TEAJ VARNE VOŽNJE S ŠTIRIKOLESNIKOM

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov TEAJ VARNE VOŽNJE S ŠTIRIKOLESNIKOM Mentor: izred. prof. dr. Marko Ferjan Kandidat: Aleš Žakelj Kranj, Januar 2006

2 Zahvala Prisrna hvala mentorju prof. dr. Marku Ferjanu za strokovno pomo in usmerjanje pri pisanju diplomske naloge.

3 Povzetek Diplomsko delo je prikaz vsebin ter izvedba teaja varne vožnje, ki bo namenjen osvešenim voznikom, da izboljšajo svoja znanja in sposobnosti. Teaj je razdeljen na dva dela, na marketinški del, ki prikazuje teorijo marketinga in ideje za oglaševanje teaja, ter na kurikulum, v katerem je predstavljen celotni uni nart teaja in njegova izvedba. Pri pisanju diplomskega dela smo želeli prikazati, kako pripraviti in izpeljati teaj varne vožnje, z osnovami marketinga za prepoznavnost in pridobivanje kandidatov, da bi teaj resnino zaživel med kupci in lastniki štirikolesnikov. Kot pomembni del teaja smo razlenili marketinški splet, ki je zmes marketinških spremenljivk, ki jih podjetje lahko kontrolira in jih uporablja za zagotovitev doloene ravni prodaje na ciljnem tržišu. Najpogosteje uporabljamo kratico 4P, za izdelek (Product), ceno (Price), lokacija (Place), promocijo (Promotion). V vsakem poglavju smo natanno pregledali teorijo marketinga 4P, se vprašali kje bi najbolje locirali teaj, in e je možnost, da teaj financira država. V drugem delu diplomskega dela pa smo natanneje predstavili kurikulum, uni nart, za izvedbo teaja varne vožnje s štirikolesnikom, tako, da je razlenjen po podpoglavjih, zaenši z cilji teaja varne vožnje, kjer smo natanneje opredelili, kaj priakujemo od teaja, kakšne so želje in priakovanja inštruktorjev in teajnikov. Kurikulum zakljuimo z evalvacijo, v kateri natanno opišemo izvedbo in sam postopek ocenjevanja. Kljune besede Izobraževanje Kurikulum Marketing ATV- Štirikolesnik

4 Summary The intention of this diploma is to show qualified individuals, how to implement a school of a skilled driving, which will prevent accidents with ATV. School of skilled driving has two parts. In first part we present theory of marketing and new ideas for implementation. Second part contains whole curriculum, with part-by-part explanation and realization of school of skilled driving. First section is about marketing, with components of 4P, Product, Price, Place and Promotion, which are the groundwork for Company s work. It continues with question, how we can cooperate with government to increase safety on public roads and make driving school cheaper. In second section we precisely describe curriculum and how to implement school of skilled driving. In first chapter of second part we talk about goals in our school, what we expect from instructors and candidates. Second part concludes with evaluation, where we describe how to implement all exams and how to evaluate candidates. Keywords Education Curriculum Marketing ATV-all terrain vehicle

5 KAZALO STRAN 1. UVOD Aktualnost teme in predstavitev problema... 7 I. DEL (MARKETING) MARKETING Ciljno tržiše Marketinški splet Produkt Cena Lokacija Promocija...19 II. DEL (KURIKULUM) KURIKULUM Cilji teaja varne vožnje Popis unih vsebin Materiali Izvajalci Tabela za implementacijo Evalvacija ZAKLJUEK LITERATURA IN VIRI Literatura Viri SEZNAM TABEL IN SLIK Seznam tabel Seznam slik SLIKOVNA PRILOGA... 50

6 1. Uvod V teh asih, ko ima skoraj vsak posameznik svoj avtomobil in vozniški izpit, je prišlo do novih želja in potreb, voziti se po vsakem terenu. Zgolj za zabavo ali pa za opravljanje razlinih dejavnosti, katere so na težko dostopnih terenih, je lovek razvil novo prevozno sredstvo, s katerim je hiter, okreten in katerega si lahko privoši skoraj vsak. To vozilo smo poimenovali štirikolesnik (ATV- all terain vehicle). Problem štirikolesnikov je da se lahko vozijo po cestah in gozdovih odvisno od homologacije. Lahko so motor ali avtomobil, nekakšna dvoživka, ki zaradi tega zahteva posebno znanje in vešine za varno upravljanje. Za štirikolesnike, ki nimajo urejene homologacije, ni možna registracija vozila in vožnja po cestah, ki so namenjene za vožnjo registriranih motornih vozil, zato jim preostanejo le gozdne ceste, gozdovi in travniki. Splošna težnja k veji varnosti v cestnem prometu in k varni vožnji nasploh (vožnja po neurejenih poteh) je spodbudila potrebo po organizaciji ustreznega teaja varne vožnje tudi na podroju štirikolesnikov. Namen diplomskega dela je prikazati vse sestavine in izvedbo teaja varne vožnje, ki bo uspešno usposabljal voznike, ki si želijo dosei višji nivo znanja, varnosti in zanesljivosti, poleg tega pa z dodatnimi tokami spodbujati tiste, ki že imajo za seboj doloene prekrške. Torej bo s svojimi vsebinami zajemal poglavitne dele in vsebine teaja varne vožnje, od zaetnega organiziranja pa do konnega udejstvovanja na terenu. Cilj diplomskega dela je prikaz izvedbe teaja varne vožnje štirikolesnikov na nain, ki bi ob splošnem zakonskem konsenzu lahko nekomu omogoil praktino pripravo tovrstnega teaja. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh sklopov, marketinga in kurikuluma. V marketinškem delu se bom najprej lotil ciljnega tržiša, kot osnove za pridobivanje kandidatov za teaj varne vožnje. Sledi marketinški splet v katerem bomo poudarili prednosti lokacije, promocije in cene, hkrati pa tudi predstavili možne ideje za izvedbo teaja. V kurikulumu pa se bomo posvetili cilju teaja, kjer bomo poizkusili z teajem varne vožnje vplivati na manjše število prometnih nesre. Poglavje unih vsebin bo vsebovalo osnovni, srednji in višji nivo, da si povpreni posameznik lahko predstavlja kako se pripravi teme izobraževanja in kaj morajo vsebovati. Sledijo materiali, katere bodo usposobljeni izvajalci izšolani v tujini, uporabljali pri izvedbi teaja ter pri zakljunem ocenjevanju, katerega bodo morali kandidati opraviti po zakljunem teaju, da se preveri nivo znanja. Na koncu sledijo zakljuek s sklepno mislijo, literatura in viri ter slikovna priloga. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 6 od 50

7 1.1 Aktualnost teme in predstavitev problema Ker so štirikolesniki osnova tega diplomskega dela, naj povem, da je to vozilo noviteta na slovenskem trgu, prodajati se je zaelo v zaetku leta 2005, zato so ga marsikateri videli kot poslovno priložnost in zaeli uvažati in prodajati razline znamke, v glavnem japonskih proizvajalcev motornih koles (Honda, Yamaha, Suzuki) in kanadskih pionirjev v proizvodnji štirikolesnikov, kot sta Polaris in koncern Bombardier. Letošnje leto, je bilo kot prvo prodajno leto dokaj uspešno, saj je na cesto spravilo približno 150 štirikolesnikov z homologacijo (Polaris, Bombardier) in neznano število brez homologacije (Yamaha, Honda, Suzuki). Za homologirane in registrirane štirikolesnike pa veljajo isti veljavni zakoni kot za avtomobile in dvosledna vozila brez kabine. Z registracijo imajo odprte vse poti za vožnjo po vseh cestah, ki so namenjene vožnji motornih vozil, zato ne bodite preseneeni, e jih boste vse pogosteje sreevali v mestnih središih, naseljih, avtocestah (doloeni dosežejo hitrost do 160 km/h) in urejenem prometu. Za upravljanje štirikolesnika potrebujemo vozniško dovoljenje B kategorije, enako kot za vožnjo z avtomobilom. Veina ljudi tej informaciji ne posvea posebne pozornosti, saj predvidevajo, da sta štirikolesnik in osebni avtomobil vozna z istim dovoljenjem. Vendar pa med njima pri upravljanju pride do velikih razlik, ki se jih lastniki zavejo šele ko je prepozno in je materialna škoda že povzroena, v hujših primerih tudi poškodbe. Prav zaradi tega je upravieno razmišljati o organizaciji teaja varne vožnje štirikolesnikov, s katerim bi nedvomno pripomogli k veji varnosti v cestnem prometu. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 7 od 50

8 I. DEL (MARKETING) Za osnovno razumevanje teoretinega dela v tej diplomski nalogi, bomo predstavili osnove marketinga, kot del vsakega podjetja, ki konkurira na tržišu. Kaj je ciljna skupina in kako jo doloimo, da sporoila dosežejo in spodbudijo k nakupu kljune konne porabnike. Podali bomo prvine marketinškega spleta (4-p), teorijo pa bomo podprli z razlago in idejami, ki bi jih lahko v praksi uporabili pri organizaciji teaja varne vožnje. V zadnjem delu tega sklopa bo predstavljena cena, predvsem za obutek, kdaj bi se izvajanje teaja izplaalo in kdo ter na kakšen nain bi teaj sofinanciral. 2. MARKETING Beseda marketing (trženje), je najvekrat uporabljena kot široki splošni izraz, izvira pa iz besede market (trg) in obsega vse dejavnosti, ki so z njim povezane. Kot marketinške dejavnosti pa si bomo najlažje predstavljali vse poslovne aktivnosti, ki so povezane z izdelki in storitvami, od samega zaetka do njihove prodaje. Vendar takšno poenostavljanje trženja pomenilo, da je vse skupaj le kupovanje in prodajanje izdelkov, kar seveda ne drži, zato marketing potrebujejo vse resne organizacije, ki želijo uspeti med konkurenco.»trženje je proces nartovanja in snovanja izdelkov, storitev in idej ter doloanja cene in odloanja v zvezi s tržnim komuniciranjem z namenom, da se ustvari takšna izmenjava, ki zadovoljuje priakovanja posameznikov in podjetja«(potonik V., 2005, 20). In druga definicija:»marketing je proces upravljanja kateri identificira, predvideva, in zadovoljuje zahteve potrošnikov, in obenem ustvarja dobiek«(sally D., Simkin L., Pride M.W., Ferrell O.C., 1991, 4). Celo v podjetjih, kjer ni tako široke ponudbe izdelkov, je trženje zelo pomemben dejavnik, da se na primer mala podjetja sploh opazi, še posebno na tako nasienih trgih kot so v današnjih asih. Zato je neobhodna strategija marketinga, ki sestoji iz izbir in analize ciljnega tržiša (skupine ljudi katerim organizacija želi prodati izdelke) ter izdelovanja in ohranjanja primernega marketinškega spleta (proizvod, promocija, distribucija, cena), ki bo zadovoljil skupino ljudi s ciljnega tržiša. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 8 od 50

9 2.1 Ciljno tržiše Pojem trgov nas v polnem krogu pripelje do pojma trženja. Trženje pomeni dejavnost, ki se odvija v povezavi s trgi. Trženje pomeni delo s trgi z namenom, da se sprožijo možne menjave in tako zadovoljijo loveške potrebe in želje (Kotler P., 1996, 12). V marketingu se beseda tržiše razume kot skupina ljudi, kupcev in potrošnikov, ki ima to sposobnost, da lahko doloene proizvode kupi, torej da imajo kupno mo. Zato pa tudi drži, da je v nekem gospodarstvu ve razlinih tržiš, odvisno od povpraševanja, in doloenih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni da lahko govorimo o nastanku ali obstajanju nekega tržiša. Kot smo navedli že zgoraj, ima strategija marketinga dva dela: 1. Izbor ciljnega tržiša organizacije 2. Izdelava in ohranjanje marketinškega spleta na nain, ki ga diktira tržiše Odloitev o izbiri ciljnega tržiša je zelo pomembna, sledi pa dvema najpomembnejšima strategijama segmentacije tržiša, ki sta: 1. Strategija koncentracije 2. Strategija za ve segmentov Za katero strategijo se bo podjetje odloilo pa je odvisno od njihovih sposobnosti, razpoložljivih sredstev, odvisno od konkurence in glede na znailnost tržiša (Sally D., Simkin L., Pride M.W., Ferrell O.C., 1991, 66). O strategiji koncentracije govorimo kadar, se podjetje z vsemi svojimi silami posvea samo enemu segmentu tržiša in ima posledino marketinški splet namenjen le temu. Temu se ponavadi ree,»da je podjetje postavilo vsa jajca v eno košaro«, in temu sledi tudi stagnacija ali celo nazadovanje, saj e prodaja sloni le na enem segmentu tržiša, in e se povpraševanje po tem proizvodu prine zmanjševati, potem tudi upada dobiek podjetja. V drugem primeru pa ko podjetje zavzame en segment tržiša in se dobro utrdi, lahko svojo slavo zadrži kljub drugim segmentom, vendar zgublja na odzivnosti in prožnosti proti svoji konkurenci. Za primer lahko vzamemo kakšno znamko štirikolesnikov npr. Bombardier, ki kraljuje v najvišjem razredu delovnih in športnih štirikolesnikov, v primeru, da bi hotel posei na trg najcenejših nizkokubinih štirikolesnikov primernih za vsak žep, hitri in ceneni izdelavi ne bi dosegel želenega uspeha, ker ne bi mogel konkurirati cenenim izdelovalcem, ki sodijo v najnižji razred. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 9 od 50

10 Strategija za ve segmentov pa pomeni, da podjetje svoje sile razdeli na dva ali ve segmentov, in za vsakega posebej razvije marketinški splet. Zato dostikrat podjetja najprej uporabijo zgoraj omenjeno strategijo koncentracije in ko na enem segmentu dosežejo vrh se odloijo razširiti še na druge sorodne segmente. Podjetjem ponavadi raste prodaja na skupnem tržišu, ker delujejo na ve segmentih in so marketinški spleti narejeni in namenjeni vejemu številu ljudi. Zato pa lahko podjetje proda ve, ker doloeni segmenti nihajo in absorbirajo višek kapacitet. Slabost pa se pokaže ko mora imeti podjetje ve proizvodnih procesov ve materiala in ljudi. Torej stroški bodo resda veji kot pri strategiji koncentracije, vendar so tudi prihodki veji. Na spodnji sliki pa si poglejmo vplive, ki delujejo na izbor ciljnih segmentov tržiša. Slika 2.1: Faktorji, ki vplivajo na izbor strategije (Sally D., Simkin L., Pride M.W., Ferrell O.C., 1991, 93). Natanno izvedena segmentacija tržiša olajša podjetjem odkrivanja novih poslovnih priložnosti na tržišu, boljše poznavanje potrošnikov in boljši izkoristek cenovno ugodnih priložnosti, ki se lahko pojavijo. Na vsakem tržišu je znailna tudi mona konkurenca, e le ni prišlo do doloene nadvlade najvejih podjetij ali do kakršnekoli protekcije doloenih podjetij. Zato je za vsa podjetja zelo pomembno, da se zavedajo svoje konkurence in jo dobro analizirajo, na primer, v kakšnem segmentu tržiša delujejo, koliko delov tržiša lahko pokrijejo, in kako natanno... Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 10 od 50

11 Tako je ob razlinih raziskavah trga kar pomembno, kje in kaj se razleni, lahko tudi glede izdelka, konnih porabnikov in podjetja, saj sodobni trgi niso ve homogeni. Kot sem že omenil so potrošniki zelo razpršeni in imajo razline zahteve, zato je cilj, da jim ugodimo zelo težko dosei ne da bi predhodno natanno analizirali in spoznali posamezne tržne segmente in trg (Devetak G., 2001, 79). Po teoretinem zaetku sledi predstavitev, kako naj bi marketing izgledal v (našem) primeru teaja varne vožnje. Marketing štirikolesnikov naj bi se zael že na prvem koraku kupca, oz. takoj po odloitvi o nakupu. V tistem trenutku ko bo stranka prejela raun in pustila osebne podatke naj bi to postalo zaetni temelj za osnovno komuniciranje z stranko. Tako bi od vsake stranke dobili vse osebne podatke, ime in priimek, mobilni telefon, naslov, zraven pa bi si obvezno zabeležili tudi znamko in model štirikolesnika, ki ga je stranka odpeljala, saj je zelo pomembno kakšen model ima stranka. Podatke bi skrbno zbirali in beležili v doloen program, s katerim bi si pomagali pri zaetku oglaševanja. Potrebno je tudi izbrati as pred izvedbo in za izvedbo teaja, da se lahko kandidati psihino pripravijo, zraven pa pripravijo tudi svoje štirikolesnike s katerimi naj bi se udeležili teaja, na njihovo željo pa bi teaj lahko opravljali tudi na naših štirikolesnikih, s predasno najavo, da jih lahko pravoasno priskrbimo in pripravimo. Torej, teajniki bi bili lahko kdorkoli, ki je sposoben vožnje z motornimi dvoslednimi vozili ali motornimi kolesi, starejši od 14 let, zgornja starost naj ne bi bila omejena, le posamezniki moški ali ženska mora biti fizino dovolj moan in vzdržljiv, da lahko opravi teaj. Poseben poudarek teaja bi posvetili invalidom, ki že imajo štirikolesnik, ali pa bi se udeležili teaja z našimi štirikolesniki. Njim bi doloili poseben termin in izvedbo teaja, da bi lahko bolj sprošeno opravljali vaje, in da bi se jim maksimalno prilagodili v vseh naših segmentih in segmentih teaja. Za njih je pomembno, da bi v najkrajšem možnem asu (zaradi njihovih potreb, naporov) osvojili vsa potrebna znanja in vešine, ki bi jih teaj obsegal. Pripravili bi tudi še doloeno število mest za njihove spremljevalce, da bi lahko nemoteno opazovali teaj ali se ga celo udeležili, in s tem spodbujali svoje oskrbovance. Skupina ljudi, ki bi potrebovala poseben pristop bi bili tudi kandidati starejši od 16 in mlajši od 18 let, ki zakonsko doloeno lahko vozijo štirikolesnike z nižjo prostornino (50 ccm do 125ccm). Ta skupina bi bila obvezno v spremstvu staršev, ki bi za njih in njihovo vedenje tudi odgovarjala z pristopno izjavo, po kateri bi bili tudi kandidati zavarovani. Kandidatom bi tudi prilagodili program, teoretini del, v smislu razumevanja in delovanja sil, kot tudi praktini del, pri izvedbah nevarnejših vaj saj je pri doloenih potrebna tudi fizina mo. Prilagoditi bi jim bilo potrebno tudi poligon saj je razumljivo, da štirikolesniki z manjšo prostornino veliko manj zmorejo in zato niso primerni za najveje strmine, kot tudi za višje hitrosti, zato jih lahko mlajši vozijo. Z najmlajše, starosti od 14 do 16 let pa bi teaj obsegal osnove na 50 kubinem štirikolesniku, saj se ne smejo voziti po cestah, temve le po gozdnih poteh, gozdovih in travnikih. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 11 od 50

12 Teaj varne vožnje je primeren za skoraj vse starosti, pomembno je le da so kandidati opremljeni z dobro voljo in pripravljenostjo za uenje varne vožnje, da imajo veselje do spoznavanja novih znanj in doseganje novih nepoznanih meja v vožnji po razlinih terenih in razlinem vremenu. Tistim skupinam, ki pa imajo doloene omejitve, pa se bomo poskusili približati z vso našo fleksibilnostjo, ki jo premoremo. 2.2 Marketinški splet V 21. stoletju je na voljo veliko število izobraževalnih ustanov, veina med njimi so neprofitne, državne ustanove, vedno ve pa je tudi privatnih, profitnih izobraževalnih ustanov, ki za prepoznavnost nujno potrebujejo prvine marketinga, e hoejo konkurirati obstojei neprofitni konkurenci. Neprofitne izobraževalne ustanove se trenutno preve zanašajo na privilegije, ki jim jih nudi država in se zato premalo odloajo za uporabo marketinga. Res da jih šiti država, ki jih zalaga z davkoplaevalskimi sredstvi in tudi šolanje je obvezno, vendar to razmišljanje je popolnoma napano, saj se za odloitev o šolanju odloamo samo enkrat v življenju in je zato toliko bolj pomembno. Profitne organizacije pa svoje storitve ponujajo vsem možnim potencialnim kandidatom, ki bi lahko koristno uporabili njihovo znanje. Zato se šole poslužujejo razlinih marketinških metod, da bi dosegle im veje število bodoih kandidatov kateri bi bili njihova ciljna skupina. (Ferjan M., Kako udejaniti marketinški splet šole, 1998, 16). Za dosego cilja, im vejega števila kandidatov v izobraževalnih programov, se mora organizacija poslužiti marketinga, še posebej pa si mora pripraviti dober marketinški splet (4xP) šole. To je skupek marketinških dejavnikov, ki so potrebni za dosego maksimalnega uspeha pri bodoih kandidatih. Sestavljen je iz štirih p-jev, ki si sledijo, Product (izdelek), Price (cena), Place (lokacija), Promotion (promocija). Z napredovanjem znanosti pa so se razvile tudi marketinške teorije, iz leta v leto po naslednjem vrstnem redu (Devetak G., 2002, 92): 1. 4 x P Product, Price, Place, Promotion, po McCarthyju iz leta 1964 (najvekrat uporabljeno), 2. 5 x P Product, Price, Place, Promotion, People, po Juddu iz leta 1987, 3. 7 x P Product, Price, Place, Promotion, Participants, Physical evidence, Proces, po Boomachu, Bittnerju iz leta 1984, 4. 4 x P + 2 x CS Product, Price, Place, Promotion, Customer communication, Customer Satisfaction, Servicing, po Berryu iz leta 1990, x P Product, Price, Place, Promotion, Probing, Partioning, Prioritising, Positioning, Politics, Public opinion, po Kotlerju iz leta 1991, Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 12 od 50

13 6. 15 x P Product, Price, Place, Promotion, People, Politics, Publics relations, Probe, Partition, Prioritize, Position, Profit, Plan, Performance, Positive implements, po Baumgartnerju iz leta Zgoraj navedeno razpredelnico razdelitve marketinškega spleta lahko prikažemo tudi grafino z sliko, da bo lažje razumeti vsakemu posamezniku, ki bo na osnovi tega diplomskega dela želel izpeljati takšen ali podoben teaj varne vožnje. S spodnjo sliko bo to zelo splošno ponazorjeno. Slika 2.2: Marketinški splet 4 x P, (Devetak G., 2002, 92) Izdelek Ljudje zadovoljujemo svoje potrebe in želje z izdelki in storitvami. Uporabljali bomo izraz»izdelek«za oboje. Izdelek bomo definirali kot nekaj, kar lahko zadovolji doloeno potrebo ali željo (Kotler P., 1996, 8) Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 13 od 50

14 Izdelek ali produkt v našem primeru je teaj varne vožnje, ki bo usposabljal voznike štirikolesnikov, da bodo lahko varno vozili v cestnem prometu in dajali zgled drugim voznikom. Teaj vodita dva usposobljena inštruktorja z licenco ASI (All-Terrain Vehicle Safety), ki sta pedagoško podkovana in veša vožnje s štirikolesniki. Teaj se bo odvijal na poligonu ob Dolenjski cesti, ob robu gozda, z vsemi potrebnimi prostori, ki jih moderni poligon vsebuje. V šotoru z dvesto kvadratnimi metri bo urejena predavalnica za spoznavni pogovor in uenje osnov ter podelitev priznanj in nagrad. V primeru prostovoljnega ali obligatornega opravljanja teaja, bo celoten potek in opravljanje vaj kandidatom nudil veliko zabave in uenja novih vešin, poleg tega pa v varnem okolju omogoal preizkus svojih zmogljivosti brez ogrožanja ostalih udeležencev. Teaj bo razdeljen na tri nivoje osnovni, srednji in višji, tako da bo lahko vsak posameznik nadgrajeval svoje znanje, ko bo opravil obvezni (v primeru, da bo obvezen) osnovni nivo. Nivoji si sledijo po zahtevnosti vaj, v osnovnem in srednjem nivoju pa je primerno poskrbljeno tudi za invalide, ki si želijo obvladati vožnjo s štirikolesnikom. Teaj je prilagojen tudi za osebe mlajše od 18 let, kateri lahko ob spremstvu staršev opravljajo teaj varne vožnje s štirikolesnikom. Teaj je primeren za vse udeležence, ki se radi izobražujejo, se hkrati zabavajo in želijo postati varni vozniki Cena Cena v našem primeru predstavlja denarno vrednost teaja varne vožnje. Predstavlja najstarejši tržni inštrument, ki ga uporabljamo v marketinškem spletu. Na ceno veinoma vplivajo ponudba, povpraševanje, stroški, konkurenca in še drugi dejavniki, ki se pojavljajo v razlinih storitvah (Devetak G., 2000, 143). Pri natannem oblikovanju tržne cene pa smo pozorni na vse okolišine, ki so odloilnega pomena, zlasti: - vpliv vrednosti in koristi doloene storitve, - konkurenco, - na tržne metode s katerimi si pomagamo pri uvajanju storitve na novem tržišu, - zakonodajo (nimamo vpliva), - vpliv vseh stroškov. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 14 od 50

15 V izobraževalnih storitvah je koristno poznati oblikovanje cene, saj brez cene ne moremo lansirati storitve na trg, in nimamo ovrednotenega našega dela in vseh sestavnih delov naše storitve. Ceno oblikujemo s pomojo spodaj naštetih najpomembnejših faz. To so ( Devetak G., 2002, 133): - opredelitev cilja, ki ga želimo dosei, - ugotavljanje lestvice povpraševanja, - vpliv obsega prodaje na raznolikost stroškov, - primerjave cen konkurence na osnovi katerih pozicioniramo svojo ceno(uporabljamo uveljavljene metode oblikovanja cen), - doloitev konne tržne cene storitve z upoštevanjem preostalih vidikov, kot so ekonomski, psihološki, podjetniški, itd.). Cene imajo ponavadi tudi psihološki vpliv na potrošnike, zato jih je treba oblikovati skladno z konkurenco in zmožnostmi ciljne skupine, kateri je namenjeno. Cena in stroški bodoih kandidatov na teaju so zelo pomemben del, saj se bo marsikdo na podlagi teh podatkov odloal, ali se bo teaja udeležil ali ne. Malo kandidatov se zaveda, kako zelo so pomembni izobraževalni teaji na kateremkoli podroju, še posebej na podroju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Obiajno potencialni kandidati dajejo prednost ceni, namesto da bi ovrednotili kakovost teaja, saj odlina znanja in izkušnje na cestišu marsikomu rešijo življenje ter prihranijo veliko asa in materialne škode. V današnjem asu se veina stvari gleda skozi denar, zato tudi teaj varne vožnje ne bi bil izjema pri veini udeležencev. Ta del marketinškega spleta teaja bi rešili v sodelovanju z državo, zato bi se najprej poskusili dogovoriti za obvezno opravljanje teaja varne vožnje, saj bi s tem pridobili vsi, udeleženci v cestnem prometu, ker bi izboljšali varnost na cesti, ter država, ki bi z majhnim vložkom naredila najve za varnost v cestnem prometu. Vendar bi obvezno opravljanje teaja varne vožnje veina udeležencev najverjetneje sprejela z odporom, eprav bi bil teaj varne vožnje precej enostaven, na primer ne tako zahteven in obsežen kot vozniški izpit. Opravljal bi se na osnovni stopnji, ki je potrebna za varno ravnanje s štirikolesnikom na neurejenih površinah, trajal pa bi en dan. Druga rešitev pa je, da bi s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poskusil dosei dogovor, da bi nam sofinancirali del stroškov teaja, kot so lokacija in promocija, nam pa bi preostali stroški kot so plaila inštruktorjev in tekoih stroškov. V tem primeru bi bila cena višja, in posledino bi se zmanjšalo zanimanje kandidatov za opravljanje teaja. Zadnji nart za izvedbo, e torej država ne bi privolila v sodelovanje, bi bilo mo izvesti teaj s povišano ceno, vendar s tem ponovno izgubimo velik del kandidatov, kar pa ni naš interes pri izvedbi teaja varne vožnje. V spodnjih tabelah bomo prikazali približne stroške in prihodke teaja varne vožnje v prvih dveh primerih sodelovanja z državo. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 15 od 50

16 1. PRIMER: država sofinancira lokacijo in promocijo, osnovni teaj je obvezen za vse, ki v tekoem letu kupijo štirikolesnik (letos 150 oseb) Lokacija in šotor sofinanciranje 7 mio sit- nakup # (Nakup+ najemnina) 4 mio najemnina Promocija sofinanciranje 3 mio sit- letno # Inštruktorji 1.3 mio sit- letno _ Ura 3.000,00 sit Uni pripomoki 1 mio sit- letno _ Tekoi stroški 0.5 mio sit- letno _ Drugo 0.5 mio sit- letno _ Sponzorji 2 mio sit- letno + Cena teaja Skupaj letno ,00 sit x 150 teajnikov 4.5 mio sit + SKUPAJ 3.2 MIO SIT + TABELA 2.1.: Prikaz ocene finannega stanja v prvem primeru izvedbe teaja Legenda: # sofinanciranje države + prejeti denar - stroški Zaradi višje cene predpostavljamo, da se je število udeležencev prepolovilo. Vsi izrauni v tabelah so približni in temeljijo na predpostavkah. Prikazani so samo zaradi lažje predstave o ceni teaja varne vožnje. 2. PRIMER: država sofinancira osnovni teaj, lokacijo, promocijo in tekoe stroške, vendar teaj ni obvezen Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 16 od 50

17 Lokacija in šotor sofinanciranje 7 mio sit- nakup # (Nakup+ najemnina) 4 mio najemnina Promocija sofinanciranje 3 mio sit- letno # Inštruktorji 1.3 mio sit- letno _ Ura 3.000,00 sit Uni pripomoki 1 mio sit- letno _ Tekoi stroški sofinanciranje 0.5 mio sit- letno # Drugo 0.5 mio sit- letno _ Sponzorji 2 mio sit- letno + Cena teaja Skupaj letno ,00 sit x 75 teajnikov 3 mio sit + SKUPAJ 2.2 MIO SIT + TABELA 2.2.: Prikaz ocene finannega stanja v drugem primeru izvedbe teaja Legenda: # sofinanciranje države + prejeti denar - stroški V zgornjih tabelah je jasno razvidno, do kakšne mere se teaj varne vožnje še izplaa. Z državnimi institucijami bi se bilo potrebno dogovoriti, da je teaj varne vožnje obvezen, saj bi tako zagotovili kvalitetno izvedbo teaja ter toliko denarja, da bi izvedba še vedno prinesla dobiek, cena pa bi bila sprejemljiva za lastnike štirikolesnikov. Predpostavljali smo, da je v prvem primeru opravljanje teaja obvezno ter da se ga bodo udeležili vsi kupci štirikolesnikov. V drugem primeru pa se polovica teajnikov zaradi previsoke cene ali pomanjkanja zanimanja ne bi odloila za opravljanje teaja. Vsaka storitev ima svoje prednosti in slabost, ki se izražajo tudi pri ceni. Zato je za natanno doloitev cen potrebno predvideti vse stroške, prihodke, odhodke, itd. Za natanno poznavanje vseh enot, ki sestavljajo ceno pa je potreben celotni poslovni in finanni nart. Oba pripravimo na osnovi vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri izvajanju doloene storitve, zato jih je potrebno najprej dorei, in kasneje izpeljati, kar pa ni uporabno v našem primeru, saj temeljimo na doloenih predpostavkah in kooperantih od katerih sta odvisna tako poslovni kot finanni nart. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 17 od 50

18 2.2.3 Lokacija Znani rek pravi:»za dober posel so potrebne tri stvari: lokacija, lokacija in še enkrat lokacija«. Tega reka se še posebej držimo v današnjih asih, ko obstaja toliko razlinih možnosti za zabavo, uenje, nakupe... e hoemo biti opaženi, moramo poskrbeti za dobro lokacijo, na primer v bližini glavnih, vejih mest, z dobro cestno povezavo in enostavno prepoznavnostjo. Pomembno je, da je lokacija komunalno urejena, in da zadostuje osnovnim potrebam katere potrebuje izobraževalna ustanova. V našem primeru, ko poskušamo izpeljati teaj varne vožnje, je lokacija pomembna zaradi samega transfera ljudi in njihovih štirikolesnikov, saj je veliko lažje e se kandidati pripeljejo s svojimi štirikolesniki, kot pa da jih morajo nalagati na prikolice ali v tovornjake. Poligon za teaj varne vožnje se nahaja ob Dolenjski cesti med krajema Lavrica in Škofljica, kjer se pri smerokazu Sela zavije levo in se vozi naravnost po asfaltni cesti, do podvoza pod avtocesto, kjer se na levem poboju hriba nahaja motokros proga. Slika 2.3: kako priti do poligona Na samem mestu se nahaja šotor z dvesto kvadratnimi metri pokrite površine, ki je opremljen s tekoo vodo, umivalniki in umivalnimi koriti za opremo in kandidate, elektriko, sanitarijami, stoli, mizami in unimi pripomoki ter majhno kuhinjo za pripravo obroka. Zunaj, pred šotorom je parkirni prostor s petindvajsetimi prostimi mesti za osebne avtomobile kandidatov in spremljevalcev. Glavni del pa je motokros proga, ki obsega pet tiso kvadratnih metrov površin namenjenih vožnji z motornimi kolesi in štirikolesniki. Proga je razdeljena na strmo poboje in ravninski del. Strmo poboje sestavljajo poboja s strmino 45 stopinj, ve manjših hribkov primernih za skoke, poboje za obraanje z naklonom v smeri vožnje in z naklonom v nasprotni smeri vožnje in umetno narejene ovire, kot so kanali, kamenje, avtomobilske gume in debla. Proga vsebuje tudi kontrolni stolp, s katerega se vidi vsak del proge, tako da so kandidati, pod skrbnim nadzorom inštruktorjev. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 18 od 50

19 Drugi del proge je ravninski del, to je pred samim vstopom na progo, kjer je možnost za postavitev poligona s stožci, narejeni so kanali vode, umetno movirje globoko do 50 centimetrov in eden do drugega zloženih deset debel. Na ravninskem delu se izvajajo tudi vaje ravnotežja, za kar se uporablja vzdolžna vožnja po tranicah, ki ponazarjajo most, narejene pa so na osnovi lesa in kovinske konstrukcije. Postavljene so tudi polovice velikih betonskih cevi premera dva metra, ki so vkopane v zemljo in jih morajo kandidati prevoziti. Ob motokros progi je tudi kamnolom, oddaljen vsega sto metrov, ki je bil neko namenjen kopanju peska, zato je odlien poligon za prikazovanje stanja v pušavi, kjer je umetno narejen, 50 centimetrov globok peskovnik z»živim peskom«. Poleg peskovnika je v kamnolomu tudi stojea in tekoa voda, za usposabljanje kandidatov za vožnjo po potokih in stojeih vodah do 50 centimetrov globine. Pripravljen je tudi umetni skalnjak za prikaz vožnje po skalnatem poboju, navzgor in navzdol, ki se kona z manjšim skokom. Zelo pomemben je tudi asfaltni del proge, ki je oddaljen 50 metrov. Na njem bi uili vožnje po asfaltiranih površinah, suhih in mokrih, saj so še posebej nevarne, ker na asfaltu guma štirikolesnika zdrsne malo kasneje kot na makadamski površini, vendar je zdrs veliko težje kontrolirati. Poleg vseh zgoraj naštetih delov našega poligona pa je velika prednost tudi to, da imamo v okolici veliko gozdov in gozdnih cest, kjer se kasneje lahko organizira preverjanje, in kjer bodo morali kandidati pokazati vse svoje pridobljeno zanje. Prednost naše lokacije je, da imamo vse komunalno urejeno, v bližini mesta (oddaljeno 15 kilometrov od centra Ljubljane) in da nikogar ne motimo Promocija Promocija predstavlja enega izmed nainov tržnega komuniciranja med potrošniki, proizvajalci in komuniciranje s tržišem. Nekateri avtorji uporabljajo izraz ekonomska propaganda, drugi trženjsko komuniciranje, Kotler pa v knjigi Principles of Marketing (1989) enai izraza marketing communication mix in promotion mix. Glede izrazov je bilo že veliko povedanega, a pri nas je najbolj uveljavljen izraz tržno komuniciranje in promocija, ki ga bomo tudi uporabljali. (Starman D., Hribar J., 1994, 15). Promocija je nain kako vse kupce informirati, opomniti, prepriati da je naša storitev na prvem mestu, najcenejša in najboljša. Tako je naloga promocije tudi povezovanje proizvajalcev z uporabniki (Devetak G., 2002, 94). Promocija je še posebej zahtevna v našem primeru, ker so štirikolesniki novo poglavje na tržišu. Bodoe kupce in kandidate našega teaja varne vožnje je treba opozoriti, prepriati in jim štirikolesnike dobro predstaviti, da bodo izdelek in storitev videli kot produkt našega asa, ki ne sme manjkati v garaži, oz. znanje ki je nujno potrebno za preživetje. Poleg tega pa bo promocija olajšala sporoanje Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 19 od 50

20 informacij ciljnim skupinam o doloenih storitvah ali podjetju. Podajanje informacij pa ni tako enostavno, saj mora podjetje tono vedeti, katere informacije so pomembne pri konnih odloitvah ob nakupih. Zato je zbiranje informacij in uporaba tržnih podatkov odloilnega pomena za uspešno tržno komuniciranje. Podjetja uporabljajo razline metode komuniciranja s posamezniki in skupinami, zato se uporablja navadno promocijski splet ali promotion mix, ki je sestavljen iz petih delov, ki so, cilji in strategije tržnega komuniciranja, proraun za tržno komuniciranje, znailnosti ciljnega trga, znailnosti storitev in stroški medijev. Za najboljši uspeh je zelo pomembno tudi samo oblikovanje tržnih sporoil, zato moramo biti pozorni na sledee (Potonik V., 2005, 309): - precizno izbrati ciljni trg, kateremu bo sporoilo namenjeno, - izvzeti glavne prednosti storitve, ki jih bomo posebej poudarili, - doloiti cilje, ki jih želimo dosei s sporoilom, - doloiti obseg komuniciranja za doloena geografska obmoja in as komuniciranja, - doloiti obliko sporoila, primerno prenosnikom sporoila, - pripraviti plan stroškov povezanih z tržnim komuniciranjem, - doloiti kriterije, po katerih se bo kasneje preverjala in ugotavljala uinkovitost komunikacije. Ker pa konni potrošniki vidijo naše tržno sporoilo kot celoto pa je nujno potrebno natanno obdelati tudi sestavo sporoila, kateri bo posredovan kupcem. Zato si mora podjetje odgovoriti na naslednja vprašanja kot so (Potonik V., 2005, 310): - kako opredeliti cilje komuniciranja, - kako strukturno obdelati sporoilo, - kako oblikovati sporoilo (barvno, naslovi, ilustracije), - preko katerega posrednika bo sporoilo posredovano, da bo najbolj opazno za kupce ter - kako doloiti vsebino sporoila. Vsebini sporoila bomo namenili veji poudarek, saj je to eden izmed delov, kateremu vsi kupci namenijo najvejo pozornost. Vsebina sporoila naj predstavlja posebno in edinstveno storitev, npr. posebna znanja, nujno potrebna za življenje, ali pa naj kupca pritegne s pozivom (izkoristite prednost znanja in vešin in preživite!) ali retorinim vprašanjem (kako se izogniti kaznim?). Sporoilo ne sme biti dvoumno, saj kupce zmede, lahko pa vkljuuje enostranske ali dvostranske argumente, e obstaja skrb, da bo izpostavljeno nasprotnim sporoilom konkurence. Torej sporoilo naj bo enostavno, pregledno z jasnimi cilji in nadvse prijetno za konnega potrošnika (Potonik V., 2005, 311). Ti pogledi na promocijo so predstavljeni iz marketinškega vidika, za promocijo storitev na podroju izobraževanja pa je pomembno tudi mnenje javnosti o Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 20 od 50

21 izobraževalni ustanovi. Predstavniki javnosti oz vsi tisti, ki sodelujejo v izobraževalnem programu ali teaju namre posredujejo informacijo naprej in nazaj. Naprej, reklamirajo kakovostni izobraževalni program, z inštruktorji in izvedbo, in nazaj vraajo povratne informacije organizatorjem, da lažje pripravijo izboljšave, in dvignejo program na višji nivo ter odpravijo napake, ki se pojavljajo pri vsakem izobraževanju, e se jih le odkrije. Poleg odkrivanja napak je pomembno tudi, kako vzpostaviti stik z bodoimi kandidati in kako jih najbolj privabiti. Potrebno jim je predstaviti program kot celoto, s katero bodo pridobili znanja, ki so eksistencialnega pomena, saj vas nauijo znanj in vešin, ki vam bodo pomagale preživeti (v našem primeru varne vožnje) in zaslužiti kruh ( v primeru srednješolske izobrazbe). Ko komuniciramo z bodoimi kandidati in potrošniki naših storitev, je komunikacije potrebna tudi med vodstvom šole in predstavniki okolja, saj: - znanja, izkušnje in priakovanja predstavnikov okolja se razlikujejo od vodstva šole, - predstavniki javnosti imajo razline interese, - pomemben je pristen neformalen odnos s predstavniki gospodarstva, vendar je potrebna previdnost, da v primeru poznanstev ne pride do zniževanja kriterijev (Ferjan M., 1998, 19). V promociji našega teaja varne vožnje, bomo poizkusili narediti im boljšo promocijo, zato se bomo zgledovali po zgoraj naštetih vprašanjih, na njih odgovarjali in vse skupaj postavili v okolje štirikolesnikov. Torej naša ciljna skupina je starostna skupina od 14 do 60 let, kot smo že omenili se v tej skupini nahajajo mladoletne osebe do 18 let, ki še nimajo opravljenega vozniškega izpita za avtomobil, a imajo opravljen izpit za motorno kolo do prostornine 125 kubinih centimetrov in tisti, ki nimajo še nobenega vozniškega izpita, saj vemo, da je vožnja s štirikolesniki najbolj zabavna po brezpotjih in gozdovih. Za njimi se zvrsti starostna skupina moških in žensk od 18 pa do 60 let, seveda ne izpustimo možnosti da se tudi starejši pridružijo teaju, e se le poutijo dovolj mone in sposobne za opravljane teaja. Naslednja pomembna skupina pa so invalidi, ki so letos presenetili z nakupi štirikolesnikov, saj jim omogoajo doloeno svobodo, ki je brez štirikolesnikov ne bi imeli. Skupne toke teh skupin so, da se vsi zelo radi prevažajo in za delo uporabljajo štirikolesnike, za kar so sposobni tudi plaati (nakup štirikolesnika, nakup bencina, stroški, vzdrževanje). Vsi imajo željo po neem novem, adrenalinskem (hitrosti, pospeških), kjer se lahko dokažejo in pokažejo svoja znanja, spretnosti in finanne zmožnosti. Glavne prednosti teaja varne vožnje bi bile v ocenjevanju trenutnega realnega znanja kandidatov in posredovanju vseh teoretinih znanj o štirikolesnikih in Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 21 od 50

22 njihovem upravljanju, kasneje pa pridobivanju izkušenj v praksi na poligonih in unih terenih. S tem bi kot prvi teaj varne vožnje v Sloveniji usposabljali voznike štirikolesnikov jim svetovali in obvarovali pred vsakdanjimi pastmi, ki jih akajo na asfaltiranih cestiših in brezpotjih. Teaji bi bili enodnevni, razdeljeni na osnovni, srednji in višji nivo, da bi lažje ustregli vsem kandidatom, njihovim zahtevam in zmožnostim. Odvijali bi se v bližini glavnega mesta Ljubljane, kamor bi se lahko pripeljali kandidati tudi s svojimi štirikolesniki. Glavni cilji promocije teaja naj bi bili prikazati državi teaj tako da bi ga odkupila ali da bi dosegli financiranje države, dosei prepoznavnost štirikolesnikov v Sloveniji, predstaviti to vsem možnim bodoim kandidatom vseh treh skupin, predvsem finanno zmožnim (srednji ali višji družbeni sloj). Pripraviti kandidate, da spoznajo nujo, opravljanja teaja, e seveda v dogovoru z države ne bi utegnili dosei obveznega opravljanja teaja varne vožnje v primeru vožnje s štirikolesnikom. To pomeni da bi bilo potrebno opravljati teaj X kategorije za vožnjo s štirikolesnikom po gozdnih poteh, in obstojee vozniško dovoljenje B kategorije za vožnjo po cesti. Je pa primer z dodatnim obveznim teajem podoben kot pri motoristih. Zašita hrbtenice imenovana»želva«ni obvezna, prav tako ne usnjen kombinezon in ne škornji, vendar pravega motorista, ki se zaveda svoje ranljivosti, ne vidimo brez zgoraj naštete opreme. Tako bi bodoim kandidatom predstavili tudi pogled na teaj varne vožnje s štirikolesniki, saj vemo, da v na primer koevskih gozdovih ne bi nihe preverjal ali imajo vozniki res opravljen teaj X kategorije. Bi pa s teajem vozniki pridobili samozaupanje v svojo vožnjo in potrditev kaj in koliko so zmožni sami in koliko njihovi štirikolesniki. S tako pridobljenim znanjem bi vozniki pridobili tudi pri vsakdanji vožnji z avtomobili, saj vsaka vaja, razumevanje, poglabljanje in trening razlinih tehnik voženj, pomaga v krizni situaciji, da se izognemo prometni nesrei, s tem pa se izognemo materialni škodi in si lahko rešimo kožo. Promocijo teaja varne vožnje s štirikolesniki bi izvajali na ve razlinih nainov. Osredotoili bi se našo ciljno skupino in njihove skupne toke, hkrati pa bi še promovirali teaj na športnih in sorodnih podrojih. 1. Vsak kupec bi en mesec pred teajem dobil po pošti domov obvestilo in vabilo na teaj s sliko in nartom kraja, s katerim bi se lahko prijavil dva tedna pred teajem, 2. Pošiljale bi se elektronske pošte z vabili na razline naslove avtošol, dirkaev z avtomobili in motorji, avtomehanine delavnice, avtomobilistine in motoristine klube..., 3. Raznašali bi letake na podroju vejih nakupovalnih središ, Btc-ja, Mercatorja, Leclerca, Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 22 od 50

23 4. Letake bi pustili v razlinih športnih lokalih po vsej Sloveniji, 5. Letaki bi se delili na vseh športnih prireditvah po Sloveniji, 6. Oglaševali bi na leteih helijevih balonih, ki privabijo vsak pogled, 7. Oglaševanje in prijava bi se izvajala tudi na internetni strani, 8. Oglaševali bi v radijskih zabavnih programih, za nagrado bi prejeli teaj varne vožnje, 9. Izvajali bi kompenzacije z razlinimi asopisi, v zameno za objavljeno reklamo bi dobili ve vstopnic za teaj varne vožnje za dve osebi, 10. Letake bi delili na tehninih pregledih, vsakemu, ki bi registriral motorno vozilo (avtomobil, motor, štirikolesnik). S takšnimi in podobnimi prijemi bi poskusili privabiti im veje število ljudi, katerim bi to lahko predstavili. Poleg privabljanja bodoih kandidatov pa je, kot sem že omenil, zelo pomemben del promocije tudi sodelovanje z državo, bolj natanno z Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Z SPV (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) bi lahko po zgledu teajev varne vožnje z avtomobili in motorji, odkupil ali pa sofinanciral doloene dele teaja, kot so lokacija in promocija, ostale stroške (inštruktorji, štirikolesniki, tekoi stroški in drugo) pa bi pokrili z sodelovanjem razlinih sponzorjev. Tako bi s ceno teaja, ki bi bila obutno nižja, ali polovina glede na avtomobilske teaje, katerih cena se ponavadi giblje od ,00 sit naprej (najcenejši TVV pri Branetu Kuzmiu, v sodelovanju z SPV), veliko lažje shajal tudi tisti del voznikov, ki se ob trenutnih cenah ne bi odloili za opravljanje teaja varne vožnje s štirikolesnikom ( Dogovor s sponzorji bi bil individualen, poskušali pa bi sodelovati s podjetji na razline naine: 1. S podjetji, ki proizvajajo in prodajajo štirikolesnike, da bi se z njihovimi sposojenimi vozili opravljali teaji (za tiste, ki iz doloenih razlogov ne bi imeli svojih vozil), 2. Vsi sponzorji bi bili objavljeni na spletni strani in bi imeli povezavo do svoje spletne strani, Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 23 od 50

24 3. Na poligonu, kjer bi se odvijali teaji bi bili reklamni panoji, razlinih velikosti, 4. Imena sponzorjev bi bila natisnjena na vseh reklamah in letakih, ki bi vabila na teaj, 5. Pred zaetkom teoretinega dela bi se vrteli reklamni posnetki naših sponzorjev, 6. Možnost oglaševanja v toaletnih prostorih in jedilnici. Kasneje bi se glede na dejavnost z vsakim sponzorjem podrobneje dogovorili. Posebej bi izpostavil zavarovalnice, ki bi lahko zavarovale vse udeležence teajev. V zameno bi vse nove lastnike štirikolesnikov usmerjali k le tej zavarovalnici na registracijo vozil s 5 odstotnim popustom. Seveda so to le primeri, katere bi poskusili izpeljati v praksi, da bi bili zadovoljni vsi sodelujoi v teaju varne vožnje. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 24 od 50

25 II. DEL (KURIKULUM) V drugem delu diplomske naloge bomo predstavili uni nart teaja varne vožnje, ki bo sestavljen iz treh stopenj: osnovne, srednje in višje. Vsako stopnjo posebej bomo razlenili v okviru kurikuluma, od ciljev teaja varne vožnje, unih vsebin, materialov, inštruktorjev, implementacije do evalvacije. 3. KURIKULUM Beseda»curriculum«je latinskega izvora in dobesedno pomeni»tek«. Besede»curricula«v latinsko slovenskem slovarju ne najdemo. Beseda»kurikulum«je v 16. in 17. stoletju pomenila»zaporedje uenja po letih«(ferjan M., 2005, 194). Uporaba besede izvira iz Anglije, ko je to besedo leta 1916 zael uporabljati John Dewey. Naeloma ima ta beseda ve pomenov, veina pa se nanaša na sistem izobraževanja. Kadar beseda nanese na izraz kurikulum imajo veina sodelujoih v mislih cilje izobraževanja, strategije izobraževanja, une vsebine, une strategije in podobno, nekateri pa imajo predstavo, kako naj bi izobraževalni proces potekal. Posner navaja, da»razlike v razumevanju in definicijah pojma kurikulum izhajajo iz dejstva, da kurikulum v šolah ni ideološko in politino nevtralen«(glej Posner v Ferjan M., 2005, 195). Kljub temu pa veliko avtorjev literature, še vedno razume kurikulum kot enostaven izbor une snovi, vendar pozabljajo, da mora kurikulum odgovoriti na štiri temeljna vprašanja: 1. Kakšen je cilj izobraževanja 2. Katero izkušnjo udeleženci izobraževanja pridobijo 3. Kako izobraževanje organizirati 4. Kako ugotoviti uspeh izobraževanja Ralf Tylor je že leta 1949 postavil nov model kurikuluma. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 25 od 50

26 CILJI IZOBRAŽEVANJA EVALVACIJA UNE VSEBINE METODE IN ORGANIZACIJA Slika 3.1: Tyler-jev model kurikuluma (glej Ferjan M., 2005, 196) Tudi cilj kurikuluma morajo biti postavljeni tako, da je razvidno kaj je kandidat znal pred teajem in kaj potem, in v em se razlikuje uenec pred in po teaju. Splošni cilji uenja so usposobljenost da je kandidat sposoben izvesti doloeno nalogo. Konni cilji pa so da kandidat obvlada predelano snov in zna združiti vse dele, ki jih je osvojil. Ker je kurikulum osnova pri vsakem izobraževalnem procesu ga bomo tudi mi predstavili v našem primeru teaja varne vožnje s štirikolesnikom. e pogledamo z vidika funkcij procesa managementa vidimo, da je kurikulum plan s katerim doloimo cilje izobraževanja, in s im in kako bomo izobraževanje izpeljali. Izberemo si organizacijsko obliko, pripravimo nart vodenja in izvedbe ter pridobimo izvajalce v našem primeru inštruktorje. Kasneje pa pripravimo najboljši nain za podajanje une snovi kandidatom, in doloimo nain preverjanja znanja. Zavedati se je potrebno, da bo teaj varne vožnje obvezen za voznike štirikolesnikov, in da bodo vsi vozniki morali opravljati teaj na osnovnem nivoju, da bodo lahko sedli za krmilo štirikolesnika. Vendar, kljub temu naš teaj ne sme postati, in tudi ne bo neko suhoparno podajanje snovi, temve bo sestavljen iz teoretinega in praktinega dela. Za praktini del lahko že v naprej zagotovimo, da ne bo dolgoasen, vendar pri teoretinem delu pa bo potrebno temeljito pripraviti uno snov in motivirati kandidate, da bodo natanno prisluhnili inštruktorjem saj bodo Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 26 od 50

27 podana vsa najpomembnejša znanja in osnove, ki jih bomo kasneje urili v praktinem delu in so nenadomestljive v kritinih situacijah. 3.1 Cilji teaja varne vožnje Vsako leto se na slovenskih cestah pripeti veliko število nesre, ki so posledica alkohola, hitrosti, neizkušenosti Na cestah se je v letu 2004 pripetilo prometnih nesre, od tega 70,4% z materijalno škodo. Udeleženih oseb je bilo , od tega je umrlo 274 oseb, težko poškodovanih je bilo 1.393, lažje poškodovanih oseb ( Kot vemo se je vsak posameznik v teh asih prisiljen usesti v avtomobil in odpeljati na delo ali druge opravke, ki so obvezni, s tem pa je izpostavljen nevarnostim, ki prežijo nanj na slovenskih cestah. e pa so to vozniki, ki so zaradi lastnega veselja na cestah in jih vožnja neizmerno veseli pa je situacija drugana, saj za poklicne voznike veljajo drugana pravila kot za ostale. Poleg tega pa imajo tudi posebna usposabljanja, ki pripomorejo k boljšim razmeram na cestah. Najrazlinejša izobraževanja v cestnem prometu pa bi morali imeti tudi tisti vozniki, ki so najbolj ogroženi, to so motoristi, in z razvojem štirikolesnikov tudi vozniki le teh. Teaj varne vožnje bi voznike štirikolesnikov pripravil na kritine situacije, v katerih bi z doloenim znanjem izognili prometnim nesream in s tem rešili sebe in ostale udeležence v prometu. Po podatkih o nesreah je neizkušenost pogosti vzrok prometnih nesre. Da bi take primere zmanjšali ali celo izniili je zelo pomembno, da lastniki in vozniki štirikolesnika, stoodstotno obvladajo štirikolesnik, tako tehnino plat, vozne lastnosti, zmogljivosti kot tudi pravilno tehniko vožnje skozi ovinek, vožnjo po strmem poboju, prehajanje ovir, skoke, itd. Pomembno je tudi, kako na razline situacije vpliva vreme, kdaj in kako se zavira na mokrem in zasneženem vozišu, kako se ravna z krmilom štirikolesnika in kako se izogniti oviram. Za obvladovanje vseh zgoraj naštetih znanj pa bi zelo koristilo voznikom štirikolesnikov, da bi opravili teaj varne vožnje s svojim štirikolesnikom in se praktino preizkusili v vsakem poglavju posebej, da si torej pridobijo znanje za reševanje neprijetnih situacij, katere v vsakdanjem življenju niso izjema. Posamezniki se vedno bolj zavedajo ranljivosti na štirikolesnikih, še posebej po letošnji nesrei s smrtnim izidom, zato se vsak posameznik, ki v vožnji uživa, poskuša zašititi z dobro opremo in potrebnim znanjem, pripomogla pa naj bi tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in državne ustanove, ki bi pripomogle k obveznem opravljanju osnovnega nivoja teaja varne vožnje. Za motivacijo pa bi lahko poskrbeli v državnih institucijah in bi vsakemu, ki je opravil teaj varne vožnje, za vzpodbudo poveali možno število kazenskih tok za tri toke, tako kot imajo to urejeno v Treningu varne vožnje pri Branetu Kuzmiu ( Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 27 od 50

28 Kdor pa bi pri nas opravi izpit, bi mu po pooblastilu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije izdali izkaznico o opravljenem izpitu teaja varne vožnje, kar pomeni da je voznik usposobljen za reševanje kriznih situacij na cesti, in obenem boljši in bolj varen voznik, kar je tudi glavni cilj teaja varne vožnje. Neposredni cilji teaja varne vožnje so, da kandidat obvlada znanja in spretnosti, razdeljena po zahtevnostnih stopnjah, ki bodo podrobneje opisana v nadaljevanju. Teaj varne vožnje naj bi bil razdeljen na tri zahtevnostne nivoje: osnovnega, srednjega in višjega. Za vsakega bomo predstavili znanja, katera naj bi kandidat osvojil. OSNOVNI NIVO Osnovni nivo teaja varne vožnje bi bil obvezen za vse voznike štirikolesnikov. Teaj bi bil enodneven, s imer bi se mono razlikoval od vozniškega izpita za avtomobil ali motorno kolo. Bil bi dovolj enostaven, da bi lahko sodelovali tudi vozniki s posebnimi potrebami. Za cilj enodnevnega osnovnega nivoja bi si v teoretinem delu zadali osvojitev vsebin, kot so na primer primerna oprema, predstavitev in razumevanje vseh vaj, ki jih teaj obsega z predstavitvijo inštruktorjev in formiranjem skupin v katerih bo teaj potekal. V praktinem delu pa bil cilj, da kandidati osvojijo sledee vaje: pravilna drža in nagibanje na štirikolesniku, razporeditev sil pri zaviranju na sprednjo in zadnjo zavoro, zaviranje na mokrem in suhem asfaltu ter na pesku, izogibanje oviram s popušanjem zavore, vaje za obvladovanje drseega vozila na pesku ter ocenjevanje varnostne razdalje med vožnjo. Rezultate bi ob videoposnetkih ponovno predelali z inštruktorji, za tem pa opravili test, da bi ugotovili, e so prikazali osnovni nivo znanja na posameznih vajah in koliko tok so dosegli. Teaj bi zakljuili z diskusijo o teaju in vajah in s podelitvijo priznanj o opravljenem osnovnem teaju varne vožnje. SREDNJI NIVO Za opravljanje srednjega nivoja je pogoj opravljen osnovni nivo teaja varne vožnje. Možnost opravljanja srednjega nivoja bi bila tudi za invalide, ki bi se poutili dovolj Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 28 od 50

29 sposobne za opravljanje vaj srednje zahtevnostne stopnje. Cilji v teoretinem delu srednjega nivoja so, da kandidati razumejo vse vaje, ki se jih izvaja v praktinem delu ter da osvojijo osnove sil, ki delujejo na štirikolesnik med vožnjo skozi ovinek (po težko prevoznem terenu). Na koncu bi formirali skupine za opravljanje praktinih vaj. Cilj v praktinem delu je osvojiti vaje kot so: zaviranje in ustavljanje v ovinku na drsei podlagi, vožnja s sopotnikom po skalnatem poboju navzgor in navzdol (invalidi brez sopotnika), izogibanje nenadnim oviram na cestišu, vožnja po travi, prehajanje ovir v naravi (debla, skale ) ter, hitro vijuganje med stožci z obvladovanjem drsenja vozila. Ob koncu teaja bi ob videoposnetkih analizirali vsako vajo posebej in odprli prosto diskusijo o teaju in vajah. Podelili bi nagrade najboljšim. VIŠJI NIVO Za opravljanje višjega nivoja je pogoj opravljen teaj srednjega nivoja. Višji nivo teaja varne vožnje bi bil namenjen zelo dobrim voznikom, ki bi se izkazali na prejšnjih teajih in bi želeli nadgraditi svoje znanje. Cilj bi bil, usposobiti te voznike za vožnjo po najzahtevnejših podlagah in prehajanje najtežjih ovir. V teoretinem delu bi kandidatom prikazali vse vaje, prikazali delovanje sil na štirikolesnik v najvejih obremenitvah in predstaviti kandidatom kako delujejo njihovi štirikolesniki. Formirali bi skupine za opravljanje vaj. Cilji v praktinem delu so obvladovanje naslednjih vaj: vožnja stoje preko ovir, skok s štirikolesnikom, vožnja po stranskih dveh kolesih na asfaltu, vožnja po»pušavi«(prirejen kamnolom), prehajanje umetnih ovir, vožnja po»movirju«ter nastavitve štirikolesnika. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 29 od 50

30 Praktini del teaja bi zakljuili z izletom v neznano po bližnjih gozdovih in krajšo tekmo na motokros progi, kjer bi dobili prve tri najboljše na višjem nivoju teaja varne vožnje. Zakljuek s podelitvijo priznanj. 3.2 Popis unih vsebin V tem poglavju bomo podrobno predstavili une vsebine, s katerimi bomo lažje dosegli cilje teaja varne vožnje. Une vsebine so pomemben del vsakega izobraževanja, zato morajo biti natanno izbrane in v doloenem zaporedju podane kandidatom, tako da upoštevamo didaktina naela (še posebej sistematinosti in postopnosti) (Ferjan M., 2005, 202). Vsak kandidat, ki bo sodeloval na teaju, ima doloeno predznanje, razline izkušnje, zato je potrebno pripraviti teaj tako, da lahko vsi zanejo iz doloenega nivoja. Predvsem je pomembno, da ustreza tistim kandidatom z najnižjim znanjem ali celo brez predznanja, saj bo osnovni nivo teaja moral ustrezati vsem, ki se bodo prijavili. Tisti, ki pa imajo ve predznanja, bodo še toliko lažje opravljali teaj in se morda kasneje preizkusili na srednjem ali višjem nivoju. Zaeli bomo s teoretinim delom teaja, kasneje pa obdelali vsak nivo posebej, razlenili vaje in prikazali, kako bo urjenje potekalo in s kakšnimi vajami bodo kandidati urili svoje sposobnosti. Natanno bomo opisali, kaj vse je potrebno opraviti, da se vaja pravilno in varno izvede in, kako bo kandidat dobil pravi obutek za reagiranje v najtežjih trenutkih. Sledili bomo ciljem teaja varne vožnje po zahtevnostnih nivojih in že omenjenem vrstnem redu. OSNOVNI NIVO V teoretinem delu osnovnega nivoja bo najprej potekala predstavitev inštruktorjev, nato opis pravilne izvedbe vseh vaj, in formiranje delovnih skupin, ki ji bomo oblikovali po starosti ali posebnih potrebah. pravilna drža in nagibanje na štirikolesniku: Drža na štirikolesniku je pomemben del vožnje, saj s sedenjem na štirikolesniku pomembno vplivamo na težiše štirikolesnika in njegove lastnosti. Drža rok je v komolcu pod kotom 90 stopinj, krmilo držimo v širini ramen, drža je pokonna, sedimo pa na zaetku oblazinjenega sedeža. S koleni se oprimemo trupa štirikolesnika tako, da je težiše pomaknjeno naprej in omogoamo prenos teže na prednja kolesa s katerimi krmarimo, ob enem pa lahko sprostimo silo na zadnjem paru koles, da lahko pride do zdrsa zadnjega dela štirikolesnika. Roka na krmilu je s Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 30 od 50

31 kazalcem in sredincem na zavori, z ostalimi prsti pa se oklepa roaja krmila. Spodnji del nog je nagnjen nazaj na mesto, ki je ojaano za postavitev nog, in desna noga je nad centralno ali zadnjo zavoro e je le-ta vgrajena. Nagibanje na štirikolesniku je kljunega pomena, saj so štirikolesniki križanci med avtomobili in motorji, na katerih pa tudi z nagibom telesa nakazujemo smer vožnje. Pomembno je, da voznik štirikolesnika v vsakem ovinku prenese celotno težo na tisto stran, v katero zavija. e zavijemo desno, se tudi nagnemo desno - v notranjo stran ovinka, hkrati pa na krmilu prenesemo silo roke na notranjo stran krmila, zunanjo pa rahlo popustimo. Vožnjo s štirikolesnikom vedno prilagodite svojim sposobnostim in zmožnostim vašega vozila. razporeditev sil pri zaviranju na sprednjo in zadnjo zavoro: Pri zaviranju s štirikolesnikom je pomembno, da upoštevamo podlago in vremenske razmere, v katerih se vozimo in prilagodimo nain vožnje ostalim dejavnikom v prometu. Zaviranje s štirikolesnikom na trdi podlagi (asfaltu) je dokaj nevarno, saj je potrebno biti osredotoen na pravilno razmerje zaviranje prednjih in zadnjih koles, da kolesa ne blokirajo in da se štirikolesnik na prevrne. Zaviranje s štirikolesnikom je pravilno 70% na sprednjih kolesih in 30% na zadnjih kolesih. Previdnost je potrebna pri nenadnem zaviranju, saj je lahko štirikolesnik z avtomatskimi prestavami še v pogonu in je zato zavorna pot daljša. zaviranje na mokrem in suhem asfaltu ter na pesku: Zaviranje na mokrem asfaltu se razlikuje od zaviranja na suhem asfaltu, saj na mokrem asfaltu hitreje pride do zdrsa, kar je pozitivno le, e se ga nauimo obvladovati. Težava je na suhem asfaltu, ker ob zdrsu pride do nenadzorovanega trenja med gumami in asfaltom in se ob preveliki boni sili, ali pa v primeru, ko se pnevmatika zatakne za vdrtino na cestišu (pogost pojav), štirikolesnik lahko prevrne. V primeru zaviranja na pesku je pa potrebno popušati zadnjo zavoro, saj s preveliko silo na zadnjem paru koles štirikolesnik izgublja želeno smer in ga je potrebno popravljati s krmilom, da sledi želeni smeri. izogibanje oviram s popušanjem zavore: V trenutku, ko nas na cestišu preseneti ovira, vsi refleksno pritisnemo na zavoro, vendar naši štirikolesniki niso avtomobili in so narejeni za terensko vožnjo, zato ne vsebujejo pomagal kot je ABS (anti block system). V primeru, da je hitrost našega vozila velika, mi pa nenadzorovano pritisnemo na zavoro, kolesa zablokirajo, vozilo se odpelje naravnost v smeri vožnje, s imer lahko trimo v oviro. Tu je zelo pomembna prisebnost voznika, da v trenutku ko pritisne zavorni pedal, slednjega tudi spusti do te mere, da kolesa ne blokirajo ve, nato zavije in se mono nagne v smer Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 31 od 50

32 izogiba oviri ter jo obide. Vaja izgleda zelo enostavno, vendar je potrebno veliko vaje, da se voznik pravilno odzove v kritini situaciji. vaje za obvladovanje drseega vozila na pesku: Štirikolesniki so bili prvotno namenjeni samo vožnji po neurejenih gozdnih površinah, zato se tudi priakuje vožnja po bolj grobih podlagah, na katerih je stik vozila s podlago slabši. Zato je zelo pomembno, da znamo obvladati drsee vozilo. Ko se voznik pripelje z doloeno hitrostjo po pesku in z vso silo pritisne na zadnjo zavoro, prine štirikolesnik zanašati v eno stran, naloga voznika pa je, da obdrži želeno smer vožnje, kar stori s korekturami na krmilu in prenašanjem lastne teže. Zelo podobno pa se odzove naše vozilo tudi v primeru, ko mono»pritisnemo«na plin, pri emer zadnji par ali pa celo vsa štiri kolesa zdrsnejo in vozilo zane zanašati, kar korigiramo z prenašanjem teže naprej in dodajanjem plina dokler se vozilo ne umiri. Pomembno je, da e se peljemo skozi ovinek, ne popušamo plina, saj lahko štirikolesnik izgubi pogonsko mo, se zasuka ali prevrne. ocenjevanje varnostne razdalje med vožnjo: Med vožnjo v prometu je zelo pomembno, da imamo dovolj velik prostor med našim vozilom in vozili pred in za nami. Imeti moramo dovolj prostora, da se lahko v vsakem primeru varno zaustavimo in ne ogrožamo vozila pred in za seboj. Pomembno je tudi vedeti, da z višjo hitrostjo varnostna razdalja naraša, saj pri višji hitrosti prevozimo veliko vejo pot v doloenem reakcijskem asu. SREDNJI NIVO zaviranje in ustavljanje v ovinku na drsei podlagi: Zaviranje in ustavljanje v ovinku na drsei podlagi veini posameznikov povzroa najve težav, saj je potrebno štirikolesnik v zavoj voditi zelo natanno po notranji strani ovinka, (e je to mogoe), saj sile delujejo na štirikolesnik tako, da ga silijo ven iz ovinka. Zato je potrebno štirikolesnik na drsei podlagi z popušanjem zavore in drsenjem obdržati v smeri ovinka, hkrati pa omogoiti, da se kolesa v trenutku, ko vas poskuša obrniti, zavrtijo in vas obdržijo v želeni smeri vožnje. vožnja s sopotnikom po skalnatem poboju navzgor in navzdol (invalidi brez sopotnika): Vožnja po pobojih je nevarna, zato je potrebno obvladovati težiše štirikolesnika in po potrebi tudi svojega sopotnika. V vožnji po skalnatem poboju navzgor je potrebno vso težo premakniti kolikor je možno naprej na sprednja kolesa, da Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 32 od 50

33 štirikolesnik ne sili v nebo, ampak da ga pritiskamo k tlom. Zaviramo po potrebi na prednjo in zadnjo zavoro, odvisno od podlage (kamnito, prekrito z travo, peskom..) in od naklona poboja. Ob obratu na strmem poboju je potrebno, da se voznik in sopotnik nagneta k hribu in poasi obrneta vozilo navzdol, s poasnimi premiki, ki ne izzovejo nepotrebnega korigiranja in drsenja štirikolesnika. Spušamo se poasi s popušanjem sprednje in zadnje zavore in s težišem nagnjenim nazaj (proti hribu s hrbtom). Za sopotnika priporoamo, da se drži za voznika in ne za roaje na štirikolesniku, saj ob stiku z voznikom lažje sledi težišu voznika in tudi voznik ima informacijo, kam se je sopotnik nagnil. izogibanje nenadnim oviram na cestišu: Vaja za izogibanje nenadnim oviram na cestišu je pomembna pri višjih hitrostih, kjer se voznik ne sme sunkovito odzvati, saj s tem ogrozi stabilnost štirikolesnika. Ob nenadni oviri mora voznik hitro reagirati, vendar ne z sunki, temve s tekoimi potezami spremeniti smer vožnje in poskušati im bolj mirno obvoziti oviro. Nenadni sunki namre pripravijo štirikolesnik do tega, da se prine nervozno obnašati in hkrati izgubljati stik s cestišem, kar je nezaželeno pri višjih hitrostih. vožnja po travi: Vožnja po travi zahteva poseben obutek za drsenje štirikolesnika. Trava je ponavadi vlažna in vožnja s štirikolesnikom zahteva doloene spretnosti, še posebej pa je potrebno biti pozoren na obliko tal pod travo, ker jih ne vidimo, in ker se pod travo skrivajo pasti, kot so vodni kanali, krtine, kamenje, veje in podobno. Pogosto se zgodi, da kakšen kamen ali štor spremeni težiše štirikolesnika, ki zane drseti in je potrebno drsenje im prej ustaviti, oz. štirikolesnik poravnati v smeri vožnje. Kandidat mora to izvesti na nagnjeni podlagi, kjer štirikolesnik teži v položaj drsenja, potrebno pa ga je ravnati, da ne zataknemo s kolesom v kakšno oviro, ki je pod travo in se prevrnemo. V takem primeru je potrebno nežno dodajati plin do te mere, da štirikolesnik ohranja smer in ne drsi po travnatem poboju. V tej vaji je zelo pomemben profil pnevmatik, ki so vgrajene na štirikolesniku. prehajanje ovir v naravi (debla, skale ): Naslednja vaja pripomore k razumevanju prehajanja ovir v naravi. Pri vožnji s štirikolesnikom v naravi pogosto naletimo na podrto drevo ali zid iz kamenja, preko katerega se moramo zapeljati. Vedno je potrebno preveriti, kakšna je velikost debla ali skale in naše višine podvozja, da na oviri ne nasedemo. Ko ugotovimo višino in zmožnosti našega štirikolesnika, se pripravimo na prehajanje ovire. Usedemo se na zadnji del štirikolesnika, da razbremenimo prednja kolesa in z rokami sunkovito potegnemo krmilo v zrak, hkrati pa se nagnemo nazaj in dodamo plin do konca (vendar le za delek sekunde), pri emer sprednja kolesa zapeljejo ez ali na oviro. Nato prenesemo težo na prednja kolesa in z enakim postopkom dvignemo zadnja Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 33 od 50

34 kolesa tako, da sprednja že prevozijo oviro, zadnja pa jim sledijo brez ustavljanja, saj moramo izkoristiti trenutno premikanje vozila. hitro vijuganje med stožci z obvladovanjem drsenja vozila: Vaja z vijuganjem med stožci pomaga vozniku izuriti obutek za hitro prenašanje teže iz leve na desno stran vozila in obratno. Pri tej vaji je potrebno soasno menjavanje teže in obvladovanje zdrsa sprednjih in zadnjih koles, hkrati pa tudi usmerjati vozilo v smer vožnje med stožci. To je predhodna vaja za kasnejše vožnjo po dveh stranskih kolesih na višjem nivoju. VIŠJI NIVO vožnja stoje preko ovir: Pri uenju vožnje stoje je potrebno poudariti, da je najveji poudarek na delu rok, ki upravljajo krmilo, noge pa so na svojem mestu (ojaanem delu štirikolesnika namenjenem opori nog). Za noge je najboljši položaj rahlo pokren, stabilen in z doloenim oprijemom na štirikolesniku, vendar ne stoodstotnem stanju na stopalih. Telo je nagnjeno rahlo naprej, kot da bi hoteli malo sloneti na krmilu, s koleni pa se oklepamo trupa štirikolesnika, da lahko s telesno težo vplivamo na spreminjanje težiša. Paziti je potrebno, da ko pride do zaviranja, ne pademo ez krmilo. Zato ob zaviranju prenesemo težiše nazaj, kot da bi se hoteli usesti na sedež. skok s štirikolesnikom: Štirikolesniki so zasnovani za terenske skoke, kar pomeni, da so uravnoteženi in se v zraku ne nagibajo naprej ali nazaj. Ob vsakem priakovanem in nepriakovanem skoku mora voznik sodelovati z vozilom se primerno odriniti in ohraniti ravnotežje. To je zelo pomembno zaradi pristanka, ker ob primernem položaju v zraku je pristanek veliko lažji, kot pa e je potrebno ob pristanku štirikolesnik loviti in umiriti. Ob pristanku je potrebno paziti, da vas zaradi sunka ne pritisne ob krmilo, ali da vam noga ne zdrsne iz ojaanega ležiša. vožnja po stranskih dveh kolesih na asfaltu: Ta vaja je nadaljevanje vaje iz prejšnjega nivoja, vendar s to razliko, da tukaj kandidat ne vozi med stožci, temve vozi osmico, pri kateri se z doloeno silo ob zavijanju štirikolesnik postavi za krajši as na stranski dve kolesi. Za zaetek kandidati vadijo samo vožnjo v osmici, kasneje pa poizkusijo tudi izpeljati osmice po dveh kolesih. To naredijo tako, da rahlo zasukajo krmilo v notranjo stran ovinka in Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 34 od 50

35 malo prenesejo težiše s koleni na zunanjo stran štirikolesnika. V primeru da bi kandidata hotelo prevrniti, samo popravi kot krmila navzven in štirikolesnik se spusti na vsa štiri kolesa. To je odlina vaja za ravnotežje. To vajo bi morali obvladati vsi vozniki štirikolesnika, saj se je že mnogokrat pripetilo, da so se vozniki na asfaltnih površinah prevrnili, ker so se s kolesi zataknili v kakšno luknjo v vozišu ali za kakšen kamen, ali pa se je enostavno pnevmatika tako mono oprijela cestiša, da je povzroila izgubo ravnotežja, ki bi ga moral uravnavati voznik. vožnja po»pušavi«(prirejen kamnolom): Vaja vožnje po pušavi je namenjena izurjenim voznikom, ki želijo preizkusiti meje svojih zmogljivosti in zmogljivosti njihovih štirikolesnikov. Vaja se odvija na nasutih kupih peska, ki ponazarjajo pušavske sipine, preko katerih se mora voznik prebiti s svojim štirikolesnikom. To je vaja, pri kateri se prikaže znanje iz vseh prejšnjih vaj, saj je potrebno veliko znanja in obutka za vožnjo po udirajoem in tekoem pesku. V strmino se kandidat pripelje z veliko hitrostjo, nato zmanjšuje hitrost in poskuša dovolj hitro prekati greben z manjšim skokom in dovolj previdno, da predvidi možne ovire na nasprotni strani pri emer ne zmanjšuje hitrosti. V Sloveniji sicer pušav ni, je pa veliko zapušenih kamnolomov, kjer se vozijo štirikolesniki. S to vajo bodo vozniki lahko bolj varni pri vožnji po podobnih podrojih. prehajanje umetnih ovir. Prehajanje umetnih ovir je vaja, ki voznike usposobi, da se lahko v naravi izognejo ali prevozijo umetne ovire, kot so zavržene avtomobilske pnevmatike, betonski jaški, železniški tiri, itd. Kandidat bo na vaji preizkusil, kako se prevozi navedene ovire s poasno vožnjo in obvladovanjem plina in zavore ter odlinim obutkom za ravnotežje, ki je za to potrebno. Ovire bodo pripravljene tako, da bo kandidat z nagibom ovire takoj util, da je storil napako in da bi se v resnini situaciji štirikolesnik lahko prevrnil. vožnja po»movirju«: Vožnja po movirju je primer, kako se obnaša štirikolesnik na ugrezajoi se podlagi, in do katere globine se z štirikolesnikom še lahko vozimo po blatu. Pomemben dejavnik pri tej vaji bodo vsekakor velikost in oblika profila pnevmatik. Vsak kandidat bo poizkusil priti ez movirje, ne da bi tam obtial. Izbrati bo moral stran po kateri ga bo prekal in hitrost, s katero bo prevozil navidezno movirje. Vaja bo samo zakljuek višjega nivoja in bo prikazala, kaj štirikolesniki zmorejo, in kaj lahko vozniki priakujejo. nastavitve štirikolesnika: Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 35 od 50

36 V poglavju o nastavitvah štirikolesnika bi kandidati spoznali, kako se natanno nastavi podvozje za doloeno podlago. Kako se torej nastavi višino podvozja in trdoto na sprednjih in zadnjih blažilnikih in vzmeteh ter kakšen je idealni kot rok pri vožnji po razlinih podlagah. Pomembno je tudi, kako se nastavi štirikolesnik za vožnjo z sopotnikom. V teoretinem delu teaja se bodo kandidati pri doloenih vajah seznanili tudi z delovanjem sil na štirikolesnik (srednji nivo), spoznali pa bodo tudi osnove motoroznanstva (višji nivo), da bodo razumeli navodila v doloenih zahtevnejših vajah. DELOVANJE SIL V poglavju delovanje sil bodo kandidati spoznali delovanje sil med vožnjo skozi ovinek, ob drsenju skozi ovinek, ob pospeševanju in zaviranju, pri vožnji navkreber in po poboju navzdol ter boni vožnji po poboju. Prikazali bi jim, kako se sile spreminjajo pri vožnji s sopotnikom, in kako se spreminja težiše štirikolesnika ob napanem sedenju in nagibanju voznika ali sopotnika. Pouili bi jih o nevarnostih, ki prežijo na štirikolesnik z zadnjim pogonom ali pogonom na vsa štiri kolesa. POZNAVANJE DELOVANJA ŠTIRIKOLESNIKA V poglavju motoroznanstva bi kandidati osvojili znanja o delovanju motorja, štiritaktnega in dvotaktnega, prenos pogona na zadnji par koles ali na vse štiri kolesa. Zanimiv del bi predstavljala razprava o tem, kako deluje diferencial, in ali se bolje obnese pogon na kardan ali verigo. Poseben del bi namenili zavoram, kako morajo biti vzdrževane in kako se preverja njihovo delovanje pred vožnjo. Za zakljuek bi predstavili celotno vzdrževanje štirikolesnika, v poletnem in zimskem obdobju. URNIK TEAJA S TRAJANJEM POSAMINIH VAJ OSNOVNI NIVO Teaj se zane ob 9.00 uri, e ni drugae dogovorjeno s kandidati. 45 min Teorija o opremi, predstavitev vseh vaj in formiranje skupin 45 min Pravilna drža in nagibanje na štirikolesniku 45 min Razporeditev sil pri zaviranju na sprednjo in zadnjo zavoro Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 36 od 50

37 45 min Zaviranje na mokrem in suhem asfaltu ter na pesku 30 min Odmor in malica 45 min Izogibanje oviram s popušanjem zavore 45 min Vaje za obvladovanje drseega vozila na pesku 45 min Ocenjevanje varnostne razdalje med vožnjo 60 min Video analiza vaj 60 min Preizkus znanja 15 min Prosta razprava in podelitev priznanj TABELA 3.1.: Urnik osnovnega nivoja SREDNJI NIVO Teaj se zane ob 9.00 uri, e ni drugae dogovorjeno s kandidati. 45 min Teorija delovanja sil v ovinku, predstavitev vseh vaj in formiranje skupin 45 min Zaviranje in ustavljanje v ovinku na drsei podlagi 45 min Vožnja s sopotnikom po skalnatem poboju navzgor in navzdol (invalidi brez sopotnika) 45 min Izogibanje nenadnim oviram na cestišu 30 min Odmor in malica 45 min Vožnja po travi 45 min Prehajanje ovir v naravi (debla, skale ) 45 min Hitro vijuganje med stožci z obvladovanjem drsenja vozila 60 min Video analiza vaj 60 min Tekmovanje v vožnji med ovirami na poligonu 15 min Odprta razprava in podelitev priznanj TABELA 3.2.: Urnik srednjega nivoja Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 37 od 50

38 VIŠJI NIVO Teaj se zane ob 9.00 uri, e ni drugae dogovorjeno s kandidati. 45 min Delovanje sil na štirikolesnik, delovanje štirikolesnika, predstavitev vseh vaj in formiranje skupin 45 min Vožnja stoje preko ovir 45 min Skok s štirikolesnikom 45 min Vožnja po stranskih dveh kolesih na asfaltu 30 min Odmor in malica 45 min Vožnja po»pušavi«(prirejen kamnolom) 45 min Prehajanje umetnih ovir 45 min Vožnja po»movirju«45 min Nastavitve štirikolesnika 60 min Video analiza vaj 60 min Tekma na as na motokros progi 30 min Odprta razprava in podelitev priznanj TABELA 3.3.: Urnik višjega nivoja Tabele snovi so izdelane v doloenem zaporedju, po pravilu postopnosti, da si snovi sledijo po zahtevnosti in da kandidat lahko sledi teaju z pridobljenim znanjem iz osnovnega v srednji in višji nivo. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 38 od 50

39 3.3 Materiali Za uspešno podajanje une snovi so pri teaju varne vožnje potrebni doloeni materiali, katere bomo opisali v tem poglavju. Potrebni so pri pouevanju teorije in prakse. Izboljšajo nam podajanje une snovi, kandidatom pa pomagajo, da lažje in hitreje dojamejo predavano snov. Pri praktinem delu pa potrebujemo doloene pripomoke in materiale, s katerimi si pomagamo pri izvedbi teaja varne vožnje. Za izvedbo izobraževanja je potrebna osnovna oprema prostorov, od pohištva do naprav, ki so namenjene komuniciranju med inštruktorjem in kandidatom in razlinih analiz trenutnega znanja kandidatov. Pri teaju bodo sodelovali tudi ljudje s posebnimi potrebami, ki potrebujejo poseben pristop in posebne pripomoke. Zato bo sam prostor in okolica prilagojena za vožnjo z invalidskim vozikom in dostopom v vse prostore za kandidate z posebnimi potrebami. Potrebovali bodo tudi pripomoke, s katerimi si bodo pomagali vstopiti in sestopiti s štirikolesnika, kar bo predstavljal trideset centimetrov visoki podest s klanino, s katerim bo kandidat prišel v višino sedeža štirikolesnika. Na štirikolesniku bo pritrjen tudi kovinski lok, kateri bo nudil oporo kandidatom s posebnimi potrebami, da se bo lahko lastnorono presedli iz invalidskega vozika na štirikolesnik. Pri teoretinem izobraževanju bomo potrebovali osnovne potrebšine, s katerimi si pomaga veina izobraževalnih ustanov. Opremljeno bo kot standardna predavalnica, ki bo vsebovala magnetno tablo za risanje in razlago doloenih situacij, za razlago posaminih vaj, ki se bodo izvajale, za risanje in predstavitev delov štirikolesnika, za razprave o idealnih voznih linijah in tehnikah vstopa v ovinek ipd. Tabla pa bo tudi nudila ozadje za pregledovanje folij na projektorju. Potrebovali bomo projektor za preslikavo skic na tablo, kjer bodo lahko vsi kandidati videli in sprejemali predavano snov. Za video analizo bomo potrebovali digitalno kamero in televizijo, kjer si bomo ogledali vožnje kandidatov in jih dodatno analizirali, kasneje pa popravili napake. Potreben bo tudi pribor za zapisovanje podatkov in skic, ki bodo skicirane ali preslikane na tabli. Predavalnica bo opremljena z mizo in stoli, kjer si bodo kandidati lahko vso snov tudi zapisali. V praktinem delu izobraževanja pa bomo potrebovali pripomoke za varnost in izvajanje praktinih vaj, ki se bodo odvijale na poligonu. Mednje sodijo vse oznabe, loitvene ograje, ovire vgrajene na poligonu, mobilne ovire iz naravnih materialov in stožci za oznaitev proge. Ob izvajanju vsake posamine vaje bomo najprej poskrbeli za varnost, zato bodo vsi poligoni zašiteni in med seboj loeni z varnostno ograjo ali mrežo, ki bo omejevala manevrski prostor, hkrati pa nudila zadostno zašito in varnost pred trki in izleti s poligona. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 39 od 50

40 Ob vsaki vaji bomo uporabili tudi prometne znake, ki bodo opominjali kandidate na vajo, ki se izvaja hkrati pa tudi vzpostavljali povezavo in osvežili spomin na znake, ki nas opozarjajo na doloeno nevarnost na cesti v vsakdanjem prometu (udarne jame, spolzko cestiše, naklon 20%, ovire na cestišu...). Pomemben del poligona bodo vgrajene in mobilne ovire, ki bodo namenjene uenju prehajanja s štirikolesnikom. Vgrajene ovire bodo betonske cevi razlinih premerov vkopane v podlago, lesena brv ez kanal, železniške tranice, zloženi hlodi in avtomobilske pnevmatike. Posebna poligona bo predstavljal kamnolom z živim peskom, skalnjak z vkopanimi skalami, kanal s stojeo vodo in movirjem. To so ovire, na katerih se bodo kandidati uili pravilnega in najlažjega prehajanja, brez padcev in poškodb štirikolesnika. Drugi del ovir pa bodo predstavljali razlini materiali, ki bodo mobilni in bodo uporabljeni kot trenutne ovire na cestišu, in katerim se bo potrebno izogniti. To so razline pnevmatike, veji kamni, polena in naravni predmeti, ki nas ponavadi presenetijo na vozišu. Za osnovno uenje in oznaevanje bomo uporabljali fluorescentne stožce, kakršne uporabljajo cestna podjetja. Mobilne ovire bomo premikali po poligonu po potrebi, odvisno od vaje in nivoja zahtevnosti teaja varne vožnje. Vse vaje in ovire bodo prilagojene znanju teajnikov. Najpomembnejši del pripomokov pa so štirikolesniki, katere bi si po predhodnem dogovoru sposodili od glavnih uvoznikov kot testno in obenem reklamno vozilo, v primeru, kadar kandidati ne bi imeli svojega štirikolesnika. Za ovire bomo uporabili veinoma naravne materiale, ki ponazarjajo realno stanje ob vožnji po slovenskih cestah in brezpotjih. Dodali bomo nekaj zahtevnejših ovir, kot so movirje, živi pesek in vodni kanal. Tako bodo kandidati dobili pravilne predstave o nevarnosti pri prehajanju ali izogibanju naravnim oviram, predvsem pa potrebno znanje za varno vožnjo. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 40 od 50

41 3.4 Izvajalci Hrbtenica izobraževalnih ustanov so kadri. Od njih je odvisno, kakšen je ugled ustanove. Pomembno je, kako kandidati vidijo svoje predavatelje, priporoljivo pa, da so predavatelji osebnosti, poznane po visokih dosežkih in uspehih na doloenem podroju, ki ga predavajo. Tako se tudi kandidati odloajo, v kakšen teaj se bodo vpisali, saj predvidevajo, da so teaji varne vožnje z inštruktorji, ki so veljali za prvake v avtomobilistinih tekmovanjih, bolj kvalitetni od drugih in se za njih raje odloijo. Že zvenea imena inštruktorjev so lahko zadostni razlog, da se kandidati prijavijo na teaj varne vožnje. Tistim bolj zahtevnim pa je pomembno tudi, kakšne licence so inštruktorji opravili in ali so poleg vrhunskih rezultatov usposobljeni za pouevanje. Dober inštruktor mora obvladovati vešine, ki jih pouuje, obenem pa mora biti izvrsten pedagog, da zna prisluhniti kandidatom, jih motivirati, razumeti in popraviti napake, ki se jih kandidat ne zaveda. Poleg naštetih znanj pa je nujno potrebno, da inštruktor zna primerno reagirati na težave, ki nastopijo v doloeni situaciji, še posebej v situacijah, kot so teaji varne vožnje, kjer je nujno potrebno poskrbeti za varnost udeležencev in inštruktorjev, posledino pa tudi za vse predmete, ki se pri izobraževanju uporabljajo. Uspešni inštruktor pa poleg vešin in izobraževanja potrebuje kvaliteten in suveren nastop pred kandidati tako, da si ustvari doloeno avtoriteto, hkrati pa je dostopen za vse kandidate in jim predstavlja zgled pri opravljanju vaj in obnašanju na poligonu. Za teaj varne vožnje s štirikolesniki potrebujemo dva inštruktorja (vsak lahko trenira najve štiri kandidate hkrati), ki imata sedmo stopnjo izobrazbe katerekoli smeri in sta opravila mednarodno licenco za inštruktorja varne vožnje ASI, to je All- Terrain Vehicle Safety, ki je neprofitna organizacija v Ameriki, spada pa pod okrilje Specialty Vehicle Institute of America. Izobrazba inštruktorjev je visokega pomena, ker je izobraževanje na podroju vožnje s štirikolesniki lahko zelo nevarno, kandidati pa morajo zaupati izkušnjam in znanju svojih inštruktorjev. Zato inštruktorji potrebujejo najvišje licence, ki potrjujejo njihovo usposobljenost. SVIA je organizacija v Ameriki, ki že od leta 1988 skrbi za teaje varne vožnje s štirikolesniki v Ameriki, hkrati pa usposablja inštruktorje varne vožnje na podrojih delovnih, športnih in štirikolesnikov za vsakdanjo uporabo. ASI ima 1500 inštruktorjev z licenco, v letu 2002 pa so usposobili kandidatov. Sodelujejo tudi z najvejimi proizvajalci, kot so: Polaris, Bombardier, Artic Cat, Honda, Kawasaki, Suzuki, Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 41 od 50

42 JohnDeere, Yamaha, ( Poleg inštruktorjev je za teaj varne vožnje nujno potreben še organizator ali koordinator teaja, ki bi skrbel za reklame, finanni del, nemoten potek teajev, asovni razpored teajev, usklajenost inštruktorjev s kandidati in sprejemal prijave in odpovedi za teaje varne vožnje. Veje število izvajalcev v našem teaju varne vožnje ne bi bilo potrebno, saj bi dva inštruktorja izpeljala teoretini in praktini del teaja, koordinator pa skrbel za termine in usklajenost kandidatov in inštruktorjev. 3.5 Tabela za implementacijo V tabeli za implementacijo so opisani potrebni postopki, ki so osnova za izvedbo oglaševanja in teaja varne vožnje. Tabele so razdeljene na tri stolpce, v katerih so opisane dejavnosti, nosilci in roki. Dejavnost Nosilec Rok Oglas v asopisu sam Dva meseca pred prvo izvedbo teaja Oglas na internetu sam Dva meseca pred prvo izvedbo teaja Oglas na radiu sam Mesec pred prvo izvedbo teaja Raznašanja tiskanih letakov inštruktor Dva meseca pred prvo izvedbo teaja Oglaševanje po elektronski pošti inštruktor Dva meseca pred prvo izvedbo teaja Tabela 3.4.: Tabela za implementacijo oglaševanja Dejavnost Nosilec Rok Zbiranje prijav inštruktor Mesec pred zaetkom teaja Kontakt z udeleženci sam Mesec pred zaetkom teaja Pobiranje prijav sam Tri dni pred teajem Rezervacija prostora sam Dva meseca pred prvo izvedbo teaja Rezervacija vozila sam Dva meseca pred prvo izvedbo teaja Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 42 od 50

43 Kontakt z inštruktorji sam Dva meseca pred prvo izvedbo teaja Pobiranje denarja sam Ob pobiranju prijav Priprava vozila inštruktor Pred zaetkom teaja Priprava unega gradiva inštruktor Tri dni pred teajem Priprava poligona inštruktor Pred zaetkom teaja Vodenje praktinih vaj inštruktor Na teaju teaja Priprava priznanj in nagrad sam Tri dni pred teajem Tabela 3.5.: Tabela za implementacijo samega teaja 3.6 Evalvacija Evalvacija je ocenjevanje ali preverjanje znanja, ki se izvaja na koncu izobraževanja namenjena pa je tako kandidatom kot tudi izvajalcem, da ugotovijo, kako dobro so izobraževanje izpeljali in kako ga je mogoe še dodatno izboljšati. Ob zakljuku une snovi v teaju varne vožnje je potrebno pripraviti preverjanje znanja, ki nam bo podalo skupno oceno našega dela in razlenilo delo inštruktorjev ter kandidatov. Teaj varne vožnje je namenjen kandidatom, voznikom štirikolesnikov, da bodo lahko štirikolesnik varno vozili in se v kritinih situacijah pravilno odzvali, ter rešili sebe in druge udeležence v prometu. Teaj ni namenjen urjenju voznikov dirkaev, temve le urjenje povprenih voznikov, ki bi se radi varno zabavali v vožnji s štirikolesniki, in zato potrebujejo doloena znanja in tehnike. Osnovni nivo teaja varne vožnje naj bi bil obvezen za vsakega voznika štirikolesnika, zato se po šestih najpomembnejših vajah teaj zakljui s preverjanjem znanja, ki se izvaja na poligonu. Kandidati bodo na koncu izobraževanja opraviti preizkus znanja iz treh vaj, ki so jih trenirali na osnovnem teaju varne vožnje: o Vaja za obvladovanje drseega vozila na pesku, o Izogibanje oviram s popušanjem zavore, o Zaviranje na mokrem in suhem asfaltu te pesku. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 43 od 50

44 Sistem tokovanja bo zasnovan na kazenskih tokah. Vsak kandidat, ki se bo podal na preizkus znanja, bo zael z ni (0) tokami. Za vsako napako bo prejel deset tok. Za pozitivno oceno na izpitu kandidat ne sme zbrati ve kot šestdeset tok, torej sta pri vsaki vaji dovoljeni najve dve napaki. Pri prvi vaji za obvladovanje drseega vozila, je potrebno vijuganje med desetimi stožci s tako hitrostjo, da vozilo drsi. Stožci so postavljeni na medsebojni razdalji štiri metre, kandidat pa mora z drseim vozilom vijugati med stožci ne da jih pri tem podre. Vsak podrti stožec se kaznuje s pribitkom desetih tok. Tehnika vožnje je prosta po izbiri kandidata, lahko pa izbira med štirimi tehnikami drsenja, kot so blokiranje zadnjega para koles s pretikanjem v nižjo prestavo, nenadno spreminjanje smeri in izguba težiša vozila, ali pa rona zavora oz. dodajanje plina. Pri drugi vaji, izogibanju oviram s popušanjem zavore, bo kandidat imel omejen prostor za zaviranje, v katerega bo pripeljal s hitrostjo 50 km/h, nato pa bo mono zaviral, po doloeni razdalji pa zavoro popustil in obšel oviro. Za prepozno popušanje zavore bo kandidat prejel kazenske toke in sicer za vsakih 30 centimetrov bo prejel deset kazenskih tok. Pri tretji vaji pa bo kandidat preizkusil svoje znanje v zaviranju na pešenem cestišu. Pri hitrosti 50 km/h bo moral na oznaenem delu im hitreje ustaviti in ne presei oznaen prostor za zaviranje. Vsakih trideset centimetrov ez omejeno obmoje se kaznuje z desetimi tokami. V srednjem nivoju teaja varne vožnje bo evalvacijo predstavljala vožnja med ovirami in ez ovire na poligonu. Kandidat bo moral uspešno obiti pet ovir, ki bodo postavljene na omejenem prostoru. Kandidat bo moral priti preko ovir varno in zanesljivo. Prehajali bodo preko avtomobilskih pnevmatik, drevesnih debel, skalnaka, betonskega valja in železniških tranic. Ocenjevalo se bo z tokami od 5-10, zmagovalec pa bo tisti, ki bo dobil najvišje ocene pri vsaki oviri. Skupno bo možno dosei 50 tok, za kar se prejme priznanje za prvo mesto. V višjem nivoju pa predpostavljamo, da kandidati že obvladajo osnovne tehnike vožnje, zato se bodo lahko za preverjanje pomerili na motokros progi, ki bo oznaena z zašitno ograjo. Tekmovalci bodo morali oznaeno progo prevoziti im hitreje in seveda paziti na lastno varnost. Proga bo enostavno oznaena, z veliko zavoji, da tekmovalci ne bodo uspeli razviti visokih hitrosti. Kandidati na teaju varne vožnje bodo po vsakem nivoju zakljuili teaj s preverjanjem znanja, s katerim si bodo utrdili pridobljeno znanje na podroju vožnje s štirikolesniki in teorije, ki je za to potrebna, hkrati pa bodo pridobili zaupanje v svoje znanje. Z navedenimi znanji, sposobnostmi in malo sree, se ob upoštevanju navodil o uporabi opreme in inštruktorjevih navodilih, voznikom štirikolesnikov obeta veliko zabave pri vožnji s štirikolesniki v naravi in urejenem prometu. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 44 od 50

45 4. Zakljuek V diplomskem delu Teaj varne vožnje s štirikolesnikom smo razlenili marketing kot teorijo oglaševanja in prodaje teaja ter kurikulum, ki prikaže vse potrebne dele teaja, brez katerih bi bila izvedba nepopolna. Prvi sklop diplomskega dela predstavljajo osnove marketinga, v podpoglavjih pa smo razlenili, zakaj je lokacija vedno na prvem mestu in kaj naj vsebuje, v promociji pa kako bi najbolje predstavili teaj varne vožnje s štirikolesnikom, da bi potencialni interesenti iz razlinih delov Slovenije to opazili, zato, pozornost (Attention), bi jim postalo zanimivo (Interest) in bi si zapomnili, kasneje pa imeli željo (Desire) in se tudi za teaj odloili (Action), kar je najbolj znan model odzivnega procesa AIDA v tržnem komuniciranju. Pri poglavju o ceni smo govorili, kdaj se teaj varne vožnje izplaa in kdaj ne, in na kakšen nain bi ga izpeljali, da nam ostane primeren dobiek. Na podlagi drugega sklopa diplomskega dela pa smo predstavili kurikulum teaja do potankosti tako, da bi ga ob doloenih znanjih in prebranem sledeem delu lahko izvajal vsak usposobljen posameznik, ali pa bi se lahko ponudil državi kot opcija za obvezno izvajanje in prepreevanje nesre na cesti in izven nje, s tem pa bi zagotovili varnost in znanje udeležencev v prometu s štirikolesniki. Nadaljevali smo s popisom unih vsebin, kakšna znanja bodo predavana, kako visoka bo zahtevnost znanj, obseg, možnost nadgrajevanja znanj, asovni razpored unih vsebin, planiranje terminov za preverjanje znanja, skratka une vsebine bodo predstavljene tako, da bo z uporabo le-teh unih vsebin dosežen cilj izobraževanja. Poleg ciljev izobraževanja in unih vsebin bomo za izvedbo teaja potrebovali tudi materiale, kamor uvršamo uno gradivo za kandidata, inštruktorjeve vire, dodatne vsebinske vire, pripravo prostorov kjer bo izobraževanje potekalo... Sledi poglavje o izvajalcih oz. inštruktorjih teaja, kot osnovnem in najbolj pomembnem delu unega narta, za katere je zelo pomembno, kakšna je njihova usposobljenost, e torej ustrezajo svetovnim standardom glede znanj in varnosti, e imajo opravljene vse potrebne mednarodne licence za izvajanje teajev, poleg vseh znanj pa tudi smisel za pouevanje kandidatov, potrpežljivost, odnos do dela in konnih rezultatov, ki so doseženi na preverjanju znanja ob zakljuku teaja. Pri organizaciji in izpeljavi teaja smo se oprli tudi na implementacijo, kar pomeni izvedbo planiranega. Sem spada administrativno tehnina opravila z logistiko, pod katere spadajo vsebine vseh dejavnosti, izvajalci, roki in izvedba, ki bodo pri tem nastali, poleg tega pa kontaktiranje kandidatov po potrebi ter potek in vrstni red samega teaja. Kot zadnje poglavje v drugem delu diplomskega dela smo predelali evalvacijo, ki bo natanno prikazala, kaj so se udeleženci na teaju nauili in do kakšne mere obvladajo predavana in prikazana znanja ter ali je teaj dosegel nartovane cilje.. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 45 od 50

46 Tako bo evalvacija kot ugotavljanje stanja izvajana periodino in posledino usmerjena v preteklost, v predlogih za izboljšavo pa usmerjena v prihodnost. Bistvo evalvacije je torej v tem, da skušamo najti predvsem tisto, kar je potrebno izboljšati in v konni konsekvenci tudi izboljšamo. Teaj varne vožnje je torej lahko tudi osnova za izpeljavo kakšnega vejega državnega projekta, ki želi dosei vejo varnost na cestah in med vozniki štirikolesnikov, z obveznim opravljanjem teajev ter ob sofinanciranju države. Tako kot pod Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu spadajo že nekateri teaji varne vožnje z osebnimi avtomobili, bi se jim lahko pridružil tudi teaj varne vožnje s štirikolesniki. S tem bi omogoili državi veji nadzor nad vozniki štirikolesnikov, obenem pa voznikom samim ponudili izziv pri opravljanju teaja in preizkusu lastnih zmožnosti v vožnji s štirikolesnikom. Prepreili bi tudi dokazovanje in brezglave dirke po urejenem prometu in tudi obnavljali znanja v cestno prometnih predpisih, katera primanjkujejo veini voznikov. Ob sodelovanju z državnimi institucijami pa bi diplomsko delo kasneje lahko razširil na nivo magistrskega dela, kjer bi lahko natanno raziskali interese države in jih povezali z že obstojeim diplomskim delom. Povezava bi nudila dobro sodelovanje in obojestranske koristi, katere bi najbolje unovili uporabniki skupnega programa, ki bi pridobili neprecenljiva znanja in izkušnje na podroju vožnje z vozili v urejenem prometu kot uporabniki gozdnih cest in travnikov. Tako bi teaj varne vožnje zaživel v polnem pomenu in posredno pripomogel k zmanjšanju števila prometnih nesre. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 46 od 50

47 5. Literatura in viri 5.1 Literatura 1) Devetak G., (2001):»Evropski Marketing storitev«, Moderna organizacija, Kranj. 2) Devetak G., (2002):»Marketing izobraževalnih storitev«, Moderna organizacija, Kranj 3) Devetak G., (1996):»Marketing v storitveni dejavnosti«, Moderna organizacija, Kranj. 4) Devetak G., (1996):»Organizacija«, letnik 29, Inovacije in marketing pri podjetniškem razvoju, Kranj. 5) Dibb S., Sinkin L.,. Pride W. M., Ferrell O.C., (1995):»Marketing«,, Mate d.o.o., Zagreb, po originalu Houghton Mifflin Company. 6) Ferjan M., (1996):»Skrivnosti vodenja šole k znanju uspehu in ugledu«, Didakta, Radovljica. 7) Ferjan M., (1998):»Management neprofitnega sektorja«, kako udejaniti marketinški splet šole, Kranj. 8) Ferjan M., (1999):»Organizacija izobraževanja«, Založba Moderna organizacija, Kranj. 9) Ferjan M., (2005):»Management izobraževalnih procesov«, Moderna organizacija, Kranj. 10) Kotler P., (1996):»Marketing management«, Slovenska knjiga, Ljubljana 11) Potonik V., (2005):»Temelji trženja«, Gospodarski Vestnik, Ljubljana 12) Starman D., Hribar J., (1994):»Direktni marketing«, Gospodarski Vestnik, Ljubljana. Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 47 od 50

48 5.2 Viri 1) DVR Nemško ministrstvo za promet» ) Trening varne vožnje Brane Küzmi» ) AMZS» ) PVC Prometno varnostni center» ) SPV Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu» ) ADAC» ) BRP Bombardier Recreational Products» ) Hovercraft d.o.o.» ) Policija» ) ASI All-terrain Vehicle Safety Institute» e&zu=http%3a%2f%2fwww.svia.org%2fasi.cfm%3fpagename%3drider%25 20Training%26content%3D146FF3B2%252D6097%252DA1D4%252D670CE9 A7E0061D8C%26referer%3DATV%2520RiderCourse«, ) ATV Safety» Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 48 od 50

49 6. Seznam tabel in slik 6.1 Seznam tabel 1) TABELA 2.1.: Prikaz ocene finannega stanja v prvem primeru izvedbe teaja 2) TABELA 2.2.: Prikaz ocene finannega stanja v drugem primeru izvedbe teaja 3) TABELA 3.1.: Urnik osnovnega nivoja 4) TABELA 3.2.: Urnik srednjega nivoja 5) TABELA 3.3.: Urnik višjega nivoja 6) TABELA 3.4.: Tabela za implementacijo oglaševanja 7) TABELA 3.5.: Tabela za implementacijo samega teaja 6.2 Seznam slik 1) Slika 2.1: Faktorji, ki vplivajo na izbor strategije 2) Slika 2.2: Marketinški splet 4 x P 3) Slika 2.3: kako priti do poligona 4) Slika 3.1: Tyler-jev model kurikuluma Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 49 od 50

50 7. Slikovna priloga PRILOGA A: Hovercraft d.o.o., Slika štirikolesnika Vir: PRILOGA B: Hovercraft d.o.o., Slika poligona s šotorom Vir: Aleš Žakelj: Teaj varne vožnje s štirikolesnikom Stran 50 od 50