UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO

Size: px
Start display at page:

Download "UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management informacijskih sistemov UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO Mentor: red. prof. dr. Gričar Jože Kandidat: Aleš Kravos Somentor: doc. dr. Pucihar Andreja Kranj, maj 2008

2 ZAHVALA Zahvalil bi se mentorju red. prof. dr. Jožetu Gričarju in somentorici doc. dr. Andreji Pucihar za podporo in svetovanje ob izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi g. Igorju Gramcu in ostalim zaposlenim v podjetju Industrija usnja Vrhnika, d.d., ki so mi vedno zagotovili vse informacije, potrebne za izdelavo diplomskega dela. Prav tako bi se zahvalil tudi lektorici Mojci Miklavčič in vsem, ki so me podpirali pri izdelavi diplomskega dela.

3 POVZETEK V diplomskem delu je opisano problemsko stanje v procesu nabave v podjetju Industrija usnja Vrhnika, d.d. Problematičen je predolg čas od izračunavanja potreb po kemikalijah do pošiljanja zahteve za plačilo prejetega računa. Reševanje tega problema je potekalo tako, da se je najprej podrobno analiziralo vse podprocese in navedlo kritične točke. Na podlagi raziskave je predlagana uvedba celovite rešitve Oracle E-Business Suite, ki bi nadomestila trenutne poslovne rešitve v podjetju in bi predstavljala enoten sistem vnosa podatkov. Opisane so posamezne funkcionalnosti predlagane prototipne rešitve, ki bi pripomogle k optimiziranju obravnavanega procesa. Postopek uvedbe prototipne rešitve je opisan na podlagi metodologije Oracle AIM, ki omogoča večjo kontrolo uvedbe ter zagotavlja višji odstotek uspešnih uvedbenih projektov.. KLJUČNE BESEDE - Celovita rešitev Oracle E-Business Suite - Proces - Izračun materialnih potreb - Metodologija Oracle AIM - prototip ABSTRACT This thesis is describing the problematic state in the procurement process of the Lather industry company in Vrhnika. The basic problem is the excess of time consumed in the process from the calculation of purchase requirements of chemicals until the payment of the supplier invoice. Solving this problem began with analyzing all sub processes and defining critical issues in these sub processes. Basing on the analysis the ERP solution Oracle E-Business Suite was suggested, which would replace all existing solutions. The functionalities of the suggested ERP system which would help optimizing the researched process are described in this thesis. For easier handling and higher chance of success of the implementation project, the Oracle Application Implementation Methodology is described as a suggested tool for project management. KEYWORDS - ERP application Oracle E-Business Suite - Process - Material requirements planning - Oracle Application Implementation methodology - prototype

4 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV PODJETJA IUV, D.D. VRHNIKA PREDSTAVITEV PROBLEMA CILJI DIPLOMSKE NALOGE TEORETIČNE OSNOVE CELOVITIH REŠITEV CELOVITE REŠITVE ZGODOVINA IN OPIS CELOVITIH REŠITEV UVAJANJE CELOVITIH REŠITEV CELOVITA REŠITEV ORACLE E BUSINESS SUITE NABAVNI MODUL (ORACLE PURCHASING)...9 MODUL ZA OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV (ORACLE PAYABLES) SKLOP MODULOV ZA PROCESNO PROIZVODNJO (ORACLE PROCESS MANUFACTURING) METODOLOGIJA UVAJANJA CELOVITE REŠITVE»ORACLE AIM«11 3 OBSTOJEČE STANJE OPIS TRENUTNIH PROGRAMSKIH REŠITEV V PODJTEJU IUV, D.D OPIS OBRAVNAVANEGA PROCESA V PODJETJU IUV, D.D OPIS PROCESA IZRAČUNAVANJA POTREB OPIS PROCESA IZBIRE DOBAVITELJA OPIS PROCESA NAROČANJA DOBAVITELJU OPIS PROCESA PREVZEMANJA OPIS PROCESA OBDELAVE PREJETEGA RAČUNA KRITIČNA ANALIZA PROCESA KRITIČNA ANALIZA PROCESA IZRAČUNAVANJA POTREB KRTITIČNA ANALIZA PROCESA IZBIRANJA DOBAVITELJA KRTITIČNA ANALIZA PROCESA NAROČANJA DOBAVITELJU KRTITIČNA ANALIZA PROCESA PREVZEMANJA KRITIČNA ANALIZA PROCESA OBDELAVE PREJETEGA RAČUNA PROTOTIPNA REŠITEV PEDSTAVITEV FUNKCIONALNOSTI PROTOTIPNE REŠITVE FUNKCIONALNOSTI V NABAVNEM MODULU (ORACLE PURCHASING) FUNKCIONALNOSTI V MODULU ZA PROCESNO PROIZVODNJO (ORACLE PROCESS MANUFACTURING) FUNKCIONALNOSTI V MODULU OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV (ORACLE PAYABLES) NABAVNI PROCES Z UPORABO PROTOTIPNE REŠITVE PREDLAGAN PROCES IZRAČUNAVANJA POTREB Z UPORABO PROTOTIPNE REŠITVE PREDLAGAN PROCES IZBIRE DOBAVITELJA Z UPORABO PROTOTIPNE REŠITVE...40

5 4.2.3 PREDLAGAN PROCES NAROČANJA DOBAVITELJU Z UPORABO PROTOTIPNE REŠITVE PREDLAGAN PROCES PREVZEMANJA Z UPORABO PROTOTIPNE REŠITVE PREDLAGAN PROCES OBDELAVE PREJETEGA RAČUNA Z UPORABO PROTOTIPNE REŠITVE UVAJANJE PROTOTIPNE REŠITVE UVAJANJE PO METODOLOGIJI AIM NASTAVITEV CELOVITE REŠITVE ORACLE E BUSINESS SUITE.49 6 SKLEPI OCENA UČINKOV POGOJI ZA UVEDBO OCENA STROŠKOV MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA MNENJE NAROČNIKA SKLEPNE MISLI...55 LITERATURA IN VIRI... 56

6 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PODJETJA IUV, D.D. VRHNIKA Družba IUV Industrija usnja Vrhnika, d.d. ima bogato tradicijo in zgodovino. Usnjarstvo je bila značilna obrt vrhniškega področja z dolgotrajno tradicijo. Malo pred prvo svetovno vojno pa je Ivan Tomšič združil več malih usnjarn v pravi industrijski usnjarski obrat. Prva tovarna je stala že na današnji lokaciji. Konec sedemdesetih in osemdeseta leta pomenijo obdobje velike fizične širitve IUV. Leta 1969 je IUV najprej priključila usnjarsko krznarski kombinat»šmartno«v Šmartnem pri Litiji, leta 1973 pa še tovarno usnja Šoštanj. Postopoma se je v te obrate prenesla tehnologija izdelave svinjskega usnja ter konfekcije, za katero je bilo veliko povpraševanje zlasti na trgih zahodne Evrope in ZDA. V najboljših letih ( ) je IUV izdelala letno okoli sedem mio. m 2 usnja. V svojih treh usnjarnah, krznarni, štirih obratih usnjene konfekcije, galanteriji in ščetinarni je zaposlovala okoli ljudi. Z letnim izvozom preko 60 mio USD je spadala med največje neto izvoznike v Sloveniji. IUV se je na začetku 90-ih let prvič soočila s pojavom kriznih razmer. V tem obdobju je značilna neugodna zasnova gospodarskega sistema. Le-ta je močno prizadela izvozni del gospodarstva. V primeru IUV pa je prišlo še do kumulativnega učinka občutno poslabšanih razmer na italijanskem tržišču kot posledica izrazitega razvrednotenja lire v obdobju Na to tržišče je IUV v tem obdobju izvažala več kot 50 % svoje proizvodnje. Poleg tega je za to obdobje značilna izrazita dekonjuktura za svinjsko usnje ter kriza vodenja tako velikega podjetja. Pokazale so se vse napake, ki so se pojavljale skozi leta, pa so bile zaradi dobrih poslovnih rezultatov prikrite (napačne investicije, prezaposlenost, premalo vlaganja v posodobitev proizvodnje, v kadre in izobraževanje, prevelika odvisnost samo od prodaje oblačilnega velurja, prevelika navezanost samo na enega kupca - Comest - Italija, prevrednotenje velikih zalog usnja ter končnih izdelkov). Vse to je privedlo do tega, da je bila IUV leta l998 na robu stečaja, saj je izguba znašala več kot 5 milijard SIT. S pomočjo države je le uspela prisilna poravnava med IUV ter največjimi upniki, to so bili dobavitelji, banke, država ter delavci in bivši zaposleni. Postavljeno je bilo novo vodstvo, ki je takoj izvedlo nekaj drastičnih ukrepov: ukinila se je proizvodnja v enoti Šoštanj, število zaposlenih se je zmanjšalo na 1.400, odprodala so se poslovno nepotrebna sredstva, intenzivno se je začelo vlagati v posodobitev proizvodnje, izobraževanje kadrov ter informacijskega sistema, na področju kakovosti pa se je pridobil certifikat ISO Sedaj se IUV vrača s svežo upravo in novo strategijo. IUV je prva na svetu, ki je razvila proizvodnjo certificiranega organskega usnja. V proizvodnem procesu se uporabljajo izključno organske sestavine in celotno delovanje je podrejeno varovanju okolja. V letu 2008 je načrtovana izgradnja bioplinarne za razgradnjo odpadkov iz katerih se bo pridobivalo gnojilo in energija. Sama proizvodnja bo še Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 1 od 57

7 naprej temeljila na usnju, vendar se bodo izdelki konfekcije in galanterije prodajali pod znamko»romp«. Slika 1: Logotip podjetja IUV, d.d. ( 2008) 1.2 PREDSTAVITEV PROBLEMA Brez dvoma lahko trdimo, da danes poslovne organizacije, predvsem srednja in velika podjetja, težko dosegajo zastavljene cilje in poslovne uspehe, ne da bi svoje poslovne procese podprle z informacijskim sistemom. V Sloveniji ima že veliko podjetij vzpostavljene celovite poslovne rešitve, vendar veliko teh ne zadovoljuje vseh njihovih potreb. Pogosto je razlog v tem, da rešitev ne podpira vseh poslovnih procesov. Posledica tega je, da so nekateri procesi nepodprti ali pa je v enem podjetju vzpostavljenih po več rešitev. Prav to je problem tudi v proučevanem podjetju IUV d.d.. Nekateri poslovni procesi, kot na primer nabavni proces, niso ustrezno informacijsko podprti, kljub temu da v podjetju uporabljajo poslovne rešitve. Le-te so med seboj slabo ali pa sploh niso povezane. Pogosto prihaja do izgube podatkov, podatki so vneseni večkrat v različne rešitve, komunikacija med oddelki poteka izključno po telefonu in elektronski pošti, večina dokumentov je še vedno v papirni obliki, materiale je zelo težko izslediti, prihaja do napak, ki pogosto terjajo tudi večje stroške. Glavni problem, ki je obravnavan v diplomskem delu je predolg čas od zaznave potrebe po materialih do plačila dobavitelju, saj pogosto prihaja do zamud ker se potrebe po materialih prepozno prepoznajo in nato posredujejo do nabave. Vzrok temu je, da se potrebe po materialih računajo predvsem ročno na podlagi izpisov iz posameznih rešitev in poročil pripravljenih v Excelu. Posledično materiali niso dostavljeni v skladišče ob želenem roku dobave oz. predvidenem datumom porabe v proizvodnji. Predvsem v nabavnem oddelku ni strukturiranega podatkovnega skladišča o materialnih potrebah in preteklih nakupov na podlagi katerega bi lahko nabavni referent hitreje procesiral interno naročilo do naročila dobavitelju. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 2 od 57

8 Problem povzroča, da se delovni nalogi v proizvodnji ne končajo tako kot je bilo planirano, kar zopet pomeni izgubo potencialnega prihodka in večje stroške. Zaradi slabe komunikacije in velikega deleža napak produktivnost zaposlenih pada, kar pomeni da se pogosto opravlja nadure, ki podjetju zopet predstavljajo strošek. Posledice so opazne tudi v finančnem oddelku, kjer so komunikacije z nabavnim oddelkom in skladiščem materialov zelo šibke, saj je tudi tu poslovanje večinoma papirno, kar pa zopet povzroča napake in nepotrebno zamujanje s plačili prejetih računov. Na sliki 2 so navedena vsa dejstva, ki povzročajo nastanek problema in vse posledice, ki nastanejo zaradi omenjenega problema. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 3 od 57

9 Slika 2: Slika problemskega stanja Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 4 od 57

10 1.3 CILJI DIPLOMSKE NALOGE Cilj diplomskega dela je preučiti nabavne procese v podjetju IUV d.d. in izpostaviti trenutne težave in kritične točke, zaradi katerih je čas od zaznave potrebe do plačila predolg. Proces se ne nanaša samo na nabavno službo ampak tudi na del proizvodnje in financ, saj proces identifikacije potrebe, realizacija potrebe in plačilo poslovnemu partnerju poteka v vseh teh oddelkih. Glede na znano problematiko in podrobne analize obstoječih poslovnih procesov je cilj diplomskega dela predstaviti uvedbe celovite rešitve Oracle E Business Suite, kot primerno poslovno aplikacijo, ki proučevane procese informacijsko podpre in jih poenoti. To bi dosegli s predstavitvijo funkcionalnosti omenjene celovite rešitve in z opisom predloga, kako bi se lahko te funkcionalnosti uporabile v podjetju IUV d.d. Poleg tega nameravamo opredeliti kaj bi uvedba take rešitve pomenila za proučevano organizacijo in opisali Oracle Application Implementation Method kot predlagano metodologijo za podporo projekta takega tipa in obsega. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 5 od 57

11 2 TEORETIČNE OSNOVE CELOVITIH REŠITEV 2.1 CELOVITE REŠITVE ZGODOVINA IN OPIS CELOVITIH REŠITEV Celovite rešitve so se začele pojavljati v 60-ih letih, poznani kot sistemi za izračun materialnih potreb (MRP), kot podpora nabavi materialov na podlagi kosovnic, proizvodnega plana in trenutnih zalog. MRP se je hitro razvil, tako da je v izračunu upošteval dobavne roke in roke proizvodnje, kar je omogočilo tudi časovno optimizacijo nabave. Vendar to je rešilo samo polovico problemov v proizvodnji. Zato se je v 80-ih letih razvil izračun materialnih potreb in zahtevanih sredstev (MRP 2), ki je poleg materialnega planiranja omogočil tudi paniranje kapacitet v proizvodnji na podlagi proizvodnega plana, delovnega koledarja in razpoložljivosti virov v določenem časovnem obdobju. S tem se je optimiziralo razporejanje resursov v proizvodnem procesu. MRP 2 je obsegal tudi finančni vmesnik, ki je omogočal stroškovno planiranje proizvodnje na podlagi»kaj če«analiz. Rezultat zadnjega koraka razvoja so bile celovite rešitve, ki so bile osnovane na podlagi MRP 2 sistemov, vendar so vključevale večjo podporo vsem poslovnim procesom v podjetjih. Povezanost s finančnimi podatki je postala močnejša in orodja za podporo poslovanja oskrbovalne verige so postala močnejša. Namen celovitih rešitev (ERP sistemov) je postal podpora vodenju podjetja v konkurenčnem in stalno spreminjajočem se okolju (Wallace, Kremzar, 2001). Za celovite rešitve obstaja več opredelitev. Ena od opredelitev je, da so ERP sistemi programski paketi, ki omogočajo podjetjem, da povežejo množico različnih poslovnih funkcij. Predvsem lahko celovite rešitve predstavljajo osnovo za podporo poslovnim procesom kot je planiranje materialnih in strojnih virov v proizvodnji, proces od nabave od plačila, upravljanje z zalogami v skladišču, proces od naročila kupca do odpreme, upravljanje s kadrovskimi viri ter internetno poslovanje, vključno z naročanjem in sledenjem naročila. Podjetjem omogoča dostop do podatkov v trenutku, ko jih zaposleni potrebujejo, saj celovite rešitve procesirajo večino materialnih in finančnih transakcij v podjetju (O'Leary, 2000). Druga opredelitev pravi, da so celovite rešitve skupina poslovnih orodij, ki uravnavajo povpraševanje in ponudbo in vključujejo možnost, da povežejo kupce in dobavitelje v celotno oskrbovalno verigo. Celovite rešitve podpirajo dokazane poslovne procese, tako da je omogočeno lažje in hitrejše poslovno odločanje. Omogočena je tudi visoka stopnja povezljivosti poslovnih funkcij med prodajo, proizvodnjo, vodstvom, skladiščem, nabavo, financami, razvojem novih izdelkov in kadrovsko službo, kar omogoča večjo produktivnost, manjše stroške in osnovo za učinkovito e-trgovino (Wallace, Kremzar, 2001). Nekoliko bolj metaforična definicija pa pravi, da so celovite rešitve hrbtenica celotnega podjetja, vendar sistemi niso samo skelet ampak tudi možgani (logika procesov), mišice (poslovne transakcije) in srce (politika podjetja). Aplikacija komunicira kot živčni sistem preko vseh poslovnih funkcij (BOSS Corporation, 2000). Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 6 od 57

12 Zgradba takšnih sistemov je v večini modularna, saj se s tem tudi ohranja enostavnost teh zapletenih rešitev. Posamezni moduli obsegajo sklop poslovnih funkcij, ki se uporabljajo v istih poslovnih procesih. Zato so celovite rešitve pogosto deljene na modul nabave, prodaje, proizvodnje, finance itd. Tudi licence za uporabo aplikacije so vrednotene glede na število kupljenih modulov (Gary A. Langenwalter, 2000). Od celovitih rešitev se pričakuje tudi, da podpirajo različne denarne valute in jezike, kar je zelo pomembno za multinacionalne organizacije, podporo procesom v specifičnih industrijah, kot je na primer zdravstvo, bančništvo in kemična industrija. Pričakuje se tudi možnost prilagajanja same rešitve v prihodnosti brez dodatnega programiranja ampak z nastavljanjem številnih parametrov. Celovite rešitve nudijo tudi veliko različnih standardnih izpisov oz. poročil, ki podpirajo poslovno odločanje. Izpisi so v večini deljeni po modulih, tako da na primer finančni moduli izpisujejo samo finančna poročila, kot so na primer bilance. Vendar pogosto standardni izpisi ne zadovoljujejo vseh potreb, zato je potrebno pripraviti prilagojene izpise na podlagi zapisov v podatkovnih tabelah. Pri tem se lahko uporabi tudi podatke, shranjene v podatkovnih tabelah tretjih sistemov, kar prinaša uporabnikom dodatne oz. primerjalne informacije. V zadnjih letih ponudniki celovitih rešitev razvijajo ERP portale, ki omogočajo novo obliko poročanja. Na teh portalih so prikazani smiselno združeni podatki, namenjeni predvsem vodstvu podjetja, dodani so tudi grafični prikazi. Uvajanje celovite rešitve je večinoma zelo obširen projekt, ki za podjetje predstavlja velik strošek. Zato sama izbira celovite rešitve in ekipe za uvajanje lahko traja zelo dolgo. Podjetja se odločajo predvsem na podlagi sledečih kriterijev: Cena Predviden čas uvajanja Prilagodljivost Uporabniški vmesniki Nadgradljivost Povezljivost z obstoječimi rešitvami Znanje in izkušnje ekipe, ki bo sistem uvajala Vzdrževanje Funkcionalnost UVAJANJE CELOVITIH REŠITEV Uvajanje celovitih rešitev od podjetij zahteva reorganizacijo poslovnih procesov predvsem zato, ker so rešitve zgrajene tako, da se podatke vnaša takrat, ko se ustvarijo (npr. v skladišču) in ne šele čez določeno obdobje, ko je zbrana vsa dokumentacija in jo določen oddelek pregleda in vnese v sistem (O'Leary, 2000). Rezultat takega načina dela je, da se v nekateri primerih vnaša veliko več podatkov, vendar se s tem izogne papirnemu poslovanju in zagotovi podatke v pravem trenutku. Prilagajanje poslovnega procesa podjetjem lahko predstavlja tudi večje stroške uvajanja celovite rešitve, saj pogosto zaposlenim s pomanjkljivim Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 7 od 57

13 računalniškem znanjem nova rešitev povzroča težave in je tako potrebno dodatno izobraževanje in usposabljanje ali celo zamenjava zaposlenih na določenih delovnih mestih. Rešitev se lahko najde tudi v izgradnji novih, bolj enostavnih uporabniških vmesnikov, kar pa zopet terja določene stroške. Dva najbolj značilna pristopa za uvajanje sta»veliki pok«in fazno uvajanje. Pri uporabi pristopa»veliki pok«, se celovite rešitve uvajajo na vseh področjih in lokacijah istočasno. Sistem tako preide iz testnega sistema v produkcijski sistem, ki spremlja vse materialne in finančne transakcije podjetja, v roku nekaj dni. V primeru uporabe tega pristopa je zahtevano veliko testiranja pred začetkom uporabe rešitve, tako da se podjetje in ekipa za uvajanje izogneta tveganju, da rešitve ne bodo podprle procesov na način, kot je bilo predvideno ali da celo povzročijo prekinitve v poslovanju. Prednosti tega pristopa so, da ni potrebno uporabiti začasnih vmesnikov med novo in staro rešitvijo, večja verjetnost, da bodo moduli bolj funkcionalno povezani, krajši čas uvajanja in v primeru, da ni večjih zapletov, je ta pristop cenejši. Pri faznem uvajanju se moduli uvajajo en za drugim ali po skupinah in pogosto tudi ne na vseh lokacijah hkrati. Uvajanje je sekvenčno in vključuje večkratno razvijanje rešitev, testiranje in namestitev. Uvajanje je sicer bolj obvladljivo, vendar je pogosto potrebno pripraviti različne vmesnike med že uvedenimi moduli in moduli, ki se uporabljajo še v obstoječih rešitvah. Prednosti tega pristopa je potreba po manj številčni ekipi za uvajanje, manjša tveganja, čas med razvojem rešitve in uporabo je krajši in osebje lahko pridobi več znanja o rešitvi, saj sodeluje na več korakih.»veliki pok«je priporočen pri uvajanjih v manjših podjetjih z manj zapletenimi poslovnim procesi, medtem ko je fazno uvajanje bolj primerno v večjih podjetjih z bolj zapletenimi procesi (O'Leary, 2000). 2.2 CELOVITA REŠITEV ORACLE E BUSINESS SUITE Celovita rešitev Oracle EBS je namenjena podpori večini poslovnih procesov v organizaciji. Je ena izmed najbolj znanih in najbolj obsežnih celovitih rešitev na svetu. Proizvajalec je organizacija Oracle Corporation, ki je bolj znana po trženju svojih podatkovnih baz. Rešitev vsebuje več med seboj tesno povezanih modulov, ki so ločeni vsebinsko na podlagi večjih poslovnih procesov. Moduli so zgrajeni tako, da podpirajo procese v različnih industrijah za področja financ, oskrbovalne verige, planiranja in analize, upravljanje s kadri ter upravljanja odnosa s kupci. Celotna rešitev temelji na podlagi enotnega podatkovnega modela. Ena izmed največjih konkurenčnih prednosti Oracle EBS je velika povezljivost, kar pomeni da pri uvajanju Oracle EBS ni potrebno zamenjati vseh obstoječih poslovnih rešitev, ampak se jih lahko poveže z aplikacijo Oracle EBS. Druga konkurenčna prednost z razvojnega vidika je ta, da je Oracle EBS zgrajen na podlagi tri nivojske arhitekture, ki je skicirana na sliki 3. Prvi nivo je podatkovna Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 8 od 57

14 baza, drugi nivo je aplikacijski strežnik, tretji nivo pa je spletni odjemalec. Tako ni potrebno, da se rešitev namesti pri končnem uporabniku, ampak uporabnik do rešitve dostopa preko internetnega brskalnika s svojim uporabniškim imenom in geslom. Slika 3: Trinivojska arhitektura V nadaljevanju so opisani moduli rešitve Oracle EBS, ki so bili uporabljeni v prototipni rešitvi NABAVNI MODUL (ORACLE PURCHASING) Oracle Purchasing modul podpira direktno in indirektno nabavljanje s celovito podporo internem naročanju. Interna naročila se lahko vnese v sistem ročno ali pa se jih uvozi preko internih prodajnih naročil iz modula prodaje, rezultatov izračuna MRP iz modula proizvodnje ali kot nabavna naročila iz tretjega sistema. Modul podpira zelo razvito funkcionalnost pri izbiranju vira nabave, saj omogoča vnos povpraševanj in ponudb dobaviteljev na podlagi katerih se lahko analizirajo možnosti nakupov. Modul je povezljiv tudi z modulom Oracle Sourcing, ki omogoča iskanje virov na podlagi komunikacije z dobavitelji preko HTML obrazcev. Podprt je tudi zelo obsežen nabor podatkov in parametrov v šifrantu dobaviteljev in funkcionalnost, s katero se lahko določi status dobavitelja v povezavi z določenim izdelkom. S funkcionalnostjo odobravanja preko odobritvene hierarhije je omogočen sistem poslovne kontrole nad finančnimi odlivi,. Proces odobravanja poteka tako pri internih zahtevkih kot naročilih in je prilagodljiv tudi najzahtevnejšim načinom poslovanja. Celoten nabavni proces od internega zahtevka preko zbiranja ponudb in vnosa nabavnega naročila do prevzema na skladišče je s tem modulom veliko bolj transparenten in sistematičen ter nabavi in vodstvu podjetja omogoča večjo kontrolo in posledično zmanjšanje stroškov. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 9 od 57

15 2.2.2 MODUL ZA OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV (ORACLE PAYABLES) Modul, ki je namenjen podpori obveznostim do dobaviteljev, se imenuje Oracle Payables. Je eden izmed zbirke finančnih modulov in je namenjen vnosu in knjiženju prejetih računov in plačil le-teh. Prejete račune je možno vnesti ročno posamično ali v paketih. Podprt je tudi uvoz elektronski računov, kar omogoča dobaviteljem, da lahko tudi sami vnesejo račun. Tako lahko podjetje zmanjša papirno poslovanje. Modul je tesno povezan z modulom nabave, saj se lahko prejete račune veže na naročilnico, prevzem ali oboje. S tem se preverja, če zaračunana količina ustreza naročeni oz. prevzeti količini in če zaračunana cena ustreza ceni na naročilnici. Na podlagi te povezave se ovrednotijo tudi zaloge glede na ceno na računu. Prav tako se lahko račun za storitev, kot je prevoz, poveže na prejet material, kar mu povečuje vrednost kot odvisni strošek. Z nabavne naročilnice se prenesejo tudi plačilni pogoj, ki določajo v kolikšnem času je rok plačila in kolikšni so popusti v primeru, da se račun plača pred rokom. S pomočjo tega se lahko predvidi denarne tokove, ki gredo iz podjetja in podjetjem zagotovi bolj kakovostno finančno planiranje. Na podlagi vnesenega računa se kreira plačilo, ki se ga lahko kot izpisek izvozi iz sistema v bančno rešitev za plačevanje. To je omogočeno zaradi naprednega šifranta bank in bančnih računov, ki so povezani na posamezne dobavitelje. Vneseni računi in plačila se na koncu določenega obdobja kot temeljnica poknjižijo v modul glavne knjige. Tako kot modul nabave, tudi modul za obveznosti omogoča večjo preglednost in kontrolo nad izdatki podjetja, zmanjšuje papirno poslovanje ter zmanjšuje stroške SKLOP MODULOV ZA PROCESNO PROIZVODNJO (ORACLE PROCESS MANUFACTURING) Oracle E-Business suite ima dva ločena sklopa modulov za proizvodnjo glede na tip proizvodnje. Oracle Process Manufacturing je modul, ki podpira razvoj izdelkov, planiranje in izvedbo v procesni proizvodnji, ki je značilna za prehrambene in kemijske industrije. Modul je nastal po tem, ko je podjetje Oracle kupilo rešitev GEMS in jo povezalo v Oracle EBS. Zato se modul vizualno in funkcionalno precej razlikuje od ostalih modulov vendar je kljub temu trdno povezan z ostalimi moduli. Vnos matičnih podatkov, ki so ključni za informacijsko podporo proizvodnje, je zelo prilagodljiv, saj je v rešitev možno vnesti zapletene večnivojske recepture in tehnološke postopke. Možen je vnos fantomskih 1 kosovnic, ki omogočajo hitrejši vnos kosovnic in avtomatski razpis proizvodnih nalogov na nižjem nivoju. 1 Fantomska kosovnica se uporablja v proizvodnem okolju pri določanju matičnih podatkov. Sestavljajo jo skupina sestavin, ki se pogosto uporabljajo vse skupaj v različnih proizvodnih postopkih. Fantomska kosovnica se nato kot sestavina uporabi na ostalih kosovnicah. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 10 od 57

16 Izvedba proizvodnje oz. razpis delovnih nalogov poteka na podlagi vnesenih receptur, ki združujejo kosovnice in procese. Delovni nalogi se razpisujejo na osnovi proizvodnega koledarja, tako da se na podlagi planiranega datuma začetka samodejno izračunajo planirani časi začetka in konca posameznih operacij za ta delovni nalog. Razporejanje proizvodnje je zelo poenostavljeno z vgrajenim gantogramom, iz katerega je razvidno, kolikšne so kapacitete posameznih virov v proizvodnji in kolikšne so potrebe po virih po posameznih dnevih. Poleg časovnega planiranja je v modulih podprt tudi izračun materialnih potreb, ki je zelo napredno orodje, saj omogoča na podlagi prodajnih naročil v modulu prodaje, nabavnih naročil v modulu nabave in proizvodnih nalogov v modulu procesne proizvodnje, časovno razmejeni izračun potreb po materialih, polizdelkih in gotovih izdelkih. V primeru prekomernih nabavnih naročil ali proizvodnih nalogov izračun materialnih potreb vrne tudi predlog preklica teh dokumentov. Prednost modulov procesne proizvodnje je tudi v tem, da omogočajo skladiščenje in potek procesov v proizvodnji v dveh neodvisnih enotah mere. Poleg tega se lahko naroča in skladišči šarže materialov ali izdelkov v različnih kakovostnih razredih, kar je zelo pomembno v procesnih proizvodnjah. Moduli zagotavljajo tudi popolno sledljivost materialov in polizdelkov skozi celoten proces od nabave preko proizvodnje do odpreme kupcu, tako da poslovanje podjetja ustreza zakonskim prepisom. (Bastin Gerald, Nigel King, Dan Natchek, 2002) 2.3 METODOLOGIJA UVAJANJA CELOVITE REŠITVE»ORACLE AIM«Uvajanje celovitih rešitev, kot je Oracle EBS je zapleteno in zahtevno. Zato je razumljivo, da je potrebno za uspešno uvajanje katerekoli poslovne rešitve v takem obsegu uporabiti preizkušeno in strukturirano metodologijo, ki kontrolira tveganja in preprečuje, da bi uvajanje potekalo v napačno smer. V takem strukturiranem okvirju pa mora metodologija hkrati biti dovolj prilagodljiva, da se jo lahko uporabi tudi v okoljih s specifičnimi zahtevami. Oracle Application Implementation Method (AIM) je dokazana in prilagodljiva metodologija, ki jo uporabljajo izvajalci, da zagotovijo uspešno uvedbo celovite rešitve Oracle EBS ali katere koli druge zapletenejše rešitve. AIM zagotavlja dokazan pristop k uvajanju, ki omogoča da je uvedba hitra, kvalitetna in stroškovno učinkovita. Vključuje predloge projektne dokumentacije, predloge projektnega načrta in detajlne naloge. Spodbuja kontrolne točke v posameznih fazah tako, da lahko vodstvo projekta učinkovito kontrolira, če uvajanje poteka po načrtovanih smernicah in dosega zastavljene poslovne cilje. Na podlagi projektnega načrta vsak udeleženec uvajanja pozna svoje naloge in cilje ter razume celoten proces uvedbe in svojo vlogo v njem. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 11 od 57

17 Pomembna lastnost AIM je njena skalabilnost, saj je prilagodljiva za uvajanje v največjih mednarodnih multi-korporacijah do manjših omejenih projektov. Glede na velikost projekta metodologija predlaga potrebne korake za izvedbo uvajanja. AIM uporablja večfazni projektni plan. Med vsako fazo so načrtovane kontrolne točke, ki prikazujejo stanje na projektu. Projektni plan je razdeljen v 6 faz: Definicija oz. opredelitev Analiza Izoblikovanje rešitve Izgradnja Tranzicija Produkcija V opredelitvi se vodstvo projekta dogovori za predviden delovni plan in poskuša ugotoviti ter določiti glavne poslovne in sistemske zahteve organizacije ter predlaga poslovni model v prihodnosti. V fazi analize se zbira poslovne zahteve končnih uporabnikov na podlagi katerih ekipa poskuša oceniti, kolikšno bo odstopanje standardnih funkcionalnosti rešitve od zahtev uporabnikov. V tej fazi se začne izgradnja prototipne rešitve. Cilj naslednje faza je oblikovanje optimalne rešitve, ki bo zajela vse zahteve v prihodnosti. V tej fazi se pripravi več dokumentnih izdelkov, ki opisujejo novo rešitev. Definirajo se tudi integracijske točke z drugimi aplikacijami. Določijo se potrebne organizacijske spremembe v sami organizaciji, da se bo lahko uvedba uspešno izvedla. V fazi izgradnje razvojna ekipa skrbi za dograditev novih funkcionalnosti ali popravek obstoječih, da bi ustrezale zahtevam organizacije. V to fazo so vključene tudi konverzije podatkov in povezovanje s tretjimi sistemi. Izvajajo se testi zmogljivosti strežnika, testi delovanja povezav in testi delovanja zastavljene rešitve in koncepta. V tranziciji ekipa za uvajanje izdelano rešitev razvije v organizaciji. Zaključijo se zadnje konverzije podatkov in svetovalci z uporabo uvedbene dokumentacije izvedejo šolanje ključnih uporabnikov. Potrebno je zagotoviti, da zaposleni v organizaciji razumejo, kako izdelana rešitev podpre njihove procese. Če se implementacija izvaja na različnih geografskih lokacijah oz. poslovnih enotah, potem se tudi faza tranzicije večkrat ponovi. Zadnja faza, ki nastopa v projektnem planu metodologije AIM, je faza produkcije. Začne se v točki, ko organizacija preneha uporabljati predhodno rešitev in začne poslovati s pomočjo nove rešitve. V tej fazi potekajo merilne aktivnosti, ki prikazujejo morebitne težave in možnosti izboljšave. Izvedejo se zadnji popravki, tako da se doseže optimalna uporaba novega sistema. V to fazo se šteje tudi podpora, če je bila dogovorjena. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 12 od 57

18 V vseh teh fazah AIM metodologija predpostavlja različne naloge, ki vsebujejo skupino različnih dokumentov, ki nastajajo v procesu implementacije. Izvajalci so razdeljeni po teh nalogah glede na njihovo specializacijo in predhodne izkušnje. Osnovne naloge v projektnem planu so: arhitektura poslovnih procesov, opredelitev poslovnih zahtev, vzporejanje poslovnih zahtev, aplikacijska in tehnična arhitektura, oblikovanje posameznih modulov (dodatki, vmesniki, izpisi ), pretvorba in uvoz podatkov, dokumentiranje, testiranje poslovnega sistema, performančno testiranje prevzem in učenje in prehod na produkcijo. Faze in naloge so prikazane v sliki 4. Slika 4: Pregled faz in procesov po metodologiji AIM (Oracle Corporation, 2006) Naloge se izvajajo v različnih fazah uvajanja z različno intenzivnostjo. Rezultat posamezne naloge v posamezni fazi je tudi uvedbena dokumentacija, ki ima enotno šifriranje z nalogami. Ta dokumentacija je namenjena ekipi za uvajanje, upravi organizacije ter ključnim in končnim uporabnikom nove rešitve. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 13 od 57

19 3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 OPIS TRENUTNIH PROGRAMSKIH REŠITEV V PODJTEJU IUV, D.D. V podjetju se uporablja več različnih poslovnih rešitev, ki so bile večinoma pripravljene v oddelku za informatiko. Najbolj obširna rešitev se imenuje KRPAN in podpira večji del finančnih procesov, skladiščno poslovanje, planiranje in poročanje proizvodnje ter kadrovsko evidenco. Rešitev so razvili informatiki v IUV, zato je v določenih segmentih zelo prilagojena samemu poslovanju v podjetju, kljub temu pa ne vključuje nekaterih bistvenih poslovnih funkcij, zato se mora del poslovanja voditi papirno in ročno v preglednicah. V nabavi in prodaji veliko procesov še vedno ostaja nepokritih. V diviziji 2 se trenutno uporablja kupljena aplikacija Prospero, ki je namenjena podjetjem, ki se ukvarjajo s tekstilno proizvodnjo. Predvsem zaradi finančnega poročanja so v podjetju IUV, d.d. nameščene še nekatere druge rešitve, ki so povezane z različnimi vmesniki. V oddelku nabave se uporabljajo tri rešitve: V rešitvi KRPAN se vodi evidenca za intrastat 2. Zaposleni v oddelku za nabavo kontrolirajo vnesene prejete račune in jih dopolnjuje s podatki o tarifnih številkah, teži materiala, državi porekla in incoterm 3 klavzulah. Prevzemi se vnašajo v rešitev za skladiščno poslovanje, ki uporabnikom omogoča tudi vpogled v zalogo materialov. Ta rešitev ni zanesljiva, saj prikazani podatki niso vedno korektni. Rešitev Prospero zaposlenim v diviziji 2 omogoča izpis nabavne naročilnice na podlagi razlike med zalogo in potrebami, določenimi s proizvodnimi kosovnicami. 3.2 OPIS OBRAVNAVANEGA PROCESA V PODJETJU IUV, D.D. V sklopu diplomskega dela bomo obravnavali proces nabave kemikalij v usnjarni. Kemikalije predstavljajo poleg surovih kož, ki se jih naroča na podlagi letnih načrtov, največji delež nabavljenega materiala. Nabava kemikalij je bolj zapleten proces, saj je nabavna količina odvisna od trenutne proizvodnje in mesečnega proizvodnega plana. Zato proces nabave kemikalij ne poteka samo v oddelku nabave, ampak že v proizvodnji, kjer se na podlagi porabe kemikalij, trenutne zaloge in odprtih nabavnih naročil izračunavajo potrebe po nabavi kemikalij. 2 Intrastat je sistem zbiranja statistik pri izmenjavi dobrin med državami, ki so članice Evropske unije. 3 Incoterms je okrajšava za International Commerce Terms, zbirko mednarodnih terminov za določanje cene blaga, ki so veljavni po celem svetu za sporazumevanje med kupci in prodajalci. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 14 od 57

20 V nabavnem oddelku se zbira prejete potrebe po kemikalijah. Zahtevane količine se združijo po posameznih dobaviteljih oz. se na njihovi podlagi izdela povpraševanje. Nabavni referenti oblikujejo naročilnice, ki se pošljejo dobaviteljem. Nabavni proces se nadaljuje v skladišču, kjer se prevzamejo dostavljene kemikalije in v finančnem oddelku, kjer se vnese prejeti račun od dobavitelja. Prejeti račun in prevzemnica se pošljeta v nabavo v potrditev. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 15 od 57

21 Proizvodnja Proizvodnja Nabava Potrebe Odprta naročila Od potrebe do plačila Nalog za plačilo Banka Skladišče Potrebe Stanje zalog Izračunavanje potreb kemikalij Skladišče Stanje zalog A0 Odprta naročila A1 Nabava Dobavitelj Ponudba Interna naročila Izbiranje primernega dobavitelja A2 Povpraševanje Dobavitelj Podatki o izbranem dobavitelju Naročanje dobavitelju A3 Nabavno naročilo Dobavitelj Dobavitelj Dobavnica Prevzemanje kemikalij A4 Podpisana dobavnica Dobavitelj Prevzemnica Dobavitelj Račun Obdelovanje prejetega računa A5 Nalog za plačilo Banka Slika 5: A0 Proces nabave kemikalij od potrebe do plačila Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 16 od 57

22 3.2.1 OPIS PROCESA IZRAČUNAVANJA POTREB Trenutno je za izračunavanje potreb po nabavi kemikalij zadolžena ena oseba. Izračunavanje se izvaja enkrat tedensko in se v teku tedna malenkostno popravlja zaradi na novo odprtih proizvodnih delovnih nalogov, ki imajo zelo visoko prioriteto in kratek zahtevan rok izdelave. Potrebe po nabavi kemikalij se izračunava ročno na podlagi različnih podatkov, pridobljenih iz rešitve za skladiščno poslovanje, Krpana in excelovih preglednic, ki jih zaposleni pripravljajo ročno. Vsak proizvodni delovni nalog ima povezavo do recepture končnega izdelka ali polizdelka. Na recepturi so podatki o zahtevani količini kemikalij za izdelavo posameznega polizdelka ali gotovega izdelka. Na podlagi tega podatka in razpisane količine v proizvodnem delovnem nalogu se ugotovi, kolikšna je trenutna potreba po kemikalijah v proizvodnji. Ta podatek se pridobi iz rešitve Krpan, vendar so podatki pogosto niso točni zaradi napačnih vnosov. Ko so ugotovljene skupne potrebe kemikalij v proizvodnji, se ta podatek primerja s trenutnimi zalogami v skladišču kemikalij in v priročnih skladiščih v posameznih oddelkih. Ta podatek se pridobi iz rešitve za skladiščno poslovanje, kamor zaposleni v skladišču vnašajo prevzeme kemikalij in izdaje v proizvodnjo. Tudi tukaj podatki niso vedno točni, saj rešitev ne podpira trenutne strukture skladišč. Težave nastajajo predvsem zaradi zalog na posameznih priročnih skladiščih. Od skupne zaloge kemikalij se odštejejo skupne potrebe, vendar to še vedno ni dovolj točen podatek, ki bi se posredoval v nabavo. Od nabavnega oddelka je potrebno pridobiti še podatek o odprtih nabavnih naročilih, saj so nekatere kemikalije že naročene in bodo v določenem času dostavljene v skladišče kemikalij. Ta podatek se pripravi v nabavnem oddelku v obliki Excelove razpredelnice. Ti podatki so pogosto pomanjkljivi, saj nabava ni informacijsko podprta in je odprte nabave potrebno voditi ročno. Ko so v izračunu uporabljeni vsi ti podatki, se rezultati še ročno popravljajo v Excelu. Popravki se izvajajo za vsako kemikalijo posebej. Pri teh popravkih se upoštevajo različni trendi in dolgoročne napovedi za proizvodnjo. Upošteva se tudi možnosti naročanja pri določenem dobavitelju, saj v večini primerov dobavitelji prodajajo kemikalije v sodih ali posodah v fiksnih količinah, tako da je potrebno izračun zaokrožiti, da bo količina ustrezala dobaviteljevi prodajni enoti. Ko so podatki obdelani, se jih kot interno naročilo v Excelovi razpredelnici pošlje v nabavo. Tekom tedna se naknadno pošilja še posamezne potrebe po nabavi, ki so se ustvarile na novo, zaradi na novo razpisanih nalogov z visoko prioriteto. Celoten proces izračunavanja potreb po kemikalijah je zelo zahteven in terja veliko časa. Je izrednega pomena v samem procesu nabave, saj se z njim določi kaj, koliko in kdaj se nabavi. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 17 od 57

23 Proizvodnja Skladišče Potrebe Stanje zalog Izračunavanje potreb kemikalij Interno naročilo Izbira dobavitelja A2 Nabava Odprta naročila A1 Proizvodnja Potrebe Obdelavanje podatkov o potrebah kemikalij v proizvodnji A11 Skupne potrebe Skladišče Stanje zalog Primerjanje potreb s trenutnimi zalogami A12 Razlika med potrebami in zalogami Nabava Odprta naročila Primerjanje izračuna z odprtimi nabavnimi naročili A13 Izračunane potrebe po nabavi Dodatno obdelavanje rezultatov izračuna A14 Končni izračun Pošiljanje rezultatov v nabavo A15 Interno naročilo Preverjanje preteklih nabav A21 Slika 6: A1 Proces izračunavanja potreb po kemikalijah Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 18 od 57

24 3.2.2 OPIS PROCESA IZBIRE DOBAVITELJA Proces izbire dobavitelja se prične, ko se v nabavi prejme interno naročilo. V primeru, da se je določene kemikalije ali barve že nabavljalo v preteklosti, se nabava odloči za že preverjenega dobavitelja. V tem primeru se proces izbire konča in se nadaljuje s procesom naročanja dobavitelju. V primeru, da se kemikalije ali barve naroča prvič, se praviloma poišče vsaj tri različne dobavitelje, ki ponujajo te kemikalije oz. barve. Vsem dobaviteljem se pošlje povpraševanje, ki se pripravi v Wordu. Na povpraševanje dobavitelji odgovorijo s ponudbo. Prejete ponudbe pregledajo v nabavi, na kar jih pošljejo še tehnologom, ki ocenijo primernost ponujenih kemikalij oz. barv. Na podlagi cene, stroškov prevoza, dobavnega roka in primernosti materiala se dobavitelje razvrsti v kakovostne razrede A, B ali C, kjer je razred A najkakovostnejši razred. Izbere se dobavitelj v kakovostnem razredu A. V primeru, da dobavitelj v kakovostnem razredu A na zalogi nima dovolj kemikalij, se izbere dobavitelj iz razreda B oz. iz razreda C, če tudi dobavitelj iz razreda B kemikalij nima na zalogi. Dobavitelje se lahko kasneje ponovno razvrsti po razredih, ko se oceni kakovost prejetega materiala in ugotovi pravočasnost dobave. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 19 od 57

25 Slika 7: A2 Proces izbire dobavitelja Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 20 od 57

26 3.2.3 OPIS PROCESA NAROČANJA DOBAVITELJU V trenutku, ko je dobavitelj izbran, se pripravi naročilnica v Wordu. Pripravljene so že predloge za posamezne dobavitelje, pri katerih se je že nabavljalo. V naročilnici se navedejo posamezne kemikalije oz. barve in količina. Nabavni komercialist mora upoštevati podatke, ki so bili navedeni na odobreni ponudbi in poslanem internem naročilu. V primeru, da komercialist spremeni nabavno količino ali celo material, mora o tem obvestiti tehnologa, ki spremembo odobri. Komercialisti imajo obseg dela razdeljen glede na geografsko lego dobaviteljev. Ko komercialist pripravi naročilnico, jo najprej podpiše sam in jo nato predloži v podpis še vodji nabave. Ko je naročilnica podpisana, se jo pošlje dobavitelju po faksu. Na podlagi poslanih naročilnic se v nabavi pripravi spisek odprtih naročil v Excelu. Ta spisek se pošlje v skladišče, da lahko skladiščnik pričakuje pošiljke in tehnologu, ki na podlagi tega spiska izračunava potrebe po kemikalijah. V primeru, da se kemikalije ali barve naroča iz tujine, se naknadno v rešitev Krpan vnesejo še podatki za poročanje Intrastat. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 21 od 57

27 Slika 8: A3 Proces naročanja dobavitelju Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 22 od 57

28 3.2.4 OPIS PROCESA PREVZEMANJA Kemikalije in barve se prevzema na skladišče kemikalij. Proces se prične, ko skladiščnik prejme spisek odprtih naročil iz nabave. Na podlagi tega spiska lahko pripravi prostor v skladišču za pričakovane pošiljke. Ko dobavitelj dostavi material, ga skladiščnik najprej količinsko preveri in pregleda, če so na pošiljki zunanje poškodbe. Če je bila kemikalija prvič prevzeta, se pošlje vzorec v laboratorij, da se ga pregleda še kakovostno. V primeru, da kakovost ne odgovarja ali če je prevzeta količina različna od naročene, se pripravi reklamacijski zapisnik. Ta zapisnik pripravi skladiščnik in ga pošlje v nabavo, ki izvede postopek reševanja reklamacije. V primeru, da je prejeta pošiljka v skladu s pričakovanji, v skladišču zavedejo podatke o materialu in količini v rešitev za skladiščno poslovanje. Ta podatek vpliva na podatke o trenutnem stanju zaloge v skladišču kemikalij. Skladiščnik prevzem tudi ročno evidentira na papirni obrazec. Ta obrazec nato pošlje v oddelek za finance, nabavo in tehnologu, ki je izdelal interno naročilo. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 23 od 57

29 Slika 9: A4 Proces prevzemanja Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 24 od 57

30 3.2.5 OPIS PROCESA OBDELAVE PREJETEGA RAČUNA V finančnem oddelku se trenutno uporablja rešitev Krpan, ki pa ni povezana s skladiščnim poslovanjem. Proces poteka tako, da se najprej prejme račun od dobavitelja, pregleda in vnese v rešitev Krpan. Nato se račun pošlje v oddelek nabave, kjer ga še enkrat pregledajo in potrdijo, da se sklada z nabavnim naročilom. Ko nabava račun potrdi, ga skupaj s kopijo naročilnice pošlje nazaj v finance. Nato finance iz skladišča pridobijo papirni obrazec za prevzem, ga pregledajo in primerjajo z nabavnim naročilom in prejetim računom. V primeru, da se vsi trije dokumenti skladajo, se spnejo skupaj in arhivirajo. V primeru, da se dokumenti ne skladajo, se vse skupaj pošlje nazaj v nabavo, ki po potrebi začne proces reklamacije dobavitelju. Ko so dokumenti usklajeni se v rešitvi Krpan pregledujejo neplačani prejeti računi dobaviteljev. Ko se finance odločijo za plačilo računa, vnesejo podatke o računu v program za plačevanje od ene izmed bank. Po navadi se plačuje iz tistega transakcijskega računa, ki je pri isti banki kot dobaviteljev transakcijski račun, saj se tako zmanjša plačilna provizija. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 25 od 57

31 Slika 10: A5 Proces obdelove prejetega računa Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 26 od 57

32 3.3 KRITIČNA ANALIZA PROCESA KRITIČNA ANALIZA PROCESA IZRAČUNAVANJA POTREB Večje težave v tem procesu so v tem, da ni podprt z eno skupno rešitvijo, ampak se podatki pridobivajo iz več različnih sistemov. Le-ti prav tako niso popolnoma zanesljivi, saj podatki v določenih primerih niso pravilni. Tehnolog, ki izračunava potrebe, mora ročno prepisovati podatke iz različnih virov v Excelovo razpredelnico, kjer jih nato obdeluje s predpripravljenimi funkcijami. To opravilo zahteva veliko časa, saj mora tehnolog prepisovati in izračunavati podatke za vsako kemikalijo oz. barvo posebej. Podatki, kot so trenutni trendi proizvodnje in dolgoročni plani proizvodnje, se ne nahajajo v nobeni izmed trenutnih rešitev v podjetju, zato jih mora tehnolog vključiti v izračun na podlagi izkušenj in komunikacije med oddelkom za planiranje proizvodnje. Prav tako je tehnolog primoran veliko komunicirati z oddelkom nabave in skladiščem kemikalij, da preverja točnost podatkov v sistemu. Izračunane podatke mora ročno obdelati glede na paketne količine, ki jih dobavitelj prodaja, saj tudi tega podatka v trenutnem sistemu ni. Končni rezultat tehnolog po elektronski pošti posreduje nabavnemu oddelku in ga ne zabeleži v noben sistem. Zato je potrebno podatke v nabavi zopet pretipkavati v nabavne dokumente. Prav tako se potrebe, ki se pojavijo med tednom, pošilja ločeno po elektronski pošti ali se jih celo sporoči po telefonu, kar zmanjša točnost izračunanih potreb na začetku tedna KRTITIČNA ANALIZA PROCESA IZBIRANJA DOBAVITELJA Ker mora nabava najprej preveriti predhodne nabave določenih kemikalij, predstavlja dejstvo, da proces naročanja dobavitelju ni informacijsko podprt, velik problem, saj je potrebno preveriti papirno dokumentacijo predhodnih dobav. To zahteva kar nekaj časa. Temu bi se lahko izognili, če bi bile vse nabave kemikalij evidentirane v sistemu in bi ostajala možnost pregleda teh nabav po posamezni kemikaliji oz. barvi. V primeru, da se kemikalija oz. barva še nikoli prej ni nabavljala, mora nabava v Wordu pripraviti več različic povpraševanja po kemikaliji za najmanj tri različne dobavitelje, kar pomeni pripravo več dokumentov z istimi podatki. Ko dobavitelj odgovori s ponudbo, se ta ne zavede v sistem, ampak se v procesu naročanja dobavitelju zopet pretipka v Wordov dokument. Ker ponudbe v sistemu niso evidentirane, se pri podprocesu ocenjevanja ponudb nabava odloča na podlagi papirnih dokumentov, ki jih je potrebno poiskati v arhivu prejetih ponudb. V arhivu so tudi ponudbe, ki niso več veljavne. Podatki o izbiri ponudbe in kategorizaciji dobaviteljev v razrede A, B in C niso zavedeni v sistem. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 27 od 57

33 3.3.3 KRTITIČNA ANALIZA PROCESA NAROČANJA DOBAVITELJU Ko nabava dobi podatke, da je bil za potrebovano kemikalijo oz. barvo izbran dobavitelj, nabava v mapi v svojem računalniku poišče predlogo naročilnice za izbranega dobavitelja v Wordu oz. izdela novo predlogo, če gre za novega dobavitelja. Pogosto je potrebno na novo navesti ime kemikalije, ceno in razne opombe ter ročno izračunati vrednost popusta in skupno vrednost naročila. Temu bi se lahko izognilo, če bi bil proces naročanja informacijsko podprt in bi lahko dostopali do šifranta kemikalij oz. barv. Ko se naročilnica posreduje dobavitelju, se podatki o naročilu pretipkajo v razne Excelove preglednice za kasnejšo analizo nabav in za pripravo odprtih nabavnih naročil. Predvsem pri pripravi odprtih nabavnih naročil prihaja do napak, saj je spisek potrebno vzdrževati ročno na podlagi poslanih naročil, preklicev nabavnih naročil in komunikacije s skladiščem kemikalij KRTITIČNA ANALIZA PROCESA PREVZEMANJA Skladiščniki v skladišču kemikalij v rešitvi skladiščnega poslovanja, ki jo uporabljajo, ne vidijo podatkov o pričakovanih pošiljkah dobaviteljev, saj se ti podatki ne vnašajo v sistem. Skladiščnik podatke o odprtih nabavah pridobi na podlagi spiska odprtih naročil v nabavi, ki pa v nekaterih primerih ni točen, saj so podatki lahko že zastareli. Skladiščnik bi moral imeti pregled nad podatki o odprtih nabavah, takoj ko so naročila posredovana dobaviteljem. Prav tako bi moral imeti pregled nad preklicanimi naročili, saj bi tako lažje planiral prostor v skladišču za pričakovane pošiljke. Ker v sistemu ni podatkov o pričakovanih pošiljkah, mora skladiščnik pretipkati podatke o kemikaliji in prejeti količini v rešitev za skladiščno poslovanje. Podproces evidentiranja prevzema v sistem bi potekal hitreje, če bi skladiščnik v rešitvi že imel predlagane kemikalije oz. barve in naročeno količino. Poleg tega mora skladiščnik podatke o prevzemu evidentirati tudi na papirni obrazec, ker ga mora poslati v nabavo in finance. To je dvojni vnos enakih podatkov, kar bi seveda bilo nepotrebno, če bi oddelki uporabljali isto rešitev oz. bi bile rešitve med seboj povezane. Tudi za podproces priprave reklamacijskega zapisnika velja enako, saj mora skladiščnik količine najprej vnesti v rešitev za skladiščno poslovanje in jih nato še zabeležiti v za to namenjen obrazec KRITIČNA ANALIZA PROCESA OBDELAVE PREJETEGA RAČUNA Največji vzrok za problem porabe prevelikega časa je ta, da oddelki financ, nabave in skladišča med seboj niso informacijsko povezani. Čeprav finance vnašajo podatke o računu v rešitev Krpan, ne morejo dostopati do podatkov o nabavnih naročilih in prevzemih v skladišče. Zaradi tega se porabi veliko časa, da se najprej računi pošljejo v nabavo, kjer se jih pregleda, odobri in s kopijo naročilnice pošlje nazaj v finance. Po tem morajo finance še počakati, da skladiščnik iz skladišča kemikalij pošlje obrazec o prevzemu, kar zopet terja določen čas. Šele ko finance pridobijo vse papirne dokumente in uskladijo cene in količine, se zaključi postopek Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 28 od 57

34 usklajevanja. Ker se samo naročanje dobavitelju in prevzem v večini primerov zgodita pred prejetjem računa dobavitelja, bi bilo veliko lažje, če bi lahko finance usklajevale količine in cene s podatki, ki so že vneseni v informacijski sistem. Prav tako papirno usklajevanje dopušča napake, nakar je zopet potrebno nekaj časa, da se jih najde in odpravi. Plačilo računa prav tako terja nekaj časa, saj je potrebno v rešitev za plačevanje banki ponovno pretipkati podatke o dobavitelju, njegovem transakcijskem računu in znesku, čeprav so bili ti podatki že vneseni v rešitev Krpan. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 29 od 57

35 4 PROTOTIPNA REŠITEV 4.1 PEDSTAVITEV FUNKCIONALNOSTI PROTOTIPNE REŠITVE Pri opisu funkcionalnostih modulov, ki bi podpirali obravnavan proces, predpostavljamo, da so moduli uvedeni v celoti, da se vse transakcije v proizvodnji, nabavi in skladišču vnesene v aplikacijo in da obstajajo napolnjeni šifranti materialov in dobaviteljev FUNKCIONALNOSTI V NABAVNEM MODULU (ORACLE PURCHASING) V modulu nabave se za namen centralizacije nabave in večje transparentnosti internega naročanja lahko uporablja dokument, imenovan»interni zahtevek«. Dokument je namenjen vsem tistim zaposlenim, ki nabavnem oddelku pošiljajo zahteve po nabavi. V interni zahtevek se navedejo podatki o zahtevanem materialu, zahtevani količini in zahtevanem roku dobave. Uporabnik lahko poljubno vnese tudi podatek o ceni in dobavitelju, če ga pozna. Prav tako se lahko vnese tudi ime nabavnega referenta, ki bo zadolžen za procesiranje internega naročila. Slika 11: Vnos internega naročila v modulu nabave Vsa interna naročila in njihove podrobnosti so tako zabeležena v enotni tabeli podatkov, nad katero imajo lahko pregled pripravljavci internih naročil, nabavni referenti, skladiščniki in člani uprave. V za to namenjenem pregledu uporabniki vidijo ali je interni zahtevek že bil spremenjen v nabavno naročilo in če je zahtevana količina že bila dobavljena v skladišče. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 30 od 57

36 Nabavni referenti lahko uporabljajo funkcijo imenovano»samodejno pripravi«, da enostavno pretvorijo interna naročila v različne nabavne dokumente, kot sta povpraševanje in nabavno naročilo. Uporabnik najprej omeji spisek neprocesiranih internih naročil z določanjem različnih kriterijev, kot so ime pripravljavca, ime nabavnega referenta, šifra materiala, skupina materialov, dobavitelj ali razlika med zahtevanim datumom dobave in današnjega dne. Glede na kriterije se odpre seznam internih naročil, ki še niso bila pretvorjena v enega izmed nabavnih naročil. Uporabnik odkljuka postavke, ki jih želi pretvoriti in naknadno določi še dobavitelja. Za lažje in hitrejše delo lahko uporabnik sam prilagodi omenjen pregled, tako da zamenja vrstni red stolpcev, jih preimenuje, dodaja ali odstrani ter razvršča podatke po katerem koli stolpcu. Pregled odprtih internih naročil si lahko prav tako izvozi v Excel, kjer seznam po potrebi nadaljnjo obdeluje. Slika 12: Izbira postavk internih naročila za združevanje v nabavno naročilo Nabavni referent lahko v tem oknu tudi zavrne interno naročilo, ga popravi ali dodeli drugega nabavnega referenta, da bo odgovoren za to interno naročilo. V primeru, da se material še nikoli ni nabavljal, se lahko v rešitvi pripravi dokument, imenovan»zahteva za ponudbo«, ki služi temu, da se v rešitev evidentirajo podatki o povpraševanju. Dokument se lahko pripravi samodejno, tako da se pretvori iz internega naročila, lahko pa se seveda vnese tudi ročno. V ta dokument se vnesejo podatki o materialu, datum zapadlosti povpraševanja, pričakovani ceni in ena ali več količin. To pomeni, da se lahko povprašuje po več različnih količinah za isti material z namenom, da bo dobavitelj ponudil količinski popust pri večjih količinah. Vnesejo se lahko tudi pričakovani komercialni pogoji, kot so plačilni pogoji, transportni pogoji, incoterm klavzule, itd. Na dokument povpraševanja se pripnejo eden ali več dobaviteljev. V primeru, da se je pripelo več dobaviteljev, se pri tiskanju izpisa za ta dokument natisne po en izpis za vsakega dobavitelja posebej. Dobavitelje se lahko doda tudi iz predpripravljenih seznamov dobaviteljev. Dokument povpraševanja ne služi samo tiskanju izpisa, ampak je tudi osnova za vnos dobaviteljeve ponudbe, ki je odgovor na poslano povpraševanje. Nabavnik enostavno poišče povpraševanje in ga pretvori v ponudbo. Potrebno je popraviti cene in količine, ki jih dobavitelj ponuja in po potrebi spremeniti tudi komercialne pogoje. Tako ima nabava v rešitvi shranjene vse ponudbe dobaviteljev in jim po želji Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 31 od 57

37 tudi spreminja statuse, tako da omeji ponudbe, ki so veljave oz. izbrane za uporabo v nadaljnjem procesu nabave. Ponudbe se lahko analizira tudi z uporabo funkcionalnosti»analiza ponudb«, kjer uporabnik vzporedno pregleduje vse ponudbe za posamezen material in v primeru primernih nastavitev, tudi določeno ponudbo odobri. Nabavno naročilo se lahko vnese ročno ali pa se samodejno ustvari iz internega naročila. V tem primeru se na naročilo dodajo podatki, s katerimi razpolaga nabava. To so cena, dobavni roki, komercialni pogoji, itd. Nabava lahko na nabavnem naročilu tudi določi različne datume pričakovanih pošiljk, na podlagi česar lahko skladiščnik lažje pripravi prostor v skladišču za posamezne dneve. Nabavni referent lahko na naročilu uporabi funkcionalnost»katalog«, s katero lahko uporabnik pregleda vse obstoječe ponudbe za določenega dobavitelja ali material. Prav tako se v obrazcu nahaja tudi spisek predhodnih nakupov glede na izbrane kriterije. Tako ponudbo, kot podatek o predhodnem nakupu lahko uporabnik enostavno prikliče na nabavno naročilo. S tem so podatki o materialu, količini in ceni že vneseni. V primeru, da se na eno nabavno naročilo vnaša veliko postavk, si lahko uporabnik pomaga z orodjem»preference«. Uporabnik lahko določi privzete vrednosti za posamezna polja v naročilnici, ki se pri večini postavk ponavlja. Ko uporabnik potem vnaša postavke v naročilo, se privzete vrednosti samodejno vnesejo v polja. Nastavitve v orodju preference veljajo, dokler je uporabnik prijavljen v sistem. Nabavna naročila se lahko tudi podvaja v nova nabavna naročila. Tako se čas za pripravo naročila, ki je podobno naročilu v preteklosti, precej skrajšan. Pripravljenih nabavnih naročil ni potrebno tiskati vsakega posebej, ampak se jih lahko z določanjem različnih parametrov pri postopku tiskanja natisne več naenkrat. Tako lahko na primer uporabnik v enem koraku natisne vsa nabavna naročila, ki jih je pripravil v tekočem dnevu, kjer je nabavni referent on sam. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 32 od 57

38 Slika 13: Vnos nabavnega naročila Prav tako kot interne zahtevke se tudi nabavna naročila lahko pregleduje s funkcijo»povzetek naročilnice«. Pri tem ima uporabnik na razpolago mnogo različnih parametrov, s katerimi lahko omeji spisek nabavnih naročil. Kot parameter lahko uporabi dobavitelja, nabavnega referenta, material, skupino materialov, različna obdobja, status naročila, sorodni dokumenti, itd. S tem lahko na primer pregleduje vsa tekoča nabavna naročila na podlagi katerih še ni bilo vnesenega prevzema. Slika 14 prikazuje primer pregleda naročil, kjer uporabnik lahko pregleduje naročeno količino, prevzeto količino in obračunano količino, ki pove, za kolikšno količino je bil vnesen prejeti račun dobavitelja. Slika 14: Pregled pošiljk nabavnega naročila Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 33 od 57

39 Prevzem se v rešitvi pripravi tako, da skladiščnik najprej z raznimi parametri omeji seznam odprtih naročil. Zopet se lahko uporabijo parametri, kot so dobavitelj, številka naročila, material, rok dobave, itd. Uporabnik enostavno odkljuka materiale, ki jih prevzema in po potrebi popravi količino. V primeru, da se materiali vodijo tudi po šarži, se pri prevzemu vnese tudi številka šarže, ki jo skladiščnik najde na dokumentih, prispelih z materialom. Če na materialu že ni privzete vrednosti, v katero skladišče se prevzame, mora to skladiščnik še navesti pri prevzemanju. Ko je prevzem shranjen, se status nabavnega naročila takoj spremeni v»zaprto za prejem«, kar pomeni, da se je naročilo zaprlo za nadaljnje prevzemanje. V primeru, da je bila prevzeta le delna količina, razlika ostane odprta, dokler se ne prevzame še preostalo ali pa nabavni referent ročno spremeni status naročilnice. Nastavi se lahko tudi odstotek odstopanja prevzete količine od nabavne, pri kateri se naročilnica avtomatsko zapre. Slika 15: Prevzem naročenih pošiljk FUNKCIONALNOSTI V MODULU ZA PROCESNO PROIZVODNJO (ORACLE PROCESS MANUFACTURING) Modul za procesno proizvodnjo ima zelo močno funkcionalnost za izračunavanje materialni potreb. Funkcionalnost se imenuje»mrp«(marterial requirements planning). Izračun materialnih potreb na podlagi različnih podatkov in transakcij v modulih proizvodnje, nabave in prodaje prikaže razne predloge za različne akcije. Tako na primer izračun materialnih potreb predlaga, kolikšno količino določenega Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 34 od 57

40 materiala je potrebno do določenega dne nabaviti, kolikšno količino odprtega nabavnega naročila je potrebno preklicati in kolikšno količino je potrebno iz skladišča materiala preskladiščiti v priročno skladišče v proizvodnji. Pridobljene rezultate lahko uporabniki na različne načine pregledujejo v rešitvi ali v po meri pripravljenem pregledu v rešitvi Oracle Discoverer 4. Da izračun materialnih potreb deluje pravilno, je potrebno zagotoviti točnost matičnih podatkov in nastavitev planiranja. V rešitvi morajo biti vnesene recepture, ki določajo, kolikšno količino posameznih materialov je potrebno uporabiti pri izdelavi določenega končnega izdelka ali polizdelka. Glede na razpisano količino na enem ali več delovnih nalogih, se pridobijo podatki o skupnih potrebah. Nato se predvidena količina na zalogi na dan planirane porabe materiala odšteje od skupne potrebe, kar je groba osnova za predlog nabavi. Izračun še preveri, če so v nabavnem modulu že vnesena odprta nabavna naročila, saj mora potem odprto količino odšteti od skupnih potreb. V primeru, da je rok dobave na naročilnici kasnejši od datuma planiranega začetka porabe materialov, izračun predlaga preklic nabavnega naročila in pripravo novega s krajšim dobavnim rokom. Da izračun pravzaprav predlaga nabavo, morajo biti v tako imenovanih pravilih skladiščenja določena pravila o pridobitvi za vsak material posebej. Tu se določi ali se material za posamezno skladišče pridobi z nabavo pri dobavitelju ali se proizvede ali pa se pridobi na podlagi preskladiščenja. Seveda je možno določiti kombinacijo vseh treh opcij. Poleg pravil skladiščenja morajo biti nastavljena tudi pravila o skladiščnih prenosih. To pomeni, da je potrebno za vsak material določiti, iz katerega skladišča in v katero skladišče se lahko prenaša. Pri pravilih skladiščenja se lahko nastavijo za posamezen material tudi minimalne zaloge ter standardne količine nabave, tako da izračun potrebe po nabavi vedno zaokroži na tolikšno količino. S tem rezultatov izračuna ni potrebno vedno prilagajati količinam, po katerih dobavitelj prodaja material. 4 Oracle Discoverer je program, ki omogoča pripravo različnih poročil in uporabnikom omogoča vrtanje v globino podatkov in enostavno prirejanje poročila svojim potrebam, brez pomoči oddelka za informatiko. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 35 od 57

41 Slika 16: Vnos skladiščnih pravil Ko so vsa pravila določena in na določen dan ni dovolj predvidene zaloge, potem izračun predlaga nabavo. Uporabnik lahko iz tega predloga hitro ustvari interno naročilo nabavi tako, da predlagano akcijo nabave pri dobavitelju odobri in določi nabavnega referenta. Odprto interno naročilo je tako takoj na razpolago v modulu nabave, da se ga procesira naprej v različne nabavne dokumente. Dogodke, na podlagi katerih je izračun MRP predlagal različne akcije, si lahko uporabnik pregled v aplikaciji kot seznam ali časovno razmejeno po različnih dnevih. Izračun MRP se lahko požene ročno ali pa se ga nastavi, da se izvaja samodejno na določeno časovno periodo FUNKCIONALNOSTI V MODULU OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV (ORACLE PAYABLES) Modul za obveznosti je namenjen vnosu prejetih računov in plačil dobaviteljem. Sam račun se lahko vnese na več načinov. Prvi način je ročni in se uporablja, kadar se vnaša prejeti račun za storitev ali za izdelek, za katerega se ne vodi zaloga in zaradi tega tudi ni bil pripravljen prevzem na skladišče. Za lažji in hitrejši vnos se pri izbiri dobavitelja v glavi računa nekateri podatki že samodejno izpolnijo iz šifranta dobaviteljev in bank. Tu so mišljeni predvsem podatki kot so naslov dobavitelja, denarna valuta, plačilni pogoji, bančni račun itd. Tudi postavke se vnašajo ročno, tako da uporabnik vnese najprej osnovno postavko in nato glede na izbrano davčno kodo s klikom na gumb samodejno izračuna vrednost davka za posamezno postavko. Drugi način vnosa računa se uporablja takrat, ko se prejeti račun usklajuje s prevzemom na skladišče. Glavo računa se vnese še vedno ročno, medtem ko se Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 36 od 57

42 postavke s funkcionalnostjo usklajevanja s prevzemom ali nabavno naročilnico samodejno izpolnijo glede na podatke iz prevzema oz. naročilnice. V primeru, da se cene iz fakture in prevzema razlikujejo, se le te popravijo in jih sistem poknjiži na konto odmikov od nabavnih cen. Pri samem usklajevanju računa in prevzema ima uporabnik v enem samem oknu pregled nad količino in ceno na nabavnem naročilu, prevzeto količino in morebitno vrnjeno količino. Prav tako se lahko preveri, če plačilni pogoji na nabavnem naročilu odstopajo od plačilnih pogojev na prejetem računu. Slika 17: Usklajevanje prejetega računa s prevzemom Bolj redek način je uvoz računa iz neke druge rešitve v podjetju ali druge organizacije. Ta funkcionalnost pride v poštev samo, če obstaja dogovor z rednim dobaviteljem, da pošilja račun v elektronski obliki. Račun v taki obliki se lahko na razne načine uvozi v vmesniško podatkovno tabelo v podatkovni bazi celovite rešitve Oracle EBS in se nato z ročno ali časovno nastavljeno zahtevo uvozi v rešitev. Ko je račun vnesen v sistem, ga uporabnik potrdi sam ali pa ga po prednastavljeni odobritveni hierarhiji pošlje v odobritev nadrejeni osebi. Potrjen račun se lahko na to ročno ali z zahtevo, ki se zaganja v prednastavljenih časovnih intervalih pošlje v obliki temeljnice v glavno knjigo. Na podlagi potrjenega neplačanega računa se nato v rešitev vnese nalog za plačilo in plačilo računa. Nalog za plačilo se lahko tudi izvozi v obliki datoteke, ki se jo nato lahko uvozi v različne bančne programe, kjer se izvede samo plačilo. Prav tako se lahko tudi iz bančne aplikacije izvozi izpisek bančnih transakcij, ki se nato uvozijo v aplikacijo, tako da plačil ni potrebno ročno vnašati v rešitev. Aleš Kravos: Uporaba celovite rešitve Oracle EBS v nabavnem procesu s prototipno rešitvijo Stran 37 od 57

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

Prototipni razvoj (Prototyping)

Prototipni razvoj (Prototyping) Prototipni razvoj (Prototyping) Osnovna ideja: uporabnik laže oceni, ali delujoča aplikacija ustreza njegovim zahteva, kot v naprej opredeli zahteve Prototipni pristop se je uveljavil v začetku 80- tih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju

More information

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Klavdija Košmrlj Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

ANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O.

ANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O. Ljubljana, julij 2003 ČOTIĆ TOMISLAV UVOD 1 1. Uravnavanje zalog 2 1.1. Opredelitev problema uravnavanja

More information

D I P L O M S K O D E L O

D I P L O M S K O D E L O UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANŽE PLEMELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE PROIZVODNJE S PRIMEROM LIPBLED d.d. Ljubljana, oktober

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor

More information

RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH PODATKOV

RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH PODATKOV UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer informatika v organizaciji in managmentu RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH

More information

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova

More information

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić

More information

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ IN UVAJANJE STRATEŠKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KORPORACIJE LJUBLJANA, 16.8.2007 BOŠTJAN TUŠAR IZJAVA Študent Boštjan Tušar izjavljam, da

More information

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:

More information

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

EKONOMSKA UPRAVIČENOST OPTIMIZACIJE FAZE NABAVNE LOGISTIKE V OSKRBOVALNI VERIGI PODJETJA CITROËN SLOVENIJA

EKONOMSKA UPRAVIČENOST OPTIMIZACIJE FAZE NABAVNE LOGISTIKE V OSKRBOVALNI VERIGI PODJETJA CITROËN SLOVENIJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO EKONOMSKA UPRAVIČENOST OPTIMIZACIJE FAZE NABAVNE LOGISTIKE V OSKRBOVALNI VERIGI PODJETJA CITROËN SLOVENIJA LJUBLJANA, FEBRUAR 2005 MATJAŽ AVSEC

More information

IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O.

IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. DIPLOMSKO DELO Egon Lozej Mentor: pred.stojan Grgič univ. dipl. inž.

More information

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.

More information

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE Ljubljana, januar 2012 TOMAŽ KERČMAR

More information

Optimizacija procesa izdelave nalepk

Optimizacija procesa izdelave nalepk UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Silvester Murgelj Optimizacija procesa izdelave nalepk DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta:  espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica« Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

-

- e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega

More information

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Račeta DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Marjan Krisper

More information

ANALIZA ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNEGA PROCESA Z METODO PRETOKA

ANALIZA ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNEGA PROCESA Z METODO PRETOKA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Specialistično delo ANALIZA ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNEGA PROCESA Z METODO PRETOKA Maj, 2011 Andrej VAUPOTIČ Specialistično delo ANALIZA ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNEGA

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM Računalništvo in informatika - smer Informatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v podjetju Auremiana d.o.o. -- Sežana Čas opravljanja od 1. 3. 2009 do 30.4.2009 Mentor

More information

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska

More information

Vodnik za uporabo matrike Učinek+

Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september

More information

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sebastjan Štucl Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem

More information

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.

More information

Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes

Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes V podjetjih se dnevno soočajo s projekti in projektnim menedžmentom. Imajo tisoč in eno nalogo, ki jih je potrebno opraviti do določenega roka,

More information

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic

More information

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ

More information

Projektna pisarna v akademskem okolju

Projektna pisarna v akademskem okolju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Žnidaršič ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS DIPLOMSKO DELO visokošolskega strokovnega študija Ljubljana,

More information

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85 VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju

More information

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Kuzem NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU MENTOR: vis.

More information

Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu

Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Simon Gotlib Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

More information

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,

More information

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

More information

Poročilo o reviziji učinkovitosti upravljanja Evropske centralne banke za proračunsko leto z odgovori Evropske centralne banke

Poročilo o reviziji učinkovitosti upravljanja Evropske centralne banke za proračunsko leto z odgovori Evropske centralne banke ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS

More information

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA Ljubljana, september 2006 PRIMOŽ ŠKRBEC 1 IZJAVA Študent Primož Škrbec izjavljam, da

More information

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, d.o.o. NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA

More information

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,

More information

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:

More information

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU Ljubljana, julij 2011 ANDREJA BREZOVNIK IZJAVA Študentka Andreja Brezovnik

More information

Magistrsko delo Povezovanje CMMI in COBIT metode v metodo izdelave ali naročanja programske opreme

Magistrsko delo Povezovanje CMMI in COBIT metode v metodo izdelave ali naročanja programske opreme REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo Povezovanje CMMI in COBIT metode v metodo izdelave ali naročanja programske opreme Junij 2007 Drago Perc REPUBLIKA SLOVENIJA

More information

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000)

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacijska informatika RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU 17799 (27000) Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Kandidatka: Janja Žlebnik So-mentorica:

More information

VPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS

VPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS Številka: 303-4/2017-14, Verzija 2 Ljubljana, 31. 03. 2017 Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100 % (oz. več kot 75 %) javni lasti z mehanizmom

More information

PRIROČNIK ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE RIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE

PRIROČNIK ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE RIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE RIROČNIK PRIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE PRIROČNIK ZA PRIPRAVO PROJEKTNE NALOGE ZA IMPLEMENTACIJO BIM-PRISTOPA ZA GRADNJE Pripravili: Ksenija Marc dr. Samo

More information

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA Ljubljana, marec 2016 MARKO PUST IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Marko Pust,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRVE JAVNE PONUDBE DELNIC: ZNAČILNOSTI GIBANJA DONOSNOSTI NA KRATEK IN DOLGI

More information

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Alidžanović UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

PROJEKTNA MREŽA SLOVENIJE

PROJEKTNA MREŽA SLOVENIJE PROJEKTNA MREŽA SLOVENIJE Revija za projektni management Letnik I, številka 2, Oktober 2015 Projektna mreža Slovenije Revija Slovenskega združenja za projektni management The professional review of the

More information

Tehnološka platforma za fotovoltaiko

Tehnološka platforma za fotovoltaiko Tehnološka platforma za fotovoltaiko STRATEŠKI RAZVOJNI PROGRAM Pripravili: Partnerji slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko KAZALO 1 Predstavitev Fotovoltaike... 3 1.1 Sončne celice... 3 1.1.1

More information

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Katedra za psihologijo dela in organizacije DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Študijsko

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.«Analysis

More information

UVAJANJE VITKE PROIZVODNJE NA PODROJU TRDNIH FARMACEVTSKIH OBLIK

UVAJANJE VITKE PROIZVODNJE NA PODROJU TRDNIH FARMACEVTSKIH OBLIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO ŠPELA MOLNAR UVAJANJE VITKE PROIZVODNJE NA PODROJU TRDNIH FARMACEVTSKIH OBLIK INTRODUCTION OF LEAN MANUFACTURING INTO THE PHARMACEUTICAL PRODUCTION OF SOLID

More information

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

More information

Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za

Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno

More information

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:

More information

5 namigov za izbiro pravega prenosnega tiskalnika. Kako dosežemo največji izkoristek in hiter povratek investicije v prenosno informatiko

5 namigov za izbiro pravega prenosnega tiskalnika. Kako dosežemo največji izkoristek in hiter povratek investicije v prenosno informatiko 5 namigov za izbiro pravega prenosnega tiskalnika Kako dosežemo največji izkoristek in hiter povratek investicije v prenosno informatiko Stran 2 UVOD Prenosni tiskalniki, podprti z ustreznimi vnosnimi

More information

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

RAZPISNA DOKUMENTACIJA Pošta Slovenije d.o.o. Področje investicij in nabave Slomškov trg 10 2500 Pošta Slovenije, uprava telefon: 02 449 23 10 telefaks: 02 449 23 79 e-pošta: info@posta.si www.posta.si RAZPISNA DOKUMENTACIJA

More information

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete

More information

Obvladovanje sprememb v izvedbi projekta

Obvladovanje sprememb v izvedbi projekta UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA Aljaž Stare Obvladovanje sprememb v izvedbi projekta Doktorska disertacija Ljubljana, 2010 Izjava o avtorstvu in objavi elektronske verzije doktorske disertacije

More information

RAZISKAVA UPORABE KONCEPTA KAIZEN V SLOVENIJI

RAZISKAVA UPORABE KONCEPTA KAIZEN V SLOVENIJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov RAZISKAVA UPORABE KONCEPTA KAIZEN V SLOVENIJI Mentor: izred. prof. dr. Miro Jeraj Kandidat: Jure

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV Ljubljana, september 2010 JURE KIMOVEC I IZJAVA Študent JURE KIMOVEC

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNE VSEBINE.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNE VSEBINE. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNE VSEBINE Bojan Korečič Mentor: doc. dr. Andrej Filipčič Nova Gorica, 2008 Zahvala

More information

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT na kratko Programa evropskega teritorialnega sodelovanja, financiran iz ESRR 28 držav članic EU + 2 partnerski državi (Švica

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

UPORABA ODPRTOKODNIH REŠITEV V SPLETNIH TRGOVINAH MALIH PODJETIJ

UPORABA ODPRTOKODNIH REŠITEV V SPLETNIH TRGOVINAH MALIH PODJETIJ REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA ODPRTOKODNIH REŠITEV V SPLETNIH TRGOVINAH MALIH PODJETIJ Junij, 2009 Uroš Škrubej REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA

More information

SAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV

SAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV TOMAŽINČIČ ZAKLJUČNA NALOGA 2015 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZAKLJUČNA NALOGA SAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV

More information

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D.

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Mentor: viš. pred. mag. Franc Belčič Kandidatka: Anja Buh Kranj, september 2011 ZAHVALA

More information

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PRENOVA PROIZVODNEGA PROCESA V PODJETJU ESAL DIPLOMSKO DELO. Ana Stanič

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PRENOVA PROIZVODNEGA PROCESA V PODJETJU ESAL DIPLOMSKO DELO. Ana Stanič UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA PRENOVA PROIZVODNEGA PROCESA V PODJETJU ESAL DIPLOMSKO DELO Ana Stanič Mentor: doc.dr. Massimo Manzin Nova Gorica, 2011 II ZAHVALA Zahvaljujem se svojemu

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO MAGISTRSKO DELO KOMUNIKACIJSKI PROTOKOLI V ELEKTRONSKEM ŠTEVCU ELEKTRIČNE ENERGIJE Tomaž ŠČUKA, univ.dipl. inž. el. Mentor dr. Janko Drnovšek, univ. dipl.

More information

Razvoj nepremičninskega projekta za trg

Razvoj nepremičninskega projekta za trg Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Komunalna

More information

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Projekt se izvaja s pomočjo sredstev Evropske komisije Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Mag. Andreja Poje, Metka Roksandić Ljubljana, november 2013 Izdajatelj: Zveza svobodnih sindikatov

More information

Diagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino

Diagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Blaž Marolt Diagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN

More information

TRANSFORMACIJA NOTRANJE LOGISTIKE PRI PREHODU IZ KLASIČNE V VITKO PROIZVODNJO PODJETJA GEBERIT proizvodnja d.o.o.

TRANSFORMACIJA NOTRANJE LOGISTIKE PRI PREHODU IZ KLASIČNE V VITKO PROIZVODNJO PODJETJA GEBERIT proizvodnja d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Bogdan NAMESTNIK TRANSFORMACIJA NOTRANJE LOGISTIKE PRI PREHODU IZ KLASIČNE V VITKO PROIZVODNJO PODJETJA GEBERIT proizvodnja d.o.o. univerzitetnega študijskega

More information

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Konstrukcijska

More information

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,

More information

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI

IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Mentor: red. prof. dr. Vladislav

More information

Simulacija in optimizacija proizvodnje na avtomatizirani liniji v živilskem podjetju

Simulacija in optimizacija proizvodnje na avtomatizirani liniji v živilskem podjetju Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matjaž Lukežič Simulacija in optimizacija proizvodnje na avtomatizirani liniji v živilskem podjetju Magistrsko delo Mentor: prof. dr. Gašper Mušič Ljubljana,

More information

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA SIMONA JURŠIČ IZJAVA Študentka Simona Juršič

More information