OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september 2014

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Mentor: Doc. dr. Borut Jereb Celje, september 2014

3 Mariborska cesta Celje, Slovenija IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisani Mitja Glasenčnik, študent univerzitetnega študijskega programa logistika sistemov, z vpisno številko diplomskega dela z naslovom: , sem avtor Optimizacija zunanjega skladišča v podjetju Gorenje Keramika d.o.o. z uvedbo RFID tehnologije. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo, in sem to tudi jasno zapisal v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Kaja Jošt. V Celju, dne Podpis avtorja:

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borutu Jerebu za vso pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se direktorju podjetja Gorenje keramika, d. o. o., gospodu Borisu Laubiču za odobritev raziskovanja v skladišču, vsem sodelujočim v podjetju Dat-Con, d. o. o., za omogočeno testiranje tehnologije RFID in vodilnim v podjetju Leoss, d. o. o., za podatke o stroških investicije. Obenem se zahvaljujem svoji družini, ki mi je skozi celotno šolanje stala ob strani, in vsem ostalim znancem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali pri izdelavi diplome.

5 Optimizacija zunanjega skladišča v podjetju Gorenje Keramika d.o.o. z uvedbo RFID tehnologije Gorenje Keramika je največji proizvajalec keramičnih ploščic v Sloveniji. Če želi še naprej uspešno konkurirati pritiskom tujih proizvajalcev, mora stremeti k največji optimizaciji svojega poslovanja in k s tem povezanim zniževanju stroškov. Velik del poslovnega procesa predstavlja skladišče, ki v tem trenutku za prepoznavanje izdelkov uporablja sistem črtnih kod, ki bi ga bilo z razvojem tehnologije sedaj mogoče zamenjati z RFID-prepoznavanjem, to je radiofrekvenčnim prepoznavanjem. Omenjena tehnologija s pomočjo radijskih valov samodejno zajema večje število podatkov in jih vpisuje v povezan program, ki lahko na ta način spreminja zaloge, opozarja na napake in nudi prilagodljivo uporabniško okolje za enostavno delo. Pri delu smo najprej prepoznali pomanjkljivosti obstoječega sistema, zatem preizkusili tehnologijo RFID na simulacijskem poligonu in na koncu ugotovili, da je sistem RFID uspešno opravil nalogo prepoznavanja keramičnih ploščic in bi ga tako bilo možno vpeljati v skladišče podjetja Gorenje Keramika. Nov sistem bi tako omogočil samodejno zaznavanje podatkov, nudil boljšo kontrolo nad zalogo, hitrejše opravljanje skladiščnih manipulacij in zmanjšal število napak. Ključne besede: Gorenje Keramika, tehnologija RFID, pasivna značka RFID, črtna koda. Optimization of the external warehouse in the company Gorenje keramika d.o.o. with the introduction of RFID technology Gorenje keramika is one of the biggest manufacturers of ceramic tiles in Slovenia. If they want to successfully compete with foreign manufacturers in the future, they have to strive for optimization of their business and the expenses linked to it. The warehouse represents a big part of the company s business process. Currently they utilize the barcode system for identifying their products, but because of the evolvement of technology they could replace this system with RFID identification. This technology uses radio waves to capture data automatically and inputs it in the linked software which can further adjust the item stock, warn about potential mistakes and offers a flexible software working environment making it easy to use. First we identified the deficiencies in the current system, then we tested the working of the RFID system on a simulation field and at the end came to a conclusion that the RFID system successfully identified the ceramic tiles and therefore could be implemented in the warehouse of Gorenje keramika. The new system would enable automatic data identification, offer better stock control, make warehouse manipulations faster and lower the amount of mistakes made. Keywords: Gorenje Keramika, RFID technology, passive tag, barcode.

6 KAZALO UVOD... 1 OPIS PROBLEMA... 1 DOLOČITEV CILJEV, NAMENA IN POTI REŠEVANJA PROBLEMA... 4 PREDSTAVITEV OKOLJA... 5 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 6 METODE DELA TEORETIČNE OSNOVE POJEM LOGISTIKA Notranja logistika ali intralogistika Skladiščenje INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Samodejno prepoznavanje in zajem podatkov Črtna koda RFID ZGODOVINA TEHNOLOGIJE RFID OSNOVNI KONCEPT DELOVANJA Kategorije frekvenc RFID Nizke frekvence Visoke frekvence Ultra visoke frekvence Mikrovalovne frekvence SISTEM RFID Značke RFID Pasivne značke Aktivne značke Polaktivne značke iv

7 1.6.5 Optični bralniki ali čitalci Antene Gostitelj PREDNOSTI IN OMEJITVE TEHNOLOGIJE RFID Prednosti Omejitve VEČJA UČINKOVITOST SKLADIŠČA S TEHNOLOGIJO RFID PRIMERJAVA TEHNOLOGIJE RFID S ČRTNO KODO Prednosti tehnologije RFID v primerjavi s črtno kodo Prednosti črtne kode v primerjavi s tehnologijo RFID OBSTOJEČE STANJE PREDSTAVITEV PODJETJA OPIS OBSTOJEČEGA STANJA Embalaža SKLADIŠČENJE Posnetek skladišča podjetja Gorenje Keramika, d. o. o Proces prevzema blaga Proces skladiščenja blaga Proces odpreme blaga Proces inventure KRITIČNA ANALIZA VZROČNO-POSLEDIČNI DIAGRAM PREDLOG REŠITVE PROBLEMA TESTIRANJE TEHNOLOGIJE RFID Postavitev testnega poligona Sistem RFID Manipulacijska sredstva v

8 3.1.4 Programska oprema Testiranje POVZETEK TESTIRANJA STROŠEK OPTIMIZACIJE SKLADIŠČA ČAS POVRNITVE STROŠKA INVESTICIJE UČINKI UVEDBE TEHNOLOGIJE RFID ZAKLJUČEK OCENA IN VREDNOTENJE USPEŠNOSTI REŠITVE PROBLEMA POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA vi

9 KAZALO SLIK Slika 1: Procesna karta palete... 2 Slika 2: Odstopanje nalepke zaradi vremenski vplivov... 3 Slika 3: Obraba nalepke zaradi vremenskih vplivov... 3 Slika 4: Prikaz površin podjetja... 5 Slika 5: Robert Alexander Watson - Watt Slika 6: Vhod v podjetje Slika 7: Organigram podjetja Slika 8: Kartonska embalaža za pakiranje ploščic Slika 9: Življenjski cikel palete v skladišču Slika 10: Tloris zunanjega skladišča Slika 11: Vhod v proizvodnjo Slika 12: Tiskalnik črtnih kod Slika 13: Zbirno mesto palet pred razmestitvijo v skladišče Slika 14: Palete v zunanjem skladišču Slika 15: Vzročno-posledični diagram Slika 16: Testni poligon Slika 17: Pasivna značka RFID Slika 18: Sistem RFID Slika 19: Ročni viličar s paleto in ploščicami Slika 20: Vnos parametrov v program RFID Slika 21: Prikaz uspešno zaznane značke Slika 22: Prikaz uspešno zaznane značke ob hitrem približevanju Slika 23: Odmik induktivne zanke na 4 m Slika 24: Programske nastavitve čitalca RFID Slika 25: Prepoznavanje deaktivirane značke Slika 26: Uspešna prepoznava škatle s ploščicami vii

10 KAZALO TABEL Tabela 1: Vpliv različnih materialov na radijske valove Tabela 2: Količina osnovnih ploščic v embalaži Gorenje Keramika Tabela 3: Prikaz učinkov uvedbe tehnologije RFID viii

11 UVOD Logistika je veda, ki jo v svojih očeh večina ljudi še vedno zmotno povezuje zgolj s transportom, vendar se zlasti v teh težkih gospodarskih časih, ko vladata globalna finančna in gospodarska kriza, vse bolj dokazuje kot nepogrešljiv del vsakega podjetja, ki želi ostati produktivno in v stiku s konkurenco. Tako lahko mirno rečemo, da logistika ni le transport, ampak predstavlja tudi eno izmed temeljnih poslovnih funkcij v podjetju. Pomemben del logistične funkcije predstavljajo skladišča, ki morajo kot vsi ostali logistični elementi stremeti k optimalnosti, točnosti, preglednosti in ekonomičnosti. Skladišča služijo kot sredstvo za premagovanje časovnih razlik med prispetjem blaga in njegovo odpremo. Njihovo optimalno delovanje je še toliko bolj pomembno, saj je splošno znano, da stroški skladiščenja predstavljajo velik delež skupnih stroškov podjetja, optimalnost skladiščenja pa se lahko doseže le, če je skladišče v koraku z modernimi smernicami, ki jih narekuje in ponuja napredek tehnologije. Eno izmed njih predstavlja tehnologija RFID, ki velja za eno najbolj aktualnih načinov optimiziranja določenih elementov poslovnega procesa. Z vodstvom podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., smo se dogovorili za preučevanje problematike zastarele tehnologije zaznavanja artiklov v zunanjem skladišču in optimizacijo z uvedbo tehnologije RFID. Opis problema Menimo, da lahko zaznavanje artiklov zaradi razvoja tehnologije sedaj poteka že avtomatsko. V prvi vrsti se bomo tako posvetili problemu zastarelega zaznavanja izdelkov v zunanjem skladišču podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., ki se trenutno opravlja s pomočjo črtnih kod, in ga poskušali optimizirati z uvedbo tehnologije RFID. Palete so zložene tudi do 4 m visoko, posledično je dostop do njih močno omejen, iskanje oteženo, pri pripravljanju naročil se temu primerno pojavljajo napake, saj sama odprema jemlje več časa, kot bi bilo treba, skratka določeni elementi skladiščenja bi lahko delovali bolj optimalno. 1

12 Del zunanjega skladišča predstavlja tudi t. i. dekorni del, ki je ločen prostor v skladišču in je namenjen skladiščenju okrasnih keramičnih ploščic. Za razliko od paletnega dela skladišča se v dekornem delu skladiščijo končane ploščice, ki se prodajajo po kosih, vendar zaradi njihove številčnosti za prodajno enoto ne bomo določili ploščice, ampak škatlo s ploščicami. Celoten življenjski cikel palete je sestavljen iz več korakov. Za lažje razumevanje smo cikel od proizvodnje do končnega prevoznega sredstva kupca grafično prikazali s procesno karto (glej sliko 3). Slika 1: Procesna karta palete Procesa skladiščenja in odpreme se pričneta takoj po končani proizvodnji, ki se zaključi z zlaganjem škatel s keramičnimi ploščicami na paleto in zatem povijanjem palete s plastično folijo. Obstoječe zaporedje temelji na sedanjem načinu zaznavanja artiklov. Kot je razvidno, smo v procesu prepoznali 9 korakov, od katerih 3, ki so označeni z rdečo obrobo, z uvedbo RFID-zaznavanja artiklov ne bi bili več potrebni in predstavljajo enega izmed vzrokov za neoptimalno delovanje skladišča. Vsi 3 koraki se povezujejo s potrebo po ročnem optičnem branju podatkov, kar je seveda zamudno in dopušča prostor za napake, katerih negativen rezultat se kaže predvsem v izgubi časa več delovnih ur in z njim povezanega denarja. Časovne izgube in z njimi povezane stroške bomo podrobneje opredelili v naslednjih poglavjih. 2

13 Med ogledom skladišča smo zaznali dodaten problem, povezan z nalepkami s črtno kodo in vremenskimi vplivi. Ker je paletni del zunanjega skladišča nepokrit, prihaja do odstopanja nalepk, saj so izpostavljene neposrednim vplivom vremena, kar občasno povzroči dodatno zmedo. Stanje prikazujeta sliki 2 in 3. Slika 2: Odstopanje nalepke zaradi vremenski vplivov Slika 3: Obraba nalepke zaradi vremenskih vplivov Optimizacija procesov skladiščenja bo tako zajemala prepoznavo vzrokov za nastale težave in možnost njihovega reševanja z uvedbo tehnologije RFID od sprejetja palete v zunanje skladišče do njene odpreme. 3

14 Starogrški filozof Heraklit je nekoč dejal, da so spremembe edina konstanta v življenju. Temu lahko brez daljšega premisleka pritrdimo, saj smo v zadnjem obdobju ves čas priča hitremu spreminjanju okolja, v katerega smo vpeti. Spremembe seveda v večini primerov ne pomenijo nič slabega, a od nas zahtevajo hitre prilagoditve, saj lahko v nasprotnem primeru izgubimo stik z njimi in izostanemo. Še bolj kot za posameznike to velja za podjetja, ki so bolj kot kdajkoli prej prisiljena k optimizaciji in prilagajanju spremembam, ki se dogajajo v njihovem poslovnem okolju. Če je še nekaj let nazaj prepoznavanje izdelkov s črtno kodo veljala za optimalno in zadovoljivo, se to prepričanje v zadnjih časih vse bolj umika in preusmerja v nove tehnologije zaznavanja, ki prinašajo boljšo sledljivost, manj napak, krajši čas manipulacij in v splošnem pripomorejo h kakovostnejšemu opravljanju poslovnega procesa. Ena izmed najbolj perspektivnih je tehnologija RFID, ki za prenos informacij uporablja radijske valove. Določitev ciljev, namena in poti reševanja problema Z diplomskim delom želimo preveriti možnost in smiselnost optimizacije zunanjega skladišča v podjetju Gorenje Keramika, d. o. o., s pomočjo tehnologije RFID. Z uvedbo nove tehnologije bi zmanjšali število napak v procesu odpreme, ki nastajajo pri realizaciji naročil, obenem bi skrajšali čas, ki ga terja ta proces, in zmanjšali obseg dokumentacije. Pri tem bo treba najprej do potankosti spoznati trenutno stanje, razmeščenost palet v skladišču in le-to po potrebi v manjšem obsegu reorganizirati, spoznati proces odpreme dekornih ploščic, prepoznati najpogostejše manipulacijske poti in temu primerno sestaviti načrt razmestitve opreme, ki je potrebna za uspešno delovanje sistema RFID. Glavni cilj diplomskega dela je natančno preizkusiti delovanje tehnologije RFID na testnem poligonu, ki bo vključeval vse vsakodnevne procese skladiščenja. HIPOTEZE: Optimizacija zunanjega skladišča v podjetju Gorenje Keramika, d. o. o., z uvedbo tehnologije RFID je tehnično izvedljiva. 4

15 Optimizacije zunanjega skladišča podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., z uvedbo tehnologije RFID ni možno izvesti brez fizične reorganizacije skladišča. Strošek investicije v optimizacijo zunanjega skladišča v podjetju Gorenje Keramika, d. o. o., z uvedbo tehnologije RFID bi se podjetju povrnil v 5 letih. Predstavitev okolja»keramika je del človekovega življenja že od začetka civilizacije. Najstarejši najdeni izdelki iz žgane gline izhajajo iz 7. tisočletja pred našim štetjem. Starodavna modrost pravi, da keramika nastane iz mešanice zemlje, ognja, znanja in naključja. Štirje ključni dejavniki, ki jih v Gorenju Keramika že od leta 1974 preučujemo in prepletamo v kakovostno, široko ponudbo izdelkov. Vsak rezultat našega dela je nov izziv združevanja bogate tradicije, znanja in izkušenj s sodobnimi metodami keramične proizvodnje in privlačnim, modernim videzom keramičnih izdelkov.«(gorenje Keramika, d..o. o., 2013, str. 1). Naše raziskovanje bo potekalo v podjetju Gorenje Keramika, d. o. o., kjer bo pozornost usmerjena predvsem v zunanje skladišče, ki služi za razmestitev in shranjevanje proizvedenih ploščic. Slika 4: Prikaz površin podjetja Slika 4 prikazuje površine podjetja Gorenje Keramika, d. o. o. Z zeleno barvo je označeno zunanje skladišče, kjer se skladiščijo palete. Del zunanjega skladišča 5

16 predstavlja t. i. dekorni del skladišča, to je prostor, kjer se skladišči okrasna keramika, zložena v škatlah. Podjetje je največji proizvajalec keramičnih ploščic v Sloveniji. Skozi čas je posodabljalo svoje proizvodne kapacitete in doseglo zavidljive količine proizvedenih ploščic. Na trgu je uspešno konkuriralo s svojimi lastnimi kreacijami ploščic in z velikimi zalogami, ki so mu omogočale premagovanje časovne razlike med proizvodnjo in potrošnjo. Za skladiščenje tolikšnih količin ploščic oz. palet je seveda velik del površin moralo nameniti skladišču. Zaradi njegovega obsega je še toliko bolj pomembno, da skladiščni sistem deluje čim bolj optimalno. V dejanskem skladišču bomo preučili obstoječ sistem delovanja in prepoznali njegove pomanjkljivosti. Po opravljenem pregledu bomo v sodelovanju s podjetjem Dat-Con, d. o. o., postavili simulacijo skladiščnega sistema in najpogostejših manipulacij ter v različnih kombinacijah spremenljivk preizkusili uspešnost tehnologije RFID. Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da je tehnologija, ki se trenutno uporablja v zunanjem skladišču, potrebna prenove in optimizacije. S tem bi se zmanjšalo število napak, prihranil bi se čas, ki ga trenutno terjajo posamezni procesi v skladišču, kar bi omogočilo boljše delovanje le-teh. Ocenjujemo, da so časovne izgube velike in na leto znašajo okoli 500 delovnih ur. Prostora, kjer se skladiščijo palete, in prostora, namenjenega skladiščenju dekorativne keramike, ni mogoče ločiti na dva različna sistema. V obeh delih se izdelki trenutno namreč prepoznavajo s črtno kodo, medtem ko surovine zaradi svoje narave tega prepoznavanja ne potrebujejo. Tako bo treba smiselno določiti prodajno enoto. Predpostavljamo, da bo v paletnem delu skladišča to paleta z določenim številom škatel, v dekornem delu pa škatla z določenim številom ploščic. Predvidevamo, da bo največja omejitev finančna, saj podjetje v težkih gospodarskih razmerah globalne finančne in gospodarske krize razpolaga z močno omejenimi sredstvi. Uvedba tehnologije bo v končni fazi odvisna predvsem od uspešnosti 6

17 delovanja in stroškovnih prihrankov, ki jih bi prinesla. Omejitev lahko predstavlja tudi morebitna fizična širitev skladišča, v kolikor se bo tekom raziskave uvajanja tehnologije RFID izkazala za potrebno. V zvezi s temo diplomskega dela je na voljo precej pisnih virov, vendar so ti v večini v angleškem jeziku, zaradi česar bo treba veliko prevajati. V delu bomo uporabljali tudi interno gradivo podjetja, zato lahko pričakujemo določene omejitve pri objavljanju letega. Metode dela Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabljali metodo analize, s katero bomo poskusili do potankosti preučiti trenutno stanje v skladišču, saj bomo le na ta način lahko optimalno sklepali o možnosti uvedbe tehnologije RFID. To bomo storili z metodo sinteze, s katero bomo predstavili možne optimalne rešitve, ki bi lahko izboljšale delovanje skladišča. Splošne teoretične podatke bomo pridobivali iz različnih pisnih in spletnih virov, ki so v večini primerov v angleškem jeziku, zato jih bo treba prevajati. Ostale podatke bomo pridobili s pomočjo dialektične metode v sodelovanju z vodstvom podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., zaposlenimi v skladišču in zaposlenimi v podjetju Dat-Con, d. o. o. S primerjalno metodo bomo primerjali črtno kodo in sistem RFID, dve metodi, ki se uporabljata za zaznavanje izdelkov. 7

18 1 TEORETIČNE OSNOVE 1.1 Pojem logistika Slovar slovenskega knjižnega jezika logistiko definira na naslednji način:»logistika logístika -e ž (í) 1. filoz. simbolna logika: osnove logistike 2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov«(logistika, b. d.). Omenjena definicija se navezuje na začetke razvoja logistike, ki segajo v čas 2. svetovne vojne, ko je bil njen primarni namen preračunavanje časa in prostora za taktično razmeščanje in premikanje enot v boju. Zdaj seveda ta definicija ne zadostuje več za opis te vse bolj pomembne vede, ki je tekom let postala sestavni del našega življenja, čeprav se tega morda sploh ne zavedamo. V današnjem času pojem logistika uporabljamo za opisovanje načrtovanja, izvedbe, oblikovanja in nadziranja vseh materialnih in informacijskih tokov med podjetjem in dobavitelji, vseh tokov znotraj podjetja in tokov med podjetjem in odjemalci oziroma končnimi kupci. Povedano preprosteje, logistika skrbi za to, da pravilna količina pravilnega izdelka v zahtevani kvaliteti prispe na pravo lokacijo v dogovorjenem času in s čim nižjimi stroški. Logistika poleg samega transporta, pretovarjanja in skladiščenja upravlja tudi prilagojeno pakiranje, sestavljanje, shranjevanje podatkov in vodenje informacij, kar skupaj prinaša dodano vrednost logističnemu procesu (Lange & Auffermann, 2009).»Obvladovanje logističnih tokov zajema načrtovanje, izvedbo in kontroliranje premikanja ter razmeščanja blaga in s tem povezanih podpornih aktivnosti v okviru sistema, ki sledi specifičnim ciljem. V današnjem času je razvoj logističnih sistemov napredoval do te mere, da je za obvladovanje celotnega sistema oskrbne verige treba upoštevati še ostale vidike (menedžment, informatika, komunikacije, optimizacijske metode...). V preteklosti so se obvladovanja logističnih tokov lotevali brez sodobnih pristopov temeljil je zgolj na človeškem umu. Sodobna tehnologija omogoča razvoj informacijske tehnologije in telematike, s podporo katere lahko integriramo celostno oskrbno verigo«(jereb, Skok, Šafran & Škornik, 2010, str. 24). 8

19 Trendi globalizacije in visoka stopnja konkurence silijo podjetja v oskrbovalnih verigah, da se pri svojem delovanju poslužujejo procesnih pristopov. Podjetniški upravljalni sistemi vse pogosteje uporabljajo logistično upravljanje in logistične tehnike. Posledica tega je vse pomembnejša vloga logistike, ki jo lahko v industrijskem okolju razdelimo na naslednje logistične podsisteme (Hart, Lukoszová & Kubíková, 2012, str. 4): nabavna logistika; notranja logistika ali intralogistika; distribucijska logistika; poprodajna logistika; razbremenilna ali okoljevarstvena logistika. Vsak podsistem ima nalogo vodenja in oskrbovanja svojega dela logističnega procesa Notranja logistika ali intralogistika Tema diplomskega dela spada v okvir notranje logistike, zato jo bomo predstavili podrobneje.»med prvine notranje logistike prištevamo tako delovno silo, notranji transport, transportne poti, transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletizacijo in pretovorne manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga.«(oblak, 1997, str ) Oblak (1997, str ) dalje razlaga, da funkcija notranje logistike sledi funkciji nabavne logistike, ko ta pripelje blago in ga notranja logistika prevzame in dalje uskladišči. Notranja logistika skrbi za ves notranji transport, ki zajema vse manipulacije razmeščanja in odpreme blaga, povezovanje različnih faz skladiščenja ter skrb za pravočasno oskrbo proizvodnih procesov. Stroške, ki jih zajema delovanje notranje logistike, lahko razdelimo na strošek skladišča in skladiščenja, strošek delovne sile, ki dela v procesih skladiščenja in s tem povezanimi obratnimi sredstvi, ki so zajeti v zalogah izdelkov. 9

20 1.1.2 Skladiščenje Rushton, Oxley, in Croucher (2001, str ) razlagajo, da učinkovito upravljanje vsakega podjetja zahteva, da vse vsebovane aktivnosti potekajo učinkovito kot posamezne enote in v povezavi z ostalimi tvorijo celoto. Skladiščenje znotraj oskrbovalnih verig predstavlja zelo pomembno aktivnost v distribuciji materiala, od surovih materialov, polizdelkov do končnih izdelkov. Ker je s svojim delovanjem celostno vpet v oskrbovalno verigo, njegovo vlogo in cilje določajo cilji same oskrbovalne verige. Skladiščenje ni samostojna dejavnost in nikakor ne sme biti najšibkejši člen v verigi, saj bo njegovo uspešno izvajanje imelo vpliv na celotno uspešnost le-te. Stroške skladiščenja sestavljajo predvsem stroški delovne sile, stroški infrastrukture in stroški potrebne opreme. Neprimerno planiranje in upravljanje skladiščnega sistema lahko tako ogrozi želeno stopnjo storitev in popolnost zalog in s tem povzroči nepotrebno višanje stroškov. Vse višje zahteve potrošnikov, zmanjševanje zalog, težnje po hitrejšem izvajanju del in zahteva po zniževanju stroškov storitev so glavni pritiski, ki se v zadnjem času vršijo na logistiko in so neizogibno spremenili strukturo oskrbovalnih verig in mesto ter upravljanje skladišč znotraj njih. Star koncept skladišč kot mest za shranjevanje izdelkov ne zadošča več. Osnovna naloga skladišč ali bolje rečeno distribucijskih centrov je pospeševanje premikanja izdelkov do končnega uporabnika. Seveda so prisotne izjeme, ki zajemajo ohranjanje strateških količin zalog, vendar je v splošnem komercialnem delovanju ključ do uspeha uspešno premikanje izdelkov do končnih uporabnikov, pa čeprav jih je treba kdaj za dosego tega nekaj zadržati. Skladišča lahko najdemo v različnih oblikah in velikostih, od takšnih, ki skladiščijo nekaj sto kosov, pa do takšnih, ki skladiščijo več deset tisoč enot (Rushton et al. 2001, str ). V zadnjih letih je velik poudarek na vprašanju, kakšno stopnjo tehnologije uvesti v skladiščne procese. Razpon ponujene tehnologije je seveda zelo širok in sega vse od navadnih skladišč, ki manipulirajo ročno ali z viličarji, do bolj dovršenih oblik skladiščenja, ki že zajemajo napredne tehnologije prepoznavanja, samodejno računalniško vodenje ali celo robotsko izvrševanje manipulacij. Največje omejitve pri izbiri tehnologije po navadi predstavljajo finančna sredstva, s katerimi razpolaga 10

21 podjetje, tržni in okoljski faktorji, vizija podjetja o prilagodljivosti za prihodnje spremembe in osebna naklonjenost posamezni tehnologiji in rešitvam, ki jih ta ponuja (Rushton et al. 2001, str )»Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Kot neke vrste blažilec v materialnih tokovih zagotavlja možnosti za njihov normalni potek. S tem omogoča ustrezno delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času«(kaltnekar, 1993, str. 245). Kaltnekar (1993, str. 247) v svojem nadaljnjem razmišljanju izpostavi, da skladišč ne bi potrebovali, v kolikor bi osnovni pretok materiala, to je pretok, ki poteka od začetnega dobavitelja preko proizvodnje in na zadnjem koraku do končnega potrošnika, potekal brez vsakršnih motenj. A ker temu vsekakor ni tako in omenjeni proces na več točkah prekinjajo najrazličnejše motnje, kot so npr. spreminjajoči se dobavni roki, zamude pri dobavi oz. proizvodnji, hitro spreminjajoče se zahteve povpraševanja in nepredvidene tehnološke težave, so skladišča postala nepogrešljiv del vsake moderne organizacije, ki deluje v današnjem hitro razvijajočem se globalnem trgu. V skladu z že omenjenim so tako glavni cilji in naloge skladiščenja (Kaltnekar, 1993, str ): premagovanje časovnih razlik, ki nastanejo kot posledica neusklajenega delovanja vseh členov, ki so med seboj povezani v celotnem procesu pretoka materialov in blaga; čim bolj optimalno in ekonomično delovanje s čim manjšo zalogo in izgubami ter s tem povezanimi skladiščnimi stroški, ki predstavljajo velik odstotek skupnih stroškov podjetja; blago in material zaščititi in ohraniti v nepoškodovanem stanju, dokler se ne odpremi oz. uporabi; skladiščne poti morajo biti čim krajše in brez ozkih grl; blago se mora smotrno skladiščiti, da je dosegljivo in pregledno razmeščeno v skladiščnem prostoru; 11

22 ustrezna povezanost tako z notranjim transportom kot tudi z zunanjim in s tem omogočen nemoten pretok blaga iz proizvodnje v skladišče in nemoten dotok materiala v proizvodnjo. 1.2 Informacijska tehnologija Informacijsko tehnologijo lahko definiramo kot vejo inženiringa, ki se ukvarja z uporabo računalniške in telekomunikacijske opreme za pridobivanje, shranjevanje in pošiljanje informacij. V 60. letih prejšnjega stoletja je bil izraz precej neznan, uporabljali so ga predvsem ljudje, ki so delali v bankah in bolnišnicah, za opisovanje procesa shranjevanja informacij. Z razvojem računalnikov in njihovo vse pogostejšo uporabo je izraz informacijska tehnologija postal udomačen in poznan. Natančneje definira industrijo, ki za shranjevanje, procesiranje, obnavljanje, prenašanje in varovanje informacij uporablja računalniško in programsko opremo, omrežja in ostale potrebne komponente ("What is information technology" [Wisegeek], b. d.). Na začetku 21. stoletja so postali računalniki že povsem vsakdanja stvar. Skoraj vsak otrok ga je že imel in ga je tudi znal uporabljati. Svet je tako globalno vstopil v informacijsko dobo. Podjetja so informacijske trakove zamenjala za med seboj povezana delovna mesta, ki shranjujejo posamezne informacije na skupno mesto, dostopno vsem, ki ga potrebujejo. Komunikacije so od fizične pošte prešle na telekomunikacijski prenos in dalje na digitalni prenos informacij preko elektronske pošte in druge programske opreme za izmenjavo sporočil. Napredek je računalniško opremo naredil dostopnejšo, cenejšo in predvsem uporabnejšo. Od prvega računalnika v velikosti nogometnega stadiona do mikroprocesorjev, ki so dandanes vgrajeni v najrazličnejše pametne naprave ("What is information technology" [Wisegeek], b. d.) Samodejno prepoznavanje in zajem podatkov Okrajšava AIDC v angleščini pomeni Automatic Identification and Data Capture in jo lahko prevedemo kot samodejno zaznavanje in zajem podatkov. Izraz se uporablja za združevanje različnih tehnologij, ki omogočajo samodejno zaznavanje izdelkov, zajem podatkov o njih in vnos teh informacij v računalniški sistem. V večini primerov sistemi 12

23 samodejnega prepoznavanja in zajema podatkov ne potrebujejo prisotnosti človeka, razen ko je treba ročno optično prebrati določen izdelek, ki je na primer opremljen s črtno kodo ali značko RFID ("Why AIDC" [AIDC], b. d.). Danes poznamo že vrsto tehnologij, ki omogočajo samodejno zaznavanje in zajemanje podatkov. Najpogostejše med njimi so: črtna koda, radiofrekvenčna zaznava (RFID), biometrični in magnetni trakovi, optična zaznava znakov (OCR), pametne kartice in zvočna zaznava. Vse tehnologije so se z leti močno razvile in zdaj omogočajo uporabnikom povezavo z milijoni drugih posameznikov po vsem svetu, povezanih v sistem, ki uporablja te naprave. Kljub temu je še vedno veliko prostora za razvoj in še večjo izpopolnjenost omenjenih tehnologij ("Why AIDC" [AIDC], b. d.) Črtna koda Razvoj črtne kode sega približno 50 let nazaj. Od takrat je bila najpogosteje uporabljena tehnologija za zajemanje podatkov in pospeševanje hitrega premikanja blaga. Črtna koda je skupek optično preberljivih informacij o izdelku, na katerega je nameščena. Linearne ali enodimenzionalne črtne kode so kode v eni vrstici. Različne podatke predstavljajo različne vrstice in razmiki v kodi. Kasnejše dvodimenzionalne črtne kode so razvile drugačne oblike in začele uporabljati drugačne znake. Prve naprave za branje črtnih kod so bili posebni optični bralniki, ki so prebrali črtno kodo in pretvorili pridobljene informacije v smiselno obliko, razumljivo ljudem. Danes je nabor teh naprav precej večji, saj lahko optično branje opravimo kar s pomočjo namiznega tiskalnika in pametnega telefona. Prve črtne kode so bile uporabljene za označevanje železniških vagonov. V komercialno uporabo so prišle šele po pričetku uporabe v trgovinah, kjer so služile za zajemanje podatkov na blagajni in pri prevzemu blaga. Komercialne črtne kode so definirane z mednarodnimi standardi, ki določajo njihovo potrebno kvaliteto tiska in mere. Vsekakor lahko zaključimo, da je imela črtna koda neizmeren vpliv na avtomatizacijo prepoznavanja na večini področij našega življenja ("Barcodes" [AIDC], b. d.). 13

24 1.3 RFID Globalizacija, hitre spremembe v okolju, globalna gospodarska in finančna kriza, vsi ti dejavniki silijo podjetje v zniževanje stroškov in posledično optimizacijo poslovnega procesa. Na področju skladiščenja podjetja tako vse bolj posegajo po sistemih, ki nudijo samodejno prepoznavanje izdelkov. Eden izmed načinov samodejnega zaznavanja predstavlja RFID, ki velja za eno izmed najbolj vročih tehnologij danes. Njena uporabnost predstavlja potencial vplivati na zelo širok spekter populacije. Kratica RFID v angleščini krajša besedno zvezo radio frequency identification, ki bi jo v slovenščino lahko prevedli kot radiofrekvenčna identifikacija. 1.4 Zgodovina tehnologije RFID Grobi začetki tehnologije RFID segajo v čas 2. svetovne vojne, ko so vse sile uporabljale radarje za zaznavo prihajajočih letal. Nemci so pri tem ugotovili, da se, ko letalo spremeni smer, spremeni radijski signal, ki so ga sprejemali na radarju, in s tem prvi uvedli nekakšen približek pasivnega sistema RFID. Na drugi strani so Angleži s skrivnim projektom pod vodstvom Watsona - Watta razvili prvi aktivni sistem za prepoznavanje lastnih in sovražnikovih letal. Na svoja letala so namestili oddajnik, ki je po sprejemu signala kopenske baze le-tej vrnil signal in s tem javil, da ne gre za sovražno letalo (The history of RFID technology, b. d.). Slika 5: Robert Alexander Watson - Watt Vir: "Sir Robert Alexander Watson-Watt" [ukssdc], b. d. 14

25 Prvi patenti v zvezi s tehnologijo RFID so bili podeljeni okoli leta Sprva so za prepoznavanje uporabljali nizke frekvence (125 khz), ker pa so te postale preveč komercialne, so tehnologijo prestavili na visoko frekvenco (13,56 MHz), ki ni bila v množični uporabi. Dalje je leta 1990 podjetje IBM razvilo ultra visoke frekvence (UHF), ki so omogočile daljšo prepoznavno razdaljo in hitrejši prenos informacij, in s tem omogočilo popularizacijo tehnologije RFID, h kateri je v prihodnje pripomoglo tudi znižanje cene same tehnologije, ki je bila sprva zelo draga (The history of RFID technology, b. d.). 1.5 Osnovni koncept delovanja Val je motnja, ki prenaša energijo iz ene točke v drugo. Elektroni v gibanju ustvarjajo elektromagnetne valove, ki jih sestavljajo električna in magnetna polja. Ti valovi lahko prodrejo skozi mnogo različnih vrst materialov. Elektromagnetno valovanje glede na valovno dolžino delimo na: infrardeče valovanje, ultravijolično valovanje, svetlobo, gama žarke, radijske valove, rentgenske žarke in mikrovalove. Običajne količine, s katerimi opisujemo valovanje, so valovna dolžina, frekvenca, perioda in amplituda. Osnovna enota za merjenje frekvence so herci. Radijski valovi so elektromagnetni valovi z valovnimi dolžinami med 0,1 cm in 1000 km. Druga, enakovredna definicija radijske valove definira kot elektromagnetne valove, katerih frekvence ležijo med 30 Hz in 300 GHz (Lahiri, 2006, str. 2) Kategorije frekvenc RFID Sistem RFID za svoje delovanje uporablja frekvence, ki so med 30 Khz in 5,8 Hz. Ta razpon lahko razdelimo na 4 kategorije: nizke frekvence, visoke frekvence, ultra visoke frekvence in mikrovalovne frekvence (Lahiri, 2006, str. 2) Nizke frekvence Nizke frekvence ali s tujko low frequeny (LF) so frekvence z razponom med 30 KHz in 300 Khz. Sistemi RFID za svoje delovanje najpogosteje uporabljajo 125 Khz in 134,2 Khz. Nizkofrekvenčni sistemi RFID običajno uporabljajo pasivne značke, ki med 15

26 čitalcem in značko omogočajo prenos najmanjših količin informacij, in so še posebej primerni za okolja, ki vsebujejo različne kovine, tekočine, umazanijo, sneg in blato. Zaradi redkih omejitev in nižjih stroškov opreme so ti sistemi najpogostejši (Lahiri, 2006, str. 4) Visoke frekvence Visoke frekvence ali s tujko high frequency (HF) so frekvence z razponom med 3 MHz in 30 MHz, pri čemer se najpogosteje uporablja frekvenca 13,56 MHz. Običajen sistem RFID, ki deluje na visoki frekvenci, uporablja pasivne značke ter omogoča prenos majhnih količin informacij in prinaša zadovoljivo delovanje v prisotnosti različnih kovin in tekočin. Tovrstni sistemi so precej pogosti zlasti v bolnicah, kjer visoke frekvence ne predstavljajo motnje medicinskim aparaturam (Lahiri, 2006, str. 4) Ultra visoke frekvence Ultra visoke frekvence ali s tujko ultra high frequency (UHF) so frekvence z razponom med 300 MHz in 1 GHz. Pasivni sistemi RFID običajno uporabljajo frekvenco 915 MHz, aktivni sistemi RFID pa frekvenci 315 MHz in 433 MHz. V kolikor so na voljo tako pasivne kot aktivne značke, je med čitalcem in značko mogoč prenos velike količine informacij, vendar je v prisotnosti različnih kovin in tekočin delovanje oslabljeno (Lahiri, 2006, str. 4) Mikrovalovne frekvence Mikrovalovne frekvence ali s tujko microwave frequency so frekvence nad 1 GHz. Običajni mikrovalovni sistemi RFID delujejo na 2,45 GHz ali 5,8 GHz. Omogočajo uporabo pasivnih in polpasivnih značk, imajo najhitrejši prenos podatkov med čitalcem in značko, a se zelo slabo obnesejo v prisotnosti različnih kovin in tekočin (Lahiri, 2006, str. 4). Tabela 1 prikazuje vpliv različnih materialov na radijske valove in posledično na delovanje tehnologije RFID na različnih frekvencah: 16

27 Tabela 1: Vpliv različnih materialov na radijske valove MATERIAL Nizka frekvenca Visoka frekvenca Ultra visoka frekvenca Mikrovalovna frekvenca Oblačila nemoteno nemoteno nemoteno nemoteno Suh les nemoteno nemoteno nemoteno zmanjšan signal Grafit nemoteno nemoteno blokiran blokiran Tekočine nemoteno nemoteno zmanjšan signal zmanjšan signal Kovine nemoteno nemoteno blokiran blokiran Motorno olje nemoteno nemoteno nemoteno nemoteno Papir nemoteno nemoteno nemoteno nemoteno Plastika nemoteno nemoteno nemoteno nemoteno Šampon nemoteno nemoteno zmanjšan signal Voda nemoteno nemoteno zmanjšan signal Moker les nemoteno nemoteno zmanjšan signal zmanjšan signal zmanjšan signal zmanjšan signal Vir: Lahiri, 2006, str Sistem RFID Sistem RFID predstavlja integriran nabor elementov, ki izvajajo rešitev RFID. Najpogosteje ga sestavljajo naslednji elementi (Lahiri, 2006, str. 7): ZNAČKA: obvezen element sistema RFID; ČITALEC: obvezen element sistema RFID; ANTENA ČITALCA: obvezen element sistema RFID; KONTROLER: obvezen element sistema RFID, vendar je običajno že vgrajen v čitalnike; SENZOR: neobvezen element sistema RFID, ki se uporablja za komunikacijo z eksternimi napravami; 17

28 GOSTITELJ IN PROGRAMSKA OPREMA: teoretično bi lahko sistem RFID deloval tudi brez teh komponent, a bi bil v praksi povsem neuporaben; KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA: obvezen element sistema RFID, sestavljen tako iz žičnega kot brezžičnega omrežja in ostale vmesne infrastrukture, ki oba omrežja povezuje in omogoča njuno učinkovito komunikacijo Značke RFID Značke so naprave, pritrjene na izdelke ali material, ki naj bi jim sledil sistem RFID. V primeru potrošnih izdelkov se lahko namestijo direktno na posamezne izdelke, pri transportu pa na večjo enoto, kot sta kontejner in paleta, ki vsebujeta več izdelkov (Jones & Chung, 2008, str. 19). Na voljo nam je pester izbor oblik, velikosti in ponujenih zmožnosti značk. Osnovna naloga značke je prenos podatkov v ostale dele sistema RFID. Običajno jih sestavljajo 3 osnovni deli (Jones & Chung, 2008, str. 19): vgrajeno elektronsko vezje; miniaturna antena; ohišje, ki drži skupaj anteno in vezje ter omogoča namestitev značke na izdelek. Med seboj se razlikujejo predvsem po viru napajanja, frekvenci, kapaciteti shranjevanja podatkov, vsebovanih delih, generaciji, v katero spadajo, in stroških za posamezno značko (Jones & Chung, 2008, str. 22). Vse značke potrebujejo vir energije v takšni ali drugačni obliki. Energija je potrebna za sporočanje informacij, ki so shranjene na znački in se preko antene pošljejo čitalcu. V tem trenutku so na voljo vsaj 3 načini napajanja značk RFID. Tako značke delimo na pasivne, polaktivne in aktivne značke. Vsaka od njih ima svoje prednosti in svoje slabosti, ki jih je treba skrbno preučiti pri nameščanju sistema RFID, saj lahko vrsta izbrane značke vpliva na celoten izbor vseh ostalih elementov sistema RFID (Jones & Chung, 2008, str. 22) Pasivne značke Pasivne značke ne vsebujejo lastnega vira napajanja. Zagon vezja tako omogoči elektromagnetna energija, ki jo značka pridobi preko sistemske antene RFID. Takšen sistem je lahko zgrajen bolj preprosto in predvsem z manjšimi stroški. V primerjavi z 18

29 aktivnimi značkami imajo praktično neomejeno življenjsko dobo. Vse to so glavne prednosti pasivnih značk, zaradi katerih se večina državnih in zasebnih podjetij osredotoča na pasivne sisteme RFID. Slabost vseh pasivnih značk je njihov izjemno omejen domet. Razlog za to je v tem, da nimajo lastnega vira napajanja in se morajo posledično nahajati v neposredni bližini čitalca in antene, da pridobijo zadostno mero energije za prenos informacij (Jones & Chung, 2008, str. 23) Aktivne značke V nasprotju s pasivnimi aktivne značke vsebujejo lasten vir napajanja, najpogosteje v obliki baterije, ki napaja tako vezje kot tudi anteno, so večje in dražje. Pogosto imajo plastično ogrodje, zaradi njihove velikosti pa je treba nameniti dodatno pozornost namestitvi značke na enoto, ki ji želimo slediti. Lasten vir napajanja v obliki baterije omogoči mnogo večji domet, ki lahko sega od nekaj 10 pa vse do nekaj 100 m. Značka se aktivira le, kadar vstopi v območje čitalca, v času neuporabe preide v stanje mirovanja, kar močno podaljša njeno življenjsko dobo. Ob vsem naštetem ponujajo tudi možnost povezovanja z drugimi tehnologijami, kot je na primer sistem GPS (Jones & Chung, 2008, str. 23) Polaktivne značke Ta vrsta značk je bila razvita z značilnostmi pasivnih in aktivnih značk, z upanjem ohranitve pozitivnih lastnosti in zmanjšanja njunih slabosti. Za napajanje vezja imajo lastno baterijo, a v nasprotju z aktivnimi le-te ne uporabljajo za komuniciranje z anteno, zaradi česar se močno podaljša njihova življenjska doba. Vezje običajno vsebuje senzor za nadziranje okoljskih razmer, kot so temperatura, vlaga, vibracije in premikanje. Tako lahko z njimi nadziramo morebitne poškodbe in nedovoljene premike izdelkov (Jones & Chung, 2008, str. 25) Optični bralniki ali čitalci Čitalec RFID je naprava, ki ustvarja elektromagnetni signal, ki se preko ene ali več anten prenaša na značke RFID. V normalnih okoliščinah se signal oddaja neprekinjeno v pričakovanju vstopa značke v njegovo zaznavno območje. Druga naloga čitalca je, da 19

30 preverja morebitno prisotnost elektromagnetnega signala, poslanega z antene na značko. Čitalec bi lahko slikovito opisali tudi kot centralni živčni sistem sistema RFID. Tako je njegovo nadziranje in vzpostavljanje komunikacijske povezave ena glavnih nalog vseh snovalcev teh sistemov. Čitalec sestavljajo naslednje komponente: oddajnik, sprejemnik, mikroprocesor, spominski modul, vhodni kanali za zunanje naprave, kontrolna plošča, komunikacijski vmesnik in določen vir energije (Jones & Chung, 2008, str. 21) Antene Glavne naloge anten so pošiljanje in sprejemanje elektromagnetnih signalov ter energijsko prebujanje značk. Elektromagnetno polje, ki ga oddaja antena, lahko poimenujemo»zasliševalno območje«. Za uspešno izpeljavo komunikacije mora biti značka v dosegu antene oz. v»zasliševalnem območju«(jones & Chung, 2008, str. 21) Gostitelj Izraz gostitelj se nanaša na računalniški sistem, ki komunicira s čitalcem RFID in spreminja prejete signale v smiselne ter uporabne podatke. Na gostitelja je navadno nameščenih več različnih programov, ki služijo različnim namenom. Tako je potreben program za nastavljanje in nadziranje čitalca, spet drug program za vodenje baze podatkov, zalog in inventurnih procesov (Jones & Chung, 2008, str. 21). 1.7 Prednosti in omejitve tehnologije RFID Prednosti tehnologije RFID lahko za začetek razdelimo na 2 vrsti (Lahiri, 2006, str. 49): sedanje prednosti te prednosti je mogoče realizirati takoj, z obstoječo tehnologijo; Prihodnje prednosti te prednosti so v neki obliki prisotne že sedaj ali pa bodo na voljo v prihodnosti, z nadgrajevanjem in razvojem tehnologije Prednosti Glavne prednosti tehnologije RFID so (Lahiri, 2006, str. 49): 20

31 BREZKONTAKTNOST značka RFID se lahko prebere brez fizičnega stika s čitalcem; ZAPISOVANJE PODATKOV podatki značke se lahko večkrat popravijo oz. zapišejo na novo; ODSOTNOST VIDNEGA POLJA za značko ni treba, da se nahaja v vidnem polju čitalca; RAZLIČNE BRALNE RAZDALJE značke RFID omogočajo vrsto različnih bralnih razdalj od nekaj centimetrov do več sto metrov; ŠIROK IZBOR PODATKOVNIH KAPACITET značke lahko hranijo od nekaj bajtov do praktično neomejene količine zapisanih podatkov; MOŽNOST VEČKRATNE ZAZNAVE čitalec RFID lahko v kratkem času sprejme podatke od več značk; VZDRŽLJIVOST značke lahko prenesejo precej zahtevno delovno okolje; VEČSTRANSKA UPORABA značke lahko, poleg sprejemanja in oddajanja podatkov, upravljajo tudi druge naloge, kot so merjenje temperature in vlage v okolju Omejitve Trenutne omejitve tehnologije RFID so (Lahiri, 2006, str. 59): OMEJENO DELOVANJE GLEDE NA MATERIAL pri tem gre za naravno slabost frekvenčnega obnašanja. Trenutno stanje tehnologije ne omogoča dobrega delovanja v okolju z materiali ali snovmi, ki blokirajo, odsevajo ali absorbirajo radijske valove na ultra visokih in mikrovalovnih frekvencah. Med takšne spadajo različne kovine, nekatere tekočine in grafit; OKOLJSKI VPLIVI okoljski vplivi lahko imajo močan vpliv na izvajanje rešitve RFID; ČAS VEČKRATNE ZAZNAVE omejitev se nanaša na čas, v katerem je mogoče prebrati potrebno število značk; VMESNIK STROJNE OPREME delovanje sistema RFID je lahko močno oslabljeno, če se strojna oprema ne razvrsti pravilno; 21

32 OMEJENA MOČ PREBOJA čeprav tehnologija za odčitavanje ne zahteva vizualnega stika z izdelkom, je omejena njena moč preboja v globino, tudi pri materialih in snoveh, ki so prijazni do radijskih valov. 1.8 Večja učinkovitost skladišča s tehnologijo RFID Radiofrekvenčno prepoznavanje lahko reši mnoge izmed problemov, na katere naletimo v skladiščih. Uporaba radijskih valov za prepoznavanje omogoča prikaz trenutnega stanja izdelka in lokacije, kjer se ta nahaja. Tako je tehnologija RFID zelo uporabna pri pridobivanju takojšnjih podatkov. Preverimo lahko, katere posamezne izdelke smo dejansko že prodali in kateri se še vedno nahajajo v skladišču, distribucijskem centru ali na policah. Tehnologija RFID na pregleden način omogoča kontrolo nad informacijami, sprošča distribucijske kanale in manipulacijske poti ter s tem krajša čas posameznih procesov in zmanjšuje stroške (Thomas, 2008, str. 145). 1.9 Primerjava tehnologije RFID s črtno kodo Tehnologija RFID trenutno velja za»boljšo črtno kodo«. Splošen vtis je, da so dnevi črtni kodi šteti in da jo je prehitel čas. Čeprav ima RFID nekatere velike in očitne prednosti v primerjavi s črtno kodo, ima tudi ta nekaj prednosti, ki jih RFID ne omogoča Prednosti tehnologije RFID v primerjavi s črtno kodo Te prednosti so (Lahiri, 2006, str. 123): PODPORA VEČKRATNEGA ZAPISA na značko RFID lahko podatke zapišemo večkrat, v kolikor to sama značka omogoča; ODSOTNOST VIDNEGA POLJA običajno optični bralnik RFID ne zahteva značke v vidnem polju, medtem ko pri optičnem branju črtne kode le-to vedno potrebujemo v vidnem polju; DALJŠA ZAZNAVNA RAZDALJA značka RFID se lahko prebere na mnogo daljši razdalji kot črtna koda; 22

33 VEČJA PODATKOVNA KAPACITETA značka RFID lahko hrani veliko večje količine zapisanih podatkov; VEČKRATNA ZAZNAVA primeren čitalec RFID lahko samodejno zazna več značk v kratkem časovnem razmiku, medtem ko lahko črtno kodo optično preberemo le eno naenkrat; VZDRŽLJIVOST značke RFID so v večini primerov zelo vzdržljive v težkem delovnem okolju, medtem ko se črtna koda hitro obrabi oz. poškoduje; DODATNA FUNKCIONALNOST značke RFID se lahko uporabljajo tudi za opravljanje drugih nalog, poleg osnovnih, ki sta shranjevanje in sporočanje podatkov. Črtna koda nima poleg osnovne funkcije nobenih dodatnih možnosti Prednosti črtne kode v primerjavi s tehnologijo RFID Glavne prednosti, ki jih še vedno ima črtna koda v primerjavi s tehnologijo RFID, so (Lahiri, 2006, str. 128): NIŽJA CENA uvedba črtne kode v neko okolje je cenejša od sistema RFID; PRIMERLJIVA NATANČNOST natančnost črtnih kod je povsem primerljiva z natančnostjo sistema RFID; NEODVISNOST DELOVANJA GLEDE NA MATERIALE črtna koda se lahko uporabi za označevanje skoraj vseh vrst materialov, medtem ko ima sistem RFID pri tem določene omejitve; MEDNARODNA PODPRTOST črtna koda se uporablja po vsem svetu, brez omejitev v določenih predelih sveta in posameznih držav; STARA TEHNOLOGIJA Z VELIKO BAZO UPORABNIKOV tehnologija črtnih kod je najverjetneje najpogosteje prisotna tovrstna tehnologija na celem svetu. 23

34 2 OBSTOJEČE STANJE 2.1 Predstavitev podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., je trenutno edino veliko podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja s proizvodnjo keramičnih ploščic. Obrat se nahaja v istoimenski vasi Gorenje na naslovu Gorenje 1b, 3327 Šmartno ob Paki. Do pred kratkim je bilo del skupine Gorenje Notranja oprema, a se je zaradi tržnih razmer ločilo od nje. Slika 6: Vhod v podjetje S proizvodnjo keramičnih ploščic so v podjetju pričeli leta Tekom let se je proizvodnja večkrat modernizirala, nazadnje leta 2002, ko je bil opravljen zadnji večji investicijski poseg v vrednosti 3,5 milijona EUR. V sklopu te investicije so povečali proizvodne kapacitete s m² na m² in uvedli nov način proizvodnje ploščic, monoporoso. Zamenjali so kar 80 % opreme. Ta zamenjava je vključevala: novo dvokanalno peč, posodobitev avtomatizacije, zamenjavo 5 mlinov z 1 večjim in 2 manjšima, zgraditev 2 podzemnih rezervoarjev, nabavo novega robota za samodejno zlaganje škatel na palete, povečanje silosov za maso in razširitev skladišča materiala, medfaznega skladišča ter skladišča gotovih izdelkov. Ob tej posodobitvi se zaporedje in povezanost proizvodnih faz nista spremenila.»s tehnološkega vidika imajo sedaj 2 različni proizvodnji. Obe tehnologiji (monoporosa, monocotura) imata vsaka svojo 24

35 recepturo, kar pomeni 2 različni tekoči glineni suspenziji in 2 različna granulata ter različne temperature žganja. Dnevna proizvodnja monožganja znaša 3000 m² monoporose in 3600 m² monocuture. Strateška usmeritev keramike usmerja vodenje tehnološkega in proizvodnega procesa v smeri doseganja kakovosti in dizajna evropskega proizvajalca keramičnih ploščic, s ciljem biti vodilen proizvajalec s področja bivše Jugoslavije.«(Gorenje Keramika, d. o. o., 2011, str. 1)»Najpomembnejši strateški cilji za naslednja 4 leta so: poslovno osredotočenje na trge JV Evrope; uvedba novih formatov; obnova vitalne strojne opreme s tehnološko sposobnostjo proizvodnje izdelkov, konkurenčnih na ciljnih trgih; izboljševanje energetske učinkovitosti proizvodnje s sistemi racionalne rabe energije; poenotenje informacijskega sistema za module materialno poslovanje, finance/računovodstvo in kadri/organizacija.«(gorenje Keramika, d. o. o., 2011, str. 1) Strukturo organiziranosti podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., predstavlja slika 7. Slika 7: Organigram podjetja 25

36 2.2 Opis obstoječega stanja Naše raziskovanje je potekalo v zunanjem skladišču podjetja Gorenje Keramika, d. o. o. Po pregledu celotnega skladišča smo ugotovili, da je zunanje skladišče sestavljeno iz več predelov, in sicer iz območja, kjer so shranjene surovine za proizvodnjo, dela, kjer se skladišči dekorna keramika, in prostora za skladiščenje palet, ki je izmed vseh največji. V zadnjem smo kot prodajno enoto prepoznali paleto, na katero je zloženo različno število škatel s ploščicami. Palete so povite s plastično folijo, razmeščene v vrstah in postavljene ena na drugo do višine 3 palet. V skladišču se skladišči od do maksimalno m 2 ploščic. Ploščice so v škatlah zložene na palete, te pa po skladišču razmeščene glede na dimenzijo ploščic. Keramika proizvaja ploščice dimenzij 20 x 20 cm, 20 x 25 cm, 25 x 33 cm in 33 x 33 cm, te so zapakirane v kartone, ki se dalje razporejajo na palete. Pakiranje in sestavljanje palet sledi takoj za zaključkom same proizvodnje ploščic, še v notranjosti proizvodne hale. Za razliko od večinskega paletnega dela skladišča smo v dekornem delu skladišča kot prodajno enoto zaznali posamezno ploščico. Na površini približno 200 m 2 so postavljeni samostoječi regali, na katerih so razvrščene škatle dekornih ploščic. Manipulacije z blagom se v tem delu opravljajo ročno in z ročnimi viličarji (Gorenje Keramika, d. o. o., 2011, str. 5) Embalaža Njihova lastna embalaža je sestavljena iz kombinacije belega kartona in črno-modrih napisov, ki služijo prepoznavi posameznih informacij o samih ploščicah. 26

37 Slika 8: Kartonska embalaža za pakiranje ploščic Vir: Gorenje Keramika, d. o. o., 2011, str. 6 Na embalaži so navedeni naslednji stalni podatki (Gorenje Keramika, d. o. o., 2011, str. 6): proizvajalec in država porekla; tip ploščice in sklicevanje na ustrezen dodatek standarda ISO 13006; dimenzija ploščic in dovoljena odstopanja v kalibru; znak lomljivo; roka in noga; opozorilo glede polaganja. Na embalaži se nahajajo tudi prosti okvirčki, ki so namenjeni natisu ob pakiranju ploščic v karton (Gorenje Keramika, d. o. o., 2011, str. 6): termin izdelave in zaposlena prebiralka; PEI-stopnja obrabe; Kaliber; Klasa; ime ploščice. Škatle s ploščicami so zložene na standardne euro palete dimenzij 120 cm x 80 cm x 14,4 cm. Zaradi različnih dimenzij ploščic se njihova količina na 27

38 posameznih paletah razlikuje. Spodnja tabela prikazuje število in površino ploščic v posameznem kartonu in dalje na posamezni paleti glede na dano dimenzijo ploščice. Tabela 2: Količina osnovnih ploščic v embalaži Gorenje Keramika Dimenzija ploščice [cm] Število ploščic v kartonu Površina ploščic v kartonu [m 2 ] POVRŠINA NA PALETO [m 2 ] 20 x x , x , x , Vir: Gorenje Keramika, d. o. o., 2011, str Skladiščenje Skladiščenje je kot proces tudi v podjetju Gorenje Keramika, d. o. o., sestavljeno iz več različnih delov, od katerih vsak od delavcev terja več ali manj časa za izvedbo. Za nadaljnjo razumevanje smo življenjski cikel posamezne palete prikazali s sliko in ga bomo na kratko opisali. Slika 9: Življenjski cikel palete v skladišču 28

39 Z zeleno barvo smo označili zadnja 2 koraka, ki še spadata v del proizvodnje keramičnih ploščic. Ko je paleta dokončno sestavljena, se prične proces skladiščenja. Najprej se paleta označi z nalepko s pripadajočo črtno kodo, zatem se odpelje na pregledno mesto, kjer se z ročnim optičnim bralnikom evidentira in vnese v sistem zalog. Zatem jo viličarist odpelje in razmesti v določenem delu zunanjega skladišča, kjer nato čaka na odpremo. Ko paleto kupec naroči, se v organizacijski enoti, ki se imenuje Prodaja, izda skladiščni list in se posreduje v skladišče v izvršitev. Skladiščnik vse naročene palete pripravi na odpremno mesto, kjer jih pred natovarjanjem ponovno ročno optično prebere. Če je v skladišču izbral pravilne palete, lahko zapre skladiščni list in s tem umakne palete z zaloge. Na koncu sledi še fizično natovarjanje palet na prevozno sredstvo. Posamezne sklope bomo v nadaljnjih poglavjih opisali še malce podrobneje Posnetek skladišča podjetja Gorenje Keramika, d. o. o. Podjetje Gorenje Keramika, d. o. o., ima poleg proizvodne hale veliko zunanjo površino, namenjeno skladiščenju proizvedenih ploščic. Velike skladiščne kapacitete omogočajo stalno zalogo ploščic in posledično takojšnjo realizacijo prejetih maloprodajnih in veleprodajnih naročil. V zunanjem delu skladišča podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., se v tem trenutku skladišči približno m 2 keramičnih ploščic. V povprečju je na paleto zloženih 100 m 2, tako lahko približno ocenimo, da je v prostoru razvrščenih palet. Celotna površina skladišča je asfaltirana in obdana z visoko varovalno ograjo. Skladišče je, glede na prodajni program oz. tip ploščic, razdeljeno na 2 dela: prevladujoči nepokriti del, ki je namenjen skladiščenju paletiziranih ploščic, in manjši pokriti del, ki je namenjen skladiščenju t. i. dekornih ploščic, ki se prodajajo po kosih in so po večini v škatlah zložene na samostoječe regale. V dekornem delu se trenutno skladišči približno škatel z dekornimi ploščicami. Palete so v zunanjem delu razmeščene na kar m 2. Velika skladiščna površina tako podjetju omogoča, da so lahko palete razvrščene glede na svojo dimenzijo, kar je nujno za tekoče manipuliranje znotraj skladišča. Standardne euro palete se razmeščajo v vrstah do višine 3 palet, pri čemer je delavec pozoren, da se novo proizvedene ploščice postavijo v zadnji del vrste, s čimer se poskrbi za odpremo starejše zaloge pred novejšo. Palete, ki niso bile kupljene v celoti, se pojmujejo kot ostanki in so razmeščene po 29

40 površini tik ob ograji. Palete so pred razmestitvijo povite v prozorno stretch folijo in ustrezno označene s pripadajočo nalepko. Slika 10: Tloris zunanjega skladišča Slika tlorisa celotne površine podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., prikazuje skladiščne površine za posamezne dimenzije ploščic, te so obarvane z modro barvo. Enosmerna transportna pot je obarvana z zeleno, rdeče puščice prikazujejo smer gibanja prihajajočih tovornih sredstev. Z oranžno barvo je označen majhen del, ki je namenjen skladiščenju ploščic slabše kakovosti t. i. druge klase, rdeče obarvana polja pa prikazujejo razporeditev posameznih palet, ki niso bile kupljene v celoti in na njih ni več standardne količine ploščic. Po večini so te odmaknjene od drugih palet in razvrščene tik ob varovalni ograji, ki obdaja skladišče. Zunanje skladišče ima urejen enosmerni prometni režim, saj je le-ta dobro označen, prometna pot je povsod široka minimalno 4 m, celotna površina je asfaltirana in posledično omogoča tekoč pretok blaga, manipulacijskih sredstev in tovornih vozil, ki prihajajo na veleprodajni prevzem. Natovarjanje lahko poteka na več mestih hkrati in je odvisno od želene nabavne vsebine. Obenem so z belo črto označena polja, ki so namenjena za skladiščenje palet, tako da le-te ne posežejo v transportne poti. Skladišče je s proizvodno halo povezano na dveh straneh, pri čemer ena vrata služijo kot vhod v skladišče, druga pa kot izhod iz skladišča nazaj v proizvodno halo. Velika samodejno 30

41 premična vrata omogočajo tekoč prenos proizvedenih ploščic v fazo skladiščenja in obratno. Slika 11: Vhod v proizvodnjo Proces prevzema blaga Proces prevzema končnega blaga, v našem primeru je to ploščic, zapakiranih v karton, se začne ob koncu proizvodne linije. Gorenje Keramika ima avtomatizirano proizvodno linijo. Stroj tako sam ploščice zapakira v embalažo, nanjo natisne pripadajoče informacije in na koncu kartone s ploščicami zloži na paleto. Ko je paleta polna, jo viličarist prestavi na stroj za povijanje, kjer se paleta povije s prozorno stretch folijo. Na tem mestu se paleta tudi označi. Kontrolor ali kontrolorka na koncu proizvodne linije 31

42 najprej s pomočjo tiskalnika natisne pripadajočo nalepko s črtno kodo, ki se zatem nalepi na folijo, s katero je ovita paleta. Slika 12: Tiskalnik črtnih kod Nato v ročnem optičnem bralniku črtnih kod izbere program "Evidentiranje palet" ter s tem, ko približa optični bralnik črtni kodi, evidentira izdelavo te palete naredi vnos izdelave. Po zaključku embaliranja in evidentiranja palete jo viličarist prestavi v zunanji prostor in razvrsti v vrsto. Na tem mestu več palet počaka na skladiščnika, da opravi dodatni pregled ustreznosti in zatem izvrši prevzem končnih proizvodov iz proizvodnje v skladišče. Skladiščni delavec ponovno uporabi ročni optični bralnik črtnih kod, izbere program "Prevzem" in ponovno optično prebere vse črtne kode na paletah. Ker skladiščni delavec po končanem optičnem branju ne ve, ali je prevzel vse izdelane palete, ima v ročnem optičnem bralniku kontrolni podprogram "Evidentirano", kar pomeni v proizvodnji izdelano, ta pokaže stanje 0, če so bile vse izdelane in 32

43 evidentirane palete prevzete, ali pa izpiše serijsko številko še neprevzete palete, ki je bila izdelana. Če je bilo pri omenjenem procesu prevzema vse dosledno opravljeno in optični bralnik pokaže 0, lahko skladiščni delavec uporabi še tretji program, "Knjiženje proizvodnje", s katerim doda vse izdelane, evidentirane in prevzete palete na računalniško zalogo. Slika 13 prikazuje vrsto palet, ki čakajo na zadnjo kontrolo in zaključek prevzema v skladišče. Slika 13: Zbirno mesto palet pred razmestitvijo v skladišče Pri prevzemu končnih proizvodov iz proizvodnje v skladišče skladiščnik preveri naslednje (Glasenčnik, 2004, str. 2): ali se podatki na znački transportne enote palete ujemajo s podatki na pakirni enoti; kartonski embalaži za veleprodajne ploščice in stiroporni embalaži za dekorne ploščice; podatki, ki se na tem mestu preverjajo, so: tip izdelka oz. ploščice, klasa, kaliber, odtenek barve in količina; ali je paleta nepoškodovana ali pa je morda utrpela kakšno poškodbo pri prevozu iz proizvodnje. Če skladiščnik zazna odstopanja podatkov, se paleta izloči in se ustno obvesti organizacijska enota, ki je odgovorna za izvajanje kontrole, imenuje se Kontrola kakovosti, ter vodja skladišča. O izločenih paletah se vodi evidenca v Zapisu o 33

44 kakovosti, ki je knjiga evidentiranih/neprevzetih palet, v katero Kontrola kakovosti programa vpisuje podatke. Vse palete, ki zadostujejo standardom, so nepoškodovane, pravilno embalirane in ustrezno označene, skladiščni delavec z ročnim optičnim bralnikom črtnih kod poknjiži in jih s tem prikaže kot zalogo v evidenci skladišča (Glasenčnik, 2004, str. 2) Proces skladiščenja blaga Potem ko so bile palete prevzete, sledi njihova razmestitev v skladišču. Zunanje skladišče je razdeljeno na različne cone, v katerih se skladiščijo palete s ploščicami določene dimenzije. Kot že omenjeno, podjetje proizvaja ploščice naslednjih dimenzij: 20 x 20 cm, 20 x 25 cm, 25 x 33 cm in 33 x 33 cm. Cone so jasno označene s črto, tako da skladiščenje ne prestopi mej rezerviranega prostora in morebiti poseže v manipulacijsko pot, ki je povsod široka vsaj 4 m. Prostor ob varovalni ograji je po večini namenjen tistim paletam, ki niso bile prodane v celoti, posledično ne vsebujejo običajne kvadrature ploščic in se uporabijo ob ponovnem nastanku odpreme delne palete. Viličarist iz prostora, kjer je skladiščni delavec opravil kontrolo in prevzem, odpelje po eno paleto naenkrat na njeno lokacijo. Pri tem mora upoštevati stroga varnostna navodila, ki jih predpisuje podjetje, da ne prihaja do poškodb blaga ali do nepotrebnih delovnih nesreč. Ko paleto pripelje do ustrezne cone, jo umesti na razpoložljivo mesto. Palete se skladiščijo po principu starejše naprej, kar pomeni, da starejše palete stojijo prve v vrsti in so tako tudi prve, ki so odpremljene, novejše pa so postavljene v zadnji del vrste. Zaradi omenjenega načina razporejanja je treba občasno prerazporediti vse palete, saj prodaja in proizvodnja nista vedno usklajeni. Palete se zlagajo do višine maksimalno 3 palet, med vrstami se pušča toliko prostora, da se skladiščnim delavcem omogoči prehod med njimi. Slika 14 prikazuje način zlaganja palet v zunanjem skladišču in način označevanja prostora, ki je namenjen za skladiščenje. 34

45 Slika 14: Palete v zunanjem skladišču Občasno lahko v skladišču gotovih izdelkov zaradi neustreznega rokovanja s paletami na njih nastanejo poškodbe. Podjetje od vseh delavcev, ki so zadolženi za delo v skladišču, zahteva maksimalno pazljivost. V nasprotnem primeru se skladno s postopkom podjetja sankcionirajo delavci, ki morebiti ne bi upoštevali navodil in bi povzročili nepotrebno škodo. O morebitni poškodovani paleti se obvesti vodja skladišča. Ta je zadolžen, da ugotovi objektivne in subjektivne okoliščine za nastanek poškodbe in o svojih ugotovitvah poda poročilo. O poškodovanih paletah se vodi posebna evidenca v Zapisu o kakovosti to je knjiga poškodovanih palet, v katero se nalepi nalepka poškodovane palete, le-ta se nato stornira in vrne v proizvodnjo v popravilo ter novo evidentiranje (Glasenčnik, 2004, str. 3) Proces odpreme blaga Za razliko od manipulacij, ki smo jih že opisali, pri odpremi blaga zaradi lažjega izvajanja obstaja pisni dokument skladiščni list, ki narekuje, katere ploščice in kakšno količino je treba pripraviti za prihajajoči prevzem. Prodajni oddelek podjetja od kupca prejme naročilo in na podlagi tega sestavi skladiščni list, ki vsebuje številko dokumenta, podatke kupca in vrsto ter količino izdelkov, ki jih je treba pripraviti. Skladiščni list je nato posredovan v skladišče, kjer se začne fizična priprava naročila za prevzem. Vodja skladišča najprej pregleda vsebino skladiščnega lista in nato ustrezno zadolži delavca, da začne s pripravo. Viličarist vse palete, ki jih zajema naročilo, pripelje na en prostor. 35

46 Celoten skupek palet enega naročila imenujejo komisijon. Prostor za zalaganje komisijonov ni vnaprej določen, saj se lahko zgodi, da je treba kdaj dnevno pripraviti večje število komisijonov, kar od delavcev terja precejšnjo prilagodljivost, fiksno določen prostor odlaganja bi lahko ob morebitnem velikem številu naročil povzročil nastanek čakalnih vrst za natovarjanje (Glasenčnik, 2004, str. 4).»Priprava pošiljke oz. komisioniranje obsega zbiranje palet in/ali dekornih ploščic, navedenih na skladiščnem listu, optično branje in opremljanje palet z morebitno dodatno potrebno identifikacijo (številke naročil, deklaracije ipd.). Obvezno se preveri stanje palet in dekornih ploščic. Prepovedano je nalaganje na kamion in odprema poškodovanih palet. Odpremijo se samo palete in dekorne ploščice, ki ustrezajo predpisani kakovosti (nepoškodovanost, povitost ipd.)«(glasenčnik, 2004, str. 4) Proces inventure V pogovoru z vodjo skladišča smo izvedeli, da podjetje proces inventure izvaja enkrat letno, po navadi poleti. Med izvajanjem so vse aktivnosti proizvodnje in odpreme ustavljene. Za inventuro imajo posebej prilagojen program, s pomočjo katerega lahko v določenem trenutku izpišejo stanje zalog. Inventurni program je prikazan tudi na ročnih optičnih bralnikih, s pomočjo katerih delavci, zadolženi za izvedbo inventure, po celotnem skladišču ročno optično berejo palete. Ob koncu vsakega dneva se naredi zapis inventurnega stanja za lažje obvladovanje napredka. Inventuro podjetje navadno izvaja 1 teden, inventurno komisijo navadno sestavlja 6 ali 7 ljudi, ki v parih popisujejo zaloge. 2.4 Kritična analiza V prejšnjem poglavju smo predstavili obstoječe stanje v skladišču podjetja Gorenje Keramika. Iz opisanega je razvidno, da ima podjetje v osnovi dobro zastavljen sistem, po katerem poteka celoten proces od konca proizvodnje do skladiščenja in na koncu do odpreme, a obstoječe stanje vsekakor ni optimalno in ima precej pomanjkljivosti, ki bi jim bilo po našem mnenju v prihodnosti treba posvetiti pozornost. 36

47 V prvi vrsti bi se bilo treba posvetiti sistemu, ki ga podjetje uporablja za zaznavanje svojih izdelkov. Črtna koda ob ustaljenem in že uveljavljenem načinu dela vsekakor služi svojemu namenu, vendar ima v primerjavi s tehnologijo RFID več pomanjkljivosti kot prednosti, kar se kaže v manjši učinkovitosti, nepotrebnih manipulacijah, večji možnosti nastanka morebitnih napak, večji možnosti potencialnega poškodovanja blaga med manipuliranjem in v slabšem izkoristku časa, zato bomo v nadaljevanju poskusili z implementacijo in preizkusom tehnologije RFID v nekaterih najpogostejših manipulacijah v skladišču. Palete so zložene tudi do 4 m visoko, kar omejuje dostopnost, predvsem do najvišje zloženih palet, pri delu z ročnimi optičnimi bralniki črtnih kod pa mora biti nalepka v vidnem polju delavca, zaradi česar je evidentiranje oteženo, pri pripravljanju naročil se temu primerno pojavljajo napake, sama odprema jemlje več časa, kot bi bilo treba, skratka določeni elementi skladiščenja bi lahko delovali bolj optimalno. Za razliko od paletnega dela skladišča se v dekornem delu skladiščijo končane ploščice, ki se prodajajo po kosih, vendar smo zaradi njihove številčnosti ocenili, da zaradi stroškov, povezanih z nakupom značk, za prodajno enoto ne bomo določili ploščice, ampak škatlo s ploščicami. Vremenske spremembe predstavljajo dodaten problem. Ker je paletni del zunanjega skladišča nepokrit, prihaja do odstopanja nalepk s črtnimi kodami, saj so izpostavljene neposrednim vplivom vremena, kar občasno povzroči dodatno zmedo. V skladišču se izvaja predvsem veleprodaja, kjer paleta predstavlja eno enoto. Na njej je zloženo različno število škatel s ploščicami. V kolikor kupec ne želi celotne palete, je treba odstraniti odvečne škatle in jih preko številnih dokumentov spet prikazati kot zalogo, kar po našem mnenju trati čas. Enak problem je prisoten tudi v dekornem delu, z razliko, da bomo tam določili za prodajno enoto eno škatlo z določenim številom ploščic. 37

48 Priprava naročil ne poteka optimalno, saj zahteva od delavca ročno označevanje pripravljenih palet, delavec lahko pripravi napačne palete in to opazi šele po končanem sestavljanju komisijona, nato mora napačne palete odpeljati nazaj v ustrezen del skladišča in pripeljati pravilne, pri tem je bil izgubljen delovni čas, prisotne pa so dodatne manipulacije, ki predstavljajo potencialno dodatno nevarnost za poškodovanje izdelkov med transportom. Manj ko je manipulacijskih poti, bolj optimalno deluje proces komisioniranja. Optimizacija procesov skladiščenja bo zajemala prepoznavo vzrokov za nastale težave in možnost njihovega reševanja z uvedbo tehnologije RFID od sprejetja palete v zunanje skladišče do njene odpreme. 2.5 Vzročno-posledični diagram Celotno kritično analizo smo strnili v vzročno-posledični diagram, ki prikazuje glavne pomanjkljivosti v obstoječem sistemu, zaradi katerih proces skladiščenja po naši oceni ne deluje optimalno, v nadaljevanju bomo vsak vzrok še na kratko pokomentirali in podali ocenjene časovne izgube. 38

49 Slika 15: Vzročno-posledični diagram Vzrok 1: Osnovo celotnega procesa predstavlja obstoječa informacijska tehnologija. Ta je zastarela, premalo odzivna in ne omogoča nadgradenj brez posega v posodobitev strojne opreme, prav tako ne omogoča hitre prilagoditve morebitnim novim potrebam dela v skladišču. Posledice: Zaradi zastarele strojne in informacijske opreme je napredek onemogočen. Četudi se tekom dela pojavi morebitna ideja o izboljšanju delovanja skladiščnega sistema, je ta pogojena tudi s programsko ter strojno opremo in posledično onemogočena, saj bi bilo treba za vsako spremembo v fizičnem delovanju skladišča prilagoditi tudi program. 39

50 Časovna potrata se pojavi predvsem pri počasnem delovanju operacijskega sistema in nestabilnosti sistema. Ocenjujemo jo na 5 ur na leto. Vzrok 2: Trenutno se za prepoznavanje izdelkov uporablja črtna koda, ki od skladiščnih delavcev terja ročno zajemanje podatkov, večkratno pregledovanje izdelkov in ročno pregledovanje zalog oz. naročil, potrebnih za odpremo. Posledice: Za zajemanje podatkov s pomočjo črtne kode mora imeti skladiščni delavec nalepko s kodo v svojem vidnem polju, z optičnim bralnikom se ji mora skoraj povsem približati, da jo lahko uspešno prebere. Zaradi višine, na katero so palete zložene, to velikokrat terja uporabo dodatne mehanizacije za dvig, za kar sta potrebna 2 delavca in še delovno sredstvo. Veliko časa se izgubi po končani proizvodnji, in sicer pri prevzemu izdelkov v skladišče, saj jih mora po opravljeni označitvi in pred razmestitvijo v prostor skladiščnik še vse optično prebrati in jih s tem prevzeti na zalogo. Enake so časovne izgube pri pripravljanju odpremnih komisijonov, saj se po končanem nabiranju palet vsaka ročno preveri, optično prebere in s tem umakne z zaloge. V kolikor je prišlo do napake pri fizični realizaciji naročila, je časovna izguba še večja. Skupno izgubljen čas prevoza palete iz proizvodnje ter priprave palet za odpremo ocenjujemo na 250 ur na leto. Pri oceni smo upoštevali izmerjen čas, ki se porabi za odložitev palete in ročno optično branje. Čas obeh manipulacij smo izmerili in ugotovili, da znaša 45 sekund. Ker gre pri prevzemu in odpremi za enaki manipulaciji, smo ta čas podvojili in ga pomnožili s približnim številom proizvedenih palet na leto približna količina znaša palet. Vzrok 3: Trenutni sistem prepoznavanja tekom leta dopušča nastanek napak. Posledice: Proces inventure traja dlje, kot bi bilo treba. Trenutno se inventura opravlja 1 teden, sodeluje pa 6 ljudi. Ocenjujemo, da bi se s samodejnim zajemanjem podatkov čas inventure lahko zmanjšal na 2 delovna dneva namesto 5. Torej bi v tej fazi prihranili 144 ur, poleg tega bi podjetje normalno obratovalo 3 delovne dni več. 40

51 Vzrok 4: Ker je skladišče nepokrito, so palete in nalepke na njih direktno izpostavljene vremenskim vplivom. Posledice: Zaradi neposrednih vremenskih vplivov se s časom nalepke obrabijo in celo odstopijo s palet. Te je treba najprej poiskati in nato ponovno označiti, kot posledico pa lahko izluščimo čas, porabljen za ponovno označevanje, in strošek ponovnega tiskanja nalepke. Pri oceni izgubljenega časa smo predvidevali, da je letno treba ponovno namestiti 150 nalepk. Skladiščnik mora ročno poiskati slabe nalepke, sestaviti seznam, natisniti nove nalepke in jih ponovno namestiti na palete. V povprečju na paleto tako porabi 4 minute časa, letna izguba časa pa tako znese 10 ur. Skupen časovni prihranek, ki bi ga prinesla uporaba sistema prepoznavanja artiklov RFID, tako znaša 409 delovnih ur na leto. 41

52 3 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA Kot smo pokazali s kritično analizo sistema skladiščenja, le-to ne deluje optimalno in ima precej pomanjkljivosti, ki se najbolj odražajo v prekomernem porabljenem času za posamezne manipulacije, napakah, ki bi se jim dalo izogniti, ter v s tem povezanih dodatnih stroških. Osnovo problema predstavlja zastarelo prepoznavanje izdelkov s črtno kodo in njej prilagojen sistem skladiščenja. Omenjeno prepoznavanje terja od delavcev ročno zajemanje podatkov, kar je dolgotrajen proces in dopušča odprta vrata morebitnim napakam pri evidentiranju, razmeščanju in odpremi. Proces skladiščenja palet po končani proizvodnji je tako preveč tog in vsebuje nepotrebne manipulacije, ki bi se jim lahko z drugačno tehnologijo izognili. S tem bi prihranili čas in z njim povezane stroške. Proces inventure podjetje letno opravlja 1 teden, čemur bi se lahko z bolj učinkovitim sistemom kontrole izognili ali pa ga vsaj časovno skrajšali. Črtna koda vsekakor služi svojemu namenu, vendar so se ji skozi čas in razvoj ob bok postavili drugi, bolj napredni načini sledenja izdelkom, ki bi večino težav, zaradi katerih je delovanje skladiščnega sistema trenutno neoptimalno, izboljšali ali celo povsem odpravili. V tej smeri mora razmišljati vsako podjetje, saj so razvoj, nadgrajevanje ter optimizacija na globalnem trgu potrošništva izjemno pomembni. Na tem mestu predlagamo zamenjavo prepoznavanja s črtno kodo z RFID-prepoznavanjem izdelkov. Tehnologija RFID ponuja samodejen zajem veliko podatkov, brez da so označeni izdelki v vidnem polju delavca. Direktna povezava s centralnim sistemom bi tako samodejno vnašala spremembe na zalogah in v skladišču, s čimer bi možnost napak, ki so nastajale zaradi ročnega zajemanja podatkov, skoraj povsem odpravili. Poleg tega bi določene manipulacije pri razvrščanju palet po končani proizvodnji odpadle, s čimer bi se prihranil čas, ki se lahko nato nameni kakšnemu drugemu segmentu. Poleg že naštetega se ob iskanju v skladišču ne bi bilo več treba povsem približati paleti, saj bi lahko podatke z določene razdalje zajeli z optičnim bralnikom RFID. Ob sestavljanju naročil, ko viličarist na prevzemno mesto vozi naročene palete, bi lahko sistem med potjo na določeni točki zaznal pravilnost izbrane palete in jo označil kot pravilno za odpremo. S tem bi izničili napake, ki nastajajo pri sestavljanju naročil, skrajšali manipulacijsko pot viličarista in prihranili čas, saj bi ga sistem o morebitni napaki pri izbiri palete obvestil takoj. Tako bi viličarist napako odpravil, preden bi odložil paleto in jo ročno optično prebral. Z izbiro pravih značk RFID bi izničili posledice vremenskih 42

53 vplivov, zaradi katerih so nalepke s črtnimi kodami odstopale, plastične značke RFID bi lahko fizično pričvrstili na palete. 3.1 Testiranje tehnologije RFID Prvi korak pri optimizaciji skladišča smo že opravili, saj smo uspešno pregledali, razčlenili in prepoznali slabosti, prisotne v trenutnem načinu dela s pomočjo črtnih kod. Na tem mestu predvidevamo, da bi se z uvedbo tehnologije RFID zaznane težave lahko odpravile, proces skladiščenja pa bi potekal precej bolj optimalno. Zato smo se v drugem koraku posvetili testiranju delovanja tehnologije RFID. Zaradi kompleksnosti postavitve sistema RFID smo se v sodelovanju s podjetjem Dat-Con, d. o. o., s Polzele odločili postaviti simulacijski poligon, ki bo posnemal dejansko manipuliranje v zunanjem skladišču podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., in obenem po opravljenem preizkusu tehnologije podal odgovor na vprašanja, ali bo RFID-prepoznavanje izdelkov delovala uspešno, ali se bodo pri testiranju pojavile kakšne težave in ne nazadnje ali je omenjena tehnologija primerna za skladišče s keramičnimi ploščicami Postavitev testnega poligona Pri postavljanju testnega poligona smo poskušali čim bolj posnemati vse segmente dejanskega skladišča podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., saj smo le tako lahko po končanem testiranju sklepali tudi o možni implementaciji sistema v omenjeno skladišče. Testni poligon smo postavili v hali podjetja Dat-Con, tik za vhodom, in s tem posneli fizični prostor zunanjega skladišča keramike, kjer paleta zapusti proizvodno halo in preide v fazo razmestitve. Poleg postavljenega sistema RFID, ki ga sestavlja več posameznih naprav, povezanih v celoto, te bomo podrobneje opisali v naslednjem poglavju, smo pri testiranju uporabili pasivne značke RFID, ki smo jih namestili na paleto, na kateri je bilo zloženih nekaj polnih škatel s ploščicami, za prevoz palete pa smo uporabili ročni viličar. S tem smo ponovno postavili simulacijo dejanskega stanja, kjer se s pomočjo plinskih viličarjev prevažajo polne palete s ploščicami. Slika 16 prikazuje simulacijski poligon in uporabljena sredstva, ki posnemajo dejanski izhod palet iz proizvodne hale keramike. 43

54 Slika 16: Testni poligon Sistem RFID Pri našem sistemu RFID smo uporabili pasivne značke z vgrajeno anteno in brez lastnega spomina, zato smo pripadajoče parametre značk vnesli v računalniški program. Za pasivne značke brez lastnega spomina smo se odločili zaradi nizkih stroškov nabave posamezne značke ter na podlagi spoznanja, da bi bile tovrstne značke, glede na raziskano okolje in potrebe keramike, povsem ustrezne. Slika 17: Pasivna značka RFID 44

55 Slika 17 prikazuje pasivno značko brez lastnega spomina, z vgrajeno anteno, to smo uporabili pri testiranju. Fiksen del našega sistema RFID so sestavljale naslednje komponente: optični bralnik, ki z oddajanjem elektromagnetnega signala vzbudi vezje v znački, ko ta vstopi v njegov domet, in zatem sprejme povratno informacijo, oddano s strani značke (na sliki označen s številko 1); usmerni napajalnik, ki poskrbi za zadostno mero napajanja, potrebnega za pravilno delovanje sistema RFID (na sliki označen s številko 2); induktivna zanka za detekcijo kovinskih predmetov (na sliki označena s številko 3); krmilna enota, ki vsebuje predhodno programiran čip RFID za obdelavo zaznanih signalov (na sliki označen s številko 4); pretvornik z USB-izhodom, ki omogoča enostaven priklop poljubnega računalnika z ustrezno programsko opremo na sistem RFID (na sliki označen s številko 5); mesto za računalnik z naloženo ustrezno programsko opremo, preko katere se zajemajo, beležijo in prikazujejo podatki (na sliki označeno s številko 6). Slika 18: Sistem RFID 45

56 3.1.3 Manipulacijska sredstva Pri testiranju smo si za prevoz euro palete pomagali z ročnim viličarjem, ki predstavlja dober približek plinskemu viličarju, obenem nam je omogočil opravljanje preizkusa v bolj tesnem prostoru, saj smo z njim lahko poljubno manevrirali. Na euro paleto smo zložili 6 polnih škatel ploščic, da smo zagotovili testiranje z dejanskim materialom, zloženim v dejanski embalaži. Pasivno značko RFID smo namestili na rob palete, kamor bi se značke nameščale tudi ob množični uporabi v skladišču keramike. Slika 19: Ročni viličar s paleto in ploščicami Slika 19 prikazuje leseno euro paleto z naloženimi škatlami keramičnih ploščic in s pritrjeno značko RFID, ki bo oddala signal čitalcu RFID Programska oprema Podjetje Dat-Con, d. o. o., je za lastne potrebe testiranja sistema RFID v programskem jeziku Delphi razvilo preprost program, ki zajema osnoven nabor funkcij, ki so potrebne za osnovno testiranje delovanja sistema prepoznavanja in zaznave. Program omogoča vnos 3 poljubnih parametrov, ki jih uporabnik vnese v skladu s potrebami testiranja, omogoča deaktivacijo posameznih značk, dodajanje značk v seznam sistema in njihovo odstranjevanje ter prikaz zaznave značke, ko ta vstopi v območje čitalca in med njima steče dvosmerna komunikacija. 46

57 Na tem mestu opozarjamo, da omenjena verzija programa nikakor ne bi bila primerna za uporabo na nivoju skladiščnega sistema v podjetju Gorenje Keramika, d. o. o., saj program ponuja le osnoven nabor funkcij, ki so namenjene zgolj testiranju uspešnosti zaznave, komunikacije, komunikacijske razdalje in prikazu zajetih informacij ter iskanju med vnesenimi značkami. Za uvedbo v skladiščni sistem bi bilo treba program predelati, razširiti njegovo funkcionalnost, ki bi zajemala tudi sistem prikaza izdelkov, sistem vodenja zalog, sistem prikaza obstoječih naročil, kontrole skladiščnih listov ipd. Podjetje bi skladiščni sistem optimalno prenovilo le takrat, ko bi zunanji izvajalec izdelal specifično prikrojen program, ki bi ponujal vse funkcije, ki bi jih zahtevale skladiščne manipulacije. Za naše testiranje, ki spada v osnovno testiranje delovanja tehnologije, pa je program več kot zadosten pripomoček za preizkus uspešnosti delovanja Testiranje Pred pričetkom testiranja je bilo treba sestaviti in povezati vse že naštete dele sistema RFID, nastaviti induktivno zanko na želeno oddaljenost, pripraviti manipulacijsko sredstvo, naložiti škatle s ploščicami in namestiti značko RFID na paleto. Ko so bile vse komponente pripravljene, smo najprej vnesli 3 različne parametre, ki so pripadali paleti, na kateri so bile naložene ploščice. Opozoriti je treba, da je poimenovanje posameznih parametrov v programu neustrezno, saj programa nismo posebej prilagajali za testiranje s ploščicami, tako je ime parametra simbolično, vrednost parametra pa pravilna. Našo paleto smo poimenovali Zvezda, poleg imena smo v sistem vnesli, da gre za ploščice dimenzije 25 x 3 cm, tretjemu parametru pa smo vpisali skupno kvadraturo, ki je bila naložena na naši paleti, v našem primeru je to 9 m 2. Poleg vnesenih parametrov sta v programu prikazana še 2 podatka, in sicer šifra uporabljene značke RFID in status značke, ki je lahko aktivirana ali pa deaktivirana. Slika 20 prikazuje naš program RFID in polja, kamor smo vnašali zgoraj omenjene parametre. 47

58 Slika 20: Vnos parametrov v program RFID Pred testiranjem z viličarjem smo ročno preizkusili delovanje zaznave tako, da smo značko približali optičnemu bralniku in preverili spremembo v programu. Zaznava je bila uspešna, program pa je izpisal šifro zaznane značke in jo obarval zeleno, ker je le-ta v sistemu aktivirana. Slika 21: Prikaz uspešno zaznane značke 48

59 Slika 21 prikazuje stanje v programu po tem, ko smo značko približali optičnemu bralniku in je med njima uspešno stekla izmenjava informacij. Prepoznava je bila uspešna, program je izpisal pripadajočo šifro značke in jo obarval zeleno. Ker je bil že prvi test prepoznavanja uspešen, smo prešli na celovito testiranje, ki je vsebovalo ročni viličar, leseno paleto, naloženo s keramičnimi ploščicami ter označeno s pasivno značko RFID. Pri testiranju smo imeli dve spremenljivki, in sicer oddaljenost induktivne zanke od optičnega bralnika in hitrost približevanja viličarja mestu zaznave. Induktivna zanka bi praviloma morala biti vstavljena v izrezan kanal in fiksirana s tanko plastjo betona, vendar je za naše potrebe zadostovala tudi površinska namestitev in fiksiranje z lepilnim trakom. Celotno testiranje je zajemalo 4 različne kombinacije, ki so vključevale že omenjeni spremenljivki, pri vsaki kombinaciji smo preizkus prepoznavanja opravili petkrat. Na koncu smo preizkusili še zaznavo v programu deaktivirane značke in zaznavo posamezne škatle s ploščicami. Testna kombinacija 1: V prvi kombinaciji smo nastavili oddaljenost induktivne zanke od čitalca na razdaljo 2 m. Zanki smo se z ročnim viličarjem bližali počasi, hitrost približevanja lahko primerjamo s počasno hojo. Paleto smo v programu poimenovali Zvezda. Rezultat 1: Ob počasnem približevanju je naš sistem RFID brez vsakršnih težav zaznal paleto, ki smo jo zapeljali mimo čitalca, in uspešno prenesel signal do računalnika, ki je v programu zabeležil zaznavo palete. Ker na podlagi enkratnega preizkusa še ne moremo z gotovostjo trditi, da zaznava resnično uspešno deluje, smo enak postopek ponovili še štirikrat. Ob vsaki ponovitvi je bil rezultat enak, torej smo v 5 poskusih petkrat dosegli uspešno prepoznavo palete. 49

60 Testna kombinacija 2: V drugi testni kombinaciji smo induktivno zanko pustili na oddaljenosti 2 m, spremenili pa smo hitrost približevanja ročnega viličarja. Hitrost približevanja lahko primerjamo s tekom. Paleto smo v programu preimenovali v Zvezda-hitro, ostali parametri so ostali enaki. Rezultat 2: Tudi ob hitrejšem približevanju označene palete nismo imeli težav s prepoznavanjem, saj smo bili uspešni že v prvem poskusu. Ponovno smo ga ponovili še štirikrat in enako kot pri prvi kombinaciji smo dosegli 5 uspešnih prepoznav v 5 poskusih. Slika 22: Prikaz uspešno zaznane značke ob hitrem približevanju Slika 22 prikazuje rezultat uspešne zaznave palete Zvezda-hitro, ki smo jo dobili v drugi testni kombinaciji. 50

61 Testna kombinacija 3: V tretji testni kombinaciji smo hitrost približevanja spremenili nazaj na počasno približevanje, ki je ekvivalentno hitrosti hoje, induktivno zanko pa smo prestavili na oddaljenost 4 m od čitalca. S tem smo hoteli preizkusiti vpliv oddaljenosti objekta od čitalca na uspešnost zaznave. Slika 23: Odmik induktivne zanke na 4 m Slika 23 prikazuje povečano oddaljenost induktivne zanke, ki smo jo uporabili v tretji kombinaciji testiranja. Rezultat 3: Pri tretji kombinaciji ni vse potekalo tako gladko kot pri prvih dveh. Ko smo se z ročnim viličarjem približali mestu zajema podatkov, nismo dobili uspešne zaznave. Poskus smo ponovili še enkrat in rezultat je ostal nespremenjen. Na tem mestu smo morali najprej prepoznati vzrok neučinkovite zaznave. Značko smo sneli s palete in ročno začeli iskati točko, na kateri je sistem zaznal značko. To smo našli na približni oddaljenosti 3,5 m od čitalca, kar pomeni, da smo induktivno zanko premaknili predaleč. Najlažja rešitev za omenjeni problem bi bila, da bi enostavno prestavili induktivno zanko 0,5 m nazaj, vendar glede na obstoječe stanje in zahteve v skladišču Gorenje Keramika ta rešitev za nas ni bila mogoča. Tako smo se raje posvetili relaciji 51

62 čitalca in značke. Glede na predhodno uspešno opravljene prepoznave smo sklepali, da je zaradi povečane razdalje med čitalcem in značko signal postal prešibek in posledično ni prišlo do uspešne dvosmerne komunikacije. Problem smo poskušali rešiti tako, da smo čitalcu povečali intenzivnost oddajanega elektromagnetnega signala. Rešitev se je izkazala za zadostno, saj smo zatem dosegli uspešno ročno zaznavo na razdalji 4 m. Druga rešitev bi bila zamenjava vrste značke RFID z aktivno ali pasivno z boljšim integriranim vezjem in anteno. Ker drugih značk v trenutku testiranja nismo imeli na razpolago, je bila edina možna rešitev povečanje oddajanega elektromagnetnega signala s strani čitalca. Na tej točki smo po povečanju signala uspešnost preverili le ročno, zato smo morali opraviti poskus še z ročnim viličarjem. Sedaj je bilo tudi prepoznavanje z omenjenim manipulacijskim sredstvom uspešno. Za potrditev smo poskus opravili še štirikrat in vsi nadaljnji poskusi so bili prav tako uspešni. Po začetnih težavah in uspešni razrešitvi leteh smo na koncu dobili 5 uspešnih prepoznav v 5 poskusih. Slika 24 prikazuje programski vmesnik, v katerem smo povečali intenzivnost elektromagnetnega signala čitalca RFID. Slika 24: Programske nastavitve čitalca RFID 52