MINI KROŽNA KRIŽIŠČA
|
|
- Kellie Harrington
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Rok Držečnik MINI KROŽNA KRIŽIŠČA Diplomsko delo Maribor, avgust 2009
2
3 I UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO SI MARIBOR, Smetanova 17 Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa MINI KROŽNA KRIŽIŠČA Študent: Študijski program: Smer: Rok DRŽEČNIK univerzitetni, Promet Cestni promet Mentor: Somentor: izr. prof. dr. Tomaž TOLLAZZI, univ.dipl. inž. grad. viš. pred. dr. Marko RENČELJ, univ.dipl. inž. grad. Maribor, avgust 2009
4 II UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO SI MARIBOR, Smetanova 17 Številka: DP/128 Maribor, Na osnovi 330. člena Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št.32/2008) izdajam SKLEP O DIPLOMSKEM DELU Rok Držečnik, študent univerzitetnega študijskega programa PROMET, smer CESTNI PROMET, lahko izdela diplomsko delo pri predmetu Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu. MENTOR(ICA): izr. prof. dr. Tomaž Tollazzi Naslov diplomskega dela: MINI KROŽNA KRIŽIŠČA Nalov diplomskega dela v angleškem jeziku: MINI ROUNDABOUTS Diplomsko delo je potrebno izdelati skladno z Navodili za izdelavo diplomskega dela in ga oddati v treh izvodih ter en izvod elektronske verzije do v referatu za študentske zadeve. Pravni pouk: Zoper ta sklep je možna pritožba na senat članice v roku 3 delovnih dni. DEKAN red. prof. dr. Ludvik Trauner Obvestiti: kandidata -ko, mentorja, somentorja, odložiti v arhiv
5 III ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Tomažu Tollazziju za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se za pomoč in posredovano literaturo zahvaljujem komentorju dr. Marku Renčelju. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij, še posebej pa se za pomoč in podporo skozi vsa leta študija zahvaljujem punci Mateji.
6 IV MINI KROŽNA KRIŽIŠČA Ključne besede: krožno križišče, alternativni tipi krožnih križišč, mini krožno križišče UDK: (043.2) Povzetek Krožna križišča so danes močno razširjena po celem svetu, njihov razvoj pa se še vedno nadaljuje. Mini krožna križišča sodijo med alternativne tipe krožnih križišč. Alternativni tipi krožnih križišč so krožna križišča, ki se po eni ali več lastnostih razlikujejo od»običajnih«krožnih križišč. Mini krožno križišče je projektna rešitev, postavljena v gabarite obstoječega»klasičnega«križišča in izvedena z elementi, prometno signalizacijo in opremo, ki je v skladu s prometno varnostnimi zahtevami, namenjena pa je izboljšanju pretočnosti prometa in/ali prometne varnosti.
7 V MINI ROUNDABOUTS Key words: roundabout, alternative type of roundabouts, mini roundabouts UDK: (043.2) Abstract Roundabouts are being used all over the world, the evolution is still proceeding. Mini roundabouts are belonging among alternative types of roundabouts. Alternative types of roundabauts are roundabouts, which are distinguisht from»usual«roundabouts upon one or more properties. Mini roundabout is project solution, which is placed in space of existent»classical«crossing and accomplished with elements, installation of traffic signs and aquipment that is an accordence with traffic safety requests and which is meant for improvement of traffic permeability or/and traffic safety.
8 VI VSEBINA 1 UVOD SPLOŠNO O KROŽNIH KRIŽIŠČIH PREDNOSTI IN SLABOSTI KROŽNIH KRIŽIŠČ PROMETNA VARNOST V KROŽNIH KRIŽIŠČIH ALTERNATIVNI TIPI KROŽNIH KRIŽIŠČ MINI KROŽNA KRIŽIŠČA SPLOŠNO O MINI KROŽNIH KRIŽIŠČIH ZGODOVINA MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ POZNEJŠE RAZISKAVE LASTNOSTI MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ POSTOPEK IZVEDBE MINI KROŽNEGA KRIŽIŠČA PREVERITEV USTREZNOSTI IZVEDBE MINI KROŽNEGA KRIŽIŠČA PROJEKTIRANJE MINI KROŽNEGA KRIŽIŠČA IZVEDBA MINI KROŽNEGA KRIŽIŠČA TUJE IZKUŠNJE ANGLIJA NEMČIJA HRVAŠKA Rab I Rab II IZKUŠNJE V SLOVENIJI SPLOŠNO PRVO MINI KROŽNO KRIŽIŠČE MINI KROŽNO KRIŽIŠČE V CELJU PRED MERKURJEM MINI KROŽNO KRIŽIŠČE V MELJSKEM DOLU PRIMERJAVA OSNOVNIH PROJEKTNO TEHNIČNIH ELEMENTOV DOMAČIH IN TUJIH PRIMEROV IZVEDBE MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ... 58
9 VII 6.6 SLABOSTI MINI KROŽNIH KRIŽIŠČ PROMETNA SIGNALIZACIJA IN OPREMA V MINI KROŽNEM KRIŽIŠČU Vertikalna signalizacija Horizontalna signalizacija Prometna in druga oprema SKLEP VIRI, LITERATURA PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM PREGLEDNIC NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 78
10 VIII UPORABLJENE KRATICE TRL - Transport Research Laboratory CSS - County Surveyors' Society PLDP - Povprečni letni dnevni promet
11 Mini krožna križišča Stran 1 1 UVOD Zamisel krožnega poteka prometa se je začela razvijati v začetku 19. stoletja v Ameriki in kasneje še v večjih mestih Evrope. Prvo enosmerno krožno križišče»roind-point de le toile«so postavili v začetku 20. stoletja v Parizu. S tem so želeli rešiti problem velikega prometa v centrih velikih mest. Takoj na začetku se je pojavilo tudi vprašanje prednosti na enosmernih krožnih križiščih. Ali ima prednost vozilo v krožišču ali vozilo na dovozu? V državah z desnim prometom so uvedli desno prednost, kar pomeni, da ima prednost vozilo na dovozih. V tem primeru se pojavi problem blokiranja prometa v močno obremenjenih križiščih. Da ne bi rušili enotnega prometnega režima v Evropi, se dolgo časa nobena država ni odločila za uvedbo leve prednosti. Šele leta 1966 so v Veliki Britaniji prvi uvedli levo prednost, kmalu pa so jim sledili še Francozi in nato tudi druge države. Ko so se pravila»obnašanja«v krožnih križiščih tudi zakonsko določila, se je njihov razvoj močno pospešil. Danes so v Evropi aktualna majhna in mini krožna križišča z visoko frekvenco vozil. Raziskave v državah z večjim številom krožnih križišč so pokazale, da so jih vozniki dobro sprejeli. Krožna križišča oz. takrat imenovani»prometni otoki«so se izvajali na našem ozemlju že v Kraljevini Jugoslaviji. Nastali so na enak način, kot drugod po svetu. Na začetku je bil to le mestni trg okoli katerega so se izvajale različne dejavnosti (trgovina, sprehajališče, zbirališče ljudi, iskanje delovne sile ), med njimi pa tudi promet. 1 Primer z zožitvami prej širokih trgov in uvedbe deniveliranih otokov, okoli katerih je potrebno krožiti, je bil tudi Trg Revolucije oz. v tistem času Kralja Petra Trg v Mariboru. V zadnjih 20. letih smo v Sloveniji priče povečanemu zanimanju za krožna križišča. Po neuradnih podatkih smo imeli meseca julija 2007 že več kot sto krožnih križišč in so postala pomemben element cestne infrastrukture. Pravilna izvedba krožnega križišča 1 Tollazzi T., Krožna križišča, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor 2005, str. 77
12 omogoča visoko prometno varnost, zmanjšajo se čakalni časi in posledično poveča pretočnost. Namen diplomske naloge je predstaviti mini krožna križišča, kot alternativni tip krožnih križišč. Mini krožna križišča so krožna križišča s povoznim sredinskim otokom, skozi katera osebna vozila vozijo kot skozi običajna krožna križišča, dolga vozila pa kot skozi klasična križišča. V diplomskem delu obravnavam izkušnje pri izvedbi mini krožnih križišč iz tujine, kot tudi domače izkušnje in medsebojne primerjave. Podajam teoretične opise te vrste krožnega križišča v primerjavi z običajno obliko krožnega križišča, saj je očitno, da je lahko območje na katerem se izvaja ta oblika krožišča tudi znatno manjša in da je možno precej povečati kapaciteto, ne da bi se pri tem povečala sama površina križišča. Predstavljene so faze izvedbe, ter prednosti in slabosti mini krožnih križišč.
13 Mini krožna križišča Stran 3 2 SPLOŠNO O KROŽNIH KRIŽIŠČIH Naloga cestnih križišč je, da omogočajo varno, udobno, hitro in ekonomično križanje, prepletanje, združevanje ali cepljenje prometnih tokov enakih ali različnih cestnih vozil ter pešcev. 1 Krožno križišče je kanalizirano križišče krožne oblike z nepovoznim, delno povoznim ali prevoznim sredinskim otokom ter krožnim voziščem, v katerega se steka več cest in po katerem poteka vožnja nasprotno od smeri gibanja urinega kazalca. 2 Posebnosti krožnih križišč, po katerih se razlikujejo od klasičnih nivojskih križišč, so: krožna križišča so križišča s kombinacijo prekinjenega in neprekinjenega prometnega toka; prednost imajo vozila v krožnem toku pred vozili na uvozih v križišče (v krožnih križiščih torej ne velja»pravilo desnega«); vozilo na uvozu v krožno križišče se, v primeru prostega krožnega vozišča, ne ustavlja temveč z zmanjšano hitrostjo uvozi v krožni tok; majhna krožna križišča v urbanih območjih omogočajo le vožnjo z majhnimi hitrostmi in velikim zasučnim kotom prednjih koles; za pešce in kolesarje v krožnih križiščih veljajo enaka pravila kot v klasičnih križiščih, v krožnih križiščih je prepovedana (pa tudi nepotrebna) vzvratna vožnja; dolgim vozilom je dovoljeno tekom vožnje po krožnem vozišču uporabljati tudi neasfaltirani (tlakovani) del krožnega vozišča (povozni del središčnega otoka); za majhna vozila to ni potrebno. 3 1 Lipičnik M., Cestna križišča, Tehniške fakultete Maribor, Maribor 1976, str. 4 2 Tollazzi T., Krožna križišča, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor 2005, str Povzeto po TSC , Krožna križišča, Direkcija RS za ceste, Ljubljana 2002, str. 7
14 2.1 Prednosti in slabosti krožnih križišč Prednosti krožnih križišč pred klasičnimi nivojskimi križišči so predvsem v njihovih naslednjih lastnostih: velika prometna varnost (manjše število konfliktih točk kot pri klasičnih nivojskih križiščih, eliminacija konfliktnih točk križanja, nemogoča vožnja skozi krožno križišče brez zmanjšanja hitrosti ); možnost prepuščanja prometnih tokov velikih jakosti; manjši čakalni časi (kontinuiranost vožnje); manjši hrup in emisija škodljivih plinov; manjša poraba prostora (kot pri nivojskih s pasovi za zavijalce, pri enaki kapaciteti); dobra rešitev pri križanjih s približno enako jakostjo prometnega toka na glavni in stranski prometni smeri; dobra rešitev pri večkrakih križiščih (pet ali več); manjše posledice prometnih nesreč (ni čelnih trkov in trkov pod pravim kotom); manjši stroški vzdrževanja (kot pri semaforiziranih križiščih); dobra rešitev kot ukrep za umirjanje prometa v urbanih območjih; estetski videz. Pomanjkljivosti krožnih križišč pa so: s povečanjem števila pasov v krožnem vozišču se raven prometne varnosti zmanjšuje (nasprotno od klasičnih nivojskih križišč); zaporedna krožna križišča ne omogočajo sinhronizacije (»zelenega vala«); težave s pomanjkanjem prostora za izvedbo središčnega otoka v zazidanem območju; prometa v krožnem križišču ni možno usmerjati s prometno policijo; krožna križišča niso priporočljiva pred inštitucijami za slepe in slabovidne ter slušno motene, pred domovi za ostarele, bolnišnicami in zdravstvenimi domovi in na vseh drugih mestih, kjer nemotorizirani udeleženci v prometu zaradi svojih
15 Mini krožna križišča Stran 5 začasnih ali trajnih fizičnih prizadetosti ne morejo varno prečkati ceste brez svetlobnih signalnih naprav; velika krožna križišča niso priporočljiva pred otroškimi vrtci in šolami ter na drugih mestih z velikim številom otrok; problemi pri močnem kolesarskem in peš prometu, ki seka enega ali več krakov enopasovnega krožnega križišča; slaba rešitev pri močnem toku levih zavijalcev; naknadna semaforizacija ne vpliva bistveno na kapaciteto Prometna varnost v krožnih križiščih V primerjavi s klasičnimi tri štirikrakimi križišči je glavna prednost enopasovnih krožnih križišč v eliminaciji konfliktne površine in konfliktnih točk križanja in prepletanja ter zmanjševanje števila konfliktnih točk priključevanja, odcepljanja. Teoretično ima klasično štirikrako križišče 32 konfliktnih točk (16 križanja, 8 cepljenja in 8 združevanja), enopasovno krožno križišče pa le 8 točk nižjega reda (4 cepljenja in 4 združevanja). V primeru, da krožno križišče tvorita dva vozna pasova, se število konfliktnih točk poveča za konfliktne točke prepletanja, katerih število je teoretično enako število priključnih cest, vendar je to število še vedno manjše od 32. Velika krožna križišča so manj varna od majhnih. Vzrok je torej v osnovni lastnosti velikih krožnih križišč. 1 Ibidem
16 Slika 2.1: Konfliktne točke v štirikrakem klasičnem in štirikrakem krožnem križišču Tudi posledice prometnih nesreč v krožnih križiščih so bistveno drugačne kot pri klasičnih. Predvsem so manjše in načeloma brez smrtnih žrtev in težkih telesnih poškodb. Vzrok zato je v tem, da v krožnih križiščih ni čelnih trkov, kjer so posledice prometnih nesreč največje. Pri krožnih križiščih so trki med vozili večinoma stranski, pod ostrim kotom ali vsled naletov, od zadaj. Trki med motornimi vozili in kolesarji (pešci), ki prečkajo krak krožišča, so enaki kot pri klasičnih križiščih, le posledice trkov so nekoliko manjše (zaradi zmanjšane hitrosti na uvozih in izvozih). 1 Le malokateri voznik ve, da je vozišče krožnega križišča nagnjeno navzven in da zaradi tega dopušča manjše hitrosti, kot bi jih sicer glede na premer kroga. Zaradi odtekanja meteorne vode mora biti vozišče nagnjeno (prečni nagib). Krožno vozišče je v povprečju nagnjeno 2,0 do 2.5 %. Če bi bilo nagnjeno navznoter (tako kot so sicer praviloma nagnjena vozišča cest v krivinah), bi dvignjeni zunanji rob krožnega vozišča na priključkih dovoznih in izvoznih cest oviral voznike in ogrožal varnost vožnje. To je posebej nevarno na večjih krožnih križiščih (npr. ljubljansko krožno križišče na Tomačevem), kjer velik premer navidezno dovoljuje vožnjo z večjo hitrostjo. 1 Ibidem, str. 8
17 Mini krožna križišča Stran 7 Zavedati se moramo, da je ustavljanje in še posebno vzvratna vožnja v krožnem križišču, kljub razmeroma nizkim hitrostim, zelo nevarna in zato prepovedana. Seveda se dogaja in se bo še dogajalo, da bo voznik zapeljal mimo želenega izvoza. V takem primeru nikakor ne sme ustaviti, ampak mora še enkrat zakrožiti in krožno vozišče ga bo ponovno pripeljalo k pravemu izvozu. Preden zapusti krožno križišče, se mora voznik na primerni razdalji pred želenim izvozom razvrstiti na zunanji prometni pas, s katerega je mogoče varno zapustiti križišče. Če tega zaradi kratke razdalje in gostega prometa ni mogoče varno storiti, mora odpeljati še en krog. Po preveritvi ustreznosti lokacije in položaja v cestni mreži, je potrebno pri oblikovanju krožnega križišča upoštevati naslednje: vodenje krakov cest v križišče; širina uvoza v križišče in dolžina razširitve; ukrivljenost poti vozila; uvozni in izvozni radii; prehodi za pešce in kolesarje; ločilni otoki; odvodnjavanje krožnega križišča; povozni del središčnega otoka; razsvetljava krožnega križišča; kontrola hitrosti vožnje skozi krožno križišče. 2.3 Alternativni tipi krožnih križišč Alternativni tipi krožnih križišč so v splošnem nekoliko novejšega datuma, izvajajo se le v posameznih državah in so mnogo manj številčni od»običajnih«krožnih križišč. Ena od njihovih osnovnih lastnosti je, da po enem ali več projektno - tehničnih elementih odstopajo od»običajnih«krožnih križišč. Druga pa je, da so večinoma namenjeni reševanju le ene določene vrste problema in ne sodijo v»splošne«rešitve. Med alternativne tipe krožnih križišč sodijo:
18 montažna krožna križišča; krožna križišča s kvadratnim sredinskim otokom; s prevoznim sredinskim otokom (t.i.»hamburger«); par krožnih križišč (»dumb-bell«); krožna križišča namenjena le kolesarjem; krožna križišča s spiralnim potekom krožnega vozišča (t.i.»turbo-krožna križišča«); semaforizirana krožna križišča; krožna križišča v dveh ravninah; s povoznim sredinskim otokom (»mini-krožna križišča«) Alternativni tipi krožnih križišč so v Sloveniji manj znani. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri tipi alternativnih krožnih križišč. Montažno krožno križišče je začasna projektna rešitev, postavljena v gabarite obstoječega»klasičnega«križišča in izvedena z elementi, prometno signalizacijo in opremo, ki je v skladu s prometno - varnostnimi zahtevami, namenjena pa je izboljšanju pretočnosti prometa ali/in prometne varnosti. 1 1 Tollazzi T., Montažno krožno križišče, str. 292 in Tollazzi T., Renčelj M., Toplak S., BPI d.o.o. Maribor, APPIA d.o.o. Ljubljana: Prihodnost razvoja krožnih križišč v RS- Alternativni tipi krožnih križišč in možnost njihove uvedbe v slovenski prostor-»primer Maribora«, razvojno raziskovalna naloga, prvo vmesno poročilo [naročnik Mestna občina Maribor, Komunalna direkcija], Maribor, Fakulteta za gradbeništvo, Center za prometno tehniko in varnost v prometu, 2007
19 Mini krožna križišča Stran 9 Slika 2.2: Montažno krožno križišče v Slovenj Gradcu
20 Krožna križišča s kvadratnim sredinskim otokom so v Angliji delali že na samem začetku prejšnjega stoletja, nato pa zopet v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Na Otoku prevladuje zelo pozitivno mnenje o njih, predvsem zaradi njihove velike pretočnosti, saj je na uvozu prostor za dve osebni vozili hkrati. Slika 2.3: Skica krožnega križišča s kvadratnim sredinskim otokom Slika 2.4: Krožno križišče s kvadratnim sredinskim otokom, Anglija
21 Mini krožna križišča Stran 11 Krožna križišča s prevoznim sredinskim otokom (t.i.»hamburger«) izvajajo jih v primerih, ko»klasično«krožno križišče ne more požirati velikih prometnih tokov oz. v primerih, ko se na običajnih krožnih križiščih naknadno vzpostavi glavna prometna smer s prevladujočim prometnim tokom. Če imamo prostorsko možnost izvedemo tudi denivelacijo glavne prometne smeri oz. dvonivojsko krožno križišče s povoznim sredinskim otokom. Izvedemo jo tako, da speljemo glavno prometno smer v podvoz, priključke na njo pa preko ramp. Rampe in prečna smer (preko sredinskega otoka) se morajo opremiti s svetlobnimi signalnimi napravami. Slika 2.5: Krožno križišče s prevoznim sredinskim otokom (t.i.»hamburger«); Barcelona, Španija
22 Par krožnih križišč (»dumb-bell«) zmanjša število premostitvenih objektov z razliko od običajnega dvonivojskega krožnega križišča, ki zahteva izvedbo dveh premostitvenih objektov. Slika 2.6:»Dumb-bell«na angleški avtocesti M1 Junction 19 Krožna križišča namenjena le kolesarjem se izvajajo na kolesarskih stezah, kot krožišče. Takšen tip krožišč se pojavlja predvsem v Skandinavskih državah.
23 Mini krožna križišča Stran 13 Krožna križišča s spiralnim potekom krožnega vozišča (t.i.»turbo-krožna križišča«) katerega glavna prednost je, da sta v dvopasovnem turbo-krožnem križišču raven prometne varnosti in prepustnosti večji. Prometni tokovi se vodijo po ločenih voznih pasovih. Ločimo jih že pred uvozom, torej se mora voznik že tukaj odločiti za smer izvoza. Fizično ločevanje izvedemo z deniveliranimi otoki ali pa z delineatorji. Slika 2.7: Fizična ločenost prometnih tokov v turbo krožnem križišču; Heerlen, Nizozemska
24 Semaforizirana krožna križišča se od običajnih krožišč razlikujejo po vpeljavi svetlobnih signalnih naprav, s katerimi reguliramo vozila na uvozih in izvozih iz krožnega križišča ali pa v samem krožnem vozišču, odvisno od namena vpeljave. Semaforizacija krožnih križišč ne vpliva bistveno na povečanje kapacitete. Slika 2.8: Semaforizacija na vseh uvozih v krožno križišče; Bristol, Anglija
25 Mini krožna križišča Stran 15 Na dvonivojskem krožnem križišču so prevoznemu in krožečemu prometu podane omejitve hitrosti, s čimer se doseže skladnost nivojskega prometa. Prevoznemu prometu na glavni prometni smeri je na drugem nivoju dovoljen prosti tok, krožeči (podrejen) promet pa je s povezovalnimi cestami povezan z glavno prometno smerjo. 1 Slika 2.9: Dvonivojsko krožno križišče; Rotterdam, Nizozemska 1 Tollazzi T., Krožna križišča, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor 2005, str. 18
26 Krožna križišča s povoznim sredinskim otokom (»mini-krožna križišča«) so se začela uveljavljati v urbanih območjih predvsem zaradi prostorske omejenosti. Osnovni koncept vožnje v mini krožnih križiščih je takšen, da kratka vozila (vozila s kratko medosno razdaljo) vozijo na enak način kot v običajnih krožnih križiščih, dolga vozila pa vozijo kot v klasičnih križiščih. Slika 2.10: Mini krožno križišče, Celje Diplomska naloga obravnava prav ta alternativni tip krožnega križišča.
27 Mini krožna križišča Stran 17 3 MINI KROŽNA KRIŽIŠČA 3.1 Splošno o mini krožnih križiščih Mini krožna križišča so pri nas v tem trenutku še dokaj neznana. Njihova glavna lastnost je, da so to krožna križišča s povoznim sredinskim otokom, skozi katera kratka vozila vozijo na isti način, kot v običajnih krožnih križiščih - okoli otoka, dolga vozila pa tako, kot v klasičnih križiščih. Slika 3.1: Mini krožno križišče, Cricketfild Rd, Turčija
28 Slika 3.2: Mini krožno križišče - slikano v trenutku, ko lahko tovorno vozilo prevozi sredinski otok, Taunton, Somerset 3.2 Zgodovina mini krožnih križišč 1 Informacije o tem, kje in kdaj so pričeli z izvedbo prvih mini krožnih križišč v svetu so si med seboj nasprotujoče. Razširjeno mnenje pa je, da so bili "prometni krogi", ki jih je v prvem desetletju 20. stoletja v Ameriki uporabljal Eno, prva prava mini-krožna križišča. Promet je krožil okoli središčnega droga ali kamnitega stolpa, znanega kot "dummy cop" ("policist lutka"). Promet je potekal enosmerno. Kasneje pričnejo z uvajanjem majhnih otokov oblike gobice, predvsem v krožnih križiščih z minimalnim premerom 10 metrov. Pisna dokazila pričajo, da je država Conneticut (iz katere poteka Eno) bila prvo in morda tudi edino upravno območje, ki je uporabljalo središčne otoke, označene zgolj z belo barvo. Enojevo mini krožno križišče s ''tarčo'' v središču je bilo tvorjeno zgolj iz 60 cm širokega, z belo barvo označenega središčnega kroga, ki sta ga obdajala dva bela koncentrična kroga širine 30 cm, na medsebojni oddaljenosti 30 cm. Premer vsega skupaj 1 Ibidem, str. 176
29 Mini krožna križišča Stran 19 je tako znašal 3 m. To je bil začetnik krožnih križišč z označbo tarče, ki se še dandanes uporabljajo širom po Angliji, Malti in Avstraliji. Slika 3.3: Osnovni koncept mini krožnega križišča iz začetka 1980 tih, ki je še vedno v uporabi, Beech Lane, Earley Kasneje so v Angliji sledile študije in analize o primernosti uporabe mini krožnih križišč, ki so porodile smernice (leta 1971) o majhnih krožnih križiščih s ploskimi ali rahlo dvignjenimi središčnimi otoki premera do 4 m. Ta križišča so znana kot prava "mini krožna križišča". Poskusi so se nadaljevali do leta 1975, ko so bila mini križišča v Angliji uzakonjena s predpisom. Od takrat se mini krožna križišča v Angliji uporabljajo v urbanih območjih in izjemoma tudi v med-urbanih območjih. S tem se izboljša delovanje križišč, za katera je na voljo le malo prostora.
30 Slika 3.4: Mini krožno križišče v utesnjenem prostoru, Erith, SE London Mini-krožna križišča se v Angliji načeloma uporabljajo kot nadomestek za druge tipe križišč in semaforizacijo. Glavni kriterij za varno delovanje je primerna hitrost vozil na vseh uvozih v krožišče, ki naj bi znašala maksimalno 48 km/h. Če je središčni otok premera 4 m ali manj, ne sme biti deniveliran, s čimer je omogočeno dolgim vozilom, da ga lahko prevozijo. Središčni otok je v takih primerih le rahlo izbočen in pobarvan z belo odsevno barvo. 3.3 Poznejše raziskave 1 Po uspešnem eksperimentalnem obdobju je bilo v Angliji, leta 1966, pri vseh krožnih križiščih vpeljano pravilo desnega. Po takšni radikalni spremembi, ki je preprečila prometne zastoje, je Road Search Laboratory (danes TRL) izvedel večje število pomembnih eksperimentov. Eksperimenti so bili izvajani na testnih stezah (poligonu) 1 Ibidem, str. 178
31 Mini krožna križišča Stran 21 omenjenega inštituta. Cilj praktičnih eksperimentov je bil preprost in ekonomičen način izboljšanja kapacitete in zmanjšanje zastojev v teh križiščih. Z eksperimenti je ugotovljeno, da je majhen (mini) središčni otok zelo učinkovit, saj v kombinaciji s horizontalno defleksijo zagotavlja večje kapacitete od običajnih krožnih križišč. Slika 3.5: Trikrako mini krožno križišče, Taunton, Somerset Obdobje med 1966 in 1974 je bilo obdobje obširnega eksperimentiranja s krožnimi križišči z majhnimi deniveliranimi in zelo majhnimi ali minimalnimi ne-deniveliranimi središčnimi otoki. Njihova nizka cena je omogočila preizkus mnogih idej in osredotočenje na pogoje za delovanje krožnega križišča. V kasnejšem obdobju pa so se, v procesih širjenja in rekonstrukcij, razvili tudi kompleksnejši tipi krožnih križišč ("split minis", ''multiple minis, ''hollow minis" in "ring systems"). Leta 1971 so v Angliji objavili prva navodila za oblikovanje mini krožnih križišč ("Preureditev konvencionalnih krožnih križišč v krožna križišča z malimi središčnimi otoki" - CSS). V začetku so navodila predvidevala uvedbo mini krožnih križišč le v
32 primeru trikrakih križišč. Glavna novost pri načrtovanju mini krožnih križišč je bila obvezna izvedba izbočenega sredinskega otoka, obarvanega z odsevno barvo ali termoplastiko, premera 1 m. Središčni krog je ob robu v višino meril 2 cm, njegova najvišja točka pa je bila višine največ 20.cm. Začetni problemi so se pojavili z izbiro primerne enačbe za izračun kapacitete mini krožnih križišč. Predpisi so narekovali, da se kapaciteta izračunava po enačbi za velika krožna križišča, v praksi pa je bila bolj razširjena Blackmor-jeva "full-capacity" enačba. Na začetku je bilo priporočeno, da se uvozi razširjajo, defleksija pa se je zagotovila z nagnjenimi deniveliranimi otoki, s stebri ali prizmami za talno označbo, oznakami na vozišču ob uvozu in z velikostjo, ter položajem središčnega otoka. Okoli središčnega belega kroga so že od samega pričetka uvedbe mini krožnih križišč izvajali tri puščice v dveh velikostih. Ena velikost se je uporabljala v krogih, ki so v premer merili do 2,5 m, druga velikost pa pri krogih premera od 2,5 do 4 m. Črta za odvzem prednosti je bila poudarjena, širine 70 cm in s 30 cm širokimi presledki. Običajni znaki in označbe za odvzem prednosti so bili na začetku le redkokdaj potrebni. Edini prometni znak je bil postavljen 20 metrov od prečne črte za odvzem prednosti na vsakem uvozu. Povečanje prometne površine s pomanjšanjem otokov in povečanjem širine uvozov je kot rezultat dalo večjo kapaciteto, pri tem pa ni bilo opaziti zmanjšanja ravni prometne varnosti. Do takrat je izraz "mini" predstavljal majhne tlakovane otoke, CSS pa je izraz ''mini'' prenesel tudi na druge vrste otokov. Manjše kupolaste tipe otokov so v poročilu raziskave zato poimenovali "mikro". Zaradi takega označevanja se šteje, da je bilo prvo mini-krožno križišče na javnih cestah zgrajeno v Peterborough-u leta 1968, prvo dvojno mini-krožno križišče pa leta 1970 pri Upton Cross Dorsetu. 3.4 Lastnosti mini krožnih križišč Mini krožno križišče je praviloma trajna projektna rešitev, postavljena v gabarite obstoječega klasičnega križišča. Izvedena je z elementi, prometno signalizacijo in opremo,
33 Mini krožna križišča Stran 23 ki je v skladu s prometno - varnostnimi zahtevami. Namen mini krožnih križišč je izboljšati pretočnost prometa ali/in prometne varnosti. Uporabljajo se v strnjenih urbanih okoljih z namenom umirjanja prometa. Pričakovana hitrost vozil je do 25 km/h. Pri vodenju kolesarjev se uporablja vzporedno vodenje (ob zunanjem robu krožnega vozišča). Zaradi majhnih dimenzij mini krožnih križišč so ločilni otoki montažni in velikosti, ki so manjše od minimalnih dovoljenih za majhna in srednje velika krožna križišča. V primerjavi s klasičnim nesemaforiziranim križiščem, ima mini krožno križišče praviloma večjo kapaciteto z neprimerno večjo varnostjo udeleženih v prometu, hkrati pa nizke stroške za izvedbo. 1 1 Povzeto po TSC , Krožna križišča, Direkcija RS za ceste, Ljubljana 2002, str. 12
34 4 POSTOPEK IZVEDBE MINI KROŽNEGA KRIŽIŠČA Postopek izvedbe mini krožnega križišča je identičen postopku izvedbe klasičnega krožnega križišča. Sestoji iz treh faz: preveritev ustreznosti (smiselnosti) izvedbe mini krožnega križišča; projektiranje mini krožnega križišča; izvedba mini krožnega križišča. 4.1 Preveritev ustreznosti (smiselnosti) izvedbe mini krožnega križišča Preveritev ustreznosti izvedbe mini krožnega križišča je popolnoma enaka kot pri izvedbi ''klasičnega'' krožnega križišča. V prvi fazi se izvede preveritev izpolnjevanje splošnih kriterijev za smiselnost izvedbe mini krožnega križišča. Preverjajo se naslednji kriteriji: funkcionalni kriterij; kriterij prepustnosti; prostorski kriterij; projektno tehnični kriterij; kriterij prometne varnosti; ekonomski kriterij. Pri presoji smiselnosti (upravičenosti) izvedbe krožnega križišča s stališča funkcionalnega kriterija, gre za preveritev funkcije (notranji promet ali tranzitni), vloge (pretočnost ali prevoznost) in položaja (v ali izven urbanega območja) obravnavanega križišča v globalni
35 Mini krožna križišča Stran 25 cestni mreži nekega naselja ali širšega območja, in za preveritev ali je krožno križišče ustrezna rešitev za pričakovano funkcijo, ki jo bo imela izbrana oblika (tip) križišča. 1 S preveritvijo kriterija prepustnosti je mišljena preveritev ustreznosti rešitve s stališča možnosti sprovajanja prometnih tokov pričakovanih jakosti tudi na koncu planske dobe. 2 Pri preveritvi prostorskega kriterija ugotavljamo razpoložljivost prostora za izvedbo rešitve. Pri krožnem križišču večinoma za izvedbo sredinskega otoka oz. zunanjega polmera krožnega križišča. Razpoložljivost prostora je v urbanem območju (okoliška pozidava) namreč lahko vprašljiva. 3 Opredelitev za izvedbo krožnega križišča je, s stališča prometno tehničnega kriterija, primerna in priporočljiva pri križanjih: v obliki X, Y, A in K (oster kot sekanja); v obliki F in H (dve zaporedni T križišči na kratki medsebojni oddaljenosti); v primeru približno enake prometne obremenitve na glavni in stranski prometni smeri; v primeru majhnega števila levih zavijalcev; večjega števila krakov (pet ali več); kjer semaforizacija ni upravičena, je pa presežena kapaciteta nesemaforiziranega križišča. 4 Presoja kriterija prometne varnosti se izvaja v vseh primerih, ne glede na to ali gre za rekonstrukcijo ali novo gradnjo, saj sta si prepustnost in prometna varnost lahko premo sorazmerna. Še posebej je presoja tega kriterija pomembna pri opredelitvi za tip križišča (klasično ali krožno). 5 1 Tollazzi T., Krožna križišča, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor 2005, str Ibidem 3 Ibidem, str Ibidem 5 Ibidem, str. 113
36 Pod ekonomski kriterij je mišljena ekonomska upravičenost predlagane rešitve oz.: Kolikšni bodo stroški (izvedbe in združevanja) krožnega križišča? Projektiranje mini krožnega križišča Projektiranje mini krožnega križišča je identično kot projektiranje klasičnega krožnega križišča. Projektiranje se izvede v petnajstih korakih in sicer: zunanji premer; širina krožnega vozišča; širina vozišča pred krožnim križiščem; širina uvoza v krožno križišče; razširitev uvoza; uvozni radij; uvozni kot; širina izvoza iz krožnega križišča; izvozni radij; horizontalno in višinsko vodenje; prečni nagibi in odvodnjavanje; ostali elementi; preglednost; oprema; ureditev. Potrebno je upoštevati tudi naslednje faktorje: preglednost in prepoznavnost mini krožnega križišča; hitrost vozil; karakteristike ceste; PLDP; 1 Ibidem
37 Mini krožna križišča Stran 27 število krakov; struktura prometa; drugi udeležence v prometu; cestne povezave ter hrup in vibracije. Preglednost in prepoznavnost mini krožnega križišča Za mini krožna križišča je pomembno, da vozniki križišče dovolj zgodaj prepoznajo in ga pravilno prevozijo. Projektirati ga moramo tako, da vozila lahko pravočasno upočasnijo, po potrebi tudi ustavijo, ter potem varno nadaljujejo z vožnjo. Voznike moramo s pomočjo pravilnih dimenzij odvračati od nepravilne vožnje. Slika 4.1: Območje z zadovoljivo preglednostjo, Anglija
38 Slika 4.2 Območje z odlično preglednostjo, Anglija Hitrost vozil Mini krožna križišča niso projektirana za visoke hitrosti, saj imajo funkcijo umirjanja prometa. Pričakovana hitrost vozil je do 25 km/h. Karakteristike ceste naklon terena (mini krožna križišča bi morala biti samo na ravnih terenih in terenih z majhnimi nagibi, saj bi lahko tako večja in težja vozila imela težave pri speljevanju v krožišče, če bi bil nagib terena prevelik); kategorija ceste (pri tem je potrebno upoštevati v katero kategorijo spada cesta na kateri predvidimo mini krožno križišče, upoštevati pa je potrebno tudi PLDP); število voznih pasov (v mini krožnih križiščih se moramo držati pravila, da imamo enako število voznih pasov za vstop v krožišče, kot za izstop);
39 Mini krožna križišča Stran 29 Slika 4.3: Več - pasovni dostop, Anglija pešci in kolesarji (v mini krožnih križiščih postavljamo, če že, prehode za pešce na oddaljenosti približno 20 m navzven od zunanjega roba krožišča. Kolesarskih stez pri tem tipu krožišč praviloma ne predvidevamo); javni potniški promet (mini krožna križišča lahko predstavljajo težavo za javni potniški promet avtobuse, zato morajo biti projektanti pozorni na krivuljo sledi merodajnega vozila - avtobusa); javna razsvetljava (zelo pomembno je, da so mini krožna križišča primerno osvetljena, da lahko voznik tudi ponoči in ob slabih vremenskih pogojih varno predvidi nastalo situacijo); urbana in ruralna področja (mini krožna križišča se uporabljajo v strnjenih urbanih okoljih z namenom umirjanja prometa, redkeje jih najdemo v ruralnem področju).
40 PLDP Mini krožna križišča projektiramo v Sloveniji na okvirno vozil/dan, z zmanjšanjem števila vozil so odvisne tudi karakteristike posameznega mini krožnega križišča. Okvirne kapacitete so le aproksimativne vrednosti za štirikraka krožna križišča z enakomerno porazdelitvijo prometnih tokov. Podane vrednosti so torej le informativne, pri reševanju konkretnih primerov pa je potrebno vsako krožno križišče prometno preveriti glede na dejanske prometne tokove in uporabljene projektno tehnične elemente. Število krakov Prva mini krožna križišča so bila izvedena samo za križišča s tremi kraki, kasneje so se šele uveljavila tudi na 4-ih in več krakih. Tudi danes priporočajo postavitev mini krožnih križišč na križiščih s tremi kraki. Struktura prometa Mini krožno križišče projektiramo tudi glede na merodajno vozilo (kombi, sedlasti vlačilec...). Velika vozila bi imela težave z manevriranjem vozila, če bi hotela obkrožiti sredinski otok, zato je njim dovoljeno, da ga povozijo. Cestne povezave obstoječe prometne povezave (mini krožna križišča ne smejo biti v povezavi ali navezavi z lokalnimi križišči, ki predstavljajo mestne vpadnice in so urejene po principu»zelenega vala«); lokalne kolesarske in pešpoti (mini krožna križišča ne smemo projektirati tam, kjer poteka v navezavi z motornimi vozili močan tok lokalnih kolesarskih in pešpoti, ne smemo pa jih uporabiti tudi na t.i. varnih poteh v šolo). linije javnega potniškega prometa (mini krožna križišča praviloma ne projektiramo na tistih področjih, kjer je velika obremenjenost prometa z linijami javnega potniškega prometa, ker lahko vožnja skozi takšno krožišče pripomore k zamudam vozil);
41 Mini krožna križišča Stran 31 Slika 4.4: Avtobus na mini krožnem križišču, Anglija območje umirjanja prometa (mini krožno križišče je pogosto v navezavi z območjem, na katerem želimo umiriti promet in zato morajo biti v skladu s tem tudi projektirana). Slika 4.5: Mini krožno križišče in območje umirjanja prometa, Anglija
42 Hrup in vibracije Speljevanje, ustavljanje in obračanje večjih vozil okoli otoka povzroči hrup in vibracije tal, kar lahko povzroči spor s prebivalci na tem območju, zato je potrebno premisliti o tej rešitvi ali pa uporabiti drugo. 4.3 Izvedba mini krožnega križišča razširimo uvoze in izvoze, ter jih, če je le možno, s tipskimi deniveliranimi elementi fizično ločimo; povozni otok mora biti izveden na način in z materiali, ki voznike kratkih vozil odvrača od uporabe oz., da se ga poslužujejo le tista vozila, ki brez uporabe le tega ne morejo prevoziti mini krožnega križišča; mini krožno križišče opremimo s primerno horizontalno in vertikalno signalizacijo; zagotovljena mora biti dobra vidljivost v vseh vremenskih pogojih.
43 Mini krožna križišča Stran 33 5 TUJE IZKUŠNJE Mini krožna križišča so zelo dobro poznana v tujini. Prva prava mini krožna križišča so se začela pojavljati v prvem desetletju 20. stoletja v Ameriki. To so bili preprosti»prometni krogi«, ki jih je uporabljal Eno. Danes lahko mini krožna križišča zasledimo že skoraj povsod. 5.1 Anglija Anglija je država, ki je zelo naklonjena krožnim križiščem. Je država, v kateri so z razvojem krožnih križišč prišli najdlje. Njihove raziskave se izvajajo na Transport Research Institute (TRL) in so gonilo razvoja krožnih križišč v Angliji. V Angliji so, kar se tiče krožnih križišč, poskusili že praktično vse: krožna križišča kvadratne oblike, semaforizirana nivojska krožna križišča, krožno križišče s prevoznim sredinskim otokom, majhna krožna križišča, mini krožna križišča, dvojna mini krožna križišča, izvennivojska nesemaforizirana in semaforizirana krožna križišča. 1 Zadnjih dvajset let se v Angliji velika pozornost posveča predvsem mini krožnim križiščem. Prvo eksperimentalno mini krožno križišče je bilo zgrajeno pred več kot četrt stoletja v Peterbourgh-u. Šlo je za pretvorbo semaforiziranega trikrakega križišča v mini krožno križišče s pobarvanim in dvignjenim sredinskim otokom. Mini krožna križišča so bila leta 1980 na novo definirana kot»krožna križišča z enosmernim krožnim voziščem okoli ploske ali nekoliko dvignjene krožne označbe, ki v premer meri manj kot 4 metre z ali brez razširjenih uvozov«. Maksimalna velikost mini krožnega križišča je bila določena z 22. metri premera, minimalna velikost sredinske oznake je znašala še vedno en meter, višina kupole na sredini pa se je znižala z višine 20 1 Tollazzi T., Krožna križišča, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor 2005, str. 21
44 cm na višino 12.5 cm. Sredinski otok je predstavljal bel krog, narisan s prizmami za talno označbo. Še vedno je bila obvezna defleksija ob vožnji v levo. Leta 1993 so bila izdana zadnja navodila za oblikovanje krožnih križišč, pri mini krožnih križiščih pa so bila prejšnja priporočila modificirana le v detajlih. Omejitve so podane na maksimalno širino pasov na uvozu, ki v ustju naj ne bodo ožje od 2.5 m in krajše od 5 m in pri premeru zunanjega kroga, ki je povečan na 28 metrov. Krožna označba naj bi bila čim večja (s premerom od 1-4 metra) in na sredini dvignjena na 12.5 cm. Za manjše sredinske otoke je višina sorazmerno nižja. Na kupolo ne smemo nameščati tabel, znakov, svetlobnih znakov in druge cestne opreme. Kupole morajo biti popolnoma bele in odsevne, ter narejene iz bituminoznih materialov, betona ali tlakovane. Če pričakujemo velike hitrosti na uvozu v mini krožno križišče, je potrebno izvesti ukrepe za umirjanje prometa neposredno pred uvozi. Ključni varnostni ukrepi za mini krožna križišča so sledeči: 1 1. izbira strani mora temeljiti na objektivnih kriterijih; 2. vozniki morajo biti pravočasno obveščeni, da se približujejo krožišču; 3. zagotovljena mora biti dobra vidljivost v vseh pogojih, da se vozniki med seboj opazijo; 4. hitrost mora biti na vseh konfliktnih točkah primerno zreducirana, da ima voznik najboljšo možnost varno prevoziti križišče; 5. mini krožno križišče mora biti že pred uvozom dobro označeno tako, da vozniki pravočasno sprejmejo svojo odločitev, kje na izvozu bodo zapustili krožišče in se ne ustavljajo po nepotrebnem na samem uvozu; 6. za varnost pešcev je poskrbljeno tako, da pešci lahko prečkajo le en prometni tok hkrati, pod nobenim pogojem pa ne smejo prečkati sredinskega otoka. Hitrost vozil na prehodih mora biti prilagojena realnim razmeram. Z naraščanjem števila mini krožnih križišč v Angliji so pod drobnogled vzeli varnostni aspekt teh krožišč. Prve analize so pokazale, da se je število prometnih nesreč zmanjšalo za 1 Povzeto po Mini Roundabouts A Definitive Guide for small and mini roundabouts Right Hand Drive Version, Clive Sawers MA (Cantab), MICE, CEng Traffic Engineering Consultant, UK, 2007, str. 6
45 Mini krožna križišča Stran 35 39%. V največji meri se je zmanjšalo število prometnih nesreč motornih vozil. Kasnejše analize so objavili leta 1980, v katerih so bila zajeta mini krožna križišča, od katerih je bilo 95% trikrakih. Glavni rezultati analize so bili naslednji: mini (in običajna) krožna križišča so imela nižje stopnje prometnih nesreč kot drugi tipi krožnih križišč; stopnja prometnih nesreč je bila nižja pri mini in mnogokratnih krožnih križiščih (več majhnih krožnih križišč na velikem krožnem križišču) kot pri drugih krožnih križiščih; na mnogokratnih krožnih križiščih je bilo največ prometnih nesreč, kjer je bilo udeleženo eno vozilo in pešec, čeprav je bilo število prometnih nesreč tega tipa zelo majhno; pri vseh tipih prometnih nesreč je šlo za veliko število dvoosnih vozil; število nesreč»vozilo - vozilo«se je povečevalo z zmanjševanjem velikosti krožnega križišča; pri mini krožnih križiščih ni bilo zabeleženih nesreč pri polkrožnem obračanju (U). 1 V Angliji označujejo običajna krožna križišča na nam poznan način z normalnim predsignalom in pripadajočo vertikalno signalizacijo. Mini krožna križišča pa označujejo z drugačnim predsignalom in obvezno osvetljenim prometnim znakom neposredno pred mini krožnim križiščem. 1 Tollazzi T., Krožna križišča, Fakulteta za Gradbeništvo, Maribor 2005, str. 181
46 Slika 5.1: Vertikalna signalizacija v mini krožnem križišču, Haldon Hill, Devon Slika 5.2: Predsignalna vertikalna signalizacija
47 Mini krožna križišča Stran Nemčija Krožna križišča v Nemčiji niso novost, saj so se začela pojavljati kmalu po drugi svetovni vojni oz. s koncem štiridesetih let prejšnjega stoletja. Najprej so se pojavljali primeri velikih krožnih križišč izven urbanih območij, kasneje pa so se pričeli uveljavljati tudi v mestnih središčih. V poznih osemdesetih letih beležimo porast števila krožnih križišč in na to temo sta bili izvedeni dve obsežni raziskavi. Leta 1988 se je pričel program preureditve križišč na državnih in krajevnih cestah, zaradi precejšnega števila prometnih nesreč. Namen raziskav je bil preveriti primernost krožnih križišč in odpraviti mesta zgostitev prometnih nesreč. Znanstveno raziskavo je po naročilu Ministrstva za promet Badem Wuerttemberg opravil prof. dr. Werner Brilon, ki je v tem trenutku verjetno največji strokovnjak na tem področju. Mala krožna križišča z zunanjim premerom najmanj 26 m, so se v Nemčiji uveljavila kot standardna oblika križišča, medtem ko so v drugih evropskih državah (Velika Britanija, Francija, Švica, Danska, ) nastajala križišča enakih oblik in podobnih dimenzij, vendar s povoznim središčnim otokom. Zaradi pozitivnih izkušenj z malimi in mini krožnimi krožišči v tujini je Ministrstvo za gospodarstvo, tehnologijo in promet Nemčije dovolilo izvedbo projekta mini krožnega križišča v Nemčiji. V okviru tega projekta so 18 križišč in priključkov rekonstruirali v mini krožna križišča.
48 Slika 5.3: Zgornja slika prikazuje mini krožno križišče v urbanem območju, spodnja pa v ruralnem območju Nemčije Tipsko nemško mini krožno križišče ima zunanji premer od 13,4 m do 25 m, središčni otok, ki je tlakovan, asfaltiran ali iz betona, pa mora biti oblikovan tako, da ga težka vozila brez problemov prevozijo s počasno vožnjo. Dnevna dovoljena obremenjenost križišča znaša od 2000 do motornih vozil. Rekonstruirana križišča so bila v prvotnem stanju različnih oblik (prednostno križišče opremljeno s tablami, semaforizirana križišča) in sicer na glavnih in lokalnih cestah. Zastopana so bila križišča v velikih mestih, mestnih centrih
49 Mini krožna križišča Stran 39 in tudi v stanovanjskih področjih. Stroški gradnje križišč so znašali od do nemških mark. 1 Povozni sredinski otok, ki je poglavitni del mini krožnega križišča, so izvajali načeloma na dva načina. Prvi način je z ročno izvedbo (asfalt in granitne kocke), drugi pa že v celoti v naprej izvedenim montažnim otokom iz kovine. Slika 5.4: Primer ročne izvedbe sredinskega otoka iz granitnih kock, Nemčija Na rekonstruiranih križiščih so tri mesece po začetku obratovanja snemali promet. Ugotovljeno je bilo, da so se vozniki hitro navadili na novo situacijo in so pravilno prevozili križišče, le pri redkih je bilo opaziti negotovost glede prometnih pravil. Ti vozniki so z zmanjšano hitrostjo zapeljali v križišče in prevozili otok. Število in težavnost prometnih nesreč se je zmanjšalo, posledično pa se je povečala prometna varnost. 1 Povzeto po Ministerium fuer Wirdschaft und Mittelstand, technologije und Verkehr des Landes Nordrhein Westfalen: Untersuchung von Mini Kreisverkehrsplaetzen, Schlussbericht der Ruhr Universitaet Bochum, 1999
50 Slika 5.5: Prvi grafikon prikazuje število prometnih nesreč na milijon vozil pred in po rekonstrukciji križišča, drugi grafikon pa prikazuje strošek prometnih nesreč v evrih na 1000 vozil Domačini so vsa križišča v anketah, ki so bile izvedene, ocenili za zelo pozitivna. Odlično oceno so si zaslužila križišča, v katerih je prej prihajalo do velikega števila prometnih nesreč in nevarnih situacij ali pa je bila kapaciteta križišča premajhna. Kot pozitivno stran rekonstruiranih križišč so zraven prometne varnosti izpostavili zmanjšanje čakalnih časov in boljši izgled objektov. Mini krožna križišča v Nemčiji so na vseh dovozih opremljena s tablo za odvzem prednosti in dodatno tablo, ki simbolizira potek mini krožnega križišča. Omejitev mini krožnega križišča narišejo na dovozih v smislu čakalne vrste dolge 0,5 m in široke 0,5 m, z vmesnimi prekinitvami dolgimi 0,25 m. Izvozni pasovi pa so dolgi 0,75 m in široki 0,25 m, s prekinitvami dolgimi 0,75 m. Zaradi boljše prepoznavnosti se označuje tudi rob sredinskega otoka. 1 Kot zaključek za uporabo in oblikovanje mini krožnih križišč, lahko po raziskavi navedemo naslednje trditve: zmanjšanje števila prometnih nesreč (zmanjšanje težavnosti prometnih nesreč in izognitev nesrečam s poškodovanimi osebami); 1 Ibidem
51 Mini krožna križišča Stran 41 izboljšanje kvalitete poteka prometa (rešitev problema kapacitete na obstoječem križišču); zmanjšanje hitrosti (dosežemo zmanjšanje hitrosti na 40 km/h približno 50 m pred križiščem, medtem ko na čakajoči liniji v večini primerov vozijo s hitrostjo pešcev); prihranek pri stroških (mini krožno križišče lahko zelo ugodno postavimo v obstoječem objektu); mali prostorski zahtevek (pomemben kriterij je majhna zahteva po prostoru, saj delujejo tudi mini krožna križišča z zunanjim premerom 13 m); rekonstrukcija prednostnih križišč (v veliko primerih so taka križišča pretvorili v mini krožno križišče, kar se je izkazalo za zelo ustrezno rešitev). 1 1 Ibidem
52 5.3 Hrvaška Po zgledu Zahodne Evrope in Slovenije je tudi Hrvaška začela posegati po krožnih križiščih. Po uveljavitvi le teh in pozitivnimi izkušnjami uporabnikov z njimi, so na Hrvaškem začeli uvajati tudi alternativne tipe krožišč. Tako sta bila realizirana dva projekta mini krožnih križišč na otoku Rabu Rab I. Osnovni elementi: tlakovan povozni sredinski otok premera 9 m; zunanji premer 22,4 m; sredinski otok je deniveliran za 12 cm zunanji rob je tlakovan in dvignjen za 3 cm; ločilni otoki so na vseh krakih dvignjeni za 3 cm; merodajno vozilo je sedlasti vlačilec. Slika 5.6: Mini krožno križišče, Rab I
53 Mini krožna križišča Stran 43 Zaradi prepogostih kršitev pravil vožnje skozi krožno križišče, so se oblasti odločile na sredino otoka postaviti cvetlično korito. S to potezo se je kultura vožnje in s tem prometna varnost skozi mini krožno križišče izboljšala. Slika 5.7: Korito na sredinskem otoku, Rab I
54 Slika 5.8: Korito na sredinskem otoku, Rab I Slika 5.9: Vertikalna signalizacija in denivelirani ločilni otok, Rab I
55 Mini krožna križišča Stran Rab II. Osnovni elementi: tlakovan povozni sredinski otok premera 7,10 m; zunanji premer 19,70 m; sredinski otok je deniveliran za 12 cm; zunanji rob je tlakovan in dvignjen za 3 cm; ločilni otoki so na vseh krakih dvignjeni za 3 cm; merodajno vozilo je tovorno vozilo. Slika 5.10: Mini krožno križišče, Rab II
56 Slika 5.11: Vertikalna signalizacija in denivelirani ločilni otok, Rab II Slika 5.12: Postavitev betonskih ovir za zaščito pešcev
57 Mini krožna križišča Stran 47 Neupoštevanje pravil vožnje skozi krožno križišče se pojavlja v vseh državah, ki so uvedle ta alternativni tip krožišč. Več kršitev se dogaja v mini krožnih križiščih, ki imajo slabo izvedene uvoze in izvoze ali pa zaradi pomanjkanja prostora boljša izvedba ni bila možna. Tudi na Rabu na krožišču II je bilo to opaziti. Slika 5.13: Primer nepravilne vožnje skozi mini krožno krožišče, Rab II
58 6 IZKUŠNJE V SLOVENIJI 6.1 Splošno Krožna križišča so se v zadnjih 20. letih močno razširila tudi pri nas. Zaradi pomanjkanja strokovne literature o krožnih križiščih, smo se pri začetnih projektih morali zanašati na tujo. Zanašali smo se predvsem na angleške, nizozemske in nemške vire, ob zavedanju, na specifiko izvajanja prometa v posameznih državah, prometno kulturo in navade voznikov, ter različnih vplivnih dejavnikov. Družba za raziskave v cestni in prometni stroki in društva za ceste so s pomočjo strokovnih konferenc in bienalnih simpozijev približala krožna križišča prometnim in drugim strokovnjakom, ter s pomočjo zbornikov izboljšala situacijo na področju strokovne literature. Ves čas so strokovnjaki obeh slovenskih gradbenih fakultet aktivno delovali in tudi pripravili slovensko specifikacijo za krožna križišča. Osnovne pozitivne lastnosti krožnih križišč, kot so velika prometna varnost, manjši čakalni časi in možnost prepuščanja tokov velikih jakosti, so se po začetnih dvomih o njihovi ustreznosti in negotovosti pri voznikih zelo dobro prijela. Danes so krožna križišča nekaj povsem običajnega. Vedno bolj so se začeli uveljavljati tudi drugi alternativni tipi krožnih križišč, kot so mini krožna križišča. V Mariboru pa je že zgrajeno tudi prvo krožno križišče s spiralnim potekom krožnega vozišča oz.»turbo - krožno križišče«.
59 Mini krožna križišča Stran 49 Slika 6.1: Skica prvega turbo krožnega križišča v Sloveniji, Maribor
60 6.2 Prvo mini krožno križišče Prvo mini krožno križišče v Sloveniji je bilo zgrajeno leta 1999 v Celju. V obstoječem križišču na uvozu na celjsko tržnico je prihajalo do velikih zastojev in pogostih prometnih nesreč tako z materialno škodo, kot tudi s poškodbami pešcev. Za varnost pešcev ni bilo poskrbljeno, saj ni bilo ustreznih površin. Zaradi prostorske omejenosti je bil projekt ocenjen na preizkusnem polju avto poligona, kjer so ugodno ocenili karakteristike in prevoznost projektiranega mini krožnega križišča. Slika 6.2: Mini krožno križišče, Celje (pri tržnici)
61 Mini krožna križišča Stran 51 Slika 6.3: Iz slike je razvidna prostorska stiska, Celje (pri tržnici) Osnovni elementi: povozni sredinski otok premera 4,5 m; zunanji premer 16 m; sredinski otok je tlakovan in v središču dvignjen za 15 cm (zunanji rob ni dvignjen zaradi lažjega vzdrževanja v zimskem času, če pa bo prihajalo do velikega števila voženj osebnih vozil preko otoka, bo potrebno zunanji rob dvigniti za 3 cm, s tem pa se bo zmanjšala višina v središču otoka na 12 cm); ločilni otoki so zaradi pomanjkanja prostora dvignjeni samo na širšem delu (izvedeni kot povozni dvignjeni povozni otoki), na preostalem delu pa so označeni samo s horizontalno signalizacijo.
62 Slika 6.4: Ročna izvedba sredinskega otoka iz granitnih kock, Celje (pri tržnici) Slika 6.5: Dvignjen ločilni otok
63 Mini krožna križišča Stran 53 Z rekonstrukcijo križišča so izboljšali pretočnost prometa in prometno varnost. Mini krožno križišče omogoča dostop do tržnice tudi večjim vozilom, kot so interventna vozila, vozila za dostavo in vozila za odvoz smeti. Problematiko s pešci so rešili s pomočjo stebričkov. Slika 6.6: Ločilni stebrički s katerimi so izboljšali varnost pešcev, Celje (pri tržnici) 6.3 Mini krožno križišče v Celju pred Merkurjem Osnovni elementi: povozni sredinski otok je premera 7 m; zunanji premer 16 m; sredinski otok je deniveliran za 12 cm zunanji rob je tlakovan in dvignjen za 3 cm; ločilni otoki so zaradi pomanjkanja prostora na dveh krakih označeni samo s horizontalno signalizacijo, na enem kraku pa je ločilni otok deniveliran; merodajno vozilo: sedlasti vlačilec.
64 Mini krožna križišča se v bližini večjih nakupovalnih središč tudi uspešno uporabljajo kot ukrep za umirjanje prometa, saj je potrebno zaradi velike koncentracije vozil in pešcev poskrbeti za varnost. Slika 6.7: Mini krožno križišče, Celje (pri Merkurju)
65 Mini krožna križišča Stran 55 Slika 6.8: Dvignjen ločilni otok z vertikalno signalizacijo, Celje (pri Merkurju) Slika 6.9: Merodajno vozilo: sedlasti vlačilec, Celje (pri Merkurju)
66 6.4 Mini krožno križišče v Meljskem dolu Osnovni elementi: povozni sredinski otok je premera 7 m; zunanji premer 17 m; sredinski otok je deniveliran za 12 cm zunanji rob je tlakovan in dvignjen za 3 cm; ločilni otoki so na dveh krakih dvignjeni za 3 cm, na enem kraku pa zaradi pomanjkanja prostora označeni samo s horizontalno signalizacijo; merodajno vozilo: kombi. zaradi povoznega sredinskega otoka je možen tudi prevoz večjih tovorov, komunalne storitve (odvoz smeti) ter intervencije (gasilci). Slika 6.10: Dvignjen ločilni otok za 3 cm, Maribor
67 Mini krožna križišča Stran 57 Slika 6.11: Mini krožno križišče, Maribor Slika 6.12: Asfaltiran in delno pobarvan sredinski otok, Maribor
68 6.5 Primerjava osnovnih projektno tehničnih elementov domačih in tujih primerov izvedbe mini krožnih križišč V tej točki je povzeta in tabelarično podana primerjava prometno tehničnih elementov mini krožnih križišč v Celju pri tržnici in pri Merkurju, v Mariboru v Meljskem dolu in dveh mini krožnih križišč iz sosednje Hrvaške natančneje iz otoka Rab. Tabela 1: Primerjava osnovnih projektno tehničnih elementov domačih in tujih primerov izvedbe mini krožnih križišč. Projektno tehnični elementi Število krakov Merodajno vozilo Zunanji premer Premer sredinskega otoka Širina vozišča Tip sredinskega otoka Mini krožno križišče pri tržnici v Celju Mini krožno križišče pri Merkurju v Celju Mini krožno križišče v Meljskem dolu, Maribor Rab I Rab II dovoza dovoz Tovorno vozilo Sedlasti vlačilec Kombi Sedlasti vlačilec Tovorno vozilo 16 m 19,50 m 16 m 22,40 m 19,70 m 4,50 m 6 m 7 m 9 m 7,10 m 4,00 m 6,80 m 4,50 m 6,70 m 6,30 m Tlakovan in v sredini dvignjen za 15 cm Asfaltiran in dvignjen za 12 cm Asfaltiran in dvignjen za 12 cm Tlakovan in v sredini dvignjen za 12 cm Tlakovan in v sredini dvignjen za 12 cm Iz tabele lahko vidimo, da ima Hrvaška podobne smernice za projektiranje kot Slovenija. 6.6 Slabosti mini krožnih križišč Skoraj v vsakem poglavju tega diplomskega dela se omenjajo prednosti krožnih in mini krožnih križišč v primerjavi s klasičnimi štiri oz. tri-krakimi križišči. Vendar pa imajo mini krožna križišča tudi slabost in sicer neupoštevanje pravil vožnje skozi krožno križišče. Te težave se pojavljajo v vseh državah, ki so že uvedle ta alternativni tip krožišč na svoje
69 Mini krožna križišča Stran 59 ceste. Več kršitev se dogaja v mini krožnih križiščih, ki imajo slabo izvedene uvoze in izvoze ali pa zaradi pomanjkanja prostora boljša izvedba ni bila možna. Prekrške bi bilo mogoče zreducirati tako, da se ustrezno kanalizirajo uvozi in izvozi iz krožišč in sicer tako, da voznike prisilijo k pravilni vožnji v krožišču in s prevzgojo voznikov, saj sem med opravljanjem meritev sredinskega otoka enega izmed mini krožnih križišč pri nas opazil veliko nejevolje med vozniki, ker zaradi mene niso mogli povoziti sredinskega otoka in tako po najkrajši možni poti peljati proti svojemu izvozu, ampak so morali sredinski otok pravilno obvoziti. Slika 6.13: Primer nepravilne vožnje skozi mini krožno križišče, Celje
70 Slika 6.14: Primer nepravilne vožnje skozi mini krožno križišče, Celje Slika 6.15: Primer nepravilne vožnje skozi mini krožno križišče, Celje
71 Mini krožna križišča Stran Prometna signalizacija in oprema v mini krožnem križišču Prometna signalizacija in oprema v mini krožnih križiščih je zelo pomembna, saj je od tega odvisna prometna varnost vseh udeležencev v prometu Vertikalna signalizacija. Vsako mini krožno križišča naj bo načeloma opremljeno z naslednjimi prometnimi znaki: križišče s prednostno cesto (II-1) in krožni promet (II-48) na skupnem drogu v ustju vhoda v krožno križišče; opozorilni trikotnik (V-39) označen na vozišču pred prekinjeno široko prečno črto; obvezna vožnja mimo po desni strani (II-47) in znak za označitev prometnega otoka (VI-8) na skupnem drogu na zunanjem delu ločilnega otoka (na vrhu otoka v smeri vožnje). Na območju približevanja krožnemu križišču moramo postaviti: omejitev hitrosti (II-30) na primerni oddaljenosti od krožnega križišča, na kateri je potrebno zagotoviti zmanjšanje hitrosti na cestah zunaj naselja; križišče s krožnim prometom (I-30) izjemoma na cestah v naselju, kjer krožno križišče ni opremljeno z znakom predkrižiščna tabla (III-84); predkrižiščna tabla (III-84) na primerni oddaljenosti pred krožnim križiščem.
72 Slika 6.16: Križišče s prednostno cesto (II-1) in krožni promet (II-48) na skupnem drogu v ustju vhoda v krožno križišče, Celje (pri Merkurju) Slika 6.17: Obvezna vožnja mimo po desni strani (II-47) in znak za označitev prometnega otoka (VI-8) na skupnem drogu na zunanjem delu ločilnega otoka, Celje (pri Merkurju)
73 Mini krožna križišča Stran 63 Slika 6.18: Predkrižiščna tabla (III-84) na primerni oddaljenosti pred krožnim križiščem, Maribor Horizontalna signalizacija. Vsako mini krožno križišče naj bo načeloma opremljeno z naslednjimi označbami na vozišču: prekinjeno široko prečno črto (V-10 ali V10.1), ki je praviloma označena pred prehodom za pešce ali kolesarje, in ki je lahko za prehodom ponovljena, kateri je dodan opozorilni trikotnik (V-39); kratko prekinjeno črto (V-4) za označitev zunanjega roba krožnega križišča; prehod za pešce (V-16) in prehod za kolesarje (V-17 in V-17.1), kadar so v krožnem križišču prisotni kolesarji in pešci; ločilno črto (V-1) pred ločilnim otokom na območju približevanja križišču predpisane debeline.
74 Slika 6.19: Opozorilni trikotnik (V-39) označen na vozišču pred prekinjeno široko prečno črto, Maribor
75 Mini krožna križišča Stran 65 Slika 6.20: Slika prikazuje narisan ločilni otok, prekinjeno široko prečno črto, opozorilni trikotnik na uvozu v krožišče, kratko ločilno črto za označitev zunanjega roba krožnega križišča in znak za prepovedano parkiranje in ustavljanje vozil na izvozu iz krožišča, Celje (pri Merkurju) Prometna in druga oprema. Ločilni otoki Uporaba deniveliranega ločilnega otoka na uvozu v krožno križišče je obvezna, razen pri mini krožnih križiščih, saj je izjemnega pomena za varno vodenje tako motornih vozil, kot pešcev in kolesarjev. Tudi v mini krožnih križiščih naj se, če je le možno, s tipskimi deniveliranimi elementi fizično ločita uvoz in izvoz iz krožnega križišča, saj bo ožji ločilni otok vsekakor bolje
EMPIRIČNA METODA ZA DOLOČANJE KAPACITETE TURBO KROŽNIH KRIŽIŠČ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Ingrid Fišer EMPIRIČNA METODA ZA DOLOČANJE KAPACITETE TURBO KROŽNIH KRIŽIŠČ Diplomsko delo Maribor, september 2013 I FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica
More informationAtim - izvlečni mehanizmi
Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne
More informationHydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier
Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer
More informationEVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH
EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),
More informationSHEME OMEJEVANJA DOSTOPA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Miha Rozman SHEME OMEJEVANJA DOSTOPA Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Maribor, avgust 2013 I FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
More informationŠtudija varnosti OBD Bluetooth adapterjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationVSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85
VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju
More informationTrasiranje cestne osi z gibko žico
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Gradbeništvo, Prometnotehnična
More informationLAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG
KATALOG PRIKOLIC LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG Podvozje iz pocinkane pločevine Keson iz posebne AlZn pločevine Dodatni sredinski vzdolžni nosilec Blatniki iz umetne mase Vodoodporna
More informationSeznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from):
Seznam izmerjenih vozil The list of measured vehicles Velja od (Valid from): 1. 12. 2017 Pojasnila v zvezi z razvrstitvijo vozil v cestninska razreda 2A in so navedena pod tabelo. Information regarding
More informationJACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL
MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL
More informationTermoelektrarna Šoštanj d. o. o.
Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:
More information-
e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega
More informationUstreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,
More informationPLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka
More informationOcenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Konstrukcijska
More informationPOROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL
POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete
More informationProductDiscontinued. Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX. Posebna varnostna navodila SL, 1.
Posebna varnostna navodila Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX ProductDiscontinued www.rosemount-tg.com Posebna varnostna navodila Rosemount TankRadar REX Vsebina Vsebina
More informationPLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES
UNIVERSITY OF LJUBLJANA Faculty of Electrical Engineering Sreten DAVIDOV PLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES Doctoral dissertation Ljubljana, 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationPatenti programske opreme priložnost ali nevarnost?
Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih
More informationEnergy usage in mast system of electrohydraulic forklift
Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic
More informationWheelslip in skidding with the AGT 835 T adapted farm tractor
Zbornik gozdarstva in lesarstva 2 (27), s. 2 31 GDK: 37.4:34(4)=111 Prispelo / Received: 1.11.26 Sprejeto / Accepted: 12.2.27 Izvirni znanstveni članek Original scientific paper Wheelslip in skidding with
More informationKljučne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani,
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA Tatjana Vdovič Maribor, 2008 VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR DRUŽINSKA PODJETJA PRI NAS IN PO SVETU (diplomsko delo) Tatjana
More informationProjektna pisarna v akademskem okolju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.
More informationRAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationPošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«
Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini
More informationEvalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje
Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič
More informationZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 Boštjan Tavčar*, Alenka Švab Tavčar** UDK 659.2:614.8 Povzetek Enotna evropska številka za klic v sili
More informationOCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./
More informationPregled skladnosti z ADR zakonodajo. Simona Miklavčič Ljubljana, 14. in
Pregled skladnosti z ADR zakonodajo Simona Miklavčič Ljubljana, 14. in 15.3.2017 1 2 Embalaža / tovorek sodi zaboji ročke IBC 3 Označevanje embalaže po ADR in CLP Nalepka nevarnosti UN številka Koda o
More informationINTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova
More informationNAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE SKLIC ODOBRITVE VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE DELO DO. DELO POTRJUJE (ime in priimek odgovorne osebe)
Vrednotenje delovnih izkušenj za kategorijo B1.1 PODATKI O KANDIDATU IME kandidata PRIIMEK kandidata DATUM rojstva NASLOV stalnega prebivališča ZAPOSLITVE NAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE NAZIV VZDRŽEVALNE
More informationVPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS
Številka: 303-4/2017-14, Verzija 2 Ljubljana, 31. 03. 2017 Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100 % (oz. več kot 75 %) javni lasti z mehanizmom
More informationRazvoj nepremičninskega projekta za trg
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Komunalna
More informationGOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2010 TADEJA VERČ IZJAVA Študentka Tadeja Verč izjavljam, da sem avtorica
More informationRAZVOJ LOPATICE 50 KILOVATNE VETRNE TURBINE
Fakulteta za strojništvo RAZVOJ LOPATICE 50 KILOVATNE VETRNE TURBINE Študent: Študijski program: Smer: Simon PODGRAJŠEK Univerzitetni študijski program Strojništvo Konstrukterstvo in gradnja strojev Mentor:
More informationIZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA
Uroš Slemnik IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA Diplomsko delo Maribor, september 2010 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA
More informationProjekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PREDRAG GAVRIĆ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PREDRAG GAVRIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEMOGRAFSKI RAZVOJ JAPONSKE Ljubljana, junij 2009 PREDRAG GAVRIĆ IZJAVA Študent
More informationAkcijski načrt e-uprave do 2004
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Center Vlade RS za informatiko Langusova 4, Ljubljana Akcijski načrt e-uprave do 2004 Povzetek izvajanja Akcijskega načrta za obdobje do 14.09.2004 Datum izdelave: 17.09.2004
More informationMARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:
More informationCannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands
Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands EMCDDA 2004 selected issue In EMCDDA 2004 Annual report on the state of the drugs problem in the European Union and
More informationObvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationRFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,
More informationPozicija zvarov na digitalnih slikovnih posnetkih
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Mitja Placer Pozicija zvarov na digitalnih slikovnih posnetkih DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Peter Šuhel Ljubljana, 2004 Zahvala
More informationINTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE Ljubljana, september 2016 ANŽE KOCJANČIČ IZJAVA O AVTORSTVU
More informationOPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september
More informationRazvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov
Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,
More informationURBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl
URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT na kratko Programa evropskega teritorialnega sodelovanja, financiran iz ESRR 28 držav članic EU + 2 partnerski državi (Švica
More informationIZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Mentor: red. prof. dr. Vladislav
More informationMerjenje potenciala po metodologiji DNLA
raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko
More informationRAVNATELJEVANJE PROJEKTOV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,
More informationRevizija revizije ocene stroškov 2. tira
Revizija revizije ocene stroškov 2. tira V javnosti že od leta 2010 dalje krožijo zelo različne ocene stroškov izvedbe projekta 2. tira med Divačo in Koprom (v nadaljevanju 2TDK), ki se gibljejo med 700
More informationAnaliza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje
ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS
More informationPROJEKTNA MREŽA SLOVENIJE
PROJEKTNA MREŽA SLOVENIJE Revija za projektni management Letnik I, številka 2, Oktober 2015 Projektna mreža Slovenije Revija Slovenskega združenja za projektni management The professional review of the
More informationVZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE H V DEJAVNOSTI VAROVANJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 MONIKA RAUH IZJAVA Študentka Monika Rauh izjavljam, da sem avtorica
More informationDELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29
DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE program: management kakovosti storitev ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO
More informationRazvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX
More informationZbornik gozdarstva in lesarstva 86 (2008), s ASSESSING MAXIMUM LOADS WHEN SKIDDING WOOD UPHILL WITH TRACTORS
Zbornik gozdarstva in lesarstva 86 (2008), s. 21-31 GDK: 375.4+305(045)=111 Prispelo / Recived: 21. 1. 2008 Sprejeto / Accepted: 15. 10. 2008 Izvirni znanstveni članek Original scientific paper ASSESSING
More informationOdprava sodnih zaostankov
Odprava sodnih zaostankov Odprava sodnih zaostankov 4 ODPRAVA SODNIH ZAOSTANKOV Povzetek R ačunsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) je revidiralo odpravo sodnih zaostankov,
More informationAR 250 Turbo. Parts and Maintenance Manual Priročnik za vzdrževanje in rezervne dele. GB English. SI Slovenian G-SI (rev.5)
24490G-SI (rev.5) Parts and Maintenance Manual Priročnik za vzdrževanje in rezervne dele AR 250 Turbo Series: CE - Engine type: Kubota V1505-TBB-EC-1-S1 Product code: JHAF030 Serije: CE Vrsta motorja:
More informationRAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV
ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV Tematsko področje: TELEKOMUNIKACIJE
More informationMetodološki načrt. planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov. Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1
Metodološki načrt planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov Projekt UrbSpace Delovni sklop 5 Aktivnost 5.1.1 Avgust 2011 Metodološki akcijski načrt planiranja in oblikovanja odprtih urbanih prostorov
More informationŠolski center Celje, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko. raziskovalna naloga
, VARNOST V LETALSKEM PROMETU raziskovalna naloga Avtorici: Janja DENŢIČ, 4P2 in Eva ROŢENCVET, 4P2 Mentor: Joţe GAJŠEK dipl.inţ.pro. Mestna občina Celje, Mladi za Celje, Celje 2010 VARNOST V LETALSKEM
More informationEnako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma
Projekt se izvaja s pomočjo sredstev Evropske komisije Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Mag. Andreja Poje, Metka Roksandić Ljubljana, november 2013 Izdajatelj: Zveza svobodnih sindikatov
More informationRenault. Edition VELIKI. etransport.si. Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu. Sfrizirajte svoj kombi
Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu etransport.si NOVEMBER 2016 LETNIK 16 ŠTEVILKA 11 CENA 2,90 EUR EVROPA ZAHTEVE ZA ZIMSKE PNEVMATIKE Renault Trucks High Edition VELIKI
More informationAnaliza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod
More informationPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 17.8.2018 COM(2018) 597 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ o uporabi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno
More informationUSE AND MAINTENANCE BOOK NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE
USE AND MAINTENANCE BOOK NAVODILA ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE CONTENTS 1. INTRODUCTION (UVOD)... 3 1.1 EC- CONFORMITY-CERTIFICATE (CERTIFIKAT KAKOVOSTI)... 3 1.2 CONSTRUCTOR (PROIZVAJALEC-KONSTRUKTOR)...
More informationRegulacija napetosti na zbiralnicah RTP Primskovo 110 kv/20 kv TR 2. Voltage regulation in 110 kv/20 kv substation Primskovo Transformer 2
Regulacija napetosti na zbiralnicah RTP Primskovo 110 kv/20 kv TR 2 Anže VILMAN Elektro Gorenjska d.d. anze.vilman@elektro-gorenjska.si Povzetek Transformatorji 110 kv/20 kv na področju Elektro Gorenjske
More informationREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA. Letno poročilo o delu policije za 2015
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA Letno poročilo o delu policije za 2015 povezava na PDF povezava na SWF Poročilo o delu policije za 2015 Priprava: Ministrstvo za notranje zadeve,
More informationTEAJ VARNE VOŽNJE S ŠTIRIKOLESNIKOM
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov TEAJ VARNE VOŽNJE S ŠTIRIKOLESNIKOM Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat:
More informationP R A V I L N I K o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen
Na podlagi 19. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86 preč. bes.) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih
More informationUČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem
More informationOSEMENJEVALNI CENTER PRESKA
OSEMENJEVALNI CENTER PRESKA OSEMENJEVALNI CENTER PTUJ MURSKA SOBOTA KATALOG BIKOV 2012 IME republiška številka (identifikacijska številka) Rojen: 23.10.2003 OČE MATI Najvišja laktacija mleko kg maščoba
More informationVodnik za uporabo matrike Učinek+
Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna
More informationSISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK
Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor
More informationGlobalization in the Field of Fluid power
Globalization in the Field of Fluid power Jožef Pezdirnik, Franc Majdič An interview with Prof. Dr. Monika Ivantysynova, one of the most prominent experts in the field of Fluid Power worldwide, and Head
More informationTHE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA
JET Volume 10 (2017) p.p. 11-23 Issue 3, October 2017 Type of article 1.01 www.fe.um.si/en/jet.html THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA Luka Lešnik 1R,
More informationUPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU Ljubljana, julij 2011 ANDREJA BREZOVNIK IZJAVA Študentka Andreja Brezovnik
More informationEratostenovo rešeto. Aleksandar Jurišić in Matjaž Urlep. Doma (v točki ena) nam postane dolgčas in podamo se na sprehod po številski premici.
Eratostenovo rešeto Aleksandar Jurišić in Matjaž Urlep 1 Uvod Doma (v točki ena) nam postane dolgčas in podamo se na sprehod po številski premici. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Slika 1: Naravna števila, predstavljena
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Investicije v železniško infrastrukturo Investments in the railway infrastructure Kandidatka: Silvija Roškar Študentka
More informationLjubljanski potniški promet - LPP. Ali te lahko zapeljem? Let s Take a Ride!
Ljubljanski potniški promet - LPP Zapelji se na www.lpp.si Take a ride on www.lpp.si Ali te lahko zapeljem? Let s Take a Ride! Ljubljanski potniški promet LPP skrbi za varen, zanesljiv in udoben javni
More informationŠtudija primera kot vrsta kvalitativne raziskave
66 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2013 Adrijana Biba Starman Adrijana Biba Starman Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave Povzetek: V prispevku obravnavamo študijo primera kot vrsto kvalitativnih raziskav.
More informationHITRA IZDELAVA PROTOTIPOV
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Komercialist Modul: Podjetniški HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV Mentorica: Neţka Bajt, univ. dipl. inţ. ţiv. tehnol. Lektorica: Ana Peklenik, prof. Kandidat: Uroš Jenko Kranj,
More informationSISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO
More informationDelo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matjaž Zupan Delo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More information0.2 Tip in splošen opis: FM5300, GPS/GSM TERMINAL Type and general commercial description: GPS/GSM TERMINAL
JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA SLOVENIAN TRAFIC SAFETY AGENCY AVP, Trdinova ulica 8, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 40 08430, fax.: 01 40 08417, Trdinova ulica 8, SI-1000 Ljubljana,
More informationOglaševanje na Dominvrt.si
Oglaševanje na Dominvrt.si 2010 Vsebina Predstavitev Dominvrt.si Možnosti oglaševanja na Dominvrt.si Navodila za pripravo plačane objave Pogoji oglaševanja Predstavitev Dominvrt.si Nova spletna stran Dominvrt.si
More informationEKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Lea Mitrašinovič EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O. Diplomsko delo Maribor, september 2010 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega
More information09/2008 CENTRIFUGALNI VENTILATORJI ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE - ODT CV CENTRIFUGAL FANS FOR SMOKE AND HEAT EXTRACTION - ODT CV
09/8 CENTRIFUGALNI VENTILATORJI ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE - ODT CV CENTRIFUGAL FANS FOR SMOKE AND HEAT EXTRACTION - ODT CV VSEBINA TABLE OF CONTENTS CENTRIFUGALNI VENTILATORJI ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE ODT
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBLIKOVANJE POPOLNIH TABLIC UMRLJIVOSTI ZA SLOVENIJO ZA LETA 1997 2007 Ljubljana,
More informationPOTOPNI EX GRELNIKI TÜV 99 ATEX 1478 Q. Prodaja in zastopa: Kolektor Synatec d.o.o. Vojkova 8b Si-5280 Idrija Tel.: Faks:
POTOPNI EX GRELNIKI TÜV 99 ATEX 14 Q Prodaja in zastopa: Kolektor Synatec d.o.o. Vojkova 8b Si-5 Idrija Tel.: 05 7 0 Faks: 05 7 0 0 Tehnično svetovanje: ELSING Inženiring d.o.o. Jazbečeva pot 0 Si-11 Ljubljana
More informationANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ)
ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) Ljubljana, december 2016 Kazalo vsebine 1. ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI
More information