razvojem Azije ta trg odpira tudi za evropske proizvajalce (Lampič 2010). Slovenija ima vse možnosti, da na področju razvoja, proizvodnje in prodaje električnih vozil uspe v globalnem vidiku. Združitev raziskovalnega znanja, inovacij in kvalitete industrije lahko omogoči zasnovo, izdelavo in prodajo električnih vozil, ki bi bili primerni za globalni trg Vključitev Elektro industrije v razvoj-proizvodnjo električnih vozil Francoska energetska družba (EDF) upravlja že kar s električnimi vozili. Ponaša se z bogatim tehnološkim znanjem s področja hranilnikov el. energije, polnilne infrastrukture ter navsezadnje tudi z uvajanjem novih poskusnih vozil. S ciljem uveljavitve električnih vozil kot življenjsko pomembno in atraktivno transportno rešitev za potrošnika, je EDF podpisal sporazum z družbo Renault. Skupaj z zavezništvom Renault-Nissan namerava razviti komercialni projekt o postavitvi polnilne infrastrukture za električna vozila, ki naj bi omogočila potrošniku transport brez emisij že v letu 2011 (Foratom-Novice 2010) Zveza Renault-Nissan Renault-Nissan razvija celovito paleto povsem električnih pogonskih sklopov, ki bo pokrila razpon moči od 50 do 100 kw (70 do 140 km). Namenjeni bodo vsem vrstam vozil, od mestnih in družinskih avtomobilov do malih in večjih dostavnikov. Prvi povsem električni pogonski sklopi bodo v letu 2011 na voljo v klasični (triprostorski) limuzini in v dostavniku tipa Kangoo (AMD Avtoin 2010) Električna vozila z gorivom Daimler AG je objavil, da so vodilni proizvajalci vozil v tehnologiji gorivnih celic - Daimler AG, Ford Motor Company, General Motors Corporation/Opel, Honda Motor Company, Hyundai Motor Company, Kia Motors Corporation, skupina Renault SA in Nissan Motor Corporation ter Toyota Motor Corporation s podpisom okvirnega dogovora dali skupno izjavo o razvoju in tržnem uvajanju električnih vozil z gorivnimi celicami. Da bi zagotovili uspešno tržno uvajanje električnih vozil z gorivnimi celicami, je treba zgraditi dovolj gosto vodikovo infrastrukturo. Omrežje mora biti pripravljeno do leta 2015 in mora od mestnih predelov prek koridorjev pokrivati široka območja. Podpisniki

54 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 41 okvirnega sporazuma močno podpirajo zamisel o postavitvi vodikove infrastrukture v Evropi, ki bi se začela v Nemčiji. Prav tako razmišljajo o sočasnem razvijanju podobnih konceptov za tržni prodor vodikove infrastrukture na druga svetovna območja, kot so ZDA, Japonska in Koreja kot naslednja izhodišča njenega širjenja (Auto.info 2010) Električna in hibridna vozila Tuje študije, ki se ukvarjajo s to tematiko, kažejo, da bo leta 2020 električne pogone imelo od 25 do 60% novih prodanih vozil. Hibridov naj bi bilo od 20 do 50%, akumulatorskih električnih vozil od 0,5 do 20%, vozil na vodik pa od 0,1 do 20%. Gre torej za zelo velik razpon ocen. Le pri hibridih, ki so na trgu že ustaljeni, so napovedi relativno podrobne. Leta 2030 naj bi bili skoraj vsi pogoni elektrificirani. Hibridov naj bi bilo od 20 do 100%, akumulatorskih vozil od 2 do 30%, vozil na vodik pa od 3 do 40%. Direktor podjetja Elaphe Gorazd Lampič ocenjuje, da bo leta 2020 tržni delež hibridov približno 25%, akumulatorskih vozil 15% in vozil na vodik 2%. Za daljše relacijske vožnje lahko še naprej pričakujemo prodor hibridnih vozil, ki imajo veliko zalogo energije shranjene v tekočih ogljikovodikih. Električna vozila pa se bodo zaradi svoje čistosti uveljavila predvsem v mestnih središčih (Intervju: Ceste bodo zasedla električna in hibridna vozila 2010) Polnjenje električnih vozil med vožnjo S pomočjo posebnih celic na površju ceste, je mogoče električno energijo brezžično»dostaviti«vozilu, ki se po tistem voznem pasu vozi. Tako lahko med vožnjo polnimo električni avtomobil. Avtonomija je pri vozilih na električni pogon ena največjih težav. Popolnoma izpraznjena baterija namreč vseeno pomeni, da vozilo vsaj eno uro ne bo v uporabi. Vsaj toliko časa ne, da se baterije zopet ne napolnijo do neke mere. Nova bodoča rešitev vse te težave zavrača, njeno bistvo je namreč polnjenje baterij kar med vožnjo. S pomočjo elektromagnetne indukcije bi bilo mogoče vozilo polniti kar med vožnjo (sl. 4.15). V tleh enega voznega pasu bi bile na površju asfalta nameščene enote, preko katerih bi se brezžično, brez neposrednega stika z vozilom, baterije v njem lahko polnile. Ko bi bile dovolj napolnjene, bi voznik samo zamenjal vozni pas in z nekoliko višjo hitrostjo

55 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 42 odpeljal naprej. Avtonomija bi bila torej neomejena, za polnjenje se sploh nikoli ne bi bilo potrebno ustaviti (Polnjenje električnih vozil med vožnjo 2010). Slika 4.15: Polnjenje vozila med vožnjo (Polnjenje električnih vozil med vožnjo 2010) V osnovi gre za brezžično pošiljanje električne energije med ponudnikom in porabnikom. Zadeva deluje samo med elementi z enako frekvenco, zato bojazni, da bi elektrika»ušla«ni. Prav tako ni strahu, da bi prišlo do električnega udara, saj se električna energija spremeni v magnetno sevanje (zelo podobno sevanju Zemlje in je prav tako neškodljivo) ter potem v vozilu nazaj v elektriko. Delovanje ni nikakršna težava, vgradnja takšnih kretnic oz. enot pa je izjemno velik poseg v infrastrukturo oz.projekt, ki ga ni mogoče uresničiti v kratkem času, tudi če bi se omejili le na avtoceste, ki so namenjene daljšim potem (Polnjenje električnih vozil med vožnjo 2010) Brezžična polnilna postaja za vozila - Plugless Power Pri družbi Evatran so se odločili razviti polnilno postajo za avtomobile, ki deluje brez žic. Plugless Power charging station (sl. 4.16), kot so jo poimenovali uporablja elektromagnetno indukcijo za prenos električne energije. Tako je potrebno na tla namestiti induktor in vozilo. Polnjenje ima zaradi prenosa brez žice 10% izgube, a je polnjenje enako hitro kot pri žičnem (Plugless Power 2010). Slika 4.16: Brezžično polnjenje vozila postaja Plugless Power (Plugless Power 2010)

56 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 43 5 ZAKONODAJA S PODROČJA EKOLOŠKIH MOTORNIH VOZIL 5.1 Kjotski protokol Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je namenjen zmanjševanju onesnaževanja okolja s TGP. Okvirna konvencija za preprečevanje podnebnih sprememb je nastala pred trinajstimi leti, Kjotski protokol pa ji je bil dodan pred približno osmimi leti. Kjotski protokol je bil sprejet 11. decembra leta 1997, veljati pa je začel 16. februarja. Do začetka leta 2009 je protokol ratificiralo 183 držav in EU. To pomeni, da je 37 razvitih držav in EU-15 (15 držav članic v času podpisa protokola) zavezanih k doseganju kjotskih ciljev. Samo ena velika država, ki je podpisala pogodbo, je potem ni ratificirala: ZDA. Emisije držav, ki so sporazum ratificirale, predstavljajo 61% globalnih emisij. Obdobje od leta 2008 do leta 2012 je določeno kot prvo ciljno obdobje, v katerem bodo države, ki so protokol ratificirale, skušale emisije zmanjšati za najmanj 5% v primerjavi z letom Slovenija se je z ratifikacijo Kjotskega protokola leta 2002 obvezala k 8% zmanjšanju emisij TGP v prvem ciljnem obdobju od leta 2008 do leta 2012 glede na emisije v baznem letu Prvi programski dokument na področju zmanjševanja emisij TPG v Sloveniji je Strategija s kratkoročnim akcijskim načrtom zmanjševanja emisij TGP, sprejeta novembra leta Strategija določa cilje in osnovna izhodišča zmanjševanja emisij TGP. V njej je navedenih več kot 120 ukrepov za zmanjšanje emisij, časovna dinamika izvajanja pa ni bila določena (Koler 2009).

57 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Zakonodaja v EU Zelena knjiga K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo Zelena knjiga z naslovom K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo, ugotavlja, da EU postaja vse bolj odvisna od zunanjih virov energije in da njena odvisnost lahko naraste do 70% v 20 do 30 letih (v primerjavi s trenutno 50% odvisnostjo). Zato poudarja potrebo, da se politika ponudbe uravnava z jasnim ukrepanjem pri politiki povpraševanja ter poziva k dejanski spremembi obnašanja porabnikov zato, da se povpraševanje usmeri k porabi, ki bo bolj gospodarna, učinkovita in okolju prijazna. To velja zlasti na področju prometa in stavb, ter da se pri oskrbi z energijo da prednost razvoju novih in obnovljivih virov, da bi se odzvali na izzive globalnega segrevanja. Evropski parlament je v svoji resoluciji v zvezi z Zeleno knjigo K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo, opredelil učinkovito rabo energije in varčevanje z energijo kot prvo prednostno nalogo. Pozval je k spodbujanju»inteligentnega«pristopa k rabi energije, ki bo Evropo popeljal do energetsko najbolj učinkovitega gospodarstva na svetu. Energija, ki se trenutno uporablja v prometu, je skoraj vsa proizvedena iz nafte. Trenutne rezerve nafte so seveda omejene in se nahajajo le na nekaterih območjih sveta. Iz tega razloga mora EU nujno razviti lastno strategijo oskrbe z energijo v prihodnosti, ki ne bo temeljila zgolj na oskrbi z nafto. Nekatere rešitve so bile predlagane v Zeleni knjigi - K evropski strategiji za zagotovitev oskrbe z energijo. Strategija je med drugim pozvala države članice k nadomestitvi 20% konvencionalnih goriv z alternativnimi, okolju neškodljivih goriv (Evropska unija v svetu in meje Evropske unije 2010) Smernice trajnostnega razvoja na področju onesnaževanja okolja Številne možne ključne ukrepe, ki bi pospešili zmanjševanje emisij TGP in prispevali k boljši energetski učinkovitosti, predlaga Zelena knjiga o energetski učinkovitosti. Nekateri ključni ukrepi, ki jih predlaga Zelena knjiga: Vzpostavitev letnih akcijskih načrtov energetske učinkovitosti na nacionalni ravni. Takšni načrti lahko opredeljujejo ukrepe, ki naj se sprejmejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni in nato spremljajo njihovo uspešnost tako v smislu izboljšanja energetske učinkovitosti kot stroškovne učinkovitosti.

58 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 45 Dati državljanom boljše informacije, npr. z bolj ciljno usmerjenimi promocijskimi kampanjami in boljšim označevanjem izdelkov. Izboljšanje obdavčevanja z namenom, da onesnaževalec res plača okoljsko takso. Bolj ciljno usmerjanje državne pomoči, da se zagotovi spodbuda za učinkovito rabo energije. Z javnimi naročili spodbuditi nove energetsko učinkovite tehnologije, kot so bolj energetsko učinkoviti avtomobili. Z novimi ali izboljšanimi finančnimi instrumenti, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, dati spodbude tako gospodarskim družbam kot gospodinjstvom za uvajanje stroškovno učinkovitih izboljšav. S pobudo Komisije CARS-21 pospešiti razvoj nove generacije vozil z bolj učinkovito porabo goriva Povečanje uporabe biogoriv Akcijski načrt za biomaso je osrednji dokument na ravni EU in sodi v širok okvir ukrepov, namenjenih boju proti stalnemu povečevanju emisij TGP. Načrt določa ukrepe za povečanje razvoja energije iz lesne biomase ter biomase iz odpadkov in poljščin. Na tak način lahko Evropa zmanjša svojo odvisnost od fosilnih goriv in emisije toplogrednih plinov ter spodbuja gospodarsko dejavnost v podeželskih območjih. EU predlaga načrt v širšem smislu celostne in skladne energetske politike in spodbujanja rabe obnovljivih virov energije (Uradni list Republike Slovenije 2007). Nekateri poudarki in obveznosti iz načrta: EU bo pripravila zakonske predloge, ki bodo pravilno pristopili k spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, vključno z biomaso za potrebe ogrevanja. EU bo spodbujala skupne ogrevalne sisteme, ki bodo temeljili na biomasi. EU bo spodbujala države članice k uvajanju biogoriv in biogoriv druge generacije. EU bo pripravila predloge za povečanje uporabe»čistih«vozil v javnem prometu. EU bo namenjala posebno pozornost tistim področjem, ki lahko pomembno vplivajo na povečanje uporabe biomase in biogoriv (kmetijstvo, gozdarstvo, industrija).

59 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 46 EU bo še naprej spodbujala raziskave in razvoj na celotnem področju obnovljivih virov energije. Decembra leta 2004 se je začela Ocena učinkov Strategije z namenom zbrati čim več informacij in mnenj različnih vpletenih strani o Akcijskem načrtu. Ocena učinkov se posveča vprašanju, kakšne bodo ekonomske in okoljske posledice sprejetega načrta o povečanju uporabe bioenergije. Glavni zaključki ocene učinkov uveljavitve Akcijskega načrta: Povečala se bo diverzifikacija energentov znotraj EU in prišlo bo do večje zanesljivosti oskrbe z energijo. Delež fosilnih goriv se bo zmanjšal iz 80% na 75%. Količina uvožene nafte se bo zmanjšala za 8%, pri čemer bo to zmanjšanje posledica uporabe biogoriv in biomase. Zmanjšal se bo izpust toplogrednih plinov za približno 209 milijonov ton CO2 na leto. K zmanjšanju izpusta bo največ pripomogla prav uporaba zelene elektrike in uporabe biogoriv in biomase. Učinki načrta bodo vidni tudi pri povečanju števila delovnih mest in stabilizacij ter napredku podeželskih regij. Ocenjuje se, da se bo zaradi povečanja uporabe biomase v energetskem sektorju in transportu biogoriv število delovnih mest v EU povečalo za do , predvsem v podeželskih regijah. Vidike povezane s podnebnimi spremembami obravnava Strategija trajnostnega razvoja Evropske Unije iz leta Direktiva o pospeševanju rabe biogoriv in obnovljivih goriv v sektorju prevoza, je najpomembnejši dokument EU na tem področju. Cilj te direktive je pospeševanje rabe biogoriv ali drugih obnovljivih goriv, ki bi zamenjala dizelsko gorivo ali nafto, namenjeno sektorju prevoza v vse država članica, in s tem prispevala k ciljem, kot so izpolnjevanje obveznosti v zvezi s spremembami podnebja, okolju prijazno varno oskrbo in pospeševanje obnovljivih virov energije. Za ta namen predlaga vsaki posamezni članici določitev ciljnih vrednosti deleža biogoriva v skladu z referenčnimi vrednostmi. Po Direktivi bi članice tako do konca leta 2005 morale na tržišče dati najmanj 2% biogoriv, do konca leta 2010 pa najmanj 5,75% biogoriv.

60 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 47 Letni cilji iz Uredbe o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Uradni list Republike Slovenije 2007), za vrednosti deleža biogoriv na trgu so naslednji: V letu 2007 najmanj 2%, v letu 2008 najmanj 3%, v letu 2009 najmanj 4%, v letu 2010 najmanj 5%, v letu 2011 najmanj 5,5%, v letu 2012 najmanj 6%, v letu 2013 najmanj 6,5%, v letu 2014 najmanj 7%, v letu 2015 najmanj 7,5%. Do konca leta 2010 si je Slovenija v skladu s to direktivo zadala cilj, doseči najmanj 5%, do leta 2015 pa 7,5% goriv iz obnovljivih virov za pogon motornih vozil. Če se želimo izogniti negativnim vplivom prehoda na bioenergijo, potrebujemo predvsem trdno politiko na nacionalni ravni, da bi preprečili spremembe rabe zemljišč, ki bi še dodatno povečale okoljske težave v iskanju bioenergije. Izziv je brez dvoma vsesplošen. Potrebna pa je globalna razprava o tem, kako zaustaviti zmanjševanje biotske raznovrstnosti in se obenem spopasti s podnebnimi spremembami, pri tem pa upoštevati zaskrbljujoče povečanje cene nafte Spodbujanje čistih vozil za cestni promet Cilja, ki ju postavlja Direktiva o spodbujanju čistih vozil za cestni promet: Zmanjšanje emisij škodljivih snovi, ki jih proizvaja prevozni sektor in spodbujanje trga čistih vozil za vozila s težo 3,5 t. Direktiva javne organe zavezuje, da je pri letnem naročilu težkih vozil s težo 3,5 t zagotovijo minimalno kvoto za vozila (25%), ki bodo v skladu s standardom učinkovitosti»okolju prijaznega vozila«. Določena kvota naj bi omogočila postopno uvedbo okoljskih

61 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 48 meril v postopek javnih naročil ter javne organe in industrijo pripravila na možno razširitev takih zahtev tudi na druge kategorije vozil. Direktiva 2005/55/ES določa tudi spodbujanje uporabe okolju prijaznih,»čistih vozil«. Direktiva med ostalim določa stroge mejne vrednosti za emisije CO2, ter škodljive emisije ogljikovega monoksida, dušikovih oksidov, delcev ter predhodnikov ozona, ki jim taka vozila morajo zadostiti. Spodbujanje uporabe vozil Enhanced Environmentaly-Friendly Vehicle (EEV) je skladno s predlogom Direktive o obdavčitvi osebnih vozil. Ta direktiva temelji na zmanjševanju emisij CO2, njen cilj pa je spodbujanje nakupa čistejših in učinkovitejših vozil z energetskega vidika, kot so vozila na biogoriva, naravni plin, utekočinjeni naftni plin in vozila na električni ali hibridni pogon (Promet, telekomunikacije in energija 2008) Energija za spreminjajoči svet Energy for a changing world Evropska komisija je 10. januarja 2007 v Bruslju predstavila strateški energetski sveženj Energija za spreminjajoči svet (Energy for a changing world), s katerim želi energetiko povezati s podnebnimi spremembami, okrepiti zanesljivost energetske oskrbe v EU in vzpostaviti konkurenčni trg, ki bo omogočal nadaljnji razvoj evropskega gospodarstva ter njegovo konkurenčnost v svetovnem merilu. Cilj teh predlogov je usmerjati nacionalne energetske politike držav članic, da do leta 2020 zmanjšajo izpuste TGP za najmanj 20%. Za doseganje tega cilja in z namenom razvoja enotne evropske energetske politike so predlagani ukrepi: Povečanje vlaganj v obnovljive vire energije. Povečanje vlaganj v ustrezne tehnologije obnovljivih virov energije. Krepitev učinkovitosti. Predlagani energetski ukrepi so razdeljeni na šest sklopov: Načrt za izboljšanje omrežja evropskih daljnovodov in plinovodov. Strategija za trajnostno rabo fosilnih goriv. Program za uporabo jedrske energije. Načrt za vzpostavitev učinkovitega notranjega trga.

62 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 49 Program za obnovljive vire. Načrt za razvoj energetskih tehnologij Standardi EURO za cestni promet (ECE) Okoljski emisijski standardi za vozila v cestnem prometu so EURO I, EURO II, EURO III, EURO IV in EURO V, ki jih je opredelila EU. Standardi določajo minimalne vrednosti nekaterih škodljivih plinov v izpuhih (ogljikov monoksid, vodikoogljik, mešanice vodikoogljika in dušikovih oksidov ter trdih delcev) za vozila v cestnem prometu. Standardi ECE so bili z nekaterimi popravki v veljavi do konca leta 1991, ko jih je zaradi neupoštevanja držav članic zamenjal EURO I. Ta standard, je bistveno poostril kriterije pri izpustu škodljivih plinov ter opredelil nove, jasne postopke certificiranja vozil. EURO II standard, ki je bil sprejet leta 1994 in je stopil v veljavo leta 1996, je minimalne dovoljene vrednosti še dodatno znižal. V primerjavi z EURO I standardom je EURO II standard znižal mejo izpusta ogljikovega dioksida za 30%, mešanice vodikoogljikov in dušikovih oksidov 50%. Standardu EURO II sta sledila EURO III in EURO IV, ki sta stopila v veljavo leta 2000 oz Trenutno so s standardom EURO IV v EU predpisani minimalni standardi za omenjene pline za vsa vozila v cestnem in železniškem prometu, medtem ko takih standardov za pomorski in zračni promet za enkrat še vedno ni. Standardi se nanašajo zgolj na nova vozila in ne vključujejo tistih, ki so že v prometu. Standard EURO V je kriterije poostril in velja od septembra leta V preglednicah 5.1 in 5.2 so prikazani posamezni standardi in maksimalne vrednosti izpusta škodljivih plinov, kot jih je opredelil posamezen standard (European emission standards 2010).

63 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 50 Preglednica 5.1: Okoljski standardi EU za osebna vozila (v g/km) (European emission standards 2010) HC+NOx Standard Leto CO (ogljikov monoksid) HC (vodikoogljiki) mešanica Vodikoogljikov in dušikovih NOx (dušikovi oksidi) PM (trdi delci) Oksidov) Dizelska vozila EURO I ,27-0,97-0,14 EURO II ,0-0,7-0,1 EURO III ,64-0,56 0,5 0,05 EURO IV ,5-0,3 0,25 0,025 EURO V ,5-0,25 0,18 0,005 EURO VI ,5-0,17 0,08 0,005 Bencinska vozila EURO I ,72-0, EURO II ,2-0,5 - - EURO III ,3 0,2-0,15 - EURO IV ,0 0,1-0,08 - EURO V ,0 0,1-0,06 0,005 EURO VI ,0 0,1-0,06 0,005

64 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 51 Preglednica 5.2: Okoljski standardi EU za tovorna vozila in avtobuse (v g/kwh) (European emission standards 2010) Standard Leto Moč CO (ogljikov monoksid) HC (vodikoogljik) NOx (dušikovi oksidi) PM (trdi delci) EURO I 1992 < 85 kw > 85 kw 4,5 4,5 1,1 1,1 8,0 8,0 0,612 0,360 EURO II ,0 1,1 7,0 0,25 EURO II ,0 1,1 7,0 0,15 EURO III ,5 0,25 2,0 0,02 EURO III ,1 0,66 5,0 0,1 EURO IV ,5 0,46 3,5 0,02 EURO V ,5 0,46 2,0 0, Strategija razvoja Slovenije Strategija razvoja Slovenije je bila sprejeta leta 2005 in postavlja temeljne okvirje za nadaljnji razvoj Republike Slovenije na vseh ključnih področji. Kot osrednji nacionalni razvojni cilj v obdobju od leta 2006 do leta 2013, je naveden tudi trajnostni okoljski razvoj. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja vključuje pod-ukrep Integracija okoljevarstvenih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce (Koler 2009). Znotraj tega pod-ukrepa so predvideni naslednji cilji: zmanjševanje prispevka k spreminjanju podnebja in prilagajanje gospodarstva, uveljavljanje trajnostne rabe naravnih virov, zmanjševanje energetske intenzivnosti, 1 za vozila EEV- Okolju prijazna vozila (Enhanced Environmentally friendly Vehicle)

65 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 52 spodbujanje ponovne uporabe odpadkov, povečanje ekološke učinkovitosti in kakovosti življenja, povečanje energetske učinkovitosti in uporabo obnovljivih virov energije, uveljavljanje okoljske davčne reforme in»zelenih«javni naročil, spodbujanje okoljsko ustreznih, sonaravnih podjetniških in potrošniških praks, spodbujanje razvoja in uporabe okoljskih tehnologij, reševanje transportnih problemov z razvojem novih, okolju prijaznih transportnih sistemov in spodbujanje uporabe javnega prevoza. Operativni program (OP) zmanjševanja emisij TGP je bil sprejet leta 2004 (OP-TGP), leta 2006 je bil sprejet obnovljeni dokument Operativni program za zmanjševanje emisij TGP do leta Predstavlja ključni programski dokument Slovenije na področju doseganja Kjotskega cilja. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije je bila sprejeta leta 2005, ki na sodoben, kratek in enostaven način v izhodiščih, viziji, ciljih in ukrepih določa temeljne usmeritve prometne politike za prihodnost. Resolucija govori, da morajo iz ekološkega vidika nosilci prometne politike omogočati razvoj novih transportnih tehnik in tehnologij, ki bodo za okolje manj obremenjujoče in spodbujati uporabo varčnejših in ekološko sprejemljivejših vozil. Ob spremenjenih družbenih navadah in gospodarski dinamiki Slovenije je potrebno pri prebivalcih vzbuditi zavest o pomenu trajnostnega razvoja, vlogi transporta in njegovem delovanju ter optimalni uporabi. Na trajnostnem razvoju mora temeljiti tudi oskrba gospodarstva, ukrepi prometne politike. Resolucija predvideva postavitev sistema zaračunavanja uporabnin infrastrukture, ki bo slonel na tržni osnovi. V interesu države je razvoj in konkurenčnost prevozniških podjetij, ki bodo svoje storitve izvajala kakovostno in uspešno, povečala dodano vrednost in inovativnost. Z gospodarskega vidika resolucija predvideva vključevanje zasebnega kapitala v razvoj prometne infrastrukture, ki naj bi ga vključili povsod tam, kjer je zasebno pobudo mogoče doseči želene rezultate in tako razbremeniti javne finance. S predpisi in

66 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 53 drugimi akti, je potrebno urediti predvsem pogoje za razvoj kakovostne tržne strukture na področju transporta. Trošarina se v skladu s prvim odstavkom 53. člena Zakona o trošarinah plačuje od energentov in električne energije, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje. Biogoriva kot pogonska goriva, so izključena iz sistema trošarinskega nadzora in plačila trošarinskih dajatev, če so uporabljena kot goriva v čisti obliki. Za mešanice, ko je energentu dodano biogorivo, ima upravičenec pravico do vračila plačane trošarine ali do oprostitve plačila trošarine sorazmerno deležu dodanega izdelka, vendar do največ 5%. Oprostitev za biogoriva je obvezna. Z Zakonom o davku na motorna vozila skuša država spodbujati nakup vozil, ki jih poganjajo okolju prijazna goriva in prispevati k zmanjšanju onesnaževanja okolja z ogljikovim dioksidom. Zakon o davku na motorna vozila (Preglednica 5.3) določa, da je stopnja davka odvisna od izpusta CO2 in vrste goriva, ki se uporablja za pogon in je podan v %. Za motorna vozila z najmanj osmimi sedeži se predmetne stopnje davka znižajo za 30%. Preglednica 5.3: Stopnja davka odvisna od izpusta CO2 in vrste goriva (Motorna vozila 2010) Izpust CO2 v (g/km) Bencin, UNP (utekočinjen naftni plin) Dizel , , nad

67 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 54 Za vozila, ki spadajo v stopnjo EURO IV ali EURO V se višina nadomestila zniža, za vozila, ki spadajo v stopnjo EURO II, EURO I, EURO 0 ali nižje pa se višina nadomestila zviša. To določa Uredba o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, ki upošteva emisijske lastnosti lahkih tovornih ter težkih vozil glede na emisijsko stopnjo EURO (Motorna vozila 2010). Za lahka tovorna vozila, katerih motor ustreza strožjim emisijskim zahtevam od EURO III, se letna dajatev zniža: EURO IV za 12,5 % ter EURO V za 25 %. Za lahka tovorna vozila, katerih motor ne ustreza emisijskim zahtevam EURO III, se višina letne dajatve zviša, in sicer: EURO II za 5 %, EURO I za 20 % in EURO 0 ali nižje zahteve za 30 %. Za tovorna vozila in avtobuse (kategorije N2 in N3 ter M2 in M3), katerih motor ustreza strožjim emisijskim zahtevam od EURO III, se letna dajatev zniža, in sicer: EURO IV za 12,5 %, EURO V za 25 %. Za tovorna vozila in avtobuse, katerih motor ne ustreza emisijskim zahtevam EURO III, se višina letne dajatve zviša, in sicer: EURO II za 5 %, EURO I za 20 % ter EURO 0 ali nižje zahteve za 30% ( ukrepi za izpolnitev ciljev).

68 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Smernice za poštne uprave Poštna smernica državam članicam oz. ponudnikom poštnih storitev v njih nalaga le minimalne zahteve oz. standarde, ki jih morajo upoštevati. Vsekakor pa držav članic z ničemer ne omejuje, če želijo uvesti oz. obdržati bolj liberalne ukrepe, kot so določeni v smernici, če so le v skladu z določili Pogodbe o Evropski uniji. Na področju ekološke osveščenosti, se na poštnih uprav in poštnih zvez dogajajo številne aktivnosti. Med najaktivnejše aktivnosti lahko uvrstimo dogajanje v okviru Post Europ, ki je pripravil program Greenhouse Gas Reduction Programme A Challenge for Europe and Public Postal Operators, za zniževanje emisij TGP v okolje, v skladu z veljavnimi usmeritvami Kjotskega sporazuma in Evropske komisije. Na osnovi izvedenih študij se ocenjuje, da poštne uprave v Evropi na letni ravni producirajo od 8 do 11 milijonov ton CO2. Ocenjuje se, da 50% odpade na cestni transport, preostalo polovico pa ustvarijo zgradbe (energije) in druge vrste transporta. Z udeležbo poštnih uprav v programu se pričakuje, da bi v petletnem obdobju do leta 2013 lahko uspelo znižati emisije CO2 v povprečju za 10%. Program je baziran na svetovanju in je razdeljen na področja: transport, zgradbe in naprave, ekološko učinkovite storitve in uporaba obnovljivih energetskih virov (Koler 2009).

69 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 56 6 OCENA VPLIVOV NA OKOLJE Problem, ki se pojavlja zaradi naraščajočega cestnega motornega prometa, je škodljiv vpliv na okolje. Današnji motorji z notranjim izgorevanjem imajo kljub izboljšavam razmeroma slabi izkoristek. Ogromno emisij in nečistoč konča v naravnem okolju. Promet na celotnem republiškem cestnem omrežju dnevno povzroča nad 140 t ogljikovih oksidov, nad 20 t ogljikovodikov, nad 70 t dušikovih oksidov, približno 100 kg svinca in več kot 4 t žveplovega dioksida. Promet je pomemben vir degradacije okolja, in sicer kot vir onesnaževanja in kot pomemben porabnik prostora. Po podatkih EU je delež cestnega prometa glede na skupne emisije dušikovih oksidov največji. Promet v EU ustvarja 22% vseh emisij TGP in 28% emisij CO2. V Sloveniji je ta delež še višji. Emisije dušikovih oksidov naraščajo zaradi vse večjih prometnih obremenitev in zaradi večjih hitrosti vozil, saj se z večanjem hitrosti večajo tudi emisije dušikovih spojin (Murks 2009). Cestni motorni promet je velik onesnaževalec zraka, saj prispeva večino škodljivih emisij ogljikovega monoksida CO, dušikovih oksidov NOx in nemetanskih hlapnih organskih spojin NMVOC ter pomemben delež TGP ogljikovega dioksida CO2 in didušikovega monoksida NO2. Zahteve za izboljšanje zraka se iz leta v leto bolj zaostrujejo s tem namenom, da bi omejili škodljive posledice. 6.1 Analiza voznega parka Pošte Slovenije ( ) Analiza voznega parka analizira podatke o porabi goriva (od leta 2006 do leta 2010), izmerjenih izpustov CO2 (od leta 2006 do leta 2010) v okolju ter posledici zamenjave vozil na gorivo za električna vozila. Za leto 2010 so zgolj predvidevanja. Spodnja preglednica 6.1 prikazuje vrsto im število vozil ter letne izpuste CO2 v tonah.

70 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 57 Preglednica 6.1: Prikaz vozil in izpustov CO2 Vrste in število vozil Leto e-ldv (lahko dostavno p-ldv (lahko dostavno LDV (lahko dostavno SDV (srednje dostavno TV (tovorno vozilo ) OV (osebno vozilo) Izpust CO2 (v tonah) vozilo na električni pogon) vozilo na utekočinjen naftni plin) vozilo) vozilo) Analiza podatkov o porabi goriva V nadaljevanju so prikazani rezultati opravljene analize podatkov o porabi goriva. Na podlagi rezultatov izračuna in na podlagi opravljene analize podatkov o porabi goriva za vozni park Pošte Slovenije so bili narejeni ustrezni diagrami, iz katerih je razvidna skupna letna poraba goriv (v litrih) vseh vrst vozil ter primerjava porabe goriva v litrih na eno interno vozilo (LDV, SDV, TV in OV) v letu 2008 in Za leto 2010 je mišljena predvidena poraba goriva na vsa vozila v Pošti Slovenije. Poraba goriva Poraba goriva (l) , , , , , Leta Slika 6.1: Poraba goriva na vsa vozila za obdobje

71 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 58 Poraba goriva (l) na eno vozilo v letu , , , ,49 LDV SDV TV OV Slika 6.2: Poraba goriva (v litrih) na eno vozilo po kategorijah za leto 2008 Poraba goriva (l) na eno vozilo v letu , , , ,37 LDV SDV TV OV Slika 6.3: Poraba goriva (v litrih) na eno vozilo po kategorijah za leto 2009 V zgornjem diagramu (6.1) je prikazana letna poraba goriva (l) za vsa vozila, ki so letno prevozila določeno število kilometrov (Preglednica 6.1). Poraba goriva se je izračunala na podanih podatkov o prevoženih kilometrov, o številu vozil v določenem letu ter o povprečni porabi goriva (v litrih na 100 km). Slednje preglednice (6.2, 6.3, 6.4, 6.5 ter 6.6)

72 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 59 je prikaz o izračunani porabi goriva. Iz rezultatov v preglednicah in zgornjih diagramov, je razvidno, da se je poraba goriva večala, vse do leta 2008 ter da se največ goriva porabilo za tovorna vozila. Število vozil so se v letih spreminjala. Če primerjamo porabo goriva v letu 2008 in v letu 2009 je zaradi več prevoženih kilometrov v letu 2008 poraba goriva večja kot v letu 2009 glede na to, da je število vozil v letu 2008 bilo 1022 ter 1046 vozil v letu Preglednica 6.2: Letno prevoženi kilometri v Pošti Slovenije Leto LDV SDV TV OV Skupaj , , , , ,26 Preglednica 6.3 Poraba goriva za leto 2006 LDV SDV TV OV povprečna poraba goriva v l/100 km 10,24 9,56 26,83 13,66 gorivo v l za eno vozilo 2.033, , , ,50 število vozil gorivo v l , , , ,42 Skupaj porabljenega goriva v l ,54

73 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 60 Preglednica 6.4: Poraba goriva za leto 2007 LDV SDV TV OV Povprečna poraba goriva v l/100 km 10,43 10,80 22,99 12,38 gorivo v l za eno vozilo 2.033, , , ,58 število vozil gorivo v l , , , ,26 Skupaj porabljenega goriva v l ,59 Preglednica 6.5: Poraba goriva za leto 2008 LDV SDV TV OV povprečna poraba goriva v l/100 km 10,1 10,90 22,40 7,30 gorivo v l za eno vozilo 2.010, , , ,87 število vozil gorivo v l , , , ,86 skupaj porabljenega goriva v l ,08

74 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 61 Preglednica 6.6: Poraba goriva za leto 2009 LDV SDV TV OV povprečna poraba goriva v l/100 km 9,8 10,7 22,11 6,5 gorivo v l za eno vozilo 1.916, , , ,54 število vozil gorivo v l , , , ,56 skupaj goriva v l ,20 Preglednica 6.7: Predvidena poraba za leto 2010 LDV SDV TV OV povprečna poraba goriva v l/100 km 15,54 10,14 21,79 7,46 gorivo v l za eno vozilo 3.171, , , ,91 število vozil gorivo v l , , , ,11 skupaj porabljenega goriva v l ,69

75 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran Analiza in vrednotenje izmerjenih izpustov CO2 Za analizo izračunanih podatkov o izpustih CO2 za primer Pošte Slovenije je ugotovljeno sledeče: na obravnavanem področju (Slika 6.4) so največ izpustov CO2 (t ton) povzročila lahka dostavna vozila, največje povprečno število izpustov CO2 (g/km) na posamezno vozilo (Slika 6.5) so naredila osebna vozila, celotno število izpustov CO2 srednjih dostavnih vozil se je iz leta v leto povečevalo, povprečno je eno tovorno vozilo povzročilo približno 100 izpustov CO2 (g/km) na leto, bistveno več izpustov CO2 (g/km) na leto je povprečno spustilo eno lahko dostavno vozilo, med leti v letu po izpustih CO2 v tonah za srednja dostavna vozila nekoliko izstopa leto 2009, najpogostejši vzrok za veliko izpusta CO2 v okolje so prevoženi kilometri in s tem večja poraba goriva, med vsemi deleži vozil največji delež prispevajo lahka dostavna vozila (Preglednica 6.7), največji delež so tovorna vozila prispevala v letu 2008, največji delež osebnih vozil in lahkih dostavnih vozil je bilo v letu 2006 (glej Preglednica 6.7) ter srednja dostavna vozila svoj največji delež prispeva v letu 2009, osebna vozila največ izstopajo pri izpustu CO2 (g/km), večino izpustov CO2 v tonah v letu 2010 (predvideno) naj bi povzročila lahka dostavna vozil, najmanj pa skoraj nič pa električna vozila, povprečni najmanjši izpust CO2 (g/km) na leto ima tovorno vozilo, ker se ga najmanj uporablja,

76 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 63 le v preglednici 6.7 je razvidno, če zamenjamo nekaj LDV za EV, bodo LDV prispevala manj odstotkov deleža v izpuste CO2. CO2 (t) Število izpustov CO , , , , , ,00 LDV SDV TV OV UNP-LDV EV-LDV 1.000,00 0, Leto Slika 6.4: Število izpustov (v tonah) po posameznih tipih Preglednica 6.8: Deleži, ki jih prispevajo vozila skupno število SDV v TV v OV v UNP-LDV EV-LDV Leto vozil LDV v % % % % v % v % ,41 16,18 6,33 5,08 0,00 0, ,59 17,97 5,72 4,72 0,00 0, ,06 18,69 6,75 4,50 0,00 0, ,93 19,98 6,60 4,49 0,00 0, ,05 19,59 6,60 4,85 2,62 0,15

77 Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 64 Izpust CO ,00 CO2 (g/km) 800,00 600,00 400,00 200,00 LDV SDV TV OV 0, Leta Slika 6.5: Število izpusta CO2 (g/km) na en tip vozila Na podlagi zgoraj predstavljenih glavnih ugotovitvah glede na število izpustov CO2 v prejšnjih letih lahko vidimo katera vozila naj bi zamenjali za električna vozila. V tem primeru so to LDV. Vendar pa je iz vidika predvidenih zmanjšanj emisij potrebno uvesti EV v vozni park Analiza posledice zamenjave vozil na gorivo za EV Povzetek bistvenih ugotovitev analize posledice zamenjave vozil na gorivo za EV: pomemben podatek, ugotovljen pri izračunu je, da se pri vpeljavi EV ne glede na število menjave vozil in prevoženih kilometrov bistveno zmanjša poraba goriva in izpusta CO2 (Preglednica 6.8), kljub zamenjavi vozil na gorivo za EV, ki je predvidljivo, je glede LDV število izpustov CO2 v tonah še vedno velika (Slika 6.6).

Trajnostni transport & mobilnost

Trajnostni transport & mobilnost Trajnostni transport & mobilnost Priročnik za dijake Izvedbo so omogočili programi Evropske unije Inteligentna energija - Evropa in Program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija IUSES in TESSI Pričujoči

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

BIODIZEL. (raziskovalna naloga)

BIODIZEL. (raziskovalna naloga) Šolski center Celje Srednja šola za elektrotehniko in kemijo BIODIZEL (raziskovalna naloga) Mentorja: Avtorja: Andrej Grilc, univ. dipl. inž. el. doc. dr. Barbara Čeh, univ. dipl. inž. agr. Benjamin Skubic

More information

Analiza izpustov dizelskih motorjev

Analiza izpustov dizelskih motorjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Grega Murn Analiza izpustov dizelskih motorjev Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: izr. prof. dr. Igor Pušnik Ljubljana, 2016 Zahvala

More information

EKONOMSKA UPRAVIČENOST OPTIMIZACIJE FAZE NABAVNE LOGISTIKE V OSKRBOVALNI VERIGI PODJETJA CITROËN SLOVENIJA

EKONOMSKA UPRAVIČENOST OPTIMIZACIJE FAZE NABAVNE LOGISTIKE V OSKRBOVALNI VERIGI PODJETJA CITROËN SLOVENIJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST OPTIMIZACIJE FAZE NABAVNE LOGISTIKE V OSKRBOVALNI VERIGI PODJETJA CITROËN SLOVENIJA LJUBLJANA, FEBRUAR 2005 MATJAŽ AVSEC

More information

Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne. Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk

Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne. Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk VSEBINA Položaj industrije cementa v sodobni družbi in njene ključne lastnosti Razvoj energetske učinkovitosti

More information

SL Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? Posebno poročilo

SL Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? Posebno poročilo SL 2014 št. 14 Posebno poročilo Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOR OPTIMALNEGA TRANSPORTA ZA DOBAVO ZDRAVIL V MONGOLIJO PRIMER PODJETJA LEK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOR OPTIMALNEGA TRANSPORTA ZA DOBAVO ZDRAVIL V MONGOLIJO PRIMER PODJETJA LEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOR OPTIMALNEGA TRANSPORTA ZA DOBAVO ZDRAVIL V MONGOLIJO PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2013 ŠPELA BRODNIK IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana

More information

Republike Slovenije VLADA 862. o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Št. Ljubljana, sreda.

Republike Slovenije VLADA 862. o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Št. Ljubljana, sreda. Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

PRIDOBIVANJE ENERGIJE S POMOČJO SONČNIH CELIC NA IZBRANI KMETIJI

PRIDOBIVANJE ENERGIJE S POMOČJO SONČNIH CELIC NA IZBRANI KMETIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tanja OBLAK PRIDOBIVANJE ENERGIJE S POMOČJO SONČNIH CELIC NA IZBRANI KMETIJI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja Ljubljana,

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1)

OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1) REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Številka: 35405-2/2009/9 Ljubljana, dne 30. julija 2009 OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1) 1 Kazalo Povzetek...

More information

Seznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from):

Seznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from): Seznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from): 1. 12. 2017 Pojasnila v zvezi z razvrstitvijo vozil v cestninska razreda 2A in so navedena pod tabelo. Information regarding

More information

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza

More information

GoGreen Uspešna strategija trajnostnega razvoja skupine Deutsche Post DHL

GoGreen Uspešna strategija trajnostnega razvoja skupine Deutsche Post DHL GoGreen Uspešna strategija trajnostnega razvoja skupine Deutsche Post DHL Lucija Kokelj 16. april, 2013 Struktura skupine DP DHL 2 DP DHL v številkah Smo vodilna globalna logistična organizacija. Z našo

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

Bilanca vlečnih sil in pogon vozila Traction force balance and vehicle drive. Prof. dr. Jernej Klemenc

Bilanca vlečnih sil in pogon vozila Traction force balance and vehicle drive. Prof. dr. Jernej Klemenc Bilanca vlečnih sil in pogon vozila Traction force balance and vehicle drive Prof. dr. Jernej Klemenc Vozilo interakcije in učinkovitost / Vehicle interactions and effectiveness Uporabnik / User Okolica

More information

Proizvodnja in poraba furnirja. Avtorji: Mitja Piškur

Proizvodnja in poraba furnirja. Avtorji: Mitja Piškur Avtorji: Mitja Piškur September 2014 Contents Proizvodnja in poraba furnirja... 3 Zaključek... 11 Kazalo slik Slika 1: Model Loop 3D Vinterio, blagovna znamka Infiniti podjetja OMP S.r.l., oblikovalec:

More information

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

More information

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.

More information

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde

More information

ELES, d.o.o. RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026

ELES, d.o.o. RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 ELES, d.o.o. RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 ELES, d.o.o. Ljubljana, 2016 RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX

More information

Punto - cenik v. Easy 9.490

Punto - cenik v. Easy 9.490 Punto - cenik 1.4 8v 9.490 Cene so v EUR z DDV in ne vsebujejo prevozno logističnih storitev. Izpis dokumenta: 22.6.2017 11:34:57 stran 1/5 Punto - tehnični podatki 1.4 8v MOTOR Delovna prostornina (cm³)

More information

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV Ljubljana, september 2010 JURE KIMOVEC I IZJAVA Študent JURE KIMOVEC

More information

-

- e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

ProductDiscontinued. Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX. Posebna varnostna navodila SL, 1.

ProductDiscontinued. Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX. Posebna varnostna navodila SL, 1. Posebna varnostna navodila Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX ProductDiscontinued www.rosemount-tg.com Posebna varnostna navodila Rosemount TankRadar REX Vsebina Vsebina

More information

Pregled skladnosti z ADR zakonodajo. Simona Miklavčič Ljubljana, 14. in

Pregled skladnosti z ADR zakonodajo. Simona Miklavčič Ljubljana, 14. in Pregled skladnosti z ADR zakonodajo Simona Miklavčič Ljubljana, 14. in 15.3.2017 1 2 Embalaža / tovorek sodi zaboji ročke IBC 3 Označevanje embalaže po ADR in CLP Nalepka nevarnosti UN številka Koda o

More information

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk EN SL Program usklajevanja Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk 1. Ali se skupna praksa razlikuje od prejšnje prakse? Skupna praksa pomeni, da nekateri uradi

More information

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

NAČRT TRŽENJA ZA PODJETJE KOMUNALA NOVA GORICA D.D.

NAČRT TRŽENJA ZA PODJETJE KOMUNALA NOVA GORICA D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAČRT TRŽENJA ZA PODJETJE KOMUNALA NOVA GORICA D.D. Ljubljana, avgust 2010 NEJC JUG IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z MOBILNO POSTAJO NA PTUJU

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z MOBILNO POSTAJO NA PTUJU REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z MOBILNO POSTAJO NA PTUJU Meritve onesnaženosti zraka z mobilno postajo na Ptuju

More information

Razvoj nepremičninskega projekta za trg

Razvoj nepremičninskega projekta za trg Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Komunalna

More information

ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ)

ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) Ljubljana, december 2016 Kazalo vsebine 1. ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI

More information

NAREDI SI SAM: ELEKTRIČNO KOLO

NAREDI SI SAM: ELEKTRIČNO KOLO OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA VELENJE VODNIKOVA 3, 3320 VELENJE MLADI RAZSIKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZIKOVALNA NALOGA NAREDI SI SAM: ELEKTRIČNO KOLO Tematsko področje: TEHNIŠKE VEDE Avtorja: Jan

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNA KONCENTRACIJA V SLOVENSKI TEKSTILNI, OBLAČILNI IN USNJARSKI INDUSTRIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNA KONCENTRACIJA V SLOVENSKI TEKSTILNI, OBLAČILNI IN USNJARSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNA KONCENTRACIJA V SLOVENSKI TEKSTILNI, OBLAČILNI IN USNJARSKI INDUSTRIJI Ljubljana, september 27 HELENA ARSIĆ IZJAVA Študentka Helena Arsić izjavljam,

More information

Upravičenost in izplačljivost dela pod napetostjo na postrojenjih srednje napetosti

Upravičenost in izplačljivost dela pod napetostjo na postrojenjih srednje napetosti CIGRE ŠK A3-2 Upravičenost in izplačljivost dela pod napetostjo na postrojenjih srednje napetosti Vladimir Caha HEP Nastavno obrazovni centar Luke Ibrišimovića 9, Velika, Hrvatska E-mail: vladimir.caha@hep.hr,

More information

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D.

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Mentor: viš. pred. mag. Franc Belčič Kandidatka: Anja Buh Kranj, september 2011 ZAHVALA

More information

Metodološki načrt. planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov. Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1

Metodološki načrt. planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov. Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1 Metodološki načrt planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1 Avgust 2011 Metodološki akcijski načrt planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov

More information

FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016

FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA Finančni načrt so pripravili:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Žnidaršič ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS DIPLOMSKO DELO visokošolskega strokovnega študija Ljubljana,

More information

Rok Jene. Izdelava sklopa za dekompresijo motorja z notranjim izgorevanjem. Diplomsko delo

Rok Jene. Izdelava sklopa za dekompresijo motorja z notranjim izgorevanjem. Diplomsko delo Rok Jene Izdelava sklopa za dekompresijo motorja z notranjim izgorevanjem Diplomsko delo Maribor, julij 2011 Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Izdelava sklopa za dekompresijo motorja

More information

RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV

RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV Tematsko področje: TELEKOMUNIKACIJE

More information

24. DNEVI ZAVAROVALNIŠTVA V SLOVENIJI E-ZBORNIK 24TH INSURANCE DAYS IN SLOVENIA E-PROCEEDINGS

24. DNEVI ZAVAROVALNIŠTVA V SLOVENIJI E-ZBORNIK 24TH INSURANCE DAYS IN SLOVENIA E-PROCEEDINGS 24. DNEVI ZAVAROVALNIŠTVA V SLOVENIJI E-ZBORNIK Osrednji temi: Moderne prodajne poti v zavarovalništvu Zavarovalništvo - partner države ali država - partner zavarovalništva 24TH INSURANCE DAYS IN SLOVENIA

More information

Uradni list Evropske unije L 153/17

Uradni list Evropske unije L 153/17 5.6.2013 Uradni list Evropske unije L 153/17 UREDBA SVETA (EU) št. 502/2013 z dne 29. maja 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 990/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom

More information

UPORABA ODPRTOKODNIH REŠITEV V SPLETNIH TRGOVINAH MALIH PODJETIJ

UPORABA ODPRTOKODNIH REŠITEV V SPLETNIH TRGOVINAH MALIH PODJETIJ REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ODPRTOKODNIH REŠITEV V SPLETNIH TRGOVINAH MALIH PODJETIJ Junij, 2009 Uroš Škrubej REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands

Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands EMCDDA 2004 selected issue In EMCDDA 2004 Annual report on the state of the drugs problem in the European Union and

More information

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Račeta DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Marjan Krisper

More information

Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo

Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo S e k c i j a za p l a s t i k o i n g u m o Poročilo o delu 20 09-2 01 2 Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo Boštjan Šifrar, direktor podjetja Sibo G d.o.o., podpredsednik UO GZS-ZKI za področje

More information

Obdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost

Obdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Obdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost Ljubljana, september 2011 ALENKA GORENČIČ

More information

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Alidžanović UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT na kratko Programa evropskega teritorialnega sodelovanja, financiran iz ESRR 28 držav članic EU + 2 partnerski državi (Švica

More information

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sebastjan Štucl Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Klima naprava za parkirana vozila. Navodila za uporabo. Cool Top Vario 10 E

Klima naprava za parkirana vozila. Navodila za uporabo. Cool Top Vario 10 E Klima naprava za parkirana vozila Navodila za uporabo Cool Top Vario 10 E Cool Top Vario 10 E SLO Kazalo 1 Splošno................................................................................ 1 1.1

More information

Varnostni list. ODDELEK 1:Identifikacijasnovi/zmesiindružbe/podjetja. Oznaka izdelka

Varnostni list. ODDELEK 1:Identifikacijasnovi/zmesiindružbe/podjetja. Oznaka izdelka Varnostni list (vskladuzuredbo KOMISIJE(EU)št.453/2010) Oznaka izdelka ODDELEK 1:Identifikacijasnovi/zmesiindružbe/podjetja Ime izdelka Ime kemikalije Registracijskaštevilka REACH Novex 12% Tris-Glycine

More information

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Hilti Firestop Acrylic Sealant CFS-S ACR; CP 606

Hilti Firestop Acrylic Sealant CFS-S ACR; CP 606 Datum izdaje: 07/01/2016 Datum obdelave: 07/01/2016 Nadomešča izdajo: 07/01/2016 Verzija: 4.2 ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja 1.1. Identifikator izdelka Oblika izdelka Zmes Ime

More information

KAZALO 1. UVOD 2. INFLACIJSKA GIBANJA 3. NAPOVEDI GOSPODARSKIH GIBANJ ZA DVE LETI 4. KRATKOROČNE USMERITVE DENARNE POLITIKE

KAZALO 1. UVOD 2. INFLACIJSKA GIBANJA 3. NAPOVEDI GOSPODARSKIH GIBANJ ZA DVE LETI 4. KRATKOROČNE USMERITVE DENARNE POLITIKE KAZALO 1. UVOD 2. INFLACIJSKA GIBANJA 3. NAPOVEDI GOSPODARSKIH GIBANJ ZA DVE LETI 4. KRATKOROČNE USMERITVE DENARNE POLITIKE 2 1. UVOD Banka Slovenija ima jasno začrtano srednjeročno usmeritev čimprejšnjo

More information

MINI KROŽNA KRIŽIŠČA

MINI KROŽNA KRIŽIŠČA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Rok Držečnik MINI KROŽNA KRIŽIŠČA Diplomsko delo Maribor, avgust 2009 I UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17 Diplomsko

More information

Slovar strokovnih izrazov za trg z električno energijo

Slovar strokovnih izrazov za trg z električno energijo 1 2 Slovar strokovnih izrazov za trg z električno energijo z razlagami v slovenskem in angleškem jeziku Glossary of terms used in the field of electricity market with Slovenian and English interpretations

More information

RENOVIRANJE STARODOBNEGA VOZILA ZASTAVA 750

RENOVIRANJE STARODOBNEGA VOZILA ZASTAVA 750 B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Promet Modul: Cestni promet RENOVIRANJE STARODOBNEGA VOZILA ZASTAVA 750 Mentor: mag. Brane Lotriĉ Lektorica: Irena Marinko Kandidat: Miha Grabeljšek Ljubljana, november

More information

MOŽNOSTI UVOZA HLADILNIKOV VIŠJEGA CENOVNEGA RAZREDA GORENJE IZ SLOVENIJE NA EGIPTOVSKI TRG PEST ANALIZA. Seminarska naloga

MOŽNOSTI UVOZA HLADILNIKOV VIŠJEGA CENOVNEGA RAZREDA GORENJE IZ SLOVENIJE NA EGIPTOVSKI TRG PEST ANALIZA. Seminarska naloga MOŽNOSTI UVOZA HLADILNIKOV VIŠJEGA CENOVNEGA RAZREDA GORENJE IZ SLOVENIJE NA EGIPTOVSKI TRG PEST ANALIZA Seminarska naloga KAZALO UVOD...1 1. IZHODIŠČNE OPREDELITVE...2 1.1. PREDSTAVITEV PODROČJA PEST

More information

Študija primera EXXON VALDEZ. Seminarska naloga

Študija primera EXXON VALDEZ. Seminarska naloga UPEŠ - redni študij Predmet: Poslovno okolje Študijsko leto 2008/2009 Nosilec predmeta: Dr. Marko Jaklič, prof. Asistenta: Blaž Zupan, univ. dipl. ekon. mag. Aljaž Hribernik Študija primera EXXON VALDEZ

More information

DOKTORSKA DISERTACIJA. Analiza stroškovne učinkovitosti investicij v cestno infrastrukturo v Sloveniji

DOKTORSKA DISERTACIJA. Analiza stroškovne učinkovitosti investicij v cestno infrastrukturo v Sloveniji UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DOKTORSKA DISERTACIJA Analiza stroškovne učinkovitosti investicij v cestno infrastrukturo v Sloveniji Ptuj, 09. 09. 2009 Kandidat: Dejan Makovšek

More information

AKTIVNOST PREBIVALCEV SLOVENIJE NA PODROČJU FITNESA V POVEZAVI Z NEKATERIMI SOCIALNO DEMOGRAFSKIMI ZNAČILNOSTMI

AKTIVNOST PREBIVALCEV SLOVENIJE NA PODROČJU FITNESA V POVEZAVI Z NEKATERIMI SOCIALNO DEMOGRAFSKIMI ZNAČILNOSTMI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT AKTIVNOST PREBIVALCEV SLOVENIJE NA PODROČJU FITNESA V POVEZAVI Z NEKATERIMI SOCIALNO DEMOGRAFSKIMI ZNAČILNOSTMI DIPLOMSKA NALOGA MATEJ BUNDERLA LJUBLJANA 2008 UNIVERZA

More information

KAKO SE BO ZNIŽEVALA INFLACIJA. Franček Drenovec. Povzetek. Abstract

KAKO SE BO ZNIŽEVALA INFLACIJA. Franček Drenovec. Povzetek. Abstract KAKO SE BO ZNIŽEVALA INFLACIJA Franček Drenovec Povzetek Inflacija menjalnega sektorja je v letu 2000 zelo natančno odrazila porast tujih cen in povečano depreciacijo, nič več. Sekundarni učinki so bili

More information

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

RAZPISNA DOKUMENTACIJA JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJETNIŠTVO, ULICA KNEZA KOCLJA 22, SI -2000 MARIBOR, TEL. H.C.: 02/ 234 12 60, FAKS: 02/234 12 82, IDENTIFIKACIJSKA ŠT. ZA DDV: SI58045473, WWW.PODJETNISKISKLAD.SI

More information

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Kuzem NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU MENTOR: vis.

More information

Luka Koper Port of Koper. EU projekti energetskih in transportnih možnosti sodelovanja SREDNJO EVROPO POVEZUJEMO Z MORJEM

Luka Koper Port of Koper. EU projekti energetskih in transportnih možnosti sodelovanja SREDNJO EVROPO POVEZUJEMO Z MORJEM Luka Koper Port of Koper SREDNJO EVROPO POVEZUJEMO Z MORJEM EU projekti energetskih in transportnih možnosti sodelovanja 27.10.2017 Vsebina Rezultati delovanja pristanišča Razvojne prioritete Izkušnje

More information

UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera

UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MANCA MARETIČ PAULUS UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2009 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

USTREZNA FINANČNA AKTIVA, KI JIH OD BANK ZAČASNO KUPUJE EVROPSKA CENTRALNA BANKA

USTREZNA FINANČNA AKTIVA, KI JIH OD BANK ZAČASNO KUPUJE EVROPSKA CENTRALNA BANKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO USTREZNA FINANČNA AKTIVA, KI JIH OD BANK ZAČASNO KUPUJE EVROPSKA CENTRALNA BANKA JANA SUHADOLNIK Ljubljana, oktober 2003 IZJAVA Študen/ka izjavljam,

More information

TEAJ VARNE VOŽNJE S ŠTIRIKOLESNIKOM

TEAJ VARNE VOŽNJE S ŠTIRIKOLESNIKOM UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov TEAJ VARNE VOŽNJE S ŠTIRIKOLESNIKOM Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat:

More information

OPEL Mokka X. Cenik velja za vozila modelskega leta 18

OPEL Mokka X. Cenik velja za vozila modelskega leta 18 OPEL Mokka X Cenik velja za vozila modelskega leta 18 Cenik ne vključuje akcijskih popustov. Za izračun in konkretno ponudbo se oglasite pri vašem pooblaščenem trgovcu z vozili Opel. Datum izdaje: 21.

More information

Assessment of RSD measurement performance against reference vehicles and PEMS emissions

Assessment of RSD measurement performance against reference vehicles and PEMS emissions Assessment of RSD measurement performance against reference vehicles and PEMS emissions Potential for Euro 6 in-service vehicle emissions screening Based on EC JRC 2017 Testing Program Brussels, 28 th

More information

Revizija revizije ocene stroškov 2. tira

Revizija revizije ocene stroškov 2. tira Revizija revizije ocene stroškov 2. tira V javnosti že od leta 2010 dalje krožijo zelo različne ocene stroškov izvedbe projekta 2. tira med Divačo in Koprom (v nadaljevanju 2TDK), ki se gibljejo med 700

More information

OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO

OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO MAJ, 2008 ALEŠ PREMZL 2 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA

More information

UPORABA NEKATERIH METOD IN MODELOV ZA MANAGEMENT V PODJETJU ALPLES D.D.

UPORABA NEKATERIH METOD IN MODELOV ZA MANAGEMENT V PODJETJU ALPLES D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Špela PREZELJ UPORABA NEKATERIH METOD IN MODELOV ZA MANAGEMENT V PODJETJU ALPLES D.D. DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij USAGE OF SOME MANAGEMENT

More information

Globalization in the Field of Fluid power

Globalization in the Field of Fluid power Globalization in the Field of Fluid power Jožef Pezdirnik, Franc Majdič An interview with Prof. Dr. Monika Ivantysynova, one of the most prominent experts in the field of Fluid Power worldwide, and Head

More information

Sprotno določanje obremenljivosti daljnovodov na podlagi podatkov sistema za monitoring daljnovodov

Sprotno določanje obremenljivosti daljnovodov na podlagi podatkov sistema za monitoring daljnovodov Sprotno določanje obremenljivosti daljnovodov na podlagi podatkov sistema za monitoring daljnovodov Gašper LAKOTA JERIČEK gasper.lakota@eimv.si Vladimir DJURICA vladimir.djurica@eimv.si Boštjan BARL ELES

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVII. Ljubljana, petek

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Leto XXVII. Ljubljana, petek Digitally signed by Maruska Levec Smon DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1237057214019, cn=maruska Levec Smon Reason: Odgovorna urednica Uradnega lista Republike

More information

SAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV

SAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV TOMAŽINČIČ ZAKLJUČNA NALOGA 2015 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZAKLJUČNA NALOGA SAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV

More information

ISSN ISBN METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU

ISSN ISBN METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU ISSN 1408-1482 ISBN 978-961-239-247-5 METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU 2 Ljubljana, 2012 ISSN 1408-1482 ISBN 978-961-239-247-5 23 RAZISKOVANJE IN

More information

Zbornik gozdarstva in lesarstva 86 (2008), s ASSESSING MAXIMUM LOADS WHEN SKIDDING WOOD UPHILL WITH TRACTORS

Zbornik gozdarstva in lesarstva 86 (2008), s ASSESSING MAXIMUM LOADS WHEN SKIDDING WOOD UPHILL WITH TRACTORS Zbornik gozdarstva in lesarstva 86 (2008), s. 21-31 GDK: 375.4+305(045)=111 Prispelo / Recived: 21. 1. 2008 Sprejeto / Accepted: 15. 10. 2008 Izvirni znanstveni članek Original scientific paper ASSESSING

More information

KOLESA CASTORS AND WHEELS

KOLESA CASTORS AND WHEELS KOLESA CASTORS AND WHEELS 15 NAŠA KOLESA SE VRTIJO V VAŠE ZADOVOLJSTVO OUR WHEELS SPIN TO YOUR SATISFACTION KAZALO CONTENTS 1 KOLESA ZA SPLOŠNE NAMENE CASTORS AND WHEELS FOR STANDARD USE 10 2 KOLESA

More information

PRESOJA INVESTICIJE V KAMNOLOM

PRESOJA INVESTICIJE V KAMNOLOM Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Prometna smer

More information

NAVODILO ZA UPORABO. ECS polnilnik akumulatorjev AP 18 (50A+3A)

NAVODILO ZA UPORABO. ECS polnilnik akumulatorjev AP 18 (50A+3A) EYRA NAVODILO ZA UPORABO ECS polnilnik akumulatorjev AP 18 (0A3A) Lastnosti: Polnilnik ki zna»poslušati«kemijo akumulatorske baterije. Hitro, nežno in bateriji prijazno polnjenje. Baterija sama določa

More information

TRŽENJE TURISTIČNIH STORITEV IN EKONOMSKO VREDNOTENJE NALOŽBE V IZGRADNJO KAMPA VILI

TRŽENJE TURISTIČNIH STORITEV IN EKONOMSKO VREDNOTENJE NALOŽBE V IZGRADNJO KAMPA VILI UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKA NALOGA TRŽENJE TURISTIČNIH STORITEV IN EKONOMSKO VREDNOTENJE NALOŽBE V IZGRADNJO KAMPA VILI Lucijan Tušar Mentor: doc. dr. Milan Bergant Nova

More information

VENTILI IN HIDRAVLIČNE NAPRAVE

VENTILI IN HIDRAVLIČNE NAPRAVE VENTILI IN HIDRAVLIČNE NAPRAVE V G R A D N J A, Z A G O N I N V Z D R Ž E V A N J E Vgradnja, zagon in vzdrževanje VSEBINA OSNOVNE INFORMACIJE O HIDRAVLIČNIH PROIZVODIH 5 Navezujoči dokumenti 5 Pomembne

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA URŠIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA URŠIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA URŠIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV, PRIMER MODELA AUDI A3 Ljubljana, november

More information

Cenik T-Roc. Veljaven od

Cenik T-Roc. Veljaven od Cenik T-Roc Veljaven od 01.01.2018 Proizvajalec: VOLKSWAGEN AG, Nemčija Uvoznik: Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, Ljubljana Modeli T-Roc Modeli z bencinskim motorjem: Izvedba Moč kw (KM) Menjalnik

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE Tomaž ŠČUKA, univ.dipl. inž. el. Mentor dr. Janko Drnovšek, univ. dipl.

More information

SEPTEMBRSKE MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ECB ZA EUROOBMOČJE 1

SEPTEMBRSKE MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ECB ZA EUROOBMOČJE 1 SEPTEMBRSKE MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ZA EUROOBMOČJE 1 Najnovejši kazalniki nakazujejo šibkejše gospodarske obete v kratkoročnem obdobju v okolju umirjenih trgovinskih gibanj, geopolitičnih

More information

UREDITEV OBORE ZA LEVE V ŽIVALSKEM VRTU LJUBLJANA

UREDITEV OBORE ZA LEVE V ŽIVALSKEM VRTU LJUBLJANA UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Špela ŠTRUS UREDITEV OBORE ZA LEVE V ŽIVALSKEM VRTU LJUBLJANA DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA

More information

Cesta 4. julija Krško. Telefon: 07/ Faks: 07/ E-pošta: Revidirano Poslovno poročilo Sklada za leto 2014

Cesta 4. julija Krško. Telefon: 07/ Faks: 07/ E-pošta: Revidirano Poslovno poročilo Sklada za leto 2014 POSLOVNO POROČILO Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško za leto 214 Cesta 4. julija 42 827 Krško Telefon: 7/49

More information