Rok za prijavo. Razstavni prostor. Posebno obvestilo

Transcription

1

2 letna konferenca Slovenskega zdru`enja za kakovost z naslovom S kompetentnostjo do osebne kakovosti bo 5. in 6. novembra v Portoro`u - hoteli Bernardin, GH Emona Razstavni prostor Vse, ki bi se na konferenci `eleli predstaviti na razstavnem prostoru v predverju GH EMONA prosim, da rezervirajo razstavni prostor do 20. oktobra. Cena najema razstavnega prostora pano, miza, stol je SIT + DDV. Rezervacije: tel. 01/ , fax: 01/ , info@szk-sqa.si, naslov: Slovensko zdru`enje za kakovost, Dimi~eva 13, Ljubljana. Rok za prijavo Prosim, da se na konferenco prijavite do 30. oktobra,da bomo lahko pravo~asno izvedli vse potrebne aktivnosti za organizacijo konference. Posebno obvestilo Vse, ki bi `eleli udele`encem konference posredovati propagandno gradivo obve{~amo, da to sporo~ijo po tel.: 01/ , faxu: 01/ , u: info@szk-sqa.si, po po{ti Slovensko zdu`enje za kakovost, Dimi~eva 13, 1000 Ljubljana, do Rok za predajo gradiva na naslov SZK bo Gradivo bo vklju~eno v celotno gradivo, ki ga bodo udele`enci konference prejeli ob registraciji. Druga~en na~in razdeljevanja ne bo mogo~. Cena vklju~itve gradiva je SIT + DDV. Naslov SZK na internetu SLOVENSKO ZDRU@ENJE ZA KAKOVOST SZK info@szk-sqa.si

3 1 oktober SLOVENSKO ZA KAKOVOST glavna in odgovorna urednica Vsebina mag. Andrej Trebar, Danilo Brun Obvladovanje znanja kot predpogoj za uspeh 4 dr. Marjan Poga~nik Delavnice orodje za skupinsko re{evanje problemov, 1.del letna konferenca S kompetentnostjo do osebne kakovosti Borut Pretnar Certificiranje in cesarjeva nova obla~ila 11 Janez Dulc Zagotavljanje kakovosti v razvoju in proizvodnji proizvoda zahteva spremembo miselnosti o odgovornosti za varnost proizvoda 14 Naslov SZK na internetu SZK info@szk-sqa.si Revijo Kakovost izdaja Slovensko zdru`enje za kakovost, Dimi~eva 13, Ljubljana. vse pravice pridr`ane avtorjem. Nobenega dela te publikacije ni dovoljeno kopirati, reproducirati, shranjevati v podatkovnih sistemih, ali prena{ati v kakr{nikoli obliki, ali sredstvu brez predhodnega dovoljenja lastnika avtorskih pravic. Uredni{tvo ne prevzema odgovornosti za morebitne napake ali nepravilnosti v objavljenih tekstih. Glavni in odgovorni urednik: Oblikovanje: Drago Pe~enik. Grafi~na priprava: Multigraf, d.o.o., Ljubljana. Tisk: Mond grafika, d.o.o., Ljubljana. Naslov uredni{tva: Dimi~eva 13, Ljubljana, tel , faks: ^lani ~asopisnega sveta: Zdravko Zore, Drago Dolenc, Albin Rep{e, Peter Palma, Bojan Mo`ina. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Cena izvoda: SIT. ISSN Predlog Evropske organizacije za kakovost za slogan leto{njega evropskega tedna kakovosti je bil Quality in the workplace: Make It Happen!«^lani UO SZK so posvetili predlogu veliko ~asa, izmenjali vrsto mnenj in predlogov, na koncu je bil potrjen slogan evropskega tedna kakovosti v Sloveniji, 12. letne konference in okrogle mize:»s kompetentnostjo do osebne kakovosti.«vsi, ki so se vklju~ili v razpravo o sloganu so bili mnenja, da dobesedni prevod ni problemati~en:»kakovost na delovnem mestu. Naj se zgodi.«, vendar smo `eleli najti morda bolj sodoben, {ir{i slogan. Zbrali smo naslednje predloge: -»Kakovost na delovnem mestu:»poskrbi za njo«,»daj ji mo`nost«,»vpelji jo tudi ti!«-»zagotovimo kakovost na delovnem mestu!«-»ustvarjajmo lastno kakovost!«-»prepoznajmo in ustvarimo kakovost na delovnem mestu!«-»najprej kakovost pri svojem delu«. -»Predvsem lastna kakovost.«-»poskrbimo za kakovost svojega delaudejanimo jo.«-»vzpodbujajmo spremembe.«-»obvladujmo spremembe.«-»upravljajmo s spremembami.«po naboru predlogov, se je eden izmed ~lanov UO vpra{al in razmi{ljal:»ali ne razumem poante, ali pa so bili na EOQ brez idej.«v ~em slogan omogo~a sve` pogled? Morda je poanta v tem, da je mojster v preteklosti vzgajal kakovost pri posamezniku, pa smo potem nad tem zgradili sistem, ki se je {iril navzgor in po podro~jih. Gotovo se je marsikje in v mnogo~em oddaljil od konkretnosti. Zato se sedaj organizatorji tega potovanja kakovosti spet trudijo dopovedati vsakemu posamezniku, da kljub tem»silnim«sistemom brez kakovosti njihovegaosebnega dela, ne gre. Morda je v tem,»naj se zgodi«, tudi `elja, da bi vse nove vsebine iz standardov, poslovnikov in navodil, tudi dejansko polno za`ivele. Ali bodo na{i avtorji referatov razumeli podobno in bo nastala neka zadostna koncentracija na dovolj ozkem podro~ju, da bo omogo~ila korak naprej, pa nisem prepri~an. Zato predlagam slogan:»kakovost sistema se zgodi na delovnem mestu, s kompetentnim izvajalcem.«odziv ~lanov UO in ~lanov SZK je bil buren, kar govorijo kratki povzetki le-teh.»ne strinjam se s podanim predlogom, ker: 1. Slogan mora biti jasen, vsem razumljiv in mora v ljudeh vzbuditi neko ~ustvo 2. Zadnja predlagana verzija nima veze z osnovno verzijo! ^e ne velja originalna vezija, potem lahko najdemo {e veliko drugih sloganov. 3. Kompetentnost je tujka, obenem ima kompetenca v sloven{~ini druga~en pomen: kompetenca -e ` (e) obseg, mera odlo~anja, dolo~ena navadno z zakonom; pristojnost, pooblastilo: s tem je presegel svojo kompetenco /

4 oktober2 poslanci niso priznavali kompetenc dr`avnemu zboru // podro~je dejavnosti: razmejitev kompetenc zveznih in republi{kih organov / izdelava spada v njihovo kompetenco kompetentnost -i ` (e) lastnost, zna~ilnost kompetentnega: skromno je sodil tudi o svoji filozofski kompetentnosti / to presega sodnikovo kompetentnost V bistvu je osnovni pomen v sloven{~ini kompetentnost = pristojnost, v angle{kem pomenu je torej competence = sposobnost, zmo`nost [e naprej smo brskali po Slovarju slovenskega jezika in literaturi in si sporo~ali razlage pojmov: kompetenten -tna -o prid., kompetentnej{i 1. nana{ajo~ se na kompetenco; pristojen, poobla{~en: za re{evanje teh vpra{anj je kompetenten delavski svet; ni bil kompetenten, da bi odstavil tajnika / o tem povpra{aj na kompetentnem mestu 2. ki temeljito pozna, obvlada dolo~eno podro~je; usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne ~uti dovolj kompetentnega; to je delo enega najkompetentnej{ih poznavalcev Pre{erna... V knjigi Sprostitev mo~i zaposlenih- prilo`nost za poslovni uspeh sta mag. Karmen Gori{ek in Gorazd Tratnik zapisala: Kompetenca - je poudarjena zna~ilnost osebe in je mo~no usmerjena k odli~nim dose`kom pri delu; kako najbolj{i najpogosteje delajo in kako dosegajo najbolj{e rezultate; prava kombinacija znanja, ve{~in in vedenja. Komentar in mnenje naslednjega razpravljalca:»pri razlagi pojma kompetenc sta {la razlagatelja (~lana UO) precej na {iroko, manjka pa jima {e tisti detajl, ki dejansko lo~i kompetence od sposobnosti. V nasprotnem primeru res ni potrebe, da bi namesto lepe slovenske besede sposobnost, uporabljali tujko kompetenca. Kompetenca namre~ vklju~uje tudi aktivno komponento. To pomeni ne le, da je posameznik ve{~ dolo~enih vsebin (torej, da je sposoben), npr. da je sposoben voditi, temve~, da to ve{~ino tudi hote ali voljno uporablja takrat, ko oceni, da je to primerno. Seveda ni odve~ pripomniti, da kompetenten posameznik to stori v pravem trenutku, na pravem mestu, na pravi na~in in v pravi meri. Preprosta formula (osebne vrline + znanja = kompetence) torej ne bo dr`ala. Hotenje in aktivno udejenjanje sposobnosti sta klju~na gradnika kompetenc. Bom za konec zelo neposreden. Mislim, da predlagani slogan pove premalo. Je ena nejasna, zakomplicirana retori~no baro~na poved, ki v tem ~asu ne more biti nosilka konference. Da ne bi prekinil ustvarjalnega nadiha in vra~al razpravo na za~etek, ponujam... nov predlog: Udejanjimo (ali uresni~imo, ali obogatimo), delovno mesto z osebno kakovostjo. In {e ena ob{irnej{a razlaga:»moja razlaga angle{kega slogana Quality in the workplace: Make It Happen! : Kadar govorimo o upravljanju kakovosti obi~ajno mislimo na kakovost celotne organizacije, t.j. o politiki kakovosti, sistemih kakovosti, zanemarjamo pa osnovni gradnik kakovosti - posameznika, ki s svojim (ne-) znanjem in s svojim delovanjem uresni~uje (podpira, zagotavlja in udejanja ali pa ru{i) {ir{o kakovost. Poslovna odli~nost se pri~ne z osebno odli~nostjo oz. kakovostjo. Samo posa-

5 3 oktober meznik, ki je motiviran in usposobljen in ki ima ustrezne moralne in eti~ne vrline ter potrebna znanja (osebne vrline + znanja =kompetenca), lahko prispeva h kakovosti in odli~nosti skupine, org. enote in celotne organizacije. ^e torej ho~emo poskrbeti za kakovost v {ir{em smislu, moramo posameznika motivirati za kakovost na delovnem mestu in mu nato omogo~iti (mu dati sredstva - znanje in s tem kompetence- in prilo`nost), da preko doseganja kakovosti na njegovem delovnem mestu, sodeluje pri doseganju kakovosti celotne organizacije. S tako razlago pridemo lahko do naslednjih tem: - izobra`evanje vseh zaposlenih za kakovost (ugotavljanje potrebnih znanj - kompetenc, postavitev kurikuluma - tem izobra`evanja, kako dolo~iti tiste, ki bodo u~ili in jih nau~iti, kako u~iti -train the trainer", six sigma blackbelts, greenbelts) - motiviranje vseh zaposlenih za kakovost (potrebna org. kultura, dejanska org. kultura, njena meritev in ugotavljanje vrzeli, potrebna org. klima, dejanska org. klima, njena meritev in ugotavljanje vrzeli, motiviranje za SPC itd.) - poobla{~anje (empowerment) zaposlenih (predajanje mo~i navzdol, mo`nost odlo~anja, organiz. strukture, ki to omogo~ajo, na~ini vodenja - potrebni in dejanski, kakovost vodenja) s ciljem motiviranja zaposlenih za kakovost Obenem pa morajo tudi formalne strukture in sistemi (torej organizacijska struktura, sistemi vodenja, sistemi kakovosti in delujo~i procesi) tudi posamezniku omogo~ati vse zgoraj na{tete kompetence. Na ta na~in pridemo do naslednjih tem: - sistemi ravnanja z ljudmi (npr. OHSAS) in razvoj ljudi - u~e~a se organizacija - metode re{evanja problemov (8D) - vloga posameznika v sistemu, v procesu (npr.crm in posameznik) - vidik zaposlenih v BSC (uravnote`eni kazalniki) - pla~ni sistem v podporo kakovosti - itd. Ali na{ izbrani slogan zajema vse to? ^e `e nismo za neposredni prevod slogana, bi moral na{ slogan zajemati zgornje razmi{ljanje (in iz njega izhajajo~e teme za konferenco in okroglo mizo)!«spra{evali smo se tudi ali je primerno, da v sloganu uporabimo tujko kompetentnost. Odgovor, ki smo ga prejeli je bil zelo jasen:»kar se ti~e tujk v slovenskem jeziku, ne bomo ne prvi ne zadnji, ki bomo uporabili kak{no tujko (dale~ od tega, da bi bili ravno mi tisti, ki prvi v sloven{~ini uporabljamo pojem kompetenca ). Dejstvo je, da v tretjem tiso~letju pa~ poimenujemo toliko novih stvari, da je nesmiselno pri~akovati - upati, da bi jih lahko opisali z jezikovnim zakladom, ki je bil na voljo pred desetimi (da ne govorimo dvajsetimi ali ve~) leti. Naj se avtorji referatov razpi{ejo o problemu kompetentnosti iz vidika, kak{no delovno mesto zagotavlja organizacija in kako potrebam tega delovnega mesta ustreza izvajalec... Kon~no je bil po razpravi potrjen in objavljen slogan:»s KOMPETENTNOSTJO DO OSEBNE KAKOVOSTI«. Na vodilno temo konference je prijavilo referate devet avtorjev, predstavljeni bodo v sekciji»ljudje«. Organizirana bo tudi okrogla miza z uglednimi strokovnjaki s tega podro~ja. Verjamem, da bomo skupaj na{li odgovore na vpra{anja, ki so se in se bodo porodila na obravnavano temo. V sekcijah Odli~nost, Procesi, Kakovost v zdravstvu in Javna uprava, bodo avtorji referatov predstavili pristope, izku{nje in dobro prakso pri samoocenjevanju, strate{kem na~rtovanju poslovne odli~nosti, vklju~evanju tr`enjskega pristopa v integriran procesni pristop k kakovosti in odli~nosti. Predstavili bodo sistem varovanja informacij, procesni pristop, procesno organizacijo, prepoznavanje odli~nih dobaviteljev. V sekciji Javna uprava bodo razpravljali o kakovosti in u~inkovitosti v javni upravi, o izbolj{anju kakovosti vodenja upravnih enot, prvih korakih k odli~nosti. Letos bo `e tretji~ organizirana sekcija Kakovost v zdravstvu. Prijavljenih je enajst referatov, katerih vsebina bo pokrila tudi kompetentnost in to zdravstvenih delavcev, vpliv in vlogo posameznika na sistem vodenja kakovosti in obratno, motivacijo zaposlenih kot pomemben del poslovne odli~nosti,... Prijazno vabljeni v Portoro`. Letos bodo prvi~ prejeli»priznanja«tisti, ki se bodo udele`ili»ugriza morskega psa«! NARO^ILO SLOVENSKO ZDRU@ENJE ZA KAKOVOST, DIMI^EVA 13, LJUBLJANA Naro~am videokaseto UVOD V STATISTI^NO OBVLADOVANJE PROCESOV SLOVENSKO ZDRU@ENJE ZA KAKOVOST Sem ~lan SZK: DA NE cena za ~lane SZK je SIT + DDV (ustrezno obkro`i) cena za ne~lane je SIT + DDV Naro~am kos/ov po ceni: Videokaseto mi po{ljite na naslov: Dav~na {tevilka dav~ni zavezanec DA NE Naro~ilu prilo`ite potrdilo o vpla~ilu na transakcijski ra~un:

6 oktober4 mag. Andrej Trebar, Danilo Brun Obvladovanje znanja kot predpogoj za uspeh Uspe{no poslovanje organizacije vse bolj temelji na na~elu obvladovanja znanja in hitrosti uvajanja izbolj{av oziroma novih re{itev. Stopnjevanje dinamike razvoja novih proizvodov in novih na~inov vodenja organizacij povzro~a nestabilnost tr`i{~a, ki ote`uje napovedovanje in izbiro optimalnih re{itev. Organizacije, ki znajo izkoristiti tr`ne prilo`nosti s tem, da tr`i{~u ponudijo povsem nove vrednosti, lahko dose`ejo dolo~ene prednosti pred konkurenco. Organizacije, ki sledijo novim trendom se morajo znati hitro prilagoditi, ker se ~asi `ivljenjskih ciklov proizvodov skraj{ujejo. Slika 1: Stopnjevanje dinamike razvoja novih proizvodov 1. Zna~ilnosti poslovnega okolja v katerem delujejo organizacije Tehnolo{ke spremembe, globalna konkurenca, integracija novih ~lanic v EU, diverzifikacije odjemalcev in trgovanje brez meja so temeljne zna~ilnost dana{njega poslovnega okolja v katerem so se zna{le organizacije. V tak{nem okolju tradicionalne vrednote kot je izkazovanje uspe{nega poslovanja v preteklosti, tehni~na znanja, certificirani sistemi vodenja kakovosti in u~inkoviti procesi, ne predstavljajo ve~ jamstva za uspeh organizacije. Organizacije se morajo nau~iti kako hitro uvajati nove re{itve tako na podro~ju novih proizvodov, novih tehnologij kot tudi novih konceptov vodenja organizacije. Slika 1 ka`e, da se dinamika razvoja naglo pove~uje, zato se ~as, ki ga imajo organizacije na voljo za uvedbo novih konceptov skraj{uje. To pomeni, da se okna prilo`nosti zapirajo. Veliko organizacij, katerih strategija temelji na delovno intenzivni proizvodnji, se sre~uje z odlivom delovnih mest na podro~ja s cenej{o delovno silo (Hrva{ka, BIH, Moldavija in Kitajska). V preteklosti je to gibanje prizadelo predvsem tekstilno in ~evljarsko industrijo, sedaj pa se pove~ujejo pritiski na kovinsko predelovalno industrijo, ki predstavlja velik dele` slovenske industrije. Vpra{anje je kako se bodo na{e organizacije lahko prilagodile novim razmeram, saj je proces pridobivanja znanja, ki je za tak{ne transformacije potreben, dalj{i kot so `ivljenjski cikli posameznih proizvodov. V okviru sistemov vodenja kakovosti je zato potrebno cilje dolo~ati v kraj{ih ~asovnih intervalih (18 do 24 mesecev) in temu primerno tudi izbirati projekte. Inovativnost in hitrost, sta klju~na kazalnika uspe{nosti. Vodstvene preglede je treba opravljati po-

7 5 oktober gosteje (na primer 2 do 4 krat letno). S tem bo vodstvo bolje obvladovalo dogajanja v organizaciji in se bo la`je in z ve~jo smelostjo odlo~alo za nove re{itve. Slika 3: Stopnjevanje nara{~anja potreb po znanju ob preskoku na nov koncept proizvodov 2. Odkrivanje prihodnosti 2.1 Pomembnost napovedovanja prihodnosti Temelj vodenja organizacije je napovedovanje ciljev, ki naj bi jih organizacija dosegla v napovedanem obdobju. Zato je treba napovedovati prihodnost na podlagi preteklega razvoja dogodkov, poznavanja mo`nosti tehnolo{kega razvoja in razumevanja mo`nih u~inkov na razvoj v prihodnosti. Organizacije delujejo v smeri skupnih vrednot in dolo~enih vzorcev delovanja s katerimi se odzivajo na dogajanja. Paradigma predstavlja pravila igre, ki jih organizacija uporablja pri svojem delovanju. Zamenjava paradigme pomeni, da organizacija spremeni pravila igre. Z razumevanjem mehanizmov, ki vladajo pri spremembah paradigme lahko z ve~jo verjetnostjo napovedujemo prihodnost. Kadar se mno`ica nere{enih problemov nakopi~i do te mere, da v organizacijo vnese negotovost, dolo~eni ljudje za~nejo iskati novo paradigmo, ki bi nadomestila obstoje~a pravila igre in organizaciji omogo~ala nov zagon. Primer na sliki 2 ka`e razvoj dolo~ene organizacije. Problemi se v organizaciji lahko ka`ejo na razli~ne na~ine, vendar je za organizacijo najbolj kriti~en problem pomanjkanje sredstev za delovanje. Paradigmo uspeha za~ne oseba, ki je odkrila nekaj, ker bi bilo lahko zanimivo za tr`i{~e. Prvotni napori so usmerjeni predvsem v animiranje trga. ^e organizacija uspe trg prepri~ati, da je njena ideja prava, potem za~ne tr`i{~e sprejemati njene proizvode in organizacija raste proporcionalno s hitrostjo s katero tr`i{~e sprejema njene proizvode. Ko prihaja tr`i{~e v zasi~enje, se rast prodaje upo~asni. Dobi~ek od prodaje je proporcionalen odvodu S krivulje. V za~etku ga ni, ali je zelo nizek, v fazi rasti je konstanten, ko prihaja krivulja v zasi~enje, pa za~ne upadati. V tej fazi krivulje rasti mora vodstvo najti novo paradigmo uspeha, ali pa bo organizacija propadla. Najbolj poznan primer nove paradigme je japonski model proizvodnje visoko kakovostnih proizvodov, ki so brez napak, za nizko ceno. Ta paradigma je spro`ila svetovno epidemijo kakovosti, predvsem zato, ker s starimi na~ini dela ni bilo ve~ mogo~e uspe{no konkurirati. Iste zakonitosti veljajo tudi pri menjavah konceptov pri razvoju novih proizvodov. Vsak preskok na nov koncept proizvoda zahteva spremembo in/ali raz{iritev znanja. Slika 3 prikazuje stopnjevanje nara{~anja potreb po znanju ob preskoku na nov koncept proizvodov. Slika 2: Uporaba na~ela Voditeljstvo

8 oktober6 Slika 4: Uporaba na~ela Vklju~enost zaposlenih 2.2 Vklju~evanje vseh zaposlenih v doseganje ciljev organizacije Potreba po hitrem prilagajanju zahteva od zaposlenih v organizacijah, spremembo na~ina razmi{ljanja, vedenja, komuniciranja in sklepanja zavezni{tev. Vsi zaposlen se morajo vklju~iti v napore za doseganje ciljev organizacije, zato mora organizacija poskrbeti, da so izpolnjeni dolo~eni pogoji. 1. Organizacija mora nenehno izobra`evati svoje kadre. S tem {iri obzorje znanja na podro~ja, ki bi lahko bila pomembna za bodo~i razvoj organizacije. 2. Akumuliranje znanja omogo~a, da se izkristalizirajo ideje o pravih potrebah. 3. Ko se akumulira dovolj znanja, se lahko pojavi preboj v razmi{ljanju - ideja o novi paradigmi. 4. ^e avtorju ideje uspe prepri~ati organizacijo o pravi razvojni poti, nastopi potreba po usposabljanju, ki bo organizaciji zagotovilo izvedbeno znanje za vzpon na novo paradigmo uspeha. 5. Z usposabljanjem organizacija pridobi strokovno znanje, ki je potrebno za realizacijo novih zamisli. 6. Preboj v znanju, ki ga lahko dobimo tudi s kadrovanjem ali strate{kim zavezni{tvom, omogo~a preobrazbo organizacije. 7. Od te to~ke naprej lahko organizacija v okviru nove paradigme napreduje po principu nenehnega izbolj{evanja z uporabo PDCA (planiraj-izvedi-preveriukrepaj) na~ina. 8. Vodstvo mora dolo~iti prave cilje (strate{ke odlo~itve). 9. Uvesti mora slog vodenja, ki omogo~a u~inkovito opravljanje aktivnosti. 10. Z nenehnim izbolj{evanjem mora dose~i, da se naredi dobro prvi~ in vsaki~. 11. Osebju mora zagotoviti predpogoje za uspe{no delo (informacije, kompetentnost, motivacijo in delovno okolje), z u~inkovitim komunikacijskim sistemom in nenehnim izobra`evanjem in usposabljanjem. 12. Rezultat tak{nega pristopa zagotavlja, da se lahko osebje identificira s cilji organizacije. Pri prehodu na novo paradigmo sta najbolj kriti~na koraka 3 in 4. V tretjem koraku se lahko zgodi, da organizacija ne bo na{la nove paradigme ali pa je ne bo prepoznala. V ~etrtem koraku pa obstaja nevarnost, da nove paradigme ne bo sprejela. Pogosto je kreator nove paradigme mlaj{a oseba, ki je novinec v organizaciji ali pa starej{a, izku{ena oseba, ki je zamenjala podro~je dela. V obeh primerih gre za osebe, ki v okolju obstoje~e paradigme nimajo ustrezne kredibilnosti. Do odkritja nove paradigme so jim pomagale naslednje okoli{~ine: - niso mo~no vpeti v obstoje~e miselne vzorce in postopke, - ne morejo veliko izgubiti ob zamenjavi paradigme. Nova paradigma se lahko pojavi tudi kot re{itev ve~jega problema v okviru obstoje~ih postopkov za re{evanje problemov v skladu z dolo~ili standarda ISO 9004: 8.3, 8.4 in 8.5, kjer z analizo problemov in ustreznimi korektivnimi ukrepi dose`emo bistveno izbolj{avo s katero organizacija odpravi vzroke za enega ali ve~ kroni~nih problemov, ki povzro~ajo hude motnje v delovanju organizacije. Uspe{no aplicirana re{itev je lahko za~etek razvoja nove paradigme. V vsakem primeru je treba premagati odpor proti spremembam, ki prepre~uje sprejem nove paradigme. Obstoje~a paradigma deluje kot informacijski filter, ki nove ideje ocenjuje s skladu z obstoje~imi pravili. Zato je za vodjo pomembno, da razume u~inke spremembe paradigme in jih upo{teva pri oblikovanju strategije organizacije. ^e se organizacija predolgo opira na obstoje~o paradigmo, lahko nastopi obdobje stagnacije v katerem organizacija izgubi pobudo in tudi finan~na sredstva, ki so nujno potrebna za zagon nove paradigme. Uspe{ne organizacije vlagajo velike napore v identifikacijo novih konceptov, ki lahko poka`ejo prilo`nosti za novo paradigmo rasti z intenzivnim izobra`evanjem in analiziranjem dogajanj na tr`i{~u in spremljanjem odkritij na podro~ju znanosti in tehnologije. Standard ISO 9004 v to~ki Zavedanje in usposabljanje daje nekaj napotkov vendar bolj v smeri doseganja kompetentnosti za opravljanje rednih delovnih obveznosti, kot pa v smeri {irjenja obzorja zaposlenih.

9 7 oktober 3. Preprost sistem za obvladovanje znanja organizacije 3.1 Dokumentiranje znanja Preprost sistem za obvladovanje znanja prikazuje slika 5. Organizacije znanje shranjujejo v dokumentirani in nedokumentirani obliki. Dokumentirano obliko znanja, ki jo je mo~ za{~ititi z ustreznimi mehanizmi (patentna za{~ita, registracija blagovnih znamk, modelna za{~ita in podobno) predstavlja tehni~na in poslovna dokumentacija. Zelo pomembno je znanje, ki si ga pridobi osebje z izobra`evanjem, usposabljanjem in izku{njami, ki pa ga je zelo te`ko za{~ititi. V tujini se `e vrsto let poslu`ujejo za{~ite v obliki pogodbe o zaposlitvi, ki osebju onemogo~a zaposlitev v organizacijah s podobno dejavnostjo. Veliko nevarnost predstavlja dejstvo, da z odhodom delavca organizacija izgubi tudi njegovo znanje. Zato je potrebno, da organizacija znanje iz glav zaposlenih prenese v dokumentirano obliko. Preprost primer sistema za obvladovanje znanja obsega 7 korakov: 1. Dokumentirano znanje o postopkih, ki jih opravljamo v procesih dokumentiramo s postopki sistema vodenja in s tehni~no dokumentacijo. Cilje, ki jih mora dosegati organizacija dokumentiramo v deklarativnih dokumentih (poslovni na~rt, politika kakovosti, plani kakovosti...). 2. V procesih znanje uporabljamo, nabiramo izku{nje in rezultate oziroma ugotovitve bele`imo v obliki zapisov. 3. Individualno in skupinsko u~enje omogo~a realizacijo ciljev in re{evanje problemov, ki organizacijo ovirajo pri doseganju ciljev. S tem se ustvarja novo znanje. 4. Oblikujejo se zahteve po znanju, ki ga mora osvojiti organizacija. Slika 5: Sistem obvladovanja znanja organizacije 5. Znanje, ki smo ga pridobili pri delu v procesih je treba validirati, da se prepri~amo v njegovo pravilnost. 6. Znanje organizacije predstavlja validirano znanje. 7. Validirano znanje je treba integrirati v sistem dokumentiranega znanja zato, da to postane znanje organizacije in ne posameznikov. Dokumentirano znanje lahko prena{amo na mesta, kjer je to znanje potrebno. 3.2 Tehnike za obvladovanje znanja Za uspe{no delo v podjetju je pomembno, da strokovno osebje in vodstvo obvladajo tehnike skupinskega dela, saj velja izrek ve~ glav ve~ zna. Zaposleni morajo zato osvojiti tudi orodja za skupinsko razmi{ljanje in odlo~anje, kot so: - iskrenje idej (brainstorming), - funkcijska analiza (FA Function Analysis) ugotavljanje potrebnih funkcij za zagotovitev zahtevanega na~ina uporabe, - vrednostna analiza (VA Value Analysis) definira osnovne funkcije proizvoda, ki omogo~ajo njegovo uspe{no tr`enje, - FMEA analiza (Failure Mode Effect Analysis) analiza mo`nih na~inov odpovedi procesa ali proizvoda. Pomembno je tudi poznavanje metode za iskanje optimalnih re{itev, ki predstavlja na~rtovanje eksperimentov in metodi za izbolj{anje koordinacje v delovnih skupinah, kot sta: - QFD (Quality Function Deployment) strukturiran pristop za dolo~anje potreb ali zahtev kupca in njihova prevedba v tehni~ne zna~ilnosti proizvoda in procesa, - QPD (Quality Policy Deployment) proces, ki omogo~a usklajevanje razli~nih vodstvenih ravni v smislu dolo~anja in doseganja ciljev organizacije. Nekaj omenjenih orodij sicer zaposleni spoznajo pri posameznih strokovnih seminarjih, a velikokrat ostane samo pri pridobljenem znanju, ki je samo sebi namen in hitro pozabljeno, ker ne postane del celotnega sistema vodenja v smislu povezovanja teoreti~nih in prakti~nih znanj razli~nih {tudijskih podro~ij. Organizacija mora spoznati in osvojili koncepte za obvladovanje znanja: - postopke za pridobivanje podatkov, - postopke za zajem, validacijo, shranjevanje in distribucijo znanja, - baze znanj. Na~in pridobivanja znanj in spretnosti, ki jih zaposleni potrebujejo pri svojem delu, lahko obsega `e znane in ustaljene prakse u~enja, ki jih zagotavlja sistem izobra`evanja na vseh ravneh, kot so: predavanja, re{evanje {tudijskih primerov in drugo. V okviru usposabljanja za kakovost pa bi se morali od klasi~nega spoznavanja zahtev standardov vodenja kakovosti usmeriti v spoznavanje metod re{evanja problemov in vkju~iti uporabo tehnik skupinskega razmi{ljanja in odlo~anja. Naloge za izbolj{ave se oblikujejo kot majhni projekti z vsemi elementi projektnega vodenja, tehnike skupinskega razmi{ljanja in odlo~anja pa skupine sodelavcev uporabljajo za dolo~anje izhodi{~nih podatkov, mo`nih smeri re{evanja in sprejemanja odlo~itev o mo`nih re{itvah. Prav tako se odvija koordinacija in preverjanje vmesnih stopenj projektnih nalog. Predlagani na~in dela zahteva bistveno ve~je napore vodstva, vendar nudi zaposlenim z njihovim ustvarjalnim potencialom mo`nost pridobivanja znanj, ki so klju~na za tekmovanje organizacije v tr`nem okolju. 3.3 Primer uporabe FMEA analize za zajem znanja Dejansko znanje pridobivajo posamezniki, organizacije pa ne. Pogosto se u~imo z izku{njami. Izku{nja nastane takrat, ko ne uspe tisto kar pri~akujemo. V organizaciji se izku{nje prena{ajo na sodelavce po ustnem izro~ilu. Ustno izro~ilo ni zanesljiv prenos informacij, zato se poslu`ujemo pisnih virov (npr. zgodovine). Prena{anje izku{enj z ustnim izro~ilom pomeni, da se informacije spreminjajo v pravljice. Podrobnosti in smisel se izgubijo, zato se izgubi kredibilnost. Slabe informacije vodijo k slabim odlo~itvam. Brez sistemati~nega bele`enja informacij, so le te izgubljene. U~iti se na napakah je drag na~in u~enja, zato moramo tako pridobljeno znanje ohraniti - doku-

10 oktober8 mentirati. S tem se lahko izognemo ponavljanju napak. Proceduralni dokumenti sistema vodenja kakovosti vsebujejo informacijo, ki podaja odgovore na vpra{anja: KAJ, KDO, KJE, KDAJ in KAKO. Tehni~na dokumentacija odgovarja na vpra{anje KAJ je treba narediti. Nikjer pa sistemati~no ne bele`imo razlogov za odlo~itve, ki podajajo odgovor na vpra{anje ZAKAJ. Zato pogosto prihaja do ponavljanja napak in celo do izbolj{av in poenostavitev, ki imajo neugodne posledice. Pravo~asno opravljena FMEA analiza pomaga pri zajemu znanja iz izku{enj posameznikov. Z odgovori na vpra{anja o mo`nih odpovedih in njihovih posledicah, strokovnjaki svoje izku{nje dokumentirajo in s tem pripomorejo pri prepre~evanju napak v konstrukciji in/ali procesih. Zato je FMEA analiza orodje, ki pomaga pri ohranjanju znanja organizacije s tem, da zdru`uje izku{nje multi-disciplinarne skupine strokovnjakov v kredibilno informacijo. 4. Zaklju~ek Najbolj uspe{ne organizacije bodo tiste, ki bodo obvladovale znanje. To jim bo omogo~ilo hitro se prilagajati spremenjenim tr`nim razmeram. Izku{nje ka`ejo, da propadejo tako najmo~nej{e organizacije kot tudi najbolj inovativne, pre`ivijo pa najbolj prilagodljive. Z uporabo konceptov, ki so vgrajeni v standarde sistema vodenja kakovosti, z upo{tevanjem osmih na~el vodenja, ki jih podaja standard ISO 9004:2000 in z uporabo dolo~enih orodij za obvladovanje kakovosti lahko zagradimo preprost, vendar u~inkovit sistem za obvladovanje znanja. Pogoste reorganizacije, rein`eniringi, prestrukturiranja in podobni ukrepi, s katerimi `elijo vodstva izbolj{ati poslovanje organizacij, ne dajejo vedno dobrih u~inkov in pogosto zni`ujejo elan zaposlenih. Nenehna poseganja po novih managerskih trikih vzbujajo pri zaposlenih nezaupanje in odpor, ki se zrcali v duhovitih izjavah: PDCA = Please Don't Change Again. Literatura [1] Discovering the future: The Business of Paradigms, Joel Arthur Barker, St. Paul:ILI Press, 1985 [2] FROM QUALITY TO BREAKTHROUGH: NEW HEIGHTS IN INNNOVATION Steven Zeisler Proceedings of ASQ's 56 th Annual Quality Congress, 2002 [3] LEADERSHIP AND STRATEGIC PLANNING: KEYS TO SUCCESS IN A CHANGING ENVIRONMENT Dave Distel, Deb Myers Proceedings of ASQ's 56 th Annual Quality Congress, 2002 [4] SYSTEMIC PERFORMANCE AND COST MANAGEMENT A MANAGEMENT FRAMEWORK FOR ORGANIZATIONAL EXCELLENCE Jochen Amelsberg Proceedings of ASQ's 56 th Annual Quality Congress, 2002 [5] EXPANDING PATHWAYS TO INNOVATION Steven Zeisler Proceedings of ASQ's 57 th Annual Quality Congress, [6] Quality and Globalization: Creating Breakthrough Prosperity in the 21st Century Steven G. Brant, Proceedings of ASQ's 57 th Annual Quality Congress, [7] FORMALIZATION OF EMBEDDED SYSTEM DEVELOPMENT: HISTORY AND PRESENT John Pawlicki Proceedings of ASQ's 57 th Annual Quality Congress, [8] Corporate Governance: Quality at the Top Gregory H. Watson Proceedings of ASQ's 57 th Annual Quality Congress, SLOVENSKO ZDRU@ENJE ZA KAKOVOST NARO^ILNICA ZA REVIJO KAKOVOST Izpolnite in po{ljite na naslov: Slovensko zdru`enje za kakovost, Dimi~eva 13, 1000 Ljubljana Informacije: tel in faks: Naro~amo izvodov revije Kakovost cena izvoda je 1.500,- SIT letna naro~nina zna{a 8.000,- SIT Naro~nino naka`ite na transakcijski ra~un: Priimek in ime: Ulica in hi{na {tevilka: Po{tna {tevilka in kraj: Datum: Podpis: Za organizacije: Naziv Dav~na {tevilka: dav~ni zavezanec: DA NE Objavljanje komercialnih oglasov Cene reklamnih oglasov za stran formata A4 so: SIT + DDV na zadnji strani platnic SIT + DDV na notranji strani platnic SIT + DDV na notranjih straneh. Za manj{e oglase so cene sorazmerno ni`je - npr. za ~etrtino strani je cena oglasa ~etrtina cene A4 formata.

11 9 oktober dr. Marjan Poga~nik Delavnice orodje za skupinsko re{evanje problemov, 1.del V podjetjih se kar naprej sre~ujemo z re{evanjem problemov, optimiranjem na{ega dela (procesov) itd. Pravzaprav je to sestavni del managementa. Pri tem pa smo v~asih bolj, v~asih pa manj uspe{ni. Te`ave se pojavijo predvsem v primerih, ko je za neko odlo~itev potrebno pridobiti sodelovanje tudi drugih sodelavcev, nadrejenih ali tudi podrejenih vodij itd. Vsak od nas je namre~ zelo ljubosumen na svoje ideje in poglede na dolo~eno tematiko, {e posebej ~e ga neposredno zadeva. Tako potrebujemo samo dva in `e imamo dva pogleda na tematiko, dve re{itvi, ki se v~asih bolj v~asih manj razlikujeta. Slabost tega pa je posledi~na neu~inkovitost re{evanja tak{ne tematike, saj se zelo te`ko uskladimo. V~asih prete~ejo ure diskutiranja in prepri~evanja in ko smo `e dogovorjeni so v udele`encih {e vedno dvomi ali je re{itev res prava, saj je pogosto vsiljena od najbolj agresivnih udele`encev. Obi~ajno se nam v tak{nem primeru dogodi, da pri realizaciji re{itve ne bo potrebnega sodelovanja in podpore. Na koncu vedno ugotovimo, da smo vlo`ili veliko truda (vsi zaposleni ponavadi to ugotavljamo), a `al je okoli nas veliko ovir in preprek, zato neka re{itev ni tako za`ivela kot smo si predstavljali. To pa pomeni izjemno neu~inkovito tro{enje na{ega ~asa in s tem neu~inkovitost podjetja. Zgoraj opisano stanje je nekoliko karikirano (ali pa tudi ne...) in je seveda odvisno od okolja kulture, ki vlada v dolo~ene podjetju, dr`avi itd. Vendar v osnovi velja, da v vsakem okolju potrebujemo neko orodje, mehanizem, klimo, ki bi ustvarilo pogoje za u~inkovito medsebojno komuniciranje in iskanje re{itev. In to so delavnice. V podjetju Iskraemeco uporabljamo ve~ ti-

12 oktober10 pov delavnic za re{evanje razli~nih velikosti problemov oz. razli~nih zahtevnosti (od popolnoma operativnih do strate{kih). Vse pa prakti~n temeljijo na osnovne»krogu izbolj{av«: Delavnice kot orodje niso nekaj novega, gotovo pa se vedno bolj krepijo znanja in tehnike kako moderirati tak{ne delavnice. Takoj ko imamo torej delavnice, potrebujemo moderatorja. Ta je tisti, ki mora imeti znanje in sposobnost, da skupino udele`encev miselno pelje po korakih, ki jih predpisuje tip delavnice. Namen delavnic je torej: Zajeti ideje vseh, ki imajo lahko vpliv in znanja (izku{nje) kako dolo~en problem re{iti, te ideje prioritizirati in sinhronizirati ter dose~i, da udele`enci sami na demokrati~ni osnovi izdelajo kon~ne re{itve na osnovi medsebojnega sodelovanja. Torej delavnice ne potrebujemo ~e: - dolo~eno problematiko vsi dobro poznamo in se o njej popolnoma strinjamo v vseh zadevah (kak{no je stanje, kako bi moralo biti,...) - vse probleme lahko u~inkovito in brez notranjega nerazumevanja lahko re{ujemo preko odlo~itev posameznikov MERILA - obvladovanje meril v skladu z ISO 900 MERILA je samostojen ra~unalni{ki program, katerega jedro je evidenca meril v obliki relacijske baze podatkov. Cilj programa je omogo~iti u~inkovit nadzor nad vso merilno opremo v organizaciji, ter podpreti izvajanje aktivnosti, ki jih organizaciji nalaga sistem kakovosti. Za informacije pokli~ite tel.: , faks:

13 11 oktober Borut Pretnar Certificiranje in cesarjeva nova obla~ila Kdo ne pozna znamenite pravljice H. C. Andersena o cesarjevih novih obla~ilih, ki naj bi jih videli samo pametni in sposobni ljudje in ki v resnici sploh niso obstajala. Prispodoba te pravljice postane aktualna vedno, ko gre za spodbijanje splo{no sprejetih trditev, o katerih se praviloma ({e) ne dvomi (ali pa se ne sme dvomiti). V Andersenovi pravljici trditev o cesarjevih novih obla~ilih traja, dokler nekdo na ves glas ne pove tistega, kar je o~itno, da namre~ obla~il sploh ni. Trditvi, ki ju obravnava ta ~lanek, pa sta dve: Prva trditev: Podeljeni certifikat garantira skladnost sistema vodenja kakovosti z zahtevami standarda ISO Druga trditev: Akreditirane certifikacijske hi{e so neodvisne. Pred podrobnej{o analizo omenjenih trditev je treba zaradi ob~utljivosti te tematike povedati, da so podlaga za ta ~lanek predvsem globalne razmere v gospodarsko pomembnem delu sveta, kjer se je certificiranje sistemov kakovosti uveljavilo. Obenem pa je jasno, da Slovenije iz tega konteksta ni mogo~e izvzeti. Del izku{enj in spoznanj, ki so podlaga za ta ~lanek, temelji seveda na slovenski praksi. V zvezi s prvo trditvijo je mo`no tako v {ir{em mednarodnem kot v slovenskem okviru zaslediti kriti~ne pripombe. Oktobra 2002 se je v Acapulcu v Mehiki sestal tehni~ni odbor ISO TC/176 Quality Management and Quality Assurance, ki je neke vrste kolektivni avtor, tolma~ in skrbnik standarda ISO V poro~ilu organizacije Consumers International, ki je povzeto v uradnem dokumentu N 227/R1 s tega sestanka, beremo med drugim: -»Doubts were expressed about the extent that organizations certified to ISO 9001 do in fact fully apply ISO 9001 in practice.«(izra`en je bil dvom o obsegu, v katerem organizacije certificirane po ISO 9001 v praksi zares v celoti uveljavljajo ISO 9001). -»The credibility of ISO 9001 itself was an important consideration and some doubts were expressed as to its effectiveness.«(verodostojnost samega ISO 9001 je bila predmet temeljitega premisleka in izra`en je bil dvom glede njene u~inkovitosti.) -»The commercial relationship between the organization and its certification body leads to lack of transparency of the quality performance of the organization to ISO 9001 when quality failures have occured.«(komercialno razmerje med organizacijo in njenim certifikacijskim organom vodi k prikrivanju delovanja organizacije v smislu kakovosti po ISO 9001, kadar pride do odpovedi na podro~ju kakovosti.) -»The possible implementation of the ISO 9001 management system without 3 rd party certification«(mo`nost uvedbe sistema vodenja po ISO 9001 brez certificiranja s strani tretje stranke.) Prve tri alineje strnjeno in natan~no povzemajo bistvo problemov v zvezi s certificiranjem, ~etrta pa nakazuje eno od mo`nosti razre{evanja teh problemov. Podobne tone zasledimo v kratki vesti ob obisku prej{njega predsednika ISO, Maria G. Cortopassija v pri Nem{kem zdru`enju za kakovost jeseni 2002 v Frankfurtu. Vest je bila objavljena v reviji Qualität und Zuverlässigkeit [1] in vsebuje med drugim naslednji citat:»izpovedna mo~ in verodostojnost certificiranja sistemov vodenja v mednarodnem okviru ne sme trpeti zaradi tr`ne prakse certifikacijskih organov, ki za ISO ni sprejemljiva, ali zaradi pospe{evanja v smislu»time-to-market«. ^e bo kakovost rezultatov certificiranja o~itno padla zaradi omenjenih okolnosti, potem bo mednarodna standardizacijska organizacija z danes ve~ kot 140 dr`avami ~lanicami prisiljena omejiti pravico do uporabe logotipa ISO v procesu certificiranja ali to pravico celo odvzeti.«ugled certificiranja je bil zelo odmevno prizadet s {kandalom, ki je izbruhnil v zvezi z nesre~ami Fordovih vozil opremljenih z gumami koncerna Firestone/Bridgestone [2] [kandal je spro`il parlamentarno preiskavo

14 oktober12 v ZDA in odstavitev obeh generalnih direktorjev, delovanje sistemov vodenja kakovosti v obeh certificiranih organizacijah pa je - s certifikacijskimi hi{ami vred, ki naj bi sistem nadzorovale - postavil v zelo ~udno lu~. V Sloveniji se kriti~ne pripombe pojavljajo `e nekaj let. Tako npr. zasledimo `e leta 1993 na 2. letni konferenci SZK prispevek B. [turma [3] s kritiko»cenenega pridobivanja potrdil, ki {kodi podjetjem, svetovalcem, in potrjevalnim telesom, ki izdajajo potrdila.«po mnenju avtorja ne gre za izjeme, ampak prej za pravilo. Nedavni primer kritike je ~lanek L. Kozine v reviji Kakovost [4], kjer v sklepnem delu ~lanka beremo o pomanjkljivi podpori vodstva sistemu kakovosti po ISO 9000 oziroma ISO v»`al preve~ organizacijah«. Zato tudi rezultati certifikata ostanejo kve~jemu na formalni ravni in ne dajejo u~inkov kot bi jih lahko. Avtor tudi izra`a upravi~eno bojazen, da prehod na zaostrene zahteve nove izdaje ISO 9001 ne bo izpeljan v redu in pravo~asno. ^e je namre~ `e doslej bilo jasno, da opazen del certificiranih organizacij ne izpolnjuje vseh zahtev prej{nje izdaje standarda ISO 9001:1994 (oziroma 9002 : 1994), potem je toliko bolj verjetno, da se bo ta del z uveljavitvijo stro`jih zahtev nove izdaje ISO 9001 : 2000 le {e pove~al. To pomeni, da bodo certifikacijske hi{e konec leta postavljene pred dilemo: ali ukrepati proti dolo~enemu {tevilu `e certificiranih organizacij ali pa se sprijazniti z neskladnostmi in s tem nadalje spodbujati dvome o verodostojnosti certifikata. To pa lahko obenem po krivici kompromitira vsebino zelo dobro napisane nove izdaje standarda ISO 9001 : 2000, ker je le-ta v o~eh {ir{e javnosti nelo~ljivo povezan z institutom certifikata. Glede uvodoma omenjene neodvisnosti certifikacijskih hi{ seveda dr`i, da so formalno neodvisne od organizacij v presoji. Vendar obstaja mo~na odvisnost na gospodarski ravni, t. j. v zvezi s prihodkom in tr`nim dele`em, za katerega si morajo certifikacijske hi{e prizadevati tako kot vse druge gospodarske organizacije. Sloves oziroma»imagezaguljene«certifikacijske hi{e lahko pripelje do zmanj{anja tr`nega dele`a, ~e ne do ~esa huj{ega. Eden od najpogostej{ih, morda celo najpogostej{i, temeljni vzrok (»root cause«) za kr{itve zahtev standarda je premajhna ali nikakr{na»zavezanost najvi{jega vodstva«. Mi{ljene so predvsem zahteve nove izdaje standarda ISO 9001 : 2000 v to~kah 5.1, 5.3d) in 5.5.3, posredno pa tudi mnogi drugi razdelki standarda. Standard, ki je tako kot vsi standardi napisan v suhoparnem stilu, morda ne poudari dovolj eksplicitno bistva: gre za to, ali in v kolik{nem obsegu»najvi{je vodstvo» ne samo formalno ampak tudi dejansko sprejme privr`enost kakovosti in nenehnemu izbolj{evanju kot svojo vrednoto, ki je visoko uvr{~ena na lestvici osebnih vrednot in to izpri~uje z zgledom in vsakodnevnim ravnanjem. Toda kaj naj storijo zunanji presojevalci, ~e ta zahteva ni izpolnjena? Formalno gledano lahko izre~ejo kritiko, priporo~ijo korektivne ukrepe ali celo izstavijo»zapis o neskladnosti«. Tukaj pa se zastavlja cela vrsta vpra{anj. Ali je razumno pri~akovati, da bodo direktorji, ki so praviloma samozavestne osebnosti, spremenili svoje vrednote na podlagi verbalnih opozoril, ki jih sli{ijo v presledkih {estih mesecev ali kar celega leta? Ali je s poslovnega stali{~a pametno izstaviti zapis o neskladnosti in s tem formalno grajati prav tisto osebo, ki odlo~a o nadaljnji usodi poslovnih odnosov? In nadalje: ali pri formalni graji ne obstaja tveganje, da bo prizadeta direktorjeva avtoriteta v razmerju do podrejenih in s tem povzro~ena {e huj{a {koda in zamera? In kako prepre~iti, da bi direktorji izkori{~ali omenjene dileme in zavestno ignorirali zahteve standarda? Zaradi opisanih dilem imamo v delu certificiranih organizacij opravka z neiskrenim pristopom k sistemu vodenja kakovosti in s prete`no tihim, v~asih pa tudi glasnim omalova`evanjem zahtev tega omalova`evanja so nekatere klju~ne zahteve standarda kot so zavezanost vodstva, vodstveni pregledi, notranje presoje, v novej{em ~asu tudi nenehno izbolj{evanje in procesni pa je tudi marsikateri frustriran»predstavnik vodstva«, ki ga nih~e v organizaciji, vklju~no in na ~elu z direktorjem, ne jemlje resno. Takih razmer sicer ni mogo~e posplo{evati, saj obstajajo mnoge certificirane organizacije z dobro delujo~im sistemom vodenja kakovosti. Toda s premalo kriti~nim podeljevanjem in/ali vzdr`evanjem certifikatov, tudi ~e se le-to dogaja v omejenem obsegu, certifikacijske hi{e vendarle {kodijo ugledu certifikata (in ne nazadnje tudi svojemu lastnemu). Konflikt med legitimnim gospodarskim interesom certifikacijskih hi{ eni strani in doslednostjo pri spo{tovanju zahtev standarda ISO 9001 na drugi strani pa ni zlahka re{ljiv. Zato je namesto kritike, ki je `e ve~ let neproduktivna, bolj zanimivo navesti nekaj mo`nosti za odpravo kroni~nih {ibkih to~k certificiranja. Uresni~ljivost mo`nosti navedenih v nadaljevanju pa je - vsaj zaenkrat - zelo vpra{ljiva. Ena od mo`nosti bi lahko bil ukrep za~asnega odvzema certifikata. Ta ukrep bi seveda moral imeti ve~jo institucionalno te`o kot jo ima izstavljanje zapisov o neskladnosti, pri ~emer certifikat praviloma zadr`i svojo veljavo (razen v primeru, da gre za recertifikacijsko presojo, kjer za nekaj ~asa zadr`i izdajo novega certifikata). Za~asni odvzem certifikata bi se v primeru trdovratnega kr{enja zahtev standarda moral kon~ati z dokon~nim (trajnim) odvzemom. Trajni odvzem certifikata je sicer mo`en tudi po sedanjih pravilih, vendar po zelo zapletenih postopkih, ki poleg omenjenih poslovnih interesov prispevajo k temu, da se skoraj nikoli ne uporabi. Kr{enje zahtev standarda zato ni sankcionirano z u~inkovitimi ukrepi. Nadaljnja mo`nost bi bilo (so)financiranje certificiranja iz zares neodvisnih skladov, npr. dr`avnih (t. j.davkopla~evalskih) ali pa iz sredstev zdru`enih na ravni gospodarstva. To seveda predpostavlja dolo~eno pripravljenost in voljo, ki v tem trenutku ne obstaja in vpra{anje je, ali sploh kdaj bo. Naj v tej zvezi omenimo, da se npr. Evropska fundacija za vodenje kakovosti (EFQM) z zelo razvejano dejavnostjo financira s strani {tevilnih uglednih v~lanjenih gospodarskih organizacij in da u`iva tudi podporo Evropske komisije. Dejavnosti v zvezi s poslovno odli~nostjo v Sloveniji vodita Urad za meroslovje (MIRS) v okviru Ministrstva za {olstvo, znanost in {port ter Slovenska fundacija za poslovno odli~nost. Zanimive so tudi druge mo`nosti. Mo~ne industrijske grupacije kot je npr. avtomobilska industrija, razmi{ljajo o t. im.»selfdeclaration«, torej o izjavi, s katero same - brez potrdila certifikacijske hi{e - izjavljajo, da izpolnjujejo zahteve standarda ISO Taka izjava je sicer kratka, vendar nosi s seboj nenapisano sporo~ilo, ki se povedano brez ovinkov glasi pribli`no takole:»ne rabimo certifikata. Usposobljeni smo za vodenje kakovosti in dovolj mo~ni, da si tako izjavo privo{~imo. Prav ni~ nismo zaskrbljeni, ~e ji kdo slu~ajno ne verjame. ^e se kdo `eli prepri~ati, ali zahteve standarda res izpolnjujemo ali ne, naj to dela na svoje stro{ke oziroma naj sam pla~uje presojevalce ~e jim bomo dovolili vstop.«medtem ko si avtomobilska ali farmacevtska industrija tako izjavo lahko privo{~i, pa je to za majhna in srednja podjetja seveda vpra{ljivo, posebno taka, kot so npr. dobavitelji avtomobilske industrije. Ti so trenutno

15 13 oktober izpostavljeni pritisku za certificiranje s strani avtomobilske industrije v skladu z novo izdajo ISO/TS : Ta pa je tako stroga, da je po mnenju nekaterih poznavalcev [5] komaj mogo~e v predpisanem roku izpolniti njene zahteve pod predpostavko seveda, da bodo presojevalci dosledni glede zahtev. V Nem~iji prihaja znotraj avtomobilske industrije do zanimivega spora med zasnovami sistemov kakovosti za dobavitelje. Upravi~eno lahko domnevamo, da ima ta spor korenine (med drugim) v nezadovoljstvu s prakso certificiranja. Medtem ko»veliki trije«general Motors, Ford in Daimler-Chrysler tako v ZDA kot v svojih nem{kih izpostavah (Opel, Ford, Mercedes-Benz) prisegajo na ISO 9001 oziroma na njegovo izvedenko ISO/TS [6], pa ima drugi del nem{ke industrije, v prvi vrsti koncern Volkswagen, druga~ne poglede. To sledi iz izjav Bernda Pischetsriederja, biv{ega dolgoletnega direktorja za kakovost pri BMW, ki je pred pribli`no letom dni postal generalni direktor koncerna Volkswagen. B. Pischetsrieder se v svojih izjavah [7] zavzema za odpravo ISO 9000 in za uvedbo modela EFQM za dobavitelje avtomobilske industrije. Ob dol`nem spo{tovanju polo`aja in dolgoletnih izku{enj B. Pischetsriederja in ob razumevanju za kritiko certificiranja pa je vendar treba opozoriti, da je tako radikalen ukrep iz ve~ vzrokov mo~no tvegan [2] in da se zaradi {ibkih to~k certificiranja nikakor ni upravi~eno v celoti odre~i ISO Naj ob koncu omenimo tudi dobre strani in zasluge certificiranja, ki jih ne gre prezreti. Certificiranje je zaslu`no za promocijo sistemskega pristopa h kakovosti, ki je pred tem - ne glede na svoje univerzalne razse`nosti - obstajal (in skromno vegetiral) le v razmeroma ozkem krogu specialistov in navdu{encev. Ta ~lanek se za~ne s sklicem na literarno predlogo in tako naj se tudi kon~a. Britanski nobelov nagrajenec za literaturo John Galsworthy je poleg znanih del, kot je npr. kasneje televizijsko obdelana Saga o Forsytih, napisal novelo z naslovom Quality. Zgodba opisuje brata dvoj~ka, ~evljarja nem{kega porekla, ki si slu`ita kruh s svojo obrtjo v Londonu in izdelujeta obutev vrhunske kakovosti. Ob prodoru industrijsko izdelane obutve, ki je sicer slab{e kakovosti kot njuna obutev, vendar mnogo cenej{a, se zaradi svoje privr`enosti vrhunski kakovosti ne zmoreta prilagoditi novim razmeram ter gospodarsko in fizi~no propadeta. Novela na umetni{ko prepri~ljiv na~in poka`e iskreno zavezanost kakovosti ne glede na posledice, ki so v opisanem primeru tragi~ne. [Pisatelj J. Galsworthy je umrl pred 70 leti, kar je morda dovolj dolgo, da njegova literarna zapu{~ina ni ve~ varovana z avtorskimi pravicami. Morda se bo kdo odlo~il za prevod novele kot sestavni del gradiva za katero od bodo~ih sre~anj Slovenskega zdru`enja za kakovost.] Citirana literatura: [1] Qualität und Zuverlässigkeit 47 (september 2002), {tev. 9, str [2] B. Pretnar:»Nekateri dogodki in pobude v avtomobilski industriji v zvezi z managementom kakovosti«kakovost {tev. 1, marec 2002, str. 15 do 18. [3] B. [turm:»kakovost in ekonomska uspe{nost«, Zbornik referatov 2. Letne konference SZK, 1993, str. 58 do 59. [4] L. Kozina:»Juri{ na ISO 9000«, Kakovost, marec, {tev. 1, str. 4 do 8. [5] Munro, R. A.:»Automotive Quality Roadblocks to Quality«Quality Progress, Vol. 36, Nr. 2, Febr., str. 49 do 54 (gl. str. 51) [6] Qualität und Zuverlässigkeit 46 (april 2001), {tev. 4, str. 384 do 385. [7] Qualität und Zuverlässigkeit 46 (april 2001), {tev. 4, str. 380 do 381. Popravek V prej{nji {tevilki je bil pri ~lanih organov zdru`enja objavljen napa~en elektronski naslov g. Zorana Leki~a. Pravilni naslov je zoran.lekic@si.bureauveritas.com SLOVENSKO ZDRU@ENJE ZA KAKOVOST Dimi~eva Ljubljana tel in faks: PRISTOPNA IZJAVA (Informacije: ga. Naslov SZK na internetu SLOVENSKO ZDRU@ENJE ZA KAKOVOST SZK info@szk-sqa.si Ime in priimek Rojen: se v~laniti v Slovensko zdru`enje za kakovost. ^lanarina je SIT. Naslov organizacije: tel: faks: Dav~na {tevilka dav~ni zavezanec DA NE Delovno mesto: Doma~i naslov: tel: Po{to in revijo Kakovost mi po{iljajte v slu`bo/domov (obkro`ite) Datum: Podpis:

16 oktober14 Janez Dulc Zagotavljanje kakovosti v razvoju in proizvodnji proizvoda zahteva spremembo miselnosti o odgovornosti za varnost proizvoda! Ob vstopanju RS v EU lahko slovenska podjetja svojo tr`no prilo`nost izkoristijo tudi s pravilnim razumevanjem in prevzemanjem evropske tehni~ne zakonodaje! Za nepripravljena podjetja bo vstop lahko pomenil pove~anje konkuren~nega okolja. Tisti, ki ne bodo znali poskrbeti za skladnost svojih proizvodov z zahtevami evropskih predpisov, bodo svoj tr`ni polo`aj lahko hitro izgubili. Za podjetja, ki se bodo pravo~asno prilagodila evropskim tehni~nim predpisom, bo to pomenilo predvsem izena~enost pogojev na trgu oziroma celo nove poslovne prilo`nosti. Vsebinska sprememba, ki jo prina{a harmonizacija tehni~ne zakonodaje t.i. Novega pristopa, je v predpisovanju bistvenih varnostnih in zdravstvenih zahtev za proizvode in prostovoljna uporaba tehni~nih specifikacij. Poudarjena je odgovornost proizvajalca za varnost uporabnika pri uporabi proizvoda. Ta zahteva mora biti s strani proizvajalca izpolnjena skozi izvajanje postopkov skladnosti v fazi na~rtovanja proizvoda in v fazi njegove proizvodnje! Nova tehni~na zakonodaja iz EU v Sloveniji Znak CE postaja tudi v Sloveniji obvezen Dr`ava Slovenija s sprejemanjem tehni~ne zakonodaje iz EU postavlja nove pravne osnove za bolj{o in konkuren~nej{o ponudbo razli~nih tehni~nih proizvodov in varno uporabo le-teh pri vsakodnevni uporabi. Slovenija (`e) postopno zaklju~uje proces t.i. harmonizacije tistega dela pravnega reda, ki velja na podro~ju tehni~nih proizvodov. Poenotenje in predpisovanje ter izpolnjevanje predvsem varnostnih in manj tehni~nih zahtev za izdelke je eden od klju~nih pogojev za nemoten pretok blaga znotraj EU.»Potni list«za proizvode, za katere so tak{ne zahteve predpisane, predstavlja znak CE znak skladnosti. Ta (znak CE) postaja obvezen tudi v Sloveniji. Uvaja se t.i Novi pristop zagotavljanja skladnosti proizvodov z zahtevami (evropskih) tehni~nih predpisov. Odgovornost proizvajalcev je glede tega postavljena v ospredje. Postopki, ki jih morajo pri tem izvajati proizvajalci in vklju~evati (le) za bolj nevarne proizvode tudi t.i.»prigla{ene organe«(prigla{ene v Bruslju), so predpisani enotno v celotni EU. Vsi rezultati in listine iz teh postopkov se brez omejitev priznavajo v celotni EU. PECA sporazum Za Slovenijo in njeno industrijo, trgovino in potro{nike, na tehni~nem podro~ju, je bil pomemben dogodek podpis in uveljavitev t.i. PECA sporazum (protokol k Pridru`itve-

17 15 oktober nemu sporazumu RS z EU). Za prvo skupino proizvodov (stroji, elektri~na oprema, plinske naprave, podro~je EMC) so `e s 1.5., za vse ostale proizvode pa naj bi to bilo {e pred koncem leta, nastopile razmere prostega pretoka blaga znotraj notranjega trga EU. Gre za protokol o ugotavljanju skladnosti izdelkov in sprejemljivosti industrijskih izdelkov glede na enotno predpisane zahteve. Njegov namen je odprava tehni~nih ovir pri trgovanju med dr`avami ~lanicami EU in dr`avo kandidatko. Dokon~no se s takim sporazumom poenotijo dolo~ila vseh tehni~nih predpisov glede bistvenih zahtev za proizvode, glede ozna~evanja (tudi z znakom CE) in glede izvajanja postopkov skladnosti proizvodov z zahtevami predpisov. Prost pretok blaga na notranjem trgu EU Prakti~no torej to pomeni uresni~itev prostega pretoka blaga znotraj notranjega trga EU, raz{irjenega s trgom dr`ave kandidatke in to `e pred vstopom RS v EU. Slovenija tako postaja sestavni del tega trga in ne bo smela postavljati za tuje proizvode (skladne s predpisi) nikakr{nih ovir, pa tudi na{i (slovenski) proizvodi, ki bodo izdelani v skladu s predpisi, se bodo lahko neovirano prodajali kjerkoli na tem trgu. Vse to pomeni seveda odpiranje trga, dokon~no odpravo vseh ovir za izdelke iz EU. Pomembno je za dobavitelje na trg Evropske unije, pa tudi za vse proizvajalce za doma~i trg. Vpliva tudi na tiste, katerih dejavnost je trgovina s temi proizvodi. Razmisliti bodo morali o svoji prihodnosti tisti, ki so do sedaj nastopali kot uvozniki, zastopniki in marsikdaj krepko pove~evali ceno izdelkom v Sloveniji glede na cene istih izdelkov v EU. Odgovornost proizvajalca za varnost uporabnika Odgovornost se postavlja na druge jasnej{e osnove tudi pri nakupih, dobavah, rekonstrukcijah, vzdr`evanju npr. investicijske, delovne opreme, s tem pa tudi pri zagotavljanju varnega in zdravega delovnega okolja. Vsi ti bi to podro~je morali `e dobro poznati, saj se v mnogo~em menjajo medsebojna razmerja. Ta (nova) tehni~na zakonodaja v vsebini pravzaprav v tehni~nem pogledu ne prina{a posebnih sprememb. Poudarek je na zagotavljanju varnosti in zdravja pri uporabi teh proizvodov. Vse je torej podrejeno temu. Kot uporabniki bomo pri tem pridobili tudi potro{niki. Z obveznim znakom CE proizvajalci doma~ih in tujih proizvodov sporo~ajo vsej javnosti, da so, pred dajanjem svojega proizvoda na trg, v celoti izpolnili vse zahteve, ki so za tak{en proizvod predpisane v direktivah. Vstop Slovenije v Evropsko unijo bo lahko za nepripravljena podjetja pomenil pove~anje konkuren~nega okolja. Tisti, ki ne bodo znali poskrbeti za skladnost svojih proizvodov z zahtevami evropskih predpisov, bodo svoj tr`ni polo`aj lahko hitro izgubili. Za podjetja, ki se bodo pravo~asno prilagodila evropskim tehni~nim predpisom, bo to pomenilo predvsem izena~enost pogojev na trgu oziroma celo nove poslovne prilo`nosti. Okvirni pregled in zaporedje postopkov, ki jih morajo prozvajalci izvajati na poti do znaka CE je slede~: - najprej je potrebno ugotoviti, ali izdelek spada v katero od direktiv novega pristopa, ki zahteva znak CE - ugotoviti je potrebno, katere vse so te direktive in katere zahteve v njih je proizvajalec na svojem proizvodu dol`an upo{tevati pri razvijanju in proizvajanju oz. pred dajanjem na trg - izdelati t.i. tehni~no mapo, kot dokazno gradivo o razvoju in proizvodnji izdelka, definiciji izdelka, njegovi pravilni uporabi, predvsem pa o izvedenih postopkih analize in prepre~evanja nevarnosti proizvoda za uporabnika - potrebno je izbrati postopke preverjanja skladnosti s strani prigla{enih organov, ~e je to predpisano - izdati Izjavo o skladnosti kot listino o materialni odgovornosti za skladnost z zahtevami iz predpisov, predvsem pa za varnost proizvoda - na koncu izdelek predpisano ozna~iti, mu prilo`iti predpisane spremne listine in ga ozna~iti z znakom CE. Kaj vse to prina{a slovenskemu kupcu? Nova tehni~na zakonodaja, skupaj z (novim) Zakonom o varstvu potro{nikov, pa tudi Zakonom o splo{ni varnosti proizvodov in z zakonodaje o t.i. hibnih proizvodih (ki je {e v pripravi) predstavlja trdno pravno osnovo za za{~ito potro{nikov - uporabnikov industrijskih proizvodov. Postavlja popolnoma enake pogoje, zahteve in odgovornost za doma~e in tuje proizvajalce pri ponudbi in prodaji samo varnih in zdravju ter okolju ne{kodljivih proizvodov! S iz vidika izpolnjevanja zahtev in odgovornosti (doma~ih in tujih) proizvajalcev (in trgovcev) ter pravic kupcev (in s tem tudi uporabnikov!) v Sloveniji na podro~ju elektri~ne opreme, plinskih naprav za gospodinjstvo, strojev in EMC `e veljajo vsa na~ela in zahteve EU o prostem pretoku blaga na enotnem notranjem trgu. Druga~e povedano to pomeni, da na tem podro~ju velja, kot, da je RS `e v EU! Slovenski kupci imajo, npr. za stroje (za uporabo doma in v industriji), pa tudi za veliko drugih tehni~nih proizvodov, `e s 1.5., zakonsko pravico, da dobijo poleg proizvoda skladnega z evropskimi predpisi tudi popolna (proizvajal~eva!) navodila v slovenskem jeziku in proizvajal~eve listine o skladnosti. To je zakonska obveznost vsakega proizvajalca, ki tak{ne proizvode daje na trg oz. v uporabo na podro~ju Slovenije! Slovenska carina in organi nadzora imajo za dolo~ene vrste proizvodov `e pravico in odgovornost, da prepre~ijo promet vseh neskladnih proizvodov iz dr`av tretjega sveta (torej npr. iz dr`av nekdanje YU) v Sloveniji oz. notranjem trgu EU. Pri tem gre seveda za vse ne-varne proizvode, {e posebej pa tak{ne, ki `e na prvi pogled ne ustrezajo zahtevam evropske tehni~ne zakonodaje (npr. brez znaka CE, brez ozna~itev in navodil, predvsem pa brez izpolnjevanja osnovnih varnostnih zahtev!)!! Slovenija, sicer z rahlo zamudo, uvaja harmonizirano evropsko tehni~no zakonodajo tudi za {iroko podro~je gradbenih proizvodov. To so vsi proizvodi, ki se trajno vgradijo v objekte. Ve~ina od njih mora biti (bo morala biti obvezno `e pred koncem leta tudi v Sloveniji) ozna~ena z znakom CE. Proizvajalec mora pred tem izvesti predpisane postopke skladnosti pri razvoju in v proizvodnji teh izdelkov in zagotoviti ustrezne izjave o skladnosti!! Slovenija zaklju~uje obdobje obveznega certificiranja (atestiranja) doma~ih in uvo`enih proizvodov. Nekateri doma~i proizvajalci bodo s tem izgubili od dr`ave predpisano za{~ito ( potuho ). Izginilo bo tudi ozna~evanja proizvodov z obveznim slovenskim certifikacijskim znakom!! Tudi pri tehni~nih pregledih, ki jih investitorji izvajajo za svoje novogradnje, prihaja do poenostavitev in bolj jasnih razmejitev odgovornosti za kvaliteto vgrajenih delov in materialov. To pomeni spremembe in upajmo skoraj{nje slovo od pogosto ~udnih situacij, ko posamezni ~lani {tevil~nih in dragih komisij za pregled ustreznosti novogradnje, vgrajenih materialov in proizvodov opreme, postavljajo samo razne zahtevke po atestih in certifikatih - papirjih, izdanih od in{titutov in s tem le formalno»pokrijejo«svojo odgovornost in odgovornost proizvajalcev in dobaviteljev za kvaliteto. S tem

18 oktober16 ali so proizvodi res varni, ali ustrezajo veljavnim predpisom, ali je za vse to materialna odgovornost proizvajalcev jasno izra`ena in dokumentirana, se predvsem vsebinsko le-ti ne ukvarjajo. Znebili se bomo takih»strokovnjakov«(ni jih malo!), ki jih je povozil ~as in ne zaslu`ijo pla~ila in tudi ne pooblastila upravnega organa, da lahko odlo~ajo o pravilnosti graditve in s tem o varnosti! Obvezno zagotavljanje skladnosti proizvodov z zahtevami evropskih smernic (21 direktiv novega pristopa), ki predpisujejo na koncu tudi ozna~evanje z znakom skladnosti CE, je predpisano za zelo {iroko paleto proizvodov. Poleg strojev, elektri~ne opreme, plinskih naprav, osebne varovalne opreme, gradbenih proizvodov, tla~ne opreme, elektri~nih dvigal, rekreacijske opreme, medicinskih pripomo~kov, telekomunikacijske opreme so to tudi podro~ja delovanja naprav v eksplozijsko nevarni atmosferi, hrupa pri strojih na prostem, eksplozijskih snovi, Kot enega zadnjih predpisov smo v Sloveniji prevzeli tudi evropsko direktivo o varnosti igra~. ^eprav slovenski predpis za nekaj (preve~) ~asa {e dovoljuje prodajo neskladnih proizvodov, pa si lahko samo `elimo, da je tudi na tem podro~ju zagotovljena ve~ja varnost za slovenskega kupca. Kaj pa proizvajalci? Kak{ne so njihove obveznosti, kako jih naj izpolnijo? Ob tem, da je vstopanje RS v EU lahko za marsikoga tr`na prilo`nost (ali pa nevarnost velike konkurence!), so na{i proizvajalci vendarle postavljeni pred izpolnitvijo potrebe po nekaterih vsebinskih spremembah v njihovih procesih. Predvsem na podro~ju razvoja proizvodov in v sistemih zagotavljanja kakovosti v proizvodnih procesih bodo morali sprejeti in vklju~iti v svoje procese tudi na~ela zagotavljanja skladnosti proizvodov in s tem varnosti uporabnika, kot to narekuje nova tehni~na zakonodaja. Velikemu delu dobrih in odli~nih slovenskih podjetij to seveda ne predstavlja resnej{ih te`av! Izgrajeni sistemi vodenja kakovosti, podprti s procesi stalnih izbolj{av, in nadgrajeni v sistem poslovne odli~nosti ob razumevanju in spo{tovanju tr`enjskega pristopa nastopanja na trgu, so omogo~ili, da so le-ta `e pripravljena tudi za te spremembe. Ob razumevanju osnovnih na~el kakovosti po ISO 9001: 2000, ki nenazadnje med drugim vklju~ujejo tudi spo{tovanje regulative za proizvode, je bilo sprejemanje in spo{tovanje nove tehni~ne zakonodaje nekaj povsem normalnega v njihovem poslovnem procesu. Tudi razumevanje kakovosti kot skladnost s pri~akovanji kupca ne sprejema drugega pristopa, kot zagotovitev, da bodo proizvodi skladni z zahtevami veljavnih predpisov in varni in kot to povsem normalno pri~akujejo kupci! Tudi tistim, ki o tak{nem sprejemanju pristopa {e razmi{ljajo, ne preostane ni~ drugega, kot da sprejmejo dejstvo: Kakovost proizvoda neposredno nastaja v razvojnem procesu, kot sestavnem delu tr`enjskega procesa! Razvojni proces je le del tr`enjkega procesa Tr`enjski proces kot del poslovnega procesa v podjetju pomeni sklop aktivnosti od raziskave trga, tr`enjskega na~rtovanja, preko procesa razvijanja, testiranja in uvajanja novih proizvodov na trg, prodaje podprte z tr`enjskim komuniciranjem, in do poprodaje. Kaj je tr`enjski proces in kje v njem nastopa razvojni proces je predstavljeno v shemi, kar predstavljam kot:»uspeh slovenske industrije je v zdru`enem nastopu raziskovalcev, oblikovalcev, proizvajalcev, prodajalcev, ogla{evalcev, «Shema prikazuje povezavo med vsebino in pravilnim gledanjem in razumevanjem tr`enjskih procesov in celovite kakovosti ter drugih sodobnih orodij, ki jih menagament danes uporablja pri vodenju poslovnih procesov ter tudi povezavo vsebine pristopa standarda ISO Ta shema ponazarja poslovni proces v podjetju kot tr`enjski proces in bi se lahko tak vgradil tudi kot izhodi{~e pri zasnovi in razdelavi sistema vodenja celovite kakovosti v podjetju in s tem tudi v PQ, ki pa mora prerasti v Poslovnik dru`be. 1 Razvojni proces je le osrednji del v procesu razvijanja, testiranja in uvajanja novih proizvodov na trg. To je stopenjski proces z vmesnimi kontrolnimi to~kami. Preden podjetje pristopi k izvajanju razvojnega procesa, je potrebno izpeljati mno`ico vnaprej planiranih in koordiniranih aktivnosti v procesu tr`enja. V shemati~nem prikazu razvojnega procesa, podalj{anega v stopnjo testiranja na trgu, in v zadnjo fazo razvijanja t.j. uvajanje na trg, so prikazane razvojne aktivnosti, ki sledijo poslovni analizi. V tem prikazu je poudarek predvsem na delu tehni~nih profilov sodelavcev v projektnem timu. Oni so v fazi razvoja pred odgovorno nalogo, da morajo dokon~no fizi~no razviti proizvod - torej ga do potankosti definirati. V celoti in podrobno morajo odgovoriti na vpra{anje, kako izdelek narediti. Izdelek morajo pripraviti za uvedbo na trg. In pri tem morajo spo{tovati tudi zahteve, ki jih je pred njih postavila dru`ba v obliki tehni~ne zakonodaje! Skozi razvojni proces oz. prikazane aktivnosti nastajajo predvsem razli~ne oblike dokumentacije, izdelek pa fizi~no razvojno potuje od koncepta preko prototipa in od za~etnih vzorcev do testnih vzorcev in na koncu do proizvodov iz redne proizvodnje. Vzporedno nastaja poleg tehni~ne, tehnolo{ke, spremne in komercialne dokumentacije tudi t.i. kontrolna dokumentacija ter se izvajajo aktivnosti za zagotavljanje kakovosti, kot sestavni del tega procesa razvijanja. Pri tem se uporabljajo orodja za zagotavljanje kakovosti, tako izdelka, kot proizvodnega in {ir{ega poslovnega procesa. Vse te aktivnosti v procesu razvijanja je potrebno zapisati v seznamu kot zaporedje aktivnosti in rezultatov teh aktivnosti. Opredeliti je potrebno t.i. kontrolne to~ke t.j. mesta, kjer na osnovi pregleda prepu{~amo aktivnosti v naslednjo to~ko. 2 Tehni~na zakonodaja EU: smernice novega pristopa za tehni~ne proizvode proizvajalcem predpisujejo izvajanje nekaterih obveznih aktivnosti in s tem nastanek predpisane tehni~ne in spremne dokumentacije za proizvode. V nadaljevanju so opisane le-te predpisane razvojne aktivnosti in rezultati, ki jih prina{ajo: Tehni~na dokumentacija To so tehni~ni opisi, izra~uni, skice in risbe, ki v skladu s tehni~nimi predpisi in standardi ter dobro in`enirsko prakso pravili stroke predstavlja nedvoumno definicijo proizvoda in vseh njegovih sestavnih delov in materialov: Dokazuje tudi pravilnost snovanja, oblikovanja in konstruiranja ter kon~nega definiranja. Sestavni del tehni~ne dokumentacije so tudi definicije, vezane za embaliranje, manipulacijo, transport in vzdr`evanje proizvoda. Glede na vse to, kaj sestavlja tehni~no dokumentacijo (in ostalo dokumentacijo, nastalo v razvojnem procesu) se je potrebno zavedati, da je lahko vsa ta dokumentacija in ostali rezultati razvoja najve~je bogastvo podjetja, da so to lahko patenti, licence, v vsakem primeru pa industrijska lastnina. Vse to so to velike vrednosti, pravimo tudi intelektualni kapital. Tehni~na definicija Obi~ajno gre za dokument (interno) standardizirane oblike s poudarkom na opisu

19 17 oktober proizvoda in njegovih kon~nih lastnosti, je predstavitev proizvoda v tehni~nem pogledu in je zato pozneje osnova za izdelavo razli~nih oblik komercialne dokumentacije, je lahko sestavni del tehni~nega kataloga proizvodov podjetja, v veliko primerih je to v praksi tudi osnovni - razpoznavni dokument za definiranje in ugotavljanje kakovosti med kupcem in dobaviteljem, lahko je tehni~na definicija `e kar tudi kot tehni~no prevzemni pogoji TPP; kakovost v takem primeru je lahko ni~ drugega, kot skladnost proizvoda s temi pogoji. Tipski preskus Pri tem preskusu gre za preverjanje (obi~ajno s tretje strani pri za-to usposobljeni in priznani in{tituciji v EU: prigla{enem organu za ugotavljanje skladnosti) proizvoda v razvoju glede njegove skladnosti s tehni~nimi predpisi; preizkus in pridobljena poro~ila oz. certifikati o preskusu tipa ne pomenijo certifikatov oz. potrdil o skladnosti za proizvod, le-te mora proizvajalec izdati sam (Izjava o skladnosti!). Tipski preskusi so s tehni~nimi predpisi obvezni pri vrsti nevarnih kategorij proizvodov in brez njih proizvajalec ne more zaklju~iti postopka skladnosti proizvoda in s tem ne more dati proizvoda v promet in uporabo. Kateri so ti proizvodi, je potrebno ugotoviti iz posameznih predpisov, stroji kot so npr. kro`ne `age, rezkalni stroji za obdelavo lesa, plinske naprave, zahtevnej{a osebna varovalna oprema, tla~na oprema, so to vsekakor. (Tipske) preskuse proizvajalci tudi uporabijo oz. vklju~ijo v razvojni proces, ko sicer niso predpisani s tehni~nimi (podzakonskimi) predpisi, pa `elijo svoje ugotovitve in zagotovitve o varnosti proizvodov t.j. njihovi skladnosti s predpisi podkrepiti {e z ugotovitvami strokovno usposobljenih in priznanih institucij. V to razvojno fazo uvr{~amo tudi homologacijske postopke pri homologacijskih organih in pridobivanja homologacijskega certifikata za proizvode, za katere je to predpisano s tehni~nimi predpisi oz. direktivami EU. Ne glede na to, ali za proizvod obstaja tehni~ni predpis ali ne, lahko proizvajalec sam (interno!) predpi{e, kdaj, v kak{ni vsebini in kako bo izvajal presku{anje v fazi na~rtovanja (razvoja) proizvoda! Tehni~na mapa = s tehni~nim predpisom (odredba, pravilnik v Sloveniji, evropska smernica v EU) zakonsko predpisana oblika in vsebina dela tehni~ne dokumentacije, ki jo mora proizva-

20 oktober18 jalec skompletirati in hraniti (10 let po kon~ani proizvodnji) za vsak svoj proizvod in jo vsakokrat predlo`iti na vpogled pristojnim nadzornim organom. Vsebina tehni~ne mape (npr. za stroje): - Celotna risba stroja skupaj z na~rti krmilnih tokokrogov stroja - Vse podrobne risbe z zapisniki o izra~unih, rezultatih preskusov itd., ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti stroja z bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami - Seznam: temeljnih zahtev odredbe, standardov in drugih tehni~nih predpisov, ki so uporabljeni pri na~rtovanju stroja - Opis metod, ki so bile uporabljene, da bi prepre~ile nevarnosti, ki bi jih lahko povzro~il stroj - Na `eljo proizvajalca kakr{nokoli tehni~no poro~ilo ali certifikat, ki ga izda organ ali laboratorij - ^e izjavlja, da je stroj skladen s standardi, vsa tehni~na poro~ila o rezultatih testov, ki jih na njegovo `eljo izvede sam ali pristojni organ ali laboratorij - En izvod navodil za stroj - Pri serijski proizvodnji interni ukrep, ki pomeni zagotovilo, da so stroji izdelani v skladu s to Odredbo Splo{na (tehni~na)dokumentacija - Splo{ni opis - Celotna risba proizvoda - Detajlni na~rti oz. risbe - Spisek delov - Razlaga na~rtov oz. risb - Detajli izdelave in sestavljanja - Navodila za uporabo - Mere zagotavljanja kakovosti Predvsem pa: - Analize nevarnosti in ocene tveganja - Analiza kriti~nih komponent - Razvojni izra~uni npr. analize obremenitve - Kriti~ne spremembe pri uporabi - Podatki in podrobnosti o testiranjih - Tehni~ne osnove - Poro~ilo ali certifikati kompetentnega organa (obvezno, kadar je presku{anje in certificiranje predpisano) - Certifikati za komponente - Dokumentacija o nadzoru v fazi proizvodnje In {e posebej pa seznam: - Temeljnih zahtev predpisa (zahteve iz prilog, morebitna vklju~itev organov za ugotavljanje skladnosti), - Standardov in drugih tehni~nih predpisov, ki so uporabljeni pri na~rtovanja (slovenski standardi SIST, ki prevzemajo evropske harmonizirane standarde EN, lahko tudi druge tehni~ne specifikacije, ) - Opis metod, ki so bile uporabljene, da bi prepre~ili nevarnosti, ki bi jih lahko povzro~il proizvod (varnostni koncept, analiza nevarnosti in ocena tveganja, vrednotenje, presku{anje, izbolj{ave varovanja odprava nevarnosti, vgrajena varnost, varnostne komponente deli, dodatna osebna varovalna oprema, navodila) Namen tehni~ne mape = Doseganje visoke stopnje varnosti za proizvode (cilj tehni~ne zakonodaje) z evidentiranim gradivom: - Identifikacija proizvoda in zahtev zanj - Skladnost zasnove stroja z relevantnimi zahtevami - Opis aktivnosti, ki jih je proizvajalec (na~rtovalec) opravil za zagotavljanje skladnosti in rezultati teh aktivnosti - Je izbor dela tehni~ne dokumentacije za posamezni proizvod, ki je pomemben iz vidika varnosti - Proizvodi z oznako CE morajo biti proizvedeni v skladu z na~rtom proizvoda, za katerega je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve relevantnih predpisov - Vsaka sprememba v zasnovi stroja, ki ima vpliv na varnost, se dokumentira v njej Za proizvode, za katere je s tehni~nimi predpisi oz. direktivami EU predpisana EShomologacija, je potrebno izdelati opisni list, opisno mapo in opisno dokumentacijo. Ne glede na to, ali za proizvod obstaja tehni~ni predpis ali ne, lahko proizvajalec sam (interno!) predpi{e, kdaj, v kak{ni vsebini in kako bo zagotovil tehni~no mapo! Spremna dokumentacija = z zakoni, podzakonskimi predpisi, s pogodbo ali interno predpisani dokumenti, listine, sporo~ila, ki morajo proizvod spremljati v prometu. Izjava o skladnosti (proizvoda z zahtevami evropskih smernic novega pristopa) (in je ta zamenjala certifikat oz. certifikacijsko ozna~itev) = listina, ki jo proizvajalec pripravi za vsak proizvod, ~e je to predpisano, ki ga da na trg. V njej potrjuje, da izdelek izpolnjuje zahteve, ki se nanj nana{ajo; kaj podrobno izjava vsebuje je dolo~eno v vsakem predpisu za razli~ne vrste proizvodov posebej, obi~ajno pa: - Ime in naslov proizvajalca - Opis izdelka - Seznam direktiv, po katerih je bil izdelan - Ime in naslov institucije za preskus tipa - Uporabljeni standardi - Odgovorna oseba. V primeru proizvodov, za katere se zahteva ES-homologacija se spremna listina, s katero proizvajalec potrjuje skladnost proizvoda s tehni~nimi zahtevami predpisa in tehni~nimi specifikacijami, imenuje Potrdilo o skladnosti. Uporabni{ki priro~nik = za splo{ne proizvode z zakonom, tudi s predpisi, kot izjava o skladnosti, lahko pa tudi s pogodbo ali samo interno predpisan spremni dokument za proizvod pri dajanju na trg in sicer kot navodila za varno uporabo, rokovanje in vzdr`evanje ter druge potrebne informacije, ki so potrebne za varno uporabo proizvoda. Sestavni del navodil predstavljajo tudi razli~na opozorila na proizvodih, obi~ajno s simboli piktogrami in ideogrami! Ozna~itev = osnovni podatki o proizvodu in proizvajalcu in dodatni podatki, kot je to za posamezne vrste proizvodov predpisano s tehni~nimi predpisi oz. direktivami. Garancijski pogoji = s pogodbo med kupcem in proizvajalcem oz. z zakonom za potro{nike predpisana listina, ki jo mora proizvajalec zagotoviti, tudi s podatki o zagotovljenem servisiranju. Ostala spremna dokumentacija = vsa navodila, ozna~itve, sporo~ila, vezano za uporabo, vzdr`evanje, odstranitev proizvoda, izdana s strani proizvajalca na osnovi njegove lastne odlo~itve ali dogovora s kupcem ali splo{nim predpisom. Literatura [1] Janez Dulc: Osnove tr`enja za tehnike, Vi{ja strokovna {ola Novo mesto, [2] Janez Dulc: Razvojni proces in poslovna naliza, Vi{ja strokovna {ola Novo mesto, [3] Janez Dulc: Osnove vodenja podjetij, Vi{ja strokovna {ola Novo mesto, [4] Janez Dulc: Vova tehni~na zakonodaja v RS, Vi{ja strokovna {ola Novo mesto, Opombi 1 Glej shemo TR@ENJSKI PROCES del poslovnega procesa, ki poteka med podjetjem in tr`enjskim okoljem v povezavi s sistemom vodenja kakovosti in drugimi orodji za vodenje poslovnega procesa v podjetju v mojem ~lanku: Uspeh slovenskih podjetij je v zdru`enem nastopu... na 2 Glej shemo RAZVOJNI PROCES v nadaljevanju in podrobnej i opis razvojnega procesa v mojem ~lanku: Kakovost proizvoda neposredno nastaja v razvojnem procesu... na

21 19 oktober TIM - `epni priro~nik za ~lane timov Predstavitev priro~nika V Slovenskem zdru`enju za kakovost nadaljujemo z dejavnostjo izdajanja v svetu zelo uspe{nih bro{ur oz. priro~nikov s podro~ja kakovosti. Kot drugo smo izbrali knji`ico TIM, ki je tudi namenjena vsem zaposlenim v organizaciji. Oblika je `epna, tako da jo njen uporabnik lahko nosi s seboj in si z njo pomaga pri vsakodnevnem re{evanju problemov. Vsebina je primerna za ~lane vseh vrst timov od projektnih, timov za izbolj{evanje procesov in drugih. Prvi `epni priro~nik, ki smo ga izdali v pomo~ za nenehne izbolj{ave, vklju~uje tudi navodila za vodje timov. Vendar je tim lahko le toliko uspe{en, kolikor so uspe{ni njegovi posamezni ~lani. Priro~nik TIM pa je namenjen ~lanom timov, saj je vsa vsebina pripravljena iz zornega kota ~lana tima in ne vodje tima. Vsebina priro~nika vklju~uje: - priprava, da bi bil uspe{en ~lan tima / osnovne ve{~ine / ali: prevzemam odgovornost, sledim zadol`itvam, doprina{am diskusiji, aktivno poslu{am, sem jasen v sporo~anju, koristno komentiram druge, sprejemam komentar drugih? - dober za~etek / razumeti vzrok obstoja tima in osebna odlo~itev o doprinosu / ali: sprejemam namen tima, prepoznavam vse, ki bodo imeli opravka s timom, poznam vloge posameznih ~lanov tima, se strinjam s temeljnimi pravili tima, vem kje in kdaj se bomo sre~evali - izvajanje dela v timu / uporabnost osnovnih delovnih ve{~in pri sodelovanju z drugimi / ali: poznam plan, sem na sestankih produktiven, uporabljam podatke, sodelujem pri dobrih odlo~itvah, ocenjujem mo`ne re{itve, izvajam spremembe, preverjam napredek, dokumentiram delo? - vedeti kdaj kon~ati / kako se ne zaplesti in uspe{no zaklju~iti / ali smo: izpolnili na{ namen, uvedli ukrepe za ohranjanje rezultatov, izdelali dokumentacijo, ki bo v pomo~ prihodnjim izbolj{avam, ocenili na{e delo, delili rezultate z drugimi, prepoznali prispevek vsakega ~lana, proslavili dose`ke - problemi v timu / koraki, s katerimi ~lan tima lahko pomaga ostalim ~lanom ali: se jih ve~ prepira o vsem, celo majhna nestrinjanja privedejo do prepira, se ne pogovarjamo odkrito, kadar je vodja zraven, se z vsem strinjamo in ni~ ne spra{ujemo, ve~ino ~asa porabimo za pripoved osebnih zgodb, se pogosto pogovarjamo o ve~ problemih naenkrat, eden govori ves ~as in drugi komaj kaj spregovorijo Osnovni namen te bro{ure je usposobiti zaposlene v organizaciji za timsko delo, ki je pogoj za uspe{nost in u~inkovitost procesov in poslovanja organizacije. Skupne rezultate dosegamo s sodelovanjem in ne s tekmovanjem

22 oktober 20 Managerji sistemov kakovosti so odgovorni za kreiranje in uvajanje sistemov kakovosti znotraj posamezne organizacije. Zakaj udele`encem priporo~amo, da se udele`ijo usposabljanja? - Ker bodo pridobili celovito znanje s podro~ja vodenja (managementa) kakovosti, kakr{nega v Sloveniji ne ponuja nobena druga izobra`evalna institucija. - Ker je usposabljanje organizirano na visoki profesionalni ravni z uporabo najmodernej{ih moderatorskih tehnik, z obse`nim kakovostnim gradivom, ki ga posredujejo najbolj{i predavatelji s tega podro~ja. - Ker bodo s tem formalno pridobili mednarodno priznano usposobljenost s podro~ja vodenja kakovosti, oziroma EOQ certifikat in bodo s tem vklju~eni v certificirano bazo osebja na podro~ju kakovosti v Evropi.

23 Usposabljanje za Managerja sistemov kakovosti po EOQ shemi TERMINI in PRIJAVE Sistemi vodenja kakovosti (SVK) 22. do 26. marec 2004 Uvajanje in izvajanje sistemov vodenja kakovosti (UI) 19. do 23. april 2004 Metode in orodja kot podpora vodenju (STM) 17. do 21. maj 2004 Razvoj in raz{irjanje SVK na vse poslovne procese (TQM) 14. do 18. junij 2004 Posamezen modul bo trajal 5 dni od 9. do 17. ure. KOTIZACIJA Kotizacija za ~lane SZK za posamezen modul je SIT+DDV. Kotizacija vklju~uje organizacijo usposabljanja, izvedbo, potrebno u~no gradivo, kosilo in osve`ilne napitke med usposabljanjem. Cena certificiranja je SIT+DDV in vklju~uje pisno in ustno izvedbo preverjanja znanja ter izdajo certifikata EOQ in SZK. KRAJ IZVEDBE IZOBRA@EVANJA Izobra`evanje bo potekalo na Gospodarski zbornici Slovenije, Dimi~eva 13, Ljubljana. PRIJAVNICA Organizacija:... Naslov:... (popolni naziv in naslov za izdajo ra~una) Dav~na {tevilka:... Tel.:... Fax: Ime in priimek udele`enca:... Izobrazba:... Funkcija v organizaciji:... Prijave: tel.: 01/ , fax: 01/ , info@szk-sqa.si Rok za prijave: 10. marec [tevilo mest je omejeno na 20. Kotizacijo za usposabljanje in certificiranje v vi{ini SIT+ DDV za posamezen modul naka`ite na transakcijski ra~un Datum:... Podpis odgovorne osebe:...

24 NARO^ILO Naro~amo: priro~nik za nenehne izbolj{ave (Memory Jogger II) Cena v SIT (brez DDV) 2100 TIM - `epni priro~nik za ~lane timov 2200 The Team Memory Jogger 2000 The Creativity Tools Memory Jogger 2000 The Memory Jogger 9000/ The Problem Solving Memory Jogger 2000 The Six Sigma Memory Jogger 3100 {t. kos: Ime in priimek: Organizacija: Naslov: (popolni naslov za izdajo ra~una) Dav~ni zavezanec: DA NE Dav~na {tevilka: Telefon: Fax: Naro~ilo po{ljite na naslov: Slovensko zdru`enje za kakovost, Dimi~eva 13, 1000 Ljubljana, fax: , info@szk-sqa.si, Podpis in `ig: