IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI

Size: px
Start display at page:

Download "IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Branko Hancman Kranj, december 2006

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Vladislavu Rajkoviču za nasvete, pomoč in koristne napotke pri načrtovanju in izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki so mi pri izdelavi diplomske naloge kakorkoli pomagali. Posebno se še zahvaljujem svoji družini, ki je bila v času mojega študija za marsikaj prikrajšana, pa me je kljub temu vzpodbujala.

3 POVZETEK Devetletna osnovna šola je prinesla precej novosti tako šolam, kot tudi staršem in učencem. Ena od pomembnih novosti so tudi izbirni predmeti v 7., 8. in 9. razredu. Učenci so tako postavljeni pred zahtevni odločitveni problem, kateri izbirni predmet izbrati. S tem diplomskim delom smo želeli učencem pomagati pri odločanju o izbirnih predmetih. S pomočjo programa DEXi smo izgradili odločitveni model za izbiro izbirnih predmetov v devetletni. Poleg tega smo želeli tudi preveriti, ali so učenci v zadnjem triletju osnovne šole sposobni aktivno sodelovati pri izgradnji tega modela. Med učenci v zadnjem triletju smo izvedli dve anketi, s pomočjo katerih smo določili kriterije za odločitveno drevo in uteži za določitev funkcij koristnosti. Odločitveni model smo najprej preizkusili z izmišljenimi podatki. Kasneje so model preizkusili tudi učenci. Rezultati so bili vzpodbudni, saj je bila večina mnenja, da bi jim taka pomoč pomagala pri odločitvah. Vsi so bili pripravljeni program DEXi podrobneje spoznati. Raziskava je pokazala, da je ta model koristna pomoč pri izbiri izbirnih predmetov. Glede na uporabnost in pozitiven odnos učencev do programa DEXi, bi bilo mogoče smiselno ta program podrobneje predstaviti tudi pri urah izbirnih predmetov računalništva v. KLJUČNE BESEDE: izbirni predmeti večkriterijsko odločanje odločitveni model DEXi

4 ABSTRACT Nine-year elementary school has brought many novelties for schools, parents and pupils. One of more important novelties is selective subjects in 7th, 8th and 9th grade. Pupils are now confronted with a problem of which selective subject to choose. With this diploma work we wanted to help pupils with a decision about selective subjects. With help of application DEXi we have constructed a decision model for selecting selective subjects in nine-year elementary school. Besides that we wanted to verify if pupils in the last triennium of elementary school are able to actively participate in construction of this model. We have carried out two surveys, which helped us set criteria for decision tree and weights for setting the functions of usefulness. The decision model was at first tested with fictitious data. Later the model was tested by pupils themselves. The results were positive, as majority agreed that it helped them with their decisions. All were keen to get to know application DEXi better. The research showed that this model is a useful tool in a process of selecting selective subjects. Taking into account the usefulness and positive attitude of pupils towards the application DEXi, it might be sensible to present the application to pupils in selective subject of computer science in elementary school. KEYWORDS selective subjects multi-attribute decision making decision model DEXi

5 KAZALO 1 Uvod Opredelitev problema Odločitvena skupina Namen in cilj Teorija odločanja Večparametrsko odločanje Faze odločitvenega procesa Identifikacija problema Identifikacija kriterijev Definicija funkcij koristnosti Opis variant Vrednotenje in analiza variant Računalniška podpora odločanju Programsko orodje DEXi Program Vredana Odločitveni model Določitev kriterijev Strukturiranje kriterijev Zaloge vrednosti Funkcije koristnosti vrednotenje in analiza Opis variant Vrednotenje Grafični prikaz vrednotenja Kaj-če analiza Zaključek Kako naprej Viri in literatura...38 Priloge Kazalo slik Kazalo tabel Kazalo grafov... 41

6 1 UVOD V letu 1996 sta bila sprejeta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o, ki sta postavila zakonske temelje 9-letnemu osnovnemu izobraževanju. Bila sta strokovno pripravljena in sprejeta po obširni razpravi. V šolskem letu 2003/04 so se vse šole v Sloveniji vključile v devetletno šolanje s prvim in sedmim razredom. O devetletnem osnovnošolskem izobraževanju je bilo že veliko napisanega, izrečenega pa še dosti več. Z uvajanjem novega izobraževalnega sistema se porajajo številna vprašanja, največkrat vezana na dilemo, kaj nam bo tak sistem izobraževanja prinesel, koliko novosti bomo mogli vpeljati, bodo priprave na vzgojno-izobraževalno delo povsem spremenjene in podobno. Devetletna osnovna šola je prinesla precej novosti tako šolam, kot tudi staršem in učencem. Ena od pomembnih novosti so tudi izbirni predmeti v 7., 8. in 9. razredu. Učenec se lahko odloči za tri ali vsaj dva izbirna predmeta. Izbira jih lahko med družboslovno-humanističnim in naravoslovno-tehničnim sklopom. Šola je dolžna ponuditi najmanj tri različne predmete iz vsakega sklopa. Učenec izbere iz vsakega sklopa enega ali dva predmeta, ne more pa izbrati vseh predmetov iz istega sklopa. Tako ima lahko učenec, ki je izbral tri predmete, dva družboslovna in en naravoslovni izbirni predmet ali pa enega družboslovnega in dva naravoslovna. Katere predmete bo šola ponudila iz naravoslovno-tehničnega sklopa, je stvar vsake šole, njenih možnosti in interesa učencev. V skupini družboslovno-humanističnih predmetov pa mora šola obvezno ponuditi naslednje tri predmete: tuji jezik (poleg tistega, ki se ga otroci že učijo v šoli), verstva in etiko ter retoriko. Seveda pa lahko šola po želji in interesu učencev ponudi tudi druge predmete. Tako se učenci kot tudi njihovi starši pred koncem 6., 7. in 8. razreda znajdejo pred zahtevno odločitvijo, katere predmete, ki jih ponuja šola, izbrati. Pred težko odločitvijo pa se znajde tudi šola, katere izbirne predmete ponuditi. Sodobna informacijska tehnologija nam omogoča, da si olajšamo ali pa vsaj poenostavimo zahtevnejše odločitve. Eden od takšnih pripomočkov je računalniški program za večkriterijsko odločanje DEXi. Z njegovo pomočjo bomo izdelali odločitveni model za izbiro izbirnih predmetov v. Pomagal bo predvsem učencem in njihovim staršem pri izbiri predmetov, prav tako pa bo dajal tudi uporabne informacije šoli o interesu in željah učencev. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 1

7 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA V program prenovljene devetletne osnovne šole so kot nov način prilagajanja osnovne šole individualnim razlikam in interesom otrok vključeni tudi izbirni predmeti. Namen sestavljavcev novega predmetnika je bil, da po zgledu razvitih šolskih sistemov tudi našim šolarjem zagotovijo možnost izbire učenja predmetov, ki jih bolj zanimajo ali želijo na teh področjih pridobiti dodatna znanja, ki jim bodo služila pri nadaljnjem šolanju ali izbiri poklica. Izbirni predmeti so namenjeni ne le poglabljanju, ampak tudi nadgradnji znanja z nekega področja, pridobivanju izkušenj, povezovanju teorije in prakse, pridobivanju uporabnega znanja in ne nazadnje tudi odkrivanju interesov za poklice. Temu so prilagojene tudi metode dela: nabiranje izkušenj z dejavnim delom na terenu, laboratorijskim in eksperimentalnim delom, samostojnim in vodenim opazovanjem in projektnim delom. Z uvedbo devetletne osnovne šole so učenci dobili kar nekaj novih nalog in zadolžitev. Nekatere so za učence bolj, druge manj obremenjujoče. Stres in preobremenitev učencev so pogoste teme strokovnih in pa tudi nestrokovnih razprav. Zato temu problemu zadnje čase posvečamo vedno več časa. Eden od odločitvenih problemov s katerim se učenci srečujejo v zadnjem triletju (7., 8. in 9. razred) osnovne šole, je prav izbira izbirnega predmeta. Učenci morajo v zadnjem triletju izmed množice ponujenih predmetov izbrati tri (ali vsaj dva) predmete iz dveh sklopov (naravoslovno-tehničnega in družboslovnohumanističnega). Pri tem morajo upoštevati še nekatere omejitve. Ne smejo izbrati predmeta, katerega so izbrali v preteklih letih, za nekatere so zaželena predhodna znanja - predmeti se nadgrajujejo (računalništvo), nekateri predmeti pa se nadaljujejo preko treh let (tuj jezik). Pojavi se kar nekaj težav, s katerimi se morajo učenci soočiti pri izbiri želenega izbirnega predmeta. Vemo, da se učenci (vsaj nekateri) zelo težko odločajo, radi kolebajo med različnimi možnostmi in odločitve tudi pogosto spreminjajo. Ne smemo zanemariti tudi vpliva okolice, prijateljev in tudi staršev, ki imajo včasih kar prevelik vpliv na odločitve otrok. Vsi ti dejavniki imajo pri končni odločitvi pomembno vlogo. Poleg tega ne smemo zanemariti še vpliva učiteljev. Ti s svojim odnosom do predmeta, ki ga poučujejo, odnosom do učencev in s svojim pristopom do dela nasploh, močno vplivajo na učenčeve odločitve. Marsikje pa učitelji tudi z nekoliko bolj agresivnim animiranjem učencev za svoj predmet poizkušajo zapolnit svojo učno obvezo. Še posebej je to pogosto na šolah z manj učenci. Tako se učenci in tudi njihovi starši konec 6., 7. in 8. razreda znajdejo pred zahtevnim problemom, ko se morajo odločiti, kateri izbirni predmet bodo obiskovali naslednje šolsko leto. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 2

8 Zato bi jim odločitveni model, pri izgradnji katerega bi tudi sami aktivno sodelovali, olajšal marsikatero, vsaj za njih zahtevno odločitev. 1.2 ODLOČITVENA SKUPINA Odločitveni problem je v prvi vrsti problem učenca in njegovih staršev, ki imajo pri izbiri izbirnega predmeta večinoma zelo pomembno vlogo. Za iskanje in posredovanje ustreznih podatkov pa so v odločanje vključeni tudi : svetovalna služba, učitelji, ki poučujejo izbirne predmete, da čimbolj izčrpno predstavijo svoje izbirne predmete, vodstvo šole, ki posreduje podatke o kadrovskih in materialnih možnostih razpisa posameznih predmetov. Podatki oziroma želje, ki jih bodo izražali učenci bodo dober pokazatelj vodstvu šole za planiranje kadrov in razpis izbirnih predmetov. 1.3 NAMEN IN CILJ Glavni cilj naloge je izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v zadnjem triletju v. S pomočjo tega modela bomo učencem olajšali odločitev ali pa vsaj pomagali pri izbiri izbirnih predmetov. Prav tako pa jim bomo pokazali zmožnosti sodobne računalniške tehnologije pri odločanju in reševanju enostavnih in tudi bolj zapletenih odločitvenih problemov. Rezultat naloge je odločitveni model za izbiro izbirnih predmetov v zadnjem triletju v. Poleg tega pa želimo preveriti ali so učenci v zadnji triadi sposobni aktivno sodelovati pri izgradnji odločitvenega modela ali so ga sposobni samostojno uporabljati in ali so mogoče celo sposobni sami izgraditi enostaven odločitveni model. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 3

9 ANALIZA SWOT PREDNOSTI Učenci že v spoznajo, da si lahko pri raznih odločitvah pomagajo z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Učitelji v OŠ se seznanijo z uporabnostjo programa DEXi. Modele je enostavno popravljati in dopolnjevati ter prilagoditi specifičnim zahtevam v okviru enega predmeta ali različnih predmetov. PRILOŽNOSTI Spoznavanje in uporaba IKT kot pomoč pri odločanju v OŠ. Možnosti spreminjanja kriterijev in uteži, če se izkažejo za neustrezne Možnost prilagoditve modela za druge predmete SLABOSTI Različno pojmovanje kriterijev in uteži za posamezne kriterije lahko pripelje do nesoglasij. NEVARNOSTI Slabo zapisani kriteriji in določitev zalog vrednosti, lahko dajo napačne rezultate. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 4

10 2 TEORIJA ODLOČANJA Odločanje je proces, v katerem je potrebno izmed več variant (alternativ, inačic, možnosti) izbrati tisto, ki najbolje ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbora najboljše variante želimo variante tudi razvrstiti od najboljše do najslabše. Pri tem so variante objekti, akcije, scenariji ali posledice enakega oziroma primerljivega tipa (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003, str. 9). Verjetno ni človeške umske dejavnosti, ki bi nas bolj zaznamovala, kot nas odločanje. To je pogosto eden izmed najvažnejših procesov v splošnem modelu reševanja problemov. Odločanje je običajno del splošnega reševanja problemov in pogost način vsakodnevnega delovanja ljudi. Težavnost odločitvenih problemov je zelo raznolika. Sega od enostavnih osebnih odločitev, ki so večinoma rutinske in se jih ponavadi niti ne zavedamo, do težkih problemov pri skupinskem odločanju pri vodenju, upravljanju, načrtovanju v podjetjih, pa tudi na drugih strokovnih področjih. Sposobnost sprejemanja dobrih odločitev je veščina, potrebna tako v zasebnem kot strokovnem in poslovnem življenju. Najpomembnejši problemi, ki se pojavljajo pri težkih odločitvenih problemih, izvirajo iz (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003, str. 9): velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, številnih in slabo definiranih ali poznanih variant, zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in ciljev odločitve, obstoja več skupin odločevalcev z nasprotujočimi si cilji, omejenega časa in drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa. Poleg tega pa obstajajo še različni dejavniki, ki odločanje ovirajo. Med pasti pri odločanju uvrščamo (Krapež, Rajkovič, 2003, str. 16): spreminjanje odločitvene situacije med procesom odločanja, majhne razlike, ki se seštevajo v velike (npr. cena za avto s posameznimi dodatki se postopno malo spreminja, razlika med končno in začetno ceno pa je občutna), dve varianti nista nikoli popolnoma enaki (neracionalen vpliv neznatnega dodatka, brez povezave z odločitveno situacijo, na odločitev), subjektivna verjetnost (precenitev pojava dogodka, ki ima majhno verjetnost in podcenitev pojava dogodka z veliko verjetnostjo). Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 5

11 2.1 VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo z nekim postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je osnova za izbor najustreznejše variante. Vrednotenje variant pri večparametrskem odločanju poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela, ki je na splošno sestavljen iz štirih sestavnih delov: Y koristnost, F funkcija, X parametri, atributi, a variante. Funkcije koristnosti opredeljujejo vpliv posameznih kriterijev na celotno odločitev in izražajo odločitveno moč posameznega kriterija. Variante opišemo z vrednostmi po osnovnih kriterijih v listih drevesa. Končno oceno variant dobimo po njihovem vrednotenju. Y koristnost (utility, zaželjenost, primernost, ocena) F(X 1, X 2,...X m ) funkcija koristnosti X 1 X 2 X m parametri (atributi, kriteriji) x 1 (a 1 ) x 2 (a 1 ) x m (a 1 ) a 1 a 2... a n... variante (inačice) Slika 1: Večparametrski odločitveni model Vir: Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003, 10 Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 6

12 Vhod v model predstavljajo parametri (atributi, kriteriji) Xi. To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, to je tiste dejavnike, ki opredeljujejo kakovost variant. Funkcija koristnosti F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo v spremenljivko Y, ki ponazarja končno oceno ali koristnost variante. (Bohanec, Rajkovič, 1995, str. 428) Variante opišemo po osnovnih parametrih z vrednostmi a i. Na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti določi končno oceno vsake variante. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. 2.2 FAZE ODLOČITVENEGA PROCESA Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pohitril in pocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve. Praviloma poteka po fazah, ki se lahko tudi prepletajo ali ponavljajo. (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003, str. 12) IDENTIFIKACIJA PROBLEMA Prva faza je rezultat spoznanja, da je nastopil odločitveni problem, ki je dovolj težak, da ga je smiselno reševati na sistematičen in organiziran način. V tej fazi poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Oblikujemo odločitveno skupino, katere jedro sestavljajo odločevalci (t.i.»lastniki problema«): to so tisti, ki se morajo v končni fazi odločiti in so odgovorni za odločitev. Pri zahtevnejših problemih je priporočljivo v delo skupine vključiti tudi: eksperte, ki imajo poglobljeno znanje o dani problematiki in lahko svetujejo pri oblikovanju odločitvenega modela; odločitvenega analitika - metodologa, ki kot moderator vpliva na učinkovitost in usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodološko in računalniško podporo odločanja; druge predstavnike tistih segmentov, na katere vpliva odločitev IDENTIFIKACIJA KRITERIJEV V drugi fazi določimo kriterije, na osnovi katerih bomo ocenjevali variante in zasnujemo strukturo odločitvenega modela. Posebej je pomembno, da pri tem ne spregledamo kriterijev, ki bistveno vplivajo na odločitev. Postopek identifikacije kriterijev je do neke mere odvisen od uporabljene metodologije. Poteka pa po naslednjih korakih: Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 7

13 Spisek kriterijev: sami ali med pogovorom v skupini oblikujemo nestrukturiran seznam kriterijev, ki jih bomo upoštevali pri odločanju. Strukturiranje kriterijev: kriterije hierarhično uredimo, upoštevajoč medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so izraženi z ostalimi kriteriji, zavržemo in po potrebi oblikujemo nove. Rezultat je drevo kriterijev. Merske lestvice: vsem kriterijem v drevesu določimo merske lestvice, to je zalogo vrednosti, ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju, ter morebitne druge lastnosti (na primer urejenost) DEFINICIJA FUNKCIJ KORISTNOSTI V tej fazi definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja sta močno odvisni od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja. Srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo: funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega pravila ali mehkih množic in odločitvena pravila OPIS VARIANT Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant in zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečamo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki. Nekatere metode v tem primeru odpovedo, druge pa omogočajo, da takšne podatke opišemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev VREDNOTENJE IN ANALIZA VARIANT Vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka»od spodaj navzgor«v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. Na končno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Poleg tega sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Zato moramo variante analizirati in poskusiti odgovoriti na nekatera vprašanja: Kako je bila izračunana končna ocena - na osnovi katerih vrednosti kriterijev in katerih funkcij? So vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezne? Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 8

14 Zakaj je končna ocena takšna kot je? Ali je v skladu s pričakovanji ali odstopa in zakaj? Kateri kriteriji so najbolj prispevali k takšni oceni? Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante? Kakšna je občutljivost odločitve? Kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo na končno oceno? Ali je mogoče in kako variante izboljšati? Katere spremembe povzročajo bistveno poslabšanje ocen variant? V čem se variante bistveno razlikujejo med seboj? Šele z odgovori na ta vprašanja in analizo pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejše, bolje utemeljene in preverjene odločitve. Računalniška podporna orodja so pri tem praktično nepogrešljiva, saj imajo že vgrajene pripomočke, ki tovrstne analize bistveno olajšajo. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 9

15 3 RAČUNALNIŠKA PODPORA ODLOČANJU Računalniška podpora odločanju nam prikazuje ustrezne postopke v procesu odločanja in z večkriterijskim in neostrim odločanjem širi naše miselne zmogljivosti. Omogoča večplastno analizo in upošteva različne variante pri ocenjevanju in izbiri optimalnih rešitev. Tega samo z miselno aktivnostjo ne bi uspeli doseči. Usmerja nas v sistematično zbiranje in urejanje znanja, zagotavlja informacije za primerno odločitev in povečuje verjetnost, da bomo upoštevali vse dejavnike, ki bistveno vplivajo na odločitev. Uporaba računalniške podpore v procesu odločanja ne more zagotoviti, da bodo naše odločitve boljše in pravilnejše, omogoči pa nam ustrezno tehnologijo izvedbe. Še tako dobra računalniška rešitev ne more nadomestiti naših vrednot in uskladiti ciljev. Verjetno bo ta del odločanja k sreči vedno ostal v človeški domeni. Mnogo računalniških rešitev se večinoma posveča le vrednotenju različnih možnosti. Proces odločanja je veliko več. V ta namen je bilo razvitih mnogo metod in računalniških programov za podporo odločanju, vendar bomo v analizi uporabil metodo večkriterijskega odločanja s programskim orodjem DEXi in pripomočkom za analizo VREDANA. 3.1 PROGRAMSKO ORODJE DEXI DEXi je računalniški program za podporo večkriterijskemu odločanju.. Razvit je bil v okviru programa RO - računalniško opismenjevanje Ministrstva za šolstvo in šport v sodelovanju med Univerzo v Mariboru, Fakulteto za organizacijske vede in Institutom Jožef Stefan. Program je nadgradnja DEXa, ki je lupina expertnega sistema za večkriterijsko odločanje. Namenjen je vsem, ki želijo izboljšati proces odločanja izbire najboljše variante z uporabo računalnika. Deluje na osebnem računalniku z operacijskim sistemom Windows (95, 98, NT, Me, XP). DEXi tesno sledi konceptu večparametrskega odločanja, ki je osnovan na razčlembi odločitvenega problema v manjše manj kompleksne probleme. V DEXiju je pristop sestavljen z nekaterimi elementi ekspertnega sistema in strojnega učenja. Atributi in združevalne procedure so obravnavani kot nedvoumne baze, sestavljene iz (1) drevesa kriterijev, (2) združevalne procedure, izražene z odločitvenimi pravili, in (3) opisa opcij. DEXi v osnovi zajema dva operativna gradnika: 1. Pridobljena baza znanja uporabniku pomaga pri načrtovanju drevesa kriterijev in odločitvenih pravil za posamezni problem. Gre za proces strukturiranja Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 10

16 odločitvenega problema in izvabljanje znanja. Proces sproti nadzoruje računalniško orodje, ki preverja usklajenost pravil. 2. Drugi del DEXija, prikazan na sliki 2, uporabi pridobljeno bazo znanja za vrednotenje in analizo opcij. V začetku je vsaka opcija opisana z naborom vrednosti, ki ustrezajo mestu na odločitvenem drevesu. DEXi nato ovrednoti posamezno opcijo v skladu z bazo znanja (glede na strukturo drevesa kriterijev in definiranih odločitvenih pravil). Za vsako opcijo je izvedena primerna ocena. Sledi analiza rezultatov, ki se odraža v eni ali več aktivnostih (Rajkovič, Bohanec, Zupan, 2000, str. 2-3): a) Obrazložitev vrednotenja: DEXi je sposoben razložiti, kako je bila pridobljena vsaka posamezna ocena v smislu kriterijskih vrednosti in uporabljenih odločitvenih pravil. b)»kaj-če«analiza: izvede se interaktivno s spreminjanjem opisa opcij, ponovnim vrednotenjem, primerjavo dobljenih rezultatov s prvotnimi rezultati. c) Selektivna razlaga opcij: DEXi najde tiste podskupine kriterijev, ki izražajo najmočnejše ali najšibkejše značilnosti delnih opcij, in poroča o njih. Glavni namen je obrazložitev opcij z uporabo samo najbolj relevantnih informacij. OCENITEV AKTIVNOSTI PODATKI DEX lupina OBRAZLOŽITEV OCEN "Kaj-če" ANALIZA BAZA ZNANJA Slika 2: Shematična struktura odločitvenega sistema Vir: Rajkovič V., 2000, 3 DEXi ponuja dodatek k odločitvam in je osnovan na modeliranju znanja. Takšna podpora omogoča pregledno odločitveno analizo z obrazložitvijo vrednotenih rezultatov in pojasnitev samega ozadja procesa. Odločitvena podpora je uporabniku prijazna, kajti odločitveno znanje je predstavljeno enostavno, običajno z besedami, pravili in hierarhično postavitvijo kriterijev. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 11

17 Vzroki za probleme v procesu odločanja in upravljanju skladnosti sistema: 1. Cilji so lahko negotovi, protislovni, neusklajeni, nepopolni. 2. Variante so lahko slabo ali nepopolno definirane. Veliko število variant otežuje odločitev. 3. Parametri, ki vplivajo na odločitev, so lahko slabo definirani, neznani, spregledani ali težko merljivi. 4. Omejitve virov so lahko časovne, kadrovske in druge. 5. Metodološke omejitve se pojavijo pri ocenjevanju kakovosti odločitve. 3.2 PROGRAM VREDANA DEXi vrednoti variante le kvalitativno, kar pomeni, da varianto razporedi v določen razred, nič pa ne pove o njenem položaju znotraj razreda. Prav tako je šibka in neudobna podpora analize tipa»kaj-če«. Ti dve pomanjkljivosti pa lahko odpravimo s pomočjo programa Vredana. Vredana je program za vrednotenje in analizo variant v večkriterijskih odločitvenih modelih, zgrajenih z lupino ekspertnega sistema DEXi. Glavne funkcije programa so: branje in pisanje datotek tipa dax, kombinirano kvalitativno in kvantitativno vrednotenje variant, prikaz in izpis rezultatov vrednotenja s stolpičnimi, korelacijskimi in polarnimi grafikoni, analize variant tipa»kaj-če«. Program bomo uporabili za analizo tipa kaj-če, pri čemer spreminjamo razne dele baze znanja. S programom Vredana ni mogoče narediti lastne baze znanja, le-te dobi iz programa DEXi, saj zna delati z datotekami tipa dax. Program Vredana je zasnovan tako, da uporabniku omogoča udobno in enostavno delo. Ima sodobno oblikovan vmesnik z meniji in orodno vrstico. Vsebuje tudi pomoč z razlago nekaterih osnovnih pojmov. Rezultati vrednotenja variant so pri programu Vredana prikazani z grafikoni. Taka predstavitev je razumljiva in enostavna, hkrati pa uspešnejša od navadne tekstovne ali numerične. Prednosti programa Vredana so: razmeroma majhne zahteve po strojni opremi, enostavna uporaba, zmožnost obdelave kompleksnih odločitvenih problemov, kombiniranje kvalitativnega in kvantitativnega vrednotenja variant, Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 12

18 jasnost prikazanih rezultatov, sposobnost različnih vrst dodajanja novih variant, zmožnost sprotnega vrednotenja variant, zmožnost spreminjanje baze znanja (podatki o variantah), Seveda pa poleg dobrih stvari obstajajo tudi nekatere pomanjkljivosti: nezmožnost spreminjanja baze znanja v delu, ki se nanaša na opis odločitvenega problema, počasnost postopka kvalitativnega in kvantitativnega vrednotenja, prikaz drevesa parametrov ne vsebuje prikaza funkcij koristnosti, zmožnost obdelave le ene skupine funkcij koristnosti. Največja moč programa Vredana je v transparentnosti vrednotenja variant in prikaza rezultatov vrednotenja. To omogoča zelo dobro podporo odločanju, saj je možno dobro zagovarjanje posameznih odločitev. Hkrati pa je možno delati tudi številne primerjave in analize variant (analiza tipa kaj-če"). Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 13

19 4 ODLOČITVENI MODEL 4.1 DOLOČITEV KRITERIJEV Določitev spiska kriterijev je osnova za sestavo odločitvenega modela. Nekaj kriterijev je pogojeno z Zakonom o, nekateri so vezani na učenčeve predhodne izbire, večina pa je predvsem stvar interesa in želja učencev. V prvo in drugo skupino spadajo tisti kriteriji, ki so vezani na možnost izbire določenega izbirnega predmeta. Ti so tudi izključitveni kriteriji. Kajti, če ta pogoj ni izpolnjen, učenec tega predmeta ne more izbrati. Ti kriteriji so: materialne in kadrovske možnosti za ponudbo predmeta in ali je izbrani predmet že tretja izbira iz istega področja (družboslovni in naravoslovni sklop). V tretji sklop spadajo kriteriji, ki so pogojeni z željami in interesi učencev ali pa so vezani na informacije, ki jih dobijo učenci iz okolja. Ti kriteriji so: koristnost za nadaljnje šolanje, zahtevnost, potrebna posebna znanja in spretnosti, zanimivost predmeta, sošolci, odnos učitelja do predmeta in učencev in ali je predmet nadgradnja kakšnega drugega predmeta. Naš predviden seznam kriterijev: Zanimivost - ali je predmet zanimiv, ali nas to področje zanima. Družba-sošolci - ali bodo ta predmet obiskovali tudi prijatelji (zanimiva družba). Učitelj - odnos učitelja do predmeta in učencev. Zahtevnost - ocena o zahtevnosti predmeta. Znanja-spretnosti - ali so potrebna posebna znanja in spretnosti. Nadaljnje šolanje - ali bo predmet koristen za nadaljnje šolanje. Nadgrajevanje - ali je predmet nadgradnja istega ali drugega predmeta. Tretja izbira - ali je ta predmet že tretja izbira iz istega sklopa (naravoslovje, družboslovje). Kadrovski pogoji - ali ima šola kadrovske pogoje za razpis predmeta. Materialni pogoji - ali ima šola materialne pogoje za razpis predmeta. Ker je velika večina kriterijev predvsem stvar interesa in želja učencev, smo se odločili, da bomo naše kriterije, ki so bili izbrani na osnovi Zakona o, dolgoletnih izkušen in predvidevanj, preveriti med učenci. Pripravili smo enostavno anketo z enim vprašanjem: Kaj vpliva na izbiro izbirnega predmeta? Na ta način smo želeli dobiti njihov seznam kriterijev. Da bi dobili tudi podatek o njihovem mnenju o pomembnosti posameznega kriterija, smo v anketi zahtevali, da pomembnost svojih kriterijev tudi ocenijo z ocenami od 1 do 6. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 14

20 ANKETA I KAJ VPLIVA NA IZBIRO IZBIRNEGA PREDMETA Vpišite vsaj 5 različnih kriterijev, ki vplivajo na vašo odločitev pri izbiri izbirnega predmeta. Vsak kriterij tudi ovrednotite po pomembnosti z vrednostmi od 1 do 6 (vstavite X v ustrezno kolono). KRITERIJ Slika 3: Primer anketnega lista I Anketo smo izvedli med učenci 9. razreda. Te smo izbrali zato, ker so izbirne predmete izbirali že trikrat in imajo s tem največ izkušenj. Tako smo lahko podatke iz ankete primerjali z našim seznamom, ga s tem preverili in tudi dopolnili. Po združevanju podobnih odgovorov, smo dobili naslednji seznam kriterijev. KRITERIJ STEVILO VSOTA POVP. OCEN OCEN OCENA Mi je všeč ,00 Dobra ocena ,60 Zanimiv predmet ,29 Zanimiva razlaga ,00 Pride prav v sr. šoli ,67 Lahek predmet ,57 Prijazen učitelj ,50 Sošolci ,33 Število ur na teden 2 6 3,00 Inf. starejših učencev ,75 Želja staršev 3 3 1,00 Tabela 1: Nekaj najpogostejših kriterijev po izboru učencev 9. razreda Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 15

21 Primerjava naših kriterijev in kriterijev učencev, je pokazala, da smo sicer dobro predvideli osnovne kriterije, vendar pa so učenci dodali še kar nekaj drugih kriterijev. Ti so: želja staršev, informacije starejših učencev, zanimiva razlaga, mi je všeč, enostavno dobim dobro oceno. Kasneje se je izkazalo, da se nekateri kriteriji podvajajo ali prekrivajo. Zaradi tega smo jih morali združevati. Z združevanjem števila posameznih odgovorov (kriterijev) in njihovih povprečnih ocen, smo dobili še en zanimiv podatek, to je pomembnost posameznega kriterija Mi je všeč 5,3 4,6 5,0 5,6 6,0 4, Dobra ocena Zanimiv predmet Zanimiva razlaga Pride prav v sr. šoli Lahek predmet Prijazen učitelj 4,5 4,3 6 6 Sošolci Število ur na teden 3,0 2 2,8 Inf. starejših učencev 4 1,0 Želja staršev 3 povp. ocena število ocen Graf 1: Pogostost in povprečna ocena kriterija (pomembnost kriterija) Ker so se nekateri kriteriji podvajali ali prekrivali, smo jih morali združevati. Kriterije, ki so bili težko merljivi, ali pa je bila njihova pomembnost nizka, pa smo izločili. Pri tem je izjema kriterij "želja staršev", katerega smo obdržali čeprav je njegova pomembnost po anketi najnižja. V to nas je sililo prepričanje, da imajo starši kljub vsemu pomemben vpliv pri izbiri izbirnega predmeta. Na tak način smo prišli do osnovnega nabora kriterijev, ki bodo tvorili odločitveno drevo. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 16

22 OPIS KRITERIJEV Zanimivost Pod ta kriterij so združeni osebni občutki učenca do izbirnega predmeta. Ali mu je predmet zanimiv? Ali mu je všeč? To je vsekakor pomemben kriterij, kar so potrdili tudi rezultati ankete. Nova znanja Ali bodo učenci pri izbirnem predmetu, ki so ga izbrali, spoznavali in se učili o stvareh, ki so za učence nove, ali pa jim je to področje že poznano? Učitelj To je ocena o odnosu učitelja do izbirnega predmeta in učencev. Sem spada tudi pravičnost učitelja in njegova objektivnost. Zahtevnost To je kriterij, ki pove, ali je izbirni predmet po mnenju učenca zahteven oziroma, ali se mu zdi težak. Znanja-spretnosti Ali so za uspešno delo pri izbirnem predmetu potrebne posebne spretnosti ali znanja. To pride predvsem v upoštev pri izbirnih predmetih, ki so vezani na posebne ročne in motorične spretnosti (obdelava gradiv, likovno snovanje,...) in športne aktivnosti. Nadaljnje šolanje Ali bodo pridobljena znanja dobrodošla pri načrtovanem nadaljnjem šolanju? Družba-sošolci Prijetno počutje v skupini vsekakor pozitivno vpliva na delovno vzdušje in posledično tudi na boljši uspeh učencev. Starši Vpliv staršev na izbiro predmeta. Starši imajo včasih kar prevelik vpliv na izbiro. Vsiljevanje svojih želja, nepodpiranje ali nezainteresiranost staršev pri izbiri izbirnega predmeta otroka, vsekakor ne vpliva pozitivno na uspešnost učenca pri izbirnem predmetu. Starejši učenci Informacije, ki jih učenci dobijo od starejših učencev in njihove izkušnje z izbirnim predmetom in učiteljem, ki ga poučuje, so vsekakor dobrodošle. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 17

23 Kadrovski pogoji Ta kriterij je vezan na možnosti šole, da določen izbirni predmet razpiše ali pa tudi ne. Prav tako ima šola možnost, da glede na želje in interese učencev dodatno izobrazi svoje učitelje ali pa pridobi učitelja iz sosednje šole. Tako lahko ponudi tudi več različnih izbirnih predmetov. Materialni pogoji Tudi materialni pogoji so vezani na možnost šole ali določen izbirni predmet ponudi svojim učencem ali pa ne. Šola lahko z dodatnimi nabavami učil, učnih pripomočkov in druge opreme izboljša materialne pogoje za razpis izbirnega predmeta. Tretja izbira Po Zakonu o mora učenec izbrati tri (ali vsaj dva) predmete iz dveh različnih sklopov. Torej lahko iz posameznega sklopa izbere največ dva predmeta. To je torej izključitveni kriterij, saj ob pozitivni izbiri, izbrani predmet nikakor ne more biti izbran. Nadgrajuje Za izbiro nekaterih predmetov so zaželena predhodna znanja. Učenec npr. ne more izbrati multimedije iz področja računalništva, če predhodno ni obiskoval urejanja besedil. Seveda ta zahteva ni absolutna, saj lahko po uspešno opravljenem preizkusu učenec vseeno izbere želeni izbirni predmet. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 18

24 ZANIMIVOST OSEBNA OCENA NOVA ZNANJA UČITELJ OCENA PREDMETA ZAHTEVNOST SPLOŠNA OCENA ZNANJA - SPRETNOSTI NADALNJE ŠOLANJE IZBIRNI PREDMETI DRUŽBA - SOŠOLCI OKOLICA STARŠI NASVET STAREJŠIH UČENCEV KADROVSKI POGOJI MOŽNOSTI IZBIRE MATERIALNI TRETJA IZBIRA Slika 4: Struktura drevesa kriterijev za izbiro izbirnega predmeta Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 19

25 4.2 STRUKTURIRANJE KRITERIJEV Zaradi preglednosti, medsebojne odvisnosti in povezav je kriterije smiselno strukturirati. Iz spiska kriterijev napravimo drevesno strukturo vsebinsko združenih kriterijev, ki predstavlja ustrezni miselni vzorec. Kriterije smo razdelili v tri osnovne skupine. 1. Ocena predmeta Je povezan kriterij, ki je sestavljen iz dveh prav tako povezanih kriterijev: osebna ocena in splošna ocena ter kriterija nadaljnje šolanje. Predstavlja pa subjektivno in objektivno oceno izbirnega predmeta in pa kakšne posledice ima izbrani izbirni predmet za nadaljnje šolanje. Osebna ocena sestavljajo kriteriji zanimivost, učitelj in nova znanja. Ta sestavljen kriterij predstavlja subjektivno oceno izbirnega predmeta, koliko je izbirni predmet zanimiv, kakšen odnos ima učitelj do izbirnega predmeta in učencev in ali se bomo pri tem izbirnem predmetu naučili tudi kaj novega. Splošna ocena se nanaša na objektivno oceno izbirnega predmeta in je sestavljen iz dveh kriterijev. To sta zahtevnost in znanja-spretnosti. Nadaljnje šolanje je samostojen kriterij in opisuje vpliv izbirnega predmeta na nadaljnje šolanje oziroma ali jim bo izbirni predmet koristil pri nadaljnjem šolanju. 2. Okolica Sestavljen je iz kriterijev družba-sošolci, starši in starejši učenci. Opisuje pa vpliv zunanjih faktorjev (okolice) na izbiro izbirnega predmeta. 3. Možnost izbire Sestavljata ga kriterija tretja izbira in nadgrajuje ter sestavljen kriterij pogoji. Na te kriterije učenci nimajo vpliva, ampak jih pogojuje Zakon o in možnosti šole za ponudbo izbirnega predmeta. To je tudi izločitveni kriterij, saj izbirnega predmeta z negativno vrednostjo tega kriterija učenec ne more izbrati. Pogoji je sestavljen iz kriterijev kadrovski pogoji in materialni pogoji. Ta dva kriterija kažeta na možnosti šole za ponudbo določenega predmeta. Posredno lahko tudi nakazujeta šoli za katere izbirne predmete je potrebno še ustvariti pogoje za njihovo uveljavitev, glede na želje učencev. Tretja izbira je kriterij, ki nam pove, ali je učenec že prekoračil zakonsko predpisano število izbirnih predmetov iz posameznega sklopa. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 20

26 Nadgrajuje je kriterij, ki nam pove, ali so za izbiro izbirnega predmeta potrebna predhodna znanja iz izbranega področja. Drevo kriterijev Slika 5: Drevo kriterijev 4.3 ZALOGE VREDNOSTI Vsem kriterijem v drevesu določimo merske lestvice, to je zaloge vrednosti, ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju. Pri DEXi-ju so zaloge vrednosti kriterijev, ki se v programu imenujejo atributi, sestavljene iz besed ali številskih intervalov. DEXi tako omogoča, da so zaloge vrednosti določene z naravnimi opisi ocene kriterija. Paziti moramo, da ostaja odločitveni model dovolj občutljiv in razlikuje bistvene razlike med variantami. Priporočljivo je, da zaloge vrednosti uredimo od slabih proti dobrim (od najmanj do najbolj zaželene), ker le-to omogoča uporabo uteži pri določanju funkcij koristnosti. Za lažje delo s funkcijami koristnosti in zaradi občutljivosti modela je dobrodošlo tudi, da število vrednosti raste počasi od listov proti korenu drevesa (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003, str. 17). Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 21

27 Zaloge vrednosti smo določili z naravnimi opisi ocene kriterija. Vrednosti pa smo uredili od najmanj do najbolj zaželene. Zaloge vrednosti Slika 6: Zaloge vrednosti kriterijev 4.4 FUNKCIJE KORISTNOSTI Funkcije koristnosti predstavljajo medsebojni vpliv nižje ležečih kriterijev na višje ležeče kriterije. V programu DEXi so predstavljene po točkah. Vsaka točka predstavlja preprosto odločitveno pravilo tipa če-potem. Pravila so vrstice tabel, ki predstavljajo funkcijo koristnosti. Pri tem je zelo pomembno, da lahko vsako vrstico odločitvene tabele glede na ekspertno znanje sami določimo, program pa nam sam izračuna težo posameznega kriterija. Najbolj pogosto uporabljamo možnost, da sami določimo nekaj prvih, zadnjih in pa nekaj srednjih vrstic, nato določimo uteži posameznega kriterija, program sam pa nam določi vse vrstice odločitvene tabele. Pri uporabi uteži je pomembno, da se pravilno zasnujejo odvisnosti med posameznimi kriteriji znotraj drevesa, ker s tem omogočimo pravilno obliko vpliva posameznega kriterija. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 22

28 Določevanje uteži je lahko tudi precej subjektivno, saj ima lahko določen kriterij pri različnih ljudeh različne vrednosti. Prav tako se pomembnost kriterijev spreminja z leti. Model je grajen za učence stare od 12 do 14 let. To je obdobje, ko se želje in interesi otrok in s tem tudi njihove vrednostne norme zelo hitro spreminjajo. Vse to kaže na to, da je postavitev objektivnih uteži vse prej kot enostavna naloga. Zaradi tega in pa predvsem, da bi zagotovili čimbolj objektivne kriterije za postavitev uteži in s tem tudi občutljivost modela, smo se odločili, da izvedemo anketo med učenci 7., 8., in 9. razredov. ANKETA II POMEMBNOST KRITERIJEV PRI ODLOČANJU ZA IZBIRNI PREDMET Ocenite pomembnost kriterijev pri izbiri izbirnih predmetov. Kriterij ocenite od 0 do 5 tako, da z X označite odgovarjajoče polje pri vsakem kriteriju. Na koncu lahko dodate kriterije, ki so za vas pomembni in predhodno niso upoštevani. Te kriterije prav tako ocenite. ni pomembno zelo pomembno KRITERIJ OPIS KRITERIJA zanimivost ali je predmet zanimiv, ali nas to področje zanima in ali mi je všeč nadaljnje šolanje predmet rabim (mi bo koristil) za nadaljnje šolanje zahtevnost učitelj predmet je težak (ali lahek), lahko (težko) je dobiti dobro oceno. prijazen učitelj, dobro in zanimivo razlaga, njegov odnos do učencev družba-sošolci ali predmet obiskujejo tudi moji prijatelji starejši učenci nasveti (mnenja) starejših učencev starši želje in nasveti staršev znanja-spretnosti nova znanja ali so potrebna posebna znanja in spretnosti ali se bom naučil kaj novega Slika 7: Vzorec ankete za ocenitev pomembnosti posameznih kriterijev Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 23

29 REZULTATI ANKETE kriterij vsota povprečna ocen ocena odstotek zanimivost 104 4,33 15 nadaljnje šolanje 96 4,00 14 zahtevnost 56 2,33 8 učitelj 92 3,83 13 družba-sošolci 61 2,54 9 starejši učenci 54 2,25 8 starši 55 2,29 8 znanja-spretnosti 85 3,54 12 nova znanja 100 4,17 14 Tabela 2: Rezultati ankete II. V tabeli so predstavljeni rezultati ankete. Vse ocene za posamezen kriterij smo sešteli in jih predstavili v stolpcu vsota ocen. Iz tega smo potem izračunali povprečno oceno (stolpec povprečna ocena) in odstotek od vsote ocen vseh kriterijev (odstotek). Iz rezultatov je razvidno kateri kriterij je za učence bolj pomemben in kateri manj. Višja povprečna ocena in višji odstotek pomenita tudi višje rangiran kriterij. To pa pomeni, da je tak kriterij za učence tudi pomembnejši. POMEMBNOST KRITERIJEV IZRAŽENA V % zanimivost nadaljnje šolanje zahtevnost učitelj družba - sošolci 8 8 starejši učenci starši znanja - spretnosti nova znanja Graf 2: Pomembnost kriterijev izražena v odstotkih Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 24

30 Rezultati ankete so bili zelo zanimivi. Otroci so nekatere kriterije ocenili zelo presenetljivo. Pričakovano sta kriterija iz povezanega kriterija osebna ocena zanimivost in nova znanja dobila najvišjo oceno. Med najvišjimi pa je bil pričakovano tudi kriterij učitelj. Presenetljivo pa je tretjo najvišjo oceno dobil kriterij iz povezanega kriterija ocene predmeta, nadaljnje šolanje. To vsekakor kaže na to, da se učenci zelo dobro zavedajo pomembnosti izbirnih predmetov na nadaljnje šolanje in da se že zelo hitro začnejo zavedati pomembnosti načrtovanja za nadaljnje delo in izobraževanje. Zanimiva je bila tudi ocena kriterija zahtevnost v povezanem kriteriju splošna ocena. Ta kriterij je bil med najnižje ocenjenimi kriteriji. Iz tega lahko sklepamo, da učence ne prestraši zahtevnost predmeta, ne ustrašijo se dodatnega dela in ne želijo vedno po liniji najmanjšega odpora doseči cilja. Za njih je zelo pomembno tudi prijetno delovno okolje, pridobivanje novih znanj in pa zanimiv in objektiven učitelj. Tudi rezultati vpliva okolice na izbiro izbirnih predmetov so zanimivi. Ti kažejo, da učenci temu kriteriju ne posvečajo veliko pozornosti. Posebno je zanimivo, da je vpliv staršev po mnenju učencev skoraj nepomemben, saj je bila ocena kriterija starši skoraj najnižja. To kaže na to, da so učenci ob koncu osnovnošolskega izobraževanja že zelo samostojni in želijo sami vplivati na svojo prihodnost. Kriterijev iz tretjega sklopa, to je povezanega sklopa možnost izbire, v anketi nismo upoštevali. Ti kriteriji so vezani na Zakon o in na možnosti šole, da ponudi izbirni predmet. Učenci na te kriterije nimajo vpliva in jih zato tudi težko ovrednotijo. Te kriterije smo ocenili na osnovi dolgoletnih izkušenj in Zakona o. DOLOČEVANJE UTEŽI S pomočjo ankete in lastne ocene kriterijev možnost izbire, smo dobili pomembnost vseh kriterijev in s tem tudi uteži za vsakega od kriterijev. Z združevanjem kriterijev in normalizacijo odstotkov v sestavljenih kriterijih, smo dobili uteži tudi za povezane kriterije. Med vsemi kriteriji ima največjo težo kriterij tretja izbira in posledično tudi nadrejeni kriterij možnost izbire. To je izločitveni kriterij, saj pri negativni vrednosti izbirni predmet ne more biti izbran. Ostali kriteriji iz tega sklopa nimajo pomembne teže pri odločitvi o končni izbiri izbirnega predmeta. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 25

31 Slika 8: Uteži sestavljenega kriterija možnost izbire. Pomembnejši kriterij je tudi kriterij ocena predmeta. Ta kriterij ima dva podrejena kriterija z veliko težo (osebna ocena in nadaljnje šolanje) in pa manj obtežen kriterij splošna ocena. Slika 9: Uteži sestavljenega kriterija ocena predmeta. Kriterij okolica nima pomembnega vpliva na celoten izbor izbirnih predmetov. Podrejeni kriteriji so približno uravnoteženo obteženi. Nekoliko le izstopa kriterij družba-sošolci. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 26

32 Slika 10: Uteži sestavljenega kriterija okolica. Med vozlišči ima največjo težo izločitveni kriterij možnost izbire. Vendar pa ima ta kriterij v večini primerov pozitivno vrednost (torej je izbira možna). Zaradi tega je njegov vpliv na končno izbiro precej zmanjšan. Pomembnejšo težo ima kriterij ocena predmeta. Kriterij okolica pa ima manjšo vlogo pri izbiri izbirnih predmetov. Slika 11: Uteži sestavljenega kriterija izbirni predmeti. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 27

33 ODLOČITVENA PRAVILA Pri določanju funkcij koristnosti so dobrodošle tudi tabele agregiranih pravil, ki jih izdela program DEXi. Uteži atributov v tabeli agregiranih pravil DEXi izračuna tako, da spremenjeno (popravljeno) funkcijo koristnosti (posamezno pravilo predstavlja vrednost funkcije v izbrani točki) iz začetne ravnine (50-50), ki je nastala s spreminjanjem posameznih pravil, aproksimira z ravnino (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003, str ). To je pomemben proces odločanja in interpretacije funkcije koristnosti, ki nam pomaga do vsebinsko primernega povezovanja kriterijev v končno oceno. Gre za računalniško pomoč pri upravljanju s preferenčnim znanjem človeka (Krapež, Rajkovič, Wechtersbach, 2000, str. 539). Odločitveno pravilo za izbiro izbirnega predmeta Tabela 3: Prikaz odločitvenega pravila za izbiro izbirnega predmeta Odločitveno pravilo za poddrevo ocena predmeta Tabela 4: Prikaz odločitvenega pravila za oceno predmeta Odločitveno pravilo za poddrevo splošna ocena Tabela 5: Prikaz odločitvenega pravila za splošno oceno Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 28

34 Odločitveno pravilo za poddrevo osebna ocena Tabela 6: Prikaz odločitvenega pravila za osebno oceno Odločitveno pravilo za poddrevo okolica Tabela 7: Prikaz odločitvenega pravila za okolico Odločitveno pravilo za poddrevo možnost izbire Tabela 8: Prikaz odločitvenega pravila za možnost izbire Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 29

35 Odločitveno pravilo za poddrevo pogoji Tabela 9: Prikaz odločitvenega pravila za pogoje Z odločitvenimi pravili smo določili funkcije koristnosti za vse sestavljene kriterije oziroma poddrevesa odločitvenega drevesa. Osnova za določitev odločitvenih pravil so bile uteži katere smo določili na osnovi ankete in razgovora z učenci. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 30

36 5 VREDNOTENJE IN ANALIZA 5.1 OPIS VARIANT Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa pridemo s proučevanjem variant in z zbiranjem podatkov o njih. Opis variant v realni odločitveni situaciji pogosto ni popoln. Možno je, da ne dobimo vseh potrebnih podatkov, da so ti nenatančni ali pa verjetnostnega značaja. Ne glede na to računalniški program DEXi variante ovrednoti, rezultat pa je lahko podan tudi na intervalu, kar je odvisno od vpliva nedoločenega parametra na končno oceno variante (Krapež, Rajkovič, 2003, 25). Za preizkus modela smo izbrali testne podatke, ki smo jih določili sami. Na tak način smo dobili podatke, ki bodo čim bolj široko preizkusili model in nam omogočili tudi kaj-če analizo. Variante so izbor štirih predmetov. Enega je učenec izbiral iz družboslovnega sklopa (nemščina), tri pa iz naravoslovnega sklopa ponujenih predmetov. Med temi tremi predmeti se mora odločiti za dva. Tabela 10: Opis variant 5.2 VREDNOTENJE Rezultate vrednotenja lahko predstavimo grafično, s pomočjo grafikonov ali pa tekstovno v obliki tabel. Računalniški program DEXi glede na število izbranih parametrov prikaže rezultate v stolpčnem (izbran en sam parameter, graf 4), korelacijskem (dva izbrana parametra hkrati) ali zvezdnem grafikonu (trije ali več Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 31

37 izbranih parametrov; graf 3), kjer vsaka os ustreza enemu od izbranih parametrov. Posebno vlogo pri prikazu rezultatov imajo tudi barve, pri čemer zelena barva ponazarja najboljše, modra srednje in rdeča najslabše vrednosti. Najslabše ocenjena varianta je bila sodobna priprava hrane. Kriteriji iz področja ocene predmeta so bili sicer dobri, vendar pa je to že tretja izbira iz naravoslovnega sklopa in zato ima tu odločilni vpliv izločitveni kriterij tretja izbira. Tega predmeta ob izboru prejšnjih dveh ni možno izbrati. Zato je smiselna še kaj-če analiza, s pomočjo katere lahko ugotovimo, kako bi bil ocenjen predmet sodobna priprava hrane, če ne bi bil tretja izbira. Med predmetoma obdelava gradiv in astronomija je veliko bolje ocenjena slednja. Astronomija je tudi najbolje ocenjen predmet in tako najbolj logična izbira iz naravoslovnega sklopa. Drugi predmet iz omenjenega sklopa bo učenec izbiral med obdelavo gradiv in sodobno pripravo hrane. Ta sicer ni sprejemljiva (zaradi tretje izbire), vendar pa so na prvi pogled ocene boljše kot pri obdelavi gradiv, zato bi bila tu smiselna kaj-če analiza. Nemščina je edini izbirni predmet iz družboslovnega sklopa in zato ni nobenega dvoma o njegovi izbiri. Tabela 11: Rezultati vrednotenja Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 32

38 Veliko preglednejša je predstavitev vrednotenja s pomočjo grafov. Glede na število izbranih kriterijev lahko podatke predstavimo v različnih grafih (od stolpčnega do zvezdnega). 5.3 GRAFIČNI PRIKAZ VREDNOTENJA Iz zvezdnega grafa se vidi, da imata lika pri predmetu astronomije in nemščine največjo površino, kar pomeni, da sta najbolje ocenjena. Varianta astronomija izpolnjuje tudi vse pogoje za odlično oceno in je najbolje ocenjena varianta. Ker sta oba najbolje ocenjena predmeta iz različnih sklopov (nemščina - družboslovni, astronomija - naravoslovni) sta tudi oba primerna kandidata za izbiro izbirnega predmeta. Ker pa varianta sodobna priprava hrane ne izpolnjuje pogoja možnosti izbire, je njena slaba ocena lahko tudi nekoliko zavajajoča. Z analizo kaj-če lahko preverimo, kaj bi se zgodilo, če vzpostavimo stanje, da je pri predmetu sodobna prehrana pogoj možnost izbire izpolnjen. Za to bomo uporabili program za vrednotenje in analizo Vredana. Graf 3: Večdimenzionalni grafični prikaz vrednotenja Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 33

39 Obdelava gradiv Sodobna priprava hrane Astronomija Nemščina ni sprejemljiv primeren Izbirni predmeti zelo primeren odlična izbira Graf 4: Stolpčni diagram vrednotenja 5.4 KAJ-ČE ANALIZA Ker ima v varianti sodobna priprava hrane izločitveni kriterij (tretja izbira) pozitivno vrednost, kar pomeni, da ta predmet ne more biti izbran, bi bilo zanimivo ugotoviti, kakšno oceno bi imela varianta, če ta izključitveni pogoj ne bi bil izpolnjen. Zato je tu dobra uporaba kaj-če analize. Za kaj-če analizo smo uporabili program Vredana, v katerega smo prenesli odločitveni model iz DEXija. Analiza je pokazala zanimivo oceno. Če izločimo izločitveni kriterij (sodobna priprava hrane ni tretja izbira), je ta varianta precej boljša izbira kot obdelava gradiv. Ker je iz istega sklopa izbirnih predmetov astronomija že najresnejši kandidat za izbiro, se moramo še odločiti med ostalima dvema možnostma. Po kaj-če analizi se kaže sodobna priprava hrane kot boljša izbira, kar tudi prikazuje spodnji graf. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 34

40 Graf 5: Diagram kaj-če analize v programu Vredana Iz analize je razvidno, da bi bilo dobro, če bi učenec razmislil in eno od prvih dveh variant v naravoslovnem sklopu zamenjal s tretjo varianto (sodobna priprava hrane). Tako ostane najslabše ocenjena varianta obdelava gradiv, kar pomeni, da ni primeren kandidat za izbiro. TESTIRANJE MODELA Z REALNIMI PODATKI Model smo preizkusili z učenci 7., 8. in 9. razreda. Kljub temu so bili to le testni podatki, saj pravo odločanje o izbirnih predmetih poteka le enkrat v šolskem letu, in to ob koncu 6., 7., in 8. razreda. Sam program DEXi učencem ni delal posebnih težav. Delo z njim so hitro usvojili. Več težav so imeli z razumevanjem nekaterih kriterijev. Pri tem so prednjačili učenci 7. razreda. Z dodatno razlago kriterijev so vsi učenci opisali vsaj tri, večina pa štiri variante. Te podatke smo tudi ovrednotili. Nekaj variant je bilo povsem v skladu s pričakovanji učencev, nekaj pa se jih je z njimi tudi skladalo. Te smo pregledali in po potrebi zaradi nerazumevanja ali napačne razlage kriterija oziroma njegove vrednosti tudi popravili. Tako smo dobili rezultate, ki so bili zelo blizu ali pa so se povsem ujemali s pričakovanji. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 35

41 Tabela 12: Opis variant po izboru učenca Tabela 13: Vrednotenje variant učenca Kaj-če analize in uporabe programa Vredana z učenci nismo testirali. Branko Hancman: Izgradnja odločitvenega modela za izbiro izbirnih predmetov v devetletni stran 36

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM

DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Račeta DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Marjan Krisper

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

Vodnik za uporabo matrike Učinek+

Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna

More information

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

More information

KAJ NAS VODI PRI IZBIRI POKLICA?

KAJ NAS VODI PRI IZBIRI POKLICA? ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA KAJ NAS VODI PRI IZBIRI POKLICA? Tematsko področje: Interdisciplinarno

More information

Prototipni razvoj (Prototyping)

Prototipni razvoj (Prototyping) Prototipni razvoj (Prototyping) Osnovna ideja: uporabnik laže oceni, ali delujoča aplikacija ustreza njegovim zahteva, kot v naprej opredeli zahteve Prototipni pristop se je uveljavil v začetku 80- tih

More information

UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera

UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MANCA MARETIČ PAULUS UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2009 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Konstrukcijska

More information

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic

More information

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:

More information

Priprava in analiza govornega nastopa z uporabo IKT. Preparation and Analysis of Oral Presentation by Using ICT

Priprava in analiza govornega nastopa z uporabo IKT. Preparation and Analysis of Oral Presentation by Using ICT INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Priprava in analiza govornega nastopa z uporabo IKT Preparation and Analysis of Oral Presentation by Using ICT

More information

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić

More information

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

ALI JE KUPČKANJE»KUL«?

ALI JE KUPČKANJE»KUL«? OSNOVNA ŠOLA GUSTAVA ŠILIHA LAPORJE ALI JE KUPČKANJE»KUL«? Sociologija Raziskovalna naloga Avtorici: Sara Bevc, 7. a Katja Košič, 7. a Mentorica: Mateja Vouk, prof. Laporje, 2016 ZAHVALA Najlepša hvala

More information

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

-

- e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega

More information

Preprost prevajalnik besedil za platformo android

Preprost prevajalnik besedil za platformo android UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Ergim Ramadan Preprost prevajalnik besedil za platformo android DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Anita Mirjanić. Feminizacija učiteljskega poklica v osnovni šoli. Magistrsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Anita Mirjanić. Feminizacija učiteljskega poklica v osnovni šoli. Magistrsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anita Mirjanić Feminizacija učiteljskega poklica v osnovni šoli Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anita Mirjanić

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ČLANOV TIMA GLEDE NA BELBINOVE TIMSKE VLOGE Ljubljana, februar 2009

More information

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,

More information

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem

More information

STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA

STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA Ljubljana, julij 2011 LIDIJA BREMEC IZJAVA Študent/ka Lidija Bremec izjavljam, da sem avtor/ica

More information

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,

More information

INOVACIJSKI PROJEKT TERAPEVTSKI PES V RAZREDU POROČILO O NOVOSTI, 4. RAVEN RAZVOJA

INOVACIJSKI PROJEKT TERAPEVTSKI PES V RAZREDU POROČILO O NOVOSTI, 4. RAVEN RAZVOJA INOVACIJSKI PROJEKT TERAPEVTSKI PES V RAZREDU POROČILO O NOVOSTI, 4. RAVEN RAZVOJA PROJEKT Projekt Terapevtski pes v razredu izvajamo v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS

More information

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Klavdija Košmrlj Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA Ljubljana, september 2006 PRIMOŽ ŠKRBEC 1 IZJAVA Študent Primož Škrbec izjavljam, da

More information

Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes

Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes V podjetjih se dnevno soočajo s projekti in projektnim menedžmentom. Imajo tisoč in eno nalogo, ki jih je potrebno opraviti do določenega roka,

More information

AVTOMATIZIRANO KADROVANJE ZA OBLIKOVANJE VIRTUALNEGA TIMA MAGISTRSKO DELO

AVTOMATIZIRANO KADROVANJE ZA OBLIKOVANJE VIRTUALNEGA TIMA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matevž Kovačič AVTOMATIZIRANO KADROVANJE ZA OBLIKOVANJE VIRTUALNEGA TIMA MAGISTRSKO DELO Mentor: doc. dr. Marko Bajec Ljubljana, 2009 2 I

More information

DRUGA MEDNARODNA RAZISKAVA UPORABE INFORMACIJSKIH IN SITES KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IZOBRAŽEVANJU

DRUGA MEDNARODNA RAZISKAVA UPORABE INFORMACIJSKIH IN SITES KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IZOBRAŽEVANJU 1 DRUGA MEDNARODNA RAZISKAVA UPORABE INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IZOBRAŽEVANJU SITES THE SECOND INFORMATION TECHNOLOGY IN EDUCATION STUDY PRIPRAVILI BARBARA JAPELJ IN MOJCA KROŠELJ JESEN

More information

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju

Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Urška Metelko* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija ursimetelko@hotmail.com Povzetek: Namen in

More information

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju

More information

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV Ljubljana, september 2010 JURE KIMOVEC I IZJAVA Študent JURE KIMOVEC

More information

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor

More information

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova

More information

LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija dela LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Mentorica: izr. prof. dr.

More information

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska

More information

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA Ljubljana, marec 2016 MARKO PUST IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Marko Pust,

More information

Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave

Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave 66 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2013 Adrijana Biba Starman Adrijana Biba Starman Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave Povzetek: V prispevku obravnavamo študijo primera kot vrsto kvalitativnih raziskav.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

More information

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza

More information

METODE USPEŠNEGA UČENJA

METODE USPEŠNEGA UČENJA B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar METODE USPEŠNEGA UČENJA Mentorica: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Kandidatka: Alsada Sijarić Lektorica: Andreja Tasič Kamnik, marec 2010 ZAHVALA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Žnidaršič ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS DIPLOMSKO DELO visokošolskega strokovnega študija Ljubljana,

More information

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE H V DEJAVNOSTI VAROVANJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 MONIKA RAUH IZJAVA Študentka Monika Rauh izjavljam, da sem avtorica

More information

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNE VSEBINE.

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNE VSEBINE. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA SISTEMA ZA UPRAVLJANJE SPLETNE VSEBINE Bojan Korečič Mentor: doc. dr. Andrej Filipčič Nova Gorica, 2008 Zahvala

More information

IZBOLJŠANJE HOLT-WINTERSOVE METODE NAPOVEDOVANJA POVPRAŠEVANJA

IZBOLJŠANJE HOLT-WINTERSOVE METODE NAPOVEDOVANJA POVPRAŠEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOLJŠANJE HOLT-WINTERSOVE METODE NAPOVEDOVANJA POVPRAŠEVANJA Ljubljana, september 2012 ANA VEHOVEC IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Ana Vehovec,

More information

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko

More information

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete

More information

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sebastjan Štucl Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ

More information

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Kuzem NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU MENTOR: vis.

More information

Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2017/2018

Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2017/2018 Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli 2017/2018 Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja Navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja znanja 2017/2018 je sprejela

More information

Vrednotenje vzgojnega načrta kot javne politike preprečevanja nasilja učencev nad učitelji na primeru osnovnih šol Mestne občine Koper

Vrednotenje vzgojnega načrta kot javne politike preprečevanja nasilja učencev nad učitelji na primeru osnovnih šol Mestne občine Koper UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gordana Gavriloska Vrednotenje vzgojnega načrta kot javne politike preprečevanja nasilja učencev nad učitelji na primeru osnovnih šol Mestne občine Koper

More information

Mentor: doc. dr. Janez Demšar

Mentor: doc. dr. Janez Demšar UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jure Maver UPORABA RADIOFREKVENČNE IDENTIFIKACIJE V KNJIŢNICAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Janez Demšar

More information

Šport in socialna integracija

Šport in socialna integracija UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Marolt Šport in socialna integracija Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Marolt Mentor: doc. dr. Samo

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX

More information

IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA

IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA Uroš Slemnik IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA Diplomsko delo Maribor, september 2010 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA

More information

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:

More information

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Rok Prah Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Diplomsko delo Maribor, september 2011 II Diplomsko delo univerzitetnega strokovnega študijskega programa Prikaz podatkov

More information

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel

More information

VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič

VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič Povzetek VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA Marko Klemenčič marko.klemencic@siol.net Prispevek obravnava pomembnost organizacijske kulture kot enega od dejavnikov, ki lahko pojasni, zakaj

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,

More information

PROCES ZAPOSLOVANJA V MERKUR, D. D.

PROCES ZAPOSLOVANJA V MERKUR, D. D. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA V MERKUR, D. D. Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat:

More information

KONCEPT VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Z NADARJENIMI DIJAKI V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU 1

KONCEPT VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Z NADARJENIMI DIJAKI V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU 1 KONCEPT VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Z NADARJENIMI DIJAKI V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU 1 Soavtorji Koncepta: Člani RPS za odkrivanje in delo z nadarjenimi : Prof.dr. Drago Žagar, Filozofska fakulteta UL, Oddelek

More information

TEHNIŠKI DAN ZA PROMOCIJO INTERESNE DEJAVNOSTI PLASTIČNO MAKETARSTVO NA OSNOVI STRATEGIJE PROJEKTNEGA DELA

TEHNIŠKI DAN ZA PROMOCIJO INTERESNE DEJAVNOSTI PLASTIČNO MAKETARSTVO NA OSNOVI STRATEGIJE PROJEKTNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Študijski program: Fizika in tehnika TEHNIŠKI DAN ZA PROMOCIJO INTERESNE DEJAVNOSTI PLASTIČNO MAKETARSTVO NA OSNOVI STRATEGIJE

More information

UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO

UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management informacijskih sistemov UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO Mentor: red. prof.

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO NAČINI VODENJA V PODJETJIH PRIMERJAVA VODENJA V PROIZVODNJI IN RAZVOJU Ljubljana, september 2004 Mitja Dolžan KAZALO 1. UVOD...1 2. VODENJE...4

More information

Projektna pisarna v akademskem okolju

Projektna pisarna v akademskem okolju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.

More information

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D.

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Mentor: viš. pred. mag. Franc Belčič Kandidatka: Anja Buh Kranj, september 2011 ZAHVALA

More information

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta:  espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica« Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini

More information

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Katedra za psihologijo dela in organizacije DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Študijsko

More information

PSIHOLOŠKI VIDIKI NESREČ: NEURJE

PSIHOLOŠKI VIDIKI NESREČ: NEURJE 31 PSIHOLOŠKI VIDIKI NESREČ: NEURJE V HALOZAH LETA 1989 Marko Polič* Andrej Bauman** Vekoslav Rajh*** in Bojan Ušeničnik**** Neurja, kakršno je bilo v noči s 3. na 4. julij v Halozah, niso ravno pogosta.

More information

DOBA FAKULTETA LETNI POGOVORI V PODJETJU METAL RAVNE D. O. O. ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. (diplomsko delo) Polona Vrabič

DOBA FAKULTETA LETNI POGOVORI V PODJETJU METAL RAVNE D. O. O. ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. (diplomsko delo) Polona Vrabič DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR LETNI POGOVORI V PODJETJU METAL RAVNE D. O. O. (diplomsko delo) Polona Vrabič Maribor, 2010 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektorica: Vesna Glinšek,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBLIKOVANJE POPOLNIH TABLIC UMRLJIVOSTI ZA SLOVENIJO ZA LETA 1997 2007 Ljubljana,

More information

Obvladovanje sprememb v izvedbi projekta

Obvladovanje sprememb v izvedbi projekta UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA Aljaž Stare Obvladovanje sprememb v izvedbi projekta Doktorska disertacija Ljubljana, 2010 Izjava o avtorstvu in objavi elektronske verzije doktorske disertacije

More information

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andraž Poje Vzhodnjaški pristopi k vodenju pri projektih Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andraž Poje Mentor:

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE program: management kakovosti storitev ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO

More information

METODE DELA V ŠOLAH ZA STARŠE NA GORENJSKEM

METODE DELA V ŠOLAH ZA STARŠE NA GORENJSKEM visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA METODE DELA V ŠOLAH ZA STARŠE NA GORENJSKEM WORKING METHODS IN SCHOOL FOR PARENTS IN GORENJSKA Mentorica: Erika Povšnar, pred.

More information

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.

More information

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september

More information

Pozicija zvarov na digitalnih slikovnih posnetkih

Pozicija zvarov na digitalnih slikovnih posnetkih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Mitja Placer Pozicija zvarov na digitalnih slikovnih posnetkih DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Peter Šuhel Ljubljana, 2004 Zahvala

More information

Razvoj nepremičninskega projekta za trg

Razvoj nepremičninskega projekta za trg Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Komunalna

More information

Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza

Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Bitenc Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA

THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA JET Volume 10 (2017) p.p. 11-23 Issue 3, October 2017 Type of article 1.01 www.fe.um.si/en/jet.html THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA Luka Lešnik 1R,

More information

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85 VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju

More information