RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH PODATKOV

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer informatika v organizaciji in managmentu RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH PODATKOV Mentor: red. prof. dr. Miro Gradišar Kandidat: Igor Perko Kranj, januar 2007

2 POVZETEK V proizvodnji nastajajo velike količine podatkov, povezanih z realizacijo operacij in zastojev. Na tem področju običajno ERP 1 sistemi ponujajo le ročen vnos podatkov, kar pa je časovno potratno, ni ažurno, nepregledno, vprašljiva pa je tudi kvaliteta vnosov. V diplomski nalogi je prikazana možna rešitev problema, z dodatno aplikacijo za zajem podatkov s pomočjo čitalcev črtne kode v realnem času in na mestu, kjer podatki nastajajo. Za čim boljšo preglednost je dodana tudi možnost enostavnega potrjevanja vnosov v obliki grafa. Namenjen je mojstrom v proizvodnji, planerjem in tudi vodstvu podjetja. Aplikacija je integrirana tako v smislu koriščenja podatkov iz ERP sistema, kot tudi prenosa zajetih podatkov nazaj v ERP sistem. Vodilo pri snovanju aplikacije je bila enostavnost uporabe in poceni rešitev. KLJUČNE BESEDE Podatki v proizvodnji Grafični prikaz podatkov Integracija Črtna koda Visual Basic 6.0 ABSTRACT There are large amounts of data connected with the realization of operations and obstructions in production. ERP systems usually offer only hand input of data in this area which is time consuming, there is a question of quality of input. In this thesis work we present a possible solution of the problem with additional application for entering the production data with the help of bar code reader in real time and in the place where data appear. There is also a possibility of a simple confirmation of the input in the form of graph. It is meant for masters in production, planners and the management of a company. The application is integrated for usage of data from ESP system and for the transfer of entering production data back to ESP system. What led the application development was the simplicity of usage and a costeffective solution. KEYWORDS Production data Production data graph Integration Bar code Visual Basic ERP - Enterprise resource planning

3 Uvod Predstavitev problema Predpostavke in omejitve Metode dela Teoretične osnove Informacijski podpora v proizvodnem podjetju Proizvodni procesi glede na vrsto proizvodnje Tehnike zajema podatkov Razvoj programske rešitve - metoda prototipa Obstoječe stanje podpore proizvodnji Posnetek stanja obstoječe podpore proizvodnji Osnovni podatki MPS planiranje MRP planiranje SFC planiranje HRA planiranje Kritična analiza Zajemanje podatkov Kontrola in potrjevanje vnosov Posledice za terminiranje in planiranje Prenova / preoblikovanje Predvideno stanje po uvedbi Groba zasnova osnovnih funkcij zajema podatkov Vzdrževanje šifrantov in osnovnih podatkov v Baan IV Postopek kreiranja in priprave proizvodnega naloga Razpis dokumentacije in lansiranje v proizvodnjo Priprava dodatnih parametrov za potrebe zajema podatkov Zajem podatkov Grafični prikaz in potrjevanje Integracija z ERP Hierarhični pregled procesov Opredelitev entitetnega tipa podatkov Entitetni tipi v aplikaciji Baan Novi entitetni tipi Pregled povezav med entitetnimi tipi podatkov Podatkovna struktura Opis postopkov Postopek kreiranja in priprave proizvodnega naloga Terminiranje proizvodnje Razpis dokumentacije in lansiranje v proizvodnjo Šifre zaposlenih Odmor po strojih Parametri na nivoju uporabnika Zajem podatkov...53

4 4.7.8 Grafični prikaz in potrjevanje Integracija z ERP Analize zajetih podatkov Zaključki Ocena učinkov Pogoj za uvedbo Možnost nadaljnjega razvoja Moja vloga v projektu Literatura in viri: Kazalo slik Kazalo tabel Kratice in akronomi... 71

5 Uvod Pogosta situacija v naših podjetjih je, da za podporo poslovanju podjetja uporabljamo nek ERP sistem. Proizvodni proces se začne v planu, kjer glede na potrebe sistem predlaga proizvodne naloge, ki jih potrdimo in prenesemo v proizvodnjo. 1.1 Predstavitev problema V proizvodni nastajajo velike količine podatkov, ki so povezani z realizacijo operacij in nastajanjem zastojev. Na tem področju ERP-ji ponujajo nekaj rešitev, ena od njih je povratno ažuriranje, ki nam poenostavi vnos podatkov. V tem primeru vnašamo le zaključene in zavrnjene količine za operacije, sistem pa operacijo obremeni glede na količine in normative. V tem primeru nimamo pokalkulacije naloga, saj je ta enaka kalkulaciji. Tak način zajemanja podatkov nam ne nudi natančnega terminskega vpogleda v dogodke v proizvodnji. Za izboljšanje planiranja in spremljanja proizvodnje pa potrebujemo točnejše in podrobnejše podatke. Za korak naprej moramo poročanje v proizvodnji razširiti na vnos dejanske porabe časa po virih, kot so stroj, delovno mesto in zaposleni. Na tem področju običajno ERP sistemi ponujajo le ročni vnos podatkov, ker pa je podatkov veliko, je to časovno potratno. Podatki se ročno beležijo na dokumente, vnašajo pa naknadno, in sicer jih vnaša neka tretja oseba v podjetju. To povzroča dodatno težavo glede kvalitete vnosa, saj se podrobnosti o dogodku pozabijo, s tem pa je močno okrnjena kontrola vnosa. Vnos je običajno izveden v toku dneva, včasih je zamik še večji. Podatki s tem izgubijo na ažurnosti. Ker so vsi ti podatki neobhodni za kvalitetno planiranje in optimiranje proizvodnje, to povzroča nemalo težav planerjem. ERP sicer omogoča povsem ažurni vnos, saj lahko prijavimo začetek dela, po opravljeni operaciji pa zaključek skupaj s količinami, vendar pa na tak način obseg vnosa podvojimo. Poleg tega so seje za vnos relativno komplicirane in neprimerne, da bi delavci sami sproti vnašali dogodke. 1.2 Predpostavke in omejitve Diplomska naloga ni omejena na konkretno podjetje. Problem se nanaša na proizvodna podjetja različnih tipov proizvodnje. Od tipa proizvodnje je odvisno, kako pereč je ta problem, saj je v posamični proizvodnji potrebno zajeti precej več podatkov kot na primer v serijski. Podrobneje bo obravnavana integracija zajema podatkov z ERP sistemom Baan IV. Trenutno obstajata na tržišču že dve novejši različici Baan-a, to sta, SSA ERP 5 in Infor ERP ln. Vendar pa je različica Baan IV najbolj razširjena v slovenskem prostoru. Na Baan IV je vezan le vmesnik in določene podatkovne strukture, medtem ko problem in ideja rešitve ni omejena na to različico niti ne samo na ta ERP sistem. Cilj je poenostaviti in pospešiti zajem podatkov o realizaciji operacij in nastalih zastojih do te mere, da vsak delavec lahko sam v realnem času, s pomočjo Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 5 od 71

6 dokumentacije opremljene s črtno kodo prijavi začetek in konec dogodka. Mojstru, planerju in vodstvu proizvodnje pa moramo omogočiti enostaven pregled stanja za lažje potrjevanje, spremljanje in odločanje. S tem bodo dani predpogoji za optimalnejše planiranje in terminiranje v proizvodnji. Aplikacija je seveda le podaljšana roka ERP sistema, zato je potrebno zagotoviti integracijo v obe strani. Iz Baan-a v aplikacijo bo zagotovljena že s tem, da ima aplikacija dostop do Baan-ovih tabel, nazaj v Baan pa s prenosom, oziroma simulacijo ročnega vnosa originalne seje»obračuna ur«v Baan-u. 1.3 Metode dela Za razvoj aplikacij zajema prikaza in integracije bomo uporabili prototipno metodo. Aplikacije zajema ur in grafičnega prikaza bodo izdelane v programskem jeziku Microsoft Visual basic 6.0 za okolje Windows xp. Integracija zajema aplikacij z ERP sistemom Baan IV bo izdelana z Baan-orodji, vse aplikacije bodo uporabljale bazo podatkov Oracle. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 6 od 71

7 2 Teoretične osnove Če želimo celovito spoznati in rešiti problem zajema podatkov, se moramo s problemom seznaniti dovolj široko. Rešitev se mora zliti s sistemi, ki že delujejo v podjetju, zato je potrebno njihovo dobro poznavanje. Pri tem pa moramo upoštevati organizacijske vidike, kot tudi procese v podjetju. Težimo k čim bolj univerzalni rešitvi, vseeno pa moramo upoštevati nekatere posebnosti, odvisne od vrste proizvodnje in jih, če le mogoče, v obliki parametra vgraditi v rešitev. Za samo izvedbo potrebujemo razvojna orodja, upoštevati pa moramo tudi sistemsko kot tudi fizično okolje, v katerega bo rešitev vgrajena. Glede na naravo problema pa moramo izbrati tudi ustrezno metodo uvajanja, ki nam bo dala čim boljše rezultate. 2.1 Informacijski podpora v proizvodnem podjetju V proizvodnih podjetjih delimo informacijske sisteme na nivoje: planiranja, izvajanja, nadzora in krmiljenja, kar je razvidno iz spodnje piramide: ERP MES SCADA Krmilniki Slika 1: Sistemi v proizvodnji Krmilniki Krmiljenje pomeni kontrolo in nadzor vseh mehanskih in električnih sklopov, ki predstavljajo proizvodno linijo. Krmiljenje izvajajo krmilne enote PLC-ji. Krmilniki so že v svoji zgradbi namenjeni za ta tip nalog. Izhodi krmilnikov so prirejeni za priključitev električnih sklopov in naprav, katere bodo krmilniki kontrolirali. Način programiranja, ki ga uporabljajo krmilniki, je prirejen industrijskemu okolju. S svojo zgradbo so krmilniki primerni za delo v težkih industrijskih razmerah. V teh razmerah morajo omogočiti 100,% zanesljivost delovanja, saj so krmilniki najnižji člen odločanja v celotni verigi in brez zanesljivosti tega člena je ves ostali sistem nezanesljiv. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 7 od 71

8 SCADA 1 Naloga sistemov SCADA je nadzor, spremljanje in vodenje proizvodnih procesov, hkrati pa se podreja sistemom MES 2. Sistemi SCADA nadzorujejo delovanje krmilnih enot in preko tega nadzora vplivajo na proizvodni proces. Sistemi SCADA omogočajo veliko odprtost sistema, saj se lahko podatki zajemajo iz različnih virov, ustrezno obdelajo in nato koristijo kot navodila za izvedbo proizvodnega procesa. Sodobni sistemi SCADA imajo možnost povezave z raznovrstno programsko opremo in s tem prenose najrazličnejših podatkov, ki so potrebni za delovanje. MES Sistemi MES nastopajo kot izvor podatkov sistemom na višjih nivojih. Običajno gre za več podsistemov, ki pokrivajo vsak po nekaj funkcij. Kot navaja McClellan (1997) so aktivnosti, ki so vsebovane v primeru popolne implementacije MES: razporejanje in status virov, fino planiranje operacij, razpošiljanje izdelkov nadzor dokumentacije, zajem in zbiranje podatkov, upravljanje delovne sile, upravljanje kakovosti, upravljanje procesov, upravljanje vzdrževanja, sledenje proizvodov, analiza učinkovitosti. Poseben segment je integracija z višjimi nivoji, saj od tam MES črpa tako osnovne podatke v obliki šifrantov, kakor tudi vhodne podatke v obliki proizvodnih nalogov. Nazaj pa vrača podatke o stanjih in dogodkih v proizvodnji. Ker je na primer terminiranje v MES bolj podrobno kot planiranje v ERP sistemu, je potrebno nekatere parametre in podatke dodajati tudi neposredno v MES. ERP Sistem ERP se je razvijal postopoma začenši s sistemom MRP 3 leta 1960, ki je povezal dele poslovnih procesov do takrat. Integrirala se je proizvodnja in nabava. Razvoj je šel dalje z dodajanjem planiranja proizvodnih virov in financ, tako smo v letu 1970 dobili MRP II. Z dodajanjem dodatnih funkcij in s tem z obvladovanjem vseh notranjih virov dobimo v letu 1980 sistem ERP. Razvoj se še vedno nadaljuje s povezovanjem zunanjih virov, kupci in dobavitelji. S tem prehajamo v sisteme SCM oskrbovalne verige, ki niso nič drugega kot povezani ERP sistemi. Kratko lahko zapišemo, da je ERP integrirani informacijski sistem za podporo vsem področjem 1 SCADA - Supervisory control and data acquisition 2 MES - Manufacturing execution system 3 MRP - Material requirement planning Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 8 od 71

9 poslovanja. Upravlja transakcije, hrani podatke, zagotavlja sprotne informacije ter pospešuje planiranje in nadzor, navaja Harwood (2003). ERP Delavni nalogi Povzetki stanja MES Procesna navodila Poročila o zaključku procesov SCADA Navodilo za delo Digitalne in analogne vrednosti Krmilniki Slika 2: Pretok informacij 2.2 Proizvodni procesi glede na vrsto proizvodnje V diplomski nalogi želimo predstaviti plansko-proizvodni proces, ki je del ERP sistema, spremljanje in kontrolo proizvodnje, ki je del MES sistema ter integracijo med njima. Pomemben vpliv na postopke ima tudi tip proizvodnje, ki od nas zahteva ustrezen pristop. ERP MES Slika 3: V nalogi je uporabljen del sistema ERP in MES Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 9 od 71

10 ERP MES glavni plan proizvodnje - MPS 1 planiranje virov MRP operativna proizvodnja status virov zajem in zbiranje podatkov analiza učinkovitosti Plan proizvodnje Najvišji nivo planiranja predstavlja glavni plan proizvodnje, kjer za izdelek ali družino izdelkov pripravimo napovedi po obdobjih. Napovedi in že poznana naročila nam omogočijo planiranje in optimizacijo kritičnih kapacitet in materialov. Za celotni planski horizont sistem predlaga naloge za kritične materiale in polizdelke, za krajše obdobje pa tudi za ostale artikle. Predlagani nalogi so odraz več nivojske razgradnje našega izdelka in se časovno skladajo, vendar niso omejeni s stanjem zasedenosti delovnih mest. Če v tej fazi zasledimo večja odstopanja v razpoložljivosti kapacitet, lahko ukrepamo z razširitvijo kapacitet v smislu dodatnih izmen, alternativnih postopkov ali z aktiviranjem kooperacij. Če so želje oziroma zahteve prodaje nerealne, bomo zahtevali potrditev daljših dobavnih rokov. Ko smo na tem nivoju grobo preverili planirane naloge tako za nabavo kot proizvodnjo, jih lahko potrdimo in generiramo dejanske naloge za nabavo oziroma proizvodnjo. Terminiranje proizvodnje Na odprtih nalogih izvedemo podrobno terminiranje, v tem koraku upoštevamo dejansko razpoložljivost virov. Če smo se do sedaj zadovoljili z razpisom po delovnih mestih, želimo sedaj podrobno definirati stroje in termine za izvedbo posameznih operacij. Tako pridobljeni količinski podatki, terminski podatki in podatkih o virih se pojavijo na razpisani proizvodni dokumentaciji, ki bo kasneje posredovana v proizvodnjo. Cilj planiranja in terminiranja je zagotoviti kupcem v dogovorjenem času naročene količine ob zahtevanem nivoju kvalitete izdelkov ali pa zagotavljanje nivoja zaloge za servisiranje potreb tržišča, kadar gre za standardne izdelke. Vedno pa so cilj čim nižji stroški, ki pa vsebujejo številne podcilje, ti pa se dostikrat izključujejo, oziroma izboljšanje enega vodi v slabšanje drugega: dobavni roki, minimiziranje stroškov, čim krajši pretočni časi, izkoriščenost opreme in delovne sile, čim nižja v proizvodnjo vezana sredstva, 1 MPS - Master planning system Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 10 od 71

11 čim višja prilagodljivost zahtevam kupcev Navaja Rusjan (2001). Vsaka od treh vrst proizvodnje: posamična, serijska, in masovna zahteva drugačen pristop k izvajanju in kontroli procesa. S tem je povezana sama kompleksnost izvajanja in kontrole. Značilnost masovne proizvodnje je malo število različnih standardnih artiklov, kar omogoča linijsko razmestitev, zaradi česar je največja pozornost potrebna pri določanju proizvodnega procesa in izbiri opreme. Terminiranje in kontrola v teh primerih predstavljata manjši problem. Tako serijska kot posamična proizvodnja potekata v okviru skupinske razmestitve opreme. Pristop k izvajanju je zaradi tega pri obeh tipih podoben, razlika pa je v tem, da je posamična kompleksnejša zaradi večjega števila različnih proizvodov. Bistvene značilnosti v povezavi s terminiranjem in kontrolo najlaže enačimo z razmestitvijo. Govorimo torej o prekinjeni in neprekinjeni proizvodnji. Terminiranje je v primeru skupinske razmestitve bolj kompleksno, saj se veliko število izdelkov premika po različnih poteh, delovnih mestih ter strojih. Polizdelki se lahko vmesno skladiščijo ali pa prehajajo zgolj preko odlagalnih mest, ki se nahajajo v proizvodnji. Običajno istočasno proizvajamo več izdelkov, ki med seboj konkurirajo za razpoložljiva delovna mesta. Posledica so neenakomerne obremenitve delovnih mest. Ozka grla so zaradi dinamike različnih naročil največkrat naključna. Navaja Rusjan (2001) Situacija v linijski neprekinjeni razvrstitvi je drugačna, saj je vrstni red strojev vnaprej opredeljen, prepustnost pa je odvisna od ozkega grla, ki ga predstavlja najmanj prepustno delovno mesto v liniji. Naenkrat običajno delamo le en izdelek. Navaja Rusjan (2001) Terminiranje je sestavni del ERP sistemov, vendar pa v primerih, ko uporabljamo tudi MES sisteme, ta del postopka prepustimo MES sistemom, ki so bolj fleksibilni ter razpolagajo z bolj podrobnimi podatki o sami proizvodnji. Prednost MES sistemov je, da vsebujejo tudi algoritme, ki nam poenostavijo terminiranje. Glede na izvedbo je integracija ERP in MES sistema lahko postavljena tik pred ali za postopkom terminiranja. V vsakem primeru pa je osnovni povezovalni podatek proizvodni nalog skupaj za operacijami. Izpis dokumentacije in lansiranje nalogov V zadnjem koraku pred lansiranjem v proizvodnjo moramo ponovno preveriti izvedljivost planov, kar zajema pravočasno dostavo orodja materiala na proste kapacitete v proizvodnji. Če katerega koli od naštetih virov ni na razpolago v zadostni količini, naloga ne smemo potrditi in prenesti v proizvodnjo, saj bi s tem vezali vire, ki pa ne bi mogli zagotoviti izvajanja ali zaključka planiranega artikla. Z vezavo virov bi povzročili nepotrebne zastoje in zaloge v proizvodnji in s tem večanje stroškov. Če so viri razpoložljivi, sledi priprava dokumentacije, ki nam bo v pomoč pri spremljanju in izvajanju postopkov, ki sledijo. Delovni dokumentaciji priložimo tudi vso konstrukcijsko dokumentacijo, ki določa dimenzije, obliko, sestavo Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 11 od 71

12 in kakovost proizvoda ter tehnološko dokumentacijo, ki določa način izdelave izdelka. Obseg in način podajanja dokumentacije je odvisen tudi od vrste proizvodnje. V linijski proizvodnji, kjer izdelujemo le nekaj artiklov v velikih količinah, je standardna dokumentacija lahko že v naprej pripravljena na delovnih mestih. Tipični delovni dokumenti: izdajnica materiala, nalog za izdajo orodja, proizvodni nalog, delovni list, spremnica, nalog za transport in kontrolo kakovosti, predajnica polproizvodov in dokončanih proizvodov. Najbolj dinamičen vir so kapacitete, zato se še posebej posvetimo na eni strani rokom izdelave, na drugi strani pa optimalnemu polnjenju kapacitet, ki ne smejo biti zatrpane z delom in seveda ne brez dela., kar pa je še posebej v skupinski postavitvi zahtevno delo. V teoriji obstaja več metod, v praksi pa dostikrat kombiniramo več metod naenkrat. Cilj nam je zadovoljiti osnovne tri kriterije: izkoriščeni ljudje in oprema, čim manjši obseg nedokončane proizvodnje, izpolnjevanje dogovorjenih dobavnih rokov. Metode: prvo pride, prvo na vrsti FIFO, najkrajši izdelovalni časi, minimalna časovna rezerva, minimalna časovna rezerva na operacijo, minimalen rok dobave, minimalni kritični koeficient. Navaja Rusjan (2001) Kontrola proizvodnje Proizvodna kontrola tako zbira in razpolaga npr. z naslednjimi podatki: odprti in zaključeni nalogi, nalogi v izdelavi po oddelkih s količinami, gibanje vsakega od nalogov s podatki o trenutnem stanju, stanje vhodnih materialov za listo potrebnih materialov, ki jih ni na zalogi, kosovnice kot povezave med materiali in izdelki, zmogljivost in učinkovitost posameznih delovnih centrov, standardi za pripravo opreme, obdelavo za premike, operativni plan, dispečerska lista za posamezne delovne centre. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 12 od 71

13 Vsi podatki omogočajo kontroli proizvodnje naslednje informacije: kakšen je terminski plan izdelave, kje v procesu obdelave se nahajajo posamezni nalogi in ali je to v skladu s predvidenim terminskim planom, katera je naslednja operacija, ki se bo izvajala na posameznem nalogu, za katere naloge je na razpolago ves potrebni material za izdelavo, katere pa ne, koliko operacij je še potrebno izvesti na vsakem od nalogov, ali bo operacija na posameznem proizvodu v določenem delovnem centru lahko dokončana v skladu s terminskim planom, glede na sedanjo obremenitev zmogljivosti tega delovnega centra. Navaja Rusjan (2001) Zbiranje podatkov o izvedbi Ves trud optimiranja proizvodnje, bi bil pomanjkljiv, če ne bi imeli ves čas čim bolj točnih povratnih podatkov iz proizvodnje, kaj, koliko, kdaj so se izvršili planirani nalogi in operacije. Zato proizvodna kontrola zbira naslednje podatke: Stanje proizvodnih nalogov: - planirane, zaključene in izmetne količine, - planirani in doseženi roki. Stanje operacij: - planirane, zaključene in izmetne količine, - planirani in doseženi roki po operacijah. Stanje in razpoložljivost orodij. Stanje materialov: - planirane potrebne količine, dejansko izdani materiali. Zasedenost delovnih mest: Za vsako delovno mesto lahko spremljamo planirano in dejansko realizirano izrabo kapacitet, evidentirajo se zastoji. Stanja materialov, polizdelkov in izdelkov na skladiščih in odlagalnih mestih. Iz tega izhajajo informacije, kot so: Uspešnost terminskega plana in s tem povezani korektivni ukrepi, saj je rezultate današnjega dne potrebno upoštevati v terminskem planu za naslednji dan. To so predvsem upoštevanje zaostankov, pomanjkanje materialov ali drugih virov. 2.3 Tehnike zajema podatkov Izbira tehnike zajema podatkov je odvisna od več faktorjev. Eden pomembnejših faktorjev je cena enote za branje in posamezne etikete, ki jo je potrebno prebrati. Pomembni pri izbiri pa so tudi fizikalni podatki, kot so dimenzije, temperature, hitrost, razdalje ipd. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 13 od 71

14 Zajem s črtno kodo Zajem podatkov s črtno kodo je najbolj uveljavljen in preizkušen način zajemanja podatkov, njegova velika prednost je enostavna izdelava kode. Kodo največkrat tiskamo na izdelek ali nalepko, lahko pa jo tudi graviramo mehansko ali z laserjem na različne materiale. Koda se enostavno tiska na običajno proizvodno dokumentacijo, v proizvodnji je to največkrat nalog in operacija, poleg dodatnih kod, kot so številka delavca, razne tabele (na primer strojev, delovnih mest opravil in razlogov slabe kakovosti). V uporabi so različni standardi črtne kode, na primer: koda 39, koda 128, koda 11, koda 32, koda 93, EAN koda. Slika 4: Primer črtnih kod: Koda 39, Koda 128, Koda 11, Koda 93 Odčitavanje črtne kode se izvaja s čitalniki črtne kode, najenostavnejši se lahko enostavno priklopi med tipkovnico in osebnim računalnikom in v polju aplikacije, kjer ga uporabimo, nadomesti ročni vnos. Drugi se samostojno povežejo z zajemno enoto, lahko pa na primer stojijo ob tekočem traku in avtomatsko beležijo vse, kar pride mimo. Različne so tudi zmogljivosti čitalcev, glavni karakteristiki sta tako hitrost in razdalja odčitavanja. Slika 5: Primer čitalnika črtne kode, Vir Identicus Slovenija Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 14 od 71

15 RFID sistemi RFID predstavlja novejšo možnost identificiranja s pomočjo radijskih frekvenc kar pomeni, da se koda lahko odčitava tudi skozi večino snovi. Poznamo pasivne in aktivne sisteme. Pasivna so vezja brez lastnega napajanja, aktivirajo se šele ko se pojavijo v elektromagnetnem polju čitalca iz katerega se napajajo, ob tem čitalcu posredujejo kodo. Razdalja odčitavanja je razmeroma kratka od nekaj cm do nekaj 10 cm. Vezja so lahko zelo majhna in kot taka enostavna za vgradnjo v artikle, kartice ali celo nalepke. Aktivna vezja delujejo podobno le da imajo svoja napajanja in s tem dosegajo tudi večje razdalje. Področja uporabe so zelo široka, razširimo pa jo lahko še z zapisovanjem raznih parametrov v vezje za kasnejšo obdelavo. Prednosti so večje razdalje, hitrost odčitavanja, večja količina branih ali celo povratno zapisanih podatkov. Slabosti pa predvsem višja cena in večja občutljivost na temperaturne spremembe. Slika 6: Ročni in fiksni RFID čitalec Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 15 od 71

16 Slika 7: RFID vezja v obliki nalepk Vnosni terminali Za zbiranje podatkov v proizvodnji kakor tudi nekaj drugih funkcij, predvidimo zajemna mesta, ki so lahko opremljena z različnimi tipi terminalov, izbira je predvsem odvisna od potreb, in proizvodnega okolja. Alfanumerični terminal Enostaven in predvsem cenovno ugoden način zajema podatkov predstavljajo zajemna mesta za namenskimi alfanumeričnimi enotami, ki podpirajo prikaz osnovnih podatkov v nekaj vrsticah in nekaj osnovnimi funkcijskimi tipkami, ki so pred programirane za posamezne tipe vnosov, kot so prijave in odjave del in zastojev z nekaj dodatnimi podatki. Dodatne možnosti so priklop čitalnikov RFID ali črtne kode. Naprave so običajno ustrezno zaščitene in prirejene z industrijsko okolje. Slika 8: Primer alfanumeričnega terminala Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 16 od 71

17 Touch screen Sodobnejša oblika vnosa so»touch screen«terminali, ki poleg že opisanih možnosti podpirajo tudi grafični prikaz, kar nam omogoča širšo uporabo terminala, poleg zajema podatkov lahko prikazujemo tudi dokumentacijo, načrte, risbe ipd. Prav tako jih odlikuje industrijska robustnost, so pa seveda dražji. Osebni računalnik Tudi običajni osebni računalnik nam lahko služi kot zajemno mesto, ima pa nekaj prednosti in tudi slabosti v primerjavi z ostalimi načini. Brez težav lahko uporabimo razne čitalnike in druge vhodno-izhodne enote ter ga povežemo v mrežo. Omogoča nam izvajanje tudi drugih aplikacij, na primer povezava v poslovni informacijski sistem, kjer lahko širše spremljamo podatke, na primer kosovnice, tehnološke postopke, naloge, kakor tudi razno dokumentacijo, načrte in risbe. Ker tovrstne potrebe ne zahtevajo zmogljivih osebnih računalnikov, so poceni, največkrat lahko v ta namen uporabimo računalnike, ki so že zastareli in niso več uporabni za zahtevnejša opravila. Slabosti so lahko kompleksnost predvsem v primeru, ko ga uporabljamo le kot zajemno mesto in neprilagojenost industrijskim razmeram. Zajem neposredno iz stroja Pri zajemu podatkov lahko poleg osnovnih zajemnih podatkov, ki jih vnaša delavec, zajamemo tudi signale in informacije neposredno iz stroja. Za polnjenje in prenos v ERP sistem ne potrebujemo preciznih podatkov o nastavitvah stroja, pač pa so lahko koristne informacije o zastojih in dejanskem obratovalnem času stroja. Predvsem je ta način uporaben na avtomatskih strojih, kjer se na začetku prijavi nalog in operacija, ki se izvaja, potem pa stroj lahko avtomatsko poroča izdelane kose in morebiten zastoj. Možne so tudi kombinacije ročnega avtomatskega zajema podatkov, v tem primeru avtomatika poskrbi za osnovne podatke količino, alarme ipd. Ročno pa podamo razne dodatne informacije o dogodku. 2.4 Razvoj programske rešitve - metoda prototipa Pri metodi prototipa združita moči tako informatik kot uporabnik. Ker imata na začetku lahko različne poglede na rešitev, jima metoda pomaga, da v več korakih in ciklih spoznata in približata poglede, da bi prišla do želenega rezultata. Metoda je primerna za razvoj manjših sistemov, prednosti pa so: možnost preizkušanja idej; rez večjih stroškov, nizek razvojni strošek projekta, hiter razvoj začasne delujoče rešitve, učinkovita delitev dela med uporabniki in izvajalci, močno skrajšan čas razvoja sistema, učinkovita uporaba človeških in strojnih virov. Kot navaja Gradišar, Resinovič (2001) Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 17 od 71

18 Izvajajo se 4 koraki. V prvem koraku uporabnik zazna potrebo in jo na kratko v nekaj točkah posreduje informatiku. Skupaj pregledata in komentirata točke ter se pomenita o podatkovnih povezavah, predvidita ostale in predvidita ceno. Srečanje se lahko ponovi, pri tem je zaželeno, da informatik vnaprej posreduje vprašanja. Za drugi korak je posebej pomembna hitrost, informatik pripravi glavne dele rešitve skupaj s podatkovno bazo za testiranje. Predstavljati mora dobro osnovo za nadaljnje delo. V tretjem koraku informatik predstavi prototip, skupaj z uporabnikom preverita delovanje ter beležita odstopanja in pomanjkljivosti. To je tudi idealna priložnost, da odpravita morebitne nesporazume. Če je uporabnik zadovoljen z rešitvijo, se projekt tu konča, konča pa se tudi v primeru, ko skupaj ugotovita, da nadaljnji razvoj ni smiseln. V četrtem koraku informatik dopolni rešitev glede na skupne ugotovitve, pomembna je ponovna hitrost. V primeru neizvedljivosti ali dvomov se tudi vmes posvetuje z uporabnikom. Tretji in četrti korak se po potrebi ponavljata. Iz tega sledi, da je glavna prednost ta, da prototip nastaja pred očmi uporabnika, ki lahko ves čas vpliva na rešitev, s tem je manjša verjetnost, da na koncu ne bi bil zadovoljen. Pomanjkljivost pa je, da je program manj kakovosten, saj gre dostikrat za improvizacijo in pogosto spreminjanje. Včasih je navidez preproste spremembe težko izvesti, sodelovati pa mora zelo sposoben programer. Težave so tudi z zaključkom projekta, saj ima uporabnik nove in nove želje. Metoda je tako primerna za manjše sisteme ali dele večjih. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 18 od 71

19 3 Obstoječe stanje podpore proizvodnji Obstoječe stanje se nanaša na poslovno-informacijski sistem Baan IV. Kljub temu, da obstajata novejši verziji, je ta daleč najbolj razširjena v Sloveniji pa tudi svetu. Za razumevanje stanja bomo pogledali proces in vključene module od planiranja do zaključka proizvodnega naloga. Pri kritični analizi pa se bomo omejili na zajem podatkov, kakršnega ponuja ERP. 3.1 Posnetek stanja obstoječe podpore proizvodnji Poslovno aplikacijo zajemajo posamezni moduli, ki predstavljajo celoto. Uporaba modulov je opredeljena s posameznimi procesi. Osnovni proces v našem primeru je priprava osnovnih podatkov. Drugi glavni proces z več delnimi procesi poteka od planiranja do zaključka proizvodnje Osnovni podatki Osnovni podatki nastajajo neodvisno od glavnega procesa, so pa neobhodni za delovanje ostalih procesov v sistemu. Vsi parametri in podatki niso obvezni, vendar lahko močno vplivajo na delovanje sistema kot celote. Artikel Artikel je eden od osnovnih gradnikov v poslovno-informacijskem sistemu, še posebej v proizvodnem delu. Na artikel se neposredno veže večja količina podatkov in parametrov; v nadaljevanju se bom omejil le na tiste, ki neposredno ali posredno vplivajo na planiranje in kontrolo proizvodnje. Šifra artikla je podatek z največ 16 mesti, ki enoznačno opredeljuje artikel. Poznamo različne vrste artiklov, kot so: nabavljeni, proizvedeni, kooperacijski, generični in stroškovni. V nadaljevanju se bomo srečevali le s prvimi tremi. Osnovne vrste artiklov Nabavljeni artikel: Nabavljeni artikli vsebujejo podatke o naročanju, nabavnih cenah. Proizvedeni artikli: So artikli, ki nastopajo kot izdelki ali polizdelki. Za njih je potrebno izdelati kosovnico in tehnološki postopek, oboje je osnova za kalkulacijo proizvedenega artikla, planiranje in razpis proizvodnega naloga. Kooperacijski artikel: Kooperacijski artikel nastopa v vlogi nosilca storitve kooperacije - tako v logističnem kot stroškovnem smislu in se pojavlja na nabavnem nalogu za kooperacijo. Podatki: opis artikla, material, velikost, standard in teža so opisni podatki, ki se med drugim pojavljajo na proizvodni dokumentaciji. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 19 od 71

20 Sistem naročanja Artikli se nahajajo v različnih situacijah kot izdelki, polizdelki in materiali. Glede na potrebe se odločimo za metodo planiranja posameznega artikla. Na voljo imamo: MPS 1, MRP 2, FAS 3, SIC 4 in ročno planiranje. Metoda naročanja Ko sistem glede na situacijo in parametre zazna potrebo po naročanju artikla, se je potrebno odločiti, na kakšen način oziroma s katero metodo bomo dopolnili zalogo. Metode naročanja so: količina za količino, ekonomična zaloga, fiksna količina in dopolnitev do maksimalne zaloge. Metodo naročanja dopolnjujejo parametri, kot so: mnogokratnik naročanja, minimalna količina naročanja, maksimalna količina naročanja, fiksna količina naročanja, ekonomična količina naročanja, točka ponovnega naročanja, interval naročanja, vodilni čas naročanja in varnostni čas naročanja. Enota kos in enota tehnologije Opredeljujeta, za kakšno količino bodo pisani normativi v kosovnici oziroma tehnološkem postopku. Tehnološki postopek je količinsko odvisen. Za planiranje se običajno uporabi osnovna verzija tehnološkega postopka, le v primeru količinske odvisnosti sistem lahko izbira ustrezen tehnološki postopek glede na naročeno količino. Povratno ažuriranje V primerih, ko iz različnih razlogov ne želimo ročno vpisovati dejanske porabe materialov in dela na nalog, lahko uporabimo možnost povratnega ažuriranja. To pomeni, da se bo ob realizaciji operacije oziroma naloga ta obremenil z materialom oziroma delom glede na normative in izdelano količino. Kosovnica Za vse proizvedene artikle je potrebno izdelati kosovnico, tako za potrebe kalkulacij kot za potrebe planiranja in razpisa proizvodnih nalogov. Za artikel se opredelijo pozicije, na vsako je vezan po en artikel, od pomembnejših podatkov omenimo: normativ, faktor izmeta, fantom, operacijo, skladišče, datum veljavnosti in dimenzijske podatke za potrebe razreza. Tehnologija Tehnološki podatki so sestavljeni iz več pomembnih šifrantov in tehnološkega postopka. 1 MPS - Master planning system 2 MRP - Material requirement planning 3 FAS - Final Assembly 4 SIC - Statistic inventory control Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 20 od 71

21 Delovno mesto Delovna mesta nastopajo kot osnovni planski podatek. Delovna mesta delimo na: glavna delovna mesta, podrejena delovna mesta in kooperacijska delovna mesta. V primeru kooperacije navedemo tudi kooperanta, v primeru podrejenega delovnega mesta pa nadrejeno delovno mesto. Kapaciteta delovnega mesta je lahko strojna ali delovna. V primeru strojne kapacitete so delovna mesta skupek enakih strojev, različnih strojev združenih v linijo ali pa je delovno mesto le en stroj. Nanj se veže tudi šifra cene operacije, preko katere dobimo stroške dela. Za potrebe planiranja lahko delovno mesto opredelimo kot ozko grlo s podatkom kritično v MPS. Podati je potrebno povprečno število ur na dan in teden, število izmen in čakalni čas delovnega mesta. Podrobneje so razpoložljivi časi opredeljeni v koledarju. Stroj V šifrantu strojev odpremo šifro za vsak stroj ter ga povežemo z delovnim mestom. Tudi tu podamo povprečno število ur na dan in teden ter razmerje delavec - stroj. Opravila Standardiziramo in šifriramo vsa opravila, ki jih izvajamo, oziroma se dogajajo v podjetju. Tipi opravil so: strojno opravilo, nestrojno opravilo, indirektno opravilo in odsotnostno opravilo. Le prva dva se lahko uporabita v tehnoloških postopkih, ostala dva pa le za potrebe dejansko porabljenega časa ali odsotnosti. Ostale podatke se definira le kot privzete podatke, ko opravilo uporabimo v tehnološkem postopku. Šifra tehnološkega postopka in tehnološki postopek Šifre tehnološkega postopka uporabimo za definicijo osnovnega oziroma alternativnih tehnoloških postopkov za proizveden artikel v primeru količinsko odvisnih tehnoloških postopkov pa tudi za količinsko odvisne tehnološke postopke. Za vsako šifro tehnološkega postopka se odpre operacije, na katere vežemo opravila, delovna mesta in stroje. Podrobnejši podatki so: pripravljalni čas, čas operacije, datuma veljavnosti, število delavcev, število strojev in prekrivanje operacij. Posebej pomembna podatka glede vnosa pa sta povratno ažuriranje in kontrolna točka. Koledar Koledarje odpremo na nivoju podjetja, lahko pa tudi za posamezna delovna mesta, v kolikor gre za izjeme. V koledarju podrobno opredelimo delovne in proste dni, za delovne dni definiramo izmene in opredelimo izkoristke. Kalkulacije Kalkulacij podrobneje ne bomo obravnavali, saj nimajo neposrednega vpliva na planiranje. Predpogoj je le, da je kalkulacija za artikel izvedena, preden ga uporabimo na nalogu. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 21 od 71

22 Zaposleni Datoteka zaposlenih vsebuje vse zaposlene in tudi bivše zaposlene glede na datum veljavnosti. Glede planiranja je pomembno matično delovno mesto zaposlenega ter tedenska in dnevna kapaciteta MPS planiranje Glavni plan proizvodnje - MPS je učinkovito orodje za uporabo plana in kontrole poteka izdelkov v proizvodnem podjetju. MPS zagotovi višjo stopnjo proizvodne in skladiščne kontrole kot MRP in SIC. MPS je tipičen za planiranje nabavnih in proizvodnih končnih artiklov in visokega nivoja in dolgih vodilnih časov. Planske šifre S plansko šifro si nastavimo okolje, v katerem bomo izvajali planiranje, poleg aktivne planske šifre, ki je opredeljena v parametrih, imamo lahko večje število simulacijskih šifer. Razlika med dejansko in simulacijsko je le ta, da simulacijske nimajo na koncu predlaganih nalogov, pač pa lahko le spremljamo zasedenosti po virih ter ostale grobe informacije. Opredeli se planski horizont, obdobje, v katerem bomo planirali, ter vrsta plana, fiksni plan in drsni plan. Za drsni plan navedemo tudi frekvenco drsenja znotraj planskega horizonta opredelimo obdobja, v primeru drsnega plana so ta najprej bolj podrobna, potem pa vse bolj groba. MPS artikli Artiklom, ki se bodo planirali v MPS modulu, dodamo še nekaj dodatnih planskih podatkov. Na novo pa odpremo planske artikle, ti nastopajo v planskih kosovnicah v vlogi družin izdelkov. Pomembnejši dodatni podatki so še: časovna ograda, časovna ograda za napoved, prioriteta in varnostna zaloga. MPS delovno mesto Tudi delovnim mestom v MPS okolju dodamo nekaj dodatnih parametrov, kot so podatki o kapacitetah učinkovitosti in stroških, vse z namenom optimizacije in poročanja v MPS-u. Planiranje artiklov Ker je ena glavnih funkcij glavnega plana proizvodnje napovedovanje po artiklih oziroma družinah za posamezna obdobja, moramo na začetku planiranja vnesti napovedi prodaje. Napoved prodaje poleg naročil prodaje predstavlja glavni vir zahtev za planiranje. Vnosna forma je v obliki pregledne tabele, kjer so koncentrirano zbrani vsi planski podatki v smislu različnih potreb, planiranih dostav, planiranih zalog in razpoložljivosti za obljubo. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 22 od 71

23 Simulacija glavnega plana Na podlagi vseh vhodnih parametrov ter kriterijev se izvede simulacija glavnega plana. Glavni parametri so: generiranje v okviru časovne ograde, upoštevanje materialnih omejitev, upoštevanje omejitev kapacitet in planiranje neto oziroma regenerativnega plana. Rezultati simulacije so predlagani nalogi za nabavo in proizvodnjo, prikaz zasedenosti kapacitet ter razna sporočila in opozorila. Tovrstni plan se izvaja odvisno od potreb dnevno ali tedensko, običajno pa v nočnem času zaradi performančnih razlogov. Če imamo potrebe simulacijo izvajati pogosteje, potem se v teh primerih zadovoljimo le z izvajanjem neto potreb, kar pomeni, da se simulirajo le spremembe glede na obstoječi plan. Planiranje delovnega mesta V glavnem planu se predvsem ukvarjamo s planiranjem ozkih grl ali tako imenovanih kritičnih kapacitet. Za vsako od teh lahko spremljamo razpoložljivost, kumulativno razpoložljivost ter porabo kapacitet po različnih izvorih. Signali Kot omenjeno, so eden od pomembnih izhodov tudi signali, ki nam podrobno poročajo o napakah, to se dogaja v primeru, ko ni zadosti informacij za izvedbo plana. Drugi tip signalov pa so le opozorila v primerih, ko sistem opaža, da bo na primer glede na podatke prišlo do zamud, prezasedenosti kapacitet in podobno. Optimizacija plana in potrjevanje in prenos nalogov Rezultate in opozorila spremljamo in ustrezno ukrepamo. Ko smo uspeli pripraviti izvedbo, se lotimo potrjevanja predlaganih nabavnih oziroma proizvodnih nalogov za neko obdobje, pogosto je to teden. Potrjene naloge za tem prenesemo v proizvodnjo, kot kriterij se običajno uporabi planer; v primeru proizvedenih artiklov je potrebno izbrati serijo proizvodnih nalogov za nabavne artikle pa še vrsto nabavnega naloga MRP planiranje Planiranje materialnih resursov uporabimo za planiranje neodvisnih in odvisnih potreb. Neodvisne potrebe so vse neposredne zahteve vključno z pogodbami in ponudbami z dovolj visoko verjetnostjo. Odvisne potrebe pa so rezultat razgradnje kosovnice iz tega dobimo plan vseh polizdelkov in materialov. V vseh primerih dobimo tudi podroben pregled uporabljenih virov in sporočil. Generiranje planiranih MRP nalogov Glavna seja v planskem modulu MRP je generiranje planiranih nalogov. Vsi do sedaj vpisani podatki so podlaga za planiranje, rezultat pa predlagani proizvodni in Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 23 od 71

24 nabavni MRP nalogi. Ponovno se v obliki signalov generirajo sporočila, ki predstavljajo napake in opozorila. Postopek lahko večkrat ponovimo tako, da spremenimo parametre in podatke ter ponovno izvajamo generiranje. Planirani MRP nalogi Rezultat generiranja so planirani nabavni in proizvodni nalogi, na njih imamo možnost tako pregleda planiranih datumov, količin, dobaviteljev, šifre tehnološkega postopka kot možnosti spreminjanja teh podatkov. Status na začetku je planiran, če želimo nalog le fiksirati, ga spremenimo v čvrsto planiran, pred prenosom v nabavo oziroma proizvodnjo pa v potrjen. Zasedenost virov Za razliko od MPS-a na tem nivoju lahko poleg delovnih mest spremljamo tudi stanje strojev po dnevih in tednih, ves čas pa imamo pred sabo prikaz razpoložljivih kapacitet glede na koledar SFC 1 planiranje Ta modul predstavlja operativno proizvodnjo, ki je neposredno integrirana z zajemom podatkov. Prvi del je vezan na pripravo nalogov za proizvodnjo, ki obsega terminiranje, izpis dokumentacije in lansiranje. V drugem delu pa se vrši vnos učinkov v proizvodnji, izdaja materialov kot vnos količin na operacije. Odpiranje proizvodnega naloga Proizvodni nalogi planirani v planskih modulih se prenesejo v operativno pripravo proizvodnje, s tem se kreira tudi dejanska številka proizvodnega naloga, proizvodne naloge po potrebi lahko na tem mestu odpremo tudi ročno. Ključni podatki pri kreiranju naloga so: artikel, skladišče, naročena količina, šifra tehnološkega postopka, planska metoda in datum naročanja oziroma datum dostave. V primeru naročniške proizvodnje se poleg artikla vnese še številka posla. Na podlagi teh podatkov se na nalog prenesejo osnovni planski parametri, kot so povratno ažuriranje ur in povratno ažuriranje materialov. Kopirata se tudi kosovnica in pa tehnološki postopek. Status naloga je planiran. Planiranje proizvodnega naloga terminiranje Osnova za terminiranje so operacije, ki so se kopirale ob odprtju proizvodnega naloga. Na operacijah proizvodnega naloga imamo vse ključne podatke, iz tehnoloških postopkov v statusu prost jih lahko še vedno spreminjamo (operacija, opravilo, delovno mesto, stroj, število enot resursa, razmerje delavec, stroj, 1 SFC - Shop flour control Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 24 od 71

25 pripravljalni čas, čas izvajanja, prekrivanje operacij, mrtvi čas, povratno ažuriranje operacij in kontrola operacij). Dodani pa so še: začetni in končni datum operacije ter proizvodni čas. Vsi ti podatki izhajajo iz tehnoloških podatkov, datumov naloga in planirane količine. Terminer odvisno od statusa naloga lahko glede na potrebe spreminja parametre, doda ali briše operacijo. Vzdrževanje plana proizvodnje z grafično tablo Preglednejšo in enostavnejšo možnost terminiranja nudi grafična tabla, na njej lahko glede na vhodne kriterije določimo: nalog, posel, artikel, datumi, status, delovno mesto in stroj. Skalo in tudi druge podatke vpogleda si je možno poljubno nastaviti in nastavitve tudi shraniti. V grafu lahko operacije premikamo terminiramo s pomočjo miške, z dvojnim klikom na operacijo pa se odpre podrobna seja za spreminjanje osnovnih podatkov operacij. Na vsaki operaciji posebej se pregledno vidi zaključenost operacije. Prikaz je možen glede na zaključeno količino ali dejansko porabljen čas. Premik planirane proizvodnje Kadar želimo premakniti večje število nalogov in operacij, lahko uporabimo možnost pomika planiranja proizvodnje, izberemo obseg nalogov in datum, na katerega se bo premik vršil. Posebej je ta možnost koristna, kadar nismo uspeli realizirati planiranih količin na operacijah, saj vse te zamude lahko premaknemo naprej na današnji čas s ciljem, da realno prikažemo obremenitev kapacitet. Grafi Za spremljanje razpoložljivosti in zasedenosti delovnih mest in strojev so nam na voljo tako numerični kot grafični prikazi, dnevni in tedenski prikazi. Z različnimi barvami so prikazane različne potrebe: nalogi na zalogo, nalogi na naročilo, procesni nalogi, kapacitete, planirane in simulirane aktivnosti. Vzdrževanje ocenjenih nalogov V statusu Planiran imamo prav tako možnost vplivati na kosovnico proizvodnega naloga. Pozicije z materiali lahko spreminjamo, dodajamo ali brišemo. Spreminjati je možno: vrsto artikla, verzijo artikla, neto količino, operacijo, povratno ažuriranje, dimenzije, faktor izmeta in skladišče. Istočasno lahko spremljamo stanje na zalogi za vneseni artikel in skladišče. Neto količine predstavljajo normativ, pomnožen z naročeno količino na nalogu. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 25 od 71

26 Izpis dokumentov naloga Ko smo uspeli podrobno pripraviti terminski plan proizvodnje, imamo podatke pripravljene za izpis dokumentacije. Na voljo imamo širok nabor pripravljenih dokumentov: listo tehnološkega postopka, dokument operacije, listo materiala, izdajnico materiala, dokument kooperacije, kontrolno listo, razžagalno lista, skupno razžagalno listo, razrezno listo, skupno razrezno listo, prevzemnico, zapisnik pregleda. Ko dokument prvič izpišemo, je original, vsak naslednji izpis pa kot dvojni ali sprememba. Ko so dokumenti izpisani, se status naloga spremeni v Dokumenti izpisani. Lansiranje proizvodnih nalogov Zadnji korak, preden naloge pošljemo v proizvodnjo, je lansiranje nalogov in s tem dobimo status naloga lansiran. Na voljo nam je več kriterijev za izbiro nalogov, ki naj se lansirajo, v potrdilo lansiranja pa dobimo tudi poročilo. S tem korakom smo omogočili, da proizvodnja nalog lahko uporabi, kar pomeni, dviga materiale in knjiži ure. Generiranje nalogov za kooperacijo Ko je nalog lansiran, nam je omogočeno generiranje naloga za kooperacijo. Kooperacijski nalog se bo generiral, če imamo na nalogu kooperacijsko operacijo. To pomeni, da je na operaciji delovno mesto tipa kooperantsko delovno mesto. Poleg ostalih kriterijev lahko izberemo generiranje vseh kooperacijskih operacij ali pa le tistih, ki so že na vrsti za izvedbo. Vpisati moramo tudi serijo in tip nabavnega naloga. Predpogoj je seveda podana cena za kooperanta in opravilo, če je tem pogojem zadoščeno, se bo v nabavnem delu kreiral nalog za kooperacijo. Kooperacijski nabavni nalog svojo pot nadaljuje do kooperanta vnaprej ali skupaj z materialom. Prevzem se vrši na enak način kot za običajno nabavo, pomembna razlika je le, da se bo prevzeta količina pojavila na operaciji naloga ne pa v skladišču. Vnos materialnih potreb za proizvodne naloge Odvisno od parametrov na nivoju sistema in artikla moramo (ali pa tudi ne) potrditi izdajo posameznih materialov v proizvodnji, lahko tudi delne količine. Na podlagi potrditve nam bodo v skladišču izdali potrebne materiale. Druga možnost je izdaja brez predhodnega potrjevanja ali pa celo povratno ažuriranje ob zaključenih količinah na operaciji. Poročanje zaključka operacije Postopek nam omogoča, da vpišemo zaključene količine in slabe kose po operacijah. Velja pravilo, da sistem dovoli na prvi operaciji prijaviti tudi več, kot je bilo planirano na nalogu, vse naslednje operacije pa so lahko le enake ali manjše od predhodne. Na operacijah se lahko zaključujejo delne količine, ko je operacija Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 26 od 71

27 zaključena, se zaključi tudi na sistemu. Če smo s parametri to omogočili, je možno zaključevati samo vnaprej predvidene operacije, ostale pa se zaključijo same. Tak način zaključevanj operacij je primeren le, če imamo nastavljeno povratno ažuriranje, sicer je potreben vnos v obračun ur in to po delavcih. V kolikor uporabljamo QMS, je količina dokončno vpisana šele, ko smo potrdili kontrolni nalog. Ko se neka količina zaključi tudi na zadnji operaciji, se jo lahko pošlje v skladišče. Takoj, ko smo prijavili stroške dela, se je status naloga avtomatsko spremenil v Aktiven. Poročanje zaključka proizvodnega naloga Na tem mestu pošiljamo količine na skladišče, če je potrebno, opredelimo še šarže. Če je skladišče lokacijsko, količina čaka skladiščnika na prevzemni lokaciji. Skladiščnik opredeli lokacijo in s tem potrdi prevzem v skladišče. Če skladišče ni lokacijsko, je s tem postopek skladiščenja že zaključen. Ko je nalog količinsko zaključen, zaključimo še nalog in dobimo status naloga Zaključen. Zapiranje proizvodnih nalogov Zadnji obvezen korak je še zapiranje nalogov. Ob tem se izvede še dokončna pokalkulacija naloga skupaj z odmiki. Predpogoj pa je, da so materiali izdani ali odpovedani, ure obdelane, kooperacijske fakture povezane s prevzemi in izdelki prevzeti na skladišče. Če bi kakršen koli strošek pozabili vpisati na nalog, se status naloga lahko začasno vrne v Zaključen. Na voljo je več poročil, s katerimi primerjamo rezultate med kalkulacijo in pokalkulacijo HRA 1 planiranje V primeru, ko je potrebno porabo časa in izdelane kose vnesti po delavcih, se uporabi modul Obračun ur. Za delovanje modula je potrebno pripraviti nekaj osnovnih podatkov, kot so zaposleni, urniki ipd. Urniki delovnega časa S pomočjo urnikov delovnega časa lahko v naprej podrobno opredelimo časovne okvire, za izvajanje dela, kot so: izmene, redno in nadurno delo, delovni dnevi prazniki, delo ob praznikih in nedeljah ter podobno. Ker so stroški dela v določenih obdobjih dražji, so ti podatki še kako pomembni za točen izračun dejanskih stroškov po nalogih. Tabele obdobij Za napovedovanje in analizo porabljenega čas si vnaprej pripravimo časovna obdobja, največkrat so ta obdobja mesečna lahko pa tudi tedenska. 1 HRA - Hours accounting Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 27 od 71

28 Zaposleni Poleg šifre, imen zaposlenih in nekaj splošnih podatkov imamo tudi nekaj podatkov, ki vplivajo na planiranje in zajem podatkov: datum zaposlitve in prenehanje zaposlitve, delovno mesto, urna tarifa dela, planirano število ur na teden in urnik delovnega časa. Poleg dejanskih zaposlenih, ki se prijavljajo za vnos v obračun ur, poznamo tudi fiktivne zaposlene za potrebe povratnega ažuriranja ur. Fiktivni zaposleni se veže na delovno mesto, njegov namen pa je le prenos stroškov dela na operacijo in nalog. Vnos obračuna delovnih ur Vnos obračuna ur je mogoč po nalogih ali po zaposlenih, za dan ali teden. Pomemben podatek je vrsta transakcije, ki obsega: Ure posla porabljen čas za aktivnosti na posli, kot so na primer razvoj izdelka, izdelava tehnologije... Proizvodne ure so čas porabljen na operacijah proizvodnega naloga. Servisne ure porabljen čas za delo na servisnem nalogu. Indirektne ure ure, porabljene za aktivnosti, ki niso vezane na naloge, primer: čakanje na delo, sestanek ipd. Ure odsotnosti neaktivne ure: na primer dopust, bolniška odsotnost Procesne ure ure, porabljene na operacijah procesnega naloga. Odvisno od transakcij ur je potrebno v nadaljevanju vnesti številko posla, številko naloga in operacijo. Na podlagi teh podatkov sistem poišče podatke, kot so: opravilo, delovno mesto in stroj. Podatke lahko spremenimo, najpogosteje se spreminja stroj. Sledi podatek urnika delovnega časa; če ga vnesemo, bomo v nadaljevanju vnesli čas začetka, nato pa čas zaključka, sistem bo glede na vnos izračunal porabljeni čas za delovne in glede na razmerje delavec - stroj tudi strojne ure. Če urnika delovnega časa ne vnesemo, bomo neposredno vnesli porabljeni čas delavca in stroja. V nadaljevanju se vnese vrsta ur v smislu redne ure in nadure. Vnesemo tudi status ur, kar pomeni, ali bomo ločeno vnesli začetek in kasneje konec operacije druga opcija pa je, da vnesemo vse naenkrat. Sledi še vnos dobrih in slabih kosov ter status zaključenosti operacij. Sledi shranjevanje podatkov, temu pa takoj ali kasneje za več vnosov naenkrat obdelava vnosov, kar pomeni, da se vnosi prenesejo na operacijo naloga ter v finančno integracijo. 3.2 Kritična analiza Koliko nalogov in operacij se izdeluje dnevno v proizvodni, je seveda odvisno od precej dejavnikov, tako vrste proizvodnje od posamične do serijske, izdelave na zalogo ali naročniške proizvodnje, kompleksnosti izdelka, predvsem od števila nivojev in polizdelkov, pa tudi od organiziranosti in razdrobljenosti proizvodnje ter dolžin operacij. Enostaven izračun bi bil število operacij * število delavcev, ki delajo na njej. Če prijavljamo ločeno začetek operacij in nato zaključek, potem seveda pridobimo na ažurnosti, a obenem podvojimo število vnosov. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 28 od 71

29 3.2.1 Zajemanje podatkov Vnosni ekran omogoča vnos vseh tipov ur, kar pa povečuje kompleksnost forme in postopka vnosa. Zaradi kompleksnosti vnosa, podatke ne vnašajo delavci, pač pa so to mojstri v proizvodnji ali pa imamo posebej v ta namen zaposlene vnašalce proizvodnih podatkov. Tak pristop ima več slabih lastnosti, saj v primeru vnosa kvalificirano delavno silo uporabljamo za administrativne posle, medtem ko bi lahko delali delo, za katerega so poklicani. Da vsaj malo zmanjšamo število vnosov, vnašamo podatke šele, ko je operacija zaključena, ne pa tudi začetkov operacij. Tak način vnaša v sistem neažurnost in s tem netočnost in nepreglednost. S prepisovanjem podatkov na papir, potem pa vnosom tretje osebe v sistem, nastaja velika možnost napak, otežena pa je povratna kontrola, saj od dogodka samega običajno mine več časa in se podrobnosti v veliki meri pozabijo. Hitrost vnosa nekoliko lahko povečamo z uporabo črtne kode namesto ročnega vnosa, vendar pa je napredek minimalen, saj kompleksnost forme tipa»vse v enem«ne dopušča večjih pospešitev Kontrola in potrjevanje vnosov Vnos sam je v prvi fazi kontroliran že s poslovno logiko samega vnosa. Kontrolirajo se vsi podatki, ki morajo vnaprej obstajati v šifrantih in drugih tabelah ter podatki, ki morajo biti obvezno vneseni. Kontrolni podatki so tudi razni statusi in pa količine, ki ne morajo presegati določenih vrednosti. Za kvalitetnejšo kontrolo ali celo potrjevanje bi potrebovali celovitejši pregled nad dogajanji v proizvodnji, nalogi in operacijami po delovnih mestih, strojih in tudi zaposlenih. Pomemben podatek bi bil vpogled v vse začete operacije, zaključene operacije in seveda tudi v zastoje. Vse te informacije bi sicer lahko pridobili iz sistema, omejitev je le ažurnost, problem pa tudi togost dostopa do tako dinamičnih podatkov Posledice za terminiranje in planiranje Vsi napačni vnosi imajo vpliv na pokalkulacijo naloga in skupaj z neažurnostjo tudi na planiranje in terminiranje. Učinki neažurnosti in napak se pokažejo že takoj na dnevnem nivoju, saj ne uspemo ustrezno odreagirati na nepredvidene situacije in izboljševanje zasedenosti kapacitet. Na daljši rok se te napake samo še stopnjujejo, kar vodi do zamujanja rokov. Pogost efekt in nevarnost je, da se preneha zaupati podatkom, to povzroča dodatno paralelno delo preverjanja in pridobivanja informacij. To ima za posledico povečevanje zalog, saj planerji za vsak primer, da ne bo zmanjkalo materialov in izdelkov, povečujejo naročila. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 29 od 71

30 4 Prenova / preoblikovanje Vodilo nam je na kar najbolj enostaven način rešiti najbolj pereč problem ažurnega vnašanja in spremljanja podatkov v proizvodnji. Rešitev naj bo cenovno ugodna, pa vendar učinkovita. Podatke bomo zajemali čim bliže izvoru v proizvodnji ter jih čim bolj pregledno predstavili neposrednemu vodstvu, ki bo z enostavnim potrjevanjem odobrilo posamezen vnos. S tem pokrivamo del MES sistema, zato moramo poskrbeti tudi za dvosmerno integracijo z ERP sistemom, v našem primeru Baan IV. 4.1 Predvideno stanje po uvedbi Prva sprememba se bo zgodila že v razpisu proizvodne dokumentacije, saj bo potrebno proizvodne dokumente opremiti s črtno kodo. Kodirana bosta nalog in operacija. Uvedba sprememb ne izključuje uporabe povratnega ažuriranja, kar pomeni, da bodo s črtno kodo opremljene le kontrolne operacije povratnega ažuriranja. Vse vmesne operacije, ki se neposredno ne vnašajo, ne bodo opremljene s črtno kodo, s tem bo uporabniku jasno podano, kaj se zajema in na kakšen način. Po uvedbi bo v proizvodnji ustrezno število zajemnih mest, ki bodo delavcem omogočila prijavo operacij ali zastojev. Število zajemnih mest je odvisno od več dejavnikov: razdalje do zajemnega mesta, števila delavcev, časov trajanja operacij ipd. Vsi razlogi so povezani s tem, da se izgubi čim manj časa na poti do zajemnega mesta in nazaj, ob čakanju na vnos in trajanju samega vnosa. Sam vnos mora biti maksimalno enostaven, s tem zmanjšamo na minimum čas privajanja delavcev na vnos, čas samega vnosa, obenem pa tudi maksimalno zmanjšamo možnost napak. Napake ob zajemu zmanjšuje že narava zajema s črtno kodo, poleg tega pa morajo biti vgrajene še vse možne kontrole vnesenih podatkov in ob tem povezana ustrezna opozorila. Sistem naj zagotovi vnos začetka operacije, večina podatkov je že predlaganih na podlagi izbranega naloga in operacije. Potrebno pa je omogočiti tudi potrebne spremembe, na primer uporabo drugega stroja. Ob zaključku dela na operaciji se vnesejo zaključeni dobri in slabi kosi, slabe kose razvrstimo po vzrokih. Podobo kot za operacijo sta tudi za zastoj potrebna vnos začetka in zaključka zastoja na stroju, zanimajo pa nas tudi razlogi za zastoj. Ker še vedno želimo obdržati povratno ažuriranje, moramo omogočiti tudi količinski vnos, v tem primeru nas ne zanima dejansko porabljeni čas. Čas se stroškovno obračuna glede na planirani čas in glede na vneseno zaključeno ter zavrnjeno količino. Zaradi hitrejšega in kvalitetnejšega vnosa naj se šifranti, kot so: opravila, delovna mesta, stroji in razlogi za slabe kose ter zastoje pripravijo v obliki tabel z opisi in črtno kodo za vnos. Potrebno je omogočiti vpis časa malice, katerega naj sistem sam odšteje od časa operacij in zastojev, brez ročnega odjavljanja in ponovnega prijavljanja. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 30 od 71

31 Omogočiti je potrebno kontrolo nad vnosi operacij in zastojev, zaradi preglednosti naj bo v grafični obliki. Grafični pregledi naj bodo za delovno mesto, stroj in zaposlenega. Prikaz naj bo pregleden z možnostjo hitrega vpogleda v podrobne podatke po operacijah. Zaradi preglednost naj ima vsak uporabnik možnost nastavitve nabora delovnih mest, strojev in zaposlenih za pregledovanje. Grafični prikaz naj ima možnost potrjevanja operacij, vendar le za uporabnike, katerim smo dodelili avtorizacijo. Za grafično prikazane podatke naj bo omogočen enostaven vpogled v podrobne numerične podatke. Vneseni podatki naj bodo dostopni za popravljanje, brisanje in dodajanje avtoriziranim osebam. Vneseni in potrjeni vnosi naj se prenesejo v ERP, frekvenca prenosa naj bo nastavljiva. Ob prenosu mora biti zagotovljena konsistenca podatkov z ERP sistemom, v primeru težav, naj se izpišejo opozorila in kreira datoteka napak. 4.2 Groba zasnova osnovnih funkcij zajema podatkov Zajem podatkov ni samostojna funkcija, predpogoj so funkcije, ki nam zagotovijo parametre in podatke, na podlagi katerih kreiramo naloge in operacije, ki so osnova za funkcijo zajema. Funkcija zajema tudi ni zadnja v vrsti funkcij, saj je zajete podatke potrebno posredovati v ERP, za kar poskrbijo funkcije kontrole in integracije Vzdrževanje šifrantov in osnovnih podatkov v Baan IV V tem delu se bomo omejili na šifrante, ki so neobhodno potrebni za potrebe zajema podatkov in jih posredno ali neposredno uporabljamo kot parametre ali kontrolne podatke. Šifranti so bolj ali manj statične narave, vendar pa so pomemben instrument v rokah planerja, ko se je potrebno odzvati na dogodke, predvsem spremembe v proizvodnji. To so predvsem: artikli, zaposleni, skladišča, delovna mesta, stroji, opravila in urniki delovnih časov. Od osnovnih podatkov naj omenim vzdrževanje kosovnic, tehnoloških postopkov in kalkulacij. V kontekstu zajema podatkov vsi parametri in podatki dobijo dodatno težo, saj bodo na tem temeljile vse kontrole vnosa in primerjave s planiranimi vrednostmi Postopek kreiranja in priprave proizvodnega naloga Ker smo z odprtjem proizvodnega naloga na nalog kopirali aktualno kosovnico in tehnološki postopek, sledi podroben pregled in spreminjanje v smislu terminiranja. Nov proizvodni nalog običajno prenesemo iz planskega modula na podlagi predlaganih nalogov, včasih pa jih odpremo tudi ročno. Najbolj pogosta sprememba sta delovno mesto in stroj. Sam modul pridobiva na teži, saj želimo zagotoviti čimbolj kvalitetne podatke pred izpisom dokumentacije. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 31 od 71

32 4.2.3 Razpis dokumentacije in lansiranje v proizvodnjo Sam postopek razpisa proizvodne dokumentacije se ne spreminja, spremenita se le dokumenta»spremni list«in»operacije«. Na oba dokumenta je dodana črtna koda, toda le na nekaterih operacijah: Kontrolna točka Povratno ažuriranje Črtna koda Opomba Ne Ne Ne Nedovoljena kombinacija Ne Da Ne Ni vnosa operacije; ažurirajo se glede na operacije, ki se vnašajo Da Ne Da Vnašajo se časi izdelave operacije Da Da Da Operacija se vnaša le količinsko Tabela 1: Tabela vnosa glede na parametre Črtna koda je na nivoju operacijo in vsebuje oba podatka - tako nalog kot operacijo. Nalog zaseda šest mest kode, operacija pa tri mesta. Uporabili bomo črtno»kodo 39«, ki omogoča v osnovni verziji kodiranje alfanumeričnih znakov (številk in velikih črk ter še nekaj znakov). Izpisu sledi še lansiranje naloga, ob tem izpisana dokumentacija potuje na običajen način - od oddelka operativne priprave dela v proizvodnjo. Dokumente shrani mojster, ki glede na planske podatke na dokumentaciji ter potrebe proizvodnje predaja dokumentacijo delavcem v izdelavo Priprava dodatnih parametrov za potrebe zajema podatkov Da bi bil zajem podatkov čim bolj enostaven, skušamo pripraviti osnovne podatke zajema v šifrante, ki se v nadaljevanju uporabijo. Šifranti so standardizirani, kar nam omogoča lažje analize zajetih podatkov. Šifre zaposlenih Vsi zajeti podatki v aplikaciji so neposredno vezani na zaposlene, ki imajo v tabeli zaposlenih poleg matične številke zaposlenega tudi osnovne podatke zaposlenega. Ker vnos delavca pomeni obenem tudi podpis in ker je pri vnosu možno poleg odčitavanja črtne kode na tablici delavca tudi ročen vnos, bomo sicer poznane številke delavcev šifrirali s tajnimi šiframi, ki bodo onemogočile zlorabo vnosa. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 32 od 71

33 Odmor po strojih Poleg ostalih namenov spremljanja porabljenega časa na operaciji in zastojih sta aktualna tudi točna stroškovna bremenitev operacije in primerjava planiranih časov z dejansko porabljenim časom. Da bi bili podatki primerljivi, je potrebno odšteti tudi čas malice in drugih odmorov. To lahko dosežemo tako, da zaposleni vnese prekinitev dela ali pa avtomatsko glede na urnik stroja čas odmora odštejemo. Odločili smo se za drugo opcijo, saj poenostavi postopek, urniki pa so poznani. Nekateri stroji, ki ne potrebujejo stalnega nadzore, delajo tudi med malico, v tem primeru seveda urnika ne vnašamo. Parametri na nivoju uporabnika Ker je nekaj podatkov o delovanju zajema odvisno od uporabnika, konfiguracije PCja, izbire logističnega podjetja v ERP-ju, avtorizacij pri vnosu in podobno, predvidevamo tudi nastavitve na strani uporabnika. Parametri bodo zapisani v tabeli, ki se nahaja poleg zajemne aplikacije in omogoča spreminjanje nastavitev. Tabela se bo prebrala pri zagonu aplikacije in bo nadomestila ročno prijavljanje v sistem Zajem podatkov Prototipno rešitev bomo zasnovali na bazi podatkov Oracle, katero uporablja tudi ERP sistem. S tem ne bomo povsem zagotovili neodvisnosti zajemne aplikacije, saj je odvisna od delovanja te baze podatkov, ki je sicer aktivna 24 ur na dan in 7 dni v tednu, vendar pa je predvsem namenjena ERP sistemu, kar lahko pomeni občasno namerno zaustavitev zaradi aktivnosti, kot so: reorganizacija baze, posodabljanje baze ipd. Na ta način bomo zelo poenostavili komunikacijo med ERP sistemom in zajemno aplikacijo. Zajemna aplikacija bo imela ves čas na razpolago ažurne kontrolne podatke iz šifrantov in tabel, kot sta nalog in operacije naloga. Integracijska aplikacija v ERP sistemu, ki bo poskrbela za prenos zajetih podatkov v ERP, bo imela dostop do tabele zajetih podatkov, ki jo bomo posebej kreirali v ta namen. Popolnoma na enak način bi lahko uporabili tudi katero drugo bazo, ki jo uporablja ERP sistem. Alternativa opisanemu načinu bi lahko bila ločen strežnik s svojo bazo. V nadaljevanju pa bi se odločali med možnostjo, da osnovne podatke občasno prepisujemo v zajemno bazo, kar bi omogočilo največjo neodvisnost, ali pa bi še vedno dostopali do šifrantov in ostalih tabel neposredno v ERP-jevo bazo. Osnovne funkcije aplikacije bomo grobo razdelili na pet delov: zajem začetka dela na operaciji, zajem zaključka dela na operaciji, zajem začetka zastoja, zajem zaključka zastoje, količinski zajem. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 33 od 71

34 Vzdrževanje podatkov Zajete podatke bomo spremljali z menjavo statusov zapisa. Glede na status in avtorizacijo uporabnika bo možno podatke pregledovati in tudi ažurirati. Ta korak seveda ne bo obvezen, je pa potreben v primerih, ko se naknadno ugotovi napaka in jo je potrebno popraviti. Uporabili ga bomo tudi za vnos podatkov v primeru nerazpoložljivosti zajemne aplikacije na podlagi ročnih zapisov na dokumentu Grafični prikaz in potrjevanje Ker v proizvodni nastaja veliko število podatkov, za uspešno vodenje potrebujemo orodje, ki nam bo na čim bolj enostaven in pregleden način približalo vnesene podatke in situacijo v proizvodnji. Ker glede na situacijo potrebujemo podrobnejšo, drugič pa bolj grobo informacijo, bomo pripravili več možnih časovnih vpogledov 8, 16 in 24 ur. Viri, ki jih bomo spremljali, so, delavec, delovno mesto in stroj. Ker imajo zapisi različne statuse, bodo ti prikazani z različnimi barvami. Z drugačnimi barvami pa morajo biti prikazane tudi operacije in zastoji. Podrobne informacije o vnosu, delavcu, nalogu in operaciji bomo izvedli s tem, da se s kazalčkom miške postavimo na črto, ki predstavlja operacijo ali zastoj. Zaradi boljšega nadzora nad podatki je bilo zahtevano, da mojster v proizvodnji podatke potrdi, to bomo izvedli tako, da dvojni klik na operacijo oziroma zastoj pomeni potrditev Integracija z ERP Zajete podatke z ustreznim statusom bomo na koncu prenesli v Baan obračun ur. Obračun ur sicer že ima svojo tabelo, kamor bi lahko neposredno zajeli ali prepisali zajete podatke, vendar pa je ob tem kar zajetna poslovna logika seje, ki nadzira in dopolnjuje ročne vnose v to tabelo. Zaradi tega je najlažji način prenosa programska simulacija ročnega vnosa imenovana API 1. Slaba stran tovrstne rešitve je manjša hitrost, vendar pa bo za naše potrebe povsem primerna, saj se bo zapise obdelovalo sproti, zato bo število novih zapisov za eno obdelavo razmeroma majhno. Tovrstna rešitev je ugodna tudi, kar se tiče manjših popravkov vnosne seje s strani proizvajalca, saj API vedno uporablja zadnjo veljavno verzijo. Ker pa ob tem lahko pride tudi do določenih napak, se morajo te odražati v statusu zapisa in tabeli napak, s pomočjo katerih bo uporabnik lažje napake popravil. 4.3 Hierarhični pregled procesov Funkcijam, ki smo jih definirali pri grobi zasnovi, razgradimo in definiramo elementarne poslovne procese. To so procesi, ki jih lahko izvedemo z nekim postopkom, programom ali modulom in predstavljajo nek logično zaključen del zajema podatkov. Procesi so razdeljeni v štiri skupine in so naslednji: Priprava osnovnih podatkov: parametri, 1 API - Application program interface Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 34 od 71

35 šifranti, kosovnice, tehnološki postopki, kalkulacije. Razpis terminiranja in dokumentacije: kreiranje naloga, terminiranje, izpis dokumentacije, lansiranje. Zajem podatkov: začetek operacije, konec operacije, začetek zastoja, konec zastoja, vnos količin. Kontrola in korekcija vnosa po potrebi: dodajanje, spreminjanje, brisanje. Grafični prikaz in potrjevanje: izbira vira, izbira časovnega obdobja, osvežitev prikaza, prikaz podrobnih podatkov virov, prikaz podrobnih podatkov operacij in zastojev, potrjevanje operacij in zastojev. Integracija z ERP jem: izvajanje, kontrola izvedbe, zgodovina napak. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 35 od 71

36 Slika 9: Zaporedje in hierarhija poslovnih procesov 4.4 Opredelitev entitetnega tipa podatkov Za definirane postopke moramo opredelit tudi entitetne tipe podatkov, saj z njimi postopki operirajo. Entitetni tipi podatkov kot nosilci podatkov morajo vsebovati vse potrebne elemente, s katerimi na eni strani postopek prepoznamo, na drugi strani pa nam omogočijo tudi povezovanje z naslednjim postopkom. V grobi zasnovi smo definirali naslednje entitetne tipe podatkov Entitetni tipi v aplikaciji Baan V Baan-u bomo opisali entitetne tipe, ki so neposredno vpleteni v zajem podatkov. Iz njih zajemna aplikacija črpa osnovne podatke in parametre. Omenili bomo le podatke, ki so pomembni za delovanje. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 36 od 71

37 Podatki artikla Entitetni tip nastopa v razpisu proizvodnega naloga kot artikel, ki se proizvaja in potuje od operacije do operacije. Artikli so na nalogu tudi v vlogi polizdelkov in materialov. 1. Artikel 2. Opis 3. Vrsta artikla 4. Skupina artikla 5. Skladišča 6. Enota mere 7. Politika naročanja 8. Sistem naročanja 9. Metoda naročanja 10. Interval naročanja 11. Fantom 12. Enota kosovnice 13. Enota tehnološkega postopka 14. Planer 15. Povratno ažuriranje ur Zaposleni Entitetni tip določa osnovne podatke iz vidika planiranja kot planer in vidika zajema kot delavec. 1. Zaposlen 2. Ime 3. Delovno mesto 4. Urna postavka 5. Urnik delovnega časa 6. Jezik delavca 7. Datum vstopa 8. Datum izstopa Delovno mesto Delovno mesto je osnovni gradnik z vidika planiranja in spremljanja kapacitet. Pomemben podatek je vrsta delovnega mesta, ki med drugim opredeljuje, ali se dela pri nas ali pa v kooperaciji. Prav tako pa je z vidika zajema podatkov pomemben zaposleni, saj kadar se uporablja povratno ažuriranje, se nanj knjižijo ure. 1. Delovno mesto 2. Opis 3. Vrsta delovnega mesta 4. Glavno delovno mesto 5. Kooperant Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 37 od 71

38 6. Šifra cene operacije 7. Zaposleni za povratno ažuriranje 8. Kritična kapaciteta 9. Število enot resursa 10. Število ur na dan 11. Število ur na teden 12. Čakalni čas 13. Število izmen Stroj Stroj podrobneje opredeljuje vir kapacitet. V fazi grobega planiranja planiramo le na nivoju delovnega mesta, v fazi terminiranja pa se podrobno odločimo, kateri stroj bo uporabljen. 1. Stroj 2. Opis 3. Delovno mesto 4. Tarifa stroja 5. Osnovna tedenska kapaciteta 6. Osnovna dnevna kapaciteta 7. Razmerje delavec - stroj Opravilo Je entitetni tip, s katerim opredelimo in šifriramo vsa opravila v podjetju. Strojna in ne strojna opravila se uporabljajo v tehnoloških postopkih in naprej na operacijah nalogov. Indirektna in odsotnostna opravila pa le pri zajemu podatkov. 1. Opravilo 2. Opis 3. Vrsta opravila 4. Delovno mesto 5. Stroj 6. Število delavcev 7. Zasedenost stroja 8. Kontrolna točka Nalog Je entitetni tip, na katerega se vežejo vsa dogajanja v proizvodnji. Številka naloga lahko vsebuje serijo, to je začetni del šifre naloga, katerega lahko podrobno opredeli planer. Zadnji del je enostavno zaporedna številka v okviru serije. Nalog vsebuje tudi artikel, ki se izdeluje, tehnološki postopek, naročeno količino in skladišče, na katerega bo artikel odšel, ko bo izdelan. Pomembni so še terminski podatki in podatki o povratnem ažuriranju. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 38 od 71

39 1. Nalog 2. Posel 3. Artikel 4. Skladišče 5. Naročena količina 6. Tehnološki postopek 7. Planska metoda 8. Datum začetka 9. Datum zaključka 10. Povratno ažuriranje materiala 11. Povratno ažuriranje ur Operacije Operacije so sestavni del naloga in podrobno opredeljujejo, kateri koraki so potrebni, da izdelamo določen izdelek. Na področju zajema pa so ključni podatek za vnos porabljenega časa. 1. Nalog 2. Operacija 3. Opravilo 4. Delovno mesto 5. Stroj 6. Število enot resursa 7. Razmerje delavec - stroj 8. Število izmen 9. Začetek operacije 10. Zaključek operacije 11. Mrtvi čas 12. Pripravljalni čas 13. Čas izvajanja 14. Prekrivanje operacij 15. Kooperant 16. Kontrolna točka 17. Povratno ažuriranje 18. Operacija zaključena Novi entitetni tipi Poleg entitetnih tipov, ki že obstajajo v Baan-u, bomo odprli nekaj entitetnih tipov, ki bodo uporabljeni v zajemni aplikaciji tako v obliki šifrantov kot entitetnih tipov vnosa, ki so osnova za prenos podatkov ERP. Šifre zaposlenih Za potrebe šifriranja smo odprli entitetne tipe, s pomočjo katerega prevajamo številko zaposlenega v šifre zaposlenih in nazaj. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 39 od 71

40 1. Zaposleni 2. Šifra Viri po uporabnikih Ker uporabniki grafičnega prikaza upravljajo le z nekaterimi viri, imamo entitetne tipe, v katerem zaradi avtorizacij in preglednosti podamo, katere vir nekdo lahko vidi, z njimi upravlja, prav tako pa določa njihovo zaporedje. 1. Uporabnik 2. Vrsta vira 3. Zaporedje 4. Delovno mesto 5. Stroj 6. Zaposleni Odmor po strojih Zaradi realne obremenitve naloga in primerjave planiranega časa z dejanskim je potrebno upoštevati čas malice in druge odmore po strojih. Če stroj dela ves čas, vpis ni potreben. 1. Stroj 2. Izmena 3. Čas začetka 4. Čas zaključka Podjetje Podjetje ni entitetni tip v Oracle bazi, pač pa je tekstovna datoteka na PC-ju uporabnika. Podaja številko Baan podjetja, do katerega dostopa uporabnik ter definira pot do baze podatkov ERP-ja 1. Podjetje 2. Pot do baze podatkov Uporabnik Je prav tako tekstovna datoteka na PC-ju uporabnika. Podamo Baan uporabnika, ki dostopa do zajema in prikaza podatkov. Na uporabnika se vežejo definicije, podamo pa tudi avtorizacijo za ažuriranje zapisov. Tu so še entitetni tipi v obliki tekstovnih parametrov uporabnika in entitetni tipi za pomoč pri odpravi napak. 1. Uporabnik 2. Avtorizacija Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 40 od 71

41 Delovne ure - zastoji Je glavni entitetni tip vnosa podatkov, v ta entitetni tip zajemamo podatke, črpamo podatke za prikaz, vzdržujemo podatke in jih prenašamo glede na statuse v ERP obračunu ur. 1. Zaposleni 2. Nalog 3. Operacija 4. Vrsta transakcije 5. Datum 6. Čas 7. Pozicija 8. Opravilo 9. Delovno mesto 10. Stroj 11. Datum začetka 12. Čas začetka 13. Datum konca 14. Čas konca 15. Status ur 16. Zaključeno 17. Zavrnjeno 18. Vrsta Vzrok Količina Vrsta Vzrok Količina Vrsta Vzrok Količina Status 28. Uporabnik Izvajanje Vsakič, ko se izvaja prenos podatkov iz aplikacije v ERP, se evidentirajo podatki prenosa. 1. Vrsta naloga 2. Datum 3. Obdelava 4. Obdelani 5. Zavrnjeni Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 41 od 71

42 Izvajanje sporočila Zapisom, ki niso uspešno obdelani, spremenimo status v»napaka«, vmesnik shrani ob tem nastala sporočila za potrebe odpravljanja napak. 1. Obdelava 2. Zaposleni 3. Nalog 4. Operacija 5. Datum 6. Pozicija 7. Sporočilo o napaki 4.5 Pregled povezav med entitetnimi tipi podatkov 1. Nalog operacija 2. Nalog zajem ur 3. Operacija zajem ur 4. Viri po uporabnikih 5. Zajete ure po virih 6. Šifre po zaposlenih 7. Zaposleni za zajem ur 8. Zaposleni za obračun ur 9. Razlogi izmeta po zajetih urah 10. Prenos zajetih ur z API-jem v obračun ur 11. Napake po izvajanjih prenosa 12. Napake po zajetih urah 13. Obdelava obračunanih ur - prenos ur na operacije Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 42 od 71

43 Uporabnik Šifre zap. Nalog 1 Operacija Uporabnik / Vir 5 Zajem ur Zaposleni 8 Obračun ur 9 Razlogi izmet 12 Izvajanje 11 Napake 13 Slika 10: Diagram povezav glavnih entitetnih tipov 4.6 Podatkovna struktura Podatkovna struktura nastaja v neposredni odvisnosti od entitetnih tipov podatkov in funkcij, ki jih proces izvaja. Tako so posamezni podatki združeni v logičnih strukturah, ki se nanašajo na določen entitetni tip podatkov. Podatkovno strukturo smo dobili po normalizaciji in optimizaciji entitetnih tipov podatkov. Opredelili smo entitetne tipe, jim določili atribute ter lastne (K) in (T) ključe. Atributom smo določili tip in dolžino. sahra001 Šifre zaposlenih emno (K) long Zaposleni sifer (S) long Šifre sahra002 Odmor po strojih mcno (K) txt 4 Stroj izme int Izmena sttm int Čas začetka entm int Čas zaključka sahra101 Viri po uporabnikih Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 43 od 71

44 user (K) txt 12 Uporabnik vrst (K) int Vrsta vira zapo (K) int Zaporedje cwoc txt 3 Delovno mesto mcno txt 4 Stroj emno long Zaposleni sahra100 Delovne ure zastoji emno (K) long Zaposleni pdno (K) long Nalog opno (K) int Operacija koht int Vrsta transakcije hrdt (K) dat Datum time int Čas sern (K) int Pozicija tano int Opravilo cwoc txt 3 Delovno mesto mcno txt 4 Stroj stdc dat Datum začetka sttm long Čas začetka ebdy dat Datum konca entm long Čas konca htst int Status ur qucp dbl Zaključeno qrjc dbl Zavrnjeno vrs1 int Vrsta 1 rai1 int Vzrok 1 koi1 dbl Količina 1 vrs2 int Vrsta 2 rai2 int Vzrok 2 koi2 dbl Količina 2 vrs3 int Vrsta 3 rai3 int Vzrok 3 koi3 dbl Količina 3 stat int Status logn txt 3 Uporabnik sapmg001 Izvajanje koor (K) int Vrsta naloga date (K) dat Datum runn (K) long Obdelava trpr long Obdelani trrj long Zavrnjeni sapmg002 Izvajanje sporočila runn (K) long Obdelava Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 44 od 71

45 emno long Zaposleni pdno long Nalog opno int Operacija hrdt dat Datum sern int Pozicija erro txt 40 Sporočilo o napaki 4.7 Opis postopkov Iz opisa postopkov je razvidno sledeče: funkcije postopka, vhodne datoteke, predvidene kontrole ob izvajanju funkcij, osnovna dogovorjena pravila Postopek kreiranja in priprave proizvodnega naloga Vzdrževanje proizvodnih nalogov je seja, v kateri vzdržujemo tako proizvodne naloge, ročno odprte, kot tudi prenesene predlagane naloge iz planskih modulov. Ekranska slika: Slika 11: Vzdrževanje proizvodnih nalogov Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 45 od 71

46 Polja Številka proizvodnega naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je serija naloga, ki jo planer definira sam glede na potrebe, največkrat je to obrat. Serija lahko zavzema eno mesto, dve mesti, lahko pa je tudi ne uporabljajo. Drugi del je zaporedna številka v okviru serije. Posel je številka, ki dopolnjuje artikel v primeru naročniške proizvodnje, na ta način imamo neposredno povezavo na naročilo kupca. Artikel je izdelek ali polizdelek, ki ga bomo proizvedli v okviru proizvodnega naloga. Skladišče - kamor bo artikel prevzet, ko bo izdelan. Naročena količina za izdelavo. Tehnološki postopek definira varianto tehnološkega postopka, po kateri bo artikel izdelan. Status naloga opredeljuje faze naloga. Statusi so: Planiran, Dokumenti izpisani, Lansiran, Aktiven, Zaključen in Zaprt. Planska metoda predstavlja način planiranja, ki je lahko naprej ali nazaj. Naprej se uporabi v primeru, ko proizvajamo na zalogo, nazaj pa v primeru, ko nam je poznan željen končen datum. Datum začetka naloga se vnese v primeru planske metode naprej. Datum dostave naloga se vnese v primeru planske metode nazaj. Datum veljavnosti je datum, s pomočjo katerega sistem izbere veljavne komponente iz kosovnice in operacije iz tehnološkega postopka. Verzija izhaja iz razvojne dokumentacije, z njo izberemo verzijo dokumentacije in s tem verzijo izdelka. Delne dostave uporabimo takrat, ko želimo ob vsaki delni dostavi ponovno obračunati pripravljalne čase. Prioriteta označuje prioriteto naloga, manjša številka je večja prioriteta. Dodelavni nalog se uporablja, ko želimo dvigniti nek artikel, da ga dodelamo in vrnemo pod isto šifro artikla. Povratno ažuriranje materialov je podatek, ki dovoljuje povratno ažuriranje materialov na nalogu, kateri materiali se bodo dejansko povratno ažurirali pa se opredeli na posameznem materialu. Povratno ažuriranje ur je podatek, ki dovoljuje povratno ažuriranje ur na nalogu, katere operacije se bodo dejansko povratno ažurirale pa se opredeli na posamezni operaciji. Datoteke tisfc001, tipcs020, tipcs021, tiitm001, tcmcs003, tirou101, tirou102, tibom010 Kontrole Proizvodni nalog lahko odpremo za artikle tipa Proizveden, izjemoma tudi Nabavljen. Artikel mora imeti poleg kosovnice in tehnološkega postopka tudi izvedeno kalkulacijo. Če je artikel prilagojen, mora biti posel v statusu Aktiven. Artikel tudi ne sme biti blokiran za proizvodnjo. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 46 od 71

47 4.7.2 Terminiranje proizvodnje Terminiranje se lahko izvaja tako na grafični tabli, kot tudi na nekaj sejah, za podrobnejšimi podatki po operacijah delovnih mestih in strojih. Uporaba tako imenovane»x planske table«je zelo priročna, saj nam omogoča pregledno delo z nekaj različnimi prikazi: nalog operacija, delovno mesto in stroj. Možni so tudi različni sorti. Tabla ni le nazoren prikaz planiranih in zaključenih operacij, pač pa omogoča neposredno terminiranje z uporabo miške, saj operacije lahko premikamo na sami tabli. Preko table lahko dostopamo tudi do sej s podrobnejšimi podatki na nivoju naloga in operacije. V teh sejah lahko delamo tudi večje spremembe, kot so zamenjava delovnega mesta stroja in podobno. Tem sejam se pridružujejo tudi seje, na katerih spremljamo zasedenost posameznega resursa po dnevih in tednih. Ekranska slika: Slika 12: X planska tabla za terminiranje Polja Nalog je številka naloga. Operacija je zaporedna številka operacije v okviru naloga. Opravilo je šifra, ki predstavlja opravilo, ki se bo izvajalo na operaciji. Delovno mesto je šifra delovnega mesta v proizvodnji, na katerem se bo operacija izvajala. Stroj je šifra stroja v okviru delovnega mesta, na katerem se bo operacija izvajala. Število enot resursa je podatek, ki pove, koliko virov: delavcev ali strojev potrebujemo za izvedbo operacije. Razmerje delavec - stroj nam v primeru, ko je operacija strojna, pove število delavcev potrebnih za operacijo. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 47 od 71

48 Osnovna dnevna kapaciteta je kapaciteta brez upoštevanja trenutnega koledarja. Število izmen v okviru dneva. Datum začetka operacije je planiran datum in čas planiranega začetka operacije. Datum zaključka operacije je planiran datum in čas planiranega zaključka operacije. Mrtvi čas je čas, ko artikel ni na operaciji, pač pa čaka nanjo. Fiksni datum planiranja izberemo, ko želimo fiksirati planirane datume in čase neke operacije. Pripravljalni čas je čas iz tehnološkega postopka, planiran za pripravo na operacijo. Čas izvajanja je čas iz tehnološkega postopka, potreben za izdelavo enega kosa na operaciji. Prekrivanje operacije je podatek v odstotkih, ki pove, koliko se lahko dve operaciji prekrivata med seboj. Kooperant je šifra dobavitelja kooperacije v primeru, ko je operacija kooperantska. Povratno ažuriranje izberemo za operacije, pri katerih ne želimo spremljati dejanskega porabljenega časa po delavcih, pač pa le po planiranih stroških operacije ob zaključku neke količine na operaciji. Kontrolna točka se vnese za operacije, pri katerih je obvezen vnos zaključenih količin, ostale se lahko zaključijo glede na kontrolne. Datoteke tisfc010, tirou001, tirou002, tirou003 Kontrole Spremembe na operacijah so odvisne od statusa naloga in statusa ter zaključenosti operacije Razpis dokumentacije in lansiranje v proizvodnjo Po uspešnem terminiranju so podatki pripravljeni, da se izpišejo v obliki dokumentov za proizvodnjo. Na izbiro imamo večje število pripravljenih dokumentov, ki se razlikujejo po vsebini. Običajno ni potrebno izpisovati vseh dokumentov, zato nabor, ki ga potrebujemo, nastavimo že v naprej v parametrih. Izbrane dokumente, povezane z operacijami, bomo opremili s črtno kodo. Koda bo ena sama za nalog in operacijo, kar pomeni, da bo vsebovala oba podatka. Uporabljena je koda 39. Izpisu dokumentov sledi še postopek lansiranja, glede na parametre sta izpis in lansiranje lahko tudi združena. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 48 od 71

49 Ekranska slika Slika 13: Izpis dokumentov naloga Slika 14: Dokument, ki je opremljen s črtno kodo Polja Polja so v tem primeru uporabljena v smislu kriterijev in parametrov za izbor nalogov: Nalogi sortirani po»številki naloga«ali»posel nalog«posel - območje od do Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 49 od 71

50 Proizvodni nalog - območje od do Operacije - območje od do Datum proizvodnje - območje od do Dokumenti sortirani po,»dokumenti po nalogu«ali»nalogi po dokumentu«original izpis originalov Dvojnik izpis dvojnikov Spremembe izpis sprememb Parametri Primer uporabe črtne kode v izpisih: dolzina=tccomcode39 (len(shiftl$(strip$(str$(tisfc001.pdno)) & strip$(str$(tisfc001.opno))))) Funkcija vrne dolžino združenega polja nalog operacija. koda = chr$(27) & chr$(22) & dolzina & str$(tisfc001.pdno) V polje»koda«se kreira potrebna sekvenca za izpis črtne kode v dokumentu. Izhod Izpisani dokumenti glede na izbor Šifre zaposlenih Šifri zaposlenega dodamo šifro, katera bo izpisana na kartici zaposlenega za potrebe vnosa. Šifra je tajna in služi kot zaščita neavtoriziranemu ročnemu vnosu. Ekranska slika Slika 15: Vzdrževanje šifer zaposlenih Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 50 od 71

51 Polja Zaposleni - šifra zaposlenega Šifra - tajna šifra za vnos Datoteke sahra001, tccom001 Kontrole Zaposleni mora obstajati v datoteki zaposlenih, tajna šifra mora biti unikatna in predpisane dolžine Odmor po strojih Malico ali druge odmore moramo vnesti le za stroje, ki so odvisni od delavca, stroji, ki lahko delajo samostojno, običajno nimajo planiranega odmora, zato ga v tem primeru enostavno ne vpišemo. Odmor se bo odštel v času potrjevanja operacije ali zastoja na grafični tabli. Ekranska slika Slika 16: Odmori po strojih Polja Stroj šifra stroja iz datoteke strojev Izmena izmena ali zaporedna številka odmora Čas začetka začetni čas odmora Čas zaključka končni čas odmora Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 51 od 71

52 Datoteke sahra002 Kontrole Stroj iz datoteke strojev, čas začetka manjši od časa zaključka Parametri na nivoju uporabnika Parametrska datoteka»podjetje.ini«vsebuje podatke baze in logistično podjetje v Baan-u, na katerem želi uporabnik uporabljati aplikacijo zajema podatkov. Parametrska tabela»uporabnik.ini«pa vsebuje uporabniško ime uporabnika in avtorizacijo, ki dovoljuje potrjevanje vnosa ali pa le prikaz. Obe datoteki se nahajata v mapi, kjer se nahaja tudi aplikacija. Ekranska slika Slika 17: Parametri podjetja Polja Podjetje v Baan-u Podatki za dostop do uporabljene baze Uporabnik Avtorizacija Datoteke podjetje.ini in uporabnik.ini Slika 18: Parametri uporabnika Kontrole Potrebno je upoštevati predpisano sintakso Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 52 od 71

53 4.7.7 Zajem podatkov Zajem podatkov je ena aplikacija, ki je sestavljena iz petih samostojnih delov. Ti se nanašajo na začetek in zaključek operacije, začetek in zaključek zastojev ter količinski vnos. Zajem začetka dela na operaciji Aplikacijo»Prijava začetka operacije«odpremo s klikom miške na tipko v meniju ali pa s funkcijsko tipko»f1«. Zaposleni, ki želi prijaviti začetek operacije, se registrira s tem, da s čitalcem črtne kode prebere črtno kodo na svoji kartici zaposlenega. Ker je koda šifrirana, aplikacija prevede šifro v delavsko številko in izpiše priimek in ime zaposlenega. Naslednje odčitavanje se izvede na črtni kodi proizvodnega naloga, kjer se nahaja številka naloga in operacije. Podatka se pojavita v polju, obenem se izpiše planirana količina naloga. Prikažejo se še: datum vnosa, opravilo, delovno mesto in stroj. Stroj je možno zamenjati, v kolikor se bo izvajalo delo na drugem stroju v okviru istega delovnega mesta. V spodnjem preglednem oknu se izpišejo vsi dosedanji vnosi na operacije skupaj z zaposlenim in količinami. Podatki služijo lažjemu nadzoru, v želji po čim bolj točnih podatkih. Med polji se premikamo z miško ali tipko»tab«, ko smo vnesli vse podatke, lahko zapis potrdimo z»enter«ali prekinemo z»esc«, ob tem dobimo sporočilo o uspešnem vnosu ali pa prekinitvi. Na ta način je prijavljen začetek dela na operaciji. Ekranska slika Slika 19: Prijava začetka operacije Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 53 od 71

54 Polja Zaposleni šifra zaposlenega (črtna koda) Nalog / Operacija številka naloga in operacije (črtna koda, možen tudi ročen vnos) Količina planirana količina naloga (prikaz) Datum datum vnosa (prikaz) Opravilo opravilo operacije (prikaz) Delovno mesto delovno mesto operacije(prikaz) Stroj stroj operacije (možna sprememba s strojem z istega delovnega mesta; črtna koda, možen tudi ročni vnos Tekst polje zaključene količine operacije, skupaj z zaposlenimi Datoteke sahra100, sahra001, tisfc001, tisfc010, tirou001, tirou002, tirou003 Kontrole Vsa polja so kontrolirana z ustreznimi šifranti. Ni dovoljena ponovna prijava zaposlenega in stroja, če je operacija še v teku. Vsa polja morajo biti vnesena. Zajem zaključka dela na operaciji Aplikacijo»Prijava zaključka operacije«odpremo s klikom miške na tipko v meniju ali pa s funkcijsko tipko»f2«. Zaposleni, ki želi prijaviti začetek operacije, se registrira s tem, da s čitalcem črtne kode prebere črtno kodo na svoji kartici zaposlenega. Ker je koda šifrirana, aplikacija prevede šifro v delavsko številko in izpiše priimek in ime zaposlenega. Naslednje odčitavanje se izvede na črtni kodi proizvodnega naloga, kjer se nahaja številka naloga in operacije. Podatka se pojavita v polju istočasno z datum vnosa. Prikažejo se še: opravilo, delovno mesto in stroj. Ročno se vnesejo zaključeni in zavrnjeni kosi. Če so bili vneseni zavrnjeni kosi, se odprejo dodatna polja za podrobnejši opis Zavrnitev. V ta polja se vnese količina, vrsta in vzrok izmeta. Če zavrnjena količina s tem še neopredeljena, se odprejo nova polja. Možne so največ tri vrstice. Če bi bilo potrebnih več vnosov, to storimo z novim vpisom operacije. Med polji se premikamo z miško ali tipko»tab«, ko smo vnesli vse podatke, lahko zapis potrdimo z»enter«ali prekinemo z»esc«, ob tem dobimo sporočilo o uspešnem vnosu ali pa prekinitvi. Na ta način je prijavljen začetek dela na operaciji. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 54 od 71

55 Ekranska slika Slika 20: Prijava zaključka operacije Polja Zaposleni šifra zaposlenega (črtna koda) Nalog / Operacija številka naloga in operacije (črtna koda, možen tudi ročen vnos) Datum datum vnosa (prikaz) Opravilo opravilo operacije (prikaz) Delovno mesto delovno mesto operacije (prikaz) Stroj stroj operacije (prikaz) Zaključeno zaključena količine operacije (ročen vnos) Zavrnjeno zavrnjena količine operacije (ročen vnos) Količina zavrnjena količina glede na vrsto in vzrok (ročen vnos; največ 3 polja) Vrsta vrsta zavrnjene količine (ročen vnos; največ 3 polja) Vzrok vzrok zavrnjene količine (ročen vnos; največ 3 polja) Datoteke sahra100, sahra001, tisfc001, tisfc010, tirou001, tirou002, tirou003 Kontrole Vsa polja so kontrolirana z ustreznimi šifranti. Vnos ni mogoč, če pred tem ne obstaja vnos začetka operacije za delavca in stroj. Seštevek količin zavrnjenih kosov mora biti enak celotni zavrnjeni količini. Vsa polja morajo biti vnesena. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 55 od 71

56 Zajem začetka zastoja Aplikacijo»Prijava začetka čakanja«odpremo s klikom miške na tipko v meniju ali pa s funkcijsko tipko»f3«. Zaposleni, ki želi prijaviti začetek čakanja, se registrira s tem, da s čitalcem črtne kode prebere črtno kodo na svoji kartici zaposlenega. Ker je koda šifrirana, aplikacija prevede šifro v delavsko številko ter izpiše priimek in ime zaposlenega. Naslednji podatek je Opravilo, ki ga odčitamo iz tabele opravil opremljenih s črtno kodo. Glede na tip opravila so potrebni različni podatki, če je opravilo strojno, so stroški vezani na operacijo, če pa je opravilo indirektno pa stroški niso vezani na operacijo. Sledi odčitavanje stroja iz tabele strojev, obenem sistem predlaga ustrezno delovno mesto. Med polji se premikamo z miško ali tipko»tab«, ko smo vnesli vse podatke, lahko zapis potrdimo z»enter«ali prekinemo z»esc«, ob tem dobimo sporočilo o uspešnem vnosu ali pa prekinitvi. Na ta način je prijavljen začetek dela na operaciji. Ekranska slika Slika 21: Prijava začetka čakanja Polja Zaposleni šifra zaposlenega (črtna koda) Opravilo opravilo operacije (prikaz) Stroj stroj operacije (možna sprememba s strojem iz istega delovnega mesta; Delovno mesto delovno mesto operacije(prikaz) Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 56 od 71

57 Datoteke sahra100, sahra001, tisfc001, tisfc010, tirou001, tirou002, tirou003 Kontrole Vsa polja so kontrolirana z ustreznimi šifranti. Delovno mesto in stroj morata biti usklajena. Ni dovoljena ponovna prijava zaposlenega in stroja, če je čakanje še v teku. Vsa polja morajo biti vnesena. Zajem zaključka zastoja Aplikacijo»Prijava zaključka čakanja«odpremo s klikom miške na tipko v meniju ali pa s funkcijsko tipko»f4«. Zaposleni, ki želi prijaviti začetek operacije, se registrira s tem, da s čitalcem črtne kode prebere črtno kodo na svoji kartici zaposlenega. Ker je koda šifrirana, aplikacija prevede šifro v delavsko številko in izpiše priimek in ime zaposlenega. Informativno se prikažejo podatki o opravilu, stroju in delavnem mestu. Zapis potrdimo z»enter«ali prekinemo z»esc«, ob tem dobimo sporočilo o uspešnem vnosu ali pa prekinitvi. Na ta način je prijavljen začetek dela na operaciji. Ekranska slika Slika 22: Prijava zaključka čakanja Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 57 od 71

58 Polja Zaposleni šifra zaposlenega (črtna koda) Datum datum vnosa (prikaz) Opravilo opravilo operacije (prikaz) Delovno mesto delovno mesto operacije (prikaz) Stroj stroj operacije (prikaz) Datoteke sahra100, sahra001, tisfc001, tisfc010, tirou001, tirou002, tirou003 Kontrole Vsa polja so kontrolirana z ustreznimi šifranti. Vnos ni mogoč, če pred tem ne obstaja vnos začetka čakanja za delavca in stroj. Vsa polja morajo biti vnesena. Količinski zajem Aplikacijo»Prijava količin po operacijah«odpremo s klikom miške na tipko v meniju ali pa s funkcijsko tipko»f5«. Zaposleni, ki želi prijaviti začetek operacije, se registrira s tem, da s čitalcem črtne kode prebere črtno kodo na svoji kartici zaposlenega. Ker je koda šifrirana aplikacija, prevede šifro v delavsko številko in izpiše priimek in ime zaposlenega. Naslednje odčitavanje se izvede na črtni kodi proizvodnega naloga, kjer se nahaja številka naloga in operacije. Podatka se pojavita v polju istočasno z datum vnosa. Prikažejo se še: opravilo, delovno mesto in stroj. Ročno se vnesejo zaključeni in zavrnjeni kosi. Če so bili vneseni zavrnjeni kosi, se odpro dodatna polja za podrobnejši opis zavrnitev. V ta polja se vnese količina, vrsta in vzrok izmeta. Če zavrnjena količina s tem še ni opredeljena, se odprejo nova polja. Možne so največ tri vrstice. Če bi bilo potrebnih več vnosov, to storimo z novim vpisom operacije. Med polji se premikamo z miško ali tipko»tab«, ko smo vnesli vse podatke, lahko zapis potrdimo z»enter«ali prekinemo z»esc«, ob tem dobimo sporočilo o uspešnem vnosu ali pa prekinitvi. Na ta način je prijavljen začetek dela na operaciji. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 58 od 71

59 Ekranska slika Slika 23: Prijava količin po operacijah Polja Zaposleni šifra zaposlenega (črtna koda) Nalog / Operacija številka naloga in operacije (črtna koda, možen tudi ročen vnos) Datum datum vnosa (prikaz) Opravilo opravilo operacije (prikaz) Delovno mesto delovno mesto operacije (prikaz) Stroj stroj operacije (prikaz) Zaključeno zaključena količine operacije (ročni vnos) Zavrnjeno zavrnjena količine operacije (ročni vnos) Količina zavrnjena količina glede na vrsto in vzrok (ročni vnos; največ 3 polja) Vrsta vrsta zavrnjene količine (ročni vnos; največ 3 polja) Vzrok vzrok zavrnjene količine (ročni vnos; največ 3 polja) Datoteke sahra100, sahra001, tisfc001, tisfc010, tirou001, tirou002, tirou003 Kontrole Vsa polja so kontrolirana z ustreznimi šifranti. Seštevek količin zavrnjenih kosov mora biti enak celotni zavrnjeni količini. Vsa polja morajo biti vnesena. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 59 od 71

60 Vzdrževanje podatkov Seja ni del rednega postopka, uporablja se le v primeru, če se ugotovijo napake ob vnosu ali pa se dodajo zapisu, če vnos ni bil mogoč na običajen način. Mojster v glavi vnese zaposlenega, delovni nalog, operacijo, opravilo ter datum. V vrstici pa še ostale podatki, ki so sicer vneseni z zajemom s črtno kodo. V sejo ni vgrajeno toliko kontrol kot pri rednem vnosu, saj s to sejo upravlja bolje usposobljena oseba. Ekranska slika Slika 24: Delovne ure po zaposlenem Polja Polja so enaka kot pri zajemu s črtno kodo. Datoteke Datoteke so enake kot pri zajemu s črtno kodo. Kontrole V seji se izvaja le osnovna kontrola, ki je vezana na konsistentnost podatkov, glede na šifrante Grafični prikaz in potrjevanje Graf v našem primeru ne nudi zgolj pregledne slike stanja v proizvodnji, pač pa je sestavni del postopka vnosa porabljenega časa, na operacijah in čakanju ter vnosa zaključenih in zavrnjenih količin. Vnesene podatke je pred prenosom v Baan potrebno potrditi s strani mojstra v proizvodnji. To delo je prav gotovo najlažje prav na grafu, kjer imamo v pregledni strjeni obliki pred seboj vse podatke, z dotikom kazalčka miške na posamezne dele grafa pa na voljo pa tudi vse podrobnosti. Za potrjevanje je dovolj dvojni klik na zapis operacije ali čakanja in že se status spremeni v potrjen, če dvoklik ponovimo, pa status vrnemo nazaj. Za spreminjanje statusa je seveda potrebna avtorizacija za spreminjanje. Za lažje delo graf omogoča izbiro virov, obdobja, osveževanja, barvni prikaz statusov in podrobnosti, kadar jih potrebujemo. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 60 od 71

61 Barve črt grafa so odvisne od statusa ur. Potrjevanje se vrši s strani mojstra z dvojnim klikom na črti grafa, kar je takoj vidno s spremembo barve črte. Status Potrjeno je predpogoj za obdelavo in prenos v Baan. Količinski vnosi niso vidni na grafu, saj nimajo časovnih podatkov, status pa je avtomatično potrjen. V fazi potrjevanja se preverja tudi tabela časov malice po strojih, če je, se čas malice odšteje. Ekranska slika Slika 25: Prikaz zasedenosti virov Polja in funkcije Izbira virov: S tipkami DM Delovno mesto, Stroj in Zaposleni lahko izbiramo vir, ki se prikazuje na grafu. Slika 26: Gumbi za izbiro virov Osveževanje: Na tipki je prikazan čas v minutah, ko se bo izvedlo osveževanje podatkov. S klikom na tipko to lahko izvedemo takoj. Slika 27: Osveževanje prikaza Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 61 od 71

62 Izbira obdobja: Izbirati je možno skalo prikaza 8, 16 ali 24 ur preteklosti in nekaj ur v prihodnost, odvisno od območja. Barvni prikaz statusov: Slika 28: Izbira obdobja Statusi operacij naloga: operacija začeta operacija zaključena operacija potrjena operacija obdelana operacija napaka Statusi čakanja: čakanje začeto čakanje zaključeno čakanje potrjeno čakanje obdelano čakanje napak Tabela 2: Statusi Podrobnosti: Komentarji so odvisni od tega, kje smo s kazalčkom miške: na šifri vira - opis vira, na legendi statusov komentar statusa, na izbiri skale komentar skale, na črti grafa Podrobne informacije glede na vrsto Operacija/Čakanje (Viri, Nalog/Operacija, Časi, Kosi, Posel, Artikel, Planirane količine in Opravilo). Slika 29: Prikaz podrobnih podatkov zapisa Datoteke sahra100, sahra001, sahra002, sahra101, tisfc001, tisfc010, tirou001, tirou002, tirou003 Kontrole Kontrole so vezane na avtorizacijo uporabnika, in dovoljujejo ažuriranje Integracija z ERP Del rednega postopka je integracija vnosne aplikacije z ERP sistemom Baan-IV. Integracija se vrši za vnose, ki so potrjeni. Ker imamo dostop do baze, bi lahko tudi neposredno prepisali vnesene podatke v ustrezne Baan tabele, obračun ur in operacij na nalogu. Ker se v fazi vnosa polni veliko tabel, ki morajo biti polnjene Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 62 od 71

63 konsistentno, smo se raje odločili za polnjenjem z API vmesnikom. API vmesnik simulira ročni vnos v Baan sejo, v tem primeru vnos v Obračun ur, s tem pa povzame vso potrebno poslovno logiko, ki je vgrajena v original Baan programih. Pogostost izvajanja sej integracije je odvisna od nastavitev uporabnika, ki nastavi pogostost zaganjanja seje. Funkcija API izvede vpis v sejo in s tem v tabele, če je vpis uspel, se zamenja status zapisov iz»potrjen«v»prenesen«, sicer pa API javi sporočilo, zakaj prenos ni bil mogoč, status»potrjen«se spremeni v»napaka«ter podrobnejše informacije zapiše v log datoteko. Ekranska slika Slika 30: Izvajanje API aplikacije Slika 31: Poročilo o napaki Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 63 od 71

64 Slika 32: Podrobne informacije o napaki Polja Zaposleni območje zaposlenega kot kriterij Nalog območje naloga kot kriterij Operacija območje operacije kot kriterij Datum območje datuma kot kriterij Pozicija območje pozicije kot kriterij Datoteke sahra100, sahra001, sahra002, sahra101, tisfc001, tisfc010, tirou001, tirou002, tirou003 Kontrole Ustreznost statusa. Vse kontrole, ki jih ima seja»vnos obračuna ur«, avtomatično so zajete s tem, ker smo uporabili API način polnjenja Analize zajetih podatkov Iz paralelne tabele obstaja nekaj izpisov za potrebe analize, možen pa je tudi export podatkov v Excel za dodatno obdelavo. Ker se podatki prenesejo z API v Baan-Obračun ur, so možni tudi vsi redni Baan-ovi izpisi ur. Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 64 od 71

65 Ekranska slika Slika 33: Izpis zajetih ur v Excel za potrebe analize Igor Perko: Razvoj aplikacije za zajem in spremljanje proizvodnih podatkov stran 65 od 71