PRAKTIČNO USPOSABLJANJE III - PRAKTIKUM. Podiplomski študij - dietetika

Transcription

1 Univerza na Primorskem FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU FACULTA DI SCIENZE DELLA SALUTE ISOLA Polje 42 SI-6310 IZOLA PRAKTIČNO USPOSABLJANJE III - PRAKTIKUM Podiplomski študij - dietetika Študent/študentka: Leto vpisa: Vpisna številka:

2 Avtorji: dr. Tamara Poklar Vatovec, univ.dipl.ing.živ.teh. Mojca Bizjak, univ.dipl.ing.živ.teh. Tadeja Jakus, univ.dipl.ing.živ.teh. Univerza na Primorskem FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU Università del Litorale FACULTA DI SCIENZE DELLA SALUTE Polje Izola - Isola tel: 05/ faks: 05/ Recenzentki: Izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič in Izr. prof. dr. Lidija Kompan, dr. med. Lektorica: Naklada: izvodov Katedra za Prehransko svetovanje - dietetiko UP FVZ Izola Praktično usposabljanje III - praktikum V Izoli, marec 2013 Vse pravice pridržane, reproduciranje in razmnoževanje dela po zakonu o avtorski pravici ni dovoljeno. 2

3 PREDGOVOR Iskreno se zahvaljujem avtoricam praktikuma za dobro načrtovan in strokovno obsegajoč dokument, ki bo služil kot dragocen pripomoček za študente. V Praktikumu so navodila zelo jasno napisana, tako, da bo lahko študent brez dodatnih obremenitev izpolnil naloge iz Praktikuma. Izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič Skripta za praktikum podiplomskega študija dietetika ima več kot 100 stani. V devetih poglavjih s tremi prilogami vsebujejo kvalitetna in dodelana navodila za praktično izvedbo prakse študentov podiplomskega študija dietetike na vseh področjih, kjer se izvaja prehransko svetovanje in zdravljenje - v bolnišnicah, domovih za ostarele, specialističnih ambulantah. Avtorji dajejo praktična navodila tudi za izvedbo prakse iz promocije zdravja, prehranskega svetovanja in prehranske politike. V prvih poglavjih so Navodila študentom za vodenje dokumentacije, Izjava o varovanju poklicne skrivnosti in obrazec o Obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prenašajo z delom. Na vsakem področju prakse je predvideno evidentiranje prisotnosti in vsebin. Za vsako posamezno področje avtorji svetujejo tudi načine prehranske obravnave, kot je ocena prehranskega stanja preiskovanca, ocena jedilnika po metodi jedilnika prejšnjega dne in prehranskega dnevnika, ter seveda izračune potreb po hranilih. V poglavju Promocija zdravja in prehranska politika je predvidena tudi izdelva projektne naloge. Praktikum za podiplomski študij dietetike je prvi tak v našem jezikovnem področju in zato dragocen prispevek k izobraževanju tega profila zdravstvenih delavcev. Izr. prof. dr. sc. Lidija Kompan, dr. med. 3

4 KAZALO NAVODILA ŠTUDENTOM... 5 IZJAVA O VAROVANJU POKLICNE SKRIVNOSTI... 7 SOGLASJE ŠTUDENTA K OBVEZNOSTI PRIJAVLJANJA BOLEZNI, KI SE LAHKO PRENAŠAJO Z DELOM... 8 IZJAVA ZA VARSTVO PRI DELU..8 PREHRANSKA PODPORA BOLNIKOV IN STAROSTNIKOV Prisotnost na usposabljanju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 4) Opravljene vsebine na delovnem področju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 5) SPECIALISTIČNE AMBULANTE Prisotnost na usposabljanju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 6) Opravljene vsebine na delovnem področju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 7) Opravljene vsebine na delovnem področju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 7) PROMOCIJA ZDRAVJA IN PREHRANSKA POLITIKA Prisotnost na usposabljanju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 8) Opravljene vsebine na delovnem področju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 9) PREHRANSKO SVETOVANJE Prisotnost na usposabljanju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 10) Opravljene vsebine na delovnem področju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 11) LITERATURA PRILOGE OCENJEVALNI LIST EVALVACIJE PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA. 140 VPRAŠALNIK O PREHRANJEVALNIH NAVADAH 137 PREHRANSKI DNEVNIK.130 4

5 NAVODILA ŠTUDENTOM Usposabljanje poteka v učnih zavodih pod vodstvom šolskih koordinatorjev in mentorjev v učnih bazah na šestih delovnih področjih: prehranska podpora bolnikov, prehranska podpora starostnikov, specialistične ambulante, promocija zdravja, prehransko svetovanje in prehranska politika. Na usposabljanju je obvezno nošenje primernega obuvala, halje in tablice oz. priponke z imenom in priimkom. Vodenje dokumentacije Ta dokument spremlja študenta na usposabljanju. Študent skrbi za pravilno izpolnjevanje dokumentacije in jo ob koncu usposabljanja odda z vsemi zahtevanimi podpisi v referat šole. Mentor v učni bazi podpisuje naslednje obrazce: - prisotnost na usposabljanju (Obr. 4) ali (Obr. 6) ali (Obr. 8) ali (Obr. 10), - nadomeščanje usposabljanja po predhodni odobritvi Katedre za Prehransko svetovanje - dietetiko FVZ (Obr. 4) ali (Obr. 6) ali (Obr. 8) ali (Obr. 10), - opravljene vsebine na delovnih področjih (Obr. 5) ali (Obr. 7) ali (Obr. 9) ali (Obr. 11). Šolski koordinator podpiše oz. izpolni naslednje obrazce: - vse obrazce na področju usposabljanja, ki poteka pod vodstvom šolskega koordinatorja; - zapisnik o ustreznosti in oceni usposabljanja. Pravilnik o izvajanju praktičnega usposabljanja študentov podiplomskega študijskega programa Dietetika na UP FVZ Študent se mora pred pričetkom usposabljanja seznaniti s Pravilnikom o izvajanju praktičnega usposabljanja študentov podiplomskega študijskega programa Dietetika. Pravilnik se nahaja na spletni strani šole pod rubriko Predstavitev, Pravni akti. Pred pričetkom praktičnega usposabljanja morata biti podpisana in v referatu potrjena sledeča obrazca: Izjava o varovanju poklicne skrivnosti (Obr. 1) in Soglasje študenta k obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prenašajo z delom (Obr. 2). Obrazca sta del Priročnika praktičnega usposabljanja v delovnem okolju III. Pogoji za uspešno zaključeno praktično usposabljanje so: - Izpolnjen in podpisan obrazec Izjava o varovanju poklicne skrivnosti (Obr. 1). - Izpolnjen in podpisan obrazec Soglasje študenta k obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prenašajo z delom (Obr. 2). - V celoti opravljeno usposabljanje (vključno z nadomeščanjem). - Natančno izpolnjen in podpisan Obrazec prisotnost / odsotnost /nadomeščanje (Obr. 4) ali (Obr. 6) ali (Obr. 8) ali (Obr. 10). V kolikor opravljate usposabljanje v eni učni bazi, je pogoj izpolnjen obrazec za izbrano področje. - Natančno izpolnjen in podpisan Obrazec opravljenih vsebin na delovnih področjih (Obr. 5) ali (Obr. 7) ali (Obr. 9) ali (Obr. 11). V kolikor opravljate usposabljanje v eni učni bazi, je pogoj izpolnjen obrazec za izbrano področje. - Izpolnjena vsa poročila na delovnih področjih. V kolikor opravljate usposabljanje v eni učni bazi, je potrebno vsa poročila izbranega področja izpolniti za vsak teden posebej, skupno torej šestkrat, razen poročilo o predlogu raziskovalnega projekta izpolnite dvakrat. Obrazci za poročila so dosegljivi na Moodlu. V kolikor na katerem izmed področij ni mogoče najti šest različnih anemez bolnikov, pripravite za eno osebo šest različnih jedilnikov. - Oddana poročila v elektronski obliki na Moodle. - Izpolnjen ocenjevalni list evalvacije praktičnega usposabljanja. 5

6 ZAPISNIK O USTREZNOSTI IN OCENI USPOSABLJANJA (izpolni šolski koordinator) 1. Prehranska podpora bolnikov in starostnikov Učna baza Šolski koordinator 2. Specialistične ambulante Učna baza Šolski koordinator 3. Prehransko svetovanje Učna baza Šolski koordinator 4. Promocija zdravja in Prehranska politika Učna baza Šolski koordinator Šolski koordinator: Podpis:. Kraj:., dne:. Žig Fakultete za vede o zdravju 6

7 Univerza na Primorskem FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU IZJAVA O VAROVANJU POKLICNE SKRIVNOSTI (Obr. 1) Spodaj podpisani/a (ime, priimek), študent/tka UP Fakultete za vede o zdravju, sem seznanjen/a s Pravilnikom o izvajanju praktičnega usposabljanja na UP FVZ. S podpisom potrjujem, da bom varoval/a kot poklicno skrivnost osebne podatke in druge podatke, za katere izvem pri opravljanju dela. Teh podatkov ne bom dajal/a drugim ljudem oz. javnosti in tudi ne objavljal/a na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo, razen če me varovanja te poklicne skrivnosti razreši prizadeta oseba sama. (lastnoročni podpis) V, dne. 7

8 Univerza na Primorskem FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU SOGLASJE ŠTUDENTA K OBVEZNOSTI PRIJAVLJANJA BOLEZNI, KI SE LAHKO PRENAŠAJO Z DELOM (Obr. 2) Spodaj podpisani/a (ime, priimek), študent/tka UP Fakultete za vede o zdravju soglašam, da bom takoj prekinil/a praktično usposabljanje in obvestil/a svojega šolskega koordinatorja/kliničnega mentorja ter če bo potrebno opravil/a zdravstvene preglede, v primeru naslednjih težav: 1. V vsakem primeru: bruhanja, driske, gnojnih sprememb na koži (ognojki, gnojne rane, turi itd.), izcedka iz ušes, nosu. 2. Vsakokrat po preboleli nalezljivi bolezni, pred vrnitvijo na praktično usposabljanje. 3. V primeru pojava driske in/ali bruhanja v družini. 4. Po vrnitvi s počitnic, če sem prebolel/a drisko ali sem bruhal/a ali je kdorkoli iz moje skupine prebolel drisko ali je bruhal. V, dne. (lastnoročni podpis) 8

9 Univerza na Primorskem FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU V Izoli, dne Podpisani(a), roj., stanujoč(a), študent(ka) letnika študijskega programa 2. stopnje Dietetika IZJAVLJAM, (Obr. 3) da sem seznanjen(a) z varstvom pri delu pri izvajanju laboratorijskih vaj, kliničnih vaj ter praktičnega usposabljanja ter da bom spoštoval(a) navodila v zvezi z varstvom in zdravja pri delu, ki jih bom v pisni ali ustni obliki prejel(a) od UP FVZ ali učnih zavodov. Podpis študenta(ke) 9

10 PREHRANSKA PODPORA BOLNIKOV/ STAROSTNIKOV Prisotnost na usposabljanju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 4) Študent/študentka:... roj.:.. Študijsko leto: 20.. / PRISOTNOST tedensko od do: MENTOR PODPIS ŽIG UČNE BAZE ODSOTNOST teden / dan: MENTOR PODPIS ŽIG UČNE BAZE NADOMEŠČANJE teden / dan: MENTOR PODPIS ŽIG UČNE BAZE Opombe:... Učna baza:.. Mentor v učni bazi:.. Podpis:. Kraj:..., dne:. Žig učne baze 10

11 Opravljene vsebine na delovnem področju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 5) Prehranska podpora bolnikov/starostnikov N. Spoznavanje delovnih področij Teoretično Praktično Podpis mentorja 1. Načrtovanje prehrane v kuhinji v sodelovanju s kuhinjskim osebjem. 2. Izdelava ustreznih navodil za pripravo obrokov v sodelovanju s kuhinjskim osebjem. 3. Nadzor nad pripravo in razdeljevanjem obrokov. 4. Kontrola kakovosti (senzorična ocena) obrokov. 5. Načrtovanje in planiranje diet. 6. Prehranska obravnava bolnikov/starostnikov 7. Antropometrične meritve. 8. Presejanje in pomoč pri oceni prehranskega stanja bolnikov/starostnikov. 9. Pomoč pri razdeljevanju hrane in pri hranjenju bolnikov/starostnikov. 10. Spremljanje in beleženje vnosa hrane pri bolnikih/starostnikih. 11. Sestava diete za posameznega bolnika/starostnika med zdravljenjem v bolnišnici ali v domu. 12. Analiza zaužite hrane z uporabo računalniškega programa. 13. Izdelava individualne prehranske terapije in spremljanje uspešnosti. 14. Izvajanje individualne prehranske terapije. 15. Ocena prehranskega vnosa glede na energijski vnos in glede na sestavo po posameznih skupinah hranil. 11

12 16. Priprava učne delavnice za izobraževanje bolnikov/starostnikov (prehrana bolnika/starostnika). 17. Enteralna prehrana iz živil in industrijsko pripravljena hrana. 18. Različna konsistenca hrane. 19. Navodila za pripravo hrane na domu: jedilnik, recepti, postopki priprave in rokovanja s hrano, režim hranjenja. 20. Prehranska dopolnila. 21. Določi prehransko diagnozo na osnovi analiz in interpretacije zbranih kliničnih podatkov. 22. Svetovanje pri izločitvenih dietah in prehranskih dopolnilih. 23. Motivacijske tehnike bolnikov, ki ga učimo, kako bo sledil dietnemu nasvetu. 24. Nadzor in analiza prehranskega dnevnika in vprašalnika o pogostosti uživanja živil/pijač. 25. Sodelovanje pri oskrbi bolnikov/starostnikov, ki potrebujejo prilagojen pribor. 26. Beleženje podatkov v zdravstveno dokumentacijo in sodelovanje v zdravstvenem timu. 12

13 PREHRANSKA OBRAVNAVA BOLNIKA/STAROSTNIKA Ustrezna prehrana bolnika/starostnika je nujna za vzdrževanje normalne prehranjenosti, mišične mase, telesne kondicije in kakovost življenja. Dietetik je član zdravstvenega tima, njegovo delo je načrtovanje in izvajanje procesa prehranske podpore, ki obsega več korakov. Začne se z ugotavljanjem stanja prehranjenosti - presejanjem, nadaljuje z izračunom prehranskih potreb, nato pripravo prehranskega načrta in spremljanje vnosa hrane. PRESEJANJE IN OCENA PREHRANSKEGA STANJA BOLNIKOV/STAROSTNIKOV Presejanje je preprost in hiter postopek, s katerim odkrijemo podhranjene bolnike/starostnike oziroma bolnike/starostnike, pri katerih obstaja tveganje za nastanek podhranjenosti. Pri podhranjenih bolnikih/starostnikih je potrebno izvesti oceno stanja prehranjenosti. Ocena stanja prehranjenosti je natančnejši pregled bolnikov/starostnikov, s katerim opredelimo stopnjo podhranjenosti. Je veliko obsežnejši od presejanja in vodi v načrtovanje individualne prehranske oskrbe. S pravočasnim prehranskim ukrepom zmanjšamo klinične in ekonomske posledice podhranjenosti in dosežemo: izboljšanje ali vsaj preprečitev poslabšanja psihičnega in fizičnega stanja bolnika/starostnika; zmanjšanje zapletov med zdravljenjem; hitrejše okrevanje in skrajšanje ležalne dobe. Vsaka bolnišnica, negovalna bolnišnica, dom za starejše občane ter zdravilišče bi morala uporabljati katero izmed metod presejanja, ki omogočajo identifikacijo posameznikov pri katerih lahko pride do podhranjenosti. Presejanje in ocena prehranskega stanja ob sprejemu v ustanovo je osnova za izdelavo prehranskega načrta. Pomembni so naslednji štirje koraki: 1. Presejanje S presejanjem uvrstimo bolnika v eno izmed kategorij: a) Pri bolniku ni tveganja za nastanek podhranjenosti, v tem primeru ponovimo presejanje čez en teden v obdobju hospitalizacije. b) Pri bolniku obstaja tveganje za nastanek podhranjenosti. V tem primeru izdelamo prehranski načrt, da preprečimo razvoj podhranjenosti. c) Pri bolniku je podhranjenost že prisotna. Potrebno je narediti oceno prehranskega stanja, s katero opredelimo stopnjo podhranjenosti in možnost s podhranjenostjo povezanih zapletov. 2. Ocena prehranskega stanja je natančnejši pregled presnovnih, prehranskih in funkcijskih spremenljivk, ki sledi prehranskemu presejanju. Sestavljen je iz natančne anamneze, pregleda in, kjer je potrebno, laboratorijske preiskave (raven serumskega albumina, raven Ca, Mg, Zn ter raven mikroelementov). Vsebuje podatke o predhodnih boleznih, o zdravilih, ki jih bolnik jemlje, o njegovih prehranskih navadah, uživanju alkohola in podobno. Vsebuje tudi oceno mišične mase in podkožnih zalog maščevja. 3. Priprava prehranskega načrta in spremljanje procesa prehranske terapije bolnika z meritvami in opazovanjem pomeni dnevno spremljanje količine zaužite hrane in zadovoljstvo bolnika. Na osnovi dokumentiranih podatkov se prehranski načrt ovrednoti in po potrebi spremeni. 13

14 4. Sodelovanje z negovalnim osebjem, ki je prisotno ob bolniku 24 ur, ter sodelovanje z osebami, ki bodo skrbele za bolnika v njegovem domačem okolju, je četrti korak. NRS 2002-PRESEJANJE PREHRANSKE OGROŽENOSTI BOLNIKOV/STAROSTNIKOV NRS 2002 je najustreznejša metoda za presejanja v bolnišnicah ter domovih za starejše in jo priporoča tudi ESPEN (European Society for Parenteral and Enteral Nutrition). Sestavljeno je iz Začetnega presejanja in Končnega presejanja. POROČILO ZAČETNO PRESEJANJE Prehranska podpora bolnikov/starostnikov Preglednica 1: Začetno presejanje NRS 2002 Začetno presejanje I 1 ITM je pod 20,5 Da Ne 2 Ali je bolnik v zadnjih treh mesecih izgubil telesno maso? 3 Ali bolnik ugotavlja zmanjšan vnos hrane v zadnjem tednu? 4 Ali je bolnik močno bolan (npr. intenzivna nega)? Če smo na eno izmed vprašanj odgovorili z»da«, opravimo Končno presejanje NRS

15 POROČILO KONČNO PRESEJANJE Prehranska podpora bolnikov/starostnikov Preglednica 2: Končno presejanje NRS 2002 Končno presejanje II Odklon v prehranskem stanju od normale Stopnja obolelosti oz. povečane potrebe Nezaznaven Normalno prehransko stanje Blag- 1 točka Izguba TT > 5 % v 3 mesecih ali vnos hrane < % potreb v zadnjem tednu Zmeren- 2 točki Izguba TT > 5 % v 2 mesecih ali ITM 18,5-20,5 in slaba splošna kondicija ali vnos hrane % potreb v zadnjem tednu Hud- 3 točke zguba TT > 5 % v 1 mesecu (ali > 15 % v 3 mesecih) ali ITM pod 18,5in slaba splošna kondicija ali vnos hrane 0-25 % potreb v zadnjem tednu Nezaznavna Blaga- 1 točka Zmerna- 2 točki Huda- 3 točke Normalne prehranske potrebe Zlom kolka, kronični bolniki, posebno z akutnimi zapleti: ciroza, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kronična hemodializa, sladkorna bolezen, onkološki bolniki Večji kirurški posegi v trebuhu, možganska kap, huda pljučnica, hematološka maligna obolenja Poškodba glave, presaditev kostnega mozga, bolniki v intenzivni negi in terapiji Točke: Točke: Seštevek: Če je starost 70 let, dodaj skupnemu seštevku 1 točko Če je seštevek > 3: bolnik ima povečano prehransko tveganje, potreben je načrt prehranske podpore Če je seštevek < 3: potrebno ponovno vsakotedensko presejanje bolnika. Če pri njem načrtujemo večji operativni poseg razmislimo o preventivnem prehranskem načrtu, ki bi zmanjšal tveganje za nastanek podhranjenosti in z njo povezanih zapletov. MINI PREHRANSKI (MNA) PREGLED (MPP) MINI NUTRITIONAL ASSESSMENT MNA je metoda presejanja, ki se uporablja pri oskrbi oseb na domu, v negovalnih bolnišnicah in domovih za starejše (Priporočila..., 2008). Ta metoda vsebuje poleg presejanja tudi nekaj prijemov natančnejše prehranske ocene (ocena duševnega in telesnega stanja). Presejanje prehranske ogroženosti ponavljamo enkrat na teden. Ukrepati moramo takoj, ko zaznamo odmik od normale. Cilji prehranske podpore so: zagotovitev ustrezne energijske vrednosti, vsebnosti beljakovin in mikrohranil; vzdrževanje ali izboljšanje prehranskega stanja; vzdrževanje ali izboljšanje funkcionalnosti, dejavnosti in sposobnosti za rehabilitacijo; zmanjševanje obolevnosti in smrtnosti pri bolnih starostnikih. 15

16 POROČILO MINI PREHRANSKI PREGLED Prehranska podpora bolnikov/starostnikov Preglednica 3: Mini prehranski pregled prvi del. Mini prehranski pregled prvi del- presejanje A) Ali v zadnjih 3 mesecih pojeste manj hrane zaradi izgube apetita, težavami s prebavo, žvečenjem ali požiranjem? 0 = huda izguba apetita 1 = zmerna izguba apetita 2= brez izgube apetita B) Izguba teže v zadnjih mesecih? 0 = izguba >3 kg 1 = ne vem 2= med 1kg in 3kg 3 = brez izgube teže C ) Sposobnost premikanja? 0 = vezan na stol ali posteljo 1= lahko vstanem iz postelje/stola, vendar ne grem ven 2 = grem ven D) Ali ste utrpeli psihološki stres ali akutno obolenje v zadnjih 3 mesecih? 0 = da 2 = ne E) Nevropsihološke težave? 0= huda demenca ali depresija 1 = blaga demenca 2 = brez psiholoških težav F) Indeks telesne mase kg/m 2? 0= ITM <19 1 = ITM med = ITM med = ITM > 23 Točkovanje iz 1. dela (max. 14 točk) 12 točk ali več = normalno- ni nevarnosti- ni potrebno dokončati pregleda 11 točk ali manj= mogoča podhranjenost- pregled naj se nadaljuje Št. točk 16

17 Preglednica 4: Mini prehranski pregled drugi del. Mini prehranski pregled drugi del- pregled G) Živite samostojno (ne v domu za ostarele ali v bolnišnici)? 0 = ne 1 = da H) Jemljete več kakor 3 predpisana zdravila na dan? 0 = da 1 = ne I) Preležanine ali kožne razjede? 0= da 1= ne J) Koliko polnih obrokov pojeste na dan? 0 = 1 obrok 1= 2 obroka 2 = 3 obroke K) Vnos beljakovin? Vsaj en mlečni obrok na dan (mleko, sir, jogurt)? da ne Dva ali več obrokov stročnic ali jajc na teden? da ne Meso, ribe ali perutnina vsak dan? da ne Št. točk 0 = 0-1 da 0,5 = 2 da 1 = 3 da M) Koliko tekočine zaužijete na dan (voda, sok, kava, čaj, mleko)? 0 = manj kot 3 kozarce 0,5 =3-5 kozarcev 1 = več kot 5 kozarcev N) Način hranjenja? 0= nezmožen hranjenja brez pomoči 1 = hranim se sam z nekaj težavami 2= hranim se sam brez težav O) Samoocena prehranskega statusa? 0= sebe ocenjujete kot slabo prehranjenega 1 = ste neopredeljeni glede svojega prehranskega statusa 2 = menite, da nimate prehranskih težav P) Kako ocenjujete svoje zdravstveno stanje v primerjavi z drugimi ljudmi? 0= ne tako dobro 0,5= ne vem 1= enako dobro 2= boljše Q) Obseg sredine nadlahti v centimetrih? 0 = manj kot 21 cm 0,5 = cm 1 = več kot 22 cm R) Obseg meč v centimetrih? 0= manj kot 31 cm 1= več kot 31 cm Točkovanje pregleda (max. 16 točk) Št. točk iz prvega presejanja Skupno št. točk (max 30) Kriteriji merila podhranjenosti: 17-23,5 točk= v nevarnosti za podhranjenost <17 točk = podhranjeni 17

18 OCENA ZAUŽITE HRANE Retrospektivne metode: metoda jedilnika prejšnjega dne (24-urni recall), vprašalnik o pogostosti uživanja živil. Prospektivne metode: tehtanje jedi, prehranski dnevniki, ocena zaužite hrane z opazovanjem. METODA JEDILNIKA PREJŠNJEGA DNE Metoda jedilnika prejšnjega dne (24-urni recall) je preprosta metoda vprašalnik, s katerim povprašamo osebo, kaj je zaužila prejšnji dan. Je retrospektivna metoda, ki je odvisna od spomina izprašane osebe. Zelo je uporabna za oceno zaužite hrane ali epidemiološke študije, neprimerna pa je za individualno prehransko obravnavo bolnikov (Wrieden in Anderson, 2009). Metoda zahteva izkušenega izpraševalca, ki pravilno in natančno izpolni vprašalnik. Pri izpolnjevanju obvezno označimo dan v tednu in običajnost dneva, saj se prehrana med vikendom ali ob posebnih priložnostih zelo razlikuje od običajnega dneva. Metoda je bila dopolnjena s petstopenjskim načinom izpraševanja (Rumpler s sodelavci, 2008). Vsaka stopnja omogoči pridobivanje različnih informacij o hrani, ki je bila zaužita prejšnji dan. Ta metodologija nam omogoča, da je nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izpraševanju čim manj. Jedilnik prejšnjega dne izpolnimo v petih korakih: V prvem koraku naredimo kratek seznam hrane in pijače, ki jo je vprašani zaužil. Vprašanega prosimo, da nam našteje vsa živila in pijačo (brez vode), ki jo je zaužil od polnoči predhodnega dne do polnoči prejšnjega dne. Našteti mora vse, kar je zaužil doma, na poti, v službi, na obisku, itd. V drugem koraku povprašamo za živila, ki jih pogosto pozabimo (krekerji, piškoti, bonboni, sladke pijače, alkoholne pijače, prigrizki). V tretjem koraku zapišemo čas in priložnost, ko je bila hrana zaužita. V četrtem koraku opišemo vrsto in količino zaužite hrane. Zbrati moramo čim več informacij o sestavi neke jedi in načinu priprave jedi. Količine živil oziroma porcije morajo biti izražene v enotah za maso (npr. v gramih) ali enotah za prostornino (npr. v mililitrih). V petem koraku še enkrat preverimo končno vsebino in količino vseh jedi in pijač. Za ocenjevanje velikosti porcij uporabimo merska orodja, domače mere, slike, modele živil (npr. majhna žlička je približno 5 g, za dlan velik kos kruha in debeline 2,5 cm tehta približno 60 g, zrezek velikosti škatlice igralnih kart tehta 70 g). POROČILO JEDILNIK PREJŠNJEGA DNE Prehranska podpora bolnikov/starostnikov Izpolnite spodnji obrazec, v pomoč pri izpolnjevanju naj vam bodo navodila na strani 15. Metodo jedilnika prejšnjega dne uporabimo za ambulantne bolnike ali za bolnike ob sprejemu v bolnišnico, ter starostnike v domovih. 18

19 Preglednica 5: Jedilnik prejšnjega dne. Datum: Dan v tednu? (obkroži) Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Ali je bil to vaš običajen dan? (obkroži) Da Ne Čas (ura) Količina (v gramih) Živilo in pijača (natančen opis) Šolski koordinator:. Podpis:.. 19

20 PREHRANSKI DNEVNIK Prehranski dnevnik je namenjen bolnikom/starostnikom in ga izpolnjujejo sami doma. Izpolnjuje se dva dni v tednu in en dan v vikendu. Pacient obvezno izpolni datum, uro uživanja obroka, zapiše vsa živila in njihovo količino, ki jih je zaužil v posameznem obroku, ter opiše pripravo živil. Ta metoda je bolj natančna od metode jedilnika prejšnjega dne, saj bolnik vsa živila tehta in jih sproti zapisuje v dnevnik. Prehranski dnevnik bolnik izpolnjuje po spodaj sledečih navodilih: Dnevnik imejte vedno pri sebi. Vanj zapišite vse kar ste pojedli in popili. Zapisujte sproti. Vsako živilo naj bo v svoji vrstici. Zapisujte čim bolj čitljivo in natančno. Živila stehtajte z gospodinjsko tehtnico ali prepišite maso iz embalaže. Primer: Če pojeste cel lonček navadnega jogurta, prepišete maso iz embalaže: Navaden jogurt 1,3%, Vipavske mlekarne - 150g Pomembna so vsa živila, tudi v manjših količinah. Žlica naribanega sira, čajna žlička sladkorja in podobno. Zapišite vsak grižljaj ali požirek. Primer: če pojeste 1 čokoladni bombon in pest mandljev in če živila ne morete stehtati, ocenite maso glede na podobna živila 1 čokoladni bombon = košček čokolade = 10g. Vzemite približno količino mandljev, ki ste jih pojedli, stehtajte in dopolnite dnevnik. Navedite če ste živilo stehtali pred ali po kuhanju. Primer: riž kuhan 100g, fižol suh 25g. Vpišite dejansko maso zaužitega živila. Primer: jabolko 150g ogrizek 30g = jabolko 120g Piščančja krača 170g kosti 20g = piščančja krača 150g Vpišite tudi postopek toplotne obdelave. Primer: kuhan krompir, v pečici pečen krompir, kuhane bučke, panirane in ocvrte bučke Natančno zabeležite posamezna živila. Primer: Pravilno: črn kruh 60g, pečene melancane (melancane 30g, oljčno olje 5g, česen 3g, sol, peteršilj), sir Gauda 20g Nepravilno: sendvič s sirom in melancani 115g. Pomemben je tudi podatek o proizvajalcu. Primer: sir Gauda, poltrdi sir, Mlekarne Celeia 20g Pod opombe lahko vpišete hranilne vrednosti živil, ki ste jih zaužili. Primer: Kosmiči Knüsperli čokolada-češnja, HRV za 100g: EV: 436 kcal, B: 8g, OH 66g, od tega sladkor 27g, M: 16g, od tega nasičene maščobne kisline: 6g, balastne snovi: 6g, natrij 0,3g. 20

21 Za sestavljene jedi prepišite recept. Iz recepta lahko preračunate kolikšen delež ste zaužili sami. Primer: Iz sestavin za zelenjavno juho, skuhamo 6 porcij (krožnikov) juhe. Če pojemo 2 krožnika pomeni, da pojemo 1/3 živil iz recepture. Če ne kuhate sami, naj vam pri zapisovanju pomagajo domači. Za zapiske lahko porabite tudi več strani na dan. Vsako živilo naj bo v svoji vrstici. Zapisujte čim bolj čitljivo in natančno. Primer pravilno izpolnjenega dnevnika: Datum: Šifra bolnika: 1123 Ura Živila v jedi Opis priprave jedi (kuhanje, pečenje, praženje, cvrtje ) Količina (g, ml, dl čajne žličke - ČŽ, jušne žlice - JŽ) Kje, kako in v čigavi družbi 7:30 Bela kava: Doma, Prava kava Mleko 1,6% Črn kruh Bel ovčji sir Paradižnik 0,5dl 1dl 60g 20g 150g za mizo, Z družino 11:00 Jogurt, navaden Vipavski 1,6% 150g V službi, za pisalno mizo, sama 15:00 Krompir pečen v pečici : Doma, krompir Oljčno olje Blitva v prikuhi: Blitva česen oljčno olje Losos pečen brez maščobe: Losos 200g 5g 100g 3g 10g 100g za mizo, Z družino 23:00 Lešnikova čokolada Gorenjka 80g Doma, na kavču, sama 21

22 POROČILO - PREHRANSKI DNEVNIK Bolnik/starostnik, ki prihaja na redne kontrole, naj izpolni prehranski dnevnik za obdobje treh dni. V pomoč pri izpolnjevanju naj mu bo primer na strani 19, ki mu ga razložite. Bodite pozorni na to, da bo vnašal količino dejansko zaužite hrane in ne hrane, ki je bila bolniku na razpolago. Datum: Šifra bolnika: Ura Živila v jedi Opis priprave jedi (kuhanje, pečenje, praženje, cvrtje ) Količina (g, ml, dl, čajne žličke - ČŽ, jušne žlice - JŽ) Kje, kako in v čigavi družbi 22

23 Datum: Šifra bolnika: Ura Živila v jedi Opis priprave jedi (kuhanje, pečenje, praženje, cvrtje ) Količina (g, ml, dl, čajne žličke - ČŽ, jušne žlice - JŽ) Kje, kako in v čigavi družbi 23

24 Datum: Šifra bolnika: Ura Živila v jedi Opis priprave jedi (kuhanje, pečenje, praženje, cvrtje ) Količina (g, ml, dl, čajne žličke - ČŽ, jušne žlice - JŽ) Kje, kako in v čigavi družbi 24

25 Datum: Šifra bolnika: Vaši recepti ali opombe: 25

26 Datum: Šifra bolnika: Vaši recepti ali opombe: 26

27 Datum: Šifra bolnika: Vaši recepti ali opombe: 27

28 POROČILO - TEDENSKA TELESNA DEJAVNOST Obrazec je namenjen ambulantnim bolnikom/starostnikom, ki ga izpolnjujejo sami doma v obdobju ko vodijo prehranski dnevnik in ga prinesejo s seboj na naslednji pregled. V prvi stolpec vpisujejo vrsto gibalno-športne aktivnosti s katero so se ukvarjali, v drugi stolpec trajanje v minutah, v zadnji stolpec pa vzrok neaktivnosti. Intenzivnost najenostavneje ocenijo na podlagi zadihanosti: - Nizka intenzivnost: med aktivnostjo je mogoč sproščen pogovor; - Srednja intenzivnost: med aktivnostjo mogoč pogovor z občasnimi prekinitvami; - Visoka intenzivnost: med aktivnostjo je pogovor zelo otežen. S pomočjo izpolnjenega obrazca lahko ocenimo stopnjo telesne aktivnosti, ki jo potrebujemo za izračun celodnevnih energijski potreb. Izpolnite spodnji obrazec za tedensko gibalno/športno aktivnost za izbranega bolnika v bolnišnici ali starostnika v domu. Povprašajte ga, če je hodil po hodniku, po stopnicah, če je bil vključen v proces razgibavanja, koliko časa se je gibal oz. kaj je bil vzrok da se ni. 28

29 Datum: od: do: Dan: Gibalno/športna Trajanje Intenzivnost Vzroki za aktivnost* v minutah (nizka, nedejavnost ali zmerna, druge opombe visoka) Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja * Hoja po ravnem, hoja po stopnicah, gospodinjska opravila, vrtnarjenje, plavanje, kolesarjenje, aerobika, tek, ples, igre z žogo, vaje za moč, vaje za gibljivost 29

30 IZRAČUN DNEVNIH ENERGIJSKIH POTREB ZA BOLNIKE/STAROSTNIKE Celodnevne energijske potrebe (CEP) bolnika izhajajo iz bazalne presnove, delovne presnove, termogeneze po vnosu hranil ter povečane presnove zaradi obolenja. Energija potrebna za bazalno presnovo predstavlja največji delež, približno dve tretjini CEP posameznika. Podatek o CEP posameznika je ključen za načrtovanje ustreznih prehranskih intervencij. Izhodišče vsakega izračuna je podatek o bazalni presnovi (basal metabolic rate, BMR) ali presnovi v mirovanju (resting metabolic rate, RMR), ki jo lahko izmerimo s pomočjo indirektne kalorimetrije ali izračunamo po različnih enačbah. S pomočjo indirektne kalorimetrije se oceni oksidacijo substrata v človeku, z merjenjem porabe kisika in tvorbe ogljikovega dioksida, pri dihanju v poseben aparat. Razlika med BMR in RMR je v pripravi oseb in pogoji za izvedbo meritev. Meritve BMR je potrebno opraviti v zatemnjeni sobi na osebah, ki so v ležečem položaju po osmih urah spanja in 12 urah posta. Za RMR meritve so pogoji manj strogi. Potrebno se je izogniti vadbi ali stresnim situacijam vsaj dve uri pred meritvijo in ne jesti, kaditi ali piti kave vsaj štiri ure pred meritvijo. Med meritvijo mora oseba udobno sedeti v mirnem prostoru, pri sobni temperaturi, brez govorjenja, branja ali gledanja televizije. V teh razmerah mora oseba počivati vsaj 10 minut, pred začetkom meritve. Meritve RMR so nekoliko višje od BMR. Tudi prediktivne enačbe so nastale pod pogoji mirovanja zato je bolj pravilna uporaba izraza RMR. IZRAČUN PRESNOVE V MIROVANJU Izračun presnove v mirovanju s Harris Benedictovo enačbo RMR pridobljen s Harris Benedictovo enačbo nam pove, koliko kcal energije potrebujemo za osnovne procese v telesu. RMR za moške izračunamo po formuli: RMR = 66,47 + (13,75 x T) + (5,03 x TV) (6,75 x S) RMR za ženske izračunamo po formuli: RMR = 655,10 + (9,56 x T) + (1,85 x TV) (4,68 x S) Legenda: T = telesna masa v kg TV = telesna višina v cm S = starost v letih 30

31 POROČILO - IZRAČUN RMR Za izbranega bolnika/starostnika izračunajte RMR s Hariss Benedictovo enačbo in rezultat podajte v kcal in kj. Vpišite podatke bolnika/starostnika: T = aktualna telesna masa v kg = TV = telesna višina v cm = S = starost v letih = IZRAČUN : Izračun RMR z Mifflin St Jeorovo enačbo Za ljudi s prekomerno telesno maso ali debele ljudi je izračun po tej enačbi bolj primeren. RMR za moške izračunamo po formuli: RMR = (10 x T) + (6,25 x TV) (5 x S) + 5 RMR za ženske izračunamo po formuli: RMR = (10 x T) + (6,25 x TV) (5 x S) 161 Legenda: T = telesna masa v kg TV = telesna višina v cm S = starost v letih 31

32 POROČILO - IZRAČUN RMR Za izbranega bolnika/starostnika izračunajte RMR z Mifflin St Jeorovo enačbo in rezultat podajte v kcal in kj. Vpišite podatke bolnika/starostnika: T = aktualna telesna masa v kg = TV = telesna višina v cm = S = starost v letih = IZRAČUN : 32

33 Izračun RMR s Katch McArdlovo enačbo Enačba vključuje uporabo puste telesne mase in ni ločena po spolu. Izračun RMR za oba spola: RMR = (21,6 x P) Legenda: P = pusta telesna masa v kg Pusto telesno maso lahko izračunamo po naslednji enačbi: Pusta telesna masa (moški): P = (1,10 x T) 128 x (T²/ (100 x TV)²) Pusta telesna masa (ženske): P = (1,07 x T) 148 x (T²/ (100 x TV)²) Legenda: T = telesna masa v kg TV = telesna višina v m POROČILO - IZRAČUN RMR Za izbranega bolnika/starostnika izračunajte RMR s Katch McArdlovo enačbo in rezultat podajte v kcal in kj. Vpišite podatke bolnika/starostnika: T = aktualna telesna masa v kg = TV = telesna višina v m = IZRAČUN : 33

34 IZRAČUN DNEVNIH ENERGIJSKIH POTREB Ko poznamo vrednost RMR upoštevamo še porabo energije za različne dejavnosti in aktivnosti. Za to vrednost se uporablja izraz stopnja telesne aktivnosti (physical activity level, PAL). Preglednica 6: Stopnja telesne aktivnosti PAL Težavnost dela in preživljanje PAL Primeri prostega časa Izključno ležeč ali sedeč način 1,2 Stari, betežni ljudje življenja Izključno sedeča dejavnost z malo ali 1,4 1,5 Pisarniški uslužbenci, finomehaniki brez naporne aktivnosti v prostem času Sedeča dejavnost, občasno tudi večja poraba energije za hojo in stoječe 1,6 1,7 Laboranti, vozniki, študenti, delavci ob tekočem traku aktivnosti Pretežno stoječe delo 1,8 1,9 Gospodinje, prodajalci, natakarji, mehaniki, obrtniki Fizično naporno poklicno delo 2,0 2,4 Gradbeni delavci, kmetovalci, gozdni delavci, rudarji, tekmovalni športniki * PAL (physical activity level) povprečne dnevne potrebe po energiji za fizično aktivnost kot večkratnik bazalne presnove. ** Za športno udejstvovanje ali za naporne aktivnosti v prostem času (30 do 60 minut, 4 do 5 krat na teden) se lahko na dan dodo 0,3 enote PAL. Ker pa se pacientom povišajo dnevne energijske potrebe zaradi bolezni, moramo v izračunu upoštevati stresni faktor (SF) glede na bolezensko stanje. Preglednica 7: Faktorji glede na bolezensko stanje bolnika, oziroma presnovni stres. BOLEZEN Stresni faktor (SF) Podhranjenost 0,6 1,0 Enostaven kirurški poseg 1,05 1,20 Zahteven kirurški poseg 1,25 1,40 Transplantacija 1,20 Sepsa 1,20 1,60 Infekcija 1,25 1,45 Opekline % telesne površine 1,6 1,7 Opekline % telesne površine 1,8 1,9 Opekline % telesne površine 2,0 Rak 1,20 Levkemija 1,25 1,34 Vnetne črevesne bolezni 1,0 1,10 Pankreatitis akutni 1,12 Pankreatitis + podhranjenost 1,08 Pankreatitis + sepsa, abces 1,20 Bolezni jeter 1,00 1,17 Respiratorne bolezni 1,32 1,34 Zlom dolge kosti 1,25 Ledvične bolezni 1,3 34

35 Dobljeno energijo RMR pomnožimo s faktorjem PAL ali SF in dobimo energijo za vzdrževanje telesne mase v kj/dan (kcal/dan): Energija za vzdrževanje telesne mase = RMR x SF Primer izračuna CEP: Izračun dnevnih energijskih potreb za bolnika z zlomom dolge kosti. Velik je 175 cm, težak 60 kg in star 60 let. IZRAČUN: Podatki o bolniku: T = aktualna telesna masa v kg = 60 TV = telesna višina v cm = 175 S = starost v letih = 60 RMR po Hariss- Benedictovi enačbi: RMR = 66,47 + (13,75 x T) + (5,03 x TV) (6,75 x S) RMR = 1367 kcal/dan Energija za vzdrževanje telesne mase = RMR SF Energija za vzdrževanje telesne mase = 1367 kcal/dan 1,25 Energija za vzdrževanje telesne mase = 1709 kcal/dan Energijo preračunamo v kj/dan: 7144 kj/dan 35

36 IZRAČUN POTREB PO HRANILIH Pri bolnikih najprej izračunamo dnevne potrebe za beljakovine in šele nato za ostala hranila. Preglednica 8: Potrebe po beljakovinah pri obolenjih ali stresnih situacijah. Bolezen Beljakovine g/kg telesne mase/dan Ciroza jeter 0,8 1,2* Presaditev ledvic 1,3-1,5** 1,0*** Hemodializa 1,2 Peritonalna dializa 1,2 1,3 Pred dializo 0,60 0,75 Akutni stres 1 2 Opekline- hude 1,5 2 Opekline- lažje Rak- bolnik z blagim stresom Rak- bolnik na zdravljenju Rak- bolnik z izgubo mišične mase ali kaheksijo 1,2 1 1,2 1,2 1,5 1,5 2,5 Hepatitis 1-1,2 Gastrični obvod (bypass) 1,5 Preležanine- I- II stopnja Preležanine- III ali IV stopnja 1,25 1,5 1,5-2,0 Zlom kosti 1,5 *puste telesne mase **na začetku presaditve ***po 6-8 tednih zdravljenja Vnos maščob med boleznijo in rekonvalescenco, pa tudi pri starostnikih je lahko od 30 do 50 % energije iz nebeljakovinskih virov, odvisno od individualne bolnikove tolerance za ogljikove hidrate in maščobe. 36

37 Preglednica 9: Priporočila za maščobe (za zdrave). Vnos maščob med boleznijo in rekonvalescenco, pa tudi pri starostnikih je lahko od 30 do 50 % energije iz nebeljakovinskih virov, odvisno od individualne bolnikove tolerance za ogljikove hidrate in maščobe. Preglednica 10: Priporočila za ogljikove hidrate (za zdrave). Pri računanju CEP upoštevamo pri dnevnem načrtovanju odstopanje do ± 10% energije. 37

38 PRIPOROČILA ZA PREHRANSKO PODPORO BOLNIKOV/STAROSTNIKOV Priporočila za prehransko podporo bolnikov/starostnikov, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje RS leta 2008: Energijske potrebe določimo glede na porabo energije in bolnikovo sposobnost za uporabo hranil. Pri večini hospitaliziranih bolnikov je prisoten presnovni stres, velikokrat povezan s podhranjenostjo. V praksi si pri izračunu energijskih potreb pomagamo s pravilom: aktivni bolniki: kcal/kg telesne mase/dan, ležeči bolniki: kcal/kg telesne mase/dan. Ta ocena je manj zanesljiva za zelo lahke bolnike (poraba energije na kilogram telesne mase je v tej skupini večja) in debele bolnike (ITM > 30), pri čemer računamo porabo glede na idealno telesno maso + 25 %. Pri klinični presoji energijskih potreb nam pomaga redno spremljanje telesne mase, bolnikove aktivnosti in intenzivnosti terapije. Potrebe po beljakovinah med boleznijo in rekonvalescenco, pa tudi pri starostnikih so 1-1,5 g/kg telesne mase/dan. Vnos maščob naj bo % energije iz nebeljakovinskih virov, odvisno od individualne bolnikove tolerance za ogljikove hidrate in maščobe. Pri načrtovanju prehranske podpore upoštevamo tudi posebne značilnosti posameznih bolezni (sladkorna bolezen) ali prisotnost tumorskih produktov pri rakasti kaheksiji, ki katabolne procese še pospešijo. Primer izračuna dnevnih potreb po hranilih: Za prejšnji primer bolnika z zlomom kosti izračunaj dnevne energijske potrebe po hranilih. IZRAČUN: Podatki o bolniku: T = aktualna telesna masa v kg = 60 TV = telesna višina v cm = 175 S = starost v letih = 60 Energija za vzdrževanje telesne mase = 7144 kj/dan (1709 kcal/dan) Minimalne dnevne potrebe po beljakovinah: 1,5 g 60 kg = 90 g = 360 kcal = 21 % Maksimalne dnevne potrebe po beljakovinah: 2 g 60 kg = 120 g = 480 kcal = 28 % Minimalne potrebe po maščobah: 25 % = 427 kcal = 47,5 g Maksimalne potrebe po maščobah: 30 % = 513 kcal = 57,0 g Minimalne potrebe po ogljikovih hidratih: 44 % = 752,0 kcal = 188,0 g Maksimalne potrebe po ogljikovih hidratih: 52 % = 888,7 kcal = 222,2 g 21% ED B + 25% ED M + 44% ED OH = 90 % CEP 28% ED B + 30% ED M + 52% ED OH = 110% CEP 38

39 POROČILO DNEVNE ENERGIJSKE POTREBE Za primer bolnika/starostnika izračunaj celodnevne energijske potrebe in potrebe po hranilih. Podatki o bolniku/starostniku: T = aktualna telesna masa v kg = TV = telesna višina v cm = S = starost v letih = ITT= Idealna telesna masa v kg = RTM = Relativna telesna masa v % = Izračun RMR: Izračun CEP: Izračun potreb po hranilih: 39

40 Poročilo prehranskega dnevnika iz strani vnesite v spletni program OPKP ( ), ter na podlagi izračunanih dnevnih energijskih potreb in hranil priložite poročilo v obliki slike in podroben izpis excelove preglednice. Rezultate strokovno komentirajte. Primer poročila s programom OPKP: Danes Energija [kcal] B [g] OH [g] M [g] ,40 36,67 146,49 44, ,06 32,80 127,59 18, ,23 49,70 201,56 70,99 Povprečje 1200,56 39,72 158,55 44,76 Priporočila 1839,90 45,28 226,42 62,42 40

41 POROČILO PREHRANSKEGA DNEVNIKA S PROGRAMOM OPKP 41

42 42

43 INDVIDUALNA PREHRANSKA OBRAVNAVA BOLNIKA/STAROSTNIKA POROČILO - INDIVIDUALNA PREHRANSKA OCENA Z metodama anketnega vprašalnika in intervjuja rešite nalogo. Spol: M / Ž - Predstavite življenjski slog izbrane osebe. Starost: let - Ali ima že predpisano dieto in katero? - Izmerite: Telesna masa kg Telesna višina m Obseg: - zapestja vodilne roke cm pasu cm bokov cm - Izračunajte s pomočjo računalniškega programa (vpišite ime programa: ) ITM - indeks telesne mase (kg/m 2 ) RTM relativno telesno maso (%) ITT idealno telesno maso (kg) RMR- izmerjen kj/dan (kcal/dan) % M- odstotek maščobne mase (%) % MM- odstotek mišične mase (%) % Vode odstotek vode v telesu (%) Celodnevne energijske potrebe kj (kcal) Ocena prehranskega statusa 43

44 - Ugotovite in ocenite prehranjevalne navade tako, da upoštevate pogostost uživanja živil/jedi: Kako pogosto uživate na dan: škrobna živila/jedi sadje zelenjavo mleko in fermentirana mleka meso, ribe in zamenjave maščobna živila živila z veliko sladkorja napitke (kozarec ali 2 dcl) Zapišite režim prehranjevanja: DA / NE Zajtrk, dop. malica, kosilo, pop. malica, večerja Na podlagi individualne prehranske ocene sestavite celodnevni jedilnik po enotah (praktikum str. 46 ter 47) in ga oddajte v elektronski obliki. 44

45 NAČRT CELODNEVNE PREHRANE Najbolj natančno lahko pokrijemo potrebe po posameznih hranilih z načrtom celodnevne prehrane. Pri tem nam pomaga Preglednica 11 in Tabele za menjavo enakovrednih živil. Preglednica 11: Hranilna sestava in energijska vrednost ene enote (1 E) živil iz posamezne skupine. Skupina OH (g) B (g) M (g) E (kj) E (kcal) 1. Mleko in fermentirana mleka - Mleko in ferm. ml. z več maščob Zelenjava Sadje Škrobna živila - Škrobna živila z več maščobe A. Stročnice Meso in zamenjave pusto Meso in zamenjave srednje Meso in zamenjave mastno Maščobe in maščobna živila Sladkor in sladka živila - Sladka živila z maščobo Legenda: g = gram, OH = ogljikovi hidrati, B = beljakovine, M = maščobe, kj = kilojoul, kcal = kilokalorija, EV = energijska vrednost, ED = energijski delež. Porazdelitev energijskega vnosa po obrokih Celodnevno prehrano sestavlja pet obrokov, ki so ustrezno energijsko razporejeni preko celega dneva. Optimalna razporeditev energije preko dneva je: Zajtrk % Dopoldanska malica % Kosilo % Popoldanska malica % Večerja % 45

46 Primer: Načrt celodnevnega jedilnika za 7500 kj ali 1800 kcal Skupine živil iz tabele za menjavo enakovrednih živil Število in razporeditev enot za sestavo jedilnika OH (g) B (g) M (g) kj kcal ED (%) obroka ZAJTRK Mleko in fermentirana mleka Škrobna živila Sadje Maščobe in maščobna živila DOPOLDANSKA MALICA Sadje Škrobna živila KOSILO Zelenjava Škrobna živila Pusto meso in zamenjave Maščobe in maščobna živila POPOLDANSKA MALICA Mleko in fermentirana mleka Sadje Škrobna živila VEČERJA Zelenjava Škrobna živila Pusto meso in zamenjave Maščobe in maščobna živila SKUPAJ ENERGIJSKI DELEŽ HRANILNIH SNOVI (%)

47 POROČILO - NAČRT CELODNEVNEGA JEDILNIKA Izračunaj celodnevni jedilnik za bolnika/starostnika. Skupine živil iz tabele za menjavo enakovrednih živil Število in razporeditev enot za sestavo jedilnika OH (g) B (g) M (g) kj kcal ZAJTRK ED (%) obroka DOPOLDANSKA MALICA KOSILO POPOLDANSKA MALICA VEČERJA SKUPAJ ENERGIJSKI DELEŽ HRANILNIH SNOVI (%) 47

48 POROČILO - CELODNEVNI JEDILNIK Z ENOTAMI S pomočjo standardnega načrta celodnevne prehrane (str. 46) sestavi jedilnik, ki ustreza CEP bolnika/starostnika. Uporabi tabele za menjavo enakovrednih živil. Menjava živil iz ene skupine z živilom iz druge skupine ni zaželena, ker nista enake sestave. Obroki in skupine živil Enote Jedilnik Masa (g) Zajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Večerja 48

49 POROČILO - IZRAČUN CELODNEVNEGA JEDILNIKA Z RAČUNALNIŠKIM PROGRAMOM S pomočjo računalniškega orodja (napiši katerega si uporabil) preračunaj celodnevni jedilnik iz prejšnje strani in ga priloži. 49

50 ANKETNI VPRAŠALNIK O POGOSTOSTI UŽIVANJA ŽIVIL POROČILO - ANKETNI VPRAŠALNIK Z metodo anketnega vprašalnika rešite nalogo in ocenite primernost prehranskih navad bolnika/starostnika. 1. Kako pogosto uživate naštete skupine živil? Pri vsaki skupini živil označite v preglednici pogostnost uživanja! Skupina živil Sadje Zelenjava Krompir in žita Meso Stročnice Ribe Mleko Jajca Sladkarije Pogostnost uživanja hrane Nikoli Vsak mesec Vsak teden Vsak dan Kolikokrat na dan 2. Kakšen je vaš režim prehrane? V preglednici označite pri vsakem obroku le enega. Režim prehrane Zajtrk Dop. malica Kosilo Pop. malica Večerja Povečerek Pogostnost uživanja hrane Nikoli Občasno Vedno 3. Katero sadje vam je všeč in ga pogosteje uživate? Naštejte 3! 4. Katera zelenjava vam je všeč in jo pogosteje uživate? Naštejte 3! 5. Ob kateri uri imate najpogosteje med delavnikom kosilo? 6. Kaj najpogosteje uživate med delom? Naštejte 3 jedi! 50

51 7. Kako pogosto uživate v preglednici naštete pijače? Pri vsaki skupini pijač označite v preglednici vašo pogostnost uživanja! Pijače in napitki Voda Mineralna voda Sadni sokovi Osvežilne pijače Pivo Vino Žgane pijače Kava Pravi čaj Pogostnost uživanja pijač Nikoli Vsak teden Vsak dan 8. Kakšna je vaša: A. telesna masa kg B. telesna višina cm C. obseg zapestja vodilne roke cm D. obseg bokov cm E. obseg pasu cm 9. Glede na prevladujoči način prehranjevanja uživate pretežno: A. Mešano hrano (tako živila rastlinskega kot živalskega izvora z veliko mesa in malo rib) B. Mediteransko hrano (mleko, jajca živila rastlinskega izvora, veliko rib in malo mesa) B. Zmerno vegetarijansko hrano (jajca, ribe, mleko in rastlinsko hrano ter nič mesa) C. Vegetarijansko hrano (mleko in živila rastlinskega izvora) D. Drugo 10. Obkrožite začimbe in dišave, ki jih najpogosteje uporabljate pri pripravi hrane doma (možnih je več odgovorov). A. Sol B. Čebula C. Česen D. Peteršilj E. Žajbelj F. Industrijsko pripravljene mešanice 51

52 A Da B Ne 11. Ali uživate prehranska dopolnila (npr. preparate, ki vsebujejo vitamine, minerale, otrobe )? 12. Na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika ocenite primernost prehranskih navad bolnika. 52

53 SPREMLJANJE PROCESA PREHRANSKE TERAPIJE BOLNIKA/STAROSTNIKA Spremljanje procesa prehranske terapije bolnika/starostnika z opazovanjem je dnevno spremljanje količine zaužite hrane in počutja bolnika/starostnika. Na osnovi dokumentiranih podatkov se prehranski načrt ovrednoti in po potrebi spremeni. POROČILO - KOLIČINA ZAUŽITE HRANE Pripravite jedilnik in izpišite normative jedi, ki jih bo bolnik/starostnik zaužil. Vpišite dejanski jedilnik, ki ga je bolnik/starostnik zaužil v tabelo: Vprašalnik Ocena dnevnega vnosa hrane (str. 54). Opazujte in ocenite količino hrane, ki jo je bolnik/starostnik zaužil ter preračunajte energijsko in hranilno vrednost (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, natrij, kalcij, prehranske vlaknine, holesterol) zaužite hrane (str. 53,54). Vpišite dejanski jedilnik, ki ga je bolnik/starostnik zaužil v tabelo: Vprašalnik Ocena dnevnega vnosa hrane (str. 54). 53

54 NORMATIVI: 54

55 Vprašalnik Ocena Vrsta prehrane: Datum: dnevnega vnosa hrane ZAJTRK: (jedilnik) KOLIKŠEN DELEŽ JEDI JE BOLNIK ZAUŽIL? NI POJEDEL KER: VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ NI LAČEN MU JE SLABO JE UTRUJEN VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ OBROK JE IZPUSTIL ZARADI PREISKAV VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ MU NI VŠEČ VONJ HRANA NIMA DOBREGA OKUSA VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ DRUGO: VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ DOP. MALICA VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ NI LAČEN MU JE SLABO JE UTRUJEN VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ OBROK JE IZPUSTIL ZARADI PREISKAV VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ MU NI VŠEČ VONJ HRANA NIMA DOBREGA OKUSA KOSILO: (jedilnik) VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ NI LAČEN MU JE SLABO JE UTRUJEN VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ OBROK JE IZPUSTIL ZARADI PREISKAV VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ MU NI VŠEČ VONJ HRANA NIMA DOBREGA OKUSA VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ DRUGO: VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ POP. MALICA: VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ NI LAČEN MU JE SLABO JE UTRUJEN VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ OBROK JE IZPUSTIL ZARADI PREISKAV VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ MU NI VŠEČ VONJ HRANA NIMA DOBREGA OKUSA VEČERJA: (jedilnik) VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ NI LAČEN MU JE SLABO JE UTRUJEN VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ OBROK JE IZPUSTIL ZARADI PREISKAV VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ MU NI VŠEČ VONJ HRANA NIMA DOBREGA OKUSA VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ DRUGO: VSE POLOVICO ČETRTINO NIČ 55

56 OCENA JEDILNIKA Z ODLOČITVENIM MODELOM Naredite izračun na osnovi dejansko zaužitega celodnevnega jedilnika (energijska vrednost, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, prehranske vlaknine, holesterol in kalcij). Za izračun uporabite enega od programov (OPKP, Prodi ). Definirajte, komu je namenjen jedilnik. Ocenite jedilnik glede na priporočila. Uporabite odločitveni model DEXi. Zapišite komentarje, kaj ustreza in kaj ne ter kaj se da izboljšati. DEXi: Računalniški program za večparametrsko odločanje je preprost program za delo z odločitvenimi modeli, ki omogoča: izdelavo in preurejanje drevesa kriterijev; urejanje zalog vrednosti kriterijev in odločitvenih pravil; zajemanje podatkov o variantah; vrednotenje variant; tabelarični pregled rezultatov vrednotenja z analizo tipa kaj-če; grafični prikaz rezultatov vrednotenja. Osnove sistemov DEX in DEXi: VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE: modeliranje s kriteriji in funkcijami koristnosti, strukturiranje odločitvenega problema (drevo kriterijev), vrednotenje variant. EKSPERTNI SISTEMI: kvalitativne (simbolične) merske lestvice, funkcije koristnosti predstavljene s pravili tipa če-potem, odločitveni model = baza znanja, poudarek na razlagi in analizi rezultatov vrednotenja (DEX). Faze odločitvenega procesa: 1. IDENTIFIKACIJA PROBLEMA 2. IDENTIFIKACIJA KRITERIJEV (ATRIBUTOV): - spisek kriterijev, - struktura kriterijev (drevo kriterijev), - merske lestvice. 3. DEFINICIJA ODLOČITVENIH PRAVIL 4. OPIS VARIANT 5. VREDNOTENJE VARIANT: poteka od listov proti korenu drevesa, rezultat je kvalitativna ocena vsake variante, vrednotenje lahko poteka tudi ob nenatančnih in nepopolnih podatkih o variantah. 5. ANALIZA VARIANT: interaktivno pregledovanje rezultatov, pregledovanje z grafikoni (DEXi), analiza tipa kaj-če, selektivna razlaga vrednotenja (DEX). 56

57 POROČILO - OCENA JEDILNIKA Z ODLOČITVENIM MODELOM DEXi Primer: Ocena jedilnik za bolnika, starega 60 let, z zlomom kosti. Kriteriji Primer Enote Priporočila Enote ED beljakovin 14,7 % % ED maščob 28,2 % % ED ogljikovih hidratov 57,1 % % Energijska vrednost 7518 kj 7144 kj Prehranske vlaknine 28 g > 28 g Holesterol 402 mg 300 mg Kalcij 905 mg 1200 mg 57

58 Izdelajte odločitveni model z minimalno osmimi kriteriji in vpisano zalogo vrednosti za hranila, glede na prehransko diagnozo-terapijo bolnika/starostnika. Ob oddaji dnevnika priložite natisnjeno DEXi poročilo obravnavanega jedilnika, izvod v elektronski obliki oddajte na Moodle. Šolski koordinator:. Podpis:.. 58

59 POROČILO - ŠTUDIJA PRIMERA Primer: Ženska s sladkorno boleznijo tipa 2 Angela je 35 letna ženska, s sladkorno boleznijo tipa2. Ima tri otroke, katerih porodna masa je bila v mejah od 4,5 do 5 kg. Otroci, sedaj najstniki nimajo težav s telesno maso, kljub materini ljubezni do kuhanja in peke. Njen mož ima prekomerno telesno maso. Pred 6 meseci se je Angela oglasila zaradi ponavljajočih se infekcij v preteklih nekaj mesecih, ki so trajale dlje kot običajno. Imela je 71 kg pri višini 165 cm in pozitiven test na glukozno toleranco. V naslednjih mesecih se je oglasila dvakrat na kontrolnih pregledih in vsakič je imela izraženo hiperglikemijo in glikozurijo. Na drugem kontrolnem pregledu je dobila predpisana zdravila za sladkorno bolezen in napotnico za prehransko terapijo pri dietetiku. Na prehransko terapijo ni prišla, niti na kontrolni pregled. Pred mesecem dni je bila sprejeta na urgenci zaradi ketoacidoze. Na zdravljenje se je dobro odzvala. Dobila je ustrezno prehrano z energijskim vnosom 5 MJ (1200 kcal) in inzulinsko terapijo. Napotena je bila v dietno posvetovalnico in izobraževanje o sladkorni bolezni. Analiziraj situacijo: Kateri faktorji so pripeljali do ketoacidoze? Zakaj? Kako so ti faktorji povezani s kontrolo sladkorne bolezni? Katere informacije so še potrebne za pripravo individualnega prehranskega načrta? Ste opazili pri Angeli kakšen vedenjski vzorec, ki bi lahko vplival na prehransko terapijo? Ali pričakujete kakšne probleme pri prehranski terapiji? Kako bi ji pri tem pomagali? 59

60 Pripravi izobraževalni program za Angelo. 60

61 Za izbranega bolnika/starostnika pripravi študijo primera, podobno kot je predstavljen primer na strani 58. Opiši in analiziraj situacijo. Opis primera: Analiza situacije: 61

62 Izobraževalni program: 62

63 OCENA PREHRANSKE TERAPIJE GLEDE NA BOLEZENSKO STANJE BOLNIKA/STAROSTNIKA OCENA PREHRANE KONTROLNI SEZNAM OPRAVIL: PRESNOVNI ALI RESPIRATORNI STRES 1. Preveri v zdravstveni dokumentaciji: a. Vzroki stresa b. Način hranjenja (oralna, enteralna, paranteralna ) 2. Preveri v zdravstveni dokumentaciji za bolnike s COPB: a. Stopnja dihalne stiske b. Uporaba kisikove terapije c. Activity tolerance 3. Vnos hranil a. Preveri prehranski vnos b. Preveri možne probleme s hranjenjem, požiranjem, apetitom c. Razmisli o intervencijah ki so potrebne za izboljšanje prehranskega vnosa d. Razmisli o prehranskih dopolnilih e. Preračunaj energijske in beljakovinske potrebe 4. Antropometrične meritve: a. Izmeri telesno višino in maso b. Izmeri sestavo telesa 5. Laboratorijski testi: a. Albumni b. Transferin c. Prealbumin d. C-reaktivni protein e. Vrednosti železa in cinka v serumu f. Skupno število limfocitov 6. Spremljaj laboratorijske teste zaradi: a. Dehidracije ali tekočinske preobremenitve b. Elektrolitsko ali kislinsko-bazno neravnovesje c. Hiperglikemija d. Hipertrigliceridemija e. Pomanjkanje hranil f. Negativno dušično ravnovesje g. Disfunkcije respiratorne funkcije 7. Fizikalni znaki: a. Krvni tlak b. Pulz c. Telesna temperatura d. Respiracija 8. Preveri fizikalne znake za: a. Energijsko-beljakovinsko podhranjenost b. Dehidracija ali tekočinska preobremenjenost c. Pomanjkanje ali presežek hranil 63

64 OCENA PREHRANE KONTROLNI SEZNAM OPRAVIL: BOLEZNI ZGORNJIH PREBAVIL 1. Preveri v zdravstveni dokumentaciji: a. Suha usta b. Problemi z žvečenjem ali požiranjem c. Dispepsija, slabost, bruhanje d. Gastritis e. Gastroezofagealna bolezen (GERB) f. Perniciozna anemija g. Hiatalna hernia h. Anemia i. Dumping sindrom j. Malabsorbcija maščob 2. Vnos hranil a. Preveri prehranski vnos, seznam redno zaužitih živil b. Preveri možne probleme in seznam hrane, ki povzroča težave c. Razmisli o intervencijah ki so potrebne za izboljšanje prehranskega vnosa in apetita d. Preračunaj energijske in hranilne potrebe e. Razmisli o toleranci na določena živila f. Pripravi primeren jedilnik z vsemi navodili za pripravo hrane 3. Antropometrične meritve: a. Izmeri telesno višino in maso b. Izmeri sestavo telesa 4. Laboratorijski testi: a. Preveri znake dehidracije pri bolnikih z dumping sindromom b. Preveri znake dehidracije pri bolnikih z vztrajnim bruhanjem 5. Spremljaj laboratorijske teste zaradi prehranske anemije: a. Dolgotrajno jemanje zdravil ki zavirajo izločanje želodčne kisline b. Gastritis c. Operacije 6. Fizikalni znaki: a. Dehidracija pri bolnikih z vztrajnim bruhanjem ali dumping sindromom b. Pomanjkanje železa in vitamina B 12 pri bolnikih s hipoklorhidrijo ali aklorhidrijo 64

65 OCENA PREHRANE KONTROLNI SEZNAM OPRAVIL: BOLEZNI JETER IN ŽOLČNIKA 1. Preveri v zdravstveni dokumentaciji: a. Tip bolezni jeter b. Vzroki bolezni c. Bolnik po transplantaciji d. Žolčni kamni e. Anemija f. Ascites g. Varice požiralnika (Esophageal varices) h. Jetrna encefalopatija i. Okvara delovanja ledvic ali pljuč j. Infekcije k. Sladkorna bolezen ali inzulinska resistenca l. Malnutricija m. Pankreatitis 2. Vnos hranil a. Preveri prehranski vnos in apetit b. Vnos ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin predvsem pri sladkornih bolnikih c. Zloraba alkohola d. Preračunaj energijske in hranilne potrebe e. Pripravi primeren jedilnik z vsemi navodili za pripravo hrane 3. Antropometrične meritve: a. Izmeri telesno višino in maso b. Izmeri sestavo telesa 4. Laboratorijski testi: a. Albumni b. Alkalna fosfataza c. ALT in AST d. Amoniak e. Bilirubin f. Protrombinski čas 5. Fizikalni znaki: a. Zadrževanje vode (ascites in edemi) b. PEM (izguba mišičnine in nehoteno hujšanje) c. Pomanjkanje hranil 65

66 OCENA PREHRANE KONTROLNI SEZNAM OPRAVIL: SLADKORNI BOLNIKI 1. Preveri v zdravstveni dokumentaciji: a. Tip sladkorne bolezni b. Trajanje bolezni c. Akutni in kronični zapleti 2. Vnos hranil a. Natančno preveri prehranski vnos s pomočjo prehranskega dnevnika b. Običajne telesne aktivnosti c. Primeren vnos ogljikovih hidratov d. Primeren energijski vnos e. Preveri spremljanje krvnega sladkorja doma f. Prilagodi vnos hranil in inzulina pri bolniškem staležu g. Pripravi seznam živil za ukrepanje ob hipoglikemijah h. Pripravi primeren jedilnik z vsemi navodili za pripravo hrane i. Inzulinska terapija j. Preračunaj energijske in hranilne potrebe 3. Antropometrične meritve: a. Izmeri telesno višino in maso b. Izmeri sestavo telesa 4. Laboratorijski testi: a. Koncentracije krvnih maščob b. Ketoni v krvi ali seču c. Fruktozamini, če je potrebno d. Glikiran hemoglobin e. Beljakovine v seču 5. Fizikalni znaki: a. Dehidracija, predvsem pri starejših ljudeh b. Diabetično stopalo c. Poškodbe živčevja d. Problemi z vidom 66

67 OCENA PREHRANE KONTROLNI SEZNAM OPRAVIL: BOLNIKI S SRČNO ŽILNIMI OBOLENJI 1. Preveri v zdravstveni dokumentaciji: a. Srčno žilne bolezni b. Visok krvni tlak c. Srčno popuščanje d. Kapi e. Srčni napadi f. Srčna kaheksija g. Povišane vrednosti LDL holesterola ali trigliceridov h. Debelost ali prekomerna telesna masa i. Sladkorna bolezen 2. Zdravila: a. Zdravila ki imajo lahko interakcijo z grenivkinim sokom b. Uporaba diuretikov in kalijevo neravnovesje c. Varfarin in interakcije z vitaminom K 3. Vnos hranil in življenjski slog: a. Natančno preveri prehranski vnos s pomočjo prehranskega dnevnika b. Vnos nasičenih maščobnih kislin, trans maščob, holesterola, natrija c. Topne vlaknine v prehrani d. Vnos polnozrnatih izdelkov, zelenjave, sadja, stročnic in oreščkov e. Alkohol f. Preveri telesno aktivnost g. Pripravi primeren jedilnik z vsemi navodili za pripravo hrane h. Preračunaj energijske in hranilne potrebe i. Naredi prehranski načrt za tiste ki morajo shujšati 4. Antropometrične meritve: a. Izmeri telesno višino in maso b. Izmeri sestavo telesa 5. Laboratorijski testi: a. Koncentracije krvnih maščob b. LDL in HDL holesterol, trigliceridi c. Krvni sladkor pri sladkornih bolnikih d. Kalij v krvi pri bolnikih ki jemljejo diuretike e. Znaki zadrževanja tekočine pri bolnikih s srčnim popuščanjem 6. Fizikalni znaki: a. Kalijevo neravnovesje mišična oslabelost, mravljinčenje, neenakomerno bitje srca b. Krvni tlak 67

68 OCENA PREHRANE KONTROLNI SEZNAM OPRAVIL: BOLNIKI Z LEDVIČNIMI OBOLENJI 1. Preveri v zdravstveni dokumentaciji: a. Stopnja ledvične funkcije b. Vzrok za ledvično odpoved ali nefrotski sindrom c. Tip dialize d. Transplantacija e. Tip ledvičnih kamnov 2. Zdravila: a. Zdravila ali prehranska dopolnila z elektroliti b. Zdravila toksična za ledvice 3. Vnos hranil za bolnike z nefrotskim sindromom, ledvično odpovedjo, ledvično transplantacijo: a. Natančno preveri prehranski vnos s pomočjo prehranskega dnevnika b. Vnos beljakovin in energije c. Tekočina d. Vnos vitaminov, predvsem D vitamina e. Elementi, predvsem kalij, kalcij, fosfor, železo in elektroliti f. Naredi prehranski načrt 4. Vnos hranil za bolnike z ledvičnimi kamni: a. Oceni vnos kalija, kalcija, oksalatov, natrija, beljakovin, purinov ali vitamin C, glede na tip ledvičnih kamnov b. Naredi prehranski načrt 5. Antropometrične meritve: a. Izmeri telesno višino in maso, ter upoštevaj, da lahko zadrževanje vode skrije problem podhranjenosti b. Dializne bolnike stehtaj takoj po dializi (suha masa), saj ta odraža pravo telesno maso c. Hitro naraščanje telesne mase med postopki dialize kaže zadrževanje tekočine preveri kako bolnik razume priporočila, predvsem omejitev tekočin d. Izmeri sestavo telesa 6. Laboratorijski testi: a. Sečnina in hematokrit b. Kreatinin c. Stopnja glomerularne filtracije d. Serumski elektroliti e. Beljakovine v urinu 7. Fizikalni znaki: a. Bolezni kosti b. Dehidracija ali zadrževanje vode c. Pomanjkanje železa d. Uremia 68

69 OCENA PREHRANE KONTROLNI SEZNAM OPRAVIL: BOLNIKI Z RAKAVIMI OBOLENJI ALI HIV INFEKCIJAMI 1. Preveri v zdravstveni dokumentaciji: a. Tip in stopnja rakavega obolenja b. Stopnja HIV infekcije c. Spremenjena funkcija organov d. Spremenjeno okušanje e. Anoreksija f. Suha usta in oralne infekcije g. Gastrointestinalne motnje in infekcije h. Hiperlipidemija i. Insulinska rezistenca j. Podhranjenost in izguba hranil 2. Zdravila: a. Prehranska dopolnila b. Zdravila, ki se jemljejo skupaj s hrano in tista ki se jemljejo na prazen želodec 3. Vnos hranil za bolnike ki nenadzorovano hujšajo: a. Ugotovi razloge za zmanjšan vnos hranil b. Poišči predloge za izboljšanje prehranskega vnosa c. Pripravi prehranske intervencije 4. Antropometrične meritve: a. Izmeri telesno višino, maso in sestavo telesne mase b. Naredi prehranski načrt c. Izmeri sestavo telesa 5. Laboratorijski znaki: a. Anemija b. Dehidracija c. Povišane vrednosti LDL holesterola d. Povišane vrednosti trigliceridov v krvi e. Hiperglikemija 6. Fizikalni znaki: a. Dehidracija predvsem pri bolnikih ki imajo povišano telesno temperaturo, bruhajo ali imajo drisko b. Kaposijev sarkom c. Oralne infekcije d. Beljakovinsko energijska podhranjenost 7. Izdelava individualnega jedilnika. 8. Termini preverjanja stanja bolnika. 69

70 LABORATORIJSKI IZVIDI Preglednica 12: Laboratorijski parametri Parameter Vrednost Enote Orientacijske ref. vrednosti S-Glukoza 5,1 mmol/l 3,6-6,1 S-Sečnina 3,8 mmol/l 2,8-7,5 S-Kreatinin 57 µmol/l S-Urat 170 µmol/l S-Trigliceridi 0,93 mmol/l do 1,7 S-Holesterol H 7,5 mmol/l 4,0-5,21 S-HDL-Holesterol 2,4 mmol/l nad 1,40 S-LDL-Holesterol H 4,6 mmol/l 2,0-3,31 S-CK 1,91 µkat/l do 2,85 S-AST 0,37 µkat/l do 0,58 S-ALT 0,53 µkat/l do 0,74 S-alfa-Amilaza 0,75 µkat/l do 1,67 S-A. Fosfataza 1,12 µkat/l do 7 S-gama-GT 0,38 µkat/l do 0,92 S-Bilirubin cel. 11,1 mol/l 0-17 S-Bilirubin (dir. reakc.) 1,7 mol/l do 5 S-Fosfat (P) anorg. 1,09 mmol/l 0,80-1,40 S-Magnezij 0,88 mmol/l 0,80-1,10 S-Železo (III) 15,5 µmol/l 10,7-28,6 S-Kalcij 2,39 mmol/l 2,10-2,60 S-Natrij 139 mmol/l S-Kalij 4,2 mmol/l 3,80-5,50 S-Klorid H 106 mmol/l S-CRP 2,4 mg/l 0-8,0 Dejanska vrednost Glede na zdravstveno stanje bolnika izpolni spodnji del tabele s primernimi parametri. DODATNI LABORATORIJSKI IZVIDI Parameter Vrednost Enote Orientacijska ref. vrednost Dejanska vrednost 70

71 PREHRANA PRI DISFAGIJI Zaradi motenj gibanja jezika, žrela in požiralnika bolnik težko požira (disfagija). Grižljaji se mu zaletavajo in kaj lahko zaidejo v sapnik (aspiracija). Učinkovita pomoč je prilagoditev gostote in povečanje kaloričnosti hrane ter priučitev na drugačne tehnike požiranja. UGOTAVLJANJE MOTENJ POŽIRANJA Pri ugotavljanju ali ima pacient težave z motnjami požiranja vam je lahko v pomoč spodnji vprašalnik. Bolnika povprašajte ali ima katero od navedenih težav in obkrožite odgovor. Vprašanje Odgovor Ali morate pri jedi pogosto kašljati? Da Ne Ali se vam pri požiranju tekočin pogosto zaleti? Da Ne Ali je požiranje tablet težavno? Da Ne Ali vam požiranje trde hrane povzroča težave? Da Ne Ali vam vlaknasta hrana povzroča težave? Da Ne Ali imate težave pri prežvekovanju? Da Ne Ali imate suh občutek v ustih? Da Ne Ali se vam hrana lepi na nebo? Da Ne Občutite v grlu cmok? Da Ne Ali imate pekoč občutek ter bolečino? Da Ne Se pogosto ugriznete v jezik? Da Ne Ali ostaja hrana pogosto nezaželeno dolgo v ustih in je ne morete Da Ne pogoltniti? Ali imate težave na hitro pogoltniti grižljaj? Da Ne Ali morate pogosto/veliko popiti, da pogoltnete grižljaj? Da Ne Ali ostajajo ostanki hrane v licih? Da Ne Ali vam povzroča težave, če morate ostanke hrane z jezikom odstraniti Da Ne iz ust? Ali so za vas obroki naporni? Da Ne Ali vas je strah, da se boste zadušili pri hranjenju? Da Ne Ali ste v zadnjem času opazili razliko v telesni masi? Da Ne Ali se izogibate hranjenju v družbi? Da Ne Rezultat: V kolikor je bolnik odgovoril na več kot tri vprašanja z da, je mogoče, da že ima rahle težave s požiranjem, ki jih lahko s pravilno in ciljno terapijo s pomočjo logopeda odpravi. 71

72 STOPNJE DISFAGIČNE DIETE 1. STOPNJA - HRANA V OBLIKI PIREJEV Hrana na tej stopnji mora biti gladko pasirana, do oblike krompirjevega pireja. Meso spasiramo do oblike paštete. Uporabljamo samo živila, ki se lahko spasirajo v gladko maso. Izogibamo se sadja in zelenjave s trdo lupino ali semeni. Semena v kumarah moramo popolnoma izločiti, jagod in gozdnih sadežev ne uporabljamo saj semena in olupki povzročajo težave pri požiranju. 2. STOPNJA - SESEKLJANA HRANA Hrana na tej stopnji mora biti zmleta ali nasekljana na koščke velike do 0,5 cm. Drobci hrane so podobni velikosti sezamovega semena. 3. STOPNJA - ZRNATA HRANA Hrana na tej stopnji mora biti zmleta ali zrezana do 1 cm velikih koščkov, oziroma do velikosti riževega zrnja. 4. STOPNJA - ZREZANA HRANA Hrana na tej stopnji mora biti zrezana do velikosti 1,5 cm, oziroma do velikosti grahovega zrna. 5. STOPNJA - PRILAGOJENA NAVADNA HRANA Hrana na tej stopnji naj bo mehka, sočna ter okusno pripravljena. Preglednica 13: Priporočene in ne priporočene jedi pri disfagiji. Priporočene jedi/živila Gostota in viskoznost morata biti prilagojeni različnim stopnjam požiranja. Nepriporočene jedi/živila Pijače:Vse vrste čajev, naravni sadni sokovi in kompoti, žitna kava; sladkamo lahko s sladkorjem ali medom. Okus lahko izboljšamo z limoninim sokom; Prava kava, vroča čokolada, kakav, pravi čaji v manjših količinah. Pijače: Vse alkoholne, gazirane in mrzle pijače. Mleko: Mleko kot samostojna jed ali kot dodatek drugim jedem, vendar le, če ga bolnik dobro prenaša. Mleko v prahu za bogatenje jedi. Mlečni izdelki: Vsi jogurti in ostali mlečni izdelki: kislo mleko, pinjenec, kefir, skuta, mehki siri, sladoled, mlečni riž, mlečni zdrob, dobro namočeni koruzni kosmiči z mlekom ali jogurtom. Jajca: Mehko kuhano ali na oko pečeno jajce; jajca zakuhana v juhi ali kot dodatek jedem, jajčne kreme, majoneza. Jajčni beljak za bogatenje jedi Mlečni izdelki:vsi pikantni, zreli, mastni siri; Sladoledi, jogurti in napitki s koščki sadja ali oreščki. Jajca: Jajca v večjih količinah, trdo kuhana jajca, jajca v solati. 72

73 Juhe in enolončnice: Vse juhe in enolončnice sestavljene iz dovoljenih živil. Meso in mesni izdelki: Mlado meso brez vidne maščobe: teletina, govedina, kunec, konjsko meso, svinjina, piščanec brez kože, puran; sladkovodne in morske ribe; Pusta kuhana šunka, kuhan pršut brez vidne maščobe, piščančja in puranja prsa v ovitku, salame brez vidne maščobe, hrenovke, paštete. Priloge: Testenine, riž, pšenični in koruzni zdrob, pšenična bela moka, riževa moka, krompir, žganci, cmoki, svaljki in štruklji vseh vrst, črna, ržena, ajdova moka in kaše. Kruh: Mehki kruhi vseh vrst, prepečenec, ki se namoči. Mlada zelenjava: Korenje, cvetki cvetače, cvetki brokolija, blitvini listi, špinača, bučke, sladka repa, zelje, beluši, rdeča pesa, rumena in zelena koleraba; vsa zelenjava naj bo kuhana ali dušena; paradižnik naj bo blanširan, olupljen in brez semen; kumare morajo biti olupljene, brez semen in kuhane. Juhe in enolončnice: Vse pikantne, mastne in močno začinjene juhe in enolončnice. Meso in mesni izdelki: Meso starejših živali, meso z veliko vidne maščobe, prekajeno meso, klobase, salame z veliko količino vidne maščobe. Priloge: Žita, ki po kuhanju ohranjajo grobo teksturo (npr.: ječmenova kaša). Kruh: Polnozrnat kruh s semeni. Vse vrste surove zelenjave: vse trde solate, kumare, sveža čebula in česen, paprika, rdeča in črna redkev, zelje; ohrovt, stročji fižol, koruza, gobe, kisla repa, kislo zelje; Dobro kuhane in pasirane stročnice: soja, fižol, leča, bob, grah, čičerika. Sadje: Banana, kuhano in olupljeno sadje, vloženo sadje, kompoti, sveže pripravljeni sadni sokovi, čežana, marmelada, med. Sadje: Hruške, jagode, borovnice, maline, robide, grozdje, ananas, kokos, suho sadje, arašidi, mandeljni, orehi, lešniki, pistacija. Sladice: Vse mehke, sočne sladice, dobro prepojeni biskviti, goste kreme, moussi ali sladoledi,če stopnja požiranja to dopušča. Maščobna živila: Sončnično olje, oljčno olje, repično olje, maslo, margarina, majoneza, kisla in sladka smetana. Začimbe: Sol, sadni in vinski kis,limonin sok, peteršilj, drobnjak, list zelene, lovor, rožmarin, mleta kumina, origano, majaron, kuhana čebula, kuhan česen, timijan, šetraj, cimet, vanilja, janež, meta, muškatni orešček, bazilika, sladkor. Sladice: Trdi keksi, sladice z oreščki, semeni, s suhim sadjem, kokosom, ananasom; lepljivi bomboni, karamele. Maščobna živila: Svinjska mast, zaseka, ocvirki, prekajena slanina. Začimbe: Poper, sladka in ostra paprika, gorčica, hren in vse ostre začimbe, gobe, jušna kocka. 73

74 TEKOČINE Tekočine so zelo pomembne za vzdrževanje telesnih funkcij. Običajna dnevna potreba je 1300 do 1800 ml. Za nekatere disfagične bolnike je to lahko problematično, ker težje pogoltnejo redke tekočine. V takem primeru moramo tekočino zgostiti (želatina, agar-agar, pektin). Še posebej moramo biti pozorni na vsakogar, ki spije manj kot 4 skodelice goste tekočine na dan in na vsakogar, ki v 4 tednih ne zmore začeti požirati redke tekočine. ENERGIJSKA GOSTOTA HRANE Za nekatere bolnike/starostnike je velik problem dobiti dovolj energije. Celotni proces hranjenja postane preprosto preveč težak in utrujajoč. Pri pripravi jedilnikov moramo biti pozorni na energijsko gostoto hrane. Primerno gostoto dosežemo z različnimi dodatki. Količino energije, beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob lahko povečamo tako, da okrepimo hrano, ki jo bolnik/starostnik uživa. Mleko okrepimo tako, da v 1 dl mleka dodamo približno 20 g mleka v prahu. Tako mleko uporabljamo, kadar pripravljamo kuhane kremne juhe, omake, mlečne napitke in pudinge. Za povečanje energije dodajamo pasirani hrani maslo, margarino, olje, sladkor, med, žele ali otroško pire hrano. Sokovom, mlečnim napitkom in kuhanim žitaricam dodamo pretlačeno otroško sadje. V omake, juhe in pasirano zelenjavo dodamo pasirano meso. Za povečanje vsebnosti maščob priporočamo rastlinska olja, predvsem repično olje, ker ima ugodno sestavo maščobnih kislin. POMOČ PRI HRANJENJU BOLNIKA Z DISFAGIJO Navodila, ki so vam lahko v pomoč pri pogovoru in hranjenju bolnika/starostnika, ki ima težave s požiranjem: Pazite, da ima bolnik dobro se prilegajočo zobno protezo. Izključite radio in televizor, koncentrirajte se na hranjenje. Pazite, da bolnik dobro sedi in da pravilno drži glavo. Bolnik naj jé počasi. Priporočljivo je, da jé le eno vrsto hrane naenkrat. Medtem ko jé, naj ne govori. Če je treba, zmanjšajte količino hrane ali jo pripravite tako, da bo mehkejša. Če je treba, naj bolnik jé s čajno žličko in dela majhne grižljaje. Hrano naj nese v usta s čajno žličko in ob tem rahlo pritisne na jezik, zapre usta in izvleče žličko. Hrano naj dobro oslini in prežveči. Medtem ko požira hrano, mu poskušajmo potisniti glavo navzdol, brada naj se dotakne prsi, telo naj se nagne naprej. To po navadi olajša požiranje in preprečuje, da bi hrana zašla v dihalne poti. Po požiranju naj še enkrat ali dvakrat pogoltne. Tablete je velikokrat lažje pogoltniti s pasirano hrano, npr. s čežano ali z gostejšim napitkom. Kadar je ena stran ust šibka, naj bolnik hrano potisne na drugo stran ust. Po končanem hranjenju poglejmo, če mu ni v ustih ostalo kaj hrane. 74

75 V ustih naj ne meša trde hrane in tekočine in naj ne spira hrane iz ust s tekočino, razen če ni tako priporočil terapevt. Jé naj v sproščenem vzdušju, brez vznemirjenja. Po vsakem prehranjevanju naj sedi v pokončnem položaju 30 do 45 minut. 75

76 POROČILO - OCENITEV ZMOŽNOSTI POŽIRANJA Oseba: Letnica rojstva: ZMOŽNOST POŽIRANJA Kako dobro bolnik/starostnik požira spodaj naštete oblike hrane? Označite s križcem v praznem kvadratu med obema možnostma tam, kjer bolnik/starostnik oceni da ustreza njegovi zmožnosti požiranja. Slina: Nemogoče Brez težav Tekočina: Nemogoče Brez težav Pasirana hrana: Nemogoče Brez težav Trda hrana: Nemogoče Brez težav Kako v celoti ocenjujete svoje možnosti požiranja: Nemogoče Brez težav KAKOVOST ŽIVLJENJA Vprašajte bolnika/starostnika: Kako se počutite zaradi svojih težav s požiranjem v odnosu na kakovost življenja? Dobro Slabo Kako ocenjujete svoje težave s požiranjem v primerjavi z drugimi morebitnimi zdravstvenimi težavami, ki jih imate? Pomembno Nepomembno 76

77 POROČILO - NAČRT CELODNEVNEGA JEDILNIKA Izračunaj celodnevni jedilnik za bolnika/starostnika z disfagijo. Skupine živil iz tabele za menjavo enakovrednih živil Število in razporeditev enot za sestavo jedilnika OH (g) B (g) M (g) kj kcal ZAJTRK ED (%) obroka DOPOLDANSKA MALICA KOSILO POPOLDANSKA MALICA VEČERJA SKUPAJ ENERGIJSKI DELEŽ HRANILNIH SNOVI (%) 77

78 POROČILO - JEDILNIK PRI DISFAGIJI Za bolnika/starostnika z določeno disfagično stopnjo pripravi celodnevni jedilnik za domov. Opredeli tudi energijsko gostoto hrane in pri načrtovanju upoštevaj obrazec samoocenitve pri motnjah prehranjevanja (str.76). Stopnja disfagije: Obroki in skupine živil Enote Jedilnik Masa (g) Zajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Večerja 78

79 DIAGNOSTIČNI ALGORITEM ODLOČANJA INDVIDUALNE PREHRANSKE PODPORE Diagnostični algoritmi predstavljajo smiselno diagnostično pot pri določenem bolezenskem simptomu in so nam v pomoč pri odločanju. Gre za napovedovalni model v obliki drevesa, ki je prikazan z diagramom. Diagram predstavlja osnovne komponente drevesa odločanja: vozlišče, veje in liste. Osnovno vozlišče je koren drevesa in označuje začetek analize. Nadaljnja vozlišča predstavljajo razpotja pri odločanju, kjer je vselej možen odgovor le da ali ne. Vsaka veja predstavlja določeno vprašanje, ki služi za nadaljnje razvrščanje podatkov. List pa vsebuje le en zapis, predstavlja diagnostično etapo, kjer ni več možnosti odločanja. Predstavlja lahko začasno ali končno diagnozo. Primer: Algoritem odločanja v prehranski podpori pri bolnikih po možganski kapi. Ocena prehranskega stanja (ITM, SGA, NRS 2002) Vodni test požiranja Podhranjen bolnik Bolnik ni podhranjen Brez disfagije Z disfagijo Z disfagijo Brez disfagije Oralni prehranski dodatki Spremembe v teksturi in gostoti hrane Prehransko spremljanje Neuspel ukrep Enteralno hranjenje skozi nazogastrično sondo Neuspel ukrep da Disfagija je po mesecu dni še vedno prisotna ne Perkutana gastronoma Previden prehod na hranjenje skozi usta 79

80 POROČILO ALGORITEM ODLOČANJA Pripravite algoritem odločanja za obravnavanega bolnika/starostnika. Šolski koordinator:. Podpis:.. 80

81 ENTERALNA (SONDNA) PREHRANA Enteralno prehrano uporabljamo pri pacientih, ki imajo ohranjeno funkcijo prebavnega trakta, vendar se ne morejo prehranjevati po normalni poti in zato pokriti potreb po hranilnih snoveh in energiji. Enteralno prehrano uporabljamo v primeru: nesposobnosti uživanja živil (motnje zavesti, mehanske ovire, vnetni procesi ) nesposobnosti prebavljanja živil (maldigestija) zmanjšane sposobnosti absorbcije hranilnih snovi (malabsorpcija) POROČILO - LIST ENTERALNE PREHRANE Ime in Priimek: Datum rojstva: Datum vstavitve sonde: Tip sonde: razbremenilna Charriere (Ch) hranilna Charriere (Ch) Pozicija sonde: NGS ORS GASTROSTOMA Predpisna enteralna prehrana dne: : Nepro ml Nutricomp ml Glucema ml Oxepa ml Nutricomp Diabetes ml Ensure ml Pulmocare ml Alitraq ml Fresubin Standard ml Druge znamke: Izmerjeni rezidualni volumen: *zjutraj ml; *popoldne ml; *noč ml *Rezidualni volumen se meri glede na način hranjenja in je prilagojeno pacientu. Način hranjenja: kontinuirano intermitentno : začetek hranjenja ob : Količina hrane ml/h Prekinitev hranjenja od : do : Vzrok prekinitve: bruhanje regurgitacija ekstubacija/reintubacija zamešena/izvlečena sonda visok residualni volumen Dejansko vnesena količina hrane v 24 urah: ml Datum zadnjega odvajanja dan po 81

82 Prepis deklaracije preparata enteralne prehrane: Ustreznost glede prehranskih priporočil: 82

83 VEGETARIJANSKA PREHRANA Vegetarijanstvo je eden izmed najpogostejših načinov alternativnega prehranjevanja. Izogibanje vsem živilom živalskega izvora lahko vodi v visoko tveganje za pomanjkanje določenih hranil (preglednica 15). Preglednica 14: Pregled dovoljenih živil pri različnih prehranskih načinih. Vrsta živila Meso in Ribe, Jajca Mleko in Med Sadje Zelenjava mesni izdelki raki, školjke, polži mlečni izdelki Mešana prehrana da da da da da da da Vegetarijanci Pesco vegetarijanci ne da da da da da da Delni vegetarijanci** Občasno** da da da da da da Laktoovo vegetarijanci ne ne da da da da da Lakto vegetarijanci ne ne ne da da da da Ovo vegetarijanci ne ne da ne da da da Veganci ne ne ne ne ne da da Presnojedci*** ne ne ne ne ne da*** da*** Frutarijanci ne ne ne ne ne da ne Makrobiotiki ne da ne ne ne da da ** uživajo rdeče meso in perutnino 1-krat/mesec in < 1-krat/teden *** le surovo in sveže Preglednica 15: Kritična hranila v prehrani vegetarijancev Hranila Oblike vegetarijanske prehrane laktoovo- lakto- ovo- veganska Železo x x x x Cink x x x x Kalcij x x B12 (kobalamin) x x B2 (riboflavin) x Vitamin D x x Maščobne kisline ω-3, zlasti DHA x x x x Beljakovine x x x x Jod x Vitamin A x Vitamin K* * Pri dojenčkih 83

84 BELJAKOVINE V VEGETARIJANSTVU Lakto-ovo vegetarijanci, ki uživajo živila živalskega izvora (mleko in mlečne izdelke, jajca) zaužijejo dovolj beljakovin visoke biološke vrednosti, medtem ko veganska prehrana pogosto ne vsebuje ustreznih količin beljakovin in je tudi njihova biološka vrednost nižja. Kakovost beljakovin je odvisna od vsebnosti in relativnega deleža nepogrešljivih aminokislin. Ta je nižji pri beljakovinah, ki so rastlinskega izvora. Kakovost beljakovin izražamo z indeksom prebavljivosti beljakovin glede na aminokislinsko sestavo (ang. Protein Digestibility - Corrected Amino Acid Score, PDCAAS). Ta pove v kolikšni meri lahko beljakovino absorbiramo in v kolikšni meri ta aminokislina v hrani ustreza telesu lastni beljakovini. Preglednica 16: PDCAAS (v %) za različne prehranske vire beljakovin. Prehranski vir beljakovin PDCAAS (%) Omejujoče aminokisline Živalski: Jajca Mleko, sir Meso, ribe Rastlinski: Soja Koruza Riž Pšenica aminokisline z razvejano verigo metionin in cistein lizin lizin lizin VITAMIN B 12 (KOBALAMIN) Vitamin B12 je sestavni del koencima metilkobalamina in deoksiadenosilkobalamina, je nujno potreben za normalno presnovo in se nahaja le v hrani živalskega izvora (meso, jajca, mleko in mlečni izdelki). Zato moramo vegansko prehrano pravilno načrtovati ali uživati nadomestke tega vitamina. Standardna metoda ugotavljanja pomanjkanja vitamina B12 je merjenje njegove koncentracije v serumu. Za dosledno spremljanje pomanjkanja, pa bi morali meriti tudi koncentracije homocisteina, metilmalonske kisline (MMK), in holotranskobalamina (holotc) v plazmi ali urinu. Pomanjkanje vitamina B12: 1-2 stopnja: Znižanje holotc 3 stopnja: zvišana raven homocisteina in MMK v plazmi oz. urinu 4. stopnja: makrocitoza, znižana koncentracija hemoglobina. 84

85 POROČILO - POMANJKANJE VITAMINA B 12 Dopolni spodnjo preglednico z dejanskimi vrednostmi in rezultat komentiraj ter napiši ukrep. V pomoč naj ti bo algoritem odločanja na str. 85. Preglednica 17: Parametri določanja pomanjkanja vitamina B 12 Parameter Enote Orientacijske ref. vrednosti Dejanska vrednost Serum B 12 pg/ml S-homocistein µmol/l 5,9-16,0 P- homocistein µmol/l 5,0-15,0 S-MMK µmol/l 0,07-0,27 U-MMK µmo/mmol Cr 0,58-3,56 holotc pmol/l Hemoglobin- g/l ženske Hemoglobin- g/l moški Folna kislina µg/l 3,1 17,5 KOMENTAR IN UKREP: 85

86 Primer: Algoritem odločanja za pomanjkanje vitamina B12. Pomanjkanje vitamina B 12 Merjenje vit. B 12 in folne kisline Ponovno merjenje vit. B 12 in folne kisline Normalna vrednost folne kisline Vrednost serumskega vit. B 12 Prenizka vrednost folne kisline Dodatek folne kisline v prehrano < 100 pg/ml pg/ml > 400 pg/ml Pomanjkanje vit. B 12 Opravi analizo MMK in homocisteina Ni pomanjkanja vit. B 12 Oba parametra sta povišana Oba parametra sta v mejah normale Pomanjkanje vit. B 12 Ni pomakanja vit. B 12 86

87 SPECIALISTIČNE AMBULANTE Prisotnost na usposabljanju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 6) Študent/študentka:... roj.:.. Študijsko leto: 20.. / PRISOTNOST tedensko od do: MENTOR PODPIS ŽIG UČNE BAZE ODSOTNOST teden / dan: MENTOR PODPIS ŽIG UČNE BAZE NADOMEŠČANJE teden / dan: MENTOR PODPIS ŽIG UČNE BAZE Opombe:... Učna baza:.. Mentor v učni bazi:.. Podpis:. Kraj:..., dne:. Žig učne baze 87

88 Opravljene vsebine na delovnem področju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 7) 2. A Specialistična diabetološka ambulanta N Spoznavanje delovnih področij. Teoretično Praktično Podpis mentorja Zdravstveno vzgojno svetovanje pacientom z diabetesom tip 1. Zdravstveno vzgojno svetovanje pacientom z diabetesom tip 2. Zdravstveno vzgojno svetovanje pacientom s presnovnim sindromom. Zdravstveno vzgojno delo v skupinski delavnici. Izobraževanje za aplikacijo inzulina. Presejalni test za ugotavljanje diabetičnega stopala. Nega diabetičnega stopala. DOPPLER test. Zdravstvena obravnava bolnika z diabetesom zdravniški del. Zdravstvena obravnava bolnika z diabetesom negovalni del. Izobraževanje družinskih članov. Obravnava nosečnice z gestacijskim tipom diabetesa. Obravnava nosečnice z diabetesom tip 1. Obravnava nosečnice z moteno toleranco na glukozo. Ocena prehranskega vnosa glede na energijski vnos in glede na sestavo po posameznih skupinah živil. Izdelava individualne prehranske terapije in spremljanje uspešnosti. Analiza zaužite hrane z uporabo računalniškega programa. 88

89 Opravljene vsebine na delovnem področju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 7) 2. B Specialistične ambulante N. Spoznavanje delovnih področij Teoretično Praktično Podpis mentorja

90 POROČILO - UČNA PRIPRAVA št. 1 Specialistične ambulante OSNOVNI PODATKI: Edukacijska skupina: Stopnja (ustrezno obkroži): začetna nadaljevalna Datum: Vsebine: DIDAKTIČNO-METODIČNI PODATKI: Učna tema: Učna enota: Učne oblike: Učne metode: Učna sredstva: - učila: - učni pripomočki: Didaktične etape učnega procesa: Didaktična načela: Korelacije: Novi pojmi: Literatura: VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Glavni ali kompleksni: Delni ali precizni: 90

91 POROČILO POTEK UČNE URE št. 1 Specialistične ambulante UVODNI DEL: UVAJANJE (etape) UČNE OBLIKE UČNE METODE EDUKATOR SLUŠATELJI UČNA SREDSTVA GLAVNI DEL: OBRAVNAVANJE UČNE SNOVI (etape) UČNE OBLIKE UČNE METODE EDUKATOR SLUŠATELJI UČNA SREDSTVA ZAKLJUČNI DEL: PONAVLJANJE (etape) UČNE OBLIKE UČNE METODE EDUKATOR SLUŠATELJI UČNA SREDSTVA PRILOGE 91

92 IZKUSTVENO UČENJE Specialistične ambulante Utemeljitelj izkustvenega učenja je David Kolb. Izkustveno učenje se definira kot proces, v katerem se znanje (vedenje) ustvarja prek transformacij izkušenj. Temeljna elementa učenja sta izkušnja in njena transformacija. Sama zaznava izkušnje ni dovolj, ampak moramo z njo nekaj storiti. Prav tako ni dovolj samo prenos, ampak mora obstajati nekaj, kar lahko prenašamo. Izkustveno učenje poteka kot štiristopenjski model, to je od konkretne izkušnje preko razmišljujočega opazovanja in refleksije do oblikovanja abstraktnih konceptov ter generalizacij in nazadnje do preizkušanja teh konceptov v določenih razmerah. Učenje je celostni proces, ki vključuje povezano delovanje celotnega organizma: mišljenja, čustev, zaznavanja in vedenja. Je tudi kontinuiran proces, ki temelji na izkušnji in njenem prenosu ali njenem preoblikovanju. Novo znanje, veščine in stališča učenec pridobi s pomočjo soočanja in povezovanja na višjem nivoju. Tako se mora biti sposoben odprto in brez predsodkov vključiti v neko novo izkušnjo, nato mora to izkušnjo reflektirati in opazovati z različnih zornih kotov, na podlagi tega sestaviti nove koncepte in združiti svoja opažanja v nove logične sklope. Ta nova spoznanja pa mora uporabiti za vodilo svojega praktičnega delovanja, za odločanje, načrtovanje in reševanje problemov. Po Kolbu poteka popolno učenje vedno v krogu, ki vse te štiri razsežnosti (KI - konkretna izkušnja, RO - razmišljujoče opazovanje, AK - abstraktna konceptualizacija, AE - aktivno eksperimentiranje) povezuje. Pri tem ni toliko pomembno, da se učni ciklus začenja pri isti stopnji. Bolj pomembno je, da spodbujamo prehajanje od ene do druge stopnje, ker pride do zastoja in stranpoti, če ena dimenzija prevlada nad drugo ali če poteka učni proces izolirano, brez medsebojnih povezav. Slika1: Faze izkustvenega učenja KONKRETNA IZKUŠNJA AKTIVNO EKSPERIMENTIRANJE RAZMIŠLJUJOČE OPAZOVANJE ABSTRAKTNA KONCEPTUALIZACIJA 92

93 POROČILO - IZKUSTVENO UČENJE Specialistične ambulante Opišite osebno izkušnjo, ki se vam je zgodila na učnem usposabljanju. Predstavite v nekaj povedih konkretni dogodek. 93

94 Kaj ste se naučili iz tega dogodka? Kje še bi lahko pridobljene izkušnje uporabljali pri svojem delu? Šolski koordinator:. Podpis:.. 94

95 SWOT ANALIZA Specialistične ambulante SWOT analiza je instrument za analizo organizacije, programa in destinacije. Če želi organizacija ali izobraževalna ustanova ponuditi na trgu storitve, ki bodo koristile organizacijam, ustanovam, gostincem, turistom in okolju, mora znati analizirati svoje notranje in zunanje okolje. V zunanjem okolju mora iskati priložnosti in nevarnosti, v notranjem okolju pa definirati svoje prednosti in pomanjkljivosti. Analizo zunanjega in notranjega okolja lahko opravimo s pomočjo ene izmed strateških metod analiziranja, s tako imenovano SWOT analizo, s katero analiziramo dobre strani, prednosti (Strengths), slabe strani, slabosti (Weaknesses), priložnosti (Opportunities) in nevarnosti (Threats) za organizacijo. Z analizo: stanja znotraj ustanove presojamo tiste lastnosti, ki lahko predstavljajo prednosti ali slabosti za njen nastop na trgu; zunanjega okolja iščemo priložnosti in nevarnosti, da bi lahko aktivno vplivali na uresničevanje poslanstva in ciljev ustanove. POROČILO - SWOT ANALIZA Specialistične ambulante Prednosti (Strengths) Slabosti (Weaknesses) Priložnosti (Opportunities) Nevarnosti (Threats) Šolski koordinator:. 95 Podpis:..

96 INDIVIDUALNA PREHRANSKA OBRAVNAVA BOLNIKA V prilogi se nahajata anketni vprašalnik o pogostosti uživanja živil in prehranski dnevnik. Izpolnite ju za izbranega bolnika. Naredite izračun prehranskega vnosa hranil na osnovi prehranskega dnevnika (energijska vrednost, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vlaknine, holesterol, ), pomagajte si z enim od spletnih programov (OPKP, Prodi ) Ocenite jedilnik glede na priporočila, pri tem uporabite odločitveni model DEXI. Zapišite komentarje, kaj ustreza oz. ne ustreza priporočilom in kaj se bi dalo izboljšati. Izdelajte odločitveni model z minimalno osmimi kriteriji in vpisano zalogo vrednosti za hranila, glede na prehransko diagnozo-terapijo bolnika (primer na str. 56). Ob oddaji dnevnika priložite natisnjeno DEXi poročilo obravnavanega jedilnika, izvod v elektronski obliki oddajte na Moodle. Šolski koordinator:. Podpis:.. 96

97 POROČILO - INDIVIDUALNA PREHRANSKA OCENA Z metodama anketnega vprašalnika in intervjuja rešite nalogo. Spol: M / Ž - Predstavite življenjski slog izbrane osebe. Starost: let - Ali ima že predpisano dieto in katero? - Izmerite: Telesna masa kg Telesna višina m Obseg: - zapestja vodilne roke cm pasu cm bokov cm - Izračunajte s pomočjo računalniškega programa (vpišite ime ) ITM - indeks telesne mase (kg/m 2 ) RTM relativno telesno maso (%) ITT idealno telesno maso (kg) RMR- izmerjen kj/dan (kcal/dan) % M- odstotek maščobne mase (%) % MM- odstotek mišične mase (%) % Vode odstotek vode v telesu (%) Celodnevne energijske potrebe kj (kcal) Ocena prehranskega statusa 97

98 - Ugotovite in ocenite prehranjevalne navade tako, da upoštevate pogostost uživanja živil: Kako pogosto uživate na dan: škrobna živila/jedi sadje zelenjavo mleko in fermentirana mleka meso, ribe in zamenjave maščobna živila živila z veliko sladkorja napitke (kozarec ali 2 dcl) Zapišite režim prehranjevanja: DA / NE Zajtrk, dop. malica, kosilo, pop. malica, večerja Na podlagi individualne prehranske ocene sestavite celodnevni jedilnik po enotah (primer str.45) in ga oddajte v elektronski obliki. 98

99 POROČILO - NAČRT CELODNEVNEGA JEDILNIKA Izračunaj celodnevni jedilnik za bolnika. Skupine živil iz tabele za menjavo enakovrednih živil Število in razporeditev enot za sestavo jedilnika OH (g) B (g) M (g) kj kcal ZAJTRK ED (%) obroka DOPOLDANSKA MALICA KOSILO POPOLDANSKA MALICA VEČERJA SKUPAJ ENERGIJSKI DELEŽ HRANILNIH SNOVI (%) 99

100 POROČILO - CELODNEVNI JEDILNIK Z ENOTAMI S pomočjo standardnega načrta celodnevne prehrane (str. 98) sestavi jedilnik, ki ustreza CEP bolnika. Uporabi tabele za menjavo enakovrednih živil. Menjava živil iz ene skupine z živilom iz druge skupine ni zaželena, ker nista enake sestave. Obroki in skupine živil Enote Jedilnik Masa (g) Zajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Večerja 100

101 PROMOCIJA ZDRAVJA IN PREHRANSKA POLITIKA Prisotnost na usposabljanju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 8) Študent/študentka:... roj.:.. Študijsko leto: 20.. / PRISOTNOST tedensko od do: MENTOR PODPIS ŽIG UČNE BAZE ODSOTNOST teden / dan: MENTOR PODPIS ŽIG UČNE BAZE NADOMEŠČANJE teden / dan: MENTOR PODPIS ŽIG UČNE BAZE Opombe:... Učna baza:.. Mentor v učni bazi:.. Podpis:. Kraj:..., dne:. Žig učne baze 101

102 Opravljene vsebine na delovnem področju izpolni mentor v učni bazi (Obr. 9) 3. Promocija zdravja in prehranska politika N. Spoznavanje delovnih področij Teoretično Praktično Podpis mentorja 1. Nacionalni program za preventivo srčno-žilnih obolenj. 2. Program SVIT. 3. Program preventive zdravstvenega sloga mladostnika. 4. Organizacija in izvedba skupinskega svetovanja pri odraslih. 5. Organizacija in izvedba skupinskega svetovanja pri mladostnikih. 6. Individualno prehransko svetovanje mladostnikom. 7. Individualno prehransko svetovanje odraslim. 8. Strokovna pomoč pri opuščanju kajenja. 9. Promocija telesne aktivnosti. 10. Individualno zdravstveno svetovanje mladostnikom. 11. Priprava učne ure z zdravstveno vzgojno vsebino. 12. Priprava projektne naloge s področja promocije zdravja ali prehranske politike. 13. Pregled projektov na področju promocije zdravja in prehranske politike. 102

103 PROMOCIJA ZDRAVJA Promocija zdravja je znanost in umetnost, kako pomagati ljudem, da spremenijo svoj način življenja, da bi se premaknili bližje stanju optimalnega zdravja, ki je opredeljeno kot ravnovesje med telesnim, čustvenim, socialnim, duhovnim in intelektualnim zdravjem. Izvajalca, ki predstavlja promocijo zdravja, imenujemo promotor zdravja. Promotor zdravja mora biti vedno sam zgled primera dobre prakse. IZKUSTVENO UČENJE Promocija zdravja/ prehranska politika Utemeljitelj izkustvenega učenja je David Kolb. Izkustveno učenje se definira kot proces, v katerem se znanje (vedenje) ustvarja prek transformacij izkušenj. Temeljna elementa učenja sta izkušnja in njena transformacija. Sama zaznava izkušnje ni dovolj, ampak moramo z njo nekaj storiti. Prav tako ni dovolj samo prenos, ampak mora obstajati nekaj, kar lahko prenašamo. Izkustveno učenje poteka kot štiristopenjski model, to je od konkretne izkušnje, preko razmišljujočega opazovanja in refleksije, do oblikovanja abstraktnih konceptov ter generalizacij in nazadnje do preizkušanja teh konceptov v določenih razmerah. Učenje je celostni proces, ki vključuje povezano delovanje celotnega organizma: mišljenja, čustev, zaznavanja in vedenja. Je tudi kontinuiran proces, ki temelji na izkušnji in njenem prenosu ali njenem preoblikovanju. Novo znanje, veščine in stališča učenec pridobi s pomočjo soočanja in povezovanja na višjem nivoju. Tako se mora biti sposoben odprto in brez predsodkov vključiti v neko novo izkušnjo, nato mora to izkušnjo reflektirati in opazovati z različnih zornih kotov, na podlagi tega sestaviti nove koncepte in združiti svoja opažanja v nove logične sklope. Ta nova spoznanja pa mora uporabiti za vodilo svojega praktičnega delovanja, za odločanje, načrtovanje in reševanje problemov. Po Kolbu poteka popolno učenje vedno v krogu, ki vse te štiri razsežnosti (KI - konkretna izkušnja, RO - razmišljujoče opazovanje, AK - abstraktna konceptualizacija, AE - aktivno eksperimentiranje) povezuje. Pri tem ni toliko pomembno, da se učni ciklus začenja pri isti stopnji. Bolj pomembno je, da spodbujamo prehajanje od ene do druge stopnje, ker pride do zastoja in stranpoti, če ena dimenzija prevlada nad drugo ali če poteka učni proces izolirano, brez medsebojnih povezav. Slika 1 : Faze izkustvenega učenja KONKRETNA IZKUŠNJA AKTIVNO EKSPERIMENTIRANJE RAZMIŠLJUJOČE OPAZOVANJE ABSTRAKTNA KONCEPTUALIZACIJA 103

104 POROČILO - IZKUSTVENO UČENJE Promocija zdravja/ prehranska politika Opišite osebno izkušnjo, ki se vam je zgodila na učnem usposabljanju. Predstavite v nekaj povedih konkretni dogodek. 104

105 Kaj ste se naučili iz tega dogodka? Kje še bi lahko pridobljene izkušnje uporabljali pri svojem delu? 105

106 SWOT ANALIZA Promocija zdravja/ prehranska politika SWOT analiza je instrument za analizo organizacije, programa in destinacije. Če želi organizacija ali izobraževalna ustanova ponuditi na trgu storitve, ki bodo koristile organizacijam, ustanovam, gostincem, turistom in okolju, mora znati analizirati svoje notranje in zunanje okolje. V zunanjem okolju mora iskati priložnosti in nevarnosti, v notranjem okolju pa definirati svoje prednosti in pomanjkljivosti. Analizo zunanjega in notranjega okolja lahko opravimo s pomočjo ene izmed strateških metod analiziranja, s tako imenovano SWOT analizo, s katero analiziramo dobre strani, prednosti (Strengths), slabe strani, slabosti (Weaknesses), priložnosti (Opportunities) in nevarnosti (Threats) za organizacijo. Z analizo: stanja znotraj ustanove presojamo tiste lastnosti, ki lahko predstavljajo prednosti ali slabosti za njen nastop na trgu; zunanjega okolja iščemo priložnosti in nevarnosti, da bi lahko aktivno vplivali na uresničevanje poslanstva in ciljev ustanove. POROČILO - SWOT ANALIZA Promocija zdravja/ prehranska politika Prednosti (Strengths) Slabosti (Weaknesses) Priložnosti (Opportunities) Nevarnosti (Threats) Šolski koordinator:. 106 Podpis:..

107 POROČILO - UČNA PRIPRAVA Promocija zdravja/ prehranska politika OSNOVNI PODATKI: Edukacijska skupina: Stopnja (ustrezno obkroži): začetna nadaljevalna Datum: Vsebine: DIDAKTIČNO-METODIČNI PODATKI: Učna tema: Učna enota: Učne oblike: Učne metode: Učna sredstva: - učila: - učni pripomočki: Didaktične etape učnega procesa: Didaktična načela: Korelacije: Novi pojmi: Literatura: VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Glavni ali kompleksni: Delni ali precizni: 107

108 POROČILO POTEK UČNE URE Promocija zdravja/ prehranska politika UVODNI DEL: UVAJANJE (etape) UČNE OBLIKE UČNE METODE EDUKATOR SLUŠATELJI UČNA SREDSTVA GLAVNI DEL: OBRAVNAVANJE UČNE SNOVI (etape) UČNE OBLIKE UČNE METODE EDUKATOR SLUŠATELJI UČNA SREDSTVA ZAKLJUČNI DEL: PONAVLJANJE (etape) UČNE OBLIKE UČNE METODE EDUKATOR SLUŠATELJI UČNA SREDSTVA PRILOGE 108

109 PREHRANSKA VZGOJA Za uspešno načrtovano prehransko in zdravstveno vzgojo je izredno pomembno programiranje aktivnosti ter opredelitev faz, s pomočjo katerih bodo aktivnosti izpeljane. Timu strokovnjakov, ki pripravljajo proces prehranske in zdravstvene vzgoje, mora biti jasno, kaj je končni cilj njihovega dela, kaj želijo z njim doseči, kako to doseči, ali z drugimi besedami, jasno morajo opredeliti cilje, vsebino, metode, potek aktivnosti in načine vrednotenja svojega dela. Proces načrtovanja prehranske in zdravstvene vzgoje obsega 5 osnovnih faz: 1. ugotavljanje stanja in potreb, 2. oblikovanje ciljev, 3. načrtovanje in priprava, 4. izvajanje, 5. vrednotenje. POROČILO: Načrtovanje in vrednotenje prehranske in zdravstvene vzgoje Faze in kriteriji 1. UGOTAVLJANJE STANJA IN POTREB Ali načrtovana aktivnost prehranske in zdravstvene vzgoje temelji na ugotavljanju stanja in potreb. Poznam realno stanje o obravnavani temi v okolju, v katerem delujem. Poznam stanje o obravnavani temi na lokalnem/ regionalnem/ nacionalnem nivoju. So podatki o potrebi in aktualnosti obravnavane teme strokovni, realni, dokazljivi in verodostojni. Je obravnavana tema tudi dejansko izražena potreba in prednostni problem ciljne skupine. Je izbrana prava ciljna skupina glede na ugotovljeni problem. Poznam značilnosti in posebnosti ciljne skupine. Je obravnavana tema v skladu z lokalnimi/ regionalnimi/ nacionalnimi smernicami/ navodili/ pravnimi akti. 2. OBLIKOVANJE IN OPREDELITEV CILJEV Imam opredeljen globalni cilj. Imam opredeljen/e cilj/e na kognitivnem področju (vedeti). Imam opredeljen/e cilj/e na konativnem področju (biti). Imam opredeljen/e cilj/e na psihomotoričnem področju (narediti). Ali cilji izhajajo iz ugotovljenega stanja in potreb ciljne skupine. Ali so cilji uresničljivi in dosegljivi. Ali so cilji v mejah naših sposobnosti. Ali so cilji merljivi in preverljivi. Ali cilji upoštevajo značilnosti in posebnosti ciljne skupine. Imamo na razpolago sredstva za uresničitev zastavljenih ciljev. Zadoščeno V celoti Delno Ni 109

110 3. NAČRTOVANJE IN PRIPRAVA So opredeljeni vsi razpoložljivi viri (človeške, materialne, finančne). So opredeljene obstoječe ali predvidene ovire za doseganje zastavljenih ciljev. Je opredeljen časovni potek aktivnosti. Vsebinska priprava Je izbrana vsebina skladna s cilji. Je znanstveno in strokovno veljavna. Je uporabna v vsakodnevnem življenju. Je primerna za izbrano ciljno skupino. Je aktualna. Ima vzgojno vrednost. Časovna priprava Je aktivnost ustrezno časovno razporejena (dan, ura). Je trajanje/dolžina posamezne učne enote primerna glede na cilje, vsebino, ciljno skupino, okolje, itd. Je upoštevano nihanje pozornosti udeležencev. Če je aktivnost daljša, vključuje krajše odmore in/ali spremembe aktivnosti. Je prilagojena značilnostim in posebnostim ciljne populacije. Priprava okolja Je izbrana primerna lokacija. Je okolje (prostor) primerno veliko, svetlo, toplo/hladno, zračno. Vsebuje pohištvo in opremo, potrebno za izvedbo načrtovanih aktivnosti. Ima urejen ustrezen dostop (klančine, dvigala, parkirni prostori). So v neposredni bližini sanitarije. Upošteva značilnosti in posebnosti ciljne skupine. Je razporeditev sedežev v prostoru primerna za delo in komunikacijo. So odstranjene ovire za delo, aktivne oblike učenja in dobro komunikacijo. Ali okolje omogoča in vzpodbuja aktivno učenje. Ali aktivnosti predvidevajo ustvarjanje in ohranjanje sproščenega vzdušja v prostoru. V kolikor gre za prvo ali enkratno aktivnost vzgoje za zdravje, ali so predvidene dejavnosti/ metode/ tehnike za zmanjševanje začetne napetosti, nelagodnega občutka, strahu udeležencev. Priprava izvajalcev in vrednotenja So jasno opredeljene naloge in odgovornosti izvajalca/ev. So posamezne naloge in zadolžitve v skladu z zmožnostmi ter sposobnostmi izvajalca/ev. V kolikor je več izvajalcev, ali je določen koordinator. Je pripravljen načrt vrednotenja. So jasno opredeljeni kazalniki uspešnosti, učinkovitosti in 110

111 zadovoljstva. So izdelana merilna orodja. So merilna orodja testirana. Psihofizična priprava Ali je predviden čas za umiritev in koncentracijo pred pričetkom izvajanja aktivnosti. Ali je predviden čas in viri za osebno urejenost ter zunanji videz. Poznam in znam izvesti katero od tehnik za sprostitev, zmanjševanje napetosti Skrbim za svojo psihofizično kondicijo. Sem pripravljen/a za suveren nastop, s prostim govorom (brez branja). Pedagoška priprava Je oblikovana pisna priprava na učno uro/enoto. So upoštevane osnovne etape vzgojno- izobraževalnega procesa (uvod, jedro, zaključek). So upoštevana didaktična načela. So upoštevani različni zaznavni stili in načini sporočanja informacij. So izbrane primerne: učne metode dela, vzgojne metode dela, oblike dela, učna sredstva glede na cilje, vsebino, ciljno populacijo, prostor, čas, naše znanje in sposobnosti Obvladamo uporabo predvidenih učnih sredstev. Je predvidena 'rezerva' za določena učna sredstva (npr. izpad elektrike, težave z računalnikom itd.). So na razpolago vsa učna sredstva in drugi pripomočki. Je na razpolago zadostno število učnih sredstev in drugih pripomočkov glede na število udeležencev. Je kvaliteta učnih sredstev in drugih pripomočkov dobra oz. zadovoljiva. 4. IZVAJANJE Vključuje pozdrav in predstavitev izvajalca/ev. Vključuje predstavitev ciljev in aktivnosti. Vključuje splošne informacije (kje so sanitarije, kdaj je predviden čas za vprašanja, kje je voda na razpolago itd.). Motivacija Omogoča motiviranost udeležencev za sodelovanje, spremljanje, doseganje ciljev itd. Vpliva na učno motivacijo. Zadovoljuje hierarhijo potreb v vzgojno-izobraževalnem procesu. Vzpodbuja notranjo motivacijo. Komunikacija Predvideva komunikacijo med izvajalcem/i in udeleženci ter med udeleženci. 111

112 Omogoča dobro komunikacijo med izvajalcem/i in udeleženci ter med udeleženci. So predvidene možne ovire v komunikaciji in njihova premostitev. Je izključen žargonski jezik, otroška govorica pretirano poenostavljanje, izumetničenost. Aktivna vloga udeležencev Omogoča aktivno vlogo udeležencev. Daje poudarek aktivnemu učenju. Vključuje vprašanja in dejavnosti za vzpodbujanje aktivnosti udeležencev. 5. VREDNOTENJE Ali aktivnost vključuje fazo vrednotenja. Je predviden čas za izvedbo vrednotenja. Vključuje vrednotenje rezultatov in procesa. Je predvidena analiza rezultatov vrednotenja. Je predvideno oblikovanje poročila o vrednotenju. Bodo z rezultati vrednotenja seznanjeni vsi zainteresirani (zlasti udeleženci). Bodo rezultati uporabljeni za nadaljnjo načrtovanje. 112

113 PROJEKTNA NALOGA S projektno nalogo razumemo izvedbo določenega načrtovanega projekta. V zdravstvu, gospodarstvu in znanosti najdemo mnogo projektov, ki pa se med sabo močno razlikujejo. Lahko se nanašajo na projekt nekega kraja, regije ali širše okolje lahko so usmerjeni na posamezno podjetje, organizacijo, ustanovo. Različni projekti imajo različen čas trajanja od njihove zasnove do izvedbe, različno veliki projekti pa tudi vodijo v različno velika vložena finančna sredstva. Zato na splošno ločimo majhne, srednje in velike projekte. Projekti v zdravstvu, gospodarstvu in znanosti se po vsebini lahko nanašajo na projekte izboljševanja kakovosti obstoječih storitev ali izdelkov, projekte uvajanja novih storitev ali izdelkov, projekte trženja, informacijske projekte, organizacijske projekte, kadrovske in izobraževalne projekte, raziskovalne projekte in druge. Lahko pa posamezen projekt posega tudi na več področij. Kaj pa pravzaprav je projekt? Opredelitev projekta najdemo v literaturi mnogo. Lahko rečemo, da je projekt enkraten proces, ki ima določen začetek in konec, natančno določene cilje, aktivnosti in namen ter predviden okvirni proračun. Projekt je sklop dejavnosti z jasno določenimi cilji za rešitev nekega problema in prispeva k doseganju širših strateških ciljev. Namen vaše projektne naloge je prikazati projekt, ki se nanaša na zdravstveno, gospodarsko ali znanstveno dejavnost in s katerim bi spremenili ali dopolnili poslovanje, organizacijo, ponudbo, trženje itd. v podjetju, ustanovi oz. organizaciji ali drugje. S projektno nalogo boste najboljše prikazali vaše inovativne ideje, če jo boste postavili v okolje, ki ga dobro poznate. Projektna naloga ne more biti pravilna ali nepravilna, lahko je dobra ali slaba, kar bo v precejšnji meri odvisno od argumentov, na katerih bo slonela. Upravljanje (management) projekta sestavljajo: - načrtovanje izvajanja projekta - izvedba projekta - analiziranje izvedenega glede na načrtovano. Vaša projektna naloga bo sestavljena iz dveh delov: 1. prijava projektne naloge 2. poročilo o izvedbi projekta Predmet projektne naloge je torej projekt, ki pa mora biti povsem vaš. Za uspešnost projekta je potrebno najprej njegovo kvalitetno načrtovanje. Ključni koraki pri načrtovanju projekta so: - določiti konkretne cilje projekta, - določiti širše, dolgoročne cilje, h katerim bo pripomogel projekt, - določiti rezultate projekta, - določiti potrebne vire in tveganja. Šele nato lahko projekt izvedemo. Po njegovi izvedbi projekt analiziramo in tako ugotovimo, ali smo dosegli zastavljene cilje. 113

114 Prijava projektne naloge Za dobro izdelano prijavo projektne naloge si morate najprej zamisliti projekt, ki je po vašem mnenju potreben glede na sedanje stanje v kakem podjetju, organizaciji, ustanovi, območju. Sama zamisel nad projektom pa ni dovolj, saj morate za kvalitetno načrtovanje ta projekt tudi razčleniti (znati analizirati). Le tako bo projekt lahko tudi uspešno izveden. Bolj natančno kot je načrtovanje, kar povleče za sabo tudi mnogo vloženega truda, časa in stroškov, manj možnosti je, da bo kasneje prišlo do težav pri njegovem izvajanju ali, da se projekt sploh ne bo izvedel. Načrtovanje ciljev projekta Najprej moramo načrtovati cilj(e) projekta. Cilj projekta pove, kaj želimo z določenim projektom doseči. Cilj(e) lahko opredelimo le na podlagi poznavanja konkretnih okoliščin. Za uspešno postavljanje ciljev je potrebna analiza sedanjega stanja, opredelitev obstoječih problemov. Za izdelavo projektne naloge morate zato dobro poznati okolje na katero se projekt nanaša, sicer projekta ne morete postaviti v realno okolje. Za analiziranje stanja je velikokrat primerna SWOT analiza, s katero ugotovimo prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti nekega podjetja, organizacije, ustanove itd. V primeru, da gre za projekte, ki so večjega družbenega pomena je pomemben tudi odnos okolja do razvoja produkta. Zato so pri slednjih projektih primerne za analizo stanja in ugotavljanje želenih ciljev razne ankete, delavnice, kamor je povabljeno ne le gospodarstvo temveč tudi prebivalstvo, in podobno. Projektna naloga, ki jo boste izbrali za vaše delo mora imeti predvsem konkretno določen cilj ali celo več ciljev, ki morajo biti nedvoumno opredeljeni. Opredelitev cilja ali ciljev podjetja je nujno za načrtovanje podjetja, saj se projektov, ki nimajo jasnega cilja nima smisla lotiti. Cilji na področju zdravstva, gospodarstva, znanosti so na primer lahko: - izboljšanje kakovosti ponudbe, - dopolniti obstoječo ponudbo, - izboljšati delovanje ustanov, - izboljšati zdravstvene storitve, - dvigniti kakovost delovanja socialnih/zdravstvenih ustanov, - prenos znanja iz teorije v prakso. Posamezen cilj projekta je možno razčleniti na podcilje. Včasih nam lahko takšno razčlenjevanje projektne naloge omogoča lažje načrtovanje. Sicer pa se cilji projekta ne smejo med sabo izključevati ali si nasprotovati, temveč se morajo med sabo dopolnjevati. Šele ko določimo cilj(e) projekta lahko začnemo z ostalim načrtovanjem, s čimer si zamislimo potek projekta, kako bomo torej dosegli zastavljene cilje. Načrtovanje nalog (aktivnosti) projekta Projekt zaradi lažjega pregleda in načrtovanja razgradimo na sestavne dele, to je naloge (aktivnosti), ki jih je potrebno izvesti, da bi prišli do zastavljenih ciljev. Načrtovanje nalog projekta zajema torej členitev projekta na naloge, le-te pa lahko razgradimo še nadalje na 114

115 manjše naloge. Načrtovanje nalog projekta omogoča vpogled v strukturo nalog, ki jih je potrebno izvesti, da pridemo do načrtovanega cilja oz. ciljev. Ta faza načrtovanja omogoča pregled nad vsemi potrebnimi nalogami. Primer razčlenitve projekta organiziranje prireditve na naloge (če jih navedemo le nekaj): - načrtovanje sestankov in dogodkov za pripravo prireditve, - organiziranje administrativnih opravil, - najem prostora, tehnične opreme, osebja, - promocija prireditve, - pridobivanje sponzorjev... Na takšen način skušamo razčleniti projekt. Vsako nalogo lahko razčlenimo še na manjše naloge ter slednje še na manjše. Bolj natančno kot je načrtovanje, bolj bo kvalitetno, kar pomeni, da bo vsebovalo manjša tveganja glede stroškov, financiranja, izvedbe itd. To je ponavadi najtežja in najzahtevnejša faza načrtovanja. Za vsako izmed razčlenjenih nalog bomo kasneje določili sredstva, izvajalce in stroške. Zato lahko izpustitev določene aktivnosti vodi v to, da načrtujemo premalo sredstev, izvajalcev, stroškov. To pa vodi v kasnejše težave ali celo v nezmožnost realizacije projekta. Načrtovanje izvajanja nalog (aktivnosti) projekta Za vsako posamezno nalogo moramo predvideti, kdaj se bo pričela, kdaj zaključila in s tem njen čas trajanja. Na ta način lahko izračunamo tudi čas trajanja projekta. Posamezne naloge so med sabo povezane, sledijo si zaporedno ali tudi vzporedno, kar moramo pri načrtovanju upoštevati. Trajanje posameznih nalog in s tem celotnega projekta prikažemo s terminskim načrtom. Pri časovnem razporedu trajanja nalog lahko posamezne naloge razporedimo po mesecih, tednih ali dnevih, odvisno od časa trajanja celotnega projekta. Lahko pa razčlenimo projekt na primer po mesecih, najbolj kritične mesece pa razčlenimo še po tednih. Primer skice terminskega načrta je na naslednji sliki: Trajanje aktivnosti aktivnost 1 aktivnost 2 aktivnost 3 aktivnost 4 aktivnost 5 aktivnost 6 1.teden 2.teden 3.teden 4.teden 5.teden... Naloge, ki si lahko sledijo vzporedno skrajšajo čas trajanja projekta in s tem lahko tudi njegove stroške. Vendar moramo biti pri tem previdni, katere naloge si sploh lahko sledijo vzporedno ter katere aktivnosti je treba dokončati, da se druge aktivnosti sploh lahko začnejo. 115

116 Načrtovanje sredstev in izvajalcev Za izvajanje vsake naloge projekta so potrebna določena fizična sredstva (oprema, pripomočki, prostori) in izvajalci, ki bodo naloge izvajali. Za kvaliteten pregled nad vsemi temi sredstvi in izvajalci je potrebna njihova razčlenitev. Vsaki nalogi moramo določiti sredstva in izvajalce (ljudi), potrebne za njeno izvedbo. Tako je potrebno za vsako nalogo navesti potrebna sredstva in kvalifikacijsko strukturo izvajalcev posamezne naloge. Trošenje ali uporaba teh sredstev in delo izvajalcev zahteva določene stroške. Natančnejše kot bomo zato določili sredstva in izvajalce, natančnejše bomo lahko načrtovali stroške projekta. Načrtovanje organiziranosti Načrt organiziranosti je potreben takrat, ko v projektu sodeluje več izvajalcev. Z načrtom organiziranosti prikažemo organizacijsko strukturo izvajalcev projekta, iz česar so razvidne pristojnosti, naloge in odgovornosti posameznega izvajalca. Za projekt je pomembna projektna skupina, ki ima vodjo projekta. Slednjega imenuje naročnik projekta. Projektna skupina je zadolžena za oblikovanje in uresničitev projekta, s katerim bomo dosegli zastavljene cilje projekta. Za projektno skupino so velikokrat pomembni različni svetovalci (konsultanti), ki lahko dajo ideje ali kakorkoli pomagajo pri projektu. Za vodenje projektov je nujno demokratično vodenje. Načrtovanje stroškov Pri izvajanju nalog projekta nastajajo določeni stroški, kot so stroški dela, materiala, pripomočkov itd., ki jih moramo vnaprej načrtovati. Na podlagi predvidenih stroškov naredimo predračun stroškov. Da bodo nastali stroški skladni z načrtovanimi, mora načrt stroškov temeljiti na realnih predpostavkah in biti čim bolj natančen. Pri projektih ločimo direktne (neposredne) in indirektne (posredne) stroške. Direktni stroški so tisti stroški, ki jih lahko natančno pripišemo določeni aktivnosti, zato jih je tudi lažje nadzirati. Sem spadajo na primer stroški dela za določene naloge, stroški materiala za določene naloge. Indirektni stroški projekta pa so tisti za katere ne vemo na katere aktivnosti se nanašajo oz. se nanašajo na več aktivnosti hkrati. Zato jih ne moremo direktno pripisati določeni aktivnosti. Sem spadajo na primer: stroški za fotokopiranje, računalnik itd. Direktne stroške je smiselno razčleniti na variabilne in fiksne stroške. Direktni variabilni stroški so namreč odvisni od trajanja projekta, sem spadajo na primer stroški za določena dela, stroški najemnin za časovno enoto (uro, dan, teden). Direktni fiksni stroški pa niso odvisni od trajanja aktivnosti, sem spadajo na primer stroški storitev, stroški opreme ali pripomočkov, stroški za enkratno uporabo opreme. Meja za ločitev na variabilne in fiksne stroške ni vedno jasna in lahka za opredelitev. Za načrtovanje stroškov projekta lahko uporabimo dve različni metodi: - top-down metoda, za katero je značilno, da imamo že določena finančna sredstva, ki jih lahko porabimo za projekt in skušamo potem razčleniti na posamezne naloge, pri čemer ne smemo prekoračiti proračuna, 116

117 - bottom-up metoda, pri kateri nimamo že vnaprej določenih sredstev za izvedbo projekta; koliko nas bo projekt stal izračunamo s seštevanjem, združevanjem stroškov posameznih aktivnosti. Načrtovanje financiranja Financiranje projekta je nujno zaradi nastajanja izdatkov. Načrt financiranja pove, kje bomo dobili potrebne vire (finančna sredstva) za izvedbo projekta. V njem opredelimo, kolikšna finančna sredstva bo kdo prispeval. V splošnem ločimo lastno financiranje projekta in tuje financiranje. Za lastno financiranje velja, da bo naročnik projekta sam poskrbel za finančna sredstva projekta, za tuje financiranje pa velja, da bo naročnik projekta pridobil sredstva na primer z bančnimi posojili ali si jih kako drugače izposodil. Načrt financiranja je še posebno pomemben, kadar v projekt investira več podjetij oz. organizacij. To pa je ponavadi značilnost večjih projektov. Tveganje projekta Kljub skrbnemu načrtovanju lahko pride pri izvajanju projekta do odstopanj, kar pomeni nevarnost, da se projekt ne bo izvedel v skladu z načrtovanim in da tako cilji projekta ne bodo (v celoti) doseženi. Kvalitetnejše kot je načrtovanje, lažje, z manj tveganja in morda tudi cenejše bo izvajanje projekta. Tveganj, ki lahko nastanejo v zvezi s projektom v zdravstvu je veliko. Če navedemo le nekatera tveganja: - pomanjkanje znanja in veščin za izvedbo določene naloge, - nerazpoložljivost sicer načrtovanih denarnih in drugih sredstev, - nepridobitev dovoljenj, - nekvalitetno izvedene določene naloge ali celoten projekt, - težave z dobavo, - neizpolnjevanje obveznosti s strani tretje osebe itd. - rentabilnosti projekta. Tveganje projekta potencialno lahko predstavljajo tudi tako imenovani nasprotniki projekta. Mednje lahko spadajo na primer konkurenti, lobiji itd. Dober načrt projekta vsebuje pomembnejša tveganja, do katerih bi lahko prišlo in tudi možna reagiranja na ta tveganja. Premalo je, če le predvidimo možne nevarnosti, ki lahko nastanejo. Pri projektih je potrebno predvsem ugotoviti in načrtovati možne alternativne poti, če se določeno tveganje (nevarnost) uresniči. Pri načrtovanju projektov v zdravstvu, gospodarstvu, raziskovanju se moramo zavedati, da se okolje stalno spreminja ter da se okoliščine v katerih načrtujemo projekt, lahko spremenijo. Zato je ob takšnih primerih nujno načrt projekta spremeniti oz. ustrezno prilagoditi. To so pač tveganja, ki jih najdemo tudi povsod drugod v gospodarstvu. Zato je pomembno, da se projekti, ki imajo daljši čas trajanja in so zato tudi bolj tvegani, analizirajo že med svojim izvajanjem. S tem ugotovimo ali pravilno potekajo, v predvidenem času, s predvidenimi sredstvi, stroški ter z ustrezno kvaliteto. To so tako imenovane kontrolne točke projekta. Tveganje, ki nastane po končanem projektu, je tveganje rentabilnosti projekta. To je tveganje, da se vložena sredstva v projekt ne bodo povrnila ter bo projekt pomenil za svojega naročnika 117

118 izgubo. Temu tveganju se lahko izognemo le tako, da se lotimo le projektov, pri katerih lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo rentabilni (donosni). Pri izbiranju projektov in njihovemu načrtovanju se moramo zavedati, da je največje tveganje projekta ravno tveganje nezmožnosti povrnitve vloženih sredstev in ustvarjanje dobička. Zato je pri projektih smiselno izračunati točko preloma, ki nam pove prag rentabilnosti, če je to le možno. 2 Poročilo o izvedbi projekta V poročilu razložimo, ali smo načrtovani projekt dejansko izvedli kot je bilo v načrtu predvideno in tako dosegli zastavljene cilje. V primeru, da je bil projekt izveden, obrazložimo njegov potek, morebitne ovire, s katerimi smo se pri izvajanju srečevali, in odstopanja (časovna, glede sredstev, ljudi, stroškov, financiranja, kakovosti ), do katerih je morebiti prišlo. Navesti je potrebno tudi vzroke za nastala odstopanja ter v kolikšni meri so vplivala na cilje projekta. Priloga poročila naj vsebuje izdelek projekta, v kolikor je predmet projekta določen izdelek (kot naprimer brošura), ki ga lahko damo v prilogo. V primeru, da se projekt ni izvedel ali da se ni izvedel v celoti, moramo navesti in obrazložiti objektivne razloge za to ter kaj bi bilo potrebno narediti, spremeniti, da bi se projekt lahko izvedel tako, kot je bilo prvotno načrtovano ali v nekoliko spremenjeni obliki oz. pod kakšnimi pogoji bi se projekt lahko izvedel. Za pomoč pri pisanju poročila je načrt projekta. Analizo stanja namreč izvedemo tako, da sedanje stanje primerjamo z načrtovanim. Projektna naloga mora ustrezati tehničnim navodilom: Navodila za oblikovanje pisnih izdelkov bolonjskih študijskih programov UP FVZ ( le da pišete v 1.os.ednine. POROČILO: PREDLOG RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Izpolnite dva predloga raziskovalnega projekta. V pomoč pri izpolnjevanju naj vam bodo navodila za izpolnjevanje na spletni strani ARRS: Vzorec.pdf Šifra (ARRS) ter naziv prijavitelja (raziskovalna organizacija): Naslov projekta v slovenskem jeziku: Naslov projekta v angleškem jeziku: Naziv področja tematskega sklopa: Številka in naziv raziskovalne teme v okviru tematskega sklopa: 118

119 Šifra (ARRS) ter ime in priimek vodje projekta: Šifra in naziv sodelujočih raziskovalnih organizacij: Naziv raziskovalnega področja, v katerem bo pretežno potekalo izvajanje predlaganega raziskovalnega projekta po šifrantu ARRS: Naziv znanstvenega področja predlaganega raziskovalnega projekta po šifrantu Evropske unije: Ključne besede v slovenskem jeziku: Ključne besede v angleškem jeziku: Povzetek predloga raziskovalnega projekta (do največ ene strani): 119

120 Izhodišča ter opredelitev problema in ciljev predloga raziskovalnega projekta: 120

121 Pregled in analiza dosedanjih raziskav in relavantne literature s področja predlaganega projekta: Vsebina in program dela predloga raziskovalnega projekta: 121

122 Pričakovani rezultati, njihov pomen k uresničevanju ciljev razpisane teme: Časovni načrt izvedbe projekta: 122

123 Trajanje projekta (v mesecih): Utemeljitev v primeru trajanja nad 24 mesecev: Razpoložljiva raziskovalna oprema, potrebna za izvedbo projekta: Člani projektne skupine: Šifra raziskovalca Ime in priimek Naziv raziskovalne organizacije Vloga v projektni skupini Skupni predvideni obseg sredstev za izvedbo projekta (v EUR): Stroški dela Neposredni materialni in nematerialni stroški Stroški amortizacije raziskovalne opreme Skupaj EUR EUR EUR EUR Literatura: 123

124 POROČILO: OCENA PROJEKTA Z ODLOČITVENIM MODELOM DEXi Primere projektov, ki ste jih napisali na strani , ocenite z modelom DEXi, v pomoč naj vam bo spodnji primer projekta za izbiro ponudnika zdrave prehrane. Kriteriji Primer Enote Priporočila Enote ED beljakovin 14,7 % 10 do 15 % ED maščob 28,2 % 20 do 30 % ED ogljikovih 57,1 % nad 50 % hidratov Energijska 1596 kj 1231 do kj vrednost 2058 Senzorična ocena 5 g 4,5 g Pestrost ponudbe 4 n nad 3 n Cena 3 EUR < 4 EUR 124