DIMNIKARSTVO VČERAJ, DANES, JUTRI

Transcription

1 J A V NA RAZVOJNA AGENCIJ A OBČINE ORMOŽ Vrazova ulica 9, Ormož Tel.: , Fax: Epošta: jara@siol.net DIMNIKARSTVO VČERAJ, DANES, JUTRI Študija vizije dolgoročne ureditve dimnikarske službe v Sloveniji Naročnik: JAVNA RAZVOJNA AGENCIJA OBČINE ORMOŽ Koordinator naloge: Ivan KUKOVEC, inž. Ormož, oktober 2011/marec 2012

2 2 od 127 Kazalo vsebine 1 PREDGOVOR Dimnikarstvo na prehodu iz črnega v zeleno UVOD DIMNIKARSTVO VČERAJ Avstro-Ogrska Dimnikarstvo v Sloveniji od leta 1918 do Dimnikarstvo v Sloveniji od leta Dimnikarska služba na Hrvaškem Dimnikarska služba v Bosni in Hercegovini Dimnikarska služba v Srbiji Delo dimnikarske službe do devetdesetih let Opravljanje dimnikarske službe po letu 1990 do prenosa na državno raven kot obvezne državne gospodarske javne službe DIMNIKARSTVO DANES Zakonska podlaga Organizacija dimnikarskih služb Kadrovska struktura Delovna orodja in oprema Izobraževanje kadra Dimnikarske storitve Vodenje evidence Vpliv prostega trga na dimnikarstvo Ocena vpliva prostega trga na kadrovsko strukturo in izobraževanje Ocena vpliva prostega trga na število zaposlenih Ocena vpliva prostega trga na opremljenost in vodenje evidence POŽARNA VARNOST Zmanjšanje števila požarov VPLIV REDNEGA OPRAVLJANJA DIMNIKARSKIH STORITEV STROŠEK DIMNIŠKEGA POŽARA Strošek gašenja dimniškega požara Zvišanje stroškov zaradi povečanega števila intervencij gasilcev Ocena stanja vpliva prostega trga pri čiščenju dimovodnih naprav na povečanje števila požarov Zviševanje stroškov lokalnih skupnosti zaradi povečanega števila intervencij gasilcev VPLIVI REDNEGA ČIŠČENJA KURILNIH IN DIMOVODNIH NAPRAV Predgovor Zmanjšanje porabe goriva...29

3 3 od Podaljšanje življenjske dobe kurilnih in dimovodnih naprav Zniževanje stroškov ogrevanja Ocena stanja v primeru prehoda na prosti trg VPLIV REDNEGA OPRAVLJANJA DIMNIKARSKIH STORITEV Zmanjšanje količine izpustov škodljivih emisij v zrak Pojav bolezni pri ljudeh zaradi vdihovanja zraka, onesnaženega s polutanti dimnih emisij, in pri dimnikarjih pri opravljanju storitev Prašni delci Ozon (O 3 ) Dušikovi oksidi (NO x ) Žveplov dioksid (SO 2 ) Ogljikov monoksid (CO) Vpliv onesnaževalcev iz dimne emisije na dimnikarje pri opravljanju storitev Ocena stanja v primeru prehoda na prosti trg IZRAČUN CENE DIMNIKARSKIH STORITEV Izračun cene Cena v primeru prehoda na prosti trg Izračun cene, ki bi jo država plačevala izvajalcem za vodenje evidenc opravljenih storitev Ocena zvišanja stroškov dela inšpekcijskih služb in števila inšpektorjev CENA, KI JO PLAČUJE DRŽAVA V BLAGAJNO EU ZARADI ČEZMERNEGA ONESNAŽEVANJA ZRAKA Predgovor Strošek države v letu Strošek države v letu Strošek države v letu Ocena deleža onesnaževanja iz kurišč in ocena tega stroška Ocena stroškov v primeru prehoda na prosti trg USTAVNI OKVIR UREDITVE DIMNIKARSKE SLUŽBE Vplivi na okolje in obveznosti državne oblasti Vizija prihodnje dolgoročne pravne ureditve dimnikarske službe v okviru zdajšnje ustavne ureditve NESPORAZUMNA PREDČASNA PREKINITEV KONCESIJSKE POGODBE ZA OPRAVLJANJE DIMNIKARSKIH STORITEV Prekinitev s strani koncesionarja Prekinitev s strani koncedenta Sklep STRES KOT POVZROČITELJ ŠTEVILNIH BOLEZNI Splošno o vplivu stresa na zdrave ljudi Pojav stresa pri vsakdanjem iskanju mojstrov za opravljanje vzdrževanja v stanovanju Pojav stresa pri nujnem odpravljanju napak v stanovanju...49

4 4 od MERJENJE EMISIJ DIMNIH PLINOV V MALIH KURILNIH NAPRAVAH Uvod Izražanje koncentracije nečistoč v zraku emisija Izkoristek kurilne naprave Onesnaževalci (polutanti) v dimnih plinih malih kurilnih naprav Ogljikov dioksid Ogljikov monoksid Žveplove spojine Dušikove spojine Delci (celoten prah) Merjenje emisij dimnih plinov v malih kurilnih napravah Način in izvedba meritev Meritev emisij dimnih plinov z elektronskimi merilnimi napravami Pomembnejše lastnosti elektronske merilne naprave NOVOSTI NOVE UREDBE O EMISIJI SNOVI V ZRAK IZ MALIH IN SREDNJIH KURILNIH NAPRAV Male kurilne naprave na trdna goriva Kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo Splošne zahteve za male kurilne naprave IZVAJANJE KONTROLE DELOVANJA MALIH KURILNIH NAPRAV RAZMEJITEV OPRAVLJANJA STORITEV PRI PRODAJI, MONTAŽI, PISANJU SOGLASIJ TER VZDRŽEVANJU KURILNIH IN DIMOVODNIH NAPRAV POGLED ZVEZE EKOLOŠKIH GIBANJ NA DIMNIKARSKO DEJAVNOST TER NA VIZIJO DOLGOROČNE UREDITVE DIMNIKARSKE SLUŽBE SKLEP NEKAJ ZBRANIH FOTOGRAFIJ O NEUSTREZNEM STANJU KURILNO DIMOVODNIH NAPRAV NA TERENU TER ČLANKOV O POSLEDICAH Nekaj značilnih primerov neustreznega stanja kurilno dimovodnih naprav s terena Članki o posledicah Komentar Letaki in zloženke v smislu ozaveščanja uporabnikov kurilno dimovodnih in prezračevalnih naprav LITERATURA VIRI...127

5 5 od 127 Seznam preglednic Preglednica 1: Stroški gašenja dimniškega požara Preglednica 2: Dopustne mejne vrednosti za enosobne kurilne naprave Seznam slik Slika 1: Endoskop I Slika 2: Endoskop II Slika 3: Instrument za merjenje vsebnosti (uhajanja) ogljikovega monoksida v prostoru...17 Slika 4: Merilna instrumenta (za meritve emisij dimnih plinov) Slika 5: Instrument za meritve vsebnosti vlage...19 Slika 6: Instrument za meritve uhajanja eksplozivnih plinov Slika 7: Slika 8: Terminal (obdelava podatkov na terenu)...20 Notranjost avtomobila z delovno opremo...20 Slika 9: Orodje za čiščenje Slika 10: Videosistem za pregledovanje kamera I...22 Slika 11: Sistem za povrtavanje dimnikov Slika 12: Sistem za čiščenje večjih kurilnih naprav...23 Slika 13: Gibanje porabe energije po sektorjih (v milijonih ton ekvivalenta olja) Slika 14: Slika 15: Slika 16: Poraba energije na prebivalca Slovenije...30 Emisije CO 2 na prebivalca Slovenije...30 Prikaz uspeha izvajanja meritev in pregledov plinskih naprav...35 Slika 17: Izpusti v zrak Slika 18: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimovodni priključek Slika 19: Primer neustreznega stana kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden koncentrični dimovodni priključek za plinsko kurilno napravo...76 Slika 20: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Poškodovana cev za odvod dimnih plinov pri kurilni napravi na plin Slika 21: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na kurilno olje...77 Slika 22: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na kurilno olje...77 Slika 23: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na kurilno olje...78 Slika 24: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na kurilno olje...78

6 6 od 127 Slika 25: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimnik, preblizu so nameščeni leseni delo ostrešja, posledica vžig ostrešja Slika 26: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nastanek smolnatih oblog vžig smolnatih oblog...79 Slika 27: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nastanek smolnatih oblog v dimniku vžig smolnatih oblog...80 Slika 28: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izvedeni dimovodni priključki Slika 29: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimnik (leseni deli, izolacija) Slika 30: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Pojav nastanka ledu na zaključni kapi koncentričnega dimovodnega odvodnika plinske peči Slika 31: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: V dimniku nameščeni razni električni kabli...82 Slika 32: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: V isti dimnik speljana dimovodni priključek plinske peči ter priključek kuhinjske nape...82 Slika 33: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimovodni priključek plinske kurilne naprave Slika 34: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na kurilno olje...83 Slika 35: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na trdno gorivo - les Slika 36: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na kurilno olje...84 Slika 37: primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na trdno gorivo - les Slika 38: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na trdno gorivo - les Slika 39: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimnik ter nameščena iztočna dimniška vratica Slika 40: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimnik (leseni deli ostrešja preblizu, neustrezen dostop do čistilnih vratic) Slika 41: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Poškodovan dimnik, ob kurilni napravi ter po dimniku napeljana električna inštalacija, leseni deli preblizu...87 Slika 42: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Poškodovan dimnik...87 Slika 43: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Dimnik v slabem stanju, skozi njega pa je tudi nameščen leseni tram ostrešja...88

7 7 od 127 Seznam prilog Priloga 1: Članek Vse več dimniških požarov, škode skupaj za , Priloga 2: Članek»Številni razlogi za dimniške požare«. 90 Priloga 3: Članek 3»Če ne dovolijo nadzora, ogoržajo sebe in druge«. 91 Priloga 4: Članek 4»Sredi Ljubljane zagorel dimnik«. 92 Priloga 5: Članek 5»Ljudje pogosto odganjajo dimnikarje«. 93 Priloga 6: Članek 6»Nosečnica zavrnila dimnikarja in se skupaj s hčerko zastrupila«. 94 Priloga 7: Članek 7»Umrla dva moška in ženska«. 96 Priloga 8: Članek 8»Štirideset evrov bi rešilo tri življenja«. 98 Priloga 9: Članek 9»ogljikov monoksid pustil trajne posledice«. 99 Priloga 10: Članek 10»Pričakovali smo tudi smrtne primere«. 101 Priloga 11: Članek 11»Zastrupili so se z ogljikovim monoksidom«. 103 Priloga 12: Letak uporabnikom kurilno dimovodnih naprav, ki zavračajo izvajanje dimnikarskih storitev. 105 Priloga 13: Zloženka»Dimnikarske storitve«. 108 Priloga 14: Zloženka»preventivna požarna varnost«. 110 Priloga 15: Zloženka varne plinske kurilne naprave. 111 Priloga 16: Zloženka varnostni pregledi. 113 Priloga 17: Zloženka čiščenje kurilnih naprav. 114 Priloga 18: Zloženka preverjanje dovoda zgorevanega zraka z meritvami. 115 Priloga 19: Zloženka javljalnik dima in požara. 116 Priloga 20: Zloženka kaminske peči. 117 Priloga 21: Zloženka meritve emisij dimnih plinov. 118 Priloga 22: Zloženka novogradnja, dogradnja. 119 Priloga 23: Zloženka pr avilno kurjenje z lesom. 120 Priloga 24: Zloženka dimniški požari. 121 Priloga 25: Osnutek zapisnika v zvezi z zastrupitvami z CO2. 124

8 8 od PREDGOVOR Dr. Peter Novak Član Znanstvenega sveta Evropske agencije za okolje Pod kostanji 8, LJUBLJANA peter.novak@energoteh.si Tel.: ; GSM: Ljubljana, Dimnikarstvo na prehodu iz črnega v zeleno Mnogo let nazaj, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo v Sloveniji sprejemali prvi Pravilnik o dimnikarski službi, smo na Komisiji za varstvo zraka pri Sekretariatu za urbanizem prvič dodelili tej službi nalogo, da spremlja kakovost kurilnih naprav. V razpravi smo tedaj dejali, da bodo dimnikarji prešli iz črnih oblek na bele, saj ne bo več potrebno čistiti dimnikov, ker bo zgorevanje popolno, torej brez saj. Pričakovali smo prehodno obdoje nekaj deset let, ko bi se želje morale uresničiti. Žal so spremembe v družbi in neurejenost pri organizaciji dimnikarske službe postavile naše upe na glavo. Dimnikarji še vedno hodijo v črnih oblekah, ljudje neradi dovoljujejo pregled kurilnih naprav, še posebej meritve kakovosti zgorevanja, ne dovoljujejo čiščenja ventilacijskih naprav, vedno več je zastrupitev z ogljikovim monoksidom in celo požarov. Kaj se dogaja? Po prehodu velikega števila gospodinjstev na lahko kurilno olje in plin ter zaradi vedno boljših aparatov, je nenadoma postalo, po mnenju mnogih uporabnikov, nepotrebno vsakoletno čiščenje dimovodnih in /ali ventilacijskih naprav. Temu sta pripomogli tudi slabša izobraženost dimnikarjev in visoka cena storitev. Zaradi neurejenega podeljevanja koncesij, se je nekoč vzorno organiziran sistem dimnikarjev in dimnikarstva počasi rušil in izgubljal ugled. Serviserji kurilnih naprav, ki so prodali opremo, so prevzeli del nalog dimnikarjev, to je servisiranje gorilnih naprav. Niso pa opravili drugih dveh nalog, ki jih ima dimnikarska služba, to je pregled dimnika in ventilacijskih naprav. Izostala je tudi naloga statističnega zbiranja podatkov o kakovosti zgorevanja v kurilnih napravah na terenu. Srečujemo se tudi z novimi težavami. Povečana raba biomase, drv, sekancev in peletov je v zadnjih letih, pogosto zaradi nepravilne uporabe naprav ali vlažnega goriva, močno povečuje onesnaženost zraka s sajami, katranskimi delci (PM 10). Modro siv dim, ki se vije nad našimi naselji iz teh naprav, je karcinogen in vendar se nihče od inšpekcij ne zgane. Dimnikarska služba bi lahko pri tem močno pomagala. Ni vse»zeleno«, kar prihaja iz gozda. Manjše emisije CO2 so zamenjali drugi, morda še večji škodljivci. Prepričan sem, da se mora dimnikarski službi in dimnikarjem omogočiti v bodoče popolnoma drugo vlogo v družbi. Iz črnega preko zelenega naj bi prešli v belo (obleko, dejavnost). Zakaj in kako?

9 9 od 127 Nove kurilne naprave so sicer vedno bolj popolne, vendar še vedno potrebujejo vzdrževanje in čiščenje. Odvodni sistemi, dimniki, kanali, itd. se morajo redno čistiti. Vendar tega bo vedno manj saj se bo tehnologija čiščenja spremenila. Z ozirom na nove predpise o učinkoviti rabi energije v stavbah in masovne rekonstrukcije obstoječih stavb (najmanj 3 % starega stavbnega fonda letno) pa lahko dobi ta stroka popolnoma novo vlogo. Dimnikarji so edini, ki lahko vstopijo v vsako stanovanje brez sodnega naloga, lahko pregledajo kurilno ali drugo energetsko napravo, ki bi lahko povzročila nevarnost za stvari ali ljudi. To dovoljenje bi bilo potrebno uporabiti za njihovo novo vlogo, ko bi poleg pregleda kurilnih naprav lahko ugotavljali njihove okoljske vplive (emisije), porabo goriva, nudili nasvete za energetsko učinkovitost in opravljali po potrebi tudi meritve in servis. Na osnovi porabe goriva in elektrike bi lahko izdal in letno vzdrževal energijsko izkaznico stavbe ali stanovanja brezplačno. Seveda pa to ne more biti sedanji dimnikar, ampak nov strokovnjak z uglednim in širokim znanjem, primerno izobražen in v beli obleki, deloval bo pa okolju prijazno»zeleno«. Ob primerni razdelitvi stroškov med državo (občino), ki bi dobila želene podatke za kataster onesnaževanja, porabe goriv) in uporabnikom, ki bi plačal le varnostni del usluge, bi ljudje ponovno postali veseli vsakega obiska in vsakega novoletnega koledarja, ki bi ga prinesel novi beli okolju prijazen»zeleni dimnikar«. Zavzemam se torej za bistveno dopolnitev sedanje vloge tega poklica in za dopolnilno izobraževanje sedanjih dimnikarjev. Ni nujno potrebno, da imajo srednjo izobrazbo, dovolj je, da so s poklicno izobrazbo zainteresirani, da se dopolnilno izobrazijo in tudi stalno izobražujejo. Skrbeti moramo namreč za kakovost in ekonomičnost uslug. S to novo vlogo pa bi dinmikarji in dimnikarstvo moralo dobiti tudi novo ime, ki bi stroki omogočilo nov pristop na trgu uslug in vrnilo ugled temu nekoč najbolj spoštovanemu»cehu«. Morda bi kazalo razpisati javni natečaj o novem imenu in novih uslugah. Odgovori bi bili verjetno zelo zanimivi in koristni pri nadaljni usmeritvi države in stroke na tem področju.

10 10 od UVOD Zlatko ZADRAVEC Direktor JARA Ormož Vrazova ulica 9, Ormož jara@siol.net Tel.: , GSM: , Fax: Ormož, Na območju Štajerske in Prekmurja je dimnikarska služba organizirana kot obvezna že od časa Marije Terezije in kot taka opravlja svoje delo. Za izdelavo naloge smo se odločili iz naslednjih razlogov, podanih v nadaljevanju. 1. Menimo, da morajo pri odločitvah o načinu delovanja gospodarskih javnih služb prevladovati strokovni, in ne politični kriteriji. Da bi zagotovili čim bolj strokovne odgovore in poglede na opravljanje dimnikarske službe, smo k izvedbi naloge pritegnili strokovnjake z različnih področij ter tudi predstavnike civilne družbe, da bi na vprašanja odgovorili čim bolj strokovno. Pri tem smo zasledovali cilj, da bi odgovore na odprta vprašanja v največji meri poiskali pri strokovnjakih zunaj dimnikarske dejavnosti. 2. Odbor za okolje in prostor Državnega zbora RS je na 33. seji sprejel naslednji sklep:»odbor predlaga MOP, da za eno od naslednjih sej odboru v roku šestih mesecev pripravi vizijo dolgoročne ureditve dimnikarske službe, tako glede načina izvajanja te dejavnosti (koncesije ali licence) kot potrebnih sprememb v celotnem sistemu vzdrževanja kurilnih in dimovodnih naprav ter prezračevalnih sistemov.«po sprejemu sklepa je prišlo do predčasnih volitev. Ker gre za pomemben segment našega vsakdanjega življenja in ker bi radi zagotovili čim manjši dvom o neodvisnosti od politike in izvajalcev dimnikarske službe, smo se odločili za izdelavo naloge z neodvisnimi strokovnjaki, ki bi predstavili strokovni pogled na razvoj te dejavnosti ter predlagali ali koncesije ali licence. 3. Primerjava števila pritožb glede na obseg opravljenih storitev. Pokazatelj opravljanja neke dejavnosti je nedvomno tudi število opravljenih storitev in število pritožb uporabnikov. V medijih smo namreč zasledili, da Civilna iniciativa Dimnik govori o slabem delu ter številnih pritožbah na delo dimnikarjev. Pri iskanju podatkov smo zasledili poročilo s problemske konference komunalnega gospodarstva, ki je bila 22. in 23. septembra 2011 v Termah Olimia v Podčetrtku. V njem je navedeno, da 57 koncesionarjev vsak delovnik opravi približno pet tisoč dimnikarskih storitev, kar v enem letu znaša pribl dimnikarskih storitev v Sloveniji.

11 11 od 127 Iz podatkov MOP izhaja, da so v letu 2009 prejeli 2231 različnih prijav v zvezi z opravljanjem dimnikarske službe, od tega jih je bilo le 89 povezanih s kakovostjo opravljanja storitev. Vseh 89 pritožb v zvezi s kakovostjo storitev je bilo upravičenih. Glede na skupni obseg opravljenih storitev (približno letno) je bilo torej v zvezi s kakovostjo opravljanja storitev vloženih približno 0,007 odstotka pritožb. Tudi ta podatek nam je dal misliti in nas je spodbudil k temu, da bi strokovno ugotovili, kje smo v dimnikarski službi in kam naj gremo. Glede na število pritožb torej lahko rečemo, da je država dimnikarsko službo dobro organizirala, a to je mogoče utemeljiti s strokovnimi dejstvi.

12 12 od DIMNIKARSTVO VČERAJ Primož KUKOVEC Direktor EKOENERGETIKA-dimnikarstvo Ormož d.o.o. Vrazova ulica 9, Ormož ekoenergatika@siol.net Tel.: , GSM: , Fax: Ormož, Avstro-Ogrska V srednjem veku dimnikarjev z lastnim bivališčem v naših krajih in tudi v drugih pokrajinah takratne Avstro-Ogrske ni bilo. V palačah in graščinah, samostanih in po hišah so dimnike ometali potujoči italijanski dimnikarji. Nezadostno ometena kurišča in dimovodi dimniki so bili vzrok pogostejših požarov. Okoli sredine 15. stoletja so skušale oblasti stalno požarno nevarnost odpraviti, vendar jim to ni uspelo. Samo na Dunaju so bili v obdobju od leta 1327 do 1525 veliki požari, ki so zajeli celotne mestne četrti. Zato so se od leta 1492 na koncesioniran način začele izvajati dimnikarske storitve na Dunaju, predvsem zaradi zagotavljanja požarne varnosti. Prvega stalnega dimnikarja takratne Avstrije je postavil cesar Maksimiljan I., in sicer , torej je zgodovina dimnikarstva že dolga. Z razvojem gradnje in koriščenja dimovodov dimnikov se je razvijala tudi dimnikarska stroka. Nastala je potreba po večjem številu strokovno usposobljenih dimnikarjev. Leta 1664 je bil ustanovljen prvi dimnikarski ceh, ki mu je zaradi povezave dimnikarskega dela s požarno varnostjo cesar Ferdinand I. podelil tako imenovane rokodelske artikle. Marija Terezija je leta 1774 potrdila dimnikarski red in svoboščine dimnikarjev. Že prvo besedilo zakona iz leta 1859 označuje dimnikarje kot kvalificirane obrtnike in je tako ostalo tudi v poznejših popravkih zakona. 3.2 Dimnikarstvo v Sloveniji od leta 1918 do 1941 V Sloveniji so dimnikarsko službo pred prvo svetovno vojno in po njej do leta 1932 izvajali po starem avstrijskem zakonu, ki ni predvideval posameznih rajonov, in so se rajoni dodeljevali poljubno. Povsod, razen v Mariboru, Ljubljani in Celju, je bil ta okoliš že določen. Tako se je po takratnih statističnih podatkih število požarnih nesreč zmanjšalo. 3.3 Dimnikarstvo v Sloveniji od leta 1945 Po drugi svetovni vojni je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra ostalo precej dimnikarskih okolišev brez dimnikarjev. Prav posebej težko stanje dimnikarske obrti je bilo v Slovenskem primorju. Leta 1974 je bil sprejet zakon, po katerem se je opravljala dimnikarska obrt. Takrat se je dimnikarska dejavnost izvajala po skoraj vsej Sloveniji, saj so delovala dimnikarska podjetja v Beltincih, na Ptuju, v Mariboru, na Ravnah na Koroškem, v Celju, Radečah, Ljubljani, Kranju, Trbovljah in na Jesenicah. Obrtnikov je bilo približno štirideset.

13 13 od Dimnikarska služba na Hrvaškem Hrvaška je imela obrtni zakon že leta 1884, s pozneje izdanimi uredbami, dopolnili in pravilniki, po katerih so dimnikarji svojo obrt nemoteno opravljali. 3.5 Dimnikarska služba v Bosni in Hercegovini V Bosni in Hercegovini je bil sprejet zakon, ki je veljal za drugi del takratne Avstrije. 3.6 Dimnikarska služba v Srbiji V Srbiji je veljal obrtni zakon, posebej pa leta 1910 objavljen dimnikarski red za Beograd in Srbijo. To je bil eden od najpopolnejših redov v Srednji Evropi. Če bi v Beogradu in preostali Srbiji organizirali dimnikarsko obrt in jo opravljali po teh predpisih, bi bila lahko zgled vsem drugim državam. Zakonodajalci v vseh omenjenih deželah so se torej zavedali, da je dobro urejena dimnikarska obrt tudi najuspešnejša preventivna požarna služba. 3.7 Delo dimnikarske službe do devetdesetih let Dimnikarska služba je do konca leta 1985 opravljala v glavnem redno in generalno čiščenje ter preglede, vendar s pomanjkljivo strojno opremo in z nedodelanimi postopki kemijskega čiščenja. Postopki pregledovanja so bili neenotni, saj tudi pravilnik o rokih in načinu čiščenja in Zakon o dimnikarski službi nista bila povsem jasna. Meritve sajne slike in izkoristek izgorevanja v kurilnih napravah so se izvajale delno in brez strokovne analize vzrokov za slab izkoristek ali preveliko onesnaževanje ozračja. Za meritve onesnaževanja ozračja je primanjkovalo tudi ustreznih instrumentov ter usposobljenih dimnikarjev. Delo inšpekcijskih služb, dimnikarske službe in hidrometeorološkega zavoda, ki bi moral podatke spremljati in ukrepati, ni bilo usklajeno. Merilni instrumenti niso bili povsem ustrezni, merili so samo sajno sliko in količino CO 2. Dimnikarsko podjetje v Beltincih je imelo kataster o meritvah od leta 1979, na Ravnah na Koroškem pa še nekoliko prej. Zadeve so se v letu 1986 in 1987 premaknile z nakupom instrumentov za merjenje O 2, CO 2, SO 2, NO in CO v dimnikarskih podjetjih na Ptuju in v Ljubljani. Take instrumente je kupilo tudi dimnikarsko podjetje v Beltincih. Na osnovi izmerjenih parametrov so se začele izvajati tudi analize vzrokov preseganja posameznih parametrov. Rezultati so bili sporočeni strankam in inšpekcijskim službam, vendar so to bili samo poskusi brez pravega učinka in reda, ker ni bilo stalnega spremljanja. Rezultati meritev, izvedenih za posamezne kotle po Sloveniji, so bili porazni. Pri približno 70 odstotkih kurilnih naprav je bila sajna slika po jugoslovanskem standardu B8 270 nad dovoljeno mejo. Upoštevani so rezultati za Novo Gorico, nekaterih drugih mest v Sloveniji, vse do Ormoža, in do Zagreba. Meritve so bile izvedene pri delu uporabnikov kurilnih naprav. Vzroki za tako stanje so bili naslednji: neredno čiščenje, ker stranke tega ne dovolijo ali pa zaradi pomanjkanja dimnikarjev;

14 14 od 127 nenastavljeni oz. delno pokvarjeni gorilniki; nespremljanje kakovosti goriva; nenastavljeni gorilniki glede na kakovost goriva; nezatesnjene kurilne naprave; neurejena odvod in dovod zraka; meritve in nastavitve gorilnikov so se v večini primerov izvajale z neatestiranimi in neustreznimi instrumenti; vprašljiva je bila pravilna uporaba merilnih instrumentov; pomanjkanje rezervnih delov in s tem neustrezno organizirane servisne službe. 3.8 Opravljanje dimnikarske službe po letu 1990 do prenosa na državno raven kot obvezne državne gospodarske javne službe Zadnja pomembna sprememba na področju predpisov, ki je spremenila vsebino in obseg storitev, je bila izvedena z Zakonom o dimnikarski službi ZdimS iz leta 1974 in Zakonom o varstvu okolja ZVO iz leta 1993, ko je bilo določeno, da je to obvezna lokalna gospodarska javna služba s področja požarne varnosti, varovanja človekovega zdravja in varstva okolja. Izvajala se je v javnih podjetjih in na osnovi podeljenih koncesij ali sklenjenih pogodb z lokalnimi skupnostmi. Po letu 1993 naj bi bila ta javna služba organizirana na lokalni ravni v skladu z ZVO, Zakonom o dimnikarski službi in Zakonom o gospodarskih javnih službah ZGJS. V skladu z navedenimi zakoni in njihovimi podzakonskimi akti ter občinskimi predpisi je bila ta javna služba organizirana samo v približno štiridesetih lokalnih skupnostih. V drugih občinah pa se je dimnikarska služba izvajala predvsem na podlagi starejših predpisov, kot je ZdimS, ali pa sploh ni bila urejena. Posledica tega je bilo neurejeno izvajanje te javne službe, ki ni dosegala ciljev z vidika zagotavljanja požarne varnosti, varovanja človekovega zdravja, ni bilo ne evidenc in ne katastrov o opravljenih storitvah ter kurilnih napravah, prav tako pa ni zagotavljala doseganja ciljev z vidika varstva okolja oziroma se ta javna služba ni po vseh lokalnih skupnostih prilagodila zdajšnjemu stanju ogrevalne tehnike in doseganja javnega interesa s področja varstva okolja, požarne varnosti in varovanju človekovega zdravja. Ne nazadnje so bile zelo različne tudi cene storitev po posameznih občinah, ki so se razlikovale tudi za do dvesto odstotkov (za isto storitev). Tak način izvajanja predpisanih storitev pa ni prinesel pričakovanih in zastavljenih ciljev. Zaradi neučinkovitega organiziranja in izvajanja dimnikarske službe na lokalni ravni se je dimnikarska služba v naslednjih letih prenesla na državno raven, da bi se poenotila ureditev oz. izvajanje.

15 15 od DIMNIKARSTVO DANES Boštjan ŠTIFTAR Direktor EKO-DIM d.o.o. Gačnikova pot 2, Ravne na Koroškem info@ekodim.si Tel.: , Fax: Ravne na Koroškem, Zakonska podlaga Ustava RS v 72. členu določa pravico do zdravega življenjskega okolja vsem državljanom. V ta namen so zakonsko določeni pogoji in načini za opravljanje gospodarskih in drugih služb. Zakon o varstvu okolja (ZVO1), pa v 148. členu določa obvezne gospodarske javne službe varstva okolja. V tem členu je zajeta tudi dimnikarska služba, ki izvaja meritve, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Na podlagi navedenega je bilo z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe (Ur. l. RS, št. 129/2004) ter sprememb (Ur. l. RS, št. 57/2006, 105/2007, 102/2008) uvedeno koncesijsko izvajanje dimnikarske dejavnosti v Sloveniji. 4.2 Organizacija dimnikarskih služb S spremembo zakonodaje je dimnikarska služba v letu 2004 postala obvezna državna gospodarska javna služba. Organiziranje in nadzor je prevzela država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. Na podlagi različnih javnih razpisov so bili izbrani izvajalci storitev za tista območja, kjer lokalne skupnosti dimnikarske službe niso uspele organizirati. Leta 2004 se je dimnikarska javna služba prenesla z lokalne na državno raven, s čimer pa se praviloma za uporabnike ni nič spremenilo, saj so vsi podzakonski akti z vidika aplikacije te javne službe ostali enaki. Tudi novelirani predpisi na državni ravni za uporabnika storitev dimnikarske službe nimajo novih zahtev. Res pa je, da gre za obvezno gospodarsko javno službo, katere storitve so obvezne, zato morajo državni organi s prenosom učinkovito zagotavljati uporabo storitev te javne službe tudi tam, kjer tega organi lokalnih skupnosti niso zagotavljali učinkovito. Večina javnih služb z vidika varstva okolja je organiziranih na koncesioniran način, ker je to najučinkovitejši in najtransparentnejši način izvajanja javne službe. Izvajanje poteka z najmanj administrativnimi stroški, potrebno je manj nadzornih organov s strani koncedenta. To pa velja tudi za dimnikarsko službo, saj se koncedent izogne številnim opravilom, kot je

16 16 od 127 izvajanje neposrednega nadzora nad uporabniki storitev dimnikarske službe, in s tem angažiranju dodatnih potrebnih kadrov za inšpekcijski nadzor in stroškov ter novih delovnih mest v državni upravi. Pri prenosu dimnikarske službe z lokalne na državno raven je bilo zaznati, da so bili organizacija, nadzor in izvajanje storitev na lokalni ravni izjemno pomanjkljivi in nedosledni. 4.3 Kadrovska struktura Kadrovska struktura oziroma izobrazba delavcev je predpisana z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja dimnikarske službe (Ur. l. RS, št. 129/2004), v kateri je navedeno, da lahko koncesionar opravlja delo na terenu le z ustrezno izobraženim kadrom, tj. najmanj s poklicno izobrazbo dimnikarja oz. s VI. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri z ustreznimi delovnimi izkušnjami s področja dimnikarstva. Prav tako mora imeti koncesionar ustrezen administrativni kader za obveščanje uporabnikov, sprejemanje telefonskih klicev, ov, vodenje evidenc o uporabnikih ter katastrov naprav. 4.4 Delovna orodja in oprema Delovna sredstva, povezana s postopki dela v dimnikarstvu, so posodobljena in zagotavljajo ustrezne delovne procese. Dela dimnikarja na terenu si brez ustreznega prevoznega sredstva, s katerim prevaža orodje in opremo, ne moremo več predstavljati. Poleg klasičnih orodij (omel, strgal, ščetk in podobno) se za izvajanje uporabljajo tudi stroji za mehansko odstranjevanje sajastih oblog, sesalniki, pri opravljanju prvih in izrednih pregledov pa se uporabljajo videokamere za pregledovanje in endoskopi ter ostala merilna tehnika, za izvajanje meritev emisij dimnih plinov pa merilni instrumenti ter pripadajoča oprema. Slika 1: Endoskop I.

17 17 od 127 Slika 2: Endoskop II. Slika 3: Instrument za merjenje vsebnosti (uhajanja) ogljikovega monoksida v prostoru.

18 18 od 127 Slika 4: Merilna instrumenta (za meritve emisij dimnih plinov).

19 19 od 127 Slika 5: Instrument za meritve vsebnosti vlage. Slika 6: Instrument za meritve uhajanja eksplozivnih plinov.

20 20 od 127 Slika 7: Terminal (obdelava podatkov na terenu). Slika 8: Notranjost avtomobila z delovno opremo.

21 21 od 127 Slika 9: Orodje za čiščenje.

22 22 od 127 Slika 10: Videosistem za pregledovanje kamera I. Slika 11: Sistem za povrtavanje dimnikov.

23 23 od 127 Slika 12: Sistem za čiščenje večjih kurilnih naprav. 4.5 Izobraževanje kadra Izobraževanje za poklic dimnikarja se v Sloveniji izvaja v srednjih šolah, šolskih centrih, na ljudskih univerzah in podobno. Izobrazbo dimnikarskega mojstra pa je mogoče pridobiti tudi med vodenim izobraževanjem pri Obrtni zbornici Slovenije. Zanimanja za poklic dimnikarja je malo, kajti mlade je kljub povpraševanju delodajalcev po tem kadru težko pritegniti k temu poklicu. Za izvajanje dela na terenu pa samo poklic dimnikarja ni dovolj za strokovno ustrezen pristop k delu. Sodobne kurilne naprave in napredek tehnike namreč narekujeta nenehno izpopolnjevanje kadra na strokovnih seminarjih, predavanjih in sejmih. Izobraževanje pa obrtna in gospodarska zbornica organizirata tudi v tujini. 4.6 Dimnikarske storitve Dimnikarska služba obsega izvajanje naslednjih storitev: 1. pregledovanje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav; 2. čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav; 3. odstranjevanje katranskih oblog in izvedbo protikorozijske zaščite; 4. pregledovanje in čiščenje zračnikov;

24 24 od izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in obveščanje uporabnikov storitev javne službe o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav; 6. posredovanje podatkov o malih kurilnih napravah za vpis v evidenco kurilnih naprav. 4.7 Vodenje evidence Pri vodenju evidence se uporabljajo različni računalniški programi in naprave, ki omogočajo najavo izvajanja storitev, spreminjanje in ažurno urejanje podatkov o uporabnikih oz. njihovih napravah ipd. Strošek izvajanja teh storitev je velik, upoštevati je treba stroške računalniške opreme in programov ter delo in prostore, kjer se ta evidenca vodi. Evidenco malih kurilnih naprav praviloma vodi ministrstvo. Vsi koncesionarji so zaradi poročanja ministrstvu ter zahtev uporabnikov po izpisu iz katastra naprav in opravljenih storitvah dolžni voditi evidenco kurilnih naprav ter opravljenih storitev pri uporabnikih. V evidenci kurilnih naprav se vodijo podatki o mali kurilni napravi, kot so vrsta kurilne naprave ter proizvajalec ali tip kurilne naprave, nazivna toplotna moč, vrsta goriva, ki ga uporablja, in leto proizvodnje kurilne naprave, identifikacijski podatki iz katastra stavb o stavbi, v kateri je kurilna naprava, površina stanovanjskih ali poslovnih prostorov, ki jih mala kurilna naprava ogreva, in opis zračnikov, dimnih vodov in pomožnih naprav, ki se uporabljajo v zvezi z obratovanjem male kurilne naprave. Poleg navedenega se vodi tudi evidenca meritev emisij dimnih plinov, izvedenih na malih kurilnih napravah. 4.8 Vpliv prostega trga na dimnikarstvo Ocena vpliva prostega trga na kadrovsko strukturo in izobraževanje Ocenjuje se, da bi večina dela na poziv strank bila opravljena brez licenc in verjetno tudi brez računov predvsem v gospodinjstvih. Tisti, ki bi jim bila podeljena licenca, bi bolj kot za kader skrbeli za pozitivni izid poslovanja, kar je logično in zakonska obveza. Izobraževanja zaposlenih bi bilo malo Ocena vpliva prostega trga na število zaposlenih Ker bi prosti trg povzročil nered, bi na tem področju najbrž ostalo malo čistih dimnikarskih delovnih mest, za katera bi država prejela plačilo prispevkov Ocena vpliva prostega trga na opremljenost in vodenje evidence Delalo bi se s čim nižjimi stroški, kar pa pomeni s čim cenejšo opremo ter brez vodenja evidence. Evidenca na državni ravni bi bila slaba ali pa je sploh ne bi bilo. Če bi jo država hotela imeti, bi zanjo morala plačati.

25 25 od POŽARNA VARNOST Matjaž KLARIČ Poveljnik GZS Tržaška cesta 221, Ljubljana gasilska.zveza-slo@siol.net Tel.: , Fax: Ljubljana, Zmanjšanje števila požarov Ena izmed najstarejših nalog dimnikarske službe, ki je še danes zelo pomembna, je varstvo pred požarom. Na območju celotne Slovenije v obdobju kurilne sezone dnevno v povprečju zabeležijo okoli tri do osem različnih požarov, povezanih z dimniki. Za požarno varnost, varnost življenja in premoženja, varstvo okolja in varčevanje z gorivi potrebujemo pravilno vgrajene in vzdrževane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, ki varno delujejo in služijo svojemu namenu. Z rednim in s pravočasnim čiščenjem ter pregledovanjem kurilnih naprav skrbimo za požarno varnost (zmanjšanje števila samovžigov), okoljsko varnost (zmanjšanje količine izpustov škodljivih emisij) in zdravstveno varnost (zmanjšanje obolenj zaradi polutantov) ter za racionalno rabo goriv (pravilno delovanje naprav). Naprave, v katerih nastajajo sajaste obloge, čezmerno onesnažujejo okolje in pomenijo veliko požarno nevarnost, zmanjšujejo prenos toplote na vodo ali zrak, kar pomeni slabši izkoristek in s tem večjo porabo goriva ter tudi slabši vlek dimnika. Dimni plini se na poti skozi dimnik ohlajajo. Če se pred izstopom iz dimnika ohladijo pod temperaturo kondenzacije, na stenah dimnika vodna para kondenzira. V primeru uporabe trdih goriv (lesa, premoga in briketov) se na nastali sloj vode vežejo trdni delci iz dimnih plinov (saje), kondenzira pa tudi katran. Pri dolgotrajno nizki temperaturi dimnih plinov na stenah dimnika kondenzira veliko katrana, ki tvori katransko oblogo. Katranske obloge pa nastajajo tudi pri znižanju obratovalne moči peči (ob zmanjšanju dovoda zraka). Zaradi vseh oblog v notranjosti dimnika, je njegovo delovanje moteno in pod določenimi pogoji lahko pride do samovžiga katrana in saj. Samovžig je opazen, saj običajno nastane v obliki eksplozije, iz dimnika pa bruhajo plameni. Temperatura v dimniku lahko naraste tudi do 1300 C. Pri tej temperaturi začnejo nastajati nepopravljive poškodbe dimniških elementov. Dimnik ne tesni več in obstaja velika nevarnost razširitve požara na objekt, kar lahko povzroči hude posledice. Ob dejstvih, da vsak milimeter saj v kurišču poveča porabo goriva za tri do štiri odstotke, da so toplotne izgube večje in znašajo tudi do 20 odstotkov, da sežiganje neustreznih materialov (plastike, gume, kartona, zelo smolnatega lesa, premalo suhega lesa, tekočih kurilnih derivatov ) poveča možnost izbruha požara kljub rednemu čiščenju, je pomembno, da uporabniki upoštevajo priporočila dimnikarskih služb in ustreznih nadzornih

26 26 od 127 organov, saj bi lahko le tako zmanjšali dimniške in druge požare, povezane s tem, za 80 odstotkov. Pri Gasilski zvezi Slovenije menijo, da je treba okrepiti dejavnosti na področju požarne varnosti, saj požarna statistika še vedno kaže na porast števila požarov, od katerih jih več kot polovico povzročijo človeška malomarnost, nepozornost in neznanje. Zato je treba pripraviti konkretne dejavnosti za ozaveščanje ljudi in širjenje požarnovarnostne kulture, katere dvig bo vplival na zmanjšanje števila požarov in na pravilno ravnanje občanov v primeru požara.

27 27 od VPLIV REDNEGA OPRAVLJANJA DIMNIKARSKIH STORITEV STROŠEK DIMNIŠKEGA POŽARA Ana JELANČIČ Dimnikarstvo JELANČIČ s.p. Ribniki 12, Sevnica dimnikarstvo.jelancic@siol.net Tel.: , Fax: Sevnica, Strošek gašenja dimniškega požara Strošek gašenja po veljavnem ceniku gasilskih storitev, z dne , je odvisen predvsem od obsega požara. Pri dimniškem požaru, ki se ne razširi na objekt ali okolico, torej ni zahtevnejši in dolgotrajnejši, so pomembni naslednji dejavniki: moštvo (število gasilcev in čas gašenja); gasilski avtomobili in priklopniki (število in vrsta gasilnih avtomobilov); gasilne naprave (vrsta gasilnika); lestve (vrsta lestve); cevi (vrsta cevi). Glede na čas gašenja požara lahko torej izračunamo vrednosti stroškov, v katere vključimo le osnovne postavke, brez upoštevanja zaščitne opreme, naprav za razsvetljavo, armatur, druge gasilske opreme, pavšalnih storitev, povračila stroškov za potrošni material, porabe vode itd.: ena ura gašenja; trije gasilci; dva gasilska avtomobila (do 1500 kg skupne teže in kg skupne teže); gasilnik S 50 (na prah); prikolična lestev; tlačne in sesalne cevi. Preglednica 1: Stroški gašenja dimniškega požara. Čas gašenja Cena v (brez DDV) delavnik (med 6. in 18. uro) 129,04 delavnik (med 18. in 6. uro) 134,05 nedelje in prazniki 138,93

28 28 od Zvišanje stroškov zaradi povečanega števila intervencij gasilcev Financiranje gasilstva in požarnega varstva se v skladu z veljavnimi zakoni izvaja iz sredstev: lokalnih skupnosti, države, zavarovalnic, gasilske znamke, donatorjev, virov lastnih prihodkov in požarnega davka. Financiranje na ravni lokalnih skupnosti je še vedno zelo različno in odvisno od posluha posameznega občinskega vodstva za delovanje gasilstva, znano pa je, da je zagotovljenih le za tri odstotke sredstev primarne porabe občinskega proračuna za delovanja gasilstva. To pomeni, da se ob povečevanju števila intervencij gasilcev zvišujejo tudi stroški. Ob upoštevanju, da se le majhen del teh stroškov krije iz sredstev lokalnih skupnosti, je treba sredstva za preostali del pridobiti iz drugih razpoložljivih virov. 6.3 Ocena stanja vpliva prostega trga pri čiščenju dimovodnih naprav na povečanje števila požarov Ker prosti trg ne zagotavlja rednega opravljanja storitev in ker ni odgovornega izvajalca, se bo število dimniških požarov nedvomno povečalo. 6.4 Zviševanje stroškov lokalnih skupnosti zaradi povečanega števila intervencij gasilcev Povečano število požarov pomeni višje stroške tako za lokalno skupnost kot tudi državo, česar pa si v krizi, ko se varčuje na vseh področjih, ne smemo dovoliti.

29 29 od VPLIVI REDNEGA ČIŠČENJA KURILNIH IN DIMOVODNIH NAPRAV mag. Mihael GRUDEN Energetski servis E.S. d.o.o. Roška cesta 2a, Ljubljana info@energetski-servis.si Tel.: , Fax: Ljubljana, Predgovor Uredba in pravilnik sta uredila delovanje dimnikarske službe v skladu z zahtevami Energetskega zakona in Zakona o varstvu okolja. Ena od rednih nalog, ki jih opravlja ta služba, je nadzor nad dimovodnimi in pripadajočimi kurilnimi napravami ob vgradnji prvi strokovni pregled ter pri tekočih in plinastih gorivih tudi prve meritve, druga pa je skrb za redno ometanje, če je treba, tudi čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav. Zahteva Energetskega zakona je učinkovita raba energije, ki pomeni, da z nadzorom in opozarjanjem uporabnikov dosegamo izboljšanje specifične porabe energije na prebivalca. Vpliv te dejavnosti sicer na prvi pogled ni velik, a v celotni porabi lahko predstavlja opazen delež. Nekatere članice Evropske unije so na tem področju uspešnejše od drugih. Slovenija je s svojim rastočim standardom bivanja in industrijske proizvodnje še vedno v porastu porabe, države, v katerih je letna rast še vedno velika, pa so krive, da je uspeh razvitejših držav manj opazen. Rast porabe v EU 27 skoraj stagnira, medtem ko svetovna poraba še vedno raste. Skupen imenovalec za te primerjave je že nekaj let emisija toplogrednih plinov, združena v emisije CO 2 na prebivalca. 7.2 Zmanjšanje porabe goriva Slika 13: Gibanje porabe energije po sektorjih (v milijonih ton ekvivalenta olja). Mtoe kmetijstvo gospodinjstva in storitve Transport Industrija

30 30 od 127 Iz podatkov Eurostata za leto 2010 je razvidno, da je poraba energije v Evropski uniji v gospodinjstvih in storitvah kar 37,1 odstotka, kar pomeni, da vsak odstotek zmanjšanja porabe v gospodinjstvih pomeni več kakor en odstotek v industriji. Slika 14: Poraba energije na prebivalca Slovenije. Poraba energije na prebivalca Slovenije energija na prebivalca Energy per capita SI (kgoe/cap) Energy per capita (kgoe/cap) leto Tendenca naraščanja porabe energije na prebivalca v Sloveniji je skoraj izenačena s porabo energije na prebivalca EU 27. Slika 15: Emisije CO 2 na prebivalca Slovenije. CO2 emisije na prebivalca Slovenije CO2 na prebivalca CO2 per capita SI (kg/cap) CO2 per capita (kg/cap) leto

31 31 od 127 Emisije CO 2 na prebivalca Slovenije so še nekoliko nižje od povprečja emisij EU 27. To stanje je posledica razmeroma dobre politike oskrbe z daljinsko toploto in relativnega deleža hidroenergije v košarici dobav. Trend emisij CO 2 na prebivalca v Sloveniji raste, v EU pa upada. Zaskrbljujoče pa je vztrajno približevanje emisij v Sloveniji vrednostim povprečja EU 27, kjer je emisija CO 2 na prebivalca v počasnem upadanju. V Sloveniji je sicer sprejeta zakonodaja za uporabo obnovljivih virov in soproizvodnje energije, vendar se preveč vsiljuje domača tehnologija za obnovljive vire energije iz lesa, pri čemer ne dosegamo primernih izkoristkov. Poskusi izvedbe URE in primerne soproizvodnje pa so manj uspešni zaradi napačnega izbora postavitev in tehnologije, kar vodi v nezadovoljstvo vlagateljev in agencije za subvencioniranje. 7.3 Podaljšanje življenjske dobe kurilnih in dimovodnih naprav Življenjska doba kurilnih in dimovodnih naprav je odvisna od naslednjih glavnih parametrov: fizičnega spreminjanja materiala naprav (zaradi korozije, obrabe, staranja); tehnoloških dejavnikov (zastarelih konceptov, nezadostnega izkoristka, prilagajanja obremenitvi); ekonomskih dejavnikov (prevelike porabe, dragih pomožnih sistemov, dragega vzdrževanja). Ker uporabniki sami predvidoma niso usposobljeni presoditi ustreznost svojih naprav po teh treh merilih, jim je med rednimi pregledi v pomoč dimnikar z oceno delovanja kurilne naprave. Ustrezno oskrbovana naprava lahko doseže pričakovano življenjsko dobo, ki je po točki A okoli 20 let, po točkah B in C pa odvisna od stanja na trgu goriv in opreme. Fizično staranje naprave ugotavlja ob rednih predpisanih pregledih dimnikar, napravo spremlja od vgradnje in beleži vsa odstopanja od normalnega, za napravo značilnega obratovanja. Vsa odstopanja od varnega obratovanja sproti sporoča uporabniku, ki je pristojen za izvajanje opredeljenih ukrepov. Tehnološki napredek in poraba goriva sta motiva za modernizacijo kurilnih naprav odločitev zahteva določeno vlaganje, ki pa ga marsikateri uporabnik ni sposoben izvesti, zato sta preventiva in podaljševanje uporabne življenjske dobe pomembna ukrepa za varno obratovanje. Evropska direktiva, na osnovi katere je bil izdelan PURES, postavlja drugačne zahteve, kakor prirejeni slovenski predpisi. Rezultat so množično nasprotovanje in popravki, ki so prišli prepozno, da bi bilo mogoče doseči zahtevane cilje.

32 32 od Zniževanje stroškov ogrevanja Po analizi učinka uspešnega čiščenja kurilnih naprav lahko dosegamo za do pet odstotkov nižjo porabo energentov. Uvajanje novih vrst tehnologije, kakršne je prisilni vlek, poveča izkoristek za približno deset odstotkov, ustrezno vgrajena kondenzacijska naprava pa za do dvajset odstotkov. Uvedba delilnikov toplote je predmet uporabe le pri daljinskih sistemih ogrevanja, kjer imajo stanovalci povezane vertikalne vode in slabe možnosti za regulacijo posameznih enot. Zastarele instalacije med posameznimi enotami za dobavo toplote pri sistemih z daljinskim ogrevanjem pa zaradi propada izolacije povzročajo zelo velike izgube. Obsega dejanskih sprememb na populaciji uporabnikov ne moremo oceniti, vendar je pri novih napravah prevladujoče število tehnološko najučinkovitejših naprav. Žal pa so stanovanjske enote s temi napravami pogosto nezasedene in ne prispevajo dovolj k državnemu zmanjševanju porabe energije. 7.5 Ocena stanja v primeru prehoda na prosti trg Prosti trg je eden od temeljev Evropske unije. Prost pretok blaga in storitev je uspešneje vpeljan na prvem in nekoliko slabše na drugem področju. Še posebej v primeru obveznih storitev je v EU še vedno resna potreba po prostem licenciranem in koncesioniranem sistemu opravljanja storitev. Zanimiva je primerjava med servisi, ki so načelno prosti (realno se serviserji specializirajo za določene proizvajalce vozil), in tehničnimi pregledi, ki se ne smejo opredeljevati za nekatere proizvajalce, ampak morajo svojo nadzorno vlogo opraviti ne glede na izvor vozila. Država izvaja nadzor na podlagi registra vozil. Pri opravljanju nadzorne vloge dimnikarske službe je evidenca dimovodnih in kurilnih naprav ključna za kakovostno opravljanje te naloge. Izvedbo del je treba razporediti čez vse leto in delavce primerno enakomerno obremeniti. Ker se obseg nekaterih dejavnosti (ometanja in čiščenja) v zimskem času zelo poveča, je treba druge nadzorne dejavnosti razporediti smotrno v čas, ko ni preveč dela v zvezi s čiščenjem. Dejavnosti strokovnih in rednih pregledov ter meritev kurilnih naprav in pregledovanja zračnikov se izvajajo po časovnicah v predpisanih časovnih intervalih. Namen prostega trga za opravljanje storitev je spodbuditi konkurenčnost med posameznimi izvajalci dimnikarskih storitev. S katerimi sredstvi lahko dimnikar delo izvaja konkurenčno? 1. Če imajo vsi izvajalci predpisan cenik, je edina metoda za konkurenčnost kakovost izvedbe. 2. Če je minimalna kakovost izvedbe predpisana izvajalci imajo licence, se mora vsak izvajalec za izpolnjevanje prve točke opremiti z vrhunsko opremo. 3. Če izvajalec potrebuje vrhunsko opremo, mora to plačevati iz svojih dohodkov, ker imajo vsi enake možnosti in pri uporabnikih morajo opraviti zadostno število obiskov. 4. Opravljanje zadostnega števila obiskov je pri prostem trgu težava, ker del leta ni zanimanja med uporabniki za izvajanje del in se izvajanje začne šele proti koncu koledarskega leta, ko ni več mogoče ustreči vsem uporabnikom.

33 33 od Če je uporabnikov manj, ker jih v kratkem času ni mogoče obiskati, bi morala biti cena posameznega obiska za od sto do dvesto odstotkov višja, da bi izvajalec zmogel strošek vzdrževanja kakovosti. 6. Nadzor države nad opravljenimi deli pri uporabnikih bi zahteval dodatne državne uslužbence, ki bi tak nadzor izvajali na breme države torej skupnosti. 7. S povečano vlogo države pri nadzoru bi kršili eno izmed osnovnih pravil EU, po katerem vsakdo plača svoje stroške, skupne stroške lahko poravnava država le v primeru, ko uporabnik ni znan. Trenutno so vsi uporabniki znani. 8. Prehod s sistema koncesij na licenčni sistem bi torej od javne uprave zahteval seznam vseh uporabnikov, njihovih naprav in rezultatov večletnega spremljanja opravljenih del. To je sicer mogoče izvesti, a je malo verjetno, da bo okoli dvesto zbirk podatkov od posameznih izvajalcev mogoče preprosto prenesti v skupno zbirko podatkov: nekatere zbirke podatkov so na ravni črnih knjig, druge pa so informacijsko zelo dobro obdelane. Kdo bo plačal vse te stroške? Najbrž država in jih zaračunala uporabnikom. Razen dveh mnogokrat obdelanih scenarijev so se drugod odločili tudi za druge poti: V mešanem sistemu nadzorno vlogo še naprej izvajajo utečeni izvajalci dimnikarskih storitev s koncesijami, del vloge čiščenja in ometanja kurilnih naprav pa prevzamejo izvajalci vzdrževalnih del kurilnih naprav (v Nemčiji in Avstriji). Z uvedbo nadzornega sistema zavarovanih nepremičnin in osebnega zavarovanja zavarovalni agenti lahko izvajajo nadzor nad opravljenimi storitvami ob sklepanju oziroma podaljševanju zavarovalnih pogodb (v ZDA in Kanadi). Mogoča je tudi kombinacija obeh možnosti. Tak predlog uporabljajo pri drugih storitvah. Vsekakor pa kakršen koli prehod z zdajšnjega sistema na novega zahteva določeno analizo vseh parametrov in zadosten pripravljalni čas, ko se bodo morali izvajalci prilagoditi novim okoliščinam delovanja. Ta doba traja najmanj tri leta, ker je dinamika dela taka, da v enem koledarskem letu niso zajeti vsi uporabniki.

34 34 od VPLIV REDNEGA OPRAVLJANJA DIMNIKARSKIH STORITEV mag. Mihael GRUDEN Energetski servis E.S. d.o.o. Roška cesta 2a, Ljubljana info@energetski-servis.si Tel.: , Fax: Ljubljana, Zmanjšanje količine izpustov škodljivih emisij v zrak Prah je bil prvi emitent, spoznan že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot vzrok za številne okoljske težave, meglo, nesnago na vseh bivalnih površinah, fasadah in cestah. Ukrepi so bili uvedeni in izvedeni, emisije prahu pa so se precej zmanjšale že v naslednjih letih predvsem zaradi zmanjševanja deleža premoga v košarici goriv za male uporabnike na račun tekočih goriv in plina. V zadnjem času je okoljevarstvena zavest sicer spoznala, da nekatere vrste prahu povzročajo številne zdravstvene težave pri ljudeh, in sicer delci P10, nastali pri zgorevanju lesnih goriv, so do dvajsetkrat nevarnejši za pljučno tkivo kakor delci iz naftnih derivatov. SO 2 je produkt zgorevanja goriv z visoko vsebnostjo žvepla. Praktična rešitev za omejitev tega emitenta je bila v omejevanju kurjenja premoga z visoko vsebnostjo žvepla v malih kurilnih napravah. Taka goriva se danes uporabljajo le v napravah z ustrezno tehnologijo za odžvepljevanje dimnih plinov. CO je nevaren in zahrbten plin, brez vonja in okusa, smrtno nevaren zaradi onemogočanja delovanja krvnih telesc za zagotavljanje kisika organom. Pri razmeroma majhnih odmerkih že nastopi smrt. Ta plin se uporablja tudi v nekaterih tehnologijah proizvodnje kovin, v prisotnosti človeka pa je izjemno nevaren. Nekatere male kurilne naprave so ob neprimernem dovodu zgorevalnega zraka podvržene nepopolnemu zgorevanju in tvorjenju večjih količin tega plina v dimnih plinih.

35 35 od 127 Slika 16: Prikaz uspeha izvajanja meritev in pregledov plinskih naprav. Prikaz uspeha izvajanja meritev in pregledov na plinskih napravah pregledanih ustreznih število pregledanih naprav nad 600 mg CO/m mg CO /m3 Linearno ( mg CO /m3) Linearno (nad 600 mg CO/m3) Linearno (pregledanih) Linearno (ustreznih) leto NO x je plin, nastal med intenzivno oksidacijo med zgorevalnim procesom. Večina malih kurilnih naprav ima prednastavljene zgorevalne sisteme, ki so že v razvoju zagotovili najmanjšo možno tvorjenje tega plina. Male kurilne naprave s takimi zgorevalnimi sistemi ne morejo prilagajati tvorjenja teh plinov. Nadzor nad temi plini je smotrn le pri večjih napravah. 8.2 Pojav bolezni pri ljudeh zaradi vdihovanja zraka, onesnaženega s polutanti dimnih emisij, in pri dimnikarjih pri opravljanju storitev Onesnažen zrak predstavlja glavno okoljsko tveganje za zdravje ljudi. Z zdravstvenega vidika je treba izpostaviti, da so med večino obolelih otroci, kronični bolniki in onesnaženemu zraku izpostavljeni delavci. Od leta 2010 IARC-klasifikacija (klasifikacija Mednarodne agencije za raziskave raka) emisije, ki nastajajo pri gorenju biomase v gospodinjstvih, uvršča med najverjetnejše karcinogene snovi za ljudi, medtem ko bodo emisije, ki nastanejo pri izgorevanju premoga, najverjetneje v kratkem uvrščene med dokazano karcinogene snovi. Z zmanjšanjem onesnaženosti zraka lahko učinkovito zmanjšamo tveganje za nastanek različnih zdravstvenih težav, med katerimi so bolezni srca in ožilja, vnetja spodnjih in zgornjih dihalnih poti, kronična obstruktivna pljučna bolezen in pljučni rak. Vse več je dokazov, da poleg že omenjenih bolezenskih stanj onesnaženi zrak poveča tveganje za nastanek naslednjih težav: nizke porodne teže in večje perinatalne umrljivosti, astme, vnetja srednjega ušesa, raka nazofarinksa in sive mrene. Zelo malo je raziskav, ki bi odkrivale součinkovanje različnih polutantov, kljub čedalje pogostejšim domnevam, da prihaja do seštevanja učinkov med posameznimi polutanti dimnih emisij.

36 36 od 127 Z omejevanjem količine prahu lahko prispevamo k čistejšemu okolju in tudi k zmanjševanju ogroženosti populacije glede okvare dihal. Prah pomembno sodeluje tudi pri nastajanju megle v kotlinah in s tem vpliva na sončno osvetljevanje z vsemi posledicami. Trenutna zakonodaja ugotavljanja prahu pri malih kurilnih napravah ne predpisuje, ker še ni razvite merilne opreme. SO 2 se pri malih kurilnih napravah ne meri, izvaja se nadzor nad gorivi. V zvezi z izpusti CO je pomembna naloga dimnikarske službe preprečevanje nastajanja stanj, ob katerih bi lahko prišlo do nevarnosti za zdravje človeka. Vpliv dimnikarske dejavnosti na NO x kot emitent je zelo majhen, mnogo laže bo doseči uspeh pri proizvajalcih opreme, ki bi v okviru zastavljenih ciljev lahko dosegali tudi nižje vrednosti. Plesni in vlaga so posledica vse slabšega prezračevanja zgradb, varčevanja z ogrevanjem, tesnjenjem oken in vrat, s čimer sicer privarčujemo nekaj toplote, zastala vlaga v zidovih pa ustvarja pogoje za razvoj plesni, ki s svojimi trosi povzročajo alergijske reakcije prebivajočih v takih prostorih Prašni delci Prašni delci so sestavljeni iz zapletene zmesi trdnih in tekočih organskih in anorganskih delcev. Glavne sestavine so sulfati, nitrati, amonijak, ogljik, mineralni prah in voda. Zadnje raziskave dokazujejo, da so z zdravstvenega vidika pomembni prašni delci, ki so manjši od 10 oziroma 2,5 μm, saj le najmanjši delci prodrejo globoko v pljučne mešičke, kjer lahko delujejo patogeno. Kronična izpostavljenost prašnim delcem poveča možnost kardiorespiratornih obolenj. Ekspozicija prašnim delcem poveča možnost okužbe spodnjih dihalnih poti, kar dokazano vodi v večjo smrtnost pri otrocih in kroničnih bolnikih. Med odraslo populacijo izpostavljenost prašnim delcem vodi v nastanek ali poslabšanje že pridobljene kronične obstruktivne pljučne bolezni in nastanek pljučnega raka. Na mestu vstopa v telo (v spodnjem respiratornem traktu pljučnih mešičkih) manjši prašni delci povzročajo oksidativni stres, kar vodi do vnetja. Ta povzroča poslabšanje že obstoječih bolezni dihal in ob dolgotrajnem delovanju kronično vnetno reakcijo, ki posledično povzroči zmanjšanje pljučne funkcije. Kljub temu je treba dodati, da je zaradi mehanizma delovanja oksidativnega stresa največji učinek manjših prašnih delcev na srce in ožilje, ne pa na dihala in dihalni sistem. Delci namreč vplivajo na nastanek ateroskleroze in druge parametre v krvi, ki predstavljajo povečano tveganje za bolezni srca in ožilja. Zaradi previsoke koncentracije prašnih delcev v zraku naj bi bila zmanjšana povprečna življenjska doba Evropejca za okoli devet mesecev (v Ljubljani za 14,5 meseca).

37 37 od Ozon (O 3 ) Ozon je glavna sestavina fotokemičnega smoga. Nastaja s fotokemično reakcijo s polutanti, kot so na primer dušikovi oksidi (NO x ), ki nastajajo pri gorenju, prometu in drugih industrijskih emisijah. Največje koncentracije ozona nastajajo zaradi mehanizma nastanka ob sončnem vremenu. Ozon povzroča težave z dihali, lahko sproži astmatične napade, zmanjša pljučno funkcijo in povzroča druge kronične pljučne bolezni Dušikovi oksidi (NO x ) V zraku je sedem vrst dušikovih oksidov, vendar sta dušikov monoksid (NO) in dušikov dioksid (NO 2 ) najpogostejša onesnaževalca med njimi. Izpostavljenost dušikovim oksidom je toksična in povzroča vnetja dihalnih poti, bronhitis in astmo pri otrocih, pri starejši populaciji pa zmanjšano pljučno funkcijo. Najnovejše študije dokazujejo, da so dušikovi oksidi vpleteni tudi v bolezni reproduktivnega sistema ter vnetje zgornjih dihalnih poti (nosu in grla). Omeniti je treba tudi, da je NO 2 glavni vir dušikovih aerosolov, ki tvorijo večjo frakcijo manjših prašnih delcev, hkrati pa je ob prisotnosti ultravijolične svetlobe udeležen pri nastanku ozona Žveplov dioksid (SO 2 ) Žveplov dioksid je brezbarven plin z ostrim vonjem. Nastaja pri gorenju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo. Najnovejše študije so pokazale, da že zelo nizke koncentracije žveplovega dioksida negativno vplivajo na zdravje ljudi. Žveplov dioksid vpliva na respiratorni sistem in pljučno funkcijo, prav tako dražeče učinkuje na očesno sluznico. Dražilni učinek na respiratorni trakt lahko povzroča kašelj, sekrecijo mukusa, poslabšanje astme in bronhitisa ter vnetja zgornjih in spodnjih respiratornih poti. Prav tako se ob povišanih koncentracijah žveplovega dioksida v zraku poveča število kardiovaskularnih obolenj Ogljikov monoksid (CO) Ogljikov monoksid je toksičen plin, ki je brez vonja, okusa in barve. Nastaja pri nepopolnem izgorevanju karboniziranih goriv. Pri ogljikovem monoksidu poznamo obliko akutne in kronične zastrupitve. Akutno obliko zastrupitve je treba takoj prepoznati, saj je lahko ob nepravilnem ukrepanju smrtno nevarna. Klinična slika akutne zastrupitve je odvisna od koncentracije ogljikovega monoksida v vdihanem zraku, telesne dejavnosti med ekspozicijo in od koncentracije hemoglobina. Lahko se kaže z znaki blage zastrupitve, kot so glavobol, oslabelost in zaspanost, pozneje se lahko pojavijo motnje vida, koncentracije in spomina, bruhanje, motnje zavesti in motnje srčnega ritma, kar posledično pripelje do zastoja srca in dihanja. Kronična izpostavljenost nizkim koncentracijam ogljikovega dioksida vpliva na zdravje ljudi na zelo različne načine, med katerimi so najpogostejši fizična utrujenost,

38 38 od 127 kognitivni upad, nizka porodna teža novorojencev, motorično-senzorične težave in kardiovaskularna obolenja. 8.3 Vpliv onesnaževalcev iz dimne emisije na dimnikarje pri opravljanju storitev Ana JELANČIČ Dimnikarji pri svojem delu stalno prihajajo v neposreden stik z vsemi naštetimi snovmi. Kljub stalni uporabi osebnih zaščitnih sredstev je njihova izpostavljenost večdesetkrat večja kakor pri preostali populaciji. Bonitete, ki jih na tej osnovi uživajo dimnikarji, so povsem utemeljene in so le skromna kompenzacija za slabše zdravje. 8.4 Ocena stanja v primeru prehoda na prosti trg Ana JELANČIČ Izpostavljenost tveganju zastrupitve s CO, povečano tveganje zaradi dimniških požarov, povečano tveganje za obolevanje zaradi plesni in prahu bi ob zmanjšani dejavnosti dimnikarske službe vodilo v povečano škodo tako materialno kakor tudi nematerialno pri celotni populaciji. Vsak smrtni primer, ki ga strokovno delovanje službe uspe preprečiti, je neprecenljive vrednosti.

39 39 od IZRAČUN CENE DIMNIKARSKIH STORITEV mag.mag. Boris ZADRAVEC JARA Ormož Vrazova ulica 9, Ormož jara@siol.net Tel.: , Fax: Ormož, Izračun cene Izračun cene dimnikarskih storitev, ki ga je je v letu 2011 opravil inštitut za ekonomske raziskave iz Ljubljane, je pokazal, da cena ure (35 ) pokriva stroške dela dimnikarski službi ter ji omogoča razvoj. Izračun je bil dostavljen na MOP v cilju dogovora o uskladitvi cen, ki so bile znižane po informacijah iz dimnikarskih podjetij v nasprotju s koncesijskimi pogodbami. 9.2 Cena v primeru prehoda na prosti trg V primeru prehoda na prosti trg bi se cena gotovo zvišala za več kot sto odstotkov. To bi narekoval način dela na poziv, saj je pri odhodu dimnikarja na več oddaljenih lokacij treba računati še na ceno prevoza in izgubo časa s prevozom. 9.3 Izračun cene, ki bi jo država plačevala izvajalcem za vodenje evidenc opravljenih storitev Treba je upoštevati še strošek evidence, za katero bi država morala plačevati izvajalcem na prostem trgu, če bi se hotela izogniti nejasnosti evidence, kajti vsak izvajalec bi imel svoj izračun. Tako bi nastal nered. 9.4 Ocena zvišanja stroškov dela inšpekcijskih služb in števila inšpektorjev Inšpektorji bi nedvomno imeli več dela na terenu, povezanega z dimnikarskimi storitvami, ki jih zdaj rešujejo koncesionarji, tako bi se zvišali tudi stroški, prav tako verjetno tudi število inšpektorjev. Inšpektorji bi ugotovili stanje, ne pa odpravili napake. Koga bi potem zadolžili, da bi to odpravil?

40 40 od CENA, KI JO PLAČUJE DRŽAVA V BLAGAJNO EU ZARADI ČEZMERNEGA ONESNAŽEVANJA ZRAKA mag. Mihael GRUDEN Energetski servis E.S. d.o.o. Roška cesta 2a, Ljubljana info@energetski-servis.si Tel.: , Fax: Ljubljana, Predgovor Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo in prevzela nekaj obveznosti, ki izvirajo iz skupne okoljevarstvene in energetske politike. Nespoštovanje teh obvez lahko EU sankcionira s kaznimi, ki so milijonske. Tem se Slovenija izogiba tako, da se loti priprave ustrezne okvirne zakonodaje zelo pozno, podzakonski izvedbeni akti pa običajno zamujajo čez rok, ki ga določi EU. Leta 2004 sta bila v RS sprejeta Energetski zakon in Zakon o varstvu okolja Strošek države v letu 2009 V RS je bila sprejeta zakonodaja s področja OVE in URE Strošek države v letu 2010 Začelo se je delovanje sistema podpore OVE in URE. Sprejeta je bila zakonodaja o delcih P10. Dimnikarska služba bi lahko nadzirala uporabo malih kurilnih naprav na področjih, kjer je uporaba teh naprav omejena. Meritve emisij prahu pri kurjavi na les do 50 kw so urejene pri napravah z oznako CE, pridobljeno pri priglašenih preskusnih organih. Pri starih in večjih kurilnih napravah pa za zdaj še ni ustrezne preproste in poceni merilne naprave, ki bi zagotavljala hitro in učinkovito izvajanje nadzora. Ureditev področja vpliva prahu iz malih kurilnih naprav na urbanih in»devastiranih«območjih še ni dorečena in predpisana Strošek države v letu 2011 V RS je bil sprejet popravek Energetskega zakona.

41 41 od Ocena deleža onesnaževanja iz kurišč in ocena tega stroška Ocena deleža onesnaževanja iz malih kurišč, med katera spadajo naprave, katerih nadzor je zaupan izvajalcem dimnikarskih storitev, je mogoča na osnovi deleža goriv, prodanih uporabnikom teh naprav. Iz poročil statističnih uradov EU lahko povzamemo naslednja razmerja: male kurilne naprave imajo praviloma izpuhe dimnih plinov relativno blizu tal med 20 in 30 m, zato je vpliv onesnaževanja lokalen, a intenziven, male kurilne naprave prispevajo več kakor tretjino porabe goriva, a le manjši delež emitentov, ker je struktura porabe bolj na plinastih in tekočih gorivih, povečevanje uporabe lesnih goriv v napravah s slabim izkoristkom povečuje lokalno povečevanje emisij prahu. Količine tako uporabljenega goriva niso točno evidentirane in so tako precej vplivnejše. Slika 17: Izpusti v zrak. leto 2007 Transpor t 32,6% kmetijstvor 2,4% gospodinjs tva in storitve, etc. 37,1% Industrija 27,9% 10.6 Ocena stroškov v primeru prehoda na prosti trg Povečevanje uporabe lesnega goriva ob tehnološko neustreznih napravah za kurjenje in odvodov dimnih plinov lahko ob neurejenem sistemu pregledovanja in ometanja dimnikov vodi k povečanemu številu dimniških požarov in zastrupitev s CO, ki nastaja tudi pri nepolnem zgorevanju lesne biomase. Prosti licencirani trg bi vsaj za nekaj let povzročil poslabšanje delovanja teh naprav in nato kumulativno mnogo več neljubih in dragih dogodkov, kjer bi ob uvedbi dopolnjenih ukrepov ponovno trajalo nekaj let, da bi se stanje znova vzpostavilo na sprejemljivo raven.

42 42 od USTAVNI OKVIR UREDITVE DIMNIKARSKE SLUŽBE doc. dr. Rok LAMPE Inštitut za poslovno pravo Koroška cesta 77, Maribor rok.lampe@hotmail.com Maribor, Ustava RS določa, da mora država poskrbeti za zdravo življenjsko okolje. Krovno določilo Ustave Republike Slovenije, ki ureja razmerje med državno oblastjo in življenjskim okoljem, je 72. člen, ki določa:»vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kolikšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo.«po prvem odstavku 72. člena ustave ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. Pravica do zdravega življenjskega okolja je v našem ustavnopravnem redu povzdignjena v kategorijo ustavnopravno zajamčene pravice. To pomeni, da je njeno varstvo zaščiteno neposredno z ustavo, saj prvi odstavek 15. člena ustave določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Drugi odstavek 72. člena pa državi nalaga skrb za zdravo življenjsko okolje in še posebej, da v ta namen določi pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Prvi in drugi odstavek 72. člena ustave torej državi nalagata dolžnost, da zagotovi ustrezno stopnjo pravnega varstva okolja, ki je osnova za človekovo zdravo življenje. 1 Pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena ustave je teoretično opredeljena kot tretja generacija človekovih pravic, 2 to je pravic, ki so rezultat postindustrijske dobe. Človek sam je namreč obremenil okolje do tolikšne mere, da je treba zdaj s pravnimi sredstvi reagirati in ohraniti oz. preprečiti nadaljnje poglobljene posege v okolje. Naloga države, ki izhaja iz 72. člena ustave, je torej dejavno zavarovati okolje s pravnimi in z dejanskimi ukrepi. Ustavno sodišče je v svoji ustaljeni praksi tako že večkrat izpostavilo t. i. pozitivno obveznost države, to je, da sprejme take standarde oziroma okvire dovoljenih posegov v prostor, da ne bo ogroženo zdravje ljudi (na primer sklep št. U-I-24/96 z dne , OdlUS VIII, 279 in odločbo št. U-I-315/97 z dne , Uradni list RS, št. 31/2000 in OdlUS IX, 57). Pravica do zdravega življenjskega okolja pa je neposredno povezana tudi z drugimi ustavnimi določili. Kot splošno načelo varovanje človekovega okolja omejuje lastninsko 1 Mnenje Ustavnega sodišča RS, št: Rm-2/02, datum: R. Lampe.

43 43 od 127 pravico. Ustava v 67. členu namreč določa, da se način pridobivanja in uživanja lastnine izvaja tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Ekološka funkcija lastnine oz. lastninske pravice je ravno v tem, da posameznik ne sme uporabljati oz. zlorabljati svoje lastnine (javno dobro in naravna bogastva), v okviru katerega ustava napotuje na zakon, ki naj določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva. Enako velja za varstvo zemljišč 70. člen ustave, po katerem mora zakon zaradi smotrnega izkoriščanja določati posebne pogoje za uporabo zemljišč ter posebno varstvo kmetijskih zemljišč. Treba pa je omeniti tudi prav tako splošno določilo iz 73. člena ustave (varovanje naravne in kulturne dediščine), po katerem je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike Vplivi na okolje in obveznosti državne oblasti Ustavno sodišče je v svoji stalni pravni praksi že večkrat poudarilo, da se pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena ustave varuje s standardi, ki veljajo za posege v prostor, in s standardi oziroma z normami, ki zagotavljajo, da ne pride do tako čezmernih vplivov na okolje, da bi ogrožali zdravje ljudi. Do nedopustnih posegov v okolje lahko pride, če gre pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja. Pri tem sistemska vprašanja zagotavljanja pravice do zdravega življenjskega okolja ureja Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 v nadaljevanju ZVO-1). ZVO-1 v 17. členu pooblašča vlado (enako, kot jo je 27. člen ZVO), da predpiše mejne vrednosti emisij snovi ali energije v zrak, vode ali tla in skupaj z njimi obvezne ukrepe v zvezi z njihovim doseganjem, med drugim pa je tudi določila, da je izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom državna gospodarska javna služba. Ta področja, ki jih po pooblastilu iz ZVO- 1 določi vlada (oziroma jih je vlada določila po pooblastilu iz ZVO), so ena izmed najpomembnejših podlag za uveljavljanje pravice do zdravega življenjskega okolja, saj so to norme, ki na celotnem območju države zagotavljajo, da ne pride do tako čezmernih vplivov na okolje, da bi ogrožali zdravje ljudi. Na tej podlagi je vlada sprejela vrsto podzakonskih predpisov, tudi na področju dimnikarske dejavnosti. 3 Najpomembnejši pravni vir, sprejet na podlagi ZVO, ki natančneje ureja dimnikarsko službo, je Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (neuradno prečiščeno besedilo Vlada RS, ) t. i. uredba o dimnikarski službi. Ta določa, da se dimnikarska služba opravlja s podelitvijo koncesije, in sicer se za opravljanje dimnikarske službe na posameznem dimnikarskem območju podeli ena koncesija (ki je izključna, kar pomeni, da lahko dimnikarske storitve na enem dimnikarskem območju na malih kurilnih napravah opravlja le izbrani koncesionar izvajalec dimnikarske službe in nihče drug). 3 Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-80/04-23.

44 44 od 127 Skladno s 5. členom uredbe o dimnikarski službi so dimnikarske storitve: pregledovanje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav; čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav; odstranjevanje katranskih oblog in izvedba protikorozijske zaščite; pregledovanje in čiščenje zračnikov; izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in obveščanje uporabnikov storitev javne službe o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav; posredovanje podatkov o malih kurilnih napravah za vpis v evidenco kurilnih naprav in o opravljenih storitvah koncedentu. Drugi akti, ki so neposredno povezani z dimnikarsko dejavnostjo oz. urejajo dimnikarsko službo, pa so naslednji: Zakon o gospodarskih javnih službah (neuradno prečiščeno besedilo DZ, ); Obrtni zakon (Uradni list RS, št. 40/2004, 102/2007); Uredba o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/2008); Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur. l. RS, št. 41/2004 in 18/2005 popr.); Sklep o ceniku dimnikarskih storitev (Ur. l. RS, št. 57/2010); Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 23/2011); Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (neuradno prečiščeno besedilo Ministrstvo za okolje in prostor, ); Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/2008); Odredba o obliki poročil o meritvah v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak (Uradni list RS, št. 72/2000): Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/2009). Pri sprejemu Zakona o varstvu okolja, vključno z 148. členom, s 5. točko, je Državni zbor RS sledil 14. in 72. členu Ustave RS, saj je tako vsem državljanom Republike Slovenije zagotovil enako pravico do zdravega življenjskega okolja tako, da je podelil koncesije za izvajanje obvezne gospodarske službe iz 148. člena, točke 5. S podelitvijo koncesij je dosegel, da imajo vsi državljani RS pravico pod enakimi pogoji bivati v zdravem življenjskem okolju.

45 45 od Vizija prihodnje dolgoročne pravne ureditve dimnikarske službe v okviru zdajšnje ustavne ureditve Pravna ureditev opravljanja dimnikarske službe po 5. točki 148. člena Zakona o varstvu okolja je ustrezna rešitev, ki bo v prihodnje prispevala k čistejšemu okolju, manjši porabi goriv, boljšemu zdravju ljudi in večji požarni varnosti. Dimnikarska služba mora namreč biti namenjena izvajanju meritev, pregledovanju in čiščenju kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Dimnikarska služba se izvaja v javnem interesu, in sicer zaradi varstva okolja, učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Zato Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v peti točki prvega odstavka 148. člena dimnikarsko službo opredeljuje kot obvezno državno gospodarsko javno službo. Pri izvajanju javne gospodarske službe pa ne smemo zanemariti učinkovitega nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe. V 39. členu Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom je določeno, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja: inšpekcija, pristojna za varstvo okolja področje varstva okolja in izvajanje te uredbe; inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami področje požarne varnosti; inšpekcija, pristojna za zdravje področje varovanja človekovega zdravja; inšpekcija, pristojna za trg tržni inšpektorat področje cen. V svojem delu so inšpektorati vezani na Zakon o inšpekcijskem nadzoru in področno zakonodajo, v okviru katere lahko izrekajo številne inšpekcijske ukrepe. 4 Strokovni nadzor nad izvajalci izvaja Ministrstvo za okolje in prostor. 4 Na tej strani je objavljen seznam ukrepov, izrečenih v okviru nadzora nad dimnikarsko dejavnostjo: a/dimnikarji_izreceni_ukrepi.pdf.

46 46 od NESPORAZUMNA PREDČASNA PREKINITEV KONCESIJSKE POGODBE ZA OPRAVLJANJE DIMNIKARSKIH STORITEV Rebeka FAKIN, univ. dipl. prav. Zakonodaja Republike Slovenije, natančneje Zakon o gospodarskih javnih službah ZGJS, Ur. l. RS, št. 32/1993, 30/1998 ZZLPPO, 127/2006 ZJZP, 38/2010 ZUKN, št. 57/2011), pri koncesijskih pogodbah za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (v nadaljevanju dimnikarske storitve) za prekinitev koncesijskih pogodb v prvem odstavku 42. člena predvideva prenehanje po preteku časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena; z odpovedjo, če je sklenjena za nedoločen čas in z razdrtjem. Koncesijske pogodbe za dimnikarske storitve predvidevajo prenehanje koncesijskega razmerja s prenehanjem koncesijske pogodbe, z odkupom koncesije ter z odvzemom koncesije. Koncesijska pogodba pa preneha po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, z enostranskim odstopom, s sporazumno razvezo ter zaradi prenehanja koncesionarja. V tem prispevku se bom osredinila zgolj na možnost predčasne prekinitve koncesijske pogodbe z enostranskim dejanjem. Odpoved pogodbe v skladu z obligacijskim pravom pomeni enostransko dejanje ene stranke, ki povzroči prenehanje pogodbenega razmerja. Odstop od pogodbe predvidevajo (podano v naslednjih podpoglavjih): 12.1 Prekinitev s strani koncesionarja Koncesijske pogodbe o izvajanju gospodarske javne službe dimnikarskih storitev ne predvidevajo razlogov za prekinitev koncesijske pogodbe s strani koncesionarja kot take. Seveda pa lahko kot razlog za prekinitev pogodbe s strani koncesionarja razumemo tudi prenehanje koncesionarja, kar nujno povzroči prekinitev koncesijske pogodbe, saj je ta sklenjena intuitu personae in je po svoji naravi strogo osebna. Seveda pa lahko koncesionar vedno predčasno prekine pogodbo v skladu z določili obligacijskega prava ob kršenju pogodbenih določil s strani koncedenta Prekinitev s strani koncedenta Koncedent lahko koncesijsko pogodbo prekine na več načinov. Kot prvega naj omenim odkup koncesije. Odkup lahko koncedent uveljavi, če meni, da bi bil kak drug način izvajanja dimnikarskih storitev učinkovitejši. Ta način prenehanja koncesijskega razmerja je

47 47 od 127 mogoč le ob predhodnem sprejetju novega akta izvajanja dimnikarske službe Vlade Republike Slovenija. S takim novim aktom vlada določi, da se dimnikarska služba ne bo več izvajala kot koncesionirana dejavnost. Za koncesionarja taka prekinitev razmerja ne pomeni tolikšne izgube dobička kot za državo, saj lahko koncesionar ob odkupu od koncedenta zahteva odkup objektov in naprav, namenjenih izvajanju dimnikarske službe, koncesionar pa jih ne more uporabiti za drug namen. Prav tako lahko koncesionar od koncedenta zahteva povrnitev vse škode, ki mu je nastala zaradi odkupa koncesij, vključno z izgubljenim dobičkom. Koncedent s takšnim načinom prekinitve koncesijskega razmerja poleg dolžnosti plačila vse škode koncesionarju prevzema tudi odgovornost za prezaposlitev delavcev, ki so bili pri koncesionarju zaposleni za opravljanje dimnikarske službe. Drug način prenehanja koncesijskega razmerja z enostranskim aktom je odvzem koncesije, to je z enostranskim oblastnim ravnanjem koncedenta. Do takega načina prenehanja lahko pride v primerih, določenih z ZGJS, v primeru, ko koncesionar v postavljenem roku ne izpolni pogojev, določenih za opravljanje dimnikarske službe (določeni so v koncesijski pogodbi), in če koncesionar krši predpise, ki urejajo način izvrševanja dimnikarske službe ali ravnanja z nevarnimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju dimnikarske službe. Koncedent lahko od koncesijske pogodbe odstopi tudi z enostransko izjavo zaradi neizpolnjevanja pogodbe ali izpolnjevanja z napako (po predhodnem opozorilu koncedenta in po preteku roka za odpravo morebitnih posledic kršitve), zaradi drugih utemeljenih razlogov za odstop, ki jih kljub opozorilu koncesionar ne odpravi, ti razlogi pa se ponavljajo, če postane sklep o začetku stečajnega postopka zoper koncesionarja pravnomočen ali če koncesionar odda koncesijo kot podkoncesijo. Enostranski odstop seveda ni mogoč, če je do navedenih pogojev prišlo zaradi višje sile ali drugih nepremagljivih in nepredvidljivih okoliščin Sklep V primeru ukinitve koncesijskih razmerij z dimnikarskimi službami bi država imela več škode kot koristi. Ljudje bi namreč tudi v primeru obveze za pregled kurilnih naprav, dimnikov itd. zaradi strahu pred kaznijo prav tako poklicali dimnikarsko službo, da opravi pregled, kot ga izvaja že zdaj, in to morda celo z manj slabe volje, saj bi morda imeli več občutka kontrole nad tem, kdaj in kdo jim bo obvezen pregled izvedel. Vendar, vedno bodo ostali tisti, ki pregleda ne bodo naročili, morda celo po več let, saj se jim to ne bo zdelo potrebno ali pa bodo na to preprosto pozabili. Zato bo treba povečati inšpekcijski nadzor, da ne bi prišlo do tveganja oziroma kršenja požarne varnosti. S koncesijskimi pogodbami je nadzorovanje lažje, saj so koncesionarji dolžni o svojem delu poročati koncedentu, torej državi oziroma pristojnemu ministrstvu. S sklenitvijo koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe smo se izognili kar nekaj težavam, in sicer nadzorovanju vsakega gospodinjstva posebej in obremenjevanju inšpektoratov, zagotavljanju požarne varnosti, zato se ukinitev koncesijskih pogodb za dimnikarske storitve ne zdi niti smiselna niti potrebna.

48 48 od STRES KOT POVZROČITELJ ŠTEVILNIH BOLEZNI Mag. Bojan ŠINKO, dr. klinične psihologije Zasebna klinično psihološka ambulanta mag. Bojan Šinko, spec.klin.psihologije, psihoterapevt Personova ulica 1, Ptuj bojan.sinko@volja.net Tel.: , Mobitel: Ptuj, Splošno o vplivu stresa na zdrave ljudi Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Preprosto ga lahko definiramo kot odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik. Stres je lahko pozitiven ali negativen. Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in katerega rezultat je stres. Stresorji ali škodljivi dejavniki so lahko zunanji (onesnaženost, uživanje nenasičenih maščob, kajenje, alkohol, pretirano sončenje, čustvene težave, osamljenost, ločeno življenje, telesni napad, izguba službe, ropot, blisk in tudi, če je zunaj mrzlo in ne moremo zakuriti) ali notranji (presnovni odpadki, sladkorna bolezen, hormonsko neravnovesje, alergija na hrano, žalost, bolezen, skrbi, jeza, razočaranje, nezadovoljstvo, pomanjkanje kisika v krvi). Ne glede na vrsto stresorja se organizem nanj odzove vedno na enak način. Odziv imenujemo boj ali beg. Lahko ga poimenujemo tudi kot prijazen stres. Stres je lahko tudi prijetno, vznemirljivo, spodbudno in navdušujoče občutje. V takem stanju se počutimo sposobne obvladovati zahteve ali se pustimo namerno izzivati, zaupamo vase in smo prepričani, da bomo kos oviram. Takrat si želimo novih izzivov in zanimivih nalog. Radi bi pustili prosto pot ustvarjalnosti in tekmovanje postane čisto veselje. Človek določeno mero stresa potrebuje, da doživlja svoje življenje kot izpolnjeno in smiselno. Stres je v današnjem času naš stalni spremljevalec. Tempo življenja je zelo hiter in povsod se od nas zahteva vedno več. Če je dražljaj iz okolice premočan ali pa traja predolgo, oslabi obrambo organizma. Kronični stres vodi v nastanek bolezni in je zelo škodljiv, če pa ga obvladamo tako, da spoznamo sebe ter svoje odzive na določene zunanje in notranje stresorje, lahko postane naš prijatelj. Torej ni nujno, da je naš sovražnik. Telesni simptomi stresa so npr. pospešeno bitje srca, občutek kratke sape, zadrževanje vdiha, glavoboli, vrtoglavice, vznemirjenost, kronična utrujenost, krči, driske, zaprtje Čustveni simptomi stresa so npr. neracionalnost, pomanjkanje odločnosti, napetost, živčnost, potrtost, depresivnost, razdražljivost, neučakanost

49 49 od 127 Mentalni simptomi stresa so npr. pozabljivost, zmanjšanje koncentracije, slabo presojanje, neorganiziranost, pomanjkanje volje Vedenjski simptomi so npr. preobilno prehranjevanje, zvečano kajenje, grizenje nohtov, kričanje 13.2 Pojav stresa pri vsakdanjem iskanju mojstrov za opravljanje vzdrževanja v stanovanju Vsekakor je to dnevni problem, ki je stresor v vsakdanjem življenju in nam povzroča težave, ki se kažejo na telesnem, čustvenem, mentalnem in vedenjskem področju ter nas pripeljejo v bolezen, če gre za nujne stvari, ki onemogočajo naše normalno življenje in bivanje v stanovanju. Zato mora biti poskrbljeno, da so nam dobri mojstri dosegljivi za vse različne težave in okvare, ki se pojavijo v stanovanju, tako poleti kot pozimi, in da se odzovejo v nekem optimalnem času, da čim hitreje in kakovostno odpravijo okvare, da lahko ponovno normalno bivamo in da stres ne vpliva zaradi dolgega čakanja na mojstra na nastanek kronične bolezni Pojav stresa pri nujnem odpravljanju napak v stanovanju Kadar je zunaj mrzlo in ne moremo zakuriti, potrebujemo dimnikarja, kar je za nas močan stresor, saj zmrzujemo in ne moremo bivati v stanovanju, ne moremo biti dejavni niti pri najnujnejših opravilih (umivanju, kuhanju, hranjenji, spanju ipd.). Takrat vemo, da moramo poklicati dimnikarja, njegova dolžnost pa je, da pride čim prej in očisti kurilne naprave, da lahko ponovno kurimo, s tem pa seveda ublaži naš stres in omogoči, da v svojem stanovanju normalno bivamo. Če pa dimnikarska služba ni organizirana, smo v dodatnih težavah, saj naš stres postaja vedno močnejši in je lahko pozimi v nevarnosti celo naše življenje. Ne vemo namreč, koga moramo poklicati, in tudi, če dimnikarska služba ni organizirana, ni nihče dolžan priti odpravit okvaro oziroma očistit kurilno napravo. Prav tako je za človeka stresno, če vstopijo v njegovo stanovanje neznani ljudje, zato je nujno, da je dimnikarska služba dobro organizirana, da ljudje v svojem okolju poznajo dimnikarje, ki izvajajo to dejavnost, da vedo, kdo so, in da poznajo njihove reference. Tako jim lahko brez strahu in bojazni dovolijo vstop v stanovanje in jim to ne povzroča stresa. Dolžnost države je, da skrbi za zdravje ljudi in preprečuje nastanek bolezni tam, kjer je to mogoče. To pa je vsekakor področje dimnikarske službe, ki jo s pravnimi akti mora urediti tako, da ljudje ne bodo zbolevali zaradi njene neurejenosti in nedostopnosti ter nezmožnosti ukrepanja tam, kjer je treba. Tudi to bo mnogim ljudem vsekakor omogočilo bolj zdravo in prijetnejše življenje brez stresa, kar pa mora biti cilj države, ki to ureja z zakonodajo.

50 50 od MERJENJE EMISIJ DIMNIH PLINOV V MALIH KURILNIH NAPRAVAH dr. Filip KOKALJ Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo Smetanova ulica 17, Maribor fs@uni-mb.si Tel.: , Fax: Maribor, Uvod Onesnaževanje zraka z emisijami dimnih plinov iz malih kurilnih naprav, ki jim pravimo tudi individualna kurišča, je problematika, ki je aktualna že dolgo. V Angliji so na primer sprejeli prve zakone o omejevanju onesnaževanja zraka s produkti zgorevanja že pred več kot osemsto leti. Takratna problematika onesnaženja zraka je neprimerljiva z današnjo, vseeno pa kaže na zavedanje negativnega vpliva na kakovost življenja že pred veliko časa. Čeprav so v zraku prisotne tudi nečistoče naravnega izvora, smo danes priče vse hujšemu onesnaževanju zraka, ki je posledica predvsem človekovega vpliva na okolje. Velik problem lokalnega onesnaževanja ozračja predstavljajo danes večja industrijska središča in mesta, ki v primeru razmeroma mirujočih zračnih plasti (še posebej v kotlinah) skoraj popolnoma ohromijo samočistilno sposobnost ozračja. Tovrstna območja s stališča kakovosti oziroma onesnaženosti zraka uvrščamo v degradirana območja. Onesnaženje zraka kot posledica človekovih dejavnosti pa žal ne povzroča samo neposrednega vpliva na živa bitja, ampak tudi na sestavo in strukturo celotne zemeljske atmosfere. To lahko prinese dolgoročne posledice, del katerih že čutimo danes predvsem v obliki hitrih vremenskih sprememb in ozonskih lukenj. V Republiki Sloveniji morajo lastniki kurilnih naprav skladno z veljavno zakonodajo opravljati meritve emisij snovi v zrak. Obseg in pogostnost meritev sta določena v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav Izražanje koncentracije nečistoč v zraku emisija Koncentracijo nečistoč v zraku lahko podamo na več načinov, kar je odvisno predvsem od agregatnega stanja nečistoč. Koncentracijo delcev, trdih in kapljevitih, izražamo z razmerjem mase delcev na enoto volumna: m d masa delcev V enota volumna g m 3, mg 3 m Poleg tega pa lahko koncentracije podajamo tudi v ppm in ppb, kar pomeni število delcev na milijon oziroma milijardo.

51 51 od 127 Preračunavanje koncentracije, podane v masi na enoto volumna v enoto ppm in nasprotno, je mogoče po naslednji enačbi: mg 3 m M ppm 22,4 Pri tem je M molekulska masa sestavine, katere koncentracijo preračunavamo. Zakonodaja predpisuje, da koncentracijo snovi podajamo na enoto suhih dimnih plinov, kar preračunamo po naslednji enačbi: mg 3 m suhi mg 3 m vlažni H 2O, pri čemer je H 2 O volumska koncentracija vlage v dimnih plinih, podana v odstotkih. Prav tako je treba skladno z zakonodajo preračunati koncentracije na normno stanje (tlak je 101,3 kpa in temperatura 273 K), in sicer po naslednji enačbi: mg m mg 3 m 101,3 273 p izmerjeno T izmerjeno 3 normno izmerjeno Pri tem tlak vstavljamo v kilopaskalih (kpa) in temperaturo v Kelvinih (K). Zakonodaja za posamezno vrsto kurilne naprave in goriva predvideva računsko vsebnost kisika v dimnih plinih. Preračun na to vrednost opravimo po naslednji enačbi: mg 3 m račačuns mg 3 m izmerjeno % O % O 2 račačuns 2 izmerjeno Zadnje tri enačbe so v zakonodaji predvidene zato, da preprečijo vpliv razredčenja na izmerjeno emisijsko koncentracijo. S povečevanjem vlage ali z redčenjem z zrakom (povečevanje koncentracije kisika) ali s spremembo temperature in tlaka bi lahko dosegli, da določena emisija ne bi več presegala zakonsko določene mejne vrednosti, dejansko pa taka naprava ne obratuje tehnično korektno in v skladu z zakonom. V sodobnih merilnih napravah za merjenje emisij so vse navedene enačbe že vključene v programske pakete, pred meritvijo pa je treba ustrezno vnesti podatke o gorivu, obliki podajanja koncentracij in računski koncentraciji kisika ter o tem, ali naj to korekcijo naprava prikazuje. Brez teh nastavitev prikazane oziroma izpisane vrednosti niso pravilne.

52 52 od Izkoristek kurilne naprave Izkoristek kurilne naprave določimo po direktni metodi z uporabo naslednje enačbe: pri čemer je kotla, T in temperatura v kotel, m c T m H v v v v v out in, go i m c T m go T H m v masni pretok vode, c v specifična toplota vode, T out temperatura vode iz masni pretok goriva in H i spodnja kurilnost goriva. Enačba m go razlaga, koliko koristne toplote je bilo proizvedene iz energije, ki smo jo v obliki goriva dali v kurilno napravo. Za praktični izračun izkoristka pa se običajno uporablja indirektna metoda na osnovi naslednje enačbe: kjer so: 1 q q q, a u s i q a izguba zaradi odvoda toplote z dimnimi plini, podana z enačbo q a m dp c m p, dp go T H i dp, q u izguba zaradi nepopolnega zgorevanja q u go CO V m H dp i (Izgube zaradi nezgorelega goriva, ki v obliki ogljikovega monoksida zapušča kurilno napravo, običajno znašajo manj kot 0,5 odstotka.) q s izguba zaradi prehoda toplote skozi zunanje stene kurilne naprave, ocenjena z enačbo q s AkT m H go K i, odvisna predvsem od izvedbe izolacije kotla in praviloma ne presega dveh odstotkov.

53 53 od 127 V navedenih treh enačbah imajo posamezne oznake naslednji pomen: m dp masni pretok dimnih plinov, c p,dp specifična toplota dimnih plinov, T dp temperaturna razlika med dimnimi plini in okolico, [CO] koncentracija ogljikovega monoksida v odstotkih, V dp količina suhih dimnih plinov, A površina kurilne naprave, k koeficient prehoda toplote, T K temperaturna razlika med temperaturo vode v kurilni napravi in temperaturo okolice Onesnaževalci (polutanti) v dimnih plinih malih kurilnih naprav Na splošno delimo atmosferske onesnaževalce (polutante) glede na izvor, kemijsko sestavo in agregatno stanje. Glede na izvor nastanka posameznih polutantov jih običajno delimo na primarne in sekundarne. Med primarne prištevamo vse nečistoče, ki so neposredno emitirane v ozračje, sekundarni polutanti pa se formirajo v ozračju samem kot posledica različnih kemijskih reakcij. Ne glede na to, ali so polutanti primarnega ali sekundarnega izvora, jih glede na kemijsko sestavo delimo na organske in anorganske. Organske sestavine, ki so sestavljene pretežno iz atomov ogljika in vodika, imenujemo kar ogljikovodiki. Med anorganske polutante pa prištevamo ogljikov dioksid (CO 2 ), ogljikov monoksid (CO), karbonate (CO 3 ), žveplove okside (SO 2, SO 3 ), dušikove okside (NO, NO 2 ), ozon (O 3 ), vodikov fluorid (HF), vodikov klorid (HCl) in težke kovine (Cd, Ta, Hg, Sb, As, Pb, Cr, Co, Cu, Mn...). Glede na agregatno stanje delimo posamezne nečistoče na delce, ki so lahko trdni ali kapljeviti, in na pline. Delci večjih velikosti ne predstavljajo večjih težav, saj se pod ugodnimi pogoji hitro izločijo iz zraka. Največ težav povzročajo polutanti v plinasti fazi, katerih ni mogoče tako preprosto izločiti iz zraka, njihova splošna koncentracija v zraku imisija, pa žal nezadržno raste Ogljikov dioksid Dolgo časa ogljikov dioksid ni veljal za atmosferskega polutanta, saj je tipični predstavnik popolne naravne in umetne oksidacije. Mnoge sodobne raziskave pa so pokazale, da je dolgoročno prav CO 2 eden najnevarnejših polutantov, ki zelo vpliva na okolje in s tem posredno tudi na človeka ter vsa druga živa bitja na Zemlji. V zvezi z analizo onesnaženja atmosfere s CO 2 so aktualni predvsem naslednji trije problemi: velika emisija CO 2, ki povzroča nezadržno naraščanje splošne imisije v atmosferi; nepopolno poznavanje toka transformacij CO 2 v sistemu atmosfera, oceani in biosfera, ki so tako imenovani rezervoarji ogljikovega dioksida;

54 54 od 127 vpliv CO 2 na toplotno ravnotežje Zemlje, ki je zelo kompleksno in katerega spremembe močno vplivajo na spremembe klime in s tem posredno na celotno življenjsko združbo na Zemlji. Največji izvor CO 2, ki nastaja kot posledica človekove dejavnosti, predstavljajo procesi zgorevanja fosilnih goriv. Glede na to, da so procesi zgorevanja še vedno osnovni način pretvorbe energije goriva prek toplotne v mehansko in električno, so možnosti za zmanjšanje globalne koncentracije CO 2 v zraku trenutno še vedno majhne. V preteklosti je vladalo dokaj uravnoteženo ravnovesje med produkcijo CO 2 in njegovo porabo pretežno v rastlinskih procesih fotosinteze. Stalno povečevanje koncentracije CO 2 pa je danes že popolnoma porušilo to ravnotežje, kar povzroča nenehno povečevanje njegove koncentracije v atmosferi. Nekaj atmosferskega CO 2 se raztaplja tudi v oceanih oziroma morjih, zaradi česar se povečuje koncentracija raztopljenega CO 2 v naravnih vodnih sistemih. Povečane koncentracije CO 2 pa lahko povzročajo različne kemijske spremembe v morski vodi in v v njej vsebovani biomasi. Posebnega pomena pa je vpliv CO 2 na temperaturo atmosfere in Zemlje. CO 2 absorbira sončno svetlobo le v manjših količinah, veliko večja pa je absorpcija toplotnega sevanja Zemlje, ki ga CO 2 pozneje emitira nazaj na Zemljo. Problematiko posledic povišane koncentracije CO 2 v atmosferi imenujemo tudi učinek tople grede. Rešitve v smeri zmanjšanja globalne koncentracije CO 2 v atmosferi pa se kažejo predvsem v nenehnem zmanjševanju porabe fosilnih goriv vseh procesov zgorevanja. Eden od ukrepov za zniževanje emisije CO 2 je tudi povečevanje izkoristka kurilnih naprav. Na ta način se za isti toplotni učinek zmanjšuje poraba goriva in s tem tudi emisija CO 2. Dodatno je posredno mogoče znižati emisijo CO 2 malih kurilnih naprav, ki jih uporabljamo za ogrevanje objektov, tudi z ustrezno izolacijo, saj to znižuje potrebo po toplotni energiji, ki jo zagotavljamo z zgorevanjem. Prav tako je učinkovita rešitev prehod s fosilnih goriv na biomaso. Sodobne kurilne naprave na biomasna goriva (polena, pelete) omogočajo primerljivo udobje kot naprave na fosilna goriva, pri čemer emisijo CO 2 dojemamo kot nevtralno, ker ne prispeva k dodatnemu poviševanju imisije CO Ogljikov monoksid Zdaleč največji izvor CO v atmosferi predstavljajo procesi zgorevanja v bencinskih motorjih oziroma transportnih sredstvih na motorni pogon, katerih skupna emisija znaša več kot 70 odstotkov celotne emisije vseh umetnih virov. Drugi pomembni izvori so še procesi zgorevanja premoga, lesa in organskih odpadkov, kar pomeni, da je globalna imisija CO v atmosfero v največji meri (več kot 90-odstotno) izključno posledica procesov zgorevanja. Glede na to, da so procesi zgorevanja vseh vrst največji proizvajalec CO, je smiselno podati najpomembnejše vzroke njegovega nastanka pri zgorevanju ogljikovodikovih goriv:

55 55 od 127 pomanjkanje kisika zgorevanje z gorivom bogatih zmesi; nezadostno mešanje goriva in oksidanta v coni reakcije; pomanjkanje reakcijskega časa za formiranje produktov popolne oksidacije; prenizka temperatura zgorevanja; pojav reakcij razpada stabilnih molekul popolnega zgorevanja pri višjih temperaturah. Zgorevanje ogljikovodikovih goriv je kemijska reakcija oksidacije goriva in nastanka končnih produktov popolne oksidacije (CO 2 in H 2 O).Poenostavljeno razloženo pridemo do teh končnih produktov v dveh korakih. V prvem koraku se vrši oksidacija ogljika, ki je v gorivu, in nastaja CO, drugi korak pa predstavlja zgorevanje (oksidacijo) CO v CO 2. V primeru pomanjkanja kisika se druga faza, zgorevanje, ne zaključi, kar povzroči prisotnost večjih ali manjših količin CO v produktih zgorevanja. Splošna imisija CO ne narašča skladno z nenehnim povečevanjem emisije posameznih izvorov, kar pomeni, da je naravno izločanje CO iz atmosfere dokaj učinkovito. Reakcija oksidacije CO z molekularnim kisikom se ne odvija pri atmosferskih temperaturah, zato ni sestavni del naravnega mehanizma izločanja CO iz atmosfere. Naravni procesi transformacije CO v atmosferi so zelo učinkoviti, saj je čas njegovega zadrževanja v atmosferi razmeroma kratek (okoli dva meseca in pol), kar povzroča nizko splošno imisijo kljub visoki emisiji, kar je s stališča živih bitij na Zemlji zelo ugodno. CO je zelo toksična spojina. V primeru vdihavanja se pokaže njegova velika afiniteta do vezave s hemoglobinom v krvi, pri čemer nastaja karboksihemoglobin, ki zmanjšuje sposobnost prenosa kisika v krvi in že v zelo majhnih koncentracijah lahko povzroči motnje delovanja srca in smrt Žveplove spojine Žveplo je v obliki različnih spojin že dolgo znano kot pomemben polutant pri onesnaževanju atmosfere. Žveplove spojine umetnega izvora pa so pretežno posledica zgorevanja fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo in se pojavljajo v obliki oksidov SO 2 in SO 3. Količina emitiranega SO 2 je odvisna od količine vezanega žvepla v gorivu. V največjih količinah nastaja SO 2 pri zgorevanju premogov. Kemični mehanizem nastanka SO 2 je možno načelno ponazoriti z naslednjo kemijsko reakcijo: S O 2 SO 2. SO 2 je izjemno dobro topen v vodi in je že v malih koncentracijah zelo reaktiven. Vodna raztopina žveplovega dioksida je znana kot žveplena kislina (H 2 SO 3 in H 2 SO 4 ). Proučevanje atmosferskih reakcij kaže na veliko kompleksnost oksidacijskih procesov SO 2 v prisotnosti vodnih kapljic in aerosolov, pri čemer prihaja do izločanja SO 2 iz atmosfere, nastajajo pa druge žveplove spojine (kisline in soli SO 4 ), ki so prav tako zelo škodljive za vsa živa bitja. Dodatni način izločanja SO 2 iz atmosfere predstavljajo reakcije z vegetacijo. Rastline absorbirajo SO 2 neposredno iz ozračja, pri čemer prihaja do njihove kemijske razgradnje. Pri tem je treba poudariti, da rastline za svojo rast potrebujejo žveplo, ki ga dobijo iz zemlje, le v primeru pomanjkanja ga deloma lahko nadomestijo z absorpcijo SO 2 iz atmosfere,

56 56 od 127 seveda, če so koncentracije zelo nizke, v nasprotnem primeru pa pride do že omenjenega uničenja. Onesnaženje atmosfere z žveplom oziroma z njegovimi spojinami je zelo resno, pri čemer moramo največjo pozornost namenjati žveplovemu dioksidu in njegovi transformaciji v žvepleno kislino, ki se odvija zelo hitro, tako da je povprečni čas zadrževanja SO 2 v atmosferi od dva do tri dni. Največja količina SO 2 v atmosferi preide v SO 4 kot posledica številnih fotokemijskih reakcij, nekaj pa ga neposredno absorbirajo rastline. Vse to kaže predvsem na veliko problematiko lokalnega onesnaženja v neposredni bližini izvora. Učinkovito zmanjšanje žveplovih spojin v atmosferi, ki so posledica procesov zgorevanja, je možno le s postopnim zmanjševanjem vsebnosti žvepla v gorivih. Danes že obstajajo številni predpisi, ki določajo največje dovoljene količine žvepla, vezanega v gorivih Dušikove spojine Proces kroženja dušikovih spojin v naravi je zelo kompleksen in še vedno ni dovolj raziskan. Atmosferska vsebnost dušika je skoraj 80 odstotkov, prav tako pa je dušik tudi sestavni del vseh rastlin in živali. Pod določenimi pogoji (npr. pri visokih temperaturah, različnih bioloških reakcijah) nastajajo dušikovi oksidi NO x. Od sedmih poznanih dušikovih oksidov so v atmosferi pomembni predvsem N 2 O, NO, in NO 2 (pri normalnih pogojih so vsi v plinastem agregatnem stanju). Poleg omenjenih je pomemben še amonijak, NH 3, ki je prav tako v plinastem stanju. Od navedenih dušikovih spojin sta pomembna polutanta umetnih izvorov samo NO in NO 2, katerih prisotnost v atmosferi je v največji meri posledica procesov zgorevanja. Pri zgorevanju najprej nastaja NO, takoj zatem pa že del nastalega NO reagira s kisikom, pri čemer nastaja NO 2. V splošnem lahko NO pri zgorevanju nastaja na tri načine: 1. Na osnovi reakcij dušika in kisika pri povišanih temperaturah. Tako nastali NO običajno imenujemo termični NO. Nastanek termičnega NO je mogoče omejiti z zmanjšanjem temperature zgorevanja (recirkulacijo produktov zgorevanja), s skrajšanjem časa nahajanja reaktantov v območjih visokih lokalnih temperatur in z zmanjšanjem presežka zraka. 2. Na osnovi reakcij ogljikovodikovih radikalov. Tako nastali zgodnji NO (promptni NO) je značilen za temperaturno območje od 1600 do 2100 C pri zgorevanju bogatih zmesi goriva in zraka. 3. Z oksidacijo dušika, vezanega v gorivu (konverzni NO). Pri zgorevanju trdih goriv (premogov) prihaja do izhlapevanja gorljivih substanc, med katerimi so tudi dušikove spojine: NH 3, HCN in C 2 N 2. V odvisnosti od hitrosti zgorevanja, končne temperature, velikosti delcev goriva in vrste samega goriva se izloča od 20 do 80 odstotkov v gorivu vsebovanega dušika v obliki hlapljivih spojin. Tako nastali NO imenujemo tudi gorivni NO. Naravno izločanje NO iz atmosfere je povezano s procesi hitre oksidacije z ozonom v NO 2. Večina NO 2 pa se izloča s transformacijo v NO 3, ki je aerosol, za katere pa je značilno gravitacijsko usedanje na zemljo.

57 57 od 127 Dušikove spojine, še posebej pa dušikovi oksidi, so toksične spojine z vrsto škodljivih vplivov na žive organizme, predvsem v neposredni okolici večjih izvorov onesnaževanja. Dušikove spojine sodelujejo tudi pri nastanku delcev, zato lahko posredno vplivajo tudi na toplotno ravnotežje Zemlja atmosfera. Vse to so dejstva, ki se jih moramo krepko zavedati pri načrtovanju novih ter sanaciji dozdajšnjih procesov in postopkov, kjer lahko pride do emisije dušikovih spojin Delci (celoten prah) Delci v atmosferi so definirani kot trdni ali kapljeviti skupki, katerih povprečni premer je večji od okoli 0,002 m in manjši od okoli 500 m. V atmosferi povzročajo delci odboj, lom, uklon in absorpcijo elektromagnetnega valovanja bodisi s Sonca bodisi z Zemlje in tako vplivajo na termično ravnotežje Zemlje. Poleg tega lahko delci vplivajo tudi na odbojnost oblakov kakor tudi na njihovo nastajanje. Gibanje delcev v zraku je izpostavljeno številnim vplivom, kar je tudi eden od osnovnih razlogov, da še vedno ni dovolj dobro proučeno. Znano pa je, da velike količine delcev pridejo v višje sloje atmosfere. Izločanje delcev večjih dimenzij iz atmosfere poteka na podlagi gravitacijskega usedanja. Iz nižjih slojev troposfere se delci izločajo s padavinami. Čas zadrževanja v teh plasteh atmosfere je tako odvisen predvsem od atmosferskih padavin. Raziskave so pokazale, da je čas zadrževanja delcev v nižjih slojih od 6 do 12 dni in od 2 do 4 tedne v višjih slojih atmosfere. Prisotnost delcev v atmosferi vpliva tudi na klimatske spremembe. Tako lahko delci vplivajo na: odbojnost sistema Zemlja atmosfera; sončno sevanje, ki doseže površino Zemlje; infrardeče sevanje Zemlje; nastajanje oblakov. Količina delcev v atmosferi nenehno narašča. Še posebej problematični so delci premerov od 0,1 do 5 m, katerih najpomembnejša lastnost je optični vpliv na spremembe svetlobnega elektromagnetnega valovanja v območju valovnih dolžin od 0,3 do 30 m, tako v smeri Sonce Zemlja kot tudi v nasprotni smeri. Delci so določena ovira omenjenemu valovanju predvsem zaradi refleksije in absorpcije. Poleg navedenega delci v atmosferi predstavljajo fizična jedra za kondenzacijo vodne pare, na kar najbolj vplivajo delci velikosti od 0,1 do 1 m. Pri kondenzaciji vodne pare na delcih se formirajo t. i. topli oblaki, ki nastajajo tudi v večini drugih primerov.

58 58 od Merjenje emisij dimnih plinov v malih kurilnih napravah Način in izvedba meritev V Republiki Sloveniji morajo lastniki kurilnih naprav skladno z veljavno zakonodajo opraviti meritve emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. Obseg in pogostnost meritev (merjenih parametrov) je določena z uredbami in drugimi predpisi, ki zakonsko urejajo to področje, in sta odvisna od vrste naprave. Izmerjena veličina je vrednost emisijske koncentracije, ki se odčita z merilne naprave in običajno vsebuje izračun na osnovi kalibracije merilne naprave in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca dimnih plinov ali za daljši čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca dimnih plinov. Emisijske veličine so koncentracija in količina snovi v dimnih plinih, parametri stanja dimnih plinov, emisijski delež, emisijski faktor in obratovalni parametri vira onesnaževanja, ki so predmet meritev ali emisijskega monitoringa. Koncentracija odpadnih plinov, npr. NO x, CO, SO 2, se skladno z zakonodajo preračuna in podaja v masnih enotah na enoto prostornine suhih dimnih plinov pri normnih pogojih, to je pri temperaturi 273 K in tlaku 101,3 kpa. Koncentracija kisika se podaja v vol. %, volumski pretok pa v m 3 n/h. Skladno z novo Uredbo o emisiji snovi v zrak pa se koncentracija NO x podaja tudi v masni enoti na enoto proizvedene energije Meritev emisij dimnih plinov z elektronskimi merilnimi napravami Pogoja uspešne meritve sta ustrezna priprava vzorca dimnih plinov (odstranjeni prašni delci in vodna para) ter priprava merilnika (nastavitev ničle, umeritev, stabilnost delovanja merilnika). Potek vzorčenja: kontinuirani odvzem (ekstrakcija) plinskega vzorca iz odvoda (izpusta) dimnih plinov ali iz naprave, ki je predmet meritev; detekcija in kvantifikacija polutantov (npr. NO, CO, SO 2...); zajem merjenih vrednosti in obdelava podatkov. Na merilni rezultat lahko vplivajo dejavniki, povezani s stanjem merilnika ali s stanjem plinskega vzorca. Motnje, povezane s stanjem merilnika, se zmanjšujejo z ukrepi umerjanja (kalibracije) in kontrole meje detekcije. Ker se vseh motenj, povezanih s stanjem plinskega vzorca, ne da v celoti odpraviti, jih je treba upoštevati pri pripravi na meritve in pri podajanju rezultatov meritev. Motnje povezane s stanjem plinskega vzorca so lahko naslednje: neustrezno merilno mesto (npr. nehomogena mešanica dimnih plinov, vdor zunanjega zraka in redčenje vzorca pred vstopom v merilnik);

59 59 od 127 neustrezna priprava vzorca pred vstopom v merilnik (npr. nezadostno sušenje plinov ali odstranjevanje prašnih delcev); fizikalna ali kemijska reakcija navedenih komponent v vzorčevalnem sistemu ali merilniku (npr. adsorpcija ali absorpcija merjenih plinov v vzorčevalnem sistemu ali izločenem kondenzu); navzkrižni vpliv motečih komponent na merjeno vrednost (npr. prisotnost ogljikovodikov povzroča odziv detektorja SO 2 ). Merilno mesto za zajem vzorcev odpadnega plina iz dimnega voda ali iz naprave se izbere tako, da zajeti vzorec omogoča prikaz dejanskega stanja v dimnem vodu ali napravi. V primeru izvajanja prvih ali občasnih meritev emisije snovi v zrak se izbere merilno mesto v skladu s predpisi o izvajanju obratovalnega monitoringa. V primeru meritve emisije snovi v zrak se poskuša merilno mesto izbrati v isti ravnini dimnega voda, kjer se izvajajo meritve parametrov stanja odpadnih plinov (temperatura, hitrost, vlažnost). Tako se lahko iz izmerjenih koncentracij in volumskega pretoka izračunajo emitirane količine posameznih komponent na predpisano časovno enoto (emitirana količina, npr. g/uro ali kg/leto) ali enoto produkta proizvodne naprave ali procesa (emisijski faktor, npr. g/kg proizvedenega produkta ali g/j proizvedene energije). Pogoj za izvajanje meritev z elektronskim instrumentom je neprestani (kontinuirani) zajem in dotok dimnih plinov v merilnik. Plinski vzorec mora biti pripravljen tako, da se zmanjšajo morebitne motnje. Odzivni čas merilnika je odvisen predvsem od hitrosti izmenjave vzorca v delovnem volumnu merilnika, zato je treba zagotoviti konstantno doziranje vzorca v merilnik. Odzivni čas običajnih naprav je razmeroma kratek, vendar pa pri nestacionarnem obratovanju merjene naprave ali na primer nastavljanju naprave (servisiranju) moramo upoštevati še odzivni čas naprave, ki je običajno precej daljši od odzivnega časa merilne naprave, zato je treba meritve emisije snovi v zrak vedno izvajati potrpežljivo. V primeru vzorčenja plinov, ki so nad sobno temperaturo, ali če plini vsebujejo težje hlapne spojine ali aerosole kondenziranih komponent (npr. vodna ali oljna megla), je treba preprečiti kondenzacijo in nabiranje kondenzata v vzorčevalni sondi z izločanjem motečih komponent pred vstopom v hladilni del vzorčevalne sonde ali s segrevanjem celotne dolžine vzorčevalne sonde nad temperaturo kondenzacije. Vstopni filter in sonda morata biti iz materialov, ki pri pogojih vzorčenja (temperatura, sestava vzorca) ne reagirajo ali ne adsorbirajo merjenih komponent. Meritve se izvajajo ekstraktivno, kar pomeni, da se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika plinov in odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj odvodnika. Trajanje meritve je odvisno od narave merjenega procesa (ciklični proces, naključna nihanja v procesu, stabilen proces) ali od predpisanega trajanja meritve. Po zaključeni meritvi je treba počakati, da merilni instrument prepiha sondo z okoliškim zrakom in merilnik znova ničlira in kalibrira. Tako kot pri vklopu je tudi pri izklopu merilnika treba upoštevati navodila za uporabo instrumenta.

60 60 od 127 Če je merilnik nastavljen tako, da prikazuje merjene vrednosti v enotah, kot so zapisane v zakonodaji (na primer CO in SO 2 v mg/m 3 n), in so samodejno preračunani na predpisano koncentracijo kisika, suhe dimne pline in standardne pogoje, poznejši ročni preračuni niso potrebni. Za merjenje sestave in koncentracije dimnih plinov malih kurilnih naprav se uporabljajo elektrokemijski senzorji. Princip delovanja teh senzorjev je, da je poznan relativni vpliv merjene komponente plina na senzor. Za vsako merjeno komponento plina je v merilnem instrumentu senzor, ki s svojo elektrokemijsko reakcijo reagira na merjeno komponento plina. Velikost izhodnega signala iz senzorja je v skladu s koncentracijo merjenega plina. Za merjenje koncentracije kisika v dimnih plinih se uporablja t. i. kovinska zračna baterija. Kovinski substrat na senzorju se oksidira s kisikom, ki je v zraku. V fazi dovoda svežega zraka (kalibriranje in spiranje) se senzor umeri na maksimalno koncentracijo 21 odstotkov kisika, ki je v zraku. Pri merjenju koncentracije kisika v dimnih plinih je ta koncentracija nižja in temu primerno sta nižja tudi oksidacija in signal senzorja. Senzorji, ki merijo koncentracije škodljivih plinov (CO; NO; NO 2 ), so tri- ali štirielektrodni senzorji, ki omogočajo merilno reakcijo (oksidacijo) in nasprotno reakcijo (redukcijo). Referenčna elektroda zagotavlja konstantne pogoje reakcije na senzorju. Dodatna elektroda pa zagotavlja kompenzacijski signal, ki odpravlja merilno napako pri prečni občutljivosti senzorja (npr. občutljivost CO senzorja za vodik). Z elektronskim instrumentom lahko merimo tudi temperature v različnih temperaturnih območjih. Običajno je mogoče meriti temperaturo dimnih plinov, temperaturo okolice, temperaturo dvižnega in povratnega voda vode, temperaturo zraka za zgorevanje in zunanjo temperaturo. Senzor za merjenje temperature dimnih plinov je v konici cevne sonde, ki se vstavi v dimni kanal. Druge senzorje je mogoče na različne načine pritrditi (potopiti, položiti...) na merjenec. V merilnem instrumentu je še en temperaturni senzor, ki kompenzira vpliv temperature na elektrokemične senzorje. Merilno območje in natančnost senzorjev sta izjemno pomembna in je na ti dve lastnosti merilnega instrumenta treba misliti, saj različni instrumenti nimajo enakih karakteristik, in lahko se zgodi, da meritev ni mogoče izvesti skladno z natančnostjo ali v območju, ki ga predpisuje zakon Pomembnejše lastnosti elektronske merilne naprave Pri elektronski merilni napravi moramo biti zelo pozorni na tehnične obratovalne karakteristike naprave. Pri neposrednih in posrednih lastnostih moramo paziti na vrsto stvari, ki med njeno življenjsko dobo odločajo o zadovoljstvu z merilno napravo ter bi jih lahko strnili v naslednje točke: Merilna naprava mora biti predvidena za izvajanje meritev na področju dela, kjer se izvaja. Prav tako mora izpolnjevati zahteve veljavne slovenske in evropske

61 61 od 127 zakonodaje za namen oziroma področje dela. Od tega je odvisna merilna zmožnost naprave za merjenje posameznih komponent v dimnih plinih, ki jih moramo meriti, ter natančnost in merilno območje naprave; Zelo pomembni si servis, kalibracija in garancija naprave. Servis in po možnosti kalibracijo naj izvaja isto podjetje, ki naj bo blizu lokaciji uporabe naprave zaradi hitrejšega in lažjega odpravljanja morebitnih težav. Kalibracija mora biti akreditirana. Kader, ki uporablja merilno napravo, mora dobavitelj opreme ustrezno usposobiti; Velikost in teža naprave sta zelo pomembna, saj gre za mobilno napravo, ki jo mora delavec pri svojem delu prenašati od vrat do vrat, postaviti v prostor meritev in izvesti meritve; Robustnost naprave mobilna naprava mora biti odporna proti udarcem, prahu, vodi, mrazu ; med uporabo pri stranki mora biti vedno ustrezno čista in brez kakršnih koli poškodb, saj te lahko nakazujejo na neustrezno delovanje naprave; Ustrezno dodatno opremo, kot je na primer tiskalnik za izpis rezultatov meritev ali spominska kartica, in možnost vnosa podatkov o stranki, ki precej olajšata in pospešita delo tako na terenu kot v pisarni; Vsi prikazi na zaslonu in izpisi s tiskalnikom morajo biti v slovenskem jeziku ter podajati jasne in enoznačne informacije o meritvah. Predstavljena dejstva lahko preverja laična stranka v obdobju meritev in v primeru ugotovitve pomanjkljivosti opozori izvajalca meritev ali pa pristojni nadzor.

62 62 od NOVOSTI NOVE UREDBE O EMISIJI SNOVI V ZRAK IZ MALIH IN SREDNJIH KURILNIH NAPRAV dr. Filip KOKALJ Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo Smetanova ulica 17, Maribor fs@uni-mb.si Tel.: , Fax: Maribor, Delovanje malih kurilnih naprav v veliki meri, ne samo njihove emisije snovi v zrak, določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (v nadaljevanju Uredba). Trenutno veljavna je bila uveljavljena pomladi 2011 in prinaša kar nekaj novosti glede na predhodno Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav iz leta Še pred tem pa je pri nas veljala uredba, ki je bila v veljavi od leta Uredba določa zahteve v zvezi z emisijo snovi v zrak in na le-te povezane tehniške in okoljske lastnosti za male kurilne naprave in sicer: mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, določitev goriva, ki se sme kuriti v malih kurilnih napravah, ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi v zrak, prilagoditev malih kurilnih naprav določbam uredbe. Mala kurilna naprava je skladno z Uredbo tista, ki proizvaja toploto za ogrevanje prostorov v stavbah ali za ogrevanje sanitarne vode v stavbah ali za oboje, če je njena: vhodna toplotna moč manjša od 1 MW pri uporabi naslednjega trdnega goriva: o naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesni ostanki, ki nastajajo pri obdelavi naravnega lesa, če je vsebnost vlage manjša od 25 odstotkov mase suhe snovi; o briketi ali peleti iz naravnega lesa, če za njihovo proizvodnjo niso uporabljena veziva, razen veziva iz škroba, rastlinskega stearina, melase ali celuloznih vlaken, ter o premog, briketi iz premoga in koks iz premoga, če vsebnost celotnega žvepla ne presega 1 odstotek mase goriva; vhodna toplotna moč manjša od 5 MW pri uporabi naslednjega tekočega goriva: o tekoče gorivo: ekstra lahko kurilno olje v skladu s predpisom, ki ureja fizikalnokemijske lastnosti tekočega goriva; o druga tekoča goriva, kot so metanol, etanol in neobdelano rastlinsko olje in metil ester iz rastlinskih olj, če pri zgorevanju ne povzročajo višjih emisij kot ekstra lahko kurilnoolje; vhodna toplotna moč manjša od 10 MW pri uporabi naslednjega plinastega goriva: o plinasto gorivo: zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin.

63 63 od 127 Za malo kurilno napravo se šteje tudi naprava za soproizvodnjo toplote in elektrike, če vhodna toplotna moč ne presega vrednosti iz prejšnjega odstavka in se proizvedenatoplota uporablja za ogrevanje prostorov stavb. Za razliko od uredbe iz leta 2007 sedaj veljavna Uredba natančneje določa dovoljena goriva, ki jih lahko uporabljamo v malih kurilnih napravah. V nadaljevanju smo pregled Uredbe pripravili na način, da smo združili vse zahteve, ki veljajo za naprave na trdna goriva in jih ločili od zahtev za naprave na tekoča in plinasta goriva. Prav tako bomo ob koncu tega poglavja zapisali še splošne določbe, ki veljajo za vse male kurilne naprave in njihovo obratovanje Male kurilne naprave na trdna goriva Uredba zelo široko obravnava delovanje malih kurilnih naprav na trdna goriva. Pomembna je zakonska ločitev enosobnih in ostalih kurilnih naprav. Mejne vrednosti emisije snovi v zrak in najnižji toplotni izkoristek so za posamezno vrsto enosobne kurilne naprave so določene v petem, šestem in sedmem stolpcu preglednice 2. Tretji in četrti stolpec preglednice 2 veljata samo v prehodnem obdobju do leta 2016 izključno na območju, ki niobmočje degradiranegaokolja. Preglednica 2: Dopustne mejne vrednosti za enosobne kurilne naprave. Opis vrste enosobne kurilne naprave Grelniki prostorov z ravnim kuriščem Grelniki prostorov s polnilnim kuriščem Naprave na trdna goriva, ki počasi oddajajo toploto Kaminski vložki (zaprti obratovalni način) Vložki lončenih peči z ravnim kuriščem Tehnični standard za enosobno kurilno napravo SIST EN SIST EN SIST EN SIST EN SIST EN 13229/A1 Mejne vrednosti za naprave postavljene in dane v uporabo od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2016 CO [mg/m³] Celotni prah [mg/m³] Mejne vrednosti za naprave postavljene in dane v uporabo na degradiranem območju ali postavljene in dane v uporabo po 31. decembru 2016 CO [mg/m³] Celotni prah [mg/m³] Mejne vrednost i za vse nove naprave Najnižji toplotni izkoristek [%] Nadaljevanje preglednice na naslednji strani!

64 64 od 127 Nadaljevanje preglednice s prejšnje strani! Opis vrste enosobne kurilne naprave Vložki lončenih peči s polnilnim kuriščem Štedilniki na trdna goriva Grelni štedilniki na trdna goriva Peletne peči brez vodnega izmenjevalnika Peletne peči z vodnim toplotnim izmenjevalnikom Tehnični standard za enosobno kurilno napravo SIST EN 13229/A1 SIST EN SIST EN SIST EN SIST EN Mejne vrednosti za naprave postavljene in dane v uporabo od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2016 CO [mg/m³] Celotni prah [mg/m³] Mejne vrednosti za naprave postavljene in dane v uporabo na degradiranem območju ali postavljene in dane v uporabo po 31. decembru 2016 CO [mg/m³] Celotni prah [mg/m³] Mejne vrednost i za vse nove naprave Najnižji toplotni izkoristek [%] Za male kurilne naprave, ki uporabljajo trdno gorivo in niso enosobne kurilne naprave, osnovne peči ali odprti kamini, je določena: mejna koncentracija celotnega prahu: o 20 mg/m 3 za nazivno toplotno moč 4 kw ali več; mejna koncentracija ogljikovega monoksida: o 400 mg/m 3 za nazivno toplotno moč 4 kw ali več; računska vsebnost kisika v dimnih plinih male kurilne naprave 13 odstotkov. Uredba na področju omejevanja emisij škodljivih emisij v zrak in izkoristka postavlja precej višje standarde, kot so to veljali s prejšnjo uredbo. Prav tako Uredba na novo predpisuje obvezno prigradnjo toplotnih zbiralnikov pri napravah na trdno gorivo. Uredba določa, da morajo male kurilne naprave s tekočim sredstvom za prenos toplote, ki uporabljajo za trdno gorivo naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži), lesneostanke, ki nastajajo pri obdelavi naravnega lesa in brikete ali pelete iz naravnega lesa, imeti vodni toplotni zbiralnik s prostornino najmanj 12 litrov na liter polnilnegaprostora z gorivom. Vodni toplotni zbiralnik mora imeti tudi prostornino najmanj 55 litrov na kw nazivne toplotne moči kurilne naprave. Če se mala kurilna naprava iz prejšnjega odstavka z gorivom avtomatsko polni, mora imeti vodni toplotni zbiralnik prostornino najmanj 20 litrov na kw nazivne toplotne močikurilne naprave.

65 65 od 127 Dovoljena je uporaba tudi drugačnih toplotnih zbiralnikov enake zmogljivosti shranjevanja toplote. Izjeme, zaradi katerih pa ni potrebno prigraditi toplotnih zbiralnikov, pa so dovoljene za: avtomatsko polnjene kurilne naprave, ki dosegajo mejne vrednosti po Uredbi pri najmanjši nastavljivi moči kurilne naprave, kurilne naprave, ki pri polni obremenitvi obratujejo v sistemu oskrbe s toploto za pokrivanje osnovne obremenitve, za pokrivanje konične obremenitve in dodatnihobremenitev pa se uporablja drug vir toplote, kurilne naprave, ki obratujejo izključno pri polni obremenitvi. Uredba določa, da se enosobna kurilna naprava lahko uporablja samo, če je proizvajalec ali dobavitelj enosobne kurilne naprave ali vložka za kurišče enosobne kurilne naprave v skladu z zakonomo gradbenih proizvodih: podal izjavo o skladnosti s tehničnimi zahtevami iz standardov iz drugega stolpca, z zahtevami o nepreseganju mejnih vrednosti iz petega in šestega stolpca in z zahtevo odoseganju toplotnega izkoristka iz sedmega stolpca v tabeli 1, ali pridobil certifikat o tipskem preskusu, ki potrjuje, da enosobna kurilna naprava ali vložek njenega kurišča izpolnjuje te tehnične zahteve, zahteve o nepreseganju mejnihvrednosti in zahtevo o doseganju toplotnega izkoristka. Uredba prinaša tudi novost, da je na območju degradiranega okolja prepovedana uporaba osnovne peči in odprtega kamina, razen če: je v skladu s stanjem tehnike opremljena z napravami za zmanjševanje prahu ali so emisije snovi in toplotni izkoristek v skladu z zahtevami iz petega, šestega in sedmega stolpca osme vrstice»vložki lončenih peči s polnilnim kuriščem«iz tabele 1, kar se dokazuje z: o meritvami emisije snovi ali o listino o skladnosti z zahtevami Uredbe za predhodno narejeno kurišče osnovne peči. Za enosobno kurilno napravo, ki se postavi in da v uporabo od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2016 na območju, ki ni območje degradiranega okolja, se uporabljajo določbe o mejnih vrednostih iz tretjega, četrtega in sedmega stolpca tabele 1, kar se dokazuje z izjavo o skladnosti s tehničnimi zahtevami iz standardov iz drugega stolpca, od koder izhaja tudi doseganje emisijskih norm in izkoristka naprave. Enosobna kurilna naprava in osnovna peč, ki je postavljena in dana v uporabo do 31. decembra 2011, se lahko uporablja na območju degradiranega okolja, če: je edini vir ogrevanja stanovanjskih prostorov, ima listino o skladnosti z zahtevami Uredbe, z meritvami emisije snovi v zrak dokazuje izpolnjevanje zahtev v zvezi z mejnimi vrednostmi iz petega in šestega stolpca tabele 1 ali je bila izdelana ali postavljena pred 1. januarjem 1950.

66 66 od 127 Če se mala kurilna naprava na trdno gorivo, ki ni enosobna kurilna naprava, osnovna peč ali odprti kamin, vgradi in da v uporabo od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2016na območju, ki ni območje degradiranega okolja, je: mejna koncentracija celotnega prahu: o 90 mg/m 3 za vhodno toplotno moč 4 kw ali več in manjšo od 1 MW, če je trdno gorivo premog, o 100 mg/m 3 za vhodno toplotno moč 4 kw ali več in manjšo od 1 MW, če je trdno gorivo naraven les v vseh oblikah razen briketov ali peletov, o 60 mg/m 3 za vhodno toplotno moč 4 kw ali več in manjšo od 1 MW, če so trdno gorivo briketi ali peleti iz naravnega lesa; mejna koncentracija ogljikovega monoksida: o mg/m 3 za vhodno toplotno moč 4 kw ali več in manjšo od 500 kw, če je trdno gorivo premog ali naraven les v vseh oblikah razen briketov ali peletov, o 500 mg/m 3 za vhodno toplotno moč 500 kw ali več in manjšo od 1 MW, če je trdno gorivo premog ali naraven les v vseh oblikah razen briketov ali peletov, o 800 mg/m 3 za vhodno toplotno moč 4 kw ali več in manjšo od 500 kw, če so trdno gorivo briketi ali peleti iz naravnega lesa, o 500 mg/m 3 za vhodno toplotno moč 500 kw ali več in manjšo od 1 MW, če so trdno gorivo briketi ali peleti iz naravnega lesa; računska vsebnost kisika v dimnih plinih male kurilne naprave 13 odstotkov. Mala kurilna naprava na trdno gorivo, ki ni enosobna kurilna naprava, osnovna peč ali odprti kamin in ki je vgrajena in dana v uporabo do 31. decembra 2011, se naobmočju, ki ni območje degradiranega okolja, lahko uporablja: če emisije snovi v zrak ne presegajo mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka, ali najdlje do roka 60 mesecev po tem, ko mala kurilna naprava obratuje več kakor 15 let, če emisije snovi v zrak izpolnjujejo zahteve v zvezi z naslednjimi mejnimi vrednostmi: o črnina dimnih plinov 1; o mejna koncentracija ogljikovega monoksida: mg/m 3 za vhodno toplotno moč 50 kw ali več in manjšo od 150 kw, mg/m 3 za vhodno toplotno moč 150 kw ali več in manjšo od 500 kw, mg/m 3 za vhodno toplotno moč 500 kw ali več in manjšo ali enako 1 MW; pri čemer je računska vsebnost kisika v dimnih plinih male kurilne naprave, ki uporablja zagorivo premog, brikete iz premoga ali koks, osem odstotkov, za drugo trdno gorivo pa 13 odstotkov. Če na dan uveljavitve te Uredbe mala kurilna naprava na trdno gorivo, ki ni enosobna kurilna naprava, osnovna peč ali odprti kamin, na območju, ki ni na območjudegradiranega okolja, obratuje več kot 15 let, se mora do 31. decembra 2015 prilagoditi mejnim vrednostim za prehodno obdobje do leta 2016 zaobmočje, ki ni degradirano okolje.

67 67 od 127 Za male kurilne napravena trdno gorivo, ki se uporabljajo na območju degradiranega okolja velja, da se lahko uporabljajo skladno s postavljenimi normami za prehodno obdobje najdlje 24 mesecev po uveljavitvi predpisa, ki v skladu z zakonom ureja določitev območja degradiranega okolja (v času pisanja tega gradiva marec 2012 še območja degradiranega okolja niso določena), in ne dlje od 31. decembra Po tem obdobju pa bo potrebno brez izjem izpolnjevati mejne vrednosti, ki so predstavljene v začetku tega poglavja (brez izjem in prehodnih obdobij). Uredba tudi določa, da se občasne meritve emisije snovi v zrak se ne opravljajo na mali kurilni napravi na trdno gorivo do objave merilnih metod v predpisu, ki ureja merjenje emisije snovi v zrak iz male kurilne naprave pri opravljanju storitev javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Ta predpis v času pisanja tega gradiva marec 2012 še ni objavljen Kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo Za male kurilne naprave, ki uporabljajo tekoče gorivo, je: dimno število: o 2 za nazivno toplotno moč, manjšo od 11 kw, o 1 za nazivno toplotno moč 11 kw ali več; mejna koncentracija ogljikovega monoksida: o 150 mg/kwh; mejna vsebnost dušikovega monoksida in dušikovih dioksidov v dimnih plinih, izraženih kot NO 2, izračunana glede na zmogljivost ogrevanja male kurilne naprave: o 110 mg/kwh za nazivno toplotno moč manjšo ali enako 120 kw, o 120 mg/kwh za nazivno toplotno moč večjo od 120 kw in manjšo ali enako 400 kw in o 185 mg/kwh za nazivno toplotno moč večjo od 400 kw. Za male kurilne naprave, ki uporabljajo plinasto gorivo, je: mejna koncentracija ogljikovega monoksida: o 100 mg/kwh; mejna vsebnost dušikovega monoksida in dušikovih dioksidov v dimnih plinih, izraženih kot NO 2, izračunana glede na zmogljivost ogrevanja male kurilne naprave: o 60 mg/kwh za nazivno toplotno moč manjšo ali enako 120 kw, o 80 mg/kwh za nazivno toplotno moč večjo od 120 kw in manjšo ali enako 400 kw in o 120 mg/kwh za nazivno toplotno moč večjo od 400 kw. Za male kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo, ki so namenjene ogrevanju prostorov v stavbah ali ogrevanju sanitarne vode v stavbah ali obojemu hkrati, toplotna izguba z dimnimi plini ne sme presegati naslednjih največjih vrednosti toplotne izgube z dimnimi plini

68 68 od 127 za več kot 2 odstotni točki pri vgrajenem atmosferskem gorilniku oziroma za več kot 1 odstotno točko pri drugih gorilnikih: 11 odstotkov, če je nazivna toplotna moč večja od 4 kw in manjša ali enaka 25 kw, 10 odstotkov, če je nazivna toplotna moč večja od 25 kw in manjša ali enaka 50 kw, 9 odstotkov, če je nazivna toplotna moč večja od 50 kw in manjša ali enaka 400 kw, 6 odstotkov, če je nazivna toplotna moč večja od 400 kw. Prejšnji odstavek se ne uporablja za: male kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo, ki so prvenstveno namenjene ogrevanju prostora v stavbi, v katerega so postavljene, in je njihova nazivna toplotna moč manjša ali enaka 11 kw, in male kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo, ki so namenjene izključno ogrevanju sanitarne vode v stavbah in je njihova nazivna toplotna moč manjša ali enaka 28 kw. Upravljavec male kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo, ki je vgrajena in dana v uporabo do 31. decembra 2011, mora prilagoditi njeno obratovanje v zvezi z mejnimivrednostmi emisije snovi in v zvezi z največjimi vrednostmi toplotne izgube z dimnimi plini določbam te uredbe: najpozneje do 31. decembra 2015, če je mala kurilna naprava na tekoče in plinasto gorivo obratovala na dan uveljavitve več kakor 15 let, najpozneje 60 mesecev po tem, ko mala kurilna naprava na tekoče in plinasto gorivo obratuje več kakor 15 let. Do prilagoditve male kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo določbam Uredbe se za mejne vrednosti emisij snovi za male kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo, ki obratuje na dan uveljavitve te uredbe, uporabljajo mejne vrednosti emisije snovi iz začetka tega poglavja, razen za: ogljikov monoksid, za katerega je mejna koncentracija 175 mg/m 3 za tekoče gorivo in 100 mg/m 3 za plinasto gorivo, dušikove okside, za katere je mejna koncentracija 250 mg/m 3 za tekoče gorivo, 150 mg/m 3 za zemeljski plin in 200 mg/m 3 za utekočinjeni naftni plin. Do prilagoditve male kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo določbam Uredbe se izpolnjevanje zahtev v zvezi z največjimi vrednostmi toplotne izgube z dimnimi plini ne ugotavlja Splošne zahteve za male kurilne naprave Upravljavec male kurilne naprave mora po navodilih iz Uredbe zagotoviti izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe

69 69 od 127 izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, upravljavec srednje kurilne naprave pa v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak. Prve meritve in občasne meritve emisije snovi pa se ne opravljajo: na malih kurilnih napravah na tekoče in plinasto gorivo, katerih nazivna toplotna moč je manjša ali enaka 11 kw, in na enosobnih kurilnih napravah ter osnovnih pečeh in odprtih kaminih. Uredba pa prinaša tudi nove, precej višje globe in sicer od do eurov. S takšno globo se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je fizična oseba (če gre pa za pravno osebo pa odgovorna oseba) oziroma z globo od do eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: ne uporablja goriva, ki je predpisano, ne izpušča dimnih plinov v ozračje skozi pravilno izveden dimnik, nima prigrajenega ustreznega predpisanega toplotnega zbiralnika v primeru uporabe trdnih goriv (razen dovoljene izjeme), uporablja neustrezno enosobno kurilno napravo oziroma jo uporablja na degradiranem območju (razen dovoljene izjeme), ne izvaja obratovalnega monitoringa snovi v zrak, ne prilagodi uporabe male kurilne naprave novim zahtevam Uredbe v predpisanih rokih.

70 70 od IZVAJANJE KONTROLE DELOVANJA MALIH KURILNIH NAPRAV dr. Filip KOKALJ Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo Smetanova ulica 17, Maribor fs@uni-mb.si Tel.: , Fax: Maribor, Delovanje malih kurilnih naprav mora biti usklajeno s tehniškimi in okoljskimi predpisi, da se zagotovi varnost delovanja, učinkovita izraba energetskih virov in ustrezno nizek vpliv na okolje pri delovanju teh naprav. Slovenski pravni red poskuša slediti vsem normam in zahtevam, ki nam jih postavlja Evropska skupnost in črpati pozitivno dediščino uveljavljene prakse na našem prostoru. Zgodovinsko gledano je bilo področje nadzora delovanja malih kurilnih naprav že zadnjih dvesto let zaupano dimnikarski službi. Takšna praksa je bila uveljavljena v celotni srednji Evropi. Takšno ureditev se je ohranila do danes. Izzivi današnjega časa pa tako nas, uporabnike, kot tudi dimnikarske službe, postavljajo pred nove izzive. Zakonodaja, ki postaja na tem področju vedno obsežnejša in postavlja vedno nove in strožje tehniške ter okoljske zahteve, nam ob hitrem razvoju novih in sodobnih naprav nalaga vedno več zahtev in stroškov, ki pa so za marsikoga vprašljivi ob razvitosti sodobne tehnike kurilnih naprav. Zavedati se moramo, da je kontrola delovanja in tehniške izpravnosti kurilnih naprav nujno potrebna. Izostanek ustrezne kontrole počasi vodi v kaos in negativni učinki le-tega so lahko veliki, njihova sanacija pa je dolgotrajna in predvsem draga. Smiselnost izvajanja dimnikarske službe moramo razumeti kot pozitivno uveljavljeno prakso, ki se je uveljavila pri nas. Dimnikarska podjetja so v preteklem desetletju veliko vlagala v posodabljanje svoje opreme in izobraževanje svojega kadra, da bi lahko sledili razvoju in zahtevam stanja tehnike in pravnega reda na področju malih kurilnih naprav. Večji posegi v pristojnosti dimnikarske službe niso smiselni, vsekakor pa bo s strani države oziroma zakonodajalca potrebno zaokrožiti vso potrebno zakonodajo, ki določa nadzor in delovanje malih kurilnih naprav ter dimnikarskih služb. Tukaj je smiselno sprejeti konsenz za vse vpletene strani in postaviti dejansko upravičene minimalne kriterije, ki nam jih nalaga Evropska skupnost, kakor tudi pregledati in za zgled vzeti kriterije sosednjih razvitih držav centralne Evrope. Slednje je še posebej razumsko, saj imamo zelo podobne klimatske razmere, zgodovinsko izhajamo iz tega družbenega okolja in imamo podobno urejeno dimnikarsko službo.

71 71 od RAZMEJITEV OPRAVLJANJA STORITEV PRI PRODAJI, MONTAŽI, PISANJU SOGLASIJ TER VZDRŽEVANJU KURILNIH IN DIMOVODNIH NAPRAV Martin GRAJ Odevetništvo Martin GRAJ Ulica heroja Lacka 10, Maribor martin.graj@siol.net Tel.: , Fax: Ptuj, V zvezi z zastavljenimi vprašanji Vam sporočam, da Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/2004) v 148. Členu določa, da je izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom obvezno organizirati kot državne gospodarske javne službe varstva okolja. To je določeno v peti alineji prvega odstavka 148. člena citiranega zakona. Glede na takšno zakonsko opredelitev menim, da je nedopustno, da bi lahko takšno dejavnost opravljali prodajalci naprav, ki služijo kurjenju (kurilnih naprav in drugih naprav, ki so potrebne za kurjenje). Nedopustno je, da bi se nadzoroval tisti, ki je dolžan urediti stvari v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Obveza organizacije kot javne službe je predpisana zaradi varstva okolja, učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom. Torej gre za zavarovanje številnih dejavnikov, ki so lahko posledica nepravilnih kurilnih sistemov. V primeru, če bi bili prodajalci kurilnih naprav pooblaščeni za kontrolo, bi lahko prihajalo do velikih zlorab, ker bi koncesionar, ki mu bo prepuščeno opravljanje gospodarske javne službe opravil to dejavnost drugače pri osebah, kjer bo nastopal kot prodajalec, kakor pa pri drugih. Interes po zaslužku bo lahko prevladal nad interesom ustreznega in enakega obravnavanja strank. Analogno velja tudi obratno, da bi lahko dimnikarji prodajali kurilne naprave in druge stvari, ki so potrebne za kurjenje. Povsem enako bi bilo, če bi država dovolila trgovcem, da sami opravljajo tržne inšpekcije v zvezi s svojim trgovskim poslovanjem.

72 72 od POGLED ZVEZE EKOLOŠKIH GIBANJ NA DIMNIKARSKO DEJAVNOST TER NA VIZIJO DOLGOROČNE UREDITVE DIMNIKARSKE SLUŽBE Karel LIPIČ, univ. dipl. inž. Predsednik Zveze ekoloških gibanj ZEG Kardeljeva ploščad 1, Ljubljana zeglj@volja.net Tel.: , Mobitel: Ljubljana, Zveza ekoloških gibanj Slovenije ZEG je zveza društev, v katero se prostovoljno povezujejo okoljska društva, občinska in območna okoljska združenja, zveze ter druga društva in zveze zaradi uresničevanja skupnih ciljev pri razvijanju in varovanju okolja. Zveza je bila ustanovljena leta 2002, trenutno pa povezuje 42 okoljskih društev in 18 neprofitnih zasebnih zavodov. ZEG sestavljajo somišljeniki, ki se trudijo za spodbujanje, konkretizacijo, izvajanje in reševanje ekoloških in iz njih izhajajočih društvenih potreb in pobud. Povezuje nas želja prispevati k ekološki prenovi gospodarskega in družbenega življenja, trudimo se odpravljati vzroke onesnaževanja okolja, skušamo preprečevati neustrezne posege v naravo ter ozaveščamo prebivalce Slovenije o teh temah. Znotraj ZEG že vrsto let delujeta ekološka patrulja in brezplačni ekotelefon ( ). Ozračje poleg prometa v precejšnji meri onesnažujejo tudi kurilne naprave, še posebej, če kurilne in dimovodne naprave niso redno in strokovno vzdrževane. Neočiščene naprave namreč povečajo porabo goriva za najmanj deset odstotkov, kar pomeni povečanje stopnje onesnaževanja in tudi nepotrebno višji strošek ogrevanja. Pregledi, redna čiščenja in meritve parametrov dimne emisije preprečujejo preveliko porabo goriva, zmanjšujejo možnost zadušitve z dimnimi plini in možnost požara. Država je s koncesijami dobro rešila pokritost države z dimnikarsko službo, tako da se točno ve, kateri dimnikar je odgovoren za posamezni teren. Menimo pa, da se premalo pozornosti posveča izobraževanju izvajalcev dimnikarske službe, saj bi ti v šolah, na seminarjih in v ekoloških organizacijah lahko pridobili novo znanje, uporabno pri zmanjševanju onesnaževanja okolja in izvajanju čim kakovostnejših storitev v korist strank. S tem bi dolgoročno gradili in izboljševali tudi danes ponekod problematičen odnos med strankami in dimnikarji, kar bi omogočilo nemoteno delo dimnikarjev, s tem pa večjo ekonomičnost storitve in posledično sprejemljivo ceno za razvoj dimnikarske dejavnosti. Zavedati se moramo, da če želimo danes živeti v čistem okolju ter tako pustiti našim otrokom in vnukom, moramo za to tudi nekaj narediti.

73 73 od SKLEP Zlatko ZADRAVEC Direktor JARA Ormož Vrazova ulica 9, Ormož jara@siol.net Tel.: , GSM: , Fax: Ormož, Iz vsega navedenega, tako strokovnjakov kot civilne družbe, izhaja, da je dimnikarska služba kot koncesionirana obvezna državna gospodarska javna služba organizirana v skladu z Ustavo RS in da v taki organiziranosti nudi kvaliteten servis uporabnikom. Iz ugotovitev prav tako izhaja izhaja, da bi bila vsaka druga oblika organiziranosti vprašljiva, rizična, za uporabnike in državo pa lahko tudi dražja. Ob približno dimnikarskih storitev in samo 89 prijavljenih reklamacijah v letu 2009, ki nso bile v povezavi s kakovostjo opravljanja storitev (0,007% izvedenih storitev na letni ravni) ter ob 446 evidentiranih požarih v letu 2010 s strani Uprave RS za Zaščito in reševanje, ki so nastali zaradi vžig saj, iskrenje in neustreznega tehničnega stanja dimniških naprav, lahko sklepamo o visoki kakovosti dimnikarskih storitev. To je kar za 121 požarov manj kot leta 2009 in 47 manj kot leta Ob tem moramo pripomniti, da pregledi na terenu kažejo povečanje uporaba peči na trdna goriva v veliki mer tudi starejših izvedb, ki so jih v preteklosti uporabniki že nehali uporabljati in so jih sedaj ponovno aktivirali. Prav tako so pomenbni podatki Centra za zastrupitve RS, ki prikazujejo število smrtnih žrtev zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Pred letom 2007, ko so začele veljati koncesije za izvajanje dimnikarskih storitev, ki so bile podeljene s strani MOP-a na večini območja RS, je bilo v povprečju med 15 in 19 nenamernih zastrupitev z ogljikovim monoksidom s, smrtnim izidom na leto. Po letu 2006, ko pa so bile uvedene koncesije za izvajanje dimnikarske službe na večini območja RS, pa so se nenamerni smrtni primeri zastrupitve z ogljikovim monoksidom prepolovili (leta smrtnih primerov, leta smrtnih primerov, leta smrtnih primerov, leta 2010 bilo 7 smrtnih primerov; Vir: baza podatkov umrlih IVZ). Vendar pa je potrebno konstantno težiti k čimvečjemu zmanjšanju takšnih tragičnih dogodkov. Vse to govori, da je dimnikarska služba kot koncesionirana državna javna gospodarska služba organizirana učinkovito ter racionalno. Pomembno pa je opozoriti še na stroške povezane s prekinitvami koncesijskih pogodb pred iztekom s strani koncedenta (poglavje 11). V tem primeru bi morala država plačati koncesionarjem v skladu s koncesijskimi pogodbami več kot Treba bi bilo zagotoviti še nadomestila brezposelnim,. Treba je omeniti še višje stroške gašenja dimniških požarov in tu je še kar nekaj negativnih pokazateljev. Ampak to bi spet plačali vsi davkoplačevalci. Zrušil bi se še en segment v naši družbi, ki skrbi za varstvo okolja, zdravje ljudi, manjšo porabo goriva ter za boljšo požarno varnost. Ta sistem sedaj nadzoruje država.

74 74 od 127 S porastom cen fosilnih goriv relativno pada strošek dimnikarskih storitev saj prihranki pri porabi goriv, ki so rezultat kvalitetnih dimnikarskih storitev daleč odtehtajo stroške dimnikarskih storitev. Menimo, da je vlada v letih ter takratni minister za okolje, ravnala v skladu z ustavo, ko je podelila koncesije. Vzpostavitev službe je trajala stoletja, zato ni nobenega razloga, da obstoječi sistem rušimo, saj je slednji racionalen in v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Urejena dimnikarska služba ni strošek ampak prihranek Primož KUKOVEC Direktor EKOENERGETIKA-dimnikarstvo Ormož d.o.o. Vrazova ulica 9, Ormož ekoenergatika@siol.net Tel.: , GSM: , Fax: Ormož, Pomemben segment organizirane dimnikarske službe je tudi ta, da s svojim delom strankam privarčuje denar ter zagotovi opozori na požarno, zdravstveno varnost ter ekološko ustreznost na področju kurilno dimovodnih ter prezračevalnih naprav. Preprost izračun pove, da čista kurila naprava porabi do deset odstotkov manj goriva, to pa pri kurilnem olju pomeni na hišo do cca. 300 evrov prihranka, odvisno od količine porabljenega goriva. Celotna dimnikarska storitev (meritve, pregled in čiščenje) kurilne naprave na olje pa znaša 44,40 evra z DDV. Strošek kurjenja na drva v centralni kurilni napravi je do cca evrov. Če dimnikar opravi tri storitve, to znaša 60 evrov z DDV. Prihranek pri očiščenem kotlu znaša do cca. 100 evrov, izračun spet pokaže, da se storitev financira iz prihranka. Vsak prehod na drugo obliko organiziranosti pa bi za stranke in državo pomenil precej višje stroške in to ne samo z vidika višjih stroškov dimnikarskih storitev temveč tudi višjih stroškov na področju ekologije, zdravstva (problemi ogljikovega monoksida, prašnih delcev), protipožarne zaščite (dimniški požari vžigi saj). Menim, da zaradi manjšine tistih, ki so nezadovoljni, ne smemo rušiti sistema, ki deluje, in dovoliti, da nastane nered.

75 75 od NEKAJ ZBRANIH FOTOGRAFIJ O NEUSTREZNEM STANJU KURILNO DIMOVODNIH NAPRAV NA TERENU TER ČLANKOV O POSLEDICAH Primož KUKOVEC Direktor EKOENERGETIKA-dimnikarstvo Ormož d.o.o. Vrazova ulica 9, Ormož ekoenergatika@siol.net Tel.: , GSM: , Fax: Ormož, Da bi se mogoče lažje vživeli v stanje na terenu, smo zbrali nekaj fotografij. Verjetno bi, listajoč arhive za nazaj, našli še bolj črno sliko. Te slike v glavnem nastanejo tam, kjer dimnikar ni dobrodošel do zadnjega trenutka Nekaj značilnih primerov neustreznega stanja kurilno dimovodnih naprav s terena V nadaljevanju so na sledečih slikah podani primeri neustreznega stanja kurilno dimovodnih naprav, ki smo jih zabeležili na terenu. Slika 18: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimovodni priključek.

76 76 od 127 Slika 19: Primer neustreznega stana kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden koncentrični dimovodni priključek za plinsko kurilno napravo. Slika 20: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Poškodovana cev za odvod dimnih plinov pri kurilni napravi na plin.

77 77 od 127 Slika 21: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na kurilno olje. Slika 22: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na kurilno olje.

78 78 od 127 Slika 23: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter neočiščena kurilna naprava na kurilno olje. Slika 24: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter kurilna naprava na kurilno olje. neočiščena

79 79 od 127 Slika 25: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimnik, preblizu so nameščeni leseni delo ostrešja, posledica vžig ostrešja. Slika 26: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nastanek smolnatih oblog vžig smolnatih oblog.

80 80 od 127 Slika 27: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: dimniku vžig smolnatih oblog. Nastanek smolnatih oblog v Slika 28: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izvedeni dimovodni priključki.

81 81 od 127 Slika 29: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimnik (leseni deli, izolacija). Slika 30: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Pojav nastanka ledu na zaključni kapi koncentričnega dimovodnega odvodnika plinske peči.

82 82 od 127 Slika 31: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: V dimniku nameščeni razni električni kabli. Slika 32: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: V isti dimnik speljana dimovodni priključek plinske peči ter priključek kuhinjske nape.

83 83 od 127 Slika 33: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimovodni priključek plinske kurilne naprave. Slika 34: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter kurilna naprava na kurilno olje. neočiščena

84 84 od 127 Slika 35: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter kurilna naprava na trdno gorivo - les. neočiščena Slika 36: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter kurilna naprava na kurilno olje. neočiščena

85 85 od 127 Slika 37: primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter kurilna naprava na trdno gorivo - les. neočiščena Slika 38: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Nevzdrževana ter kurilna naprava na trdno gorivo - les. neočiščena

86 86 od 127 Slika 39: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimnik ter nameščena iztočna dimniška vratica. Slika 40: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Neustrezno izveden dimnik (leseni deli ostrešja preblizu, neustrezen dostop do čistilnih vratic).

87 87 od 127 Slika 41: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Poškodovan dimnik, ob kurilni napravi ter po dimniku napeljana električna inštalacija, leseni deli preblizu. Slika 42: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Poškodovan dimnik.

88 88 od 127 Slika 43: Primer neustreznega stanja kurilno dimovodne naprave: Dimnik v slabem stanju, skozi njega pa je tudi nameščen leseni tram ostrešja Članki o posledicah V nadaljevanju so podani članki o posledicah zaradi neustreznega stanja kurilno dimovodnih naprav.

89 89 od 127 Priloga 1: Članek Vse več dimniških požarov, škode skupaj za ,00. Vse več dimniških požarov, škode skupaj za Objavljeno: [ 09:00, ], Avtor: [ eposavje ] Povej Foto: PU Novo mesto Oglas Na območju Policijske uprave Novo mesto so policisti v dobrih treh mesecih kurilne sezone obravnavali veliko število požarov na stanovanjskih in gospodarskih objektih. Skupna škoda? Okoli "Kar v 40 primerih so kriminalisti in policisti pri ogledu kraja požara ugotovili, da je šlo za dimniške požare. Vzrok požarov je bil najpogosteje dotrajanost dimnikov, nepravilna in nestrokovna vgradnja dimnih tuljav, nepravilno prezračevanje, iskrenje in samovžig dimnih saj v dimnih tuljavah zaradi nerednega čiščenja. Po ocenah oškodovancev je skupna povzročena škoda znašala okoli ," so zapisali policisti. "Občane opozarjamo na previdnost pri kurjenju in redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnih tuljav." Policijska uprava Novo mesto"v več primerih požari v novogradnjah" Ob tem dodajajo, "da so policisti in kriminalisti v več primerih ugotavljali vzroke požarov v novogradnjah oziroma v novejših stanovanjskih hišah. Najpogostejši vzroki v teh primerih so bili nepravilna namestitev in neustrezna zaščita dimnih tuljav. V izogib tovrstnim požarom, katerih posledice so lahko tragične in nastane velika materialna škoda, svetujemo dosledno upoštevanje zahtev požarne varnosti - redno in strokovno čiščenje dimnih tuljav, kurjenje peči v skladu z navodili proizvajalcev, pravilno prezračevanje in pravilna vgradnja oziroma namestitev peči in dimnih tuljav." (PU Novo mesto, ep)

90 90 od 127 Priloga 2: Članek»Številni razlogi za dimniške požare«. ŠTEVILNI RAZLOGI ZA DIMNIŠKE POŽARE V zadnjem času se v javnosti neupravičeno širijo govorice, da so za dimniške požare odgovorni dimnikarji. V sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije opozarjajo na prepogosto prakso lastnikov stanovanjskih objektov, ki dimnike čistijo»sami«, namesto, da bi tovrstno delo prepustili za to usposobljenim dimnikarskim podjetjem. Posledično smo priča dimniškim požarom, za katere pa ne smemo vse povprek krivitidimnikarje! Dimnikarji svoje storitve izvajajo zaradi javnega interesa, zato so državljani po zakonu obvezni, da dimnikarjem omogočijo izvajanje dimnikarskih storitev. Nespoštovanje predpisov namreč prispeva s slabšemu stanju kurilnih naprav in povečanju onesnaženosti in seveda k ogrožanju ljudi in njihovega premoženja. število požarov, pa tudi ostalih nesreč (npr. zastrupitev) dokazuje, da lastniki nikakor niso sposobni sami skrbeti za pravilno delovanje kurilnih in dimovodnih naprav. Edini strokovni nadzor nad tem mora biti prepuščen za to strokovno usposobljeni dimnikarskim službam, katerih interes je, da svoje delo opravijo kvalitetno, strokovno in v skladu s predpisi! Res je, da številni požari nastanejo zaradi neočiščenih dimnikov, vendar je potrebno raziskati, zakaj so neočiščeni. Vedno večje število uporabnikov zavrača obvezne dimnikarske storitve, poleg tega pa opozorila ter obvestila dimnikarjev pogosto izzvenijo v prazno. Več kot tretjina dimniških požarov nastane zaradi neustrezne in nestrokovne vgradnje ali obnove dimnika, pomanjkljivega projektiranja, nestrokovne uporabe naprav, dotrajanih naprav in kurjenja plastike, smeti in ostalih predmetov. Izvajalci del vgrajujejo dimnike, ki so iz materialov, ki niso pregledani od ustreznih inštitucij in to je največkrat tudi vzrok, da pride do pregretja dimniške tuljave. Vgrajujejo se doma narejeni kovinski dimniki, ki se izolirajo s stekleno volno, brez požarnega jaška. Izvajalci vgrajujejo dimnike v lesene dele, pozneje pa pride do vžiga ostrešja. Zaradi nestrokovne uporabe naprav in predvsem zaradi mokrega goriva (drva, premog) nastajajo smolnate obloge, ki se zelo hitro vnamejo, in že imamo dimniški požar. Razloge za dimniške požare torej ne smemo iskati le pri dimnikarjih, čeprav je s prstom najlažje pokazati ravno na njih! Krivdo za dimniške požare in nespoštovanje predpisov s strani državljanov mora prevzeti tudi Civilna iniciativa in posamezniki, ki državljane že več let pozivajo k državni nepokorščini oz. odklanjanju dimnikarskih storitev. Do dimniških požarov in neljubih tragičnih dogodkov, kakršnemu smo bili priča za silvestrovo, zagotovo ne bi prihajalo, če bi državljani dosledneje spoštovali predpise na področju izvajanja dimnikarskih storitev, pa tudi predpise o vgradnji in servisiranju kurilnih in dimovodnih naprav. Sekcija dimnikarjev pri OZS državljane zato poziva, naj dimnikarjem omogočijo izvajanje dimnikarskih storitev saj bodo s tem zaščitili sebe, svoje najbližje in svoje premoženje! Več informacij: Bojan Brenčič, Predsednik sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije

91 91 od 127 Priloga 3: Članek 3»Če ne dovolijo nadzora, ogoržajo sebe in druge«. 'Če ne dovolijo nadzora, ogrožajo sebe in druge' 43 Ljubljana, , 18:14 N.D. Preprečevanje požarov se začne pri posamezniku, pravijo v dimnikarski sekciji ZKG. Dodajajo, da je največ požarov v tistih domovih, kjer lastniki ne dovolijo vzdrževanja in nadzora s strani koncesionarjev dimnikarske službe. (Foto: Reuters) Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so se okoli pol devete ure v Iški vasi vnele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovati so morali gasilci, ki so dimnik ohladili. Okrog desete ure pa so težave imeli še v Ponikvah v občini Dobrepolje, a gasilcem je uspelo dimniški požar preprečiti. V dimnikarski sekciji, ki deluje v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva GZS, pravijo, da je pri preprečevanju dimniških požarov pomembno začeti pri posameznikih, ki menijo, da nadzor nad njihovimi kurilnimi, dimovodnimi in prezračevalnimi napravami ni najpomembnejša obveza. "S tem načinom razmišljanja in odklanjanjem obveznih dimnikarskih storitev takšni ljudje ogrožajo svoje in tuje premoženje ter svoja in življenja drugih, pravijo v dimnikarski sekciji, kjer kot dokaz navajajo, da je največ požarov in zastrupitev v domovih, kjer uporabniki ne dovolijo vzdrževanja in nadzora s strani koncesionarjev dimnikarske službe. Po njihovih besedah so posebno problematične kurilne naprave na trda goriva. Požar v takšnih napravah za seboj ponavadi pusti veliko materialno škodo, včasih pa zahteva tudi smrtne žrtve. Pri tem v sekciji opozarjajo, da ne gre zanemariti niti etažne kurilne naprave na plinasta goriva, pri katerih je varno delovanje odvisno od primernih pogojev v stanovanjskih enotah. Posebno pozornost moramo posvetiti dimniškim tuljavam, ki morajo biti prilagojene potrebam posamezne kurilne naprave. Največkrat je varno delovanje etažne kurilne naprave na plinasto gorivo porušeno, ko posameznik zamenja okna ali vrata. V dimnikarski sekciji so izpostavili pomembnost rednih servisov kurilnih naprav. S takšnimi pregledi pristojni poskrbijo za neoporečno delovanje naprave. Pravijo, da izvajalci dimnikarske službe ugotovijo napake oziroma pomanjkljivosti naprave in o tem opozorijo uporabnike. "Tako preprečujemo morebitne požare in zastrupitve. To lahko izvajamo le v primeru, če nam uporabniki zagotovijo nemoteno izvajanje vseh storitev, poudarjajo.dodajajo, da je vedno več takšnih, ki ne dovolijo nadzora nad svojimi kurilnimi, dimovodnimi in prezračevalnimi napravami. "Kakšne so lahko posledice, smo se lahko žal prepričali v nekaterih primerih preteklih tednov, ko je kar nekaj družin ostalo brez domov in nekateri žal tudi brez družinskih članov, so zapisali pri sekciji.

92 92 od 127 Priloga 4: Članek 4»Sredi Ljubljane zagorel dimnik«. FOTO: Sredi Ljubljane zagorel dimnik Ljubljana, , 18:09 S.B. Zaradi nevestnega vzdrževanja je na Grassellijevi ulici v Ljubljani zagorel dimnik, so potrdili gasilci. Po podatkih Uprave za zaščito in varovanje je to že 14. primer letos. Nevestno vzdrževanje in čiščenje dimnikov je še vedno prepogost vzrok požarov, opozarjajo na Upravi RS za zaščito in varovanje. Po njihovih podatkih je namreč lani zaradi slabega stanja dimnniških naprav po Sloveniji zagorelo kar 91 dimnikov. Letos so gasilci zaradi enakega razloga posredovali v 13 primerih. Število dimniških požarov se v primerjavi z letom 2008, ko je zagorelo približno 400 dimnikov, sicer zmanjšuje, a ljudje temu vzdrževanju še vedno posvečajo premalo pozornosti, dimnikarjem pa zapirajo vrata. V začetku lanskega leta so tako predstavniki sekcije dimnikarjev pri Obrtni zbornici Slovenije opozorili javnost in pristojno ministrstvo, da se dimnikarske storitve izvajajo zaradi javnega interesa, zato je to tudi obveznost državljanov. Tokrat je dimnik zagorel v Ljubljani. Vzdrževan dimnik ali zastrupitev z monoksidom? V Centru za zastrupitve so v preteklih letih povprečno letno sprejeli 20 zastrupljencev z monoksidom na leto. Kot opozarjajo, je monoksid eden izmed najpogostejših vzrokov za smrt pri zastrupitvi, smrtni odmerek pa je odvisen od časa izpostavljenosti plinu in njegove koncentracije v zraku. Kot pravijo strokovnjaki so za zastrupitev z ogljikovim monoksidom nevarne vse grelne naprave, ki nimajo dovolj dovoda kisika, na primer plinske peči. Neprimerno čiščenje in nepravilna predelava dimnikov sta najpogostejša vzroka, zato pozivajo k rednemu vzdrževanju.

93 93 od 127 Priloga 5: Članek 5»Ljudje pogosto odganjajo dimnikarje«.

94 94 od 127 Priloga 6: Članek 6»Nosečnica zavrnila dimnikarja in se skupaj s hčerko zastrupila«. Nadaljevanja članka na naslednji strani!

95 95 od 127

96 96 od 127 Priloga 7: Članek 7»Umrla dva moška in ženska«. Rogla: umrla dva moška in ženska Včeraj popoldne so v apartmaju v Hudinji pod Roglo našli tri trupla. Umrli so zaradi ogljikovega monoksida. V drugih apartmajih še nastanjeni gostje. L. C., K. P., STA / Rogla , 08:14 / Osveženo: , 21:29 Včeraj nekaj po 17. uri so bili policisti obveščeni, da so bila v apartmaju v naselju Hudinja pod Roglo najdena trupla treh oseb. Po podatkih PU Celje gre za ljudi s celjskega območja, stare od 23 do 25 let. Ženska in eden od moških sta bila stara 25 let, drugi moški pa 23 let. Kot smo poročali že včeraj, je policijo o dogodku obvestil lastnik. Da je nekaj narobe, so zaznali po tem, ko je zmanjkalo vode, ki jo sicer v kraj redno dovažajo gasilci. V hiši je lastnik opazil, da voda zamaka v spodnjih prostorih, in zato preveril, kaj se dogaja v apartmaju. V ostalih apartmajih so še vedno nastanjeni drugi gostje. Zastrupitev z ogljikovim monoksidom Policijska preiskava še poteka. Izvedenec bo preučil, kaj je šlo narobe pri ogrevanju. Vsak apartma naj bi se namreč ogreval s svojo plinsko pečjo. Kraj tragičnega dogodka so si že včeraj ogledali kriminalisti ogledne skupine Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje, pri ogledu sta bila tudi preiskovalni sodnik in državna tožilka. Po prvih ugotovitvah ni šlo za nasilno smrt, trojica se je, kot so popoldne potrdili v PU Celje, zastrupila z ogljikovim monoksidom. Koliko časa so bili mrtvi, ni znano. "Preiskava o ostalih okoliščinah še poteka, in sicer v sodelovanju z izvedencem za preglede peči ter izvedencem dimnikarske stroke," so še sporočili iz PU Celje. Neuradno nam je uspelo izvedeti, da je bila skupina na smučanju. V apartmajih naj bi imeli možnost kurjave. Našel naj bi jih lastnik apartmajev, ki je ugotavljal, zakaj je v objektu zmanjkalo vode. Kot je povedal Miran Brvar iz Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana, je vsako leto veliko lažjih zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Število zastrupitev pa je vsako leto približno enako. Če pride do zastrupitve, je treba zapustiti prostor in poklicati reševalce. Brvar opozarja, da je treba naprave redno vzdrževati. (Sa. K.) Moril pred nekaj dnevi To pa ni edina smrtna žrtev zaradi ogljikovega monoksida v zadnjem času. Pred tremi dnevi je smrtonosni plin domnevno moril tudi v Rači v Občini Domžale. Umrli sta dve ženski, stari 75 in 80 let. Tovrstne zastrupitve so najpogostejše v času kurilne sezone. V Sloveniji kljub opozorilom vsako leto zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umre več deset ljudi. "Nazadnje smo čistili in pregledali peč oktobra. Vse je bilo v redu, nič ni bilo narobe. Ne vem, zakaj je prišlo do tega, grozno je," je povedal dimnikar, ki na območju Hudinje vzdržuje peči in skrbi, da je prezračevanje ustrezno. Decembra so v ljubljanskem kliničnem centru na zdravljenje sprejeli družino z dvema otrokoma, ki se je zastrupila z ogljikovim monoksidom. Ogljikov monoksid pa bi bil kmalu usoden tudi za mladoletnika iz Celja. Fant se je zastrupil zaradi uhajanja plina oziroma ogljikovega monoksida iz peči, ki ni pravilno delovala.

97 97 od 127 Prezračite prostore Policisti vse občane, ki za ogrevanje uporabljajo plinske peči, pozivajo, naj poskrbijo za redno servisiranje in naj večkrat zračijo prostore. V preteklih letih je bilo največ zastrupitev z ogljikovim monoksidom v kopalnicah. Predlagajo tudi, da si v prostore namestijo javljalnike, ki zaznajo povečane koncentracije ogljikovega monoksida. Ti z zvočnimi signali ali z zaustavitvijo sistema preprečujejo zastrupitve.

98 98 od 127 Priloga 8: Članek 8»Štirideset evrov bi rešilo tri življenja«. Štirideset evrov bi rešilo tri življenja Za tragedijo pod Roglo kriva peč. S. K., K. P., L. C., K. Kl. / Rogla , 06:30 "Eno od žrtev naj bi našli pod odprto prho, kjer naj bi omedlela. Posledično je zmanjkalo vode, zato je lastnik posumil, da je nekaj narobe," smo slišali ob preiskavi tragičnega dogodka, ki se je zgodil v apartmaju Kragulj na Hudinji pod Roglo. Kot smo že poročali, so v apartmaju zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrli trije mladi: 24-letno dekle z območja Trojan, 22-letnik z območja Zidanega Mosta in 24-letni moški z območja Polzele. Ernest P., ki naj bi oddajal apartmaje, včeraj ni bil dosegljiv za izjave, sokrajani pa so povedali, da naj bi ga dogodek močno prizadel. Peč pregledana oktobra Včeraj zjutraj, ko smo prišli na kraj nesreče, je policija že čakala na preiskovalce in izvedence za preglede peči ter izvedenca dimnikarske stroke. Za nesrečo naj bi bila kriva plinska peč. Dobavitelj peči naj bi bilo po naših informacijah podjetje Kiv Trade iz Vranskega, kjer pa je včeraj telefon zvonil v prazno. "Nazadnje smo čistili in pregledali peč oktobra. Vse je bilo v redu, nič ni bilo narobe. Ne vem, zakaj se je to zgodilo, grozno je," je povedal dimnikar, ki na območju Hudinje vzdržuje peči in skrbi, da je prezračevanje ustrezno. Priporočila neupoštevana "Že več let priporočamo, naj ima vsako kurišče, kjer nastaja ogenj in kjer je potencialni izvor monoksida, detektorje. Naš predlog je bil, da bi bili ti celo sestavni del peči in drugačnih preprosto sploh ne bi mogli prodajati. Več kot to ne moremo storiti," je dejal primarij Martin Možina iz centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana. Na ministrstvu za okolje in prostor, ki dimnikarjem podeljuje koncesije, pravijo, da so za uveljavitev tega priporočila pristojni na ministrstvu za zdravje, kjer pa pravijo, da takšne pobude niso prejeli, da pa jo bodo proučili "skupaj z ministrstvom, ki je pristojno za predpise, ki urejajo varnost kurilnih naprav in dimnih vodov", torej okoljskim ministrstvom. Detektorji monoksida sicer stanejo 40, njihova vgradnja pa je v novih stanovanjih denimo obvezna v ZDA. "Vsako zimo se poveča število zastrupitev z ogljikovim monoksidom, to je najpogostejša smrtna zastrupitev v Evropi in tudi v Sloveniji, kjer na leto zaradi tega umre okrog deset ljudi," je dejal Miran Brvar z UKC Ljubljana. Samo ta teden je bilo pet žrtev, v ponedeljek pa se je z monoksidom zastrupila vsa družina.

99 99 od 127 Priloga 9: Članek 9»ogljikov monoksid pustil trajne posledice«. "Ogljikov monoksid pusti trajne posledice" Ogljikovega monoksida sami ne zaznamo, saj nima vonja, okusa in barve. Zastrupitev s smrtonosnim plinom ponavadi spregledamo, pravi zdravnik Miran Brvar. Rešitev so tudi alarmne naprave. Lucija Cestnik / Ljubljana , 12:16 V apartmaju v Hudiniji (na sliki) naj bi zaradi ogljikovega monoksida umrli trije mladi ljudje. "Na zastrupitev z ogljikovim monoksidom redko pomislimo, saj so znaki pogosto podobni znakom nekaterih bolezni, zlasti znakom viroze. Zastrupljenci z ogljikovim monoksidom imajo številne in neznačilne težave, zato blage zastrupitve z ogljikovim monoksidom pogosto spregledamo," pravi zdravnik Miran Brvar s Centra za zastrupitve na Interni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCLJ). V Sloveniji je veliko zastrupitev z ogljikovim monoksidom v stanovanjskih hišah, zavedati pa se moramo, da so zastrupitve precej pogoste tudi v stanovanjskih blokih, in sicer predvsem v majhnih kopalnicah s plinskimi gorilniki za ogrevanje vode, kjer po določenem času gorenja plina začne zmanjkovati kisika in začne nastajati ogljikov monoksid zaradi neustreznega prezračevanja majhnih kopalnic. Znaki zastrupitev so glavobol, slabost, omotica, nato tudi izguba zavesti, nazadnje lahko tudi smrt. "Če oseba, ki se je zastrupila, preživi, so lahko tudi trajne posledice, na primer poškodba možganov, lahko se ponavljajo glavoboli, prihaja lahko do motenj mišljenja, koncentriranja, lahko tudi do čustvovanja. Vsi ti znaki lahko trajajo dalj časa oziroma ostanejo za vedno," je za zurnal24.si povedal Miran Brvar. Brez okusa, brez vonja Ogljikovega monoksida ne moremo zaznati, saj je plin brez barve, vonja in okusa. "Dobro je imeti takšno varnostno napravo, ki zazna, da je nastal ogljikov monoksid. V številnih državah ZDA je vgradnja alarmnih naprav za ogljikov monoksid v nova stanovanja z gorilnimi napravami obvezna, tako da imajo v ZDA po nekaterih ocenah alarmno napravo za

100 100 od 127 ogljikov monoksid vgrajeno že v 80 do 90 odstotkih novogradenj. O tem bi bilo smiselno razmisliti tudi pri nas," opozarja Brvar. Vsem tistim, ki posumijo, da je v zraku prevelika koncentracija ogljikovega monoksida, pa Brvar svetuje, naj pokličejo serviserja peči ali gasilce, ki lahko prav tako izmerijo količino monoksida v zraku. "V primeru, da je že prišlo do zastrupitve, naj odprejo okna in se odpravijo iz stanovanja ter počakajo pristojne, da izmerijo količino plina, in se vrnejo šele, ko je varno in plina ni v stanovanju." Zastrupitvi se je mogoče izogniti tudi z rednim vzdrževanjem peči. Več o tem na tej povezavi.

101 101 od 127 Priloga 10: Članek 10»Pričakovali smo tudi smrtne primere«. "Pričakovali smo tudi smrtne primere" "Ves čas opozarjamo, da je treba enkrat na leto pregledovati peči. Takšen ukrep je nujen. Pričakovali smo, da se bodo začele dogajati takšne nesreče, žal," nam je dejal Brenčič. Lucija Cestnik / Ljubljana , 10:42 (Foto: Nino Verdnik) "Pričakovali smo, da se bodo začeli dogajati požari, zastrupitve, kot tudi smrtni primeri, saj se nas kot stroko ne upošteva. In to je žal rezultat tega. Ko opozarjamo na nepravilnost, dimnikarji niso ravno priljubljeni. Marsikdo ne želi, da pregledamo peč in preverimo prezračevanje. Ne razumejo, da moramo opozoriti na nepravilnosti," je včerajšnjo domnevno zastrupitev treh ljudi z ogljikovim monoksidom na Rogli komentiral predsednik sekcije dimnikarjev pri OZS Bojan Brenčič. Kurilne naprave na plinasto gorivo se morajo pregledovati enkrat na leto, medtem ko se kurilne naprave na trdo gorivo prav tako pregledajo enkrat na leto, čistijo pa večkrat letno. Bojan Brenčič, predsednik dimnikarske sekcija Poleg tega po besedah Brenčiča montažerji, ki montirajo plinske peči, ne spoštujejo predpisov. "To se naredi po domače. Naprave vgrajujejo brez projektne dokumentacije. Največja težava je, da so naprave vgrajene brez ustreznega prezračevanja, kot tudi, da so naprave priključene na odvode dimnih plinov, ki niso certificirani. Če naprave niso vzdrževane, na njih niso opravljeni letni servisi in niso prijavljene, se lahko zgodijo takšne in drugačne nesreče."

102 102 od 127 Težave dela tudi ministrstvo za okolje Brenčič opozarja, da bi ministrstvo za okolje že leta 2004 moralo vzpostavili register kurilnih in dimnovodnih naprav, a tega ni storilo. "Gorilne naprave morajo biti prijavljene. Uporabnik je lastnik in mora prijaviti svoje kurilne in dimovodne naprave izvajalcu dimnikarskih storitev. Ta jih mora nato pregledati, in če ugotovi pomanjkljivosti, mora o tem pisno opozoriti lastnika." Preberite še: Ogljikov monoksid usoden za tri mlade ljudi Vendar se tudi tu pojavijo težave, pravi Brenčič. Marsikdo se namreč ne odzove na opozorila dimnikarjev. "Ko dimnikar opozarja na nepravilnosti, se nekateri uporabniki pritožijo na inšpekcijo, izvajalcem dimnikarskih storitev pa celo grozijo, češ ka j si pa vi mislite, da uporabnika opozarjate, ker nima prezračevanja." Vsaka kurilna naprava potrebuje svež zrak za izgorevanje, še dodaja. "Če tega ni, smo si sami zapečatili usodo in moramo se zavedati, da živimo v nevarnosti. Včasih ne pomagajo niti alarmne naprave, ki so namenjene zaznavanju ogljikovega monoksida.

103 103 od 127 Priloga 11: Članek 11»Zastrupili so se z ogljikovim monoksidom«. Zastrupili so se z ogljikovim monoksidom Z začetkom kurilne sezone se poveča možnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom. V UKC Ljubljana so zaradi tega ta teden zdravili štiričlansko družino. Pomembna je preventiva. B. P. / Ljubljana , 10:2 V ljubljanskem kliničnem centru so na zdravljenje sprejeli družino z dvema otrokoma, ki se je zastrupila z ogljikovim monoksidom. Tovrstne zastrupitve so najpogostejše v času kurilne sezone. V Sloveniji kljub opozorilom vsako leto zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umre več deset ljudi. Znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom so pogosto podobni znakom nekaterih bolezni, zlasti znakom viroze. "Pri otroku se lahko zastrupitev z ogljikovim monoksidom pokaže z glavobolom, zaspanostjo, zanašanjem pri hoji, nenatančnimi gibi, neješčnostjo, bruhanjem, bolečino v trebuhu, drisko, hitrim dihanjem in krči," pravi doktor Miran Brvar s Centra za zastrupitve, Interne klinike, UKC Ljubljana. Opozarja, da je treba vsak sum zastrupitve z ogljikovim monoksidom vzeti zelo resno, saj so posledice lahko hude. Med drugim lahko pride do "trajne okvare možganov z motenim spominom in mišljenjem, težavami pri učenju in pogostimi glavoboli". Blage zastrupitve lahko trajajo dalj časa. Pri takih zastrupitvah se zdravstveno stanje izboljša izven stanovanja in povrne ob vrnitvi v stanovanje. Na ogljikov monoksid pa je treba pomisliti tudi ob sočasnem pojavu zdravstvenih težav pri več ljudeh v istem prostoru, predvsem med kurilno sezono. Ogljikovega monoksida ne moremo zaznati s čutili, saj gre za plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv, premoga... Nanj nas lahko opozori alarmna naprava oziroma javljalec (detektor) ogljikovega monoksida v zraku.

104 104 od Komentar Takih fotografij in člankov v prihodnje ne bi smelo biti ali pa bi jih moralo biti čim manj. Pogoj za to pa je strokovna in urejena dimnikarska služba, ki izvaja dimnikarske storitve pri vseh uporabnikih naprav in po enaki ceni ter o vsem vodi evidenco. To pa lahko po navedbah strokovnjakov v tej nalogi v skladu z Ustavo RS izvaja samo kot državno koncesionirano gospodarsko javno službo. Zgoraj v prilogi so tudi članeki, ki govorijo o odnosu do lastne varnosti in varnosti otrok. Država je v skladu z Ustavo RS dolžna poskrbeti za varnost na tem področju. Zdaj ko je služba organizirana, stranka točno ve, kdo opravlja storitev, in se ji izogiba. Kako pa bi šele bilo, če bi to prepustili stihiji? Mar bomo potem spet vsi skupaj pokrivali stroške zdravljenja, stroške onesnaževanja, pisali o mrtvih? To je približno tako kot takrat, kadar se pritožujemo, da so kazni v prometu previsoke, če bi jih znižali, pa bi bilo še več mrtvih. V nadaljevanju je zbrano tudi gradivo (zloženke, letaki), ki ga dimnikarska podjetja dimnikarji delijo strankam uporabnikom kurilno dimovodnih ter prezračevalnih naprav in s tem skušajo informirati, poučiti ter dvigniti zavest pri uporabnikih glede uporabe, kurjenja ter vzdrževanja navedenih naprav, tako z vidika varnosti,ekologije ter prihranka pri porabi goriva Letaki in zloženke v smislu ozaveščanja uporabnikov kurilno dimovodnih in prezračevalnih naprav Letak in zloženke sta pripravila sekcija dimnikarjev pri gospodarski zbornici Slovenije ter sekcija dimnikarjev pri Obrtniško Podjetniški zbornici Slovenije, v smislu ozaveščanja, uporabnikov kurilno dimovodnih ter prezračevalnih naprav in storitev, ki jih opravla dimnikarska služba v skladu z predpisi.

105 105 od 127 Priloga 12: Letak uporabnikom kurilno dimovodnih naprav, ki zavračajo izvajanje dimnikarskih storitev. Sekcija dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije Sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije»JAZ NE POTREBUJEM DIMNIKARJA!«Kljub večstoletni tradiciji obvezne dimnikarske službe v Sloveniji nekateri uporabniki še vedno odklanjajo izvajanje dimnikarskih storitev oz. svojih peči sploh ne prijavijo. S takšnim vedenjem spravljajo v nevarnost zdravje in premoženje sebe, svoje družine, sosedov, hkrati pa tudi bolj onesnažujejo okolje. Za vse, ki dvomijo v potrebnost dimnikarskih storitev, smo pripravili nekaj odgovorov na najpogostejše razloge za njihovo odklanjanje. Podrobnejša pojasnila lahko vedno dobite pri pooblaščenem dimnikarskem podjetju, ki skrbi za vašo kurilno napravo (podatki so na drugi strani), vsi podatki o obvezni državni dimnikarski službi pa so vam na voljo tudi na: Za mojo peč povsem zadostno poskrbi serviser! Za nastavitev, delovanje in servis vaše peči res skrbi serviser, vendar za varno delovanje celotnega sistema to ne zadostuje. Dimnikarsko podjetje preverja in nadzoruje delovanje vaše peči, meri emisije s posebej umerjeno opremo, pregleda vse komponente in preveri pogoje delovanja peči, dimnikov in zračnikov. Če je zaradi čiščenja oz. dostopa potrebno, lahko dimnikar tudi odpre ohišje vaše peči. Brez skrbi - ta storitev ne vpliva na veljavnost vaše garancije. Vlogi serviserja in dimnikarja se dopolnjujeta. Serviser med drugim odpravlja tudi pomanjkljivosti, ki jih pri pregledu odkrije dimnikar. Svoj dimnik čistim sam. Če niste po poklicu dimnikar in če poklica redno ne opravljate, zelo verjetno nimate ne prave delovne opreme ali zaščitne opreme niti znanja za strokovno čiščenje dimnika. V medijih dnevno lahko spremljamo poročila o izbruhih dimniških požarov zaradi nestrokovno očiščenih dimnikov. Pri čiščenju vas lahko presenetijo tudi nevarne emisije, lahko zdrsnete s strehe itd. Za ohranitev varnosti, zdravja in premoženja vas, vaše družine in sosedov vam priporočamo, da tudi za vaše dimnike enako kot za peči in zračnike poskrbijo dimnikarji. Dimnikar je dolžan posebej spremljati stanje vašega dimnika in vas opozoriti na nepravilnosti, ki ogrožajo vašo varnost. Dokument, ki ga izda dimnikar, je pomemben tudi za zavarovalnice in druge postopke. V stanovanju nimam peči in ogrevam se na toplovod, torej dimnikar pri nas nima nobenega opravka. To ne drži. Četudi v vašem stanovanju ni peči, pa ima stavba zračnike, za katere je zelo pomembno, da so čisti in prehodni. Dimnikarji v njih očistijo prah, živalske iztrebke, smeti idr., s čimer poskrbijo za kakovost zraka in požarno varnost (nevarnost samovžiga). Dimnikarji morajo po zakonu 1x letno očistiti vaše zračnike. Enako velja tudi za rezervne dimnike, če jih imate. Ob tem pregledu dimnikarji preverijo stanje dimnika ter zaznajo morebitne nove spremembe oz. aktivnosti v dimnikih. To je posebej pomembno pri

106 106 od 127 večstanovanjskih stavbah. Rezervni dimniki so namenjeni uporabi pri elementarnih nesrečah ali drugih izjemnih okoliščinah, npr. pri izpadu električne energije, pri izjemno nizkih temperaturah, energetski krizi, ekonomski krizi (cena goriva je vse dražja) oz. če bi iz kakršnih koli drugih razlogov v stanovanju zakurili na trdno gorivo. Imam detektor ogljikovega monoksida, tako da je za varnost poskrbljeno. Detektor CO vas lahko na nevarnost opozori in morda prepreči najhujše. Noben detektor pa niti ne preprečuje niti ne odpravlja nevarnosti. Zelo pomembno je, da detektor CO resnično uporabljate samo v skladu z navodili in skrbite za njegovo brezhibno delovanje. Ob tem pa zagotovite tudi izvedbo dimnikarskih storitev. Redni pregledi, čiščenje, meritve emisij ter učinkovito odpravljanje pomanjkljivosti so najboljše jamstvo za varno uporabo vaše kurilne naprave. Redno izvedene dimnikarske storitve vas varujejo tudi pred dimniškimi požari, pred izhajanjem drugih nevarnih snovi, pripomorejo k učinkovitejši rabi energije in manj onesnaženemu okolju. Dimnikar pride in mi za samo 5 minut merjenja zaračuna 30 EUR. To je preveč za "nič" dela. Cene dimnikarskih storitev so v Sloveniji določene na državni ravni in so za isto storitev povsod enake. V ceni seveda niso vključene samo storitve na peči, dimniku ali zračniku, ampak tudi vodenje evidence o vaših kurilnih napravah, naročanje, prihod do vas, umerjanje dimnikarskih merilnih naprav v posebnih za to poblaščenih akreditiranih ustanovah, poročanje o morebitnih pomanjkljivostih, strokovna podpora in svetovanje, itd. Cenik dimnikarskih storitev si sicer lahko sami pogledate na Pred kratkim sem kupil/a nov plinski grelnik, ki ga je po montaži zagnal pooblaščeni serviser, zato dimnikarja nisem poklical/a. Če se z dimnikarjem niste posvetovali že pred montažo oz. ob projektiranju, je po instalaciji kurilne naprave zadnji trenutek, da dimnikar pregleda njeno delovanje in pogoje obratovanja. Opraviti je potrebno t.i. prvi pregled. Dimnikarja je prav tako potrebno obvestiti, če ste pri delujočih napravah namestili nova, zrakotesna okna in vrata, pregradili prezračevalno rešetko, kupili nov sušilni stroj ali novo močnejšo napo (ki je blizu peči v istem ali povezanem prostoru) ali ste na kakršen koli drug način spremenili tlačne pogoje v svojem domu. Za vašo varnost je zelo pomembno, da kurilna naprava v vašem domu varno obratuje. Čim prej pokličite dimnikarja in poskrbite za zdravje in varnost vas ter vaših najbližjih. Dodatno peč uporabljam samo občasno, zato je nisem prijavil/a dimnikarskemu podjetju. Neprijavljene kurilne naprave, posebej na trdna goriva, so pogost razlog za dimniške požare. Pri pečeh, s katerimi ne kurite pogosto, se zaradi neredne uporabe nalaga še več oblog v dimnike, kurilne naprave niso redno očiščene, zgorevanje je slabše itd. Vaš dimnikar bo za vašo peč ustrezno lahko poskrbel le, če bo vedel zanjo. Mislim, da je pregledovanje peči preveč pogosto. Pogostost izvajanja dimnikarskih storitev v kurilni sezoni je zakonsko predpisana in temelji na dolgoletnih izkušnjah na tem področju. Vse naprave je treba pregledati 1 x letno, pogostnost čiščenja pa je pri t.i. malih kurilnih napravah (do 50 kw- te so običajne v gospodinjstvih) odvisna od vrste goriva: peči na trdna goriva je treba čistiti 4x v sezoni, na

107 107 od 127 biomaso 2x, na tekoče in plinasto gorivo 1x, pri slednjih je treba tudi 1x v sezoni izvesti meritve emisije dimnih plinov. Nihče me ne more prisiliti, da izvajam dimnikarske storitve. Dimnikarska služba je po zakonu obvezna, saj neizvajanje dimnikarskih storitev z veliko verjetnostjo slej kot prej pomeni nesrečo, katere posledica je najmanj materialna škoda, če ne še kaj hujšega. Zato so dimnikarska podjetja dolžna uporabnike, ki te storitve odklanjajo, prijaviti na inšpekcijo, ta pa vas lahko tudi kaznuje. NAJ VAS SPOMNIMO! Dimnikarska služba je ena najstarejših javnih služb, saj so jo začeli izvajati že v 9. stoletju, pri nas pa je bila obvezna že v času vladavine Marije Terezije. Stoletja sta bila namen in cilj dimnikarske službe varstvo pred požari in zastrupitvami, danes pa dimnikarska služba skrbi tudi za varovanje okolja in pripomore k učinkovitejši rabi energije. ZA VAROVANJE ZDRAVJA, PREMOŽENJA IN OKOLJA VSI POTREBUJEMO DIMNIKARJA! Redno izvedene dimnikarske storitve varujejo pred dimniškimi požari, pred zastrupitvami z dimnimi plini, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti na pečeh, dimnikih ali zračnikih, pomagajo k bolj učinkoviti rabi energije in zmanjševanju emisij v ozračje. Vendar pa dimnikarji lahko za vašo varnost poskrbijo le, če vi pri tem sodelujete. Zato vas pozivamo, da dimnikarske storitve ne odklonite. Vabimo vas, da ČIMPREJ pokličete svojega pooblaščenega izvajalca dimnikarske službe in se dogovorite za pregled in izvedbo dimnikarskih storitev. Pooblaščeni koncesionar Podjetje, naslov, kontaktni podatki: telefonske št., čas naročanja itd.

108 108 od 127 Priloga 13: Zloženka»Dimnikarske storitve«. Kaj storiti za boljše delovanje in boljši izkoristek naprave. Naprave je potrebno redno vzdrževati v skladu z navodili in predpisi. Izvajanje dimnikarskih storitev Najmanj enkrat letno je potrebno opraviti servis naprav s strani pooblaščenega serviserja. Obvezno je potrebno zamenjati dotrajana tesnila in ostale dele. Obvezno je potrebno urediti dovod svežega zraka za zgorevanje. Pri vgradnji ali rekonstrukciji naprav izberite sodobne naprave, ki manj onesnažujejo okolje ter so manjši porabnik goriva. Za varnost življenja, premoženja, varstvo okolja in varčevanje z gorivi potrebujemo pravilno vgrajene, vzdrževane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, ki varno delujejo in služijo svojemu namenu. Izvajalci dimnikarskih storitev se vsakodnevno srečujemo z pogostimi napakami na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah, ki ogrožajo varnost ljudi in njihovega premoženja. Zato smo se odločili, da vas seznanimo z vrstami dimnikarskimi storitvami. Nadaljevanje zloženke na nalsednji strani!

109 109 od 127 Dimnikarska služba danes Katere preglede izvajamo: Razvoj naprav, uporaba različnih vrst goriv je izvajanje dimnikarskih storitev spremenilo. Čiščenje in odstranjevanje katranskih oblog se še naprej izvaja, več poudarka pa je na pregledovanju in nadzorovanju naprav, ter izvajanjem meritev emisij snovi iz kurilnih naprav. prvi pregled pred vpisom naprav v evidenco kurilnih naprav, redni letni pregled, ki se opravi enkrat letno sočasno s čiščenjem kurilne naprave, s tem se ugotavlja kondicija naprav, izredni pregled se opravi na zahtevo inšpektorja ali uporabnika. Namen dimnikarske službe je : varstvo okolja, učinkovite rabe energije, varstvo človekovega zdravja in varstva pred požari. Kaj izvajamo: pregledovanje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, odstranjevanje katranskih oblog in izvedba protikorozijske zaščite, pregledovanje in čiščenje zračnikov, izvajanje meritev emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav in informiranje uporabnikov storitev javne službe o energetski učinkovitosti malih kurilnih naprav in posredovanje podatkov o malih kurilnih naprav za vpis v evidenco kurilnih naprav. Čiščenje naprav Čiščenje kurilnih naprav in z njo povezanih dimnih vodov se opravlja zaradi odstranjevanje katranskih oblog na površinah na dimni strani naprav. Vrste čiščenje: redno mehansko čiščenje, kemično čiščenje, odstranjevanje katranskih oblog in generalno čiščenje. Po opravljenih pregledih izda dimnikar uporabniku storitev dimnikarske službe poročilu o pregledu, ki vsebuje njegove ugotovitve o stanju naprav. Kaj mora storiti izvajalec dimnikarske službe, ko ugotovi pomanjkljivosti. V primeru pomanjkljivosti, dimnikar izda uporabniku pisno opozorilo ter določi rok za odpravo le-teh. Po preteku roka mora dimnikar preveriti, če so pomanjkljivosti odpravljene. Če pomanjkljivosti, niso odpravljene dimnikar obvesti o tem inšpekcije, pristojno za varstvo okolja in inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Meritve emisij dimnih plinov na kurilni in dimovodni napravi Za ugotavljanje škodljivih emisij v dimnih plinih je nujno potrebno v rednih časovnih intervalih (najmanj 1 x letno) opraviti merjenje emisij dimnih plinov. Merimo: ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, žveplov dioksid, dušikovi oksidi, preostali ogljikovodiki, prah, sajavost črnina dimnih plinov. Vrsta meritev: prve meritve in občasne meritve dimne emisije. Na katerih napravah se izvajajo Meritve dimne emisije se izvajajo na kurilnih napravah na tekoče in plinasto gorivo od 8 kw naprej in na trdna goriva od 50 kw naprej.

110 110 od 127 Priloga 14: Zloženka»preventivna požarna varnost«. Vaš dimnikar informira Preverjanje varnosti Zakaj? nevtralno neodvisno strokovno Varnostni pregledi zagotavljajo zaščito pred: - Odkrivanje požarne ogroženosti ob rednem čiščenje oziroma pri pregledu. - Posvetovanje in prvi pregled pri novogradnji kurilnih naprav - pravilno čiščenje celotne kurilne naprave in dimovodov, vključno z - zgorevalno napravo - tehnično svetovanje za novogradnjo, dodatno vgradnjo in rekonstrukcijo - Pregled pred začetkom gradnje in po izgradnji novogradnje - Več kot polovica vseh požarov nastane zaradi malomarnosti, neznanja - in neupoštevanja preventivnih ukrepov varstva pred požarom - Vaše prednosti: - Zagotavljanje varnosti osebne lastnine, inventarja in premoženja - Previdnostni ukrepi za ohranjanje zdravja ljudi in živali Redno čiščenje in pregledi, v skladu s predpisi in zakoni zagotavlja, da so zahteve za požarno varnost redno preverjene Redno dimnikarjevo delo je garancija za vašo varnost in kakovost življenja

111 111 od 127 Priloga 15: Zloženka varne plinske kurilne naprave. Vaš dimnikar informira Varne plinske kurilne naprave nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno strokovno nevtralno Vedno znova pride do nesreč v zvezi s plinskimi kurilnimi napravami. Vsakoletno se zaradi ne vzdrževanih in ne pregledanih plinskih naprav in dimovodov pojavljajo zastrupitve z CO in tudi smrtni primeri s CO. V zadnjem času tudi smrtni primeri zaradi eksplozije plina. Nobena žrtev ne bi bila potrebna, če bi se enkrat letno na zanesljivost pregledala vidna plinska napeljava, namestitveni prostor vključno s prezračevalnimi odprtinami in plinska kurilna naprava z dimovodom. Kateri dejavniki tveganja se lahko pojavijo in kako se lahko začasno zaščitite Nevarnost Opazimo Pomoč Izhod dimnih plinov Vlažen zrak v prostoru Odpreti okno Takoj poklicati dimnikarja Zamašitev dimovoda Plinska naprava gre vedno odpreti okno, poklicati dimnikarja znova v blokado Prestavljen toplotni Plinska naprava je sajasta na Očistiti plinsko napravo izmenjevalec zunanji strani poklicati serviserja oz. dimnikarja Umazan plinski gorilec Rumeni plamen Očistiti plinski gorilec poklicati serviserja oz. dimnikarja Netesna plinska napeljava Vonj po plinu Odpreti okno, ne prižigati električnih stikal Takoj poklicati distributerja plina Nevarnost: Zelo umazan/zasajan plinski kotel Nevarnost: netesna plinska cev Prednosti periodičnega pregleda plinskih kurilnih naprav skupaj s povezovalnimi elementi s strani dimnikarja

112 112 od 127 varno in zanesljivo obratovanje plinske naprave tesnost pregleda vidna plinska napeljava učinkovitejše odpravljanje nevarnosti neodvisnost od podjetij samo ena odgovorna oseba najnižji stroški poslovanja kot del varnostnega pregleda se elektronsko na dokumentirani varnostni protokol za plinsko kurilno napravo vključno s povezovalnimi elementi Periodično čiščenje in pregledi, v skladu z gradbeno in požarno zakonodajo so tam, da se ohranijo požarno varnostne zahteve v objektu Redno dimnikarjevo delo je garancija za vašo varnost in kakovost življenja.

113 113 od 127 Priloga 16: Zloženka varnostni pregledi. Vaš dimnikar informira Preverjanje varnosti Zakaj? nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno strokovno nevtralno Varnostni pregledi zagotavljajo zaščito pred: Požar ker ne more biti vse zavarovano Zastrupitev z dimnimi plini ker je potem prepozno za Vas Plinska eksplozija Dimniški požar je redka, vendar če, potem je intenzivna pred večjo škodo Nepotrebno porabo energije ker je škoda energije Veliko onesnaženostjo ni družbeno sprejemljivo Varno je varno Pregledi so včasih razumejo kot odvečni in nepotrebni. Osnovni pomen pregleda je da pomaga uporabniku, da se ugotovijo pomanjkljivosti pred uporabo. Varnostno tehnični pregledi pripomorejo k večji varnosti za življenje. Vsi predpisi, kateri se uporabljajo za pregled, Vam prinašajo večjo varnost in okoljevarstvo in tako pomagajo pri dolgoročnem zmanjševanju stroškov. Redno čiščenje in pregledi, v skladu z gradbeno in požarno zakonodajo so tam, da se ohranijo požarno varnostne zahteve v objektu Redno dimnikarjevo delo je garancija za vašo varnost in kakovost življenja

114 114 od 127 Priloga 17: Zloženka čiščenje kurilnih naprav. Vaš dimnikar informira Pozitivni učinki čiščenja kurilnih naprav nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno strokovno nevtralno Vsaka kurilna naprava ustvarja pri zgorevanju saje in druge obloge. Te imajo lastnost, da debelejša je sajna obloga, bolj se zmanjšuje moč oziroma učinkovitost kurilne naprave. 2 mm sajnih oblog poslabša učinkovitost kurilne naprave za več kot 6%. Čiščenje kurilne naprave tako dejansko prispeva k varovanju okolja, ker z rednim čiščenjem porabimo manj goriva. Najčistejša energija je "Privarčevana energija" Zvišanje temp. dimnih plinov ( C) Zmanjšanje izkoristka (%) Sajne obloge (mm) Zasajana oljna kurilna naprava Diagram: 1 mm sajnih oblog poveča temperaturo dimnih plinov za cca. 55ºC in vodi k povečani rabi goriva Omogočite čiščenje vašega kamina oziroma kurilne naprave glede na uporabljeno gradivo, npr. 1 x na leto pri plinskem in tekočem gorivu, 2 x na leto pri uporabi biomase (naprave z manj kot 20 % toplotnimi izgubami z dimnimi plini) in 4 x na leto pri uporabi trdnih goriv, kar bo vaš dimnikar strokovno in pravilno opravil. S tem prihranite ne le na stroških ogrevanja in podaljšate življenjsko dobo vaše kurilne naprave, ampak pomembno prispevate tudi k aktivnemu varstvu okolja. Če imate kakršnakoli vprašanja na to temo, se obrnite na vašega dimnikarja, on vam bo svetoval.

115 115 od 127 Priloga 18: Zloženka preverjanje dovoda zgorevanega zraka z meritvami. Vaš dimnikar informira... Preverjanje dovoda zgorevalnega zraka z meritvami nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno strokovno nevtralno Zaradi vse bolj tesnega ovoja stavbe (okna, vrata) lahko pride do funkcionalnih motenj v kurilnih napravah (npr. kaminske peči, plinske peči,). Kurilne naprave potrebujejo za varno in čisto izgorevanje, najmanj 2,0 m 3 zgorevalnega zraka na kilovat toplotne moči na uro. Na kurilne naprave, ki zajemajo zrak za zgorevanje iz prostora v katerem so postavljene, lahko vplivajo druge odvodne naprave (ventilatorji), kot npr.: ventilator v sanitarijah ali v kopalnici oziroma kuhinjska napa. Tabela 2: Referenčni podatki za odsesovalne ventilatorje Kuhinjska napa: 200 m 3 /h Prostor Količina zraka 1) Kopalnica (tudi z WC) 60 m 3 /h WC 40 m 3 /h Kuhinja z jedilnico 10 m 3 /h Odzračevalni sušilni stroj 200 m 3 /h Kuhinja (kuhinjska napa) 200 m 3 /h do 800 m 3 /h Kurilna naprava npr. 10 kw: potrebuje 20 m 3 /h 1) Treba je poudariti, da so trenutno na trgu na voljo ventilatorji, ki lahko odsesujejo do 1500 m 3 /h zraka iz prostora. Če odvodni sistemi delujejo istočasno s kurilno napravo, se mora zagotoviti minimalnotakšna količina zraka kot se odsesuje in potrebuje za zgorevanje. Prisotnost zadostne količine zraka za zgorevanje, lahko preveri vaš dimnikar z ustreznimi merilnimi aparati. Na primer: kamin z močjo 10 kw potrebuje približno 20 m 3 zgorevalnega zraka na uro. Kopalniški ventilator odsesuje, glede na tipsko tablico 60 m3 in kuhinjska napa približno 300 m 3 zraka na uro. Tako je potrebno zagotoviti vsaj 380 m 3 zraka na uro v namestitveni prostor. Če se to ne zagotovi, pride do slabega izgorevanje, nevarnih motenj in lahko pride do zastrupitve z dimnimi plini, kar lahko povzroči smrt. Imate še kakšno vprašanje za zadostno oskrbo zgorevalnega zraka in varno delovanje vašega kamina? Pogovorite se s svojim dimnikarjem, on vas bo obvestil in vam pomagal pri vseh vprašanjih glede kurilnih naprav.

116 116 od 127 Priloga 19: Zloženka javljalnik dima in požara. Vaš dimnikar informira Javljalniki dima lahko rešijo življenja nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno Požar se lahko pojavi vsak trenutek. V zvezi s požarom se pojavljajo velike količine dima, z veliko količino strupenih plinov, kateri hitro privedejo do smrti. Javljalniki dima in požara zaznajo dim zelo hitro in z zvočnim signalom opozorijo stanovalce na pretečo nevarnost. V več evropskih državah so javljalniki dima in požara že nekaj let obvezna oprema v stanovanjih. V Sloveniji javljalniki dima in požara niso predpisani, se pa s strani strokovnjakov, mednje sodi tudi dimnikar, zelo priporočajo. Letno se v Sloveniji zgodi približno 5000 požarov. Pri tem je približno 10 smrtnih žrtev in približno 100 ljudi je težje poškodovanih (vir URZSR). Pogosti vzrok smrti je zastrupitev z ogljikovim monoksidom javljalniki dima lahko to preprečijo Ko se odločite za nakup javljalnika dima morate paziti na naslednje: Odgovarjati mora evropskim normam SIST EN Vsebuje baterije z dolgo življenjsko dobo Ima testni gumb za preverjanje delovanja (minimalno 1 x mesečno preveriti) Ima varnostno funkcijo ki signalizira izrabo baterije Da se namesti na primerno mesto in v zadostnem številu To so samo nekatere pomembne točke, ki jih je treba upoštevati pri izbiri in vgradnji javljalnikov dima, če potrebujete več informacij se obrnite na lokalnega dimnikarja on Vam bo z veseljem svetoval.

117 117 od 127 Priloga 20: Zloženka kaminske peči. Vaš dimnikar informira Kaminske peči nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno strokovno nevtralno Sodobne kaminske peči ne ustvarjajo samo udobje v vaših bivalnih prostorih, ampak so tudi prijazne do okolja, ker uporabljajo bio goriva in sodobno tehnologijo zgorevanja z nizkimi emisijami Za postavitev in delovanje kaminske peči morate upoštevati naslednje: - Pri nakupu kaminske peči bodite pozorni na to, če kaminska peč izpolnjuje zahteve obstoječega ogrevalnega sistema - homologacija, CE oznaka, napisna tablica. - Ogrevalna zmogljivost kaminske peči mora biti prilagojena za prostor v katerem je nameščena oziroma za prostore katere ogreva. - Goriva (drva, briketi, peleti) morajo biti suha in prav tako jih je treba ustrezno skladiščiti. Preden jih kupite se prepričajte, da je bilo gorivo ustrezno skladiščeno. - Za priključitev kaminske peči je potreben primeren dimnik. Posvetujte se s svojim dimnikarjem on vam bo z veseljem svetoval. - Pri namestitvi kaminske peči je potrebno upoštevati predpise za požarno varnost. Potrebno je zagotoviti minimalne odmike od gorljivih delov. Posvetujte se s svojim dimnikarjem on vam bo z veseljem svetoval. Moderne kaminske peči zagotavljajo udobje in so prijeten pogled v vsakem stanovanju za zgorevanje (predvsem pri tesnih novih oknih). - Vaša nova kaminska peč potrebuje dovolj zraka za zgorevanje. Poskrbite, za to da se v prostor, kjer je nameščena kaminska peč dovede dovolj zraka Drva, briketi oziroma peleti, za vsako od teh goriv obstaja kaminska peč Pravilno in periodično čiščenje vaših kaminskih peči s strani dimnikarja prispeva k varnemu, gospodarnemu in okolju prijaznemu delovanju. Pogovorite se s svojim dimnikarjem, on bo z veseljem svetoval in pomagal pri morebitnih vprašanjih glede pravilnega delovanja kaminske peči.

118 118 od 127 Priloga 21: Zloženka meritve emisij dimnih plinov. Vaš dimnikarinformira Meritve emisije dimnih plinov nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno strokovno nevtralno V prejšnjem stoletju je začelo prihajati do velikega regionalnega onesnaževanja zraka z emisijami iz procesov zgorevanja vseh vrst (promet, industrija, trgovine in hiše). Zakonodajalec je bil prisiljen urediti zakonodajo na tem področju. Zakonodajalec je sprejel predpise, ki urejajo mejne vrednosti emisij dimnih plinov za različne moči kurilnih naprav in za različne vrste goriv. S periodičnimi pregledi z merilnimi instrumenti za oljne in plinske kurilne naprave, katere lahko opravljajo le osebe, ki izpolnjujejo pogoje določene v predpisu, se preverjajo naslednje mejne vrednosti: Pri oljnih kurilnih napravah: - Oljni madeži - Dimno število - CO (ogljikov monoksid) - NO x (dušikov oksid) - Izgube z dimnimi plini Pri plinskih kurilnih napravah: - CO (ogljikov monoksid) - NO x (dušikov oksid) - Izgube z dimnimi plini Meritve emisij dimnih plinov se na kurilnih napravah izvajajo enkrat letno. Pri nejasnostih vprašajte vašega področnega dimnikarja! Pravočasno načrtovanje in nadzor nad gradbenimi predpisi s strani dimnikarja prepreči skrite napake, ki zmanjšajo varnost in prihrani pri stroških vgradnje. Vaš dimnikar Vam bo z veseljem svetoval!

119 119 od 127 Priloga 22: Zloženka novogradnja, dogradnja. Vaš dimnikar informira Novogradnja, dogradnja ali rekonstrukcija nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno strokovno nevtralno Ustje dimnika: - 50 cm nad slemenom - 5 cm odmik od lesa Dimniška vratca: - 50 cm odmik od lesa - 70 cm odmik od tal - Ne v sobah Brez dimniške kape, zmanjšuje Lestev Negorljiva tla pred dimniškimi vratci v krogu 50 cm Izstopno okno Zavarovan podest Lovilno ustje 100 cm pravokotno nad kritino 1. Specialni lovilni sistem ø10-18 cm, odvisno od moči in goriva 2. Izparilni odzračevanje ø12 14 cm 3. Previdnostni lovilnik 4. Previdnostni lovilnik za pritličje 5 cm odmik od lesa in pokritje fuge pri prehodu skozi strop Podstrešna vrata ali odprtine na podstrešje izvedba EI30 Pri masivnem stropu je predvideti drsno fugo Uporabiti originalni priključni kos Alternativna kurilna naprava Lovilniki, minimalna požarna zaščita in obratovalna tesnost Odvodni kanal od kuhinjske nape mora biti izdelan iz negorljivega materiala Potrebno je paziti na dovod zraka za kurilne naprave v bivalnih prostorih Minimalni odmik dveh priklopov je 30 cm Uporabljati originalne priključne kose za lončeno peč Negorljiva tla v območju 50 cm okrog kurišča Priključni kos za kurilno napravo, če je možno priključiti pod kotom 45 na dimnik Čistilna vratca 30 cm nad tlemi, povezovalna vrata do kurilnice izvedbe EI30, samozapiralna in odpiranje v smeri izhoda Požarno odporno skladišče goriva, povezovalna vrata EI30, brez čistilnih vratic v garaži in skladišču Poskrbeti je za odvod kondenza Pri nadaljnih vprašanjih se obrnite na vašega dimnikarja!! Pravočasno načrtovanje in nadzor nad gradbenimi predpisi s strani dimnikarja prepreči skrite napake, ki zmanjšajo varnost in prihrani pri stroških vgradnje.

120 120 od 127 Priloga 23: Zloženka pr avilno kurjenje z lesom. Vaš dimnikar informira Pravilno kurjenje z lesom nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno strokovno nevtralno neodvisno Les kot gorivo s skoraj nevtralnim CO 2 zgorevanjem pridobiva na veljavi. Da bo ogrevanje z lesom tudi v resnici okolju prijazno je potrebno upoštevati določene stvari: Kurilne naprave morajo biti prilagojene za kurjenje lesa. Preveriti je potrebno tipsko tablico in navodila za uporabo Toplotna moč kurilne naprave mora biti prilagojena toplotnim potrebam hiše oziroma objekta Poskrbeti je potrebno za zadosten dovod zgorevalnega zraka do kurilne naprave. En kilogram lesa potrebuje 12 do 20 m 3 zraka za dobro zgorevanje. Zatesnjena okna in vrata lahko vplivajo na dovod zgorevalnega zraka Velikost polena mora biti prilagojena na kurilno napravo (navodila za uporabo). Neprimerna velikost polen privede do povečanega nastajanja škodljivih emisij Lesena polena morajo biti ustrezno suha za gorenje. Lesena polena naj bi bila pred uporabo približno 2 leti skladiščena na suhem in prezračevanem prostoru Pri kurilnih napravah na lesena polena mora biti dograjen zalogovnik ogrevalne vode, da se omogoči okolju prijazno izgorevanje. Zraven tega se poveča enostavnost uporabe Kurjenje lakiranega, impregniranega ali prevlečenega lesa, kot tudi ivernih plošč ali drugega materiala je ne samo prepovedano temveč vodi do ekstremnega onesnaževanja okolja in lahko povzroči škodo v kurilni napravi in dimniku Strokovno in periodično čiščenje Vaše kurilne naprave s strani dimnikarja pripomore k varnejši, energijsko varčni in okolju prijazni uporabi. Pogovorite se z Vašim dimnikarjem, z veseljem Vam bo svetoval in pomagal pri vprašanjih za okolju prijazno zgorevanje lesa.

121 121 od 127 Priloga 24: Zloženka dimniški požari. Kaj storiti, ko nastane dimniški požar. Ostanite mirni. Ne odpirajte dimniških vrat! Ne gasite z vodo. Pokličite številko 112 in povejte: - kdo kliče, - kje gori, - kaj gori, - kakšen je obseg požara, - ali so ogroženi ljudje in živali O požaru obvestite vse stanovalce ter gasilski enoti omogočite dostop. Iz bližine dimnika odstranite vse gorljive predmete, preglejte vse prostore skozi katere poteka dimnik in se prepričajte o njegovi tesnosti. V zadimljene prostore nikar ne vstopajte in nikar ne odpirajte dimniških vratc. Po požaru naj dimnik pregleda in očisti dimnikar. Dimniški požari Kaj storiti, da ne bo dimniških požarov. Zakaj nastanejo dimniški požari - vžiga sajnih oblog, - pregretja dimnika, - dotrajanosti dimnika, - pomanjkljivosti dimnikov in kurilnih naprav, - neustrezno vgrajenih dimovodnih

122 122 od 127 in kurilnih naprav, - nepravilnega kurjenja, - neočiščenih kurilnih in dimovodnih naprav, - neprijavljenih naprav. Kje se pojavljajo Na napravah, ki so zanemarjenje in na področju, kjer se opusti izvajanje požarnih ukrepov. S tem povzročimo uničenja dragocenega premoženja ljudi in ogrožamo življenje in zdravje ljudi. Kaj storiti, da dimniških požarov ne bo? - potrebno je redno čiščenje in pregledovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav - vgrajevati je potrebno sodobne kurilne naprave

123 123 od naprave je potrebno vsakoletno servisirati in zamenjati dotrajane dele.

124 124 od 127 Priloga 25: Osnutek zapisnika v zvezi z zastrupitvami z CO2. Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana T: F: E: gp.mz@gov.si Številka: /2012 Datum: Z A P I S N I K sestanka v zvezi z zastrupitvami z ogljikovim monoksidom, ki je bil v torek 30. januarja 2012 ob uri, v sejni sobi Ministrstva za zdravje na Tivolski 50 v Ljubljani. Sestanka so se udeležili: Saša Galonja (Direktorat za prostor MOP), Sandi Rutar (Direktorat za prostor MOP), Vito Lojk (Sektor za javne službe varstva okolja - MOP), Katja Stražišar (Sektor za javne službe varstva okolja - MOP Darko Delakorda (Uprava kriminalistične policije GPU), Gregor Kržan (Sektor kriminalistične policije PU Celje), Peter Jeraša (Generalna policijska uprava), Marijan Kaliman (Urad RS za kemikalije), Romy Stariha Kapler (Eko dimnik d.o.o.), Aleksander Županek (Sekcija dimnikarjev GZS), Simon Dovrtel (Sekcija dimnikarjev OZS), Bojan Brenčič (Sekcija dimnikarjev OZS), Miran Brvar (Center za zastrupitve UKC), Lucija Perharič (Inštitut za varovanje zdravja RS), Dunja Sever (Zdravstveni inšpektorat RS), Drako Mehikić (Zdravstveni inšpektorat RS), Mojca Gobec (Direktorat za javno zdravje - MZ), in Breda Kralj (Direktorat za javno zdravje - MZ), Sestanek je vodila generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, Mojca Gobec. Ministrstvo za zdravje je poudarilo zaskrbljenost za javno zdravje zaradi zastrupitev z ogljikovim monoksidom, še posebej v luči nedavnih tragičnih dogodkov in povabilo prisotne, da predstavijo problematiko z vidika svojih pristojnosti in predlagajo rešitve za preprečevanje zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Center za zastrupitve je povzel podatke o zastrupitvah z ogljikovim monoksidom, ki jih obravnavajo na Povedali so, da bi z uporabo alarmne naprave za detekcijo tega plina lahko preprečili zastrupitve, kar svetujejo uporabnikom kurilnih naprav tudi na spletnih straneh. Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor so pojasnili, da področje dimnikarske službe in ukrepe v zvezi z učinkovito rabo energije in zmanjšanjem emisij ogljikovega dioksida pri rabi goriv v malih kurilnih napravah ureja Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov