SKLADIŠČENJE STRELIVA IN MINSKO EKSPLOZIVNIH SREDSTEV

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Boris Orozel SKLADIŠČENJE STRELIVA IN MINSKO EKSPLOZIVNIH SREDSTEV diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika Celje, april 2011

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Boris Orozel SKLADIŠČENJE STRELIVA IN MINSKO EKSPLOZIVNIH SREDSTEV diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika Mentor: dr. Iztok Podbregar Celje, april 2011

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisani, študent (študija), z vpisno številko, sem avtor diplomskega dela z naslovom:. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Ksenija Pečnik, prof. slovenščine. V Celju, dne Podpis avtorja:

4 ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomskega dela bi se rad zahvalil predvsem mentorju na fakulteti, dr. Iztoku Podbregarju, ki me je sprejel pod svoje mentorstvo ter mi svetoval in me vodil skozi izdelavo. Zahvala gre tudi sodelavcem v Slovenski vojski, ki so mi priskočili na pomoč pri zbiranju podatkov. Iskrena hvala tudi staršem in prijateljem, ki so me spodbujali in mi ves čas stali ob strani.

5 SKLADIŠČENJE STRELIVA IN MINSKO EKSPLOZIVNIH SREDSTEV V diplomskem delu smo predstavili in skušali rešiti logistični problem skladiščenja streliva in minsko eksplozivnih sredstev (nadalje SiMES) v Slovenski vojski. Predstavili in opisali smo pod kakšnimi pogoji se skladišči, transportira in manipulira SiMES. Na začetku smo nekaj stavkov namenili opisu Slovenske vojske in našteli njene naloge, nato pa smo podrobneje opisali skladiščenje kot podsistem logistike. V osrednjem delu diplomskega dela smo podrobneje prikazali, kako naj bi izgledal skladiščni kompleks, ki je namenjen shranjevanju SiMES. Opisali smo tudi nekaj strojev za manipulacijo teh sredstev pri notranjem in zunanjem transportu. Temelj diplomskega dela je problem, kako zagotoviti ustrezno klimo v skladiščih SiMES, da bi bila temperatura in prisotnost vlage primerne za skladiščene stvari, zato smo poizkušali poiskati ugodno in učinkovito rešitev, ki bi prinesla pozitivne učinke. Rešitve in ugotovitve pa smo predstavili v zaključku na koncu diplomskega dela. Ključne besede: skladiščenje, eksplozivi, strelivo, eksplozije. STORAGE OF AMMUNITION AND EXPLOSIVE The diploma work will present and attempt to solve the logistical problems of ammunition and explosive ordnance storage in the Slovenian Army. The diploma work describes the conditions under which ammunition and explosive ordnance (hereinafter AEO) is stored, transported and manipulated. Beginning of the diploma work described the Slovenian Armed Forces and list its functions, and then it describes in detail storage as a logistics subsystem. The central part of the diploma work shows in detail how AOE storage facility should be designed. It also describes machinery for AOE handling during internal and external transport. The foundation of the diploma work is the problem of assuring adequate climate suitable for storage regarding moisture and temperature in AOD storage facilities. The diploma work attempts to find effective and efficient solution that would yield positive results. Solutions and the findings are presented in the conclusion at the end. Keywords: storage, explosives, ammunition, explosions.

6 KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE... V UVOD... 1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA... 1 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA... 2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 3 METODE DELA PREDSTAVITEV SLOVENSKE VOJSKE LOGISTIČNI BATALJON ETS (Enota tehničnih skladišč) RAZLAGA OSNOVNIH POJMOV LOGISTIKA DELITEV LOGISTIKE Zunanji transport Notranji transport Skladiščenje Zaloge Manipulacija VOJAŠKA LOGISTIKA Namen vojaške logistike Načela sodobne vojaške logistike VRSTE SKLADIŠČENEGA BLAGA EKSPLOZIVI Podrazredi eksplozivov Skupine zdruţljivosti EKSPLOZIVNE SNOVI Brizantni eksplozivi Inicialni eksplozivi Smodniki Pirotehnične snovi VRSTE EKSPLOZIJ STRELIVO MINSKO-EKSPLOZIVNA SREDSTVA IN RAKETE KLIMATSKI POGOJI TEMPERATURA ZRAČNA VLAGA MAKSIMALNA VLAGA ABSOLUTNA VLAGA RELATIVNA VLAGA DOLOČANJE TOČKE ROSE ORGANIZACIJA IN PROCES PREZRAČEVANJA PROCESI PREZRAČEVANJA ZAMENJAVA ULEŢANEGA ZRAKA TEMPARIRANJE SKLADIŠČA ZNIŢEVANJE TEMPERATURE V SKLADIŠČU ZMANJŠEVANJE ZRAČNE VLAGE PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA OBSTOJEČE STANJE Zahteve za vozila EX/II in EX/III Dodatne zahteve za vozila EX/II Dodatne zahteve za vozila EX/III ZLAGANJE SIMES V SKLADIŠČE Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev V

7 5.3 KRITIČNA ANALIZA PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE OBSTOJEČEGA STANJA OCENA IN VREDNOTENJE ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI PRILOGE... 1 Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev VI

8 KAZALO SLIK SLIKA 1: ZNAK 157. LOGB... 6 SLIKA 2: PRIKAZ MANIPULACIJE LETALSKIH BOMB... 8 SLIKA 3: ORGANIZACIJSKA STRUKTURA SKLADIŠČA SIMES... 9 SLIKA 4: PRIKAZ TOKA MATERIALA IN INFORMACIJ SLIKA 5: MEDNARODNA OZNAKA ZA EKSPLOZIVNE SNOVI SLIKA 6: PRIKAZ EKSPLOZIJE SLIKA 7: VRSTE STRELIV SLIKA 8: PRESEK PROTIOKLEPNE MINE TMRP-6I SLIKA 9: DIAGRAM ZA DOLOČANJE TOČKE ROSE SLIKA 10: PRIMER SKLADIŠČNEGA KOMPLEKSA SLIKA 11: SKLADIŠČE ZA SHRANJEVANJE SIMES TIPA IGLO SLIKA 12: MERCEDES BENZ ACTROSS 3336 (IZVEDBA EX/II) SLIKA 13: PRIKAZ NALAGANJA SIMES NA VOZILO SLIKA 14: PRIKAZ DEJANSKEGA STANJA TEMPERATURE IN RELATIVNE VLAGE SLIKA 15: PRIMER DELOVANJA RAZVLAŢILNE NAPRAVE KAZALO TABEL TABELA 1: TABELA ZDRUŢLJIVOSTI TABELA 2: LASTNOSTI NEKATERIH NAJVEČ UPORABLJENIH EKSPLOZIVNIH SNOVI TABELA 3: PRIKAZ STARANJA SMODNIKA PRI POVEČANJU TEMPERATURE TABELA 4: MAKSIMALNA ZRAČNA VLAGA V GRAMIH VODNE PARE V KUBIČNEM METRU ZRAKA (G/M 3 ) PRI POSAMEZNIH TEMPERATURAH TABELA 5: TIP ZRAKA GLEDE NA STOPNJO ZASIČENOSTI Z VODNO PARO Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev VII

9 SEZNAM KRATIC SiMES Strelivo in minsko eksplozivna sredstva TSE Transportno skladiščna enota SKLAD je skupina zloţenih sredstev drug na drugem ali ustrezno zloţeni kosi, ki tvorijo večjo enoto LIFO (ang. Last In First Out) pomeni, da se pri porabi blaga uporablja sistem, kjer pri porabi porabljamo blago, ki je prišlo zadnje notri (jemljemo od zgoraj). FIFO (ang. First In First Out) pomeni, da se pri porabi blaga uporablja sistem, kjer pri porabi porabljamo blago, ki je prišlo prvo notri (jemljemo od spodaj). TOVOREK je embalaţna enota, ki je napolnjena z nevarnim blagom, ki je pravilno označena in pripravljena za prevoz. ADR (ang. European Agreement concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road) ADR je Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti. TNT trinitrotoluen ali trotil, je predstavnik rušilnih eksplozivov. Spada med najslavnejše in najpogosteje uporabljene eksplozive. Moč ostalih eksplozivov merimo v odstotkih moči TNTja. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev VIII

10 UVOD Dandanes skoraj povsod zasledimo novice o vojaških operacijah, manevrih, o mirovnih pobudah etc. Vemo, da je vojska kot institucija obstajala ţe v davni preteklosti. Dober primer za to so Špartanci, Napoleon Bonaparte, Aleksander Veliki Makedonski in mnogi drugi, ki so s pomočjo logistike organizirali spopade in razporejali svoje vojake. Logistika se je ravno v tej branţi tudi razvila. Če vzamemo za primer vojskovanje Aleksandra Velikega; vsi vemo veliko o zgodovinskih dejstvih, malokdo pa se vpraša, kako je bila dejanska izvedba sploh izvršena, kako je potekala logistika vseh operacij, kje so ljudje dobili dovolj hrane in vode, če gledamo samo osnovne ţivljenjske potrebščine, od kod je prišlo oroţje, od kod strelivo in kako je potekal transport, skladiščenje, manipulacija ter vse ostale funkcije. Opredelitev področja in opis problema Celotno diplomsko delo temelji na področju manipulacij in skladiščenja SiMES. Za to temo smo se odločili, ker se s takšnimi dejavnostmi vsak dan srečujemo v delovnem okolju in je ţe prednost vsega tega v informiranosti in predvsem zato, ker ima logistika na tem področju ţe od nekdaj velik pomen, ki pa se ga marsikdo ne zaveda. V našem primeru je razlog za slabo predstavo o poteku in dogajanju predvsem v tem, da so manipulacije zaprtega tipa in se skoraj nič ne odvija zunaj območja, ki je za to predpisano. Za boljšo predstavo smo si izbrali Slovensko vojsko kot največjega uporabnika teh sredstev v Republiki Sloveniji. V Slovenski vojski se skladiščenje in prevoz SiMES uvršča v dejavnost oskrbe, in sicer logistične oskrbe. Pri tem Slovenska vojska uporablja različne logistične enote, kot sta npr poveljniško logistični bataljon in 157. logistični bataljon. Pod slednjega spadajo skladišča za shranjevanje različnih materialno-tehničnih sredstev in skladišča, ki so namenjena shranjevanju SiMES logistični bataljon je del Poveljstva za podporo in ga sestavlja več podenot. Je osrednja nepremestljiva logistična enota Slovenke vojske, ki deluje na različnih lokacijah po celotnem ozemlju Slovenije, kar na nekatera skladišča vpliva pozitivno, na Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 1

11 druga pa negativno. Slednje je mišljeno predvsem za lokacije zaradi mikroklime ter seveda cestnih komunikacij. Iz varnostnih in ekonomskih razlogov so se nekatera skladišča SiMES zaprla, druga pa prekategorizirala v skladišča materialno-tehničnih sredstev. V skladiščih minsko-eksplozivnih sredstev in streliva moramo zagotoviti čim boljše pogoje za varno skladiščenje teh sredstev. Pri tem pa smo večkrat odvisni od narave in njenih vremenskih vplivov, kot so deţ, megla, sneg in drugih neugodnih razmer, zato bomo v tem diplomskem delu predstavili uvedbo avtomatizacije nadzora mikroklime v skladiščih SiMES, ki bi pozitivno vplivala na situacijo in s tem rešila dan problem. Zaradi splošne varnosti, predpisov in zakonov o hranjenju in nadzoru nad eksplozivnimi snovmi ter predmeti Slovenska vojska skladišči in hrani SiMES v zato namensko določenih skladiščih, ki so na dokaj primernih lokacijah. Ker pa gradnja oziroma nastanek vseh skladišč sega v čas Jugoslavije, objekti ne zagotavljajo več optimalnih pogojev glede skladiščenja in manipuliranja SiMES. Kot optimalne pogoje mislimo na večjo zahtevnost skladiščenega blaga, saj se je njegova struktura sčasoma spremenila. Slovenska vojska je vsa perspektivna skladišča obnovila zgolj na takšen nivo, da so ustrezno varovani in ustrezajo vsem nacionalnim predpisom, ki so v veljavi. S tem pa se teţave ne prenehajo, saj se v skladiščnih prostorih nahaja neugodna mikroklima, kar vpliva na uskladiščena sredstva in bo prej ali slej imelo negativne posledice. V diplomskem delu ţelimo torej raziskati stanje in na podlagi zbranih podatkov najti najustreznejšo rešitev in s tem optimizirati stanje v skladiščih SiMES. Namen in cilji diplomskega dela Cilj diplomskega dela je predstaviti sedanje stanje problema skladiščenja in transporta streliva in minsko-eksplozivnih sredstev ter na podlagi danih predlogov ugotoviti, katera rešitev bi bila optimalna za omenjen problem. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 2

12 Za ustrezno doseganje ciljev bomo morali pozornost nameniti naslednjim področjem: predstavitev podjetja; opis SiMES; predstavitev obstoječega stanja; predstavitev predlogov oziroma primernih rešitev. Namen tega je, da bi v logističnem procesu skladiščenja SiMES racionalizirali delo in s tem zmanjšali čas dela, povečali varnost dela in podaljšali ţivljenjsko dobo SiMES in čim dlje ohranili njegovo kakovost. Reševanje takšnega problema se mora začeti ţe pri naročanju novih minsko eksplozivnih sredstev, naročnik bi moral biti pozoren na to, da bi se ustrezna sredstva naročala na takšnih transportno-skladiščnih enotah, da pri kasnejši manipulaciji le - teh ne bi prišlo do izgube časa, prevelike zasedenosti skladiščnega prostora ali poškodb embalaţe. Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da imajo skladišča za shranjevanje SiMES včasih neugodno mikroklimo. To sklepamo na podlagi primerjanja dnevnikov klime in predpisanih podatkov za ugodno skladiščno klimo SiMES, zato bomo z znanjem in izkušnjami poizkušali najti najbolj učinkovito in ugodno rešitev, ki bi dosegala ţelene rezultate. Kot predpostavko bi lahko navedli tudi, da bi z nakupom ustrezne klimatske naprave rešili problem. Treba je poudariti, da smo bili pri pisanju diplomskega dela omejeni z zaupnostjo podatkov, zato nismo uporabljali nobenih podatkov o lokacijah in točni postavitvi skladiščnih objektov. Nikjer nismo uporabili nobenih resničnih mer objektov, kakor tudi ne skladiščnih kapacitet objektov, vrste in količine SiMES. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 3

13 Metode dela Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili svoje dosedanje znanje, pridobljeno na delovnem mestu in sicer na področju skladiščenja in transporta SiMES ter študijo veljavnega pravilnika o skladiščenju SiMES ter NATO AASTP1 standarda. Poleg tega smo opravili še nekaj intervjujev z nadrejenimi in s strokovnjaki na področju razvlaţevanja zraka iz podjetja Menerga, ostale informacije pa smo pridobili iz različnih internetnih virov in v knjiţni literaturi. Pri izdelovanju diplomskega dela so bile uporabljene naslednje metode dela: študij knjiţnih virov; študij elektronskih virov; metoda deskripcije, s katero so opisana dejstva, procesi in ugotovitve; metoda kompilacije, ki pomeni povezovanje spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev; metodo analize, s katero smo opisali teoretične poglede in dejstva iz praske in jih povezali v celoto; metodo sinteze, s katero smo razčlenili ugotovitve iz praske in iz teorije. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 4

14 1 PREDSTAVITEV SLOVENSKE VOJSKE Na spletni strani Slovenske vojske najdemo, da le-ta predstavlja obrambne sile Republike Slovenije, vojaško obrambo izvaja samostojno ali v sodelovanju z zavezništvom na podlagi mednarodnih pogodb. Za njeno podporo skrbijo sile za zagotovitev delovanja, ki so namenjene zagotavljanju moţnosti za delovanje in ohranjanju vzdrţljivosti sil (»O Slovenski vojski«[slovenska vojska], b. d.). Poslanstvo Slovenske vojske je, da v sodelovanju z zavezniki: izvaja vojaško obrambo Republike Slovenije; odvrne vojaško agresijo na Republiko Slovenijo; vzpostavi suverenost na celotnem ozemlju Republike Slovenije; prispeva k mednarodnemu miru in stabilnosti. Naloge Slovenske vojske so: vzdrţevanje pripravljenosti za delovanje; aktiviranje in mobiliziranje sil; premestitev v območje delovanja; defenzivno in ofenzivno delovanje; pripsevek k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti; podpora pri zagotavljanju varnosti in blaginje drţavljanov Slovenije. Glede na vlogo v delovanju se sile Slovenske vojske delijo na: sile za bojevanje; sile za bojno podporo; sile za zagotovitev delovanja; sile za podporo poveljevanja logistični bataljon Je enota Slovenske vojske, ki je nameščena po celem ozemlju Slovenije s poveljstvom, ki je nastanjeno v Vrhniki LOGB sestavljajo enote za zagotovitev delovanja, ki so namenjene zagotavljanju moţnosti za delovanje in ohranjanju vzdrţljivosti ostalih enot. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 5

15 V sile za zagotovitev delovanja spadajo: logistične enote; enote za zračni transport; letalske in mornariške baze; zdravstvene enote. Slika 1: Znak 157. LOGB Vir: 157. logistični bataljon [Slovenska vojska], b. d LOGB deluje v sestavi Poveljstva za podporo ter izvaja logistično podporo poveljstev in enot Slovenske vojske. Sestava: poveljstvo; poveljniško-logistični vod; enota za oskrbo; enota tehničnih skladišč; transportna četa; enota tehničnega vzdrţevanja II. In III. stopnje; enota za intervencijsko vzdrţevanje infrastrukture; enota za vzdrţevanje streliva; fizikalno-kemijski laboratorij. Naloge: oskrbovanje poveljstev in enot z vadbenimi ter bojnimi sredstvi; zagotavljanje prevozov tovora in potnikov; vzdrţevanje bojnih in nebojnih vozil ter sredstev zvez; oskrbovanje poveljstev in enot z intendantskimi sredstvi. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 6

16 1.1.1 ETS (Enota tehničnih skladišč) Značilnost te enote je, da so skladišča decentralizirana, torej so razmeščena na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Pomanjkljivost decentraliziranega skladiščnega poslovanja je v nepreglednem nadzoru nad zalogo blaga v vseh skladiščnih enotah, kar pa se rešuje s celovitimi računalniškimi sistemi s podporo za vodenje in organizacijo skladiščnega poslovanja. Druga posledica decentralizacije je, da imajo skladišča zelo različne klimatske razmere (mikroklimo), ki vpliva na kakovost in hrambo SiMES, kar je enormnega pomena, saj vemo, da je SiMES zelo draga. S kakovostnim skladiščenjem doseţemo veliko večjo varnost pri uporabi in podaljšamo ţivljenjsko dobo SiMES, kar zmanjšuje potrebe po novih nakupih Skladišče SiMES Skladišče streliva in minsko-eksplozivnih sredstev je namenjeno hranjenju in vzdrţevanju bojnih sredstev za potrebe Slovenske vojske v miru in v vojni. Pravilno razporejeni in med seboj ločeni objekti za skladiščenje so osnova za skladiščenje SiMES. Največjo zaščito dajo vkopani objekti, pokriti z dovolj debelo pokrivko iz zemlje. Takšni objekti so zaţeleni za skladiščenje SiMES, saj nudijo največjo zaščito pred vremenskimi spremembami in imajo relativno stalno temperaturo in relativno zračno vlago. Skladišča so razdeljena na upravni in tehnični del. V upravnem delu se nahajajo pisarne, nastanitveni prostori za varovanje, garaţe za transportna vozila in drugi pomoţni objekti, tehnični del pa je sestavljen iz skladiščnega dela in dela za vzdrţevanje SiMES. Najpomembnejši dejavniki, ki se morajo upoštevati pri izboru lokacije za postavitev skladišča SiMES ali pri odločanju o vrsti SiMES, ki se bo skladiščila na posameznih lokacijah so: konstrukcija skladiščnega objekta (objektov); konfiguracija terena; bliţina komunikacij in infrastrukture; Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 7

17 bliţina naselij; vrsta SiMES; količina SiMES, ki se bo skladiščila na določeni lokaciji oziroma objektih. Pri tem ne smemo pozabiti, da se pazi na to, da je ob nesrečah čim manj ljudi izpostavljenih nevarnosti. Na končno in pravilno odločitev vpliva še vrsto drugih dejavnikov kot npr. kemične in fizične lastnosti sredstev, ki se nameravajo skladiščiti na tem območju. Najpogostejše manipulativne operacije pri skladiščenju SiMES: sprejem sredstev; merjenje temperature; zračenje; prekladanje blaga; pregled kakovosti in količine; komisioniranje; paletiziranje; izdaja sredstev. Slika 2: Prikaz manipulacije letalskih bomb Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 8

18 Slika 3: Organizacijska struktura skladišča SiMES Za skladišča SV je odgovorno 14 ljudi. Častnik, ki opravlja funkcijo upravnika je odgovoren za vse, kar se dogaja znotraj skladišč. Podrejenim daje navodila za opravljanje nalog ter spremlja procese, da ne pride do kakšnih nepravilnosti. Podčastnika sta častnikova namestnika in pomagata pri opravljanju funkcij, v primeru častnikove odsotnosti pa opravljata tudi njegovo delo. Vsakemu podčastniku sta dodeljena po dva vojaka, ki skrbita za pravilno skladiščenje SiMES. Skladiščniki so dodeljeni vsak svojemu skladišču, v katerih jim pri opravljanju nalog pomagajo vojaki manipulanti. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 9

19 2 RAZLAGA OSNOVNIH POJMOV 2.1 Logistika Logistika je pri človeku prisotna odkar pomnimo, vendar pojem kot tak spoznamo šele v 17. stoletju. Pojem logistika naj bi izhajal iz grške besede ''logisticos'', ki pomeni preračunljivo logično mišljenje. Kot drugo razlago pojma logistika bi lahko povzeli po Mageeju (v Podbregar & Bosotina, 2007), ki pravi, da je logistika francoskega izvora zaradi besede ''loger'', kar pomeni pripravo in oskrbo vojaškega tabora. Poţar ( Logistika [Wikipedia], b. d.). pravi, da je logistika vojaškega izvora. Ta pojem zajema fizični tok materiala (surovin, polproizvodov, proizvodov, odpadkov) ter tok informacij od dobavitelja surovin, preko proizvajalca in morebiti trgovca do končnega potrošnika gotovih proizvodov, torej prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje, ki pomeni premagovanje časa. Etimološke razlage termina logistike kaţejo na to, da so bili prvi začetki logistike na vojaškem področju. Tudi Podbregar in Bosotina (2007, str. 7) pravita, da je logistika izredno pomemben dejavnik, ki bistveno soodloča o zmagovalcu v vojaškem spopadu in je bilo znova potrjeno tudi v drugi svetovni vojni. Prebilič jo je zaradi izrednih obseţnosti po številu vojakov sodelujočih drţav in tudi po geografskem prostoru, na katerem je bila vodena, predvsem pa zaradi odločilnega pomena logistike na njen izid, upravičeno poimenoval "logistična vojna" (Podbregar & Bosotina, 2007). Če skupaj povzamemo definicije in razlage besede logistika pridemo do zaključka, da je logistika zelo stara dejavnost, čeprav jo z besedo poimenujemo šele v 17. stoletju. Izvira iz vojaškega izrazoslovja. Vojaška logistika je bila v II. svetovni vojni vzor gospodarski logistiki, kar pa se je kmalu za tem obrnilo. Danes v grobem logistiko delimo na gospodarsko in vojaško logistiko, seveda pa se še te delijo na več panog, ki pokrivajo svojo vejo v delitvi. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 10

20 2.2 Delitev logistike Glede na področje uporabe lahko v grobem ločimo logistiko na gospodarsko in vojaško logistiko. Podbregar in Bosotina (2007) pravita, da se v gospodarstvu logistika ukvarja s prostorsko in časovno transformacijo materiala, energije in informacij. V vojaških sistemih pa je njen pomen veliko širši, saj poleg oskrbe z materialom vsebuje še druge logistične funkcije, ki se sicer v različnih vojaških institucijah lahko nekoliko razlikujejo. Običajno vključuje tudi: vzdrţevanje materialnih sredstev, transporte in premike ljudi ter materiala, zdravstveno oskrbo ljudi in ţivali, zagotavljanje in vzdrţevanje infrastrukture ter zagotavljanje in upravljanje finančnih virov. V obeh logističnih sistemih bomo našli še skupno delitev kot nam jo prikazuje Oblak (v Rihter, 2008) na: zunanji transport; notranji transport; skladiščenje; zaloge; manipuliranje z blagom, informacije, komunikacije in kontrola; kadri, povezani s sistemom. Kljub temu, da sta vojaška in gospodarska logistika različne dejavnosti, imata skupno delitev in skupna načela, ki jih predstavlja načelo 5P. To pa pomeni, da morajo logistični koncepti poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, pravilni količini in pravilne kvalitete, na pravem mestu in z minimalnimi stroški Zunanji transport Podbregar in Bosotina (2007) pravita, da je osnovna naloga zunanjega transporta pravočasen dovoz surovin, nedokončanih proizvodov, polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz gotovih proizvodov. Za uspešno in učinkovito izvajanje te naloge mora podjetje izbrati najprimernejše prevozno sredstvo in prevozne poti. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 11

21 Prometno infrastrukturo sestavljajo: cestni transport; ţelezniški transport; vodni transport; zračni transport. Pri zunanjem transportu se velikokrat srečamo s terminom ''ozko grlo'', ki pomeni, da imamo v neki določeni situaciji premale kapacitete prepuščanja, zato se promet začne gostiti in upočasnjevati. Zaradi tega pride do časovnih zamud, ki slabo vplivajo na celotni oskrbni verigi. Razvitost oziroma kakovost zunanjega transporta je pogosto merilo celo razvitosti posamezne drţave Notranji transport Podbregar in Bosotina (2007) pravita, da je notranji transport nujni sestavni del vsakega proizvodnega procesa. Njega osnovna naloga je planska oskrba vseh oddelkov in delovnih mest s potrebnimi materialnimi prvinami, odvaţati pa mora vse, kar na teh delovnih mestih nastaja. Zajema premikanje blaga, surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, gotovih proizvodov in drugih dodatnih materialov v podjetju. Vključuje transport v predelavi oziroma proizvodnji, skladišču, med predelavo in skladiščem, transport med proizvodno-predelovalnimi obrati in transport med skladišči v podjetju. Notranji transport poteka preko različnih transporterjev ali pa z napravami za ciklični transport. Te naprave morajo imeti zagotovljene in označene transportne poti. Transportnih poti mora biti toliko in morajo biti takšne, da so hitro in varno prehodne. Transport, ki poteka po teh poteh, ne sme biti nevaren za zaposlene osebe. Notranje transportne poti lahko skrajšamo, če jih prilagodimo tehnološkemu postopku in se izogibamo kriţanju poti ter povratni voţnji praznih vozil. K temu pripomore tudi ustrezna razporeditev skladišč, strojev in drugih naprav ter stavbna povezava med proizvodnjo in skladiščem surovin ter proizvodov. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 12

22 V skladišču SiMES se za transport blaga med skladiščnimi objekti najpogosteje uporablja viličar, saj nam zaradi svoje mobilnosti nudi najboljše rezultate. Pri premikanju blaga znotraj skladišča si poleg viličarja pomagamo še z ročnim transportnim paletnim vozičkom Skladiščenje Potrč in Lerher (2008) pravita, da lahko skladiščenje opredelimo kot pomembno področje v gospodarjenju vsakega proizvodnega podjetja in organizacije. Močno je povezano z zalogami, saj je njegova glavna naloga vzdrţevanje zalog. Skladišča so blaţilci, ki s svojimi zalogami omogočajo premostitve nihanja v proizvodnem procesu. Skladišča so namenjena premostitvi časa, kar pomeni, da se izravnajo časovne razlike med proizvodnjo in uporabo blaga. Podbregar in Bosotina (2007):»skladiščenje pomeni v bistvu časovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena«. Pri premagovanju časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladišča morajo biti oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj naj bi bilo premeščanja in drugih manipulacij v skladišču, hkrati pa je potrebno preprečevati zastoje. Skladiščenje mora biti pregledno in zahtevan material hitro dosegljiv, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi vsi varnostni ukrepi, da ne pride do poškodb ali kraj. Vsi avtorji skladiščenje opredeljujejo na podoben način vendar si lahko optimalno skladiščenje predstavljamo kot to, da izpolnjujemo predvsem dva interesa. Prvi je ta, da imamo v vsakem času dovolj velike zaloge ustrezne kakovosti. Pri drugem interesu pa se trudimo, da imamo pri skladiščenju čim niţje oziroma minimalne stroške. Poleg tega pa ne smemo pozabiti na varnost, saj so predmeti skladiščenja v našem diplomskem delu SiMES in bi v primeru kraje zelo neugodno vplivalo na drţavno varnost. Osnovne naloge in namen skladiščne dejavnosti so: prevzem in izdaja materiala; uskladiščenje-shramba materiala ter zaščita predmeta skladiščenja pred poškodbami, izgubami, poţarom, itn; Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 13

23 pravočasno zagotavljanje količine materiala za nemoteno proizvodnjo; vodenje evidence o količini uskladiščenega materiala in gotovih proizvodov Zaloge Podbregar in Bosotina (2007) pravita, da se zaloge razume kot količina blaga, odloţena oziroma uskladiščena na določenem mestu v skladišču ali v podjetju. V sodobnih organiziranih proizvodnih sistemih se skušamo zalogam izogibati, vendar se kljub temu pojavljajo v različnih oblikah na nekaj mestih v logistični oskrbni verigi. Poznamo več tipov zalog: varnostna zaloga je namenjena premostitvi nepričakovanih dogodkov v materialni oskrbi je rezerva, ki jo lahko porabimo le pod posebnimi pogoji in po posebnem postopku; signalna zaloga je količina zaloge, pri kateri moramo sproţiti postopek za novo naročilo. Ta pa je enaka porabi v dobavnem roku oziroma za prav toliko višja od varnostne zaloge; maksimalne zaloge so največja dovoljena količina zaloge, do katere je še gospodarno uskladiščevati material. Pri zalogah SiMES moramo maksimalno zalogo izračunati glede na neto količino uskladiščenega eksploziva, vrsto oziroma podrazred in varnostni razmik do najbliţjega ogroţenega objekta; optimalna zaloga je količina zalog pri kateri so stroški zalog in stroški nabave na količinsko enoto najniţji, hkrati pa je zagotovljen nemoten potek poslovnega procesa Manipulacija Manipulacija ali ravnanje z logističnimi objekti je vezni člen med tremi najpomembnejšimi elementi logistike: skladiščenje, notranjim in zunanjim transportom. To lahko vidimo na spodnji slik, ki nam prikazuje tok materiala skozi skladišče. Manipulacijo lahko opredelimo kot dejavnik, ki vpliva na hitrost in kakovost skladiščenja in transporta (Podbregar & Bosotina, 2007). Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 14

24 Slika 4: Prikaz toka materiala in informacij Vir: Potrč & Lerher, Vojaška logistika Vojaška logistika je del nacionalne logistike, ki skrbi za temelje vojaških sil. Nacionalno logistiko sestavljajo trije konstitutivni elementi: naravne danosti (prebivalci, surovine, geografski poloţaj, podnebje); nacionalna gospodarska podlaga; temelji druţbenega političnega sistema (izobraţevanje, znanost in tehnika, zakonodaja, finance, industrija, kmetijstvo, transport, ). Skupek vseh teh elementov daje temelj nacionalni in vojaški logistiki. Sposobnost in razvitost nacionalnega gospodarstva se vidi v zmoţnosti, da proizvaja materialne in storitvene zmogljivosti za zagotavljanje delovanja drţavnih vojaških enot v vojni zato mora drţava oziroma njena vlada ves čas skrbeti in zagotavljati nemoteno delovanje nacionalnega gospodarstva. Vojaška logistika je disciplina logistike, ki se ukvarja z zagotovitvijo blaga in storitev za izvajanje delovanja vojaških sil v določenem času in prostoru. Vojaška logistika predstavlja predvsem logistiko porabe in v manjši meri tudi del proizvodne logistike. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 15

25 2.3.1 Namen vojaške logistike Namen vojaške logistike je zagotoviti sredstva in materialno zdravstveno oskrbo osebja v pravih količinah, na pravem mestu in ob pravem času za učinkovito in uspešno delovanje. Vojaška logistika mora stopnjevati in izboljševati operativne zmogljivosti sil. Zato je potrebno zagotoviti sistem, ki podaljša te zmogljivosti. Navedeno omogoča spoj prilagodljive logistične strukture in informacijskih tehnologij ter novih doktrinarnih rešitev, ki v realnem času zagotavljajo celovito preglednost sredstev ter učinkovito povezujejo delovanje in zagotovitev delovanja Načela sodobne vojaške logistike Prvo načelo logistike je obveščenost. To načelo izraţa tudi najstarejšo vsebino pojma logistika, saj so si vojaški poveljniki z zbiranjem različnih informacij tako o samem bojišču, kot nasprotniku, poizkušali zagotoviti začetno prednost v spopadu ter jo realizirati v obliki zmage na bojišču. Danes si delovanja logističnega sistema brez zadostnih informacij ne moremo več predstavljati. Izdelava logističnega koncepta, ki obsega pravočasne priprave in čim bolj temeljito načrtovanje je cilj, ki v spopadu, ko se tako oboroţene sile in logistični sistem nahajajo v izrednem stanju, omogoča čim bolj kvalitetno delovanje sistema ter posredno zmanjševanje izrazitosti logističnega vakuuma. Nadgradnja prvega načela je načelo dosegljivost, ki se nanaša na oblikovanje jasnih in predvsem realnih, dosegljivih ciljev. Omogoča obdelavo pred tem zbranih podatkov in pripravo načrtov za vzpostavljanje logističnega sistema. Generično ali razvojno načelo logistike temelji na izjemno hitrem razvoju bojne tehnike ter posledično razvoju sodobnih oboroţitvenih sistemov. Ilustrativen primer je uporaba letalstva v logistično-preskrbovalne namene. Gre predvsem za iskanje novih tehnoloških rešitev, ki omogočajo realizacijo logistike sodobnim oboroţitvenim sistemom ter hkratno uporabo moderne tehnologije pri samem izvajanju logističnih dejavnosti. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 16

26 Načelo medsebojne odvisnosti narekuje oblikovanje in izvajanje kooperacije logističnega sistema s celotnim ostalim vojaškim sistemom, predvsem pa to velja za načrtovalce nove vojaške opreme. Načelo enostavnosti omogoča hitro in učinkovito izvajanje podpore. To načelo velja tako za organizacije samega sistema kot uporabe čim bolj preproste in učinkovite tehnologije. Načelo pravočasnosti jasno opredeljuje časovno komponento logistike. Če podpora ni zagotovljena v najbolj kritičnem trenutku, potem je bilo predhodno delovanje logističnega sistema brezpredmetno. V kolikor oboroţenim enotam ni zagotovljena vsaj minimalna količina vojaškega materiala ter servisiranja ostalih osnovnih potreb, so te obsojene na poraz. Načelo spodbude se pri logistiki nanaša na izvajanje podpore čim bliţje enotam v boju. To načelo izloţi t.i. pojav pogleda preko rame, ko enote v boju pričakujejo pomoč, a je ta oddaljena. S tem je povezan upad koncentracije vojaških enot v najbolj kritičnem trenutku. Vsa do sedaj omenjena načela v končni fazi pripeljejo do načela racionalnosti oziroma ekonomičnosti. Prisotnost načela racionalnosti lahko zasledimo v vsebinah vseh predhodno predstavljenih načel. To načelo teţi k organiziranju učinkovite logistike z majhnimi izgubami in sredstvi. To načelo nas pripelje do načela varnosti, ki predvsem z razvojem oroţja v zadnjem obdobju narekuje dodatno varovanje delovanja logističnega sistema. Čeprav logistični sistem svoje naloge izvaja v zaledju oziroma za linijo spopadov, sodobna oroţja z velikim akcijskim delovanjem omogočajo direktno uničenje logističnega sistema. Pojav izrazitega logističnega sistema vakuuma onemogoči izvajanja podpore enotam na bojišču, kar privede do poraza. Teoretična načela logistike naj bi s svojim medsebojnim delovanjem oblikovala učinkovit, proţen in kvaliteten logistični sistem. Le-ta niso seštevek navodil, temveč vodilo za analitično razmišljanje in trezno načrtovanje (Podbregar & Bosotina, 2007). Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 17

27 3 VRSTE SKLADIŠČENEGA BLAGA Kot smo ţe nekajkrat omenili, se v skladiščih SV med drugim hranijo tudi eksploziva in streliva. V tem poglavju jih bomo predstavili, omenili nekaj njihovih sestavnih delov in glavnih značilnost ter jih razdelili po klasifikacijah. Opisali bomo značilnosti eksplozije in najpogostejše proizvode, kjer se v njihovi sestavi nahajajo eksplozivne snovi. Za konec bomo prikazali, kako in zakaj so eksplozivne snovi razdeljene v podrazrede in skupine zdruţlivosti. 3.1 Eksplozivi Eksplozivi v pravem pomenu besede se ne nahajajo v naravi. Prvi izdelan eksploziv je bil črni smodnik, pogosteje imenovan»gunpowder«, ker se je v glavnem uporabljal za ta namen. Črni smodnik je mešanica solitra (kalijev nitrat), oglja in ţvepla. Zadnja dva se nahajata v naravi, ţveplo na vulkanskih področjih, oglje pa lahko naredimo iz lesa. Soliter se ne nahaja v naravi v čistem stanju, toda kristalizira iz ţivalskih in rastlinskih razpadnih produktov. Proces je dolg in vezan na specifične klimatske pogoje (Kitajska, Srednji vzhod). Neznano kdaj in kje je nekdo ali njih več ugotovilo, da zmes ţvepla in oglja, ki mirno gori, potem ko ji primešamo soliter, ki ni gorljiv, ne samo, da gori, ampak je to gorenje izredno intenzivno. Na osnovi pomanjkljivih dokumentarnih virov je bilo to odkritje na Kitajskem, predvidoma okoli leta 700. V letu 1000 naj bi bilo razvito oroţje, ki je uporabljalo črni smodnik. Novica o odkritju je zelo počasi obkroţila svet. Legenda ali tudi ne: Berthold Schwarz, nemški menih iz Freiburga je nekega dne mešal smodnik v kotlu, ko se mu je vţgal in odneslo je pokrov, naj bi predstavljala začetke za izdelavo topov, ki naj bi sicer obstajali ţe prej, a točnih podatkov nimamo. Po nekaterih podatkih naj bi bil prvi top iz brona skonstruiran okoli leta 1353, po drugih podatkih pa naj bi se to zgodilo leta Zato je bil pred koncem 13 st. uporabljen v vojni za preboj utrdb, 1320 je bil uporabljen v strelivu, z enormnimi posledicami na prihodnost sveta. Sestava in izdelava smodnika se je počasi izboljševala skozi stoletja. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 18

28 3.1.1 Podrazredi eksplozivov Zaradi večje varnosti pri prevozu in skladiščenju so eksplozivne snovi razdeljene v podrazrede od 1.1, ki so najbolj nevarna pa do razreda 1.6 ter skupne zdruţljivosti, ki so označene z veliko črko. Teh označb je 13 od A do S, pomagajo nam pri ločevanju različnih eksplozivnih snovi pri skladiščenju in prevozu SiMES. Slika 5: Mednarodna oznaka za eksplozivne snovi Vir: Nevarne snovi [Wikipedija], b. d. Podrazred 1.1 so snovi in predmeti, ki lahko povzročijo eksplozijo v masi (to je eksplozija, ki se skoraj v trenutku razširi na ves tovor). Podrazred 1.2 so snovi in predmeti, ki lahko pri eksploziji tvorijo drobce, vendar ne morejo povzročiti eksplozije v masi (npr. rakete, granate). Podrazred 1.3 so snovi in predmeti, ki lahko povzročijo poţar, nevarnost za nastanek drobcev ali udarnega vala je majhna, ne morejo pa povzročiti eksplozije v masi (npr. zaţigalna sredstva, dimna signalizacija). Podrazred 1.4 so snovi in predmeti, ki ob poţaru med prevozom ali skladiščenjem pomeni majhno nevarnost. Vplivi so omejeni na tovorek. Ob eksploziji naj ne bi nastali večji delci z daljšim dometom. Zunanji plamen ne sme povzročiti trenutne eksplozije celotne vsebine tovorka (npr. naboji, ognjemetni predmeti). Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 19

29 Podrazred 1.5 so izredno neobčutljive snovi, ki sicer lahko povzročajo eksplozijo v masi, vendar so tako neobčutljive, da je zelo majhna verjetnost vţiga ali prehoda gorenja v detonaciji pri običajnih prevoznih in skladiščnih pogojih. Najmanjša zahteva za te snovi je, da pri preizkusu zunanjega gorenja ne smejo eksplodirati (npr. eksploziv vrste B in E). Podrazred 1.6 so izredno neobčutljivi predmeti, pri katerih ne more priti do eksplozije v masi. Ti predmeti vsebujejo če izredno neobčutljive detonatirajoče snovi, verjetnost, da bi prišlo do nepredvidenega vţiga ali razširitve ognja, pa je zanemarljiva Skupine zdruţljivosti A Inicialno (primarno) razstrelivo B Predmeti z inicialnim (primarnim) razstrelivom in manj kot dvema delujočima varovalkama. Mednje spadajo tudi predmeti, kot so detonatorji, vţigalna sredstva in netilke, tudi če ne vsebujejo inicialnega (primarnega) razstreliva. C Pogonske eksplozivne snovi ali druge počasi goreče eksplozivne snovi ali predmeti, ki vsebujejo tako eksplozivno snov. D Sekundarno razstrelivo ali črni smodnik ali predmeti, ki vsebujejo sekundarno razstrelivo, vendar brez detonatorja in brez pogonske polnitve ali predmeti, ki vsebujejo primarno razstrelivo z najmanj dvema delujočima varovalkama. E Predmeti, ki vsebujejo sekundarno razstrelivo in pogonsko polnitev, vendar brez detonatorja (razen tistih, ki so sestavljeni iz vnetljivih tekočin ali vnetljive ţelatine ali hipergela). F Predmeti, ki vsebujejo sekundarno razstrelivo, z detonatorjem in pogonsko polnitvijo (razen tistih, ki so sestavljeni iz vnetljivih tekočin ali vnetljive ţelatine ali hipergela) ali brez pogonske polnitve. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 20

30 G Pirotehnične snovi ali predmeti s pirotehnično snovjo ali predmeti, ki vsebujejo eksplozivno snov in snov, ki povzroča svetlobo, vţig, solzenje ali dim (razen predmetov, ki se aktivirajo pri stiku z vodo ali pa vsebujejo beli fosfor, fosfide, piroforno snov, vnetljivo tekočino ali vnetljivo ţelatino ali hipergel). H Predmeti, ki vsebujejo eksplozivno snov in beli fosfor. J Predmeti, ki vsebujejo eksplozivno snov in vnetljivo tekočino ali vnetljivo ţelatino. K Predmeti, ki vsebujejo eksplozivno snov in strupeno kemično snov. L Eksplozivne snovi ali predmeti, ki vsebujejo eksplozivno snov, ki se mora zaradi posebne nevarnosti ločiti od drugih vrst (npr. zaradi aktiviranja pri stiku z vodo ali zaradi količine vsebovanega hipergela, fosfidov ali piroforne snovi). N Predmeti, ki vsebujejo samo izredno neobčutljivo razstrelivo. S Snovi ali predmeti, ki so tako pakirani ali oblikovani, da zaradi nepredvidene reakcije na tovorek ne morejo delovati, razen če je tovorek zaradi ognja ţe poškodovan. V takem primeru udarni val in drobci ne smejo ovirati gašenja ali drugih nujnih ukrepov v neposredni bliţini tovorka. Tabela 1: Tabela zdruţljivosti A B C D E F G H J K L N S A B C D E Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 21

31 F G H J K L N S Vir: Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih. Uradni list RS št. 35/2008. Legenda:... zdruţljivo Iz zgornje razpredelnice lahko razberemo katera sredstva so med seboj zdruţljiva, ne da bi v kontaktu pri prevozu ali skladiščenju tvorila nevarnost eksplozije. Tako se lahko npr. snov B prevaţa z B in S snovjo, za razliko od snovi A, ki pa ni zdruţljiva z nobeno drugo, torej se lahko transportira izrecno sama. Z največ zdruţljivimi snovmi pa je zdruţljiva snov S, saj je zdruţljiva s snovmi B, C, D, E, F, G, H, J, K, N in S., 3.2 Eksplozivne snovi Eksplozivne snovi so kemične snovi ali zmesi, ki so zmoţne pod vplivom zunanje spodbude (impulza) izgoreti v zelo kratkem času ob sproščanju velike količine toplote in plinov tako hitro, da poškoduje okolico. Pri kemični reakciji eksplozivnih snovi poznamo tri stopnje sproščanja plinov. Prva stopnja se imenuje deflagracija z izgorevanjem od nekaj 100 pa tudi do 1000 metrov na sekundo, kot drugo stopnjo poznamo eksplozijo, ki naj bi presegla nadzvočno izgorevanje, kot zadnjo najhitrejšo stopnjo pa poznamo detonacijo, ki dosega izgorevanja od 5000 pa tudi preko 9000 Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 22

32 metrov na sekundo. Eksplozivne snovi pri tem ustvarjajo vročinske, svetlobne, plinske oziroma dimne učinke ali kombinacijo teh učinkov. Eksplozivi, ki so trdni, tekoči ali zmesi so pri gorenju popolnoma neodvisni od kisika v zraku, ker v sebi vsebujejo, poleg gorljivih materialov, tudi materiale, ki so bogati s kisikom. Najbolj pomembne lastnosti eksplozivov: občutljivost na začetni impulz; gostota; kemična stabilnost; fizična stabilnost; toplota gorenja; temperatura gorenja; prostornina plina; hitrost detonacije; bilanca kisika. Občutljivost na začetni impulz je količina potrebne energije, da se sproţi kemijska reakcija. Praktično bi to bila občutljivost na trenje in udarce ob manipuliranju. Gostota eksplozivnih snovi je teţa izraţena v g/cm 3. Tako ločimo snovi, ki so v prahu, prešane snovi in snovi, ki so utekočinjene in nato vlite. Večja kot je gostota, manjša je občutljivost snovi na zunanje vplive, vendar se pri tem poveča njihova delovna sposobnost. Kemijska stabilnost je lastnost snovi, da se pri dolgotrajnem shranjevanju ne spremeni. Ta sposobnost je odvisna tako od kemijske sestave kot tudi od kemijske čistoče. Brezdimni smodniki so kemijsko nestabilni, zato je potrebno redno preverjati njihovo stanje, saj lahko pri njihovem razpadanju pride do samovţiga. Fizikalna stabilnost je sposobnost, da pri normalnih pogojih skladiščenja ne pride do fizikalnih sprememb. Fizikalno so nestabilne tiste snovi, ki so občutljive na Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 23

33 vlago, raztros ali grudenje, ki kristalizirajo, izparevajo ali se jim spreminja gostota. Toplota i zgorevanja je količina toplote izraţena v joulih, ki se sprosti pri izgorevanju enega kilograma eksploziva (kj/kg). Večja kot je temperatura, večja je delovna sposobnost eksploziva. Toplotna vrednost eksplozivnih snovi se tako giblje med 1260 pa nekje do 7140 kcal/kg. Temperatura izgorevanja je najvišja temperatura, do katere se segrejejo plini, ki so produkt izgorevanja eksplozivne snovi. Ta temperatura dosega vrednosti okoli o C. Količina plinov je količina izraţena v litrih, ki nastane pri izgorevanju enega kilograma eksplozivne snovi. Praktična vrednost količine plinov je vidna pri delovni sposobnosti eksploziva, ker se le-ta preko toplotne energije pretvori v mehansko delo. Količina plinov se tako pri eksplozivih giblje okoli 300 do 1000 L/kg. Hitrost detonacije je pri brizantnih snoveh definirana kot hitrost, s katero se širi detonacijski val pri detonacijskem izgorevanju eksplozivne snovi. Detonacijska hitrost je odvisna od veliko elementov a posebej od kemijske sestave, od čistoče v kemijskem pomenu, gostote, velikosti kristalov ter vlage. Poznavanje detonacijske hitrosti ima velik praktični pomen pri brizantnih eksplozivih, ker predstavlja merilo moči kot dela v enoti časa. Detonacijska hitrost pri eksplozivnih snoveh se giblje v mejah od m/s. Pri nekaterih kombinacijah eksploziva znaša tudi do m/s. Bilanca kisika je količina kisika v odstotkih, ki manjka v eksplozivu ali pa ga je viška po končanem procesu gorenja. V večini primerov je ta bilanca negativna. Na podlagi navedenih lastnosti in primernosti za odločeno uporabo delimo eksplozivne snovi v razrede, ki so predstavljeni v naslednjih podpoglavjih. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 24

34 3.2.1 Brizantni eksplozivi So eksplozivi, ki so znani po svoji rušilni moči, ki se kaţe v lomljenju, rušenju, trganju predmetov v trenutku eksplozije. Najbolj znani predstavniki te skupine so: pentrit, heksogen, tetril in trotil. Uporabljajo se za polnjenje projektilov, bomb, min, itd. Zanimivo je, da je totalna količina energije manjša, kot se sprosti pri enaki količini klasičnega goriva. Za primer: 1 kg TNT sprosti kj, pri gorenju 1 kg nafte ob ustrezni količini zraka pa se sprosti kj. Uporabnost eksplozivov je v hitrosti sproščanja te energije in ne v njeni količini Inicialni eksplozivi So eksplozivi, ki so zelo občutljivi na zunanje vplive kot so trenje, plamen, vlago in udarce. Najbolj znani predstavnike te skupine so svinčev azid, ţivosrebrov fulminat in aceton peroksid. Uporabljajo se pri polnitvi vţigalnikov oziroma detonatorjev. Detonatorji se uporabljajo zato, da izzovejo eksplozijo pri drugih eksplozivih. Tabela 2: Lastnosti nekaterih največ uporabljenih eksplozivnih snovi Naziv Trauzel ml Hitrost detonacije [m/s] Občutljivost/udar [J] Občutljivost/trenje [N] Pb-azid ,5-4 0,1-1 Pb-stifnat ,5-5 Hexogen ,4 120 Oktogen Pentrit Pikrinska kislina ,4 360 Tetrazen Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 25

35 Tetril Ţivosrebrov fulminat Trinitotoluen nad 360 Vir: Slovenska vojska, Smodniki So eksplozivne snovi, ki pri izgorevanju deflagrirajo in pri tem tvorijo smodniške pline, kateri v zaprtem prostoru tvorijo visok pritisk. Danes poznamo tri vrste smodnikov: kopoziti se uporabljajo za raketne projektile; malodimni smodniki se uporabljajo za smodniška in pogonska polnjenja za izmet ali pogon projektilov, vključno z raketami; črni smodnik se uporablja za ojačevalce ognja topniških kapic, raketna polnjenja, počasi goreče vrvice in za več vrst dimnih ali signalnih nabojev. Smodniki so zelo občutljivi na vlago, ki povzroča njihovo neuporabnost, zato se hranijo v hermetično zaprtih embalaţah Pirotehnične snovi So različne vnetljive, svetilne in dimne snovi. Kot vnetljive, se uporablja termit in beli fosfor. Svetilne snovi so izdelane na osnovi magnezija in aluminija. Za barvanje plamena se dodajajo oksidanti ali pa beli fosfor. Pirotehnične zmesi so zelo občutljive na vlago, če jih ne hranimo na ugodnih klimatskih pogojih, pospešujemo proces razkroja in s tem povečujemo nevarnost samovţiga. 3.3 Vrste eksplozij Eksplozijo je laţe definirati kot sam eksploziv. Berthelot je leta 1883 definiral eksplozijo kot nenadno ekspanzijo plinov na volumen, ki je veliko večji od začetnega, povezano s pokom, toplotnim in močnim mehanskim efektom. Poznamo več vrst Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 26

36 eksplozij, vendar nas zanima kemijska eksplozija, saj so eksplozivne snovi kemične substance ali zmesi kemičnih substanc. Za smodnike in večino pirotehničnih zmesi velja, da deflagrirajo, razstreliva pa detonirajo. Deflagracija je proces zgorevanja, pri kateri je hitrost izgorevanja precej manjša kot pri detonaciji. Hitrost zgorevanja je pomembna predvsem zaradi nastanka plinastih produktov prideflagraciji saj ti nastajajo počasneje kot pa pri detonaciji. Tako deflagracija dosega hitrost od 100 metrov na sekundo pa do 1000 metrov na sekundo, hitrosti pri detonacijo pa so bistveno večje in se začnejo od 1000 metrov na sekundo pa tudi preko 9000 metrov na sekundo. Povzeto po skriptih Fizika eksplozivnih materija Dr. Stojadina Petroviča. Slika 6: Prikaz eksplozije Vir: Eksplozija [Wikipedija] b. d. 3.4 Strelivo Strelivo je sklop elementov, ki so sposobni, pod določenimi pogoji, iz cevi oroţja izvreči naboj zaradi doseganja učinka na cilju. Strelivo je sestavljeno iz tulca, izstrelka, ki je na koncu smodniškega polnjenja in inicialne kapice. Tulec je ponavadi izdelan iz materiala, ki ne reagira s smodnikom in je odporen na rjavenje, če pride v stik z vlago. Na koncu tulca je odprtina, v katero je vstavljen izstrelek, ki je pritrjen s strojnim stiskom tako, da smodnik ne more priti v stik z vlago. Na začetku je Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 27

37 vstavljena kapica, v kateri je inicialni eksploziv. Ta je zelo občutljiv na udarce, zato moramo paziti pri manipuliranju, da ne pride do vţiga, saj se impulz nato prenese na smodnik v notranjost, kar poţene izstrelek iz tulca. Strelivo je pakirano v kovinske zaboje, ki so hermetično zaprti, saj s tem povečujemo ţivljenjsko dobo streliva. Poznamo več vrst in dimenzij streliva, ki se začnejo z malo kaliberskim od 5,6 mm pa vse tja do artiljerijskega streliva s kalibrom 155mm. Posebno pozornost moramo posvetiti strelivu, ki je sestavljeno iz več različnih vrst eksplozivnih polnjenj. Slika 7: Vrste streliv Vir: 5,56 Amunition [Gary's Place] b. d. 3.5 Minsko-eksplozivna sredstva in rakete Minsko eksplozivna sredstva so eksplozivne snovi ali naprave, ki so sposobne, da pod določenimi pogoji povzročijo eksplozijo. Rakete so eksplozivna telesa, ki so zaradi raketnega pogona sposobna leteti po zraku. Ta sredstva uporablja vojska za uničevanje utrjenih stavb, oklepnih vozil, ţive sile ter letečih plovil. protipehotne mine: so naprave različnih oblik in velikosti, ki vsebujejo od 50 pa vse do 900 g brizantnega eksploziva. Prve protipehotne mine so bile uporabljene ţe v letu 1880, vendar se je njena uporaba povečala šele v prvi in drugi svetovni vojni. Leta 1997 se je Slovenija kot podpisnica konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju zavezala, da bo uničila vsa sredstva te vrste; Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 28

38 protioklepne mine: so podobne protipehotnim minam, le da so te večje. Včasih so imele ţelezna ali lesena ogrodja, v katere so vlili eksploziv. Novejša ogrodja protioklepnih min so izdelana iz umetnih mas ali pa ga sploh nimajo. To sluţi temu, da sovraţnik mine teţje odkrije. Mine imajo do 6,5 kg brizantnega eksploziva ter enega ali do tri vţigalnike, ki jih sproţimo na pritisk od 200 kg+ ali pa preko antene; Slika 8: Presek protioklepne mine TMRP-6I Vir:»Anti-tank antimagnetic mine-4«[krusik], b. d) inicialne kapice: so majhni tulci, ki so izdelani iz aluminija ali bakra, v njih je inicialni eksploziv, namenjene pa so za vţig brizantne eksplozivne polnitve. Poznamo več vrst proţenja teh inicialnih kapic, od električnih, poteznih, časovnih, radijsko vodenih, ; vţigalne vrvice: so vrvice, v katerih je lahko smodnik, ki predstavlja počasi gorečo vţigalno vrvico ali brizantni eksploziv, ki predstavlja detonatorsko vrvico. Ta ima zelo veliko hitrost eksplozije in sicer do 8000 m/s. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 29

39 4 KLIMATSKI POGOJI V vseh skladiščih prostorih naj bi zagotavljali takšne klimatske pogoje, da bodo ugodni za skladiščeno blago. Ţal se le redki zavedajo kako pomembna je prava klima v skladiščnem prostoru, zato smo se odločili izpostaviti ta problem v našem diplomskem delu. Za laţje razumevanje bomo tukaj predstavili kaj je pravzaprav pomembno za dobro klimo v skladišču SiMES. Predstavili bomo delo, kako opravljamo meritve in ostala prezračevanja, da bi dosegali idealne klimatske pogoje znotraj skladišča. 4.1 Temperatura V skladiščnem prostoru sta poleg ostalih pogojev zelo pomembna temperatura in vlaţnost zraka. S povečano temperaturo lahko zrak sprejme večjo količino vode kar pomeni, da imamo več vode na 1 m 3 zraka. Povišana temperatura povzroča negativne rezultate saj se eksplozivne snovi hitreje starajo. Iz spodnje razpredelnice je razvidno, da s povečanjem temperature pada uporabnost smodnika. Tabela 3: Prikaz staranja smodnika pri povečanju temperature Temperatura 16 C 21 C 27 C 32 C 38 C Čas [leta] ,5 3 Vir: Slovenska vojska, Zračna vlaga Za sprejemanje pravilnih odločitev in izvajanje koristnega prezračevanja skladišča streliva je treba poznati zakonitosti obnašanja vlaţnega zraka pri spremembah temperature, način uporabe instrumentov za merjenje temperature in vlage, način uporabe tablice in grafikona za določanje točke rose, kakor tudi ostale predpisane ukrepe za izvajanje prezračevanja skladišč streliva. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 30

40 Zrak vedno vsebuje vlago v obliki vodne pare. Količina vodne pare v zraku je odvisna od več dejavnikov, kot so: razpored površinskih voda, rastlinja, vetrov, itd., največ pa od temperature. 4.3 Maksimalna vlaga V zraku ni neomejene količine vodne pare. Za vsako temperaturo obstaja točno določena maksimalna količina vodne pare, ki je lahko v enoti volumna zraka. Ta količina se imenuje maksimalna ali mejna zračna vlaga. Meri se jo v gramih vodne pare v 1m 3 zraka (g/m 3 ali g/kg suhega zraka). V spodnji tabeli so dani podatki o maksimalni vlaţnosti zraka za posamezne temperature zraka izraţeni v g/m 3. Tabela 4: Maksimalna zračna vlaga v gramih vodne pare v kubičnem metru zraka (g/m 3 ) pri posameznih temperaturah t C g/m 3 t C g/m 3 t C g/m ,5 7 7, ,2-10 2,1 8 8, ,2-8 2,7 9 8, ,3-6 3,2 10 9, ,4-4 3, ,5-2 4, , ,9 0 4, , ,5 Vir: Slovenska vojska, 2005 Iz tabele je razvidno, da maksimalna zračna vlaga raste z naraščanjem temperature. Čim količina vodne pare v zraku pride preko maksimalne vlage, se le ta kondenzira in nastane megla ali rosa. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 31

41 4.4 Absolutna vlaga Dejanska količina vodne pare v zraku se imenuje absolutna vlaga; izraţa se v gramih vodne pare v kubičnem metru zraka. Izračuna se po naslednjem obrazcu: Legenda: a... absolutna vlaga mv... maksimalna vlaga r... relativna vlaga [1] 4.5 Relativna vlaga Relativna vlaga zraka je razmerje absolutne vlage do maksimalne vlage. Relativna vlaga določa in kaţe stopnjo zasičenosti zraka z vodno paro. Izraţa se v procentih. Relativna zračna vlaga se izračuna po formuli: [2] Legenda: a... absolutna vlaga mv... maksimalna vlaga r... relativna vlaga Kadar je zrak povsem zasičen z vodno paro, je absolutna vlaga enaka maksimalni in je relativna vlaga 100%. Kadar je zrak popolnoma suh, je absolutna vlaga enaka nič, relativna vlaga pa 0%. Ker maksimalna vlaga raste s temperaturo zraka, ustreza eni absolutni vlagi pri različnih temperaturah različna relativna vlaga. Tako na primer absolutni vlagi 10 g/m 3 pri 15 C ustreza 78% relativna zračna vlaga, pri 20 C pa je relativna zračna vlaga 58%. Posamezni relativni zračni vlagi pri različnih temperaturah ustreza različna absolutna vlaga. Tako je na primer pri 70% relativni vlagi in 21 C absolutna vlaga 12,74 g/m 3, pri 26 C pa je absolutna vlaga 17,15 g/m 3. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 32

42 Kolikšna je stopnja zasičenosti zraka z vodno paro je mogoče ugotoviti po točki rose temperaturi do katere je potrebno ohladiti zrak, pri čemer se ne menja količina vodne pare, da pride v stanje zasičenosti in prične kondenzirati v meglo ali roso. Tabela 5: Tip zraka glede na stopnjo zasičenosti z vodno paro Zrak zelo suh suh vlaţen zelo vlaţen odstotek do 30% relativne vlage od 31 do 70% relativne vlage od 71 do 80% relativne vlage preko 80% relativne vlage Vir: Slovenska vojska, Določanje točke rose Točko rosenja se določi tako, da se na ordinati diagrama za določanje točke rose poišče izmerjeno temperaturo zunanjega zraka (recimo da je ta 21 C). Slika 9: Diagram za določanje točke rose Vir: Slovenska vojska, 2002 Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 33

43 Iz te točke se gre v desno do preseka s krivuljo relativne zračne vlage (recimo da je ta 75%). Iz tega presečišča se gre navpično navzdol do krivulje točke rose (100%), nato v levo do ordinate, koder odčitamo temperaturo točke rose (v tem primeru je ta 16,5 C). 4.7 Organizacija in proces prezračevanja Merjenje temperature in zračne vlage v skladiščih streliva opravlja upravnik skladišča ali oseba, ki jo on pooblasti, zato se merjenje opravlja v skladu s tem navodilom. Ne glede na predhodna merjenja je potrebno opraviti meritve temperature in zračne vlage pred vsakim prezračevanjem in na koncu vsakega prezračevanja skladišča. Podatki se evidentirajo v Dnevnik temperature, vlage in prezračevanja skladišča, ki se hrani v skladiščnem objektu. Vsak skladiščni objekt mora imeti svoj Dnevnik temperature, vlage in prezračevanja skladišča. Pred prezračevanjem skladišča streliva je potrebno: v metereološki hišici z digitalnim čitalcem odčitati temperaturo zraka in zračno vlago. Ugotovljene podatke vpisati na tablo in v Dnevnik merjenja temperature, zračne vlage in prezračevanja skladišč; na osnovi odčitanih vrednosti, s pomočjo diagrama za določanje točke rose določiti točko rose zunanjega zraka ter ugotovitve vpisati na tablo in v Dnevnik merjenja temperature, zračne vlage in prezračevanja skladišč; v skladiščnem objektu s pomočjo digitalnega čitalca odčitati vrednosti in jih vpisati v dnevnik merjenja temperature, zračne vlage in prezračevanja skladišč; na osnovi dobljenih podatkov odločiti ali se bo prezračevanje skladišča opravilo. Odločitev o prezračevanju skladišča sprejme upravnik skladišča ali oseba, ki jo on pooblasti. Zagotoviti oziroma upoštevati je treba osnovni pogoj, da med prezračevanjem ne pride do kondenzacije vlage in pojava rose na strelivu, zabojih ali na stenah in podu skladišča. Ta pogoj bo izpolnjen samo v primeru, če bo temperatura zraka v skladišču višja od točke rose zunanjega zraka. Le v tem primeru se sprejme odločitev o prezračevanju skladišča. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 34

44 S prezračevanjem skladišča doseţemo: zamenjavo uleţanega zraka; temperiranje skladišča; zniţanje temperature v skladišču; zmanjšanje zračne vlage v skladišču. Skladišč se ne prezračuje ob: megli, deţju, sneţenju; močnem vetru; večji točki rose zunanjega zraka od temperature zraka v skladišču; večji točki rose notranjega zraka od temperature zunanjega zraka. Če je treba v skladišču opraviti določena neodloţljiva dela v času, ko prezračevanje ni dovoljeno, je treba storiti vse za preprečitev rosenja streliva ali embalaţe streliva. Če je le moţno, se dela preloţi na ugodnejše razmere, če pa to ni mogoče, so lahko odprta samo ena vrata. Ventilacijski jaški in okna morajo biti zaprta. Vrata pa so odprta čim krajši čas. 4.8 Procesi prezračevanja Procesi prezračevanja skladišč streliva so sestavljeni: iz odpiranja vrat, odpiranja oken, odpiranja ventilacijskih jaškov in kontrole vključevanja avtomatskega sistema prezračevanja. Pri naravnem prezračevanju z odpiranjem vrat in oken lahko ob večjem prepihu prezračevanje traja od 15 do 30 minut, pri manjšem prepihu pa okoli ene ure. Če se prezračuje s prezračevalnimi jaški, mora prezračevanje trajati najmanj 4 do 5 ur. Najbolje je, da se prezračevanje opravi v kratkem času z močnim prepihom. Pri daljšem prezračevanju obstaja nevarnost, da se lastnosti zraka spremenijo tako, da se bo na strelivu in na tleh skladišča pojavila rosa. Priporočljivo je, da se med prezračevanjem in predvsem na koncu prezračevanja preveri ali se na tleh, pod skladi streliva, MES ali raket pojavlja vlaga. To se najlaţje preveri tako, da se na leseno palico dolţine okoli 2 m priveţe čisto, suho in nemastno bombaţno krpo. Krpo se porine pod sklad streliva in z njo podrsa po tleh. Če je krpa vlaţna, pomeni, da je pod skladom streliva kondenzirana vlaga. V teh primerih se Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 35

45 namesti instrumente za merjenje temperature in zračne vlage v bliţino mest kjer se je pojavil kondenz in poostri merjenje temperature, zračne vlage in točke rose. 4.9 Zamenjava uleţanega zraka Zamenjavo uleţanega zraka v skladišču, zasičenega s parami in plini od streliva in embalaţe s sveţim zunanjim zrakom se doseţe s prezračevanjem skladišča. Zrak v skladišču se najhitreje zasiči s parami in plini od streliva in embalaţe ob koncu pomladi, poleti in v začetku jeseni. V tem času je treba pogosteje prezračevati skladišče, predvsem če je zaznati intenziven vonj po parah in plinih. Zaradi tega se skladišče v tem času prezračuje vsak dan, najmanj pa 2- do 3-krat tedensko. V ostalih letnih časih se prezračevanje lahko zmanjša na vsaj 1-krat tedensko. Ob izrazito nizkih temperaturah (pod -10 C ) se prezračevanje opravi 1-krat na 15 dni. Upravnik skladišča oziroma oseba, ki opravlja prezračevanje skladišča mora upoštevati določene termine, razen v primerih, ko pogoji ne dovoljujejo prezračevanja (temperatura v skladišču je niţja od točke rose zunanjega zraka, deţuje, sneţi ali je megla ali pa močan veter in podobno) Tempariranje skladišča Prezračevanje skladišča zaradi temperiranja se opravi spomladi. V spomladanskem času in na splošno v prvi polovici leta se zunanja temperatura in absolutna zračna vlaga bistveno hitreje povečujeta kot pa v skladišču. Če bi pri tako veliki razliki zunanji zrak nenadoma vdrl v notranjost skladišča, bi se kondenzirala vlaga in strelivo bi se začelo»znojiti«. Da ne bi prišlo do tega, je treba v tem letnem času skladišča prezračevati takrat, ko je zunanja temperatura večja od notranje. Posebej je treba paziti na razmerje med notranjo temperaturo in točko rose zunanjega zraka, saj je nevarnost kondenzacije vlage največja prav v tem času. Skladišča se na ta način ne segreva čez 20 C. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 36

46 4.11 Zniţevanje temperature v skladišču Prezračevanje zaradi zmanjševanja temperature v skladišču se opravlja v času največjih pripek. Če dnevne temperature doseţejo od C (temperaturo se ugotavlja v času od 16. do 17. ure), je treba prezračevati zaradi zmanjševanja temperature v skladišču. Prezračevanje se opravi na enega od navedenih načinov: z odpiranjem ventilacijskih jaškov preko noči in zapiranjem preko dneva; s prezračevanjem v zgodnjih jutranjih urah, ko so zunanje temperature še relativno nizke. V skladiščih, v katerih se v poletnem času temperatura dvigne na 30 C ali več je treba opraviti skrbne meritve temperature in vlage. Če s prezračevanjem ni mogoče zniţati temperature, je potrebno opraviti adaptacijo objekta (termoizolacijo, avtomatsko klimatiziranje prostora). Če adaptacijski posegi iz kakršnih koli vzrokov niso upravičeni oziroma izvedljivi, se objekt ne sme uporabljati za skladiščenje streliva, MES in raket. Odločitev o izločitvi objekta iz uporabe kot skladiščnega objekta za strelivo, MES in rakete sprejme GŠSV na osnovi analiz spremljanja sprememb temperature v obdobju preteklih dveh let Zmanjševanje zračne vlage Prezračevanje skladišč zaradi zmanjševanja zračne vlage se opravi takrat, ko se z meritvami ugotovi, da je zračna vlaga v skladišču večja od zunanje. Ta pojav je redek, v največji meri se pojavlja v zimskem času in zgodaj jeseni, redkeje v spomladanskem času ob jasnih dnevih in po hladnih nočeh. Prezračuje se toliko časa, dokler se ne izenačita notranja in zunanja zračna vlaga. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 37

47 5 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA 5.1 Obstoječe stanje Obstoječe stanje bomo predstavili na podlagi namišljenega skladišča SiMES zaradi varovanja zaupnih podatkov. To namišljeno skladišče bo imelo podobne skladiščne objekte in bo locirano na takšni lokaciji, da bo vključevalo vse aktualne probleme, s katerimi se srečujemo pri skladiščenju SiMES. Še enkrat poudarjamo, da so vsi podatki, uporabljeni za praktični del diplomskega dela, izmišljeni. Naše skladišče SiMES leţi v osrednjem delu Slovenije in se razteza na površini 10 hektarov. Teren, na katerem leţi skladiščni kompleks, je poraščen z mešanim gozdom in ni ogroţen zaradi potresov, poplav ali drugih nevarnostih. V bliţnji okolici skladiščnega kompleksa ni šol, bolnišnic, javnih objektov, ţelezniških postaj, letališč in naselij. Skladišče ima dobre komunikacijske povezave saj leţi pribliţno 5km od avtoceste in na cesti do nje ni zoţenj ali drugih omejitev zaradi nadvozov ali mostov, ki nam bi jih povzročal učinek ozkega grla. To pa ţal ne velja za vsa realna skladišča, ki jih uporabljamo za skladiščenje SiMES. Skladišče SiMES je v grobem sestavljeno iz dveh delov: notranjega dela, ki ga sestavljajo skladišča za shranjevanje SiMES, kontejner za NUS, meteorološka hišica ter pomoţni objekti za sprejem in izdajo sredstev. Okoli skladiščnih prostorov je postavljena aktivna ograja, ki ločuje in preprečuje nenadzorovan vhod v notranji del. Zunanji del notranje ograje ima v pasu pribliţno 25 m razredčeno drevje brez podrasti in grmičevja. Na notranji strani notranje ograje je 5 metrski protipoţarni pas, ki je poraščen z nizko travo, ki je redno košena. Za vstop in izhod v notranji del se uporabljata minimalno dva prehoda, ki jih imenujemo glavni in zasilni prehod. Oba prehoda pa nam omogočata kontroliran vhod in izhod transportnih sredstev in ljudi; zunanji del je sestavljen iz nastanitvenih objektov za varovanje, priročnih skladišč, garaţ in pisarn za operativno vodenje skladišča. Zunanji del je ograjen z mreţno ograjo višine 220 cm in ima dva kontrolirana prehoda. V bliţini glavnega prehoda je Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 38

48 nastanitveni objekt, ki vsebuje garderobe, jedilnico, sanitarije in pisarne. Ob objektu je določen prostor za kajenje, ki je opremljen z protipoţarnim sredstvom in posodami za ugašanje ogorkov. Ta prostor je potreben zato, ker je v celotnem kompleksu strogo prepovedano uporabljati odprti ogenj in kajenje. Notranji del je sestavljen iz šest tipskih skladišč tako imenovanih U-objektov ali IGLO in dveh M-skladiščnih objektov. Slika 10: Primer skladiščnega kompleksa Vir:»Pilot's Eye View«[Secret Bases] b. d. Skladiščni objekt tipa Iglo je iz armiranega betona grajen in z zemljo pokrit objekt; razen sprednje stene, ki ni pokrita z zemljo. Objekt je namenjen shranjevanju SiMES. Vsak posamezni objekt tipa Iglo, ki ima 200m2 bruto skladiščne površine, je prekrit z 50 cm debelo plastjo zemlje, v kateri ne sme biti kamenja, saj bi v primeru eksplozije tvorili nevarne leteče kose, ki bi lahko poškodovali druge objekte ali celo ljudi. Pred objektom je raven asfaltiran plato, ki je namenjen za manipulacijo z SiMES. Na sprednji strani skladiščnega objekta je postavljen zaščitni nasip, ki je narejen iz zemlje in poraščen z nizko travo, ki se redno kosi. Vrh tega nasipa je širok 100cm in ravno toliko višji od vrat objekta. Namen zaščitnega nasipa je, da v primeru eksplozije v Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 39

49 objektu usmeri udarni val v zrak in s tem zmanjša poškodbe v okolici skladiščnega objekta. Na zunanji steni objekta so nameščena protipoţarna sredstva in drugo orodje za vzdrţevanje kanalov meteorne vode in okolice. Poleg teh sredstev za gašenje se uporablja še hidrantno omreţje z dvema moţnima priključkoma na objekt. Slika 11: Skladišče za shranjevanje SiMES tipa IGLO Vir:»Plugging the semtex hole«[barista: heartstarters for the hungry mind] b. d. Skladišče ima poleg vrat, ki se odpirajo navzven, še več prezračevalnih odprtin, ki naj bi zagotavljale zajem in vnos sveţega zraka v objekt in zamenjavo uleţanega ali kako drugače neustreznega zraka v objektu. Odprtine prezračevalnih kanalov za zajem sveţega zraka so nameščene na spodnjem delu sprednje stene. Izhodne odprtine so na zgornji strani zadnjega dela in so projektirane tako, da omogočajo naravni vlek zraka, ki je v skladišču. Te odprtine so šibke točke v skladiščnih objektih tipa Iglo in morajo biti projektirane tako, da ne omogočajo vdora udarnega vala ali ognja, ki bi lahko poškodoval uskladiščena sredstva. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 40

50 V notranjost skladišča ni nobenih električnih inštalacij, zato je osvetljevanje v skladišču izpeljano tako, da so na zunanji steni pritrjena dva reflektorja, ki svetita skozi okna pri vrhu objekta. Osvetljevanje v objektu je zaradi varnosti moţno vklopiti ali izklopiti na drugem objektu. Tla v objektu so ravna in niso spolzka, na tleh so narisane manipulativne poti, kjer je dovoljeno voziti z napravami za notranji transport. Tla so sestavljena iz negorljivih materialov in so dovolj trdna, da se po večletnem skladiščenju pri obremenitvi do 3t na 1m 2 ne poznajo odtisi palet. Odkar je poznan tip skladiščnih objektov»iglo«, kateri je odporen na zunanji udarni zračni val, primarne in sekundarne fragmente, je varnost skladov v sosednjih objektih enakega tipa, bolj zaščitena in varna. S tem je povečana verjetnost, da bodo prenesli nenadne eksplozije v sosednjih objektih in da bo strelivo v teh skladih še vedno uporabno Skladiščni kompleks iz skladiščnih objektov tipa igloo daje najbolj enostavne rešitve in najvarnejše notranje varnostne razmike, še posebej, če so vsi objekti postavljeni paralelno in so vsa vrata vseh objektov obrnjena v isto smer. Postavitev objektov na način, da so si prednje strani obrnjene ena proti drugi, ni sprejemljiva, saj bi bili varnostni razmiki med njimi preveliki. Taka razporeditev zahteva ogromne površine. Objekti se lahko postavijo tudi v vrsto na način, da so zadnje strani objekta obrnjeni ena proti drugi, toda taka postavitev je manj fleksibilna in je lahko velika ovira pri morebitni širitvi skladiščnega kompleksa. Skladiščni objekt tipa-m je zgrajen iz opek in betona ter lahkih ostrešnih konstrukcij. Objekt je projektiran tako, da dopušča sprostitev pritiska v primeru eksplozije. Ti objekti so namenjeni za skladiščenje manjših količin SiMES, vseh vrst vţigalnikov, detonacijskih vrvic in počasi gorečih vrvic. Velikost objekta je 20m 2 in je obdan z zaščitnim nasipom, ki preprečuje širjenje udarnega vala na okolico. Objekt je z zunanje strani opremljen s protipoţarnimi sredstvi in orodjem za čiščenje kanalov, ki odvajajo meteorno vodo. Poleg teh sredstev je objekt protipoţarno opremljen še s hidrantnim priključkom, ki je nameščen v bliţini objekta. Pred objektom je ravni plato za manipulacijo sredstev, ki se skladiščijo v objektu. V takšnem objektu se ne skladišči teţkih zabojev, zato za pomoč pri notranjem transportu ne uporabljamo viličarjev ampak ročni voziček. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 41

51 Vsi tipi objektov morajo biti zaščiteni pred strelo, zato mora imeti vsako skladišče zadostno število strelovodov. Strelovodna napeljava je speljana tako, da ne dopušča iskre, ki bi iz strelovodnih vodov preskočila na stroje ali opremo v skladišču. Vsi strelovodi se morajo enkrat letno pregledati in na njih opraviti meritve. Zunanji transport SiMES se prične od dobavitelja in se v večini prevaţa po cestni in ţelezniški infrastrukturi. Redkeje za takšne transporte uporabljamo pomorski in zračni transport, ki je za takšne vrste blaga draţji in nevarnejši. Za vse navedene oblike transporta se moramo drţati predpisov, ki nam jih navaja Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi (ADR) sporazum med drţavami o prevozu nevarnih snovi po cesti. Ta sporazum se je razvil po drugi svetovni vojni iz Evropskega sporazuma o mednarodnem ţelezniškem prevozu nevarnega blaga (RID), ki izhaja iz leta Vsako področje so opredelili z svojem sporazumom, ki jih poznamo pod spodaj navedenimi imeni: ADR - Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ang. Transportation of Dangerous Goods on Roads); RID - Evropski sporazum o mednarodnem ţelezniškem prevozu nevarnega blaga (ang. Transportation of Dangerous Goods on Railways); IMDG Code - Mednarodni kodeks za prevoz nevarnega blaga po morju (ang. Transportation of Dangerous Goods at Sea); IATA DGR - Mednarodni kodeks za prevoz nevarnega blaga po zraku (ang. Transportation of Dangerous Goods in the air). Za zunanji transport se v slovenski vojski v večino uporabljajo terenska tovorna vozila saj v večini primerov urjenja potekajo na poligonih in streliščih. Zato imamo na voljo več tipov tovornjakov, ki so primerni za prevoz SiMES. Mercedes-Benz Actros 3336 je eno izmed teh transportnih vozil, ki je namenjeno za prevoz materialno tehničnih stvari ali SiMES. Vozilo poganja dizelski motor s 355 konjskimi silami z moţnostjo pogona na vseh šest koles in porabo med 25 in 35 litri na 100 kilometrov. Vozilo ima vso dodatno opremo za prevoz SiMES in ustreza EXII izvedbi. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 42

52 Slika 12: Mercedes Benz Actross 3336 (izvedba EX/II) Zahteve za vozila EX/II in EX/III Pogonski motor mora biti nameščen pred sprednjo steno tovornega prostora; v primeru, da je nameščen pod prostorom za tovor se mora zagotoviti, da se notranje stene tovornega prostora ne segrejejo nad temperaturo 80 C, imeti mora kompresijski vţig, izpušni sistem mora biti izdelan in nameščen tako, da ne ogroţa tovora oz. mora zagotoviti, da se notranje stene tovornega prostora ne segrejejo nad temperaturo 80 C, v tovornem prostoru ne sme biti dodatnih grelcev, rezervoarja za gorivo, raznih napeljav, dovodnih odprtin za izgorevalni ali segret zrak niti izpušnih cevi za delovanje dodatnih grelcev, nazivna napetost električnega sistema ne sme presegati 24 V Dodatne zahteve za vozila EX/II Vozilo mora biti izdelano in opremljeno tako, da so eksplozivi zaščiteni pred zunanjimi nevarnostmi in vremenskimi vplivi. Morajo biti zaprta oz. pokrita. Ponjava mora biti obstojna proti trganju in iz nepremočljivega ter teţko gorljivega materiala. Napeta mora biti tako, da na vseh straneh prekriva tovorni prostor, tovorni prostor Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 43

53 zaprtih vozil ne sme imeti oken, vse odprtine morajo imeti tesno prilegajoča se vrata ali toge pokrove, ki jih je mogoče zakleniti, voznikova kabina mora biti od tovornega prostora ločena s polno steno, vse luči v tovornem prostoru vozila morajo biti na stropu in pokrite, to je brez prostih vodnikov ali ţarnic. Vsa električna oprema, ki je dostopna z notranje strani tovornega prostora, mora biti primerno zaščitena proti mehanskim udarcem od znotraj, če ima vozilo priklopnik, mora ta imeti homologirano priklopno napravo, ki učinkovito zavre ali ustavi priklopnik, če se odtrga od vlečnega vozila Dodatne zahteve za vozila EX/III Vozilo mora biti izdelano in opremljeno tako, da so eksplozivi zaščiteni pred zunanjimi nevarnostmi in vremenskimi vplivi, voznikova kabina mora biti s polno steno ločena od tovornega prostor, tovorni prostor mora biti neprekinjen; nameščene so lahko sidrne točke za povezovanje tovora; vsi spoji morajo biti zatesnjeni; vse odprtine se morajo zaklepati, nameščene in izdelane pa morajo biti tako, da so spoji odprtin prekriti, nadgradnja mora biti izdelana iz materialov, odpornih proti vročini in plamenu ter debela najmanj 10 mm (po standardu EN : 2002), električna napeljava v vozilu mora biti v ustrezni proti eksplozijski izvedbi, če ima vozilo priklopnik, mora ta imeti homologirano priklopno napravo in učinkovito zavoro, ki deluje na vsa kolesa in se sproţi z nadzorno napravo servisne zavore vlečnega vozila in samodejno ustavi priklopnik, če se vlečna naprava odtrga. S priklopniki, ki imajo samo naletno zavoro, se lahko prevaţa le do 50 kg neto mase eksplozivnih snovi (Robnik & Habič, 2007, str. 93). Notranji transport se izvaja za manipuliranje ali pa komisioniranje SiMES pri tem pa si pomagamo s transportnimi sredstvi. Najpogostejša oblika teh sredstev je v obliki ročnega transportnega paletnega vozička in viličarja. Ročni paletni voziček je najosnovnejša oblika za prevoz transportne skladiščene enote v skladišču SiMES. Ročni paletni voziček je namenjen za prevoz palet in zabojev do teţe 2,5t. Zaradi svoje enostavnosti uporabe je nenadomestljivo priročno sredstvo notranjega transporta. Glavne slabosti ročnega paletnega vozička so, da je kljub visoki Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 44

54 dovoljeni teţi teţko upravljanje vozička saj je za pogon odgovoren le človek, ki ga upravlja. Druga slabost vozička pa je, da ne moremo nalagati na tovornjak razen, če ni tovornjak opremljen z nakladalno rampo. Kot zadnjo slabost bi lahko navedli, da je nemogoče transportirati palete, ki imajo premalo prostora za vhod vilic to pa je ţal pogosta praksa pri določenih SiMES. Viličar je osnovno transportno sredstvo za manipuliranje s tovorom v skladišču in zunaj njega. Je manipulativno sredstvo, ki se uporablja za razkladanje, nakladanje in prevoz tovora. V skladišču se uporabljajo eksplozivno zaščiteni viličarji oziroma viličarji Ex izvedbe, saj se lahko pri uporabi drugačnih viličarjev v skladišču kaj vname ali celo eksplodira. Ti viličarji pa so dodatno zaščiteni z lovilci isker. Slika 13: Prikaz nalaganja SiMES na vozilo Vir: Forklift [WN], b. d. 5.2 Zlaganje SiMES v skladišče V skladišču so tovorki SiMES zloţeni po metodi FIFO to pomeni, da SiMES, ki je prvi prispel v skladišče, izdajamo pred mlajšimi serijami, zato ga postavimo v ospredje sklada. Pri skladiščenju streliva in minsko eksplozivnih teles moramo biti zelo pozorni na stabilnost skladov, zato imamo predpisane dovoljene dimenzije skladov za različna eksplozivna sredstva. Skladišče SiMES mora biti pregledno in urejeno, to pomeni, da so skladi veliki največ 3-4 m, razmik med skladi in zunanjimi stenami pa mora biti 0,6 m. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 45

55 Višina sklada je odvisna od vrste eksplozivnih sredstev, meri pa od minimalno 1,5 m za najbolj občutljiva ali inicijalna eksploziva do maksimalne višine treh metrov za streliva in brizantna eksploziva brez montiranih vţigalnikov. Tabelo, ki nam prikazuje dovoljeno višino štokiranja najdemo v prilogah. Najpogostejše delovne operacije pri skladiščenju SiMES so: sprejem sredstev; merjenje temperature; zračenje; prekladanje blaga; pregled kakovosti in količine; komisioniranje; paletiziranje; izdaja sredstev. Ker smo kot problem izbrali neugodno klimo v skladiščih SiMES, je za nas zelo pomembno merjenje temperature v skladiščih. Meritve temperature in zračne vlage je nujno potrebno delo saj si s tem pridobimo podatke za nadzor klime znotraj skladišča. Te podatke lahko kasneje primerjamo z zastavljenimi in jih izboljšujemo z prezračevanjem, vendar samo ob optimalnih naravnih pogojih. To pomeni, da smo odvisni naravnih dejavnikov, kar pomeni, da zelo teţko dosegamo optimalne pogoje skozi celo leto, saj nam narava ne nudi konstantnih idealnih pogojev. 5.3 Kritična analiza Kot je razvidno iz predstavitve obstoječega stanja, uporabljamo za skladiščenje SiMES objekte, ki niso opremljeni z napravami, ki bi pripravljala optimalno skladiščno klimo. Sedaj se uporablja zastarel način uravnavanja notranjih klimatskih pogojev s prezračevanjem in temperiranjem skladišč. Za primer in laţjo predstavo lahko iz spodnjega grafa razberemo gibanje temperature in relativne vlage skozi leto za eno skladišče. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 46

56 Slika 14: Prikaz dejanskega stanja temperature in relativne vlage 100,00 90,00 80,00 70,00 60,00 50,00 40,00 30,00 20,00 10,00 0, Temperatura Relativna vlaga Na grafu vidimo z modro črto označeno gibanje notranje temperature, ki skozi celo leto ustreza predpisanim pogojem, ki so na veljavi. Z rdečo črto pa nam letni graf prikazuje visoko odstopanje relativne vlage znotraj skladiščnega prostora, ki se zaradi slabih zunanjih pogojev prenašajo ob odpiranju skladišč v notranjost. Na splošno lahko iz tega razberemo, da smo preveč odvisni od zunanjih vremenskih vplivov, če hočemo vzdrţevati ugodne notranje razmere. To v praksi pomeni, da ne bi smeli odpirati skladišč za sprejem in izdajo sredstev, če zunaj niso ugodni pogoji. Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 47

57 6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE OBSTOJEČEGA STANJA Rešitev problema je kot ponavadi v inovacijah, zato ker v našem primeru neugodna klima predstavlja problem v podzemnih skladiščih. Tako bi z ustreznim sistemom lahko vzpostavili stalni nadzor nad zračno vlago, temperaturo in kvaliteto zraka. Tak sistem, ki bi nam omogočil izboljšati klimatske pogoje smo našli pri podjetju Menerga, ki se ţe od 1980 leta ponaša z inovacijskimi klimatskimi napravami, ki imajo revolucionarne cilje, kot so nadpovprečno varčevanje energije in zdruţevanjem perifernih komponent v eno centralno kompaktno napravo. Zaradi teh ciljev se Menerga uvršča v sam vrh Evropskih podjetij, ki nam nudijo sisteme za urejanje klime na različnih objektih. Klimatska naprava, ki smo jo predlagali za rešitev problema, se imenuje Drysolair in je najbolj primerna naprava za klimatizacijo zraka v skladiščih SiMES. Klimatska naprava Drysolair deluje tako, da se vlaţen zrak razvlaţuje na izparilniku toplotne črpalke, z ohlajevanjem pod točko rosišča (Orozel, osebna komunikacija, 10. oktober 2010). Tako razvlaţen zrak se na kondenzatorju toplotne črpalke ponovno segreje, s svojo lastno toplotno energijo sproščeno pri ohlajanju. Preseţek toplotne energije je moţno odvesti preko vodno hlajenega kondenzatorja. Zaradi predhlajenega vlaţnega zraka s suhim zrakom v rekuperatorjem (ploščnem toplotnem izmenjalniku) obratuje naprava za razvlaţevanje zraka Drysolair z občutno manjšo močjo kompresorja (torej manjšo porabo električne energije) kot naprava, ki ima vgrajeno samo toplotno črpalko. Naprava je izdelana v različnih standardnih velikostih. Moč hlajenja in s tem učinek razvlaţevanja je moţno prilagoditi vsem zahtevam po temperaturi in vlaţnosti zraka. Za uvedbo takšne naprave moramo najprej podati pogoje na katerih bi naprava delovala, da nam lahko Menerga pripravi projektno dokumentacijo. V našem primeru smo podali naslednje pogoje: vzdrţevanje relativne vlage med 65% in 70%; Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 48

58 temperatura v skladišču ne sme pasti pod 5 in presegati 20 o C; prenos podatkov na centralni nadzorni sistem; monitoring podatkov; alarmiranje v primeru motenj; rešitev sistema s prilagajanjem na omejeno razpoloţljivo električno moč; energetska varčnost; vse naprave v skladišču morajo biti v ex izvedbi. Slika 15: Primer delovanja razvlaţilne naprave Vir:»Drysolair Type 11«[Menerga] b. d. Klimatska naprava Drysolair potrebuje za polno delovanje 12,5 kw električne energije, če razdelimo potrebno električno moč na posamezne sisteme ugotovimo, da sama naprava za klimatizacijo potrebuje 2 kw to pomeni, da naprava deluje pri idealnimi pogoji, če pa se ti pogoji v skladiščnem prostoru spremenijo se vklopi grelec 1. Ta Boris Orozel: Skladiščenje streliva in minsko eksplozivnih sredstev 49