OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO

Transcription

1 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO MAJ, 2008 ALEŠ PREMZL

2 2 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO FROM IDEA TO SUGGESTION FOR IMPROVED INVENTION Kandidat: Aleš Premzl, univ. dipl. ekon. rojen leta 1975 v Mariboru zaposlen v Srednji trgovski šoli Maribor kot učitelj praktičnega pouka Absolvent na smeri Inovacijski management Tema odobrena na seji senata EPF dne z delovnim naslovom: Od ideje do sugestije za izboljšano invencijo Mentor: prof. ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor Somentorica: doc. dr. Zdenka Ženko

3 3 SUMMARY This master s project is divided into two parts, theoretical and field research part. In the theoretical part we ascertained that creativeness represents the foundation for innovation and it is also the only way for Slovenia to liberate from colonial dependence. As all our national agencies and institutions are aware of this problem and in support of the innovation they organize various programmes to rise the innovation level in the companies and in the employees mentality. Since the changes in the countries of the European Union are not expected to happen so fast and in such extension to successfully compete with the USA or Japan, EU countries have to link up together in innovation integrity. This is the only way as well by the support of the most up-to-date survey results, by cooperation and the work in the centres of excellency, to compete with innovatory leaders in long-range. In order for countries to cooperate as well as for uniting economy, research and developmental institutions and centres of excellency, it is necessary to organize teams which will support this uniting and which will draw in various and numerous researchers. Teams should use systematic approach in search for ideas in order to ensure the needed integrity. The project proceedes with focus on the team and individual. Since many employees of a certain company have various ideas which could lead from suggestion to invention or even innovation, a creative enviroment is of a great significance in order for employees to pass on their ideas. A company should deal with them systematically, especially with the ones which will not be adopted since, by rejecting someone for numeral times without any motivation for presented suggestion, the company risks that employees will lose the interest in passing on the ideas. The company should encourage innovation in all its departments and it should link its employees into teams which are based on integrity and efficacy. Teams in the company should not be managed by hierarchical leader in the role of a mentor, it should be an employee who is appointed and accepted for this role by the team. The company should allow the teams to put their new knowledge to the test on the market and it should pay attention to which characteristic of their employees are the ones which the company needs and which encourage innovation. These data will enable the company to select new employees. The process of passing on the suggestions should be stimulated to the level of»cannibalism«which arises only if the number of passed suggestions is high and when the integrative approach to innovation is used. As an example in our field research part we present Unior d.d. on which all our hypothesis were put to the test. We studied its innovation level and the system of passing on the employee s suggestions for inventions which are worth introducing. The results of our research showed a high level of allert for innovation which is being managed by the regulations. Not all the employees feel at home in this field of activity since, according to a rough count up, an employee passes on a written suggestion every five years. Unior d.d. has much room for manoeuvre as it follows the findings of the external researches and cooperates with the centres of excellency eventhough its participation in them is low, periodic and merely indirect. However, the company is very successful since it presents the majority owner of the companies in Slovenia and abroad.

4 4 KEY WORDS: Creativeness, researches, development, centres of excellency, multidisciplinatory researches, multidisciplinatory teams, searching for ideas, idea, directions of suggestions, the influence of co-workers on suggestions, the influence of recent acquired knowledge on suggestions, the influence of motivation on suggestions, suggestive cannibalism, invention, innovation, suggestion for improvement, Unior d.d.

5 5 POVZETEK Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in terensko raziskovalni del. V teoretičnem delu smo ugotovili, da je ustvarjalnost osnova za inoviranje in edina možnost, da se Slovenija reši kolonialne odvisnosti. Tega se zavedajo tako državni organi kot tudi institucije, zato ripravljajo v podporo inoviranju različne programe za dvig ravni inoviranja v podjetjih in v miselnosti njihovih zaposlenih. Ker pa se sprememba nobene države članice EU ne bo zgodila tako hitro in v takih razsežnostih, da bi lahko sama konkurirala ZDA ali Japonski, se morajo države EU povezati v inovacijsko celoto. Tako bo z uporabo najsodobnejših rezultatov raziskav in razvoja, s sodelovanjem in delom v centrih odličnosti na dolgi rok moč konkurirati inovacijsko vodilnim. Za sodelovanje različnih držav, kot za povezavo sodelovanja gospodarstva in raziskovalnih in razvojnih institucij ter centrov odličnosti, bo potrebno organizirati time, ki bodo podpirali to povezavo in pritegnili k razvoju nadaljnjih sodelovanj in raziskav številne raziskovalce. Timi naj uporabljajo pri svojem delu sistematični pristop pri iskanju idej in zagotavljajo prepotrebno celovitost. V nadaljevanju teoretičnega dela smo se premaknili na raven tima in posameznika. Zaposleni imajo v podjetju različne ideje, iz katerih se lahko razvije sugestija o invenciji ali celo inovacija, zato je potrebna ustvarjalna klima, v kateri zaposleni posredujejo svoje sugestije. Podjetje naj k njihovi obravnavi pristopi sistematično, še posebej k sugestijam, ki jih ne bodo sprejeli, ker z nekajkratno zavrnitvijo brez motiviranja za posredovano sugestijo tvega, da zaposleni ne bo več aktiven pri njihovem posredovanju. Podjetje naj vzpodbuja inoviranje v vseh oddelkih in povezuje zaposlene v celovite in učinkovite time, ki s sistematičnim pristopom razvijajo ideje in sugestije v invencije in inovacije. Timov v podjetju naj ne vodi hierarhičen vodja, ki naj bo mentor, ampak zaposleni, ki ga tim v tej vlogi postavi in sprejema. Podjetje naj timom omogoča preizkušanje novega znanja na trgu in naj bo pozorno, katere lastnosti pri njihovih zaposlenih so tiste, ki jih podjetje potrebuje, in vzpodbuja inoviranje, da bodo na to pozorni tudi pri sprejemu novih zaposlenih. Podjetje naj posredovanje sugestij vzpodbuja do stopnje kanibalizma, ki nastopi šele, ko je uporabilo celovit pristop k inoviranju in ko je posredovanih sugestij veliko. V terensko raziskovalnem delu smo na primeru podjetja Unior d.d. ugotavljali stopnjo inovativnosti in sistem posredovanja sugestij zaposlenih za uvedbe vredno invencijo. Rezultati raziskave so pokazali visoko stopnjo pripravljenosti uprave podjetja na inoviranje, kar v podjetju urejajo tudi s Pravilnikom o inoviranju. Da inoviranje še ni domena vseh zaposlenih, potrjuje grob izračun, da zaposleni pisno predlaga sugestijo le vsakih pet let. Podjetje ima še veliko manevrskega prostora pri spremljanju rezultatov zunanjih raziskav in v obliki sodelovanja s centri odličnosti, kjer je sedaj njihova udeležba nizka, občasna in zgolj posredna. Da je podjetje poslovno zelo uspešno, kažejo njegove dimenzije in oblike sodelovanja s številnimi podjetji tudi izven Slovenije, ki so pogosto v večinskih lasti podjetja Unior d.d.

6 6 KLJUČNE BESEDE: ustvarjalnost, raziskave, razvoj, centri odličnosti, multidisciplinarno raziskovanje, multidisciplinarni timi, iskanje idej, ideja, smeri sugestij, vpliv sodelavcev na sugestijo, vpliv novega znanja na sugestije, vpliv motivacije na sugestijo, sugesticijski kanibalizem, invencija, inovacija, sugestija, Unior d. d.

7 7 KAZALO VSEBINE PRVI DEL: UVOD V RAZISKAVO UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen in cilji naloge Načrt poteka raziskave Hipoteze Potek terenske raziskave Predvidene metode raziskave Predpostavke in omejitve raziskave USTVARJALNOST IN ISKANJE IDEJ Ustvarjalnost Odnos med rutino, ustvarjalnostjo in inovativnostjo Povezanost ustvarjalnosti z NOVOSTjo in USOMIDom Vplivi raziskav, razvoja in centrov odličnosti na ustvarjalnost in iskanje idej Evropska raven Raziskave in razvoj Centri odličnosti Vplivi raziskav, razvoja in centrov odličnosti na ustvarjalnost in iskanje idej v Sloveniji Vpliv multidisciplinarnega raziskovanja na ustvarjalnost in iskanje idej Vpliv programov EU na multidisciplinarno raziskovanje, ustvarjalnost in iskanje idej Vpliv sistemske teorije pri multidisciplinarnih timih in njen vpliv na multidisciplinarno raziskovanje in iskanje idej Vpliv multidisciplinarnih timov na ustvarjalnost in iskanje idej Multidisciplinarni timi v Sloveniji Metode iskanja idej RAZVOJ IDEJE V SUGESTIJO ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO Inovacijski (invencijski) proces Transformacija ideje v strateško odločitev (povzeto po Gibcus, Hoesel 2004).47

8 8 3.1 Smeri uvajanja potreb po sugestijah za izboljšano invencijo Smeri uvajanja potreb po sugestijah za izboljšano invencijo nastale na makro ravni Smeri uvajanja potreb po sugestijah za izboljšanje invencije, nastale iz okolja podjetja Smeri uvajanja potreb po sugestijah za izboljšanje invencije, nastale v podjetju Vpliv sodelavcev na sugestije za izboljšanje invencije Vpliv vodje na sugestije za izboljšanje invencije Vpliv delovne klime na sugestije za izboljšano invencijo Vpliv novega znanja na sugestije za izboljšanje invencije Vpliv novega makro in mikro znanja na sugestije za izboljšanje invencije Vpliv difuzije novega znanja na sugestije za izboljšanje invencije Vpliv prognoziranega novega znanja na sugestije za izboljšanje invencije Primeri novega znanja in njihovega vpliva na sugestije za izboljšanje invencije Potrebne sposobnosti za uvajanje invencij Potrebne sposobnosti timskega dela za uvajanje invencij Vpliv velikosti podjetja kot sposobnosti za uvajanje invencij Sposobnosti Slovenije in Slovencev pri uvajanje invencij Primeri uvajanja invencij Motivacijski dejavniki, ki vplivajo na sugestije za izboljšanje invencije Motivacija kot dejavnik vplivanja na sugestije za izboljšanje invencije Vpliv ustvarjalne klime na sugestije za izboljšanje invencije Sugesticijski kanibalizem...86 TRETJI DEL: PRAKTIČNI DEL RAZISKAVE RAZISKAVA Splošni podatki o organizaciji Predstavitev podjetja Unior kovaška industrija d.d Metodologija Vzorec Potek raziskave Povzetek ključnih ugotovitev in rezultatov raziskave...99 ČETRTI DEL: SKLEPNI DEL RAZISKAVE SKLEP PREDLOGOV IN USMERITEV...105

9 9 SEZNAM VIROV KAZALO SLIK Slika 1: Odnos med izkušnjami in ustvarjalnostjo...17 Slika 2: Nenehni krogi raziskovanja, razvijanja in uporabe novih zamisli...19 Slika 3: Prenos vrednot kot del socializacijskega procesa, ki omogoča reprodukcijo družbenega sistema...55 Slika 4: Vplivi na inovativno vedenje zaposlenih...60 Slika 5: Sugesticijski model...88 KAZALO TABEL Tabela 1: Vpliv ISO registracije na nekatere kazalce učinkovitosti (Pivka 2001, 1)...44 Tabela 2: Čisti prihodki od prodaje Unior d.d...94 Tabela 3: Lastništvo Uniorja na dan

10 10 PRVI DEL: UVOD V RAZISKAVO 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Evropska unija in z njo Slovenija se nahaja približno na pol poti časovne premice k uresničitvi z Lizbonsko strategijo postavljenih ciljev. Evropski svet je sprejel marca 2000 v Lizboni izredno jasne cilje, ki postavljajo v ospredje namen postati najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Ti cilji so na papirju lahko dosegljivi, vendar v podjetjih, po našem mnenju, še ni opaziti bistvenih sprememb, ki bi vodile k temu. Izhajamo iz naslednjega poenostavljenega, a nazornega modela invencijsko-inovacijskega procesa: ustvarjalnost kot naravna in naučena lastnost ljudi nove obetavne zamisli invencije v organizaciji prijavljene invencije sugestije izboljšane invencije potencialne inovacije nove uporabne, morda tudi patentirane ali kako drugače zaščitene invencije inovacije koristno uporabljene potencialne inovacije dobra rutina nove invencije itd. Naš namen je izpostaviti fazo spodbujanja ustvarjalnosti, iskanja idej in razvijanja idej v sugestije za izboljšane invencije. Menimo, da je ta, zgodnja in zato po Mulejevem zakonu hierarhije zaporedja in soodvisnosti bistvena faza slabo obravnavana in vendarle važna v nasprotju s prepogostim, tudi slovenskim, načinom razmišljanja:»mi smo tukaj, da delamo, naši šefi pa, da mislijo«. Če želijo običajna podjetja konkurirati najbolj inovativnim podjetjem, bodo morala najprej spremeniti ta način razmišljanja. Misel, ki je povzeta po knjigi v New Moment 22: Viharjenje srca, avtorja Rolfa Jensena, kaže naslednje razmišljanje: lastniki / v podjetju / podjetje / zaposleni / vodstvo naj ugotovijo, v čem bi bilo njihovo podjetje lahko najboljše na svetu. Podobno izhodišče kaže tudi raziskava o praksi, kako podjetja postanejo najboljša, Jima Collinsa (2001): Good to Great, pa tudi knjiga, kako se izvleči iz krize, ko podjetje raste, M. E. Gerberja (2004): Mit o podjetniku. Uspeti je možno še najbolj, če bolj ali manj vsi zaposleni ustvarjalno razmišljajo, delujejo kot tim in stremijo k celoviti inovativnosti podjetja, produktivno iščejo ideje in nesebično, saj bodo imeli korist najbrž vsi, predlagajo sugestije ostalim zaposlenim. Naša raziskava ponuja prav ta izhodišča in kaže smernice za spremembe v podjetjih, ko gre za vodstveni odnos do spodbujanja, razvijanja in uporabljanja ustvarjalnosti. Iz njegovega izboljšanja, posledice njegovega inoviranja, nastane lahko veliko več invencij, sugestij in izboljšanih invencij, zato pa kasneje tudi inovacij. Zanima nas, kaj lahko kot rezultat povečanja števila in kakovosti sugestij z izboljšanjem invencijskega dela invencijsko-inovacijskega procesa pričakujemo na kratki, srednji in dolgi rok, kakšne inovacije je potrebno zato narediti v stilu managementa in kulturi, kako bi se na njih odzvali zaposleni in kam takšno razmišljanje lahko pripelje podjetje in postopno tudi slovensko družbo. Zato bomo raziskovanje uokvirili v naslednje delne raziskave: ustvarjalnost in iskanje zamisli invencij; razvoj ideje invencije v sugestijo in dalje v izboljšano invencijo;

11 11 empirična raziskava o praksi v Sloveniji (na podjetju Unior d.d.) glede invencij in sugestij. V poglavju ustvarjalnost in iskanje idej bomo obravnavali ustvarjalnost posameznika kot ključnega v procesu iskanja idej, izpostavili bomo značilnosti ustvarjalnosti, metode spodbujanja in ugotavljali, kakšni pogoji dela spodbujajo ustvarjalnost. Pri tem bomo upoštevali dejstvo, da se ideja porodi vedno samo enemu človeku, četudi je ta član tima, ki je skupaj iskal idejo. Ugotavljali bomo vpliv raziskav na fakultetah, v raziskovalnih institucijah, vpliv razvoja in centrov odličnosti na ustvarjalnost in iskanje idej posameznika. Kot nadgradnjo bomo izpostavili vpliv multidisciplinarnega raziskovanja na ustvarjalnost in iskanje idej pri timskem delu, ter izpostavili uporabnejše metode iskanja idej. V poglavju o razvoju ideje v sugestijo za izboljšano invencijo bomo obravnavali in izpostavili možne smeri uvajanja potreb po sugestijah, ki so lahko odzgoraj navzdol ali odspodaj navzgor, ali celo horizontalno, kot smer iz okolja v podjetje, ali kot ideja, ki bo postala sugestija in je predlog za njo nastal zunaj podjetja ali vsaj v drugem oddelku. Zanima nas vpliv teh smeri na zaposlene, ki so posredno ali neposredno izpostavljeni spremembi. Različen odnos do razvoja ideje v sugestijo, ki bi izboljšala invencijo, lahko pričakujemo pri ljudeh, ki so soavtorji ideje, in pri tistih, ki naj bi prispevali k njeni uresničitvi / kvaliteti / primernosti za podjetje, ne da so avtorji. Ugotavljali bomo, katere sposobnosti posameznik oz. tim potrebuje za transformacijo ideje v sugestijo, skozi katere faze gre in kako na to vpliva novo znanje raziskovalnih institucij in fakultet. K povečanju glasnega izražanja idej in kasneje k povečanju razvoja sugestij lahko podjetje precej pripomore s primernimi metodami motiviranja posameznikov. Pri tem bomo upoštevali notranje in zunanje motivatorje. V empirično raziskovalnem delu želimo ugotoviti smer uvajanja sugestij za izboljšanje količine in kakovosti invencij v podjetju, spoznati, kako so vodilni, ki so sprejeli sugestijo iz okolja podjetja, ali snovalci ideje v podjetju, ki želijo idejo pretvoriti v sugestijo, pripravili okolje, sodelavce, vodstvo in delavce na spremembe. Hkrati bomo skušali ugotoviti, kakšne metode iskanja idej uporablja podjetje in na kakšen način, če sploh, skušajo zaposlene stimulirati k iskanju idej in razvoju idej v sugestije, od katerih si obetamo izboljšane invencije. Pozorni bomo, ali ima obravnavano podjetje med svojim delavnikom predviden čas za iskanje idej, diskusijo o njih in ali je to še zmeraj prepuščeno času po službi, ki ga je vedno manj. Zanima nas, kakšen odnos imajo sodelavci do predlagatelja sugestije in katere tipične lastnosti vodja prepozna pri njem. Zanima nas, kako na podjetje pri razvoju idej v sugestije vpliva znanje univerz in ostalih institucij, ter to, kako le-to vpliva na razvoj idej. 1.2 Namen in cilji naloge Namen N1: izpostaviti razloge za inoviranje celoten invencijsko-inovacijski proces N2: opisati dejavnike ustvarjalnosti kot podlago za celoten invencijsko-inovacijski proces

12 12 N3: ugotoviti vpliv služb za raziskave in razvoj ter centrov odličnosti kot enega od dejavnikov ustvarjalnosti na ustvarjalnost in iskanje idej N4: ugotoviti prednosti multidisciplinarnega / interdisciplinarnega raziskovanja in drugega sodelovanja kot enega od dejavnikov ustvarjalnosti za ustvarjalnost in iskanje idej N5: izpostaviti uporabnejše metode iskanja idej kot enega od dejavnikov ustvarjalnosti N6: izpostaviti možne smeri uvajanja potreb po invencijah, da bi prišli do sugestij N7: predstaviti vpliv sodelavcev kot enega od dejavnikov ustvarjalnosti na razvoj ideje v sugestijo za izboljšano invencijo N8: opisati vpliv novega znanja kot enega od dejavnikov ustvarjalnosti na razvoj ideje v sugestijo za izboljšano invencijo N9: opisati pogostejše lastnosti predlagatelja sugestij posameznikov in timov - kot enega od dejavnikov ustvarjalnosti za izboljšano invencijo N10: predstaviti možne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo razvoj ideje v sugestijo, kot enega od dejavnikov ustvarjalnosti N11: opisati kanibalizem sugestij, ki sprošča vire, kot del virov za izboljšano invencijo in s tem kot enega od dejavnikov ustvarjalnosti Cilji Skupni cilj: razviti okvirni model za dovolj celovito obvladovanje dejavnikov ustvarjalnosti v fazah ustvarjanja invencij, pridobivanja sugestij iz njih in izboljšanih invencij iz njih. V tem okviru se delovni cilji: C1: ugotoviti, kaj spodbuja ustvarjalnost C2: ugotoviti, ali podjetje uporablja dovolj celovit pristop k ustvarjalnosti in iskanju idej C3: ugotoviti, ali podjetje uporablja dovolj celovit pristop k ustvarjalnosti in iskanju idej v interdisciplinarnih in multidisciplinarnih skupinah C4: ugotoviti, kako zunanje raziskave, razvoj, centri odličnosti in multidisciplinarno / interdisciplinarno raziskovanje vplivajo na ustvarjalnost in iskanje idej C5: ugotoviti, ali v podjetju opažajo pozitivno korelacijo med izobrazbo / znanjem posameznika in ustvarjalnostjo C6: ugotoviti, ali imajo zunanje raziskave, razvoj in centri odličnosti kot eden od dejavnikov ustvarjalnosti vpliv na iskanje idej C7: ugotoviti, katera smer uvajanja sugestij za izboljšano invencijo je najpogostejša v podjetju C8: ugotoviti pripravljenost sodelavcev na razvoj ideje v sugestijo za izboljšano invencijo, kjer oni niso / so idejni začetniki C9: ugotoviti, kako so sodelavci najpogosteje pripomogli k razvoju ideje v sugestijo za izboljšano invencijo C10: ugotoviti, ali je na razvoj ideje v sugestijo za izboljšano invencijo pospeševalno vplivalo novo zunanje znanje C11: ugotoviti, katere sposobnosti ima predlagatelj sugestij za izboljšano invencijo C12: ugotoviti, kako v podjetju motivirajo vse zaposlene k razvoju idej v sugestije za izboljšano invencijo C13: ugotoviti, ali je v podjetju prisoten kanibalizem sugestij za izboljšano invencijo C14 ugotoviti, ali v podjetju sistematično namenjajo čas iskanju novih idej, rešitev, razvoju sugestij za izboljšano invencijo

13 Načrt poteka raziskave Hipoteze V magistrski nalogi bomo preverjali 9 hipotez: H1: ustvarjalnost se z znanjem posameznika povečuje, a ne samodejno H2: zunanje raziskave, razvoj in centri odličnosti negativno vplivajo na iskanje idej in ustvarjalnost, če ni v podjetju absorpcijske sposobnosti za sugestije od drugod H3: v podjetju še zmeraj ne spodbujajo sistematičnega iskanja idej v homogenih ali heterogenih timih dovolj celovito H4: sistematično iskanje idej z interdisciplinarnimi timi strokovnjakov daje boljše rezultate in več možnosti kot naključna ideja posameznika H5: v procesu inoviranja je pogostejša smer uvajanja invencij od zunaj ali naključna ideja, ki jo v podjetju pretvorijo v sugestijo za izboljšano invencijo, H6: ožji sodelavci ne vplivajo pozitivno na razvoj sugestije za izboljšano invencijo H7: novo znanje pozitivno vpliva na razvoj ideje v sugestijo za izboljšano invencijo, če ga imetnik sme in ima kje uporabiti H8: inventorjeve sposobnosti se bistveno ne razlikujejo od sposobnosti podjetnika H9: kot motivacijski dejavnik podjetje najpogosteje uporablja enkratno denarno nagrado, največ v višini 20% bruto plače, kar ni dovolj spodbudno Potek terenske raziskave Za pridobitev kvalitetnejših odgovorov bomo naredili vprašalnik z odprtimi vprašanji, ki so za analizo težja, a ker bo vprašalnik temeljil zgolj na enem podjetju, pri analizi ne računamo na težave. Zavedamo se, da pridobljenih spoznanj ne bo moč uporabiti kot splošno slovensko prakso in da so odgovori subjektivne narave in odvisni od lastnosti in volje odgovarjajočega na vprašalnik. Na vprašanja nam bo v razgovoru odgovarjal mag. Andrej Kokol, ki ima MBA na smeri Proizvodni menedžment, leto 2002, na temo Povezava marketinga, razvoja, raziskav in proizvodnje, kot podlaga za inovativno usmerjeno vizijo podjetja, zato menimo, da v uvodnem delu vprašalnika ni potrebno pojasnjevati pojmov s področja inoviranja. Z odgovori na posamezna vprašanja in sklop, v katerega sodijo, bomo ugotovili stališča in odnose / povezave z obravnavano temo Predvidene metode raziskave Naša metoda dela bo opisna, ker bomo povzemali dejstva iz obstoječe literature in drugih virov, kjer bomo ugotavljali, kako ideje pretvoriti v sugestije. Naša metoda dela bo tudi analitična, ker bomo obdelovali podatke iz virov in tiste, pridobljene z intervjujem / vprašalnikom. Vsebovala bo induktivno in deduktivno sklepanje.

14 14 Pri naši raziskavi bomo osredotočeni na ideje in sugestije za izboljšano invencijo, ki lahko nastanejo v vsaki funkciji podjetja, kot tudi v povezavi podjetja z okoljem, zato bo naša metoda dela tudi poslovna. Metoda dela bo hkrati tudi statična, ker bomo osredotočeni na sugestije za izboljšano invencijo predvsem v obravnavanem trenutku Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Osnovna predpostavka je ta, da podatki, objavljeni v različnih knjigah, poročilih raziskovalnih institucij, revijah, internetnih straneh,, zares držijo. Torej z njimi dovolj zanesljivo obravnavamo pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na ustvarjalnost, iskanje idej, ideje in sugestije za izboljšano invencijo. Isti dejavniki so enako pomembni za slovenske in tuje razmere, saj obravnavana literatura temelji predvsem na tujih avtorjih in njihovih izkušnjah. Omejitve Predvidevamo, da bomo pri raziskovalnem delu dobili realno sliko o dogajanju v obravnavanem podjetju. V naši raziskavi se bomo predvsem ukvarjali s fazo od ideje do sugestije za izboljšano invencijo. Izpostavili bomo posamezna vprašanja, ki so vezana na vodjo, člana tima ali inventorja, na katere lahko oni v večji ali manjši meri vplivajo. Glede na stanje Slovenije v poročilih Evropske skupnosti je faza, ki se je lotevamo v naši raziskavi, tista, ki je zanemarjena in v številni literaturi celo neobdelana, zato moramo z njo začeti. Prav bi bilo, da bi se vrnili v vrtce, se obrnili na starše pri vzgoji otrok, kjer je faza ustvarjalnosti še največja in kjer jo ob prehodu v šolo najbolj zatremo, da bi že tukaj vpeljali spremembe. Nato bi lahko nadaljevali po kurikulumih osnovnih in srednjih šol, a to je nekaj deset let dolg proces. Naš cilj in cilj članic EU pa je priti na svetovni vrh že do leta Začnimo torej pri za nas najpomembnejši fazi pretvorbe ideje v sugestijo za invencijo. S strategijami uvajanja invencij v inovacije se lahko ukvarjajo tudi zaposleni v marketingu, ali podjetja, ki bi to uporabila kot svojo osnovno dejavnost, zato se bomo temu izognili.

15 15 DRUGI DEL: TEORETIČNI DEL RAZISKAVE 2 USTVARJALNOST IN ISKANJE IDEJ Tema obravnave: opredelitev ustvarjalnosti, njenih dejavnikov in vplivov nanjo ugotoviti vpliv raziskav, razvoja, centrov odličnosti in multidisciplinarnih raziskovanj na ustvarjalnost izpostaviti prednosti uporabe metod za vzpodbujanje ustvarjalnosti in našteti pomembnejše Lizbonska strategija in barcelonski cilji zagovarjajo, naj Evropa, s Slovenijo vred, postane najbolj inovativno gospodarstvo sveta, pri čemer naj zagotovi dovolj novih delovnih mest in visoko kakovost življenja vseh v Evropi (Mulej 2006b, 17). Globalizacija gospodarstva in konkurenčni pritisk puščata štiri petine človeštva zunaj razvoja inovativne družbe v vse težji gospodarski in socialni stiski. Gospodarske in socialne razmere so povezane z inoviranjem, saj se ljudje, ki niso v stiski, večinoma ne lotijo truda, da bi svoj položaj izboljšali. Najpogosteje so inovativni tisti, ki so jim tržni, državni in naravni pritiski pokazali njihov problem in jim dovolili, da ga rešijo na netradicionalne načine (Mulej 2005a, 1, 2). Kdor ni inovativen, si je za svoje gospodarske in družbene težave kriv sam (Mulej 2006b, 26). Razmerje med najrevnejšo in najbogatejšo državo je 1:+500. Razlog temu je v znanosti, tehnološkem razvoju, komercializaciji in svobodnem inovacijskem podjetništvu. 50% človeštva preživi z manj kot dvema dolarjema in 25 % z manj kot dolarjem na dan (Mulej, Ženko 2004, 45, 46). Pred prevlado ustvarjanja invencij in inovacij nad rutinskim življenjem se Evropejci ne moremo več skriti (Mulej, v Likar 2000, 6). EU uradno priznava pomembnost dobrega življenja od inoviranja, ki temelji na novem znanju, da je podjetništvo gonilo prihodnosti, da je inoviranje osnovno orodje podjetništva (Mulej 2006c, 5), podlaga konkurenčnosti, konkuriranja in kakovosti življenja (Mulej, v Likar 2000, 6) in boljše prihodnosti. Vse to mora EU narediti in združiti, da bi lahko tekmovali z ZDA, Japonsko in ostalimi (Mulej 2006c, 5). Naučiti se bomo morali hoteti, znati ustvariti in izrabiti inovacijske priložnosti (Mulej v Likar 2000, 6). Uspešnost narodov je odvisna od konkurenčnosti in produktivnosti njihovih podjetij. Investiranje navznoter, podpiranje ključnih panog, protekcionizem in zniževanje stroškov najpogosteje škodujejo, saj ne spodbujajo podjetij k inoviranju. Najpomembnejše je posodabljanje / inoviranje delovanja ljudi in podlag, da bi napredek / znanje ustvarili in izrabili v svojo korist (Mulej 2006b 1, 2). 20 % prebivalstva je že prešlo v inovativno družbo. 80 % so zamudniki, ki so v preteklosti izgubili najbolj podjeten del svojega prebivalstva, iz katerega je nastalo prejšnjih 20 %, in ki se inovativnim hočejo priključiti, in drugi del teh 80 %, ki ne kaže tega namena (Mulej 2003, 18).

16 16 Slovenski podjetja so se znašla v krizi, ker so se premalo trudila inovirati sebe, da jih nove razmere na trgu ne bi presenetile. Propad je posledica predolgega čakanja in upanja, da sprememb ne bo, in ocene, da je inoviranje prezapleteno, da bi se ga lotili, dokler gre po starem. Tveganje z inoviranjem sega blizu 100%, da bo podjetje propadlo, ostajanje pri starem pa k 100% (Mulej 2005b, 1). Mulej (2005b, 4) zagovarja nekatere trditve: inoviranje se da naučiti tako, da se spoznajo metode in izkušnje, prepoznati in pridobiti novo priložnost; zaposleni, ki se izgovarja, da inoviranje ni v njegovem opisu del in nalog, nima pravice do službe in plače; inoviranje je stvar vsakogar; inoviranje je pogosto tvegano, a še bolj tvegano je ne inovirati. Da bi podjetja dosegla konkurenčno prednost, morajo inovirati, za kar nekatera porabijo precej denarja, časa in energije. Mala podjetja to izrabljajo kot sposobnost ponuditi visoko kakovost v tržnih nišah, kar ponudijo konkurenčneje od velikih, če inovirajo. Njihova prednost je v hitrem reagiranju na spremembe trga, manj birokracije in slabost v pomanjkanju ključnih resursov za inoviranje (Vermeulen in de Jong 2003, 2). Iskanje in razvijanje idej je izzivalno, ker lahko tudi z malo kapitala začnemo in uspemo pri uresničevanju svoje zamisli na trgu, v korist posameznika in družbe (Ženko 2002, 1, 4). 2.1 Ustvarjalnost Tema obravnave: opredeliti ustvarjalnost, njene vrste in prisotnost v ljudeh in timih izpostaviti povezanost ustvarjalnosti z izkušnjami, inteligentnostjo, znanjem in izvirnostjo, ter našteti faze ustvarjalnega mišljenja obravnavati rutino, njen vpliv na zaposlene in kje jo je potrebno nadomestiti z inovativnostjo obravnavati povezanost ustvarjalnosti z novostjo in usomidom Ustvarjalnost je ustvarjanje novih idej posameznika ali skupine (Amabile v Jong Deanne den Hartig Zoetermeer 2003, 20). Ustvarjalnost omogoča človeku, da sposobnosti in / ali vrednote, ki jih ima in / ali jih imajo sodelujoči, poveže v nove kombinacije starih lastnosti in nove stvaritve, invencije in inovacije, za nov koristni dosežek (Mulej v Likar 2000, 8). Psihologi ugotavljajo, da ustvarjalni ljudje ljubijo delni red, da lahko preučijo situacijo, in nered, da lahko situacijo povežejo na nov način (Pečjak 2001, 12). Ustvarjalno mišljenje je pomembno. Odkritja, inovacije in izboljšave so plod ustvarjalnega mišljenja in gonilo napredka. Za družbo je pomembno, da spodbuja ustvarjalnost in ustvarjalno mišljenje (Musek, Pečjak 2001, 72, 73). Ustvarjalen človek je med procesom ustvarjanja miselno prožen in dovoli vstop novim nenavadnim, neuresničljivim ali povsem navadnim idejam. Ustvarjalec išče oz. najde nekaj novega in zna postavljati in reševati probleme. Pomembno je, da dovoli mislim prosto pot. Zanj je pomembno divergentno razmišljanje, s katerim skuša odkriti čim več idej, asociacij in možnih rešitev istega problema. Za uresničitev ideje so potrebni ustvarjalnost, strokovno znanje, ali vsaj

17 17 sposobnost pritegniti tiste, ki to znajo. Pomemben faktor ustvarjalnosti je postavljanje vprašanj, s katerim spraševalec išče novo rešitev. Sposobnost postavljanja vprašanj povezujemo z zmožnostjo njihovega reševanja, saj s postavljanjem vprašanj pogosto že nakazujemo rešitev. Ni nujno, da so postavljavci vprašanj tudi končni reševalci problema. Nekateri jih znajo samo odpirati (Likar 2000, 11-13, 15, 17). Eden od dokazov človekove ustvarjalnosti je povezan z človekovim obstojem. Posameznik se je učil na svojih izkušnjah in izkušnjah prednikov ter k temu dodajal lastno ustvarjalnost (Mulej, Ženko 2004, 5, prirejeno). Psihologi menijo, da so vsi ljudje po naravi ustvarjalni, vendar mnogi zaradi okoliščin zatrti, kar se da s posebnimi postopki in tehnikami ustvarjalnega mišljenja spremeniti. Odkritje nove ideje primerjajo z oscilacijami pri zaznavanju, ko isto gradivo zaznamo na različne načine (Pečjak 2001, 8, 9). Ustvarjalec proizvaja nenavadne kombinacije in iz zapletene naloge ustvari novo, najraje enostavno rešitev. Pri delu se poslužuje katerekoli tehnike in kombinacije, ki pripelje do cilja. Njegov ustvarjalni potencial oblikujejo družina, šola, podjetje in okolje. Ustvarjalnost se da tudi pospešiti (Likar 2000, 17, 18, 25). Ustvarjalni timi so jedro ustvarjalne organizacije. V timu posameznik potrjuje samega sebe, uresničuje svoje potenciale, najde varno zatočišče in se počuti enakopraven. Glavna značilnosti tima je sodelovanje. V njem vlada strpnost namesto konfliktov, v vzdušju popolne odprtosti in strpnosti pa prihaja do sporazumevanja in razumevanja. V timu potekajo ustvarjalni razgovori, posamezniki razkrivajo svoje vidike in rešitve, drugi jih sprejemajo, ali na prijateljski način opozorijo na morebitne pomanjkljivosti. Taki odnosi povečujejo nastajanje novih idej, oddaljenih asociacij, analogij, koristnih predlogov in prehajanje miselnih vsebin iz nezavednega v zavedno. Kljub identifikaciji s skupino posamezniki krepijo individualno identiteto. Ustvarjalnost najbolj napreduje v družbah, ki so strpne do odklonov (Pečjak 2001, 22, 23). Ustvarjalnost in izkušnje so povezane. Pri majhnih izkušnjah je ustvarjalnost šibka, ker tak človek nima znanja in izkušenj, ki bi jo podpirala. Pri srednji izkušenosti je ustvarjalnost največja, pri zelo visoki pa znova upada, ker se zaradi pretirane izkušenosti mislec vrti v zaprtem krogu svojih izkušenj in ne more priti iz njih (Likar 2000, 17). Slika 1: Odnos med izkušnjami in ustvarjalnostjo (Pečjak 2001, 14):

18 18 Mala podjetja se bolj srečujejo s težavami pridobiti kader z dovolj izkušnjami za inoviranje, ki ga imajo običajno premalo, ker jim ne morejo zagotoviti plač, nazivov, napredovanj,, kot velika. Investiranje podjetij v inovativni input se izplača. Kaže se v investicijah v raven izobrazbe in izkušenj zaposlenih in številu strokovnjakov, ki delajo ali sodelujejo pri inoviranju podjetja (Vermeulen in de Jong 2003, 3, 4, 9). Preveliko znanje lahko onemogoča pridobiti drugačno in ustreznejše. Blokiranje ovira ustvarjalno mišljenje, neustrezen prenos principa rešitve, ker problem rešujemo po principu, s katerim smo reševali že neki podoben problem. Ustvarjalno mišljenje blokirajo tudi čustva, zato težko rešujemo probleme, če se nahajamo v čustveni napetosti (Musek, Pečjak 2001, 61). Inteligentnost in ustvarjalnost nista enaka (Musek, Pečjak 2001, 79). Med njima je pozitivna korelacija, ki ni nujno velika. Visoko inteligentne osebe so bistre, mislijo bolj abstraktno, se hitro učijo, hitro dojemajo, medtem ko nizko inteligentne osebe mislijo predvsem na konkretnem nivoju (Musek 1994, 83). Vrhunski ustvarjalci imajo praviloma visoko stopnjo inteligentnosti, saj je nemogoče, da bi povprečno inteligentna oseba reševala zahtevne probleme vrhunske znanosti. Ustvarjalnost je povezana z osebnostnimi potezami in s stopnjo motiviranosti. (Musek, Pečjak 2001, 79). Izvirnost kot glavna značilnost ustvarjalnega mišljenja (Musek, Pečjak 2001, 71) se korigira s praktičnostjo, uporabnostjo in koristnostjo (Pečjak 2001, 13). Izvirni dosežki so redki, nenavadni, izjemni, enkratni in neponovljivi. Mogoči so pri reševanju odprtih problemov, pri katerih vsa stanja niso vnaprej določena. Značilnost ustvarjalnega mišljenja je prožnost in gibljivost. Prožen mislec prihaja do številnih idej in rešitev. Gibljivost pa mu pomeni sposobnost spreminjati rešitve, kjer se ne zadovolji samo z eno rešitvijo kot večina ljudi. Misleci z gibljivim mišljenjem jo dopolnjujejo, razvijajo in spreminjajo. Če pričakujemo od svojih sodelavcev ustvarjalne sugestije za izboljšane invencije, morajo to biti ljudje z ustvarjalno gibljivostjo. Ustvarjalni ljudje so nekonformisti, se ne podrejajo avtoritetam ali večini, ničesar ne vidijo povsem urejeno, dognano in izdelano, zato skušajo urediti gradivo na svoj način (Musek, Pečjak 2001, 71). Psihologi razlikujejo konvergentno in divergentno ustvarjalno mišljenje. Konvergentno vleče misli skupaj in daje pričakovane, vnaprej predvidene rešitve (Musek, Pečjak 2001, 72, 73). Pojavlja se že v fazi zbiranja gradiva, še posebej pa, ko mislec preverja idejo (Pečjak 2001, 16). Divergentno potiska misli stran od glavnega toka in daje nenavadne, nepričakovane in presenetljive rešitve (Musek, Pečjak 2001, 72, 73). Ločimo pa še vertikalno, ki napreduje od točke do točke in pride do ene same rešitve, in lateralno, ki napreduje nepričakovano, pogosto, ko človek dela kaj drugega (Pečjak 2001, 16). Ustvarjalno mišljenje poteka v fazah. V fazi priprave mislec zbere podatke in premišljuje o njih. Včasih pride do rešitve takoj, pri zapletenih problemih pa šele čez čas. V fazi inkubacije podatki zorijo. Sledi ji faza razsvetlitve, ko se pojavi nenavadna, nepričakovana in bliskovita rešitev problema. V zadnji fazi, fazi preveritve mislec ugotovi, ali je rešitev pravilna (Musek, Pečjak 2001, 17, 72).

19 Odnos med rutino, ustvarjalnostjo in inovativnostjo V življenju ravnamo rutinsko, kot smo naučeni in vajeni. Rutinska dejanja poskrbijo za hitro opravljanje vsakodnevnih dejavnosti (Musek, Pečjak 2001, 59). Rutinerstvo zamenjuje potreba po namenskem iskanju sprememb. To zadovoljijo le ustvarjalni ljudje, katerih ustvarjalnost se povečuje z občutkom, da drugi njihovo ustvarjalnost upoštevajo. To ugodno vpliva na vrednote, motivira k naklonjenosti do ustvarjalnosti in usposabljanja, ki podpirata vednost in znanje (Mulej in Mulej 2006a, 2). Človek ne more ves dan izvajati rutinskih del, nato pa biti eno uro ustvarjalen. Ustvarjalen človek pa lahko nekaj ur opravlja rutinska dela, potem pa se vrne k ustvarjalnemu življenju. Ustvarjalec opazuje in prouči svoje okolje, da v njem najde polno vprašanj in nedokončnih odgovorov. Njegov pogled na svet je impresionističen, nepopoln in nedokončan. Skuša ga izpopolniti (Pečjak 2001, 21). Inovativnost je sposobnost preoblikovanja obstoječe snovi v koristno novo obliko ali kombinacijo, ki včasih izgleda nova (Likar 2000, 15). V inovativni družbi je osrednji problem dovolj znanja, vrednot, ustvarjalnosti in sugestij (Mulej 2005c, 1). Inovativno poslovanje je bolj donosno od rutinskega. Trg sestavljajo ponudniki, ki poizkušajo z inoviranjem doseči, da bi bili povpraševalci z njimi bolj zadovoljni kot z njihovimi konkurenti, povpraševalci pa hočejo popolno kakovost (Mulej 2004, 1). Slovenija je premalo inovativna. Premalo ima lastnega tehnično-tehnološkega raziskovanja, ki ga uporabljajo podjetja, in tehnično-tehnološkega razvoja, ki podjetjem koristi (Mulej 2004, 1). Slika 2: Nenehni krogi raziskovanja, razvijanja in uporabe novih zamisli (Mulej 2004, 2) Podjetje mora pravočasno spremeni rutinsko ponudbo s čemer bo svojo življenjsko krivuljo obdržalo rastočo ali vsaj enakomerno (Mulej 2004, 7). Potrebnih je 125 do 150 novih pobud za eno samo inovacijo, vendar se uspeh pogosto izplača (Mulej 2003, 5) Povezanost ustvarjalnosti z NOVOSTjo in USOMIDom Faze ustvarjalnega sodelovanja NOVOST (Mulej in Mulej 2006a, 3): Nabor in izbor; izberejo se reševanja vredni problemi in posameznik izbere, katerega bo pomagal reševati; Opis izbranega problema;

20 20 Vrednotenje podatkov iz opisa; da lažje pridemo do smiselne rešitve podatke analiziramo Odločitev za rešitev problema; ocenimo obetavnost in realističnost rešitve in kakšna je možna kombinacija delov posamičnih možnih rešitev v novo sinergijo. Nato poskušamo izbrano rešitev dognati do uporabnosti in koristnosti; Spreminjanje starega stanja; rešitev uveljavimo v praksi. Če ljudje niso njeni soavtorji, bo treba premostiti njihov odpor; Trajna uveljavitev rešitve; ni nujno, da uvedeno v prakso, v njej tudi ostane. Najustvarjalnejše sodelovanje nastopi med 5-12 člani, z zadostnim številom medsebojnih vplivov. Sestanek naj poteka kot dvosmerno posamično pisno razmišljanje, kjer vsi razmišljajo in zapisujejo zamisli istočasno, brez podpisa; zapisi krožijo med člani skupine, kjer vsak prebere obstoječe in zapiše še svoje misli. Ko je vsak dobil vsak listek vsaj enkrat, sledi ustna razprava, v smeri prevladujoče sprejete misli. V zadnji fazi se naredi sinteza doseženih sklepov (Mulej in Mulej 2006a, 3,4). Pravilo pri tem je, da vsak član ohranja spoštovanje drugih članov brez vsake izjeme (Mulej 2004c, 8). Krožek za USOMID je skupina, ki aktivno sodeluje pri ugotavljanju in reševanju problemov. Vsi najprej odgovorijo na anketo, da identificirajo problem, ki ga je vredno reševati. Spisek problemov se objavi in posamezniki se prostovoljno prijavijo k problemu, ki ga bodo pomagali reševati. Tako metoda USOMID (Mulej in Mulej 2006b, 4, 5) kot tudi metoda šest klobukov razmišljanja sta bili nepovezani in učinkoviti dalj časa. Uporabiti ju skupaj v sinergiji morda zgleda zapleteno in zamudno, vendar se ju zaradi rezultata splača uporabiti (Mulej in Mulej 2006a, 4). Povzetek podpoglavja 2.1: najbogatejši so to zaradi ustvarjalnih ljudi in zamenjave rutine z inovativnostjo najuporabnejše so izvirne in enostavne ustvarjalne rešitve izvajanje rutinskih dejanj je nujno, vendar se strinjamo s Pečjakom, da je nemogoče ves dan opravljati rutinska opravila, nato pa biti eno uro zelo ustvarjalen prednost dajmo tistim, ki razmišljajo divergentno in se ne zadovoljijo zgolj z eno rešitvijo ustvarjalnost in izkušnje / znanje / inteligentnost so povezani in hkrati izključujoči, čeprav je nemogoče, da bi zahtevne probleme reševali neinteligentni brez izkušenj in znanja NOVOST in USOMID sta zahtevna, vendar se njuna uporaba splača. Povezava: programi za podporo inoviranja izhajajo iz ustvarjalnosti in jo vzpodbujajo namen programov ni v posnemanju vodilnih, ampak so smer za prihodnjo ustvarjalnost ugotoviti moramo ustvarjalnosti v izvajanih raziskavah in razvoju, centrih odličnosti in multidisciplinarnih timih, da bi lahko to uporabili pri razvoju ideje v sugestijo za izboljšano invencijo

21 Vplivi raziskav, razvoja in centrov odličnosti na ustvarjalnost in iskanje idej Tema obravnave: ugotoviti uporabo, napredek in realnost programov za dvig inovativnosti in doseganje Lizbonskega cilja ugotoviti vključenost inoviranja v pomembne gospodarske panoge ugotoviti razlike v inovativnosti med Evropo, ZDA, Japonsko in Slovenijo izpostaviti faze inoviranja ugotoviti dostopnost tehnološkega napredka, odnos do inoviranja in vključenost / organiziranost raziskav in razvoja v podjetjih ugotoviti namen centrov odličnosti, njihovo vlogo, vrste, sodelovanje z gospodarstvom, pogoje za nastanek in pridružitev, ter njihovo prisotnost v Sloveniji. izpostaviti vlogo raziskovalcev ugotoviti vlogo države pri vzpodbujanju inovativnosti ugotoviti potek in probleme absorpcije znanja v Sloveniji ugotoviti povezanosti raziskav, razvoja in marketinga ugotoviti, katere slovenske institucije podpirajo inoviranje ugotoviti razliko med slovensko prakso in prakso drugih Evropska raven V vseh državah EU se izvajajo programi za dvig ravni podpore inoviranju in inoviranje. Njihov cilj je vzpodbuditi in podpreti konkurenčnost podjetij na daljši rok, kot spremembo v miselnosti v odnosu do inoviranja. Arundel izpostavlja, ali naj dobijo inovacijsko podporo države zelo inovativna podjetja, ali podjetja, kjer inovativnosti ni (Arundel 2004, 1, 2). Podobno Bučar (2004, 1) izpostavlja vprašanje: ''katero vrsto raziskav podpirati, katero znanstveno področje naj bo deležno največ pozornosti in zakaj?'' Arundel v vzorcu inovacijsko aktivnih podjetij z 20 do 499 zaposlenimi ugotavlja njihove značilnosti in kateri inovacijski program je podjetje uporabilo. (Arundel 2004, 4). Rezultati uporabe programov (Arundel 2004, 20, 21): svetovalne storitve ugotovili niso nobene svojstvenosti podjetij, ki pogosteje uporabljajo ta program; tržne raziskave pogosteje uporabljajo podjetja, ki nameravajo vstopiti na tuje trge in se ukvarjajo s proizvodnjo in drugimi storitvami; raziskave v podjetju uporabljajo predvsem večja podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in ostalimi storitvami; sodelovanje najpogosteje uporabljajo podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, drugimi storitvami in transportom; najem človeških virov podjetja, ki se ukvarjajo z inoviranjem izdelkov in procesov, ga uporabljajo pogosteje, zanimiv pa je podatek, da ga pogosto ne uporabljajo podjetja, ki imajo velike trge (dodano, kjer bi to bilo zelo smiselno). usposabljanje ta program največ uporabljajo podjetja, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, proizvodnjo in prodajnimi storitvami;

22 22 mreža uporablja se skoraj povsod razen v finančnih podjetjih, uporaba programa je močno povezana s sposobnostmi za inoviranje; inoviranje procesa največ v proizvodnem in storitvenem sektorju. Raziskava kaže, da uporaba katerega koli programa za podpiranje inoviranja povečuje rezultate. Uporaba programov je bolj učinkovita pri podjetjih z večjimi kapacitetami za inoviranje, pri podjetjih s težavami pri vstopanju na globalne trge in podjetjih, ki se ukvarjajo s hitro rastjo prodaje. Pri možnosti za svetovanje javnih ali zasebnih institucij podjetja izberejo predvsem zasebne. Inovativnejša med njimi uporabljajo več oblik podpore inoviranju, manj inovativna predvsem eno. Velikost podjetja ne vpliva na uporabo programa za inoviranje (Arundel 2004, 1, 2, 23). Evropa želi z raziskavami javnih institucij in inovacijsko politiko ustvariti podporo za izboljšanje inovacijskega stanja v vseh delih evropskega gospodarstva in doseči izboljšanje učinkovitosti s primernimi strategijami, sodelovanjem raziskovalnih institucij in inovacijskim napredkom. RTDI centri in inovacijska politika skušajo identificirati dobro prakso kljub nacionalnim razlikam in vsaki članici omogočiti vpogled v rezultate, za izboljšanje lastne inovacijske politike (European Commision 2005a, 3). Vizija Evropskega raziskovalnega prostora je povezati in združiti različne raziskovalne sisteme v enega, ki bo vzpodbujal kreativno razmišljanje, krepil konkurenčnost Evrope in višal kakovost življenja Evropejcem (European Commision. 2005c, 1). V Evropsko znanost in industrijo je potrebno vpeljati sledeče spremembe (Dosi, Llerena in Sylos Labini 2005, 33-37): povečati podporo znanosti, ki temelji na visoki kakovosti; povečati poudarek na znanosti pri raziskovalcih in na praktičnost pri študentih; zmanjšati raziskave zaradi raziskav in jih usmeriti v trg in njegove potrebe; graditi ambiciozno, tehnološko dovršeno, socialno in politično družbo; prestrukturirati industrijsko politiko v bolj inovativno. Pet trendov znotraj EU, ki so rezultat sprememb inovacijske politike (Trend Chart 2004, 1 in 10-12): povečale so se kompetence ljudi, ki inovirajo, povečalo se je število raziskovalcev v znanstvenih institucijah in vzpodbuja se mobilnost med univerzami, raziskovalnimi institucijami in podjetji in interdisciplinarnih timov; povečala se je regionalna vloga pri strukturnih fondih in koordinaciji z nacionalnimi iniciativami za spremembe v inovacijski politiki; povečalo se je stimuliranje privatnih podjetij za investicije v raziskave in razvoj, da bi dosegli financiranje dveh tretjin iz podjetij in ene tretjine iz javnega sektorja; povečal se je vpliv na zakonodajo, javne dobave in okolje podjetij, ki se ukvarjajo z inovacijskim delom; povečalo se je povezovanja podjetij, da bi zmanjšali ovire, povečali rezultate inoviranja in vstopili na nove trge. Za dosego Lizbonskega cilja se mora delež sredstev za raziskave in razvoj povečati iz 1,9 % iz leta 2000 na 3 % bruto domačega proizvoda do leta 2010 (Zobel in Filos 2004, 3). Dve tretjini od tega se naj pridobi iz privatnega sektorja (European Commision 2005a, 3).

23 23 V nekaterih državah EU, vodilnih pri inoviranju, se poslovne investicije v raziskave in razvoj že zmanjšujejo (European Innovation Scoreboard 2005, 23). Akcijski načrt za vodilno gospodarstvo po Lizbonski strategiji pokriva naslednja področja (Zobel in Filos 2004, 2): vzpodbujanje in razvoj podjetniške miselnosti; vzpodbujanje večjega števila podjetnikov; vzpodbujanje podjetništva k rasti in konkurenčnosti; izboljšanje finančnega toka. Pri izbiri instrumentov za doseganje ciljev Lizbonske strategije je potrebno zadostiti namenu, področju, participaciji raziskovalnih in inovacijskih timov, Nemogoče je sestaviti kombinacijo, ki bi zadostila vsem možnim kriterijem (Marimon 2004, 3). Prenovljena Lizbonska strategija (2005) poudarja podjetniško pobudo, rizični kapital, naložbe v izobraževanje, usposabljanje, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter sonaravno rabo virov. Za izboljšanje inovativnosti in konkurenčnosti se uvede okvirni program za obdobje 2007 do 2013 s cilji (Komisija Evropskih skupnosti 2005,1, 16, 17): Pospeševati konkurenčnost malih in srednjih podjetij; Vključevati inovativnosti, vključno z okoljsko inovativnostjo; Pospeševati razvoj konkurenčne, inovativne in ekskluzivne informacijske družbe; Pospeševati energetsko učinkovitost in rabo novih in obnovljivih virov energije v vseh sektorjih. Za potrebe izvajanja okvirnega programa se predvidi znesek 4.212,6 milijon evrov, za dosego ciljev pa se bodo izvajali programi (Komisija Evropskih skupnosti 2005, 2, 17): program, ki bo povezal industrijski in podjetniški sektor, konkurenčnost in inovativnost; podporni program za politiko informacijsko komunikacijske tehnologije; program Inteligentna energija Evropa Vplivi gospodarske panoge na ustvarjalnost in iskanje idej Evropa ima znanstveno in tehnično osnovo, drugo najboljšo na svetu, kvaliteten in razvit izobraževalni sistem in vrhunsko infrastrukturo (Liikanen, 2004, 4). Številne panoge aktivno iščejo načine, kako še stimulirati gospodarsko rast (Stel Sander Wennekers, Thurik in Reynolds 2004, 2). Pomembne gospodarske panoge obstajajo že desetletja. Industrijske aktivnosti gredo v smer, kjer je zanje motiv in prostor: k cenejši delovni sili, bližje kupcu, ali tja, kjer so pogoji za inoviranje najboljši. Obstoječa znanost in tehnologija nas zavirata pri ustvarjanju novosti in izboljšav in sta hkrati povod za naše spreminjanje, inoviranje in spremembo podjetniške kulture k več inoviranja (Liikanen, 2004, 4). Evropa se naj za dosego ciljev Lizbonske strategije loti posameznih področij, saj na vseh ne more postati najkonkurenčnejše gospodarstvo. Zobel in Filos izpostavljata nanomolekularno tehnologijo, zdravstvo in javne službe (Zobel in Filos 2004, 7, 8).