Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2018 št. 02

Size: px
Start display at page:

Download "Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2018 št. 02"

Transcription

1 Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2018 št. 02 VELIKI INTERVJU: Prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med., svetnik, predstojnik Kirurške klinike AKTUALNO: Dr. Hugon Možina, dr. med., vodja Internistične prve pomoči Varstvo osebnih podatkov po načelu: Moji podatki so moja last Dobili smo najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege SPOZNAJMO SE: Kati Antunović, notranja revizorka UKCL PLEMENITI KLIC: Mateja Stare, operacijska medicinska sestra iz Sirije UTRIP: V UKCL prevzeli opremo za medbolnišnični transport kritično bolnih novorojencev, dojenčkov in otrok ČILI ZA DELO: Varno delo na prostem tudi poleti IZOBRAŽEVANJE: Raziskava odnosa do cepljenja v Sloveniji

2 kazalo 4 UVODNIK: Prihodnost na stvarnih temeljih 4 VELIKI INTERVJU: prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med. AKTUALNO: 6 Intervju: dr. Hugon Možina, dr. med. 8 Povzetek Strategije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za obdobje od 2018 do Intervju: izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med., predsednik Komisije za zdravila 12 Varstvo osebnih podatkov po načelu: Moji podatki so moja last HOPE Exchange 2O18 program izmenjave dobrih praks Ponosno praznujemo 50 let Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKCL 18 V UKC Ljubljana smo dobili najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege 20 Odprli Dispečerski center zdravstva Maribor Pomoč Kliničnega centra Rebro iz Zagreba Ob svetovnem dnevu hepatitisa svetovni dan ščitnice namenjen ženskam v rodnem obdobju 25 Priporočila za preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja starejših oseb ob povečani toplotni obremenitvi 26 SPOZNAJMO SE: Kati Antunović, notranja revizorka UKCL 28 PLEMENITI KLIC : Mateja Stare, udeleženka misije Zdravniki brez meja, poročilo o delu v Siriji UTRIP UKCL: 31 Biserka Marolt Meden stopila na»enajsto«pot 32 Ples rok na Pediatrični kliniki Poročilo o merjenju organizacijske klime za leto 2017 v UKCL V UKCL prevzeli opremo za medbolnišnični transport kritično bolnih novorojencev, dojenčkov in otrok Odvetniška zbornica Slovenije donirala ultrazvočni aparat oddelku za novorojenčke Pediatrične klinike 36 Uspešno izvedena gasilska vaja mesto za poster»vpliv komunikacijske kampanje na precepljenost proti gripi v UKCL«37 Team building v Rovinju 37 Poslovne sekretarke in tajnice UKC Ljubljana na dogodku»kongres pisarniške odličnosti ADMA«37 Dogodek in razstava ob mednarodnem dnevu medicinskih sester ČILI ZA DELO: 38 Le zdrav in zadovoljen delavec je lahko kos vsem izzivom sodobnega delovnega okolja! 39 Varno delo na prostem tudi poleti 36 Ergo kavarna: Kako zajeziti kostno-mišične bolezni v UKC Ljubljana? IZOBRAŽEVANJE: 41 Raziskava odnosa do cepljenja v Sloveniji 42 ESTS kongres s simpozijem za medicinske sestre 43 Zdravo in lokalno pridelano je model za Evropo prihodnosti 44 Večja varnost pacientov tudi z jasnim označevanjem zdravil in medicinskih pripomočkov PREBERITE: 46 Celostna grafična podoba UKCL 48 Publikacija Daj življenju priložnost s podatki o donorski in transplantacijski dejavnosti za leto Imunosupresijsko zdravljenje v klinični praksi Kako brati krvno sliko 50 KAJ MENIJO O NAS 51 SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE: založba Chiara predstavlja Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja 52 NAGRADNA KRIŽANKA

3 uvodnik Prihodnost na stvarnih temeljih Motimo se lahko na dva načina. Tako, da verjamemo v tisto, kar ni resnično, in tako, da ne verjamemo v tisto, kar je resnično. Søren Kierkegaard Skupaj z Zdravstvenim svetom smo lahko prav začudeni nad nedorečenostjo vzpostavljanja nacionalnih projektov. In seveda pričakujemo, da so projekti UKC Ljubljana bolj premišljeni, procesi, ki jih izboljšujemo, pa kot dobre prakse preneseni na nacionalno raven. No, nekateri verjamemo, da se poslanstvo terciarne in učne bolnišnice izraža na izboljšavah v celotnem bolnišničnem zdravstvu. V tej številki časopisa Interno smo se zato v velikem intervjuju pogovarjali s prof. dr. Matjažem Veselkom, dr. med., svetnikom, strokovnim direktorjem Kirurške klinike in vodjo Komisije za koordinacijo na področju kirurške dejavnosti. Zanimali so nas načrti za prihodnost, kako se izvleči iz starih izgub in ali lahko zaposleni verjamemo, da jih bo kril ustanovitelj. Med tem, kar verjamemo, in tem, kar je res, se nahajajo premisleki, kako izboljšati operativno dejavnost, o izboljšavah pa smo spregovorili tudi z dr. Hugonom Možino, dr. med, vodjo Komisije za koordinacijo urgentne dejavnosti. V veliki hiši se vedno najde dober razlog za slavje. Med praznovanjem pomembne obletnice, petdeset let Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, se lahko vprašamo, o čem so sanjale generacije zaposlenih na inštitutu, kaj so počeli, v kaj so verjeli, da so prišli do izjemnih strokovnih dosežkov in kako se počutijo današnji zaposleni, ko se ozirajo na prehojeno pot in uživajo v ciljih, ki so postali realnost. Zanimivo zgodbo o inovativni genomski medicini, ki jo je predstavil prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., in utrinke s slovesnosti ob petdesetletnici, lahko preberete v tej številki Interno. Zaposleni hočemo že zaradi načrtovanja lastne prihodnosti poznati smer delovanja organizacije. Vedeti moramo, kako se lahko vključimo v aktivnosti UKC Ljubljana in seveda potrebujemo povratne informacije o napredku, ki je bil dosežen. Navidezno nepomembna opravila nam pri tem služijo kot motivacijski treningi za večje podvige. Tako je na primer vodstvo Pediatrične klinike ugotovilo, da želi izboljšati kazalnik kakovosti higiene rok in skupaj z zaposlenimi so se odločili za zabaven pristop k vsakodnevnemu opravilu, ki je lahko zelo dolgočasno. S plesom rok, ki ga predstavljamo v obliki fotoreportaže, so se razvedrili, bolje spoznali drug drugega, različni oddelki in službe pa so se združili v skupnem cilju. Kot zadnjo temo te številke izpostavljamo skrb za kakovost, tokrat izpričano v mednarodni bolnišnični izmenjavi HOPE, v kateri sodelujemo že od leta Namen programa je izmenjava dobrih praks med evropskimi bolnišnicami. Saj hočemo biti resnično vsak dan boljši. Adriana Dvoršak, uredniški odbor Interno Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana avgust 2018, številka 02 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Aleš Šabeder, univ. dipl. ekon. Uredniški odbor: prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl. ekon. Dominika Oroszy, dr. med. Nina Pirc, dr. med. mag. Simona Potočnik mag. Lucija Mak Uhan mag. Adriana Dvoršak Lektoriranje: Nina Krajnc Fotografije: Tina Roš, Freepik, Istock, Thinkstock Fotografija na naslovnici: Freepik Oblikovanje: Ana Vedlin Tisk: Collegium Graphicum d.o.o., naklada: Glasilo v elektronski obliki na: VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2018 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasneje do konca septembra V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: soj@kclj.si. Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije.

4 Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med.»zapletenost nekega posega ali to, da ga izvajamo samo pri nas, še ne pomenita čakalnih vrst nad dopustno mejo«danes pacienti v operacijski sobi pričakujejo robota in vrhunsko opremo. Želijo si izurjenega operaterja, ki je nezmotljiv že na začetku uvajanja nove metode. Taka pričakovanja naj bi izpolnila tudi slovenska kirurgija in ob tem poslovala s pozitivnim izidom. Zgodovina kirurgije beleži dve čisto pravi prelomni točki: obvladovanje bolečine in obvladovanje okužb. Osvetljujeta, kako pomembni so za pacienta dobra organizacija dela, spoštovanje med poklicnimi skupinami ter dobri odnosi med nadrejenimi in podrejenimi člani tima. Anestezijski, operacijski in podporni timi še danes usklajeno sodelujejo pri obravnavi pacientov. Mnogokrat so zaposleni celo povsem nevidni, nekje v ozadju jih slutimo. Prof.dr. Matjaž Veselko, dr. med., svetnik, predstojnik Kirurške klinike, predavatelj in Predstojnik katedre za kirurgijo na Medicinski fakulteti izredno ceni svoje sodelavce in med intervjujem poudari, da je za uspeh skupine zaslužen vsak njen član. Tudi manj izpostavljeni zaposleni, katerih delo je odlično opravljeno in jim premalokrat zaploskamo. Kateri so bili prelomni trenutki Kirurške klinike v zadnjih nekaj letih? Najlepši trenutki? Pozitivne stvari, ki so se zgodile v zadnjih letih, so prenovitve operacijskih dvoran, ki so sodobno opremljene, na nekaterih področjih lahko rečemo vrhunsko. V prihodnosti največ pričakujemo od operacijskih dvoran v novem delu urgentnega centra, kar bo pomembno tudi za razvoj kirurgije, pa tudi od dodatnih programov za skrajševanje čakalnih vrst. Če do tega ne bo prišlo, če se izgradnja DTS-a ne bo zaključila v celoti, kot je bilo predvideno, bodo problemi ostali. Ne gre samo za urgenco, mi v DTS pridobimo dodatne operacijske dvorane, ki jih nujno potrebujemo, pridobimo pa tudi dodatne postelje za intenzivne terapije in druge funkcionalne prostore. Diagnostično-terapevtski center bo za nas v tem prihodnjem obdobju daleč največji korak naprej. Sicer je v zadnjem času naš največji problem pomanjkanje kadrov, zdravnikov in medicinskih sester. Imamo v Sloveniji dovolj kapacitet za kirurško dejavnost? Kako naj se usmerja povečevanje in investiranje zmogljivosti za operativno dejavnost? VELIKI INTERVJU 4 Če se bodo kapacitete povečevale, bomo nujno potrebovali dodatne zaposlitve. Pravočasno zaposlovanje mladih kadrov je pomembno že za nadomeščanje tistih, ki odhajajo v pokoj. Računati pa moramo tudi na vakuum kadrov v Zahodni Evropi, katerega posledica bo večja fluktuacija kot doslej. Za varno prihodnost in prosperiteto je nujno skrbeti za kontinuiteto. Zlasti problematično je danes področje anestezije. Iščemo različne rešitve, tudi s pogodbenim delom upokojenih zdravnikov in medicinskih sester. Ocenjujemo, da potrebujemo 15 do 20 anesteziologov več kot jih imamo, ob tem tudi druge člane ekipe. Enkratni dodatni program za skrajšanje čakalnih vrst dejansko je pripomogel k skrajšanju čakalni vrst, output pa je manjši, kot bi si želeli. Potrebna je bolj dolgoročna rešitev, saj EDP ni vplival na povečanje zmogljivosti, začasno je povečal pretočnost sistema. Prepričan sem, da bi samo s tem, ko bi nam priznali realno ceno in plačali vse storitve kot je treba, znali sami bolje rešiti problem čakalnih vrst. Na osnovi realne cene bi si lahko zagotavljali zadosten kadrovski potencial, na temelju realne cene storitev bi lahko obnavljali svoje operacijske kapacitete in dosegli boljši učinek.

5 Kako naj se razdelijo rutinske in zahtevne operacije med izvajalce? Ali delitev pojmujete kot strokovno odločitev o razmejitvi med sekundarno in terciarno ravnijo? Definitivno ima Ljubljana z okolico premalo kapacitet, predvsem na sekundarnem nivoju. Ljubljanska regija rabi še eno sekundarno bolnišnico. Ali lahko te sekundarne storitve opravljajo zasebniki? Lahko. Moral bi pa zasebnik imeti take kapacitete, da bi lahko izvajal vse sekundarne operacije in obvladoval komplikacije, ki na tej ravni nastajajo. Se pravi, da bi moral prevzeti celotno vsebino sekundarnega programa, saj bi ga le tako lahko varno opravljal. UKC Ljubljana po drugi strani ne more izvajati samo terciarnih storitev brez sekundarnih. V univerzitetni bolnišnici izobražujemo kadre, uvajamo nove metode, temeljne in aplikativne raziskave, to pa samo z izvajanjem najtežjih operacij na terciarnem nivoju ni mogoče. Država upravlja s celotno storitvijo, recimo s posegi in operacijami hrbtenice, vsaka posamična bolnišnica pa naj bi se ukvarjala bolj z lastno organizacijo storitve. UKC Ljubljana se včasih znajde na obeh polih. Kako je s tem? UKC Ljubljana je terciarna in sekundarna bolnišnica hkrati. Poleg tega izvajamo številne storitve edini v državi. Edina sekundarna bolnišnico v Osrednjeslovensko regiji poleg UKCL je v Trbovljah. Torej bi o novih modelih in vzorcih vsekakor morali razmišljati? Res je, potrebno bo razmišljati o novih vzorcih organiziranosti bolnišničnega sistema v RS. Terciarna bolnišnica, še zlasti, če opravlja sekundarne storitve za svojo regijo, bi morala imeti možnost sistemskega premeščanja pacientov, katerih terciarno zdravljenje je zaključeno, nazaj v domicilne regije. Trenutno nam ti pacienti zasedajo kapacitete in pogosto so bolniki iz naše regije za pravočasno obravnavo prikrajšani. Katere operativne dejavnosti v Sloveniji opravlja samo UKC Ljubljana? Je pri teh čakalna doba v glavnem nad dopustno mejo? Prepričan sem, da bi samo s tem, ko bi nam priznali realno ceno in plačali vse storitve kot je treba, znali sami bolje rešiti problem čakalnih vrst. Na osnovi realne cene bi si lahko zagotavljali zadosten kadrovski potencial, na temelju realne cene storitev bi lahko obnavljali svoje operacijske kapacitete in dosegli boljši učinek. Ali bi lahko v tem smislu razumeli sanacijo kot priložnost za spremembo procesov? Sem zagovornik sanacije v smislu izboljšanja procesov, ne pa sanacije kot varčevanja. Zame pomeni sanacija izboljševanje, posodabljanje procesov, izboljševanje kakovosti. Seveda se je potrebno obnašati racionalno, s tem, da bomo samo varčevali, pa se ne bomo sanirali. Mi moramo vlagati. Vsa podjetja v težavah se izvlečejo z neko dokapitalizacijo, svežim kapitalom, ki omogoča tako spremembo procesov, da so potem bolj racionalni. Menite, da je pokrivanje stare izgube odgovornost ustanovitelja. Zakaj? Tako menim. Po zakonu je ustanovitelj dolžan pokriti izgube javnega zdravstvenega zavoda. Če za to ne poskrbi in se izgube z vsakim posegom iz dneva v dan povečujejo, izvajalca samo še dodatno obremenjuje. Primanjkljaj denarja se pozna na kakovosti obravnave, zanjo pa odgovarja stroka, ki nima finančnih vzvodov. In zaradi tega, ker imamo izgube, ki naraščajo iz meseca v mesec, so prizadeta čisto vsa področja. Posledice se prenašajo na nabavo materialov, vzdrževanje, kadrovske zmogljivosti, vse to pa nazadnje občuti pacient. Spoštovani profesor Veselko, zahvaljujem se vam za pogovor. Pri nas nekatere zelo zahtevne storitve izvajamo edini v Sloveniji. To je vezano deloma na opremo in subspecialna znanja, predvsem pa na možnosti interdisciplinarne obravnave. Tu ne gre za dolgo čakalno dobo. So pa nekateri posegi zelo dragi, ZZZS pa nam jih plačuje samo v omejenem obsegu. VELIKI INTERVJU Številka 2 avgust

6 Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Dr. Hugon Možina, dr. med.»mogoče ljubljanska urgenca ne bo največji, bo pa najbolj obiskan Urgentni center v državi«urgentni blok UKC Ljubljana je že pred 35 leti na enem mestu združil primarno in sekundarno raven Nujne medicinske pomoči. Glede na to predstavlja začetek urgentnih centrov v Sloveniji. Letno v urgentnem bloku UKC Ljubljana obravnavajo okrog bolnikov. Čeprav se ta številka v zadnjih 10 letih povečuje, ocenjujejo, da je bilo od leta 2005 do danes pregledanih bolnikov in poškodovancev. Na kateri stopnji je trenutno koordinacija urgentne dejavnosti v UKC Ljubljana? Ustanovljena je koordinacijska skupina, v kateri so predstavniki različnih klinik: Kirurške klinike, Interne klinike, Nevrološke klinike, Ginekološke klinike, skratka vseh, ki sodelujejo pri izvajanju urgentne dejavnosti. Sestava komisije se je že spremenila in se bo letos predvidoma še spremenila zaradi prenosa težišča gradbenih del na kirurško dejavnost. Trenutno urejamo strokovna in predvsem organizacijska vprašanja, povezovanje med enotami pa traja že kar nekaj časa. Sprva so bile enote, ki so se ukvarjale z urgentnim bolnikom v UKC Ljubljana, povezane predvsem geografsko, a že takrat se je prav zaradi prostorske bližine povezovanje začelo tudi na drugih ravneh, kot so na primer vsakodnevna sodelovanja, posvetovanja, pomoč, izobraževanja. Že od vsega začetka za potrebe Urgentnega bloka poteka 24-urna konziliarna služba vseh področij medicine, ki so prisotna v UKC Ljubljana. enotni oddelek. Istega leta smo pripravili enotni informacijski sistem za čakajoče bolnike. Dve leti kasneje, natančneje , je bila ustanovljena Komisija za koordinacijo na področju urgentne dejavnosti UKC Ljubljana in takrat so me tudi imenovali za vodjo te komisije. Kaj za urgentno dejavnost pomeni zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev? Kratke čakalne vrste, multidisciplinarno obravnavo ali kaj tretjega? Čakalne vrste se skrajšajo, če je na voljo več zdravstvenih timov. Če jih ni in če odhajajo medicinske sestre, kar je trenutno naš velik problem, potem jih ne moreš razporediti na vsa delovišča in pri tem še tako draga oprema ne pomaga. O reševanju težav se že pogovarjamo z vodstvom Interne klinike in vodstvom UKCL. Multidisciplinarno obravnavo smo zagotavljali s sodelovanjem zdravnikov različnih specialnosti že v preteklosti, v tem je bila dostopnost zagotovljena. AKTUALNO Kako se je razvijalo sodelovanje med enotami? Razvoj organiziranosti in stroke na področju urgentne medicine je doživel pospešek leta 1993 z ustanovitvijo Združenja za urgentno medicino, v okviru katerega se je urgentna medicina v Sloveniji organizirala kot posebna dejavnost. Ko so leta 2003 spoznali, da je nujna izgradnja novega urgentnega centra v Ljubljani in se je začelo oblikovanje projekta, so pri tem sodelovale vse tri strokovne enote. Leta 2007 je bil položen temeljni kamen za novo urgenco, kar nas je vzpodbudilo, da smo se začeli pripravljati na delo v novih okvirjih. Pričeli smo se bolje in tesneje povezovati ter drugače organizirati. Zato smo naslednje leto na Internistični prvi pomoči (IPP) uvedli zdravnika konzultanta, s čimer smo dosegli, da se bolnik ne seli iz ambulante v ambulanto, pač pa je obravnavan na enem mestu, kadar je to smiselno. Proces triaže smo začeli izboljševati že v letu 2009 in naslednjo pomlad smo skupaj s SNMP ZD Ljubljana pričeli z uvajanjem Macnhesterskega triažnega sistem. Že takrat smo v sodelovanju z ZD Ljubljana zgradili dodatni prostor za triažno dejavnost, organizirali pa smo tudi prvo formalno izobraževanje na tem področju. S pomočjo Ministrstva za zdravje smo nekaj sodelavcev poslali na izpopolnjevanje v Anglijo, kjer so se dodatno izpopolnjevali in sedaj izvajajo redna izobraževanja za celotno Slovenijo. V letu 2011 smo oblikovali priporočila razvoja v Urgentnem bloku; skupino je vodil dr. Andrej Bručan. Predvideli smo tri korake. V prvem smo poenotili znanja, protokole, informacijske sisteme in opremo v vseh enotah ter izboljšali horizontalno povezanost. V drugem koraku zaposlujemo specialiste urgentne medicine v vseh strokovnih enotah in urejamo kroženje med delovišči, v tretjem koraku pa pride do združitve v Kako načrtujete obvladovanje pritoka bolnikov in povečanja obsega dela zaradi nenujnih stanj? Ministrstvo je v lanskem letu začelo z družbenim osveščanjem, z zloženkami in obvestili na svoji internetni strani se že nekaj let trudi tudi ZD Ljubljana, vendar bolniki še kar verjamejo, da jim obisk urgence pripada in se ne pustijo kar tako odvrniti od tega. Z aktivnim odvračanjem so poskusili na primer v Novem mestu, pa prakso opuščajo, saj prihaja do še večjih časovnih in administrativnih obremenitev, če poskušamo odvrniti nenujne paciente, kar so v glavnem bolniki v zeleni in modri skupini tveganja, največ na SNMP. Čakalna vrsta zanje je res dolga. Čakajo po pet ur in še več ob vikendih. Kakšna je vzdržnost dela na urgenci, ki je nedvomno tako strokovno, psihično kot fizično eno izmed najnapornejših delovišč? Opažamo, da celo nekateri specializanti urgentne medicine in medicinske sestre, ki so šele na začetku, zaradi intenzivnosti dela in okolice iščejo svojo pot v drugih področjih medicine. V letu 2017 so bili med specializanti trije taki primeri. Precej je naporno tudi za vodje, tudi zame, če ne moreš ničesar rešiti in si soočen s slabo obvladljivo situacijo vsak dan znova. Gneča in posledično dolge čakalne vrste so lahko razlog za številne zaplete in pritožbe, preobremenjuje se sodelavce in ker nič ni kazalo in trenutno še ne kaže na izboljšanje, se je marsikdo od njih odločil za drugo, lažje službeno mesto, ki pa je enako nagrajevano. Teh je dovolj. Lahko gredo v manjše urgentne centre, v tujino, nove sodelavce pa težko pridobimo. Za njihovo usposabljanje je potrebnega veliko časa, mlade je potrebno izobraževati in starejši sodelavci jim morajo nuditi pomoč, kar problem obremenjenosti preostalih medicinskih sester in zdravnikov še stopnjuje. 6

7 Kako se urgentni blok UKC razvija v urgentni center glede organizacije dela in pretoka bolnikov? Jedro problemov na področju bolezni je pomanjkanje postelj za obolele (nekirurške bolnike) v osrednjeslovenski regiji. Razlog za ta pojav je pomanjkanje bolnišničnih kapacitet za obolele iz naše regije, ki na nek način tekmujejo s kompleksnimi bolniki, ki prihajajo na zdravljenje v UKC Ljubljana iz drugih regij. Zato se na IPP čas čakanja na prosto posteljo podaljšuje. V zadnjem času beležimo povprečni čas celokupne obravnave za kasneje hospitalizirane bolnike nekaj nad 9 ur, 10 odstotkov bolnikov je čakalo na posteljo nad 12 ur, tretjina teh nad 20 ur, kar nekaj bolnikov pa je čakalo v opazovalnici tudi tri dni. Imamo tudi bolnike, ki zaradi kolonizacije z multirezistentnimi bakterijami, pozitivnega troponina ali potrebe po zdravljenju z vazopresorji ali CPAP več dni ležijo v 24-urni bolnišnici. V ambulantah Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) letno pregledajo do bolnikov, vključno z nenujnimi hišnimi obiski. 70 % bolnikov je po pregledu poslanih domov, pa je napotenih na sekundarno raven NMP, od tega na IPP, travmatologijo 2788, nevrologijo 1887, abdominalno kirurgijo 1134 in infekcijsko kliniko Na IPP je letno pregledanih bolnikov in nato 47 % sprejetih v bolnišnico, 3000 bolnikov je sprejetih v 24-urno bolnišnico IPP. Bolniki do 18. leta starosti so običajno pregledani v pediatrični službi NMP, ki ni del Urgentnega bloka UKC Ljubljana. Bodo spremembe z ustanovitvijo Urgentnega centra Ljubljana zadostile potrebam urgentne zdravstvene dejavnosti ter izboljšale dostopnost do nujne medicinske pomoči? Zaenkrat smo predvsem zadovoljni, da je do gradnje prišlo in da je Ministrstvu za zdravje uspelo financirati investicijo do druge faze. S tem je rešena več desetletna prostorska stiska, vendar nam primanjkuje zdravstvenega kadra. Pretok bolnikov na urgenci je povsod ena glavnih nalog vodstev bolnišnic, podobne težave ima tudi Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Predlagali smo, da se dogovorimo za kratkoročno in dolgoročno strategijo, kako obvladati pretok bolnikov. Mislim, da moramo možnosti obolelih prebivalcev osrednjeslovenske regije vsaj izenačiti z ostalimi Slovenci. V to verjamemo tudi mi in upam, da se pri tem ne motimo. Dr. Možina, hvala, da ste me sprejeli na ta precej streznitveni pogovor. AKTUALNO Številka 2 avgust

8 Služba za planiranje, kontroling in poslovno informiranje in Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Povzetek Strategije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za obdobje od 2018 do 2023 Za doseganje strateških ciljev, vključno z vzpostavitvijo partnerskih odnosov s pacienti in dvigom ugleda v javnosti, bo potrebno usklajeno delovanje vseh zaposlenih in celotnega menedžmenta. Temeljiti mora na spoštovanju in odgovornosti na vseh ravneh odločanja. AKTUALNO Vizija in poslanstvo: kam gremo in kje smo Svet UKC Ljubljana je 25. aprila 2018 obravnaval in sprejel Strategijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za obdobje od 2018 do Ob tem je generalni direktor Aleš Šabeder povedal, da je zadovoljen, da ima UKC Ljubljana po desetih letih znova strategijo za naslednje petletno obdobje. Strategija UKC Ljubljana je strateški dokument, ki daje smer in pot nadaljnjega delovanja in razvoja javnega zdravstvenega zavoda. Vizija UKC Ljubljana je evropska referenčna bolnišnica, ki bo zagotavljala kakovostno in varno obravnavo pacientov ter odlično razvojno-raziskovalno dejavnost. Hkrati bo zaposlenim nudila motivirajoče delovno okolje. Za razliko od vizije poslanstvo opisuje trenutno stanje in značilnosti UKC Ljubljana, opisuje zaposlene, paciente, vodstvo in vlogo bolnišnice v širši skupnosti. Tako je poslanstvo terciarne bolnišnice izpolnjevati njeno vlogo vodilne strokovne, pedagoške in znanstvene ustanove slovenskega zdravstva, ki je mednarodno primerljiva pri uvajanju in izvajanju najzahtevnejših oblik zdravljenja. Strategija, ki jo je na 14. redni seji sprejel Svet zavoda, navaja poslanstvo UKC Ljubljana tudi kot sekundarne bolnišnice. S tem se je Svet zavoda posredno opredelil do pozivov k izgradnji sekundarne bolnišnice za osrednjeslovensko regijo in jih omejil. V obdobju do leta 2023 bo UKC Ljubljana izvrševal poslanstvo bolnišnice na sekundarni ravni in izvajal visoko strokovno, učinkovito, dostopno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov. Vizija se postopoma uresničuje iz točke, v kateri se danes nahajamo, vendar se nobena vizija ne uresniči sama od sebe. Uresničujejo jo zaposleni. Etični temelj uresničevanja vizije in delovanja nasploh predstavljajo vrednote zaposlenih, poslanstvo in vizija pa pomembno prispevata k določanju usmeritev organizacije. Ključne vrednote se pričakovano nanašajo na etiko zaposlenih do pacientov, medosebne odnose in na profesionalizem. Z zasledovanjem strateških usmeritev se bo UKC Ljubljana usklajeno, bolj usmerjeno gibal ter bolj učinkovito izkoriščal čas in razpoložljivo energijo zaposlenih ter druge vire. Takšnih strateških usmeritev je pet, in sicer: status referenčne evropske bolnišnice, osredotočanje na pacienta, delovanje v smeri učinkovite organizacije in upravljanja, motiviranje in usposabljanje zaposlenih ter še zadnja strateška usmeritev, povezovati se v slovenskem in mednarodnem prostoru s sorodnimi ali komplementarnimi inštitucijami. 8

9 KLJUČNE VREDNOTE ZAPOSLENIH Osredotočenost na paciente kot ključne odjemalce Osebna integriteta vseh zaposlenih Transparentno delovanje na vseh področjih Timsko delo Inovativnost Zavezanost doseganju ciljev in odgovorno upravljanje Zavedanje strokovne in znanstvene odgovornosti Družbeno odgovorno delovanje v sodelovanju z okoljem Strateški cilji Vsakdo ve, kaj je to osebni cilj: cilj je preprosto neko stanje, ki ga želi doseči. V velikem javnem zdravstvenem zavodu, kot je UKC Ljubljana, obstaja več ciljev, ki se lahko nanašajo na posamezni program ali dejavnost, na ravni organizacijskih enot obstajajo na primer kadrovski cilji, na ravni sistema pa splošni cilji, kot je na primer uravnoteženo poslovanje. S ciljem uravnoteženega poslovanja se bolj konkretno ukvarja sanacijski program. Cilji si seveda lahko tudi nasprotujejo in organizacijske cilje določa vodstvo, zlasti časovne roke za izvršitev nalog in odgovornosti posameznikov. STRATEŠKI CILJI UKC LJUBLJANA 1. Uspešna in celovita zdravstvena obravnava 2. Kakovostna in varna zdravstvena obravnava pacientov 3. Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev 4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev 5. Uravnoteženo in dolgoročno stabilno finančno poslovanje rast prihodkov, obvladovanje odhodkov 6. Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov 7. Učinkoviti vodstveni in podporni procesi 8. Motiviran in usposobljen kader 9. Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso 10. Visoka raven razvojno raziskovalne dejavnosti STRATEŠKI IZZIVI Demografski trendi in potrebe prebivalstva Zagotavljanje ključnega kadra Razvoj medicinske tehnologije in informatizacija zdravstva Optimizacija organizacije zdravstvene dejavnosti Upravljanje in vodenje delovnih procesov Dostopnost do zdravstvenih storitev Zagotavljanje materialnih in finančnih virov Grajenje pozitivne podobe in dvig zaupanja vanjo v UKC Ljubljana in zunaj njega Zagotavljanje virov za vzdrževanje in gradnjo infrastrukture V UKC Ljubljana imamo kar nekaj izzivov za prihodnost. Biti med vodilnimi centri v Evropi in dosegati mednarodno odlične rezultate zdravljenja sta visoka cilja in brez stabilnega finančnega poslovanja ju bo zelo težko dosegati. Vodilna zdravstvena organizacija v Sloveniji ne more zanemariti svoje vloge pri kreiranju zdravstvene politike. Pri tem je pomembno dobro sodelovanje z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot glavnim financerjem. Za doseganje strateških ciljev, vključno z vzpostavitvijo partnerskih odnosov s pacienti in dvigom ugleda v javnosti, bo potrebno usklajeno delovanje vseh zaposlenih in celotnega menedžmenta. Temeljiti mora na spoštovanju in odgovornosti na vseh ravneh odločanja. Na vsakem koraku so potrebne rešitve, ki bodo krepile celoten sistem. Vzpostaviti moramo sodobno, učinkovito in fleksibilno organizacijo ter spodbujati timsko delo, vključenost sodelavcev in učinkovito komunikacijo. Menedžment bo na ta način lahko ustvarjal dobre delovne odnose in vodil najpomembnejši zdravstveni zavod v Sloveniji k ustreznemu odzivanju na izzive v okolju. Vodilna zdravstvena organizacija v Sloveniji ne more zanemariti svoje vloge pri kreiranju zdravstvene politike. Pri tem je pomembno dobro sodelovanje z Ministrstvom za zdravje in ZZZS kot glavnim financerjem. Vprašanje, ki se pojavlja, je, kako so cilji merljivi. Če so cilji slabo merljivi ali se zaposleni ne strinjajo glede objektivnih meril, lahko prihaja do različnih interpretacij, kaj sploh cilj je in ali je dosežen. Še več, Irec Charles Handy trdi, da kadar ni skupnega cilja, ljudje postavijo v ospredje svoje lastne. Izzivi pred nami in okoli nas Pravi in največji izzivi so dejansko po klinikah in organizacijskih enotah. Upravljati je treba s problemi, razporejati pomanjkljive resurse, kar poznamo kot pomanjkanje zdravstvenega kadra, izkoriščenost drage medicinske opreme, iztrošenost opreme in še več bi jih lahko našteli. Strategija UKC Ljubljana na najvišji ravni opredeljuje strateške izzive, ki se jim bo potrebno vsaj prilagoditi, če že ne moremo vplivati nanje. Vodstvo pričakuje, da bodo strateškim ciljem posamezne organizacijske enote prilagodile tudi svoje srednjeročne in kratkoročne cilje ali letne plane. AKTUALNO Številka 2 avgust

10 Služba za odnose z javnostmi Izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med.»pomemben del vodenja Komisije je skrb za pretok pomembnih novih informacij«v UKC Ljubljana je zaposlen od decembra 2000, doktorat znanosti na področju medicinskih ved je pridobil šest let kasneje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani z doktorskim delom»biokompatibilnost raztopin za peritonealno dializo«. Je uspešen raziskovalec in pedagog, saj je objavil več izvirnih člankov in drugih prispevkov s področja interne medicine, epidemiologije v pediatriji ter športne medicine in nefrologije. Decembra 2015 je bil na Medicinski fakulteti izvoljen v naziv izrednega profesorja za predmet Interna medicina. Trenutno skrbi za bolnike z boleznimi ledvic in bolnike s splošnimi internističnimi zapleti, posebej poglobljeno se ukvarja z bolniki s hkratno prizadetim delovanjem srca in ledvic. Z izr. prof. dr. Jernejem Pajkom, dr. med., ki že od 1. januarja 2015 vodi dializni center Leonišče, smo govorili o kliničnih raziskavah zdravil, o dragih zdravilih, o neodobrenih zdravilih in o vodenju Komisije za zdravila, v okviru katere kolektiv predanih članov bdi nad varnostjo zdravil in zmanjšuje tveganja, povezana z zdravili. AKTUALNO Nam lahko pojasnite, kakšno je vsebinsko delo Komisije za zdravila? Komisija ima številne naloge, na začetku naj omenim sprejemanje meril za oblikovanje seznama zdravil, ki se uporabljajo v UKC Ljubljana, ter oblikovanje meril in spremljanje učinkovitosti farmakovigilance. Komisija spremlja in predlaga ukrepe za uvajanje sodobnih načel optimalne in racionalne farmakoterapije, spremlja sprejemanje in izvajanje kliničnih raziskav zdravil in seveda spremlja tudi porabo zdravil v UKC Ljubljana. Nadalje Komisija za zdravila in njeni člani sodelujemo v postopkih zagotavljanja sodobnega nabora zdravil za zdravljenje in/ali preprečevanje bolezni na osnovi njihove terapevtske učinkovitosti, varnosti, kakovosti in farmakoekonomskih dejavnikov; člani sodelujemo pri notranjih nadzorih s svetovanjem ter pri zgodnjem odkrivanju neustreznega predpisovanja, evidentiranja ali dajanja zdravil (angleško internal audit). Ocenjujemo usklajenost s stroko ter z veljavnimi nacionalnimi in internimi predpisi in sodelujemo pri detekciji kritičnih mest v postopkih ravnanja z zdravili in pri preprečevanju napak pri uporabi zdravil ( angleško medication errors). V primeru napak pri uporabi zdravil sodelujemo pri postopkih ukrepanja, ki so lahko takojšnji ukrepi, analiza nastale napake, sanacija posledic napake in poročanje. Na koncu naj omenim sodelovanje Komisije za zdravila pri javnih razpisih in pogajanjih o zdravilih ter pri oblikovanju predpisov na področju zdravil. Kakšni so načrti za vaše delo v obdobju vodenja Komisije za zdravila? V prvi vrsti gre za zagotavljanje boljšega okolja za čim učinkovitejše delo komisije. Pri tem smo začeli s prilagoditvijo dokumentnega sistema, ki ga poznamo pod kratico EDS, da lahko člani komisije čim hitreje in učinkoviteje dostopajo do dokumentov, ki predstavljajo gradivo za seje. Pomemben del delovanja pri vodenju komisije je tudi skrb za pretok pomembnih novih informacij, ki lahko vplivajo na sprejemanje odločitev pri uvajanju zdravil, tako da so člani komisije čim bolj pripravljeni na seje in lahko v časovno omejenem terminu skupnega delovanja presojamo zadeve z uporabo čim več kakovostnih informacij. Cilj delovanja pri vodenju komisije je poleg strokovnega presojanja uvajanja novih zdravil in izključevanja zdravil z liste UKC tudi odkrivati priložnosti za racionalizacijo uporabe zdravil, saj se UKC Ljubljana nahaja v fazi poslovne sanacije. Moj cilj pa je tudi vključevanje strokovnjakov UKC Ljubljana, ki niso člani komisije, vendar lahko s svojim znanjem in izkušnjami pripomorejo h kakovostnejšemu odločanju. Pri obravnavi zadev na komisiji namreč večkrat trčimo ob specifična vprašanja, ki se dotikajo subspecialističnega področja posameznih medicinskih strok; tu je ustrezno vključevanje dodatnih strokovnjakov nujno potrebno. Kakšna je vloga Komisije za zdravila pri odločanju o uporabi dragih zdravil? Vloga komisije je kvalitativno enaka kot pri odločanju o uporabi drugih zdravil. Kvantitativno pa zahteva presojanje o uporabi dragih zdravil več časa za pripravo gradiva, še posebej temeljit pregled vloge oz. zahtevka za uvedbo novega dragega zdravila ter skrbno presojanje dokazov o učinkovitosti in tehtanje farmakoekonomskih posledic uvajanja dragih zdravil. Po drugi strani želimo podpirati vizijo UKC Ljubljana, ki želi ohranjati vlogo vodilne bolnišnice v regiji, zato moramo biti odprti za uvajanje novih zdravljenj, četudi predstavljajo večje finančno breme. 10

11 Kakšna je njena vloga pri odločanju o uporabi še neodobrenih zdravil, recimo v izjemnih primerih? V zelo nujnih izjemnih primerih lahko zahtevek za zdravljenje individualnega bolnika odobrijo predsednik in vsaj še dva člana komisije. Urgentni postopek se obravnava na prvi naslednji redni seji komisije, na kateri se preveri upravičenost postopka. Kakšno je stanje na področju kliničnih raziskav, torej s kliničnimi študijami farmacevtske industrije? Ali njihovo število narašča zaradi evropskih ali bolj zaradi ameriških multinacionalk? Kvantitativnega poročila o številu trenutno potekajočih študij, financiranega s strani farmacevtske industrije, v letih 2017 in 2018 še nismo obravnavali, podatki so v pripravi. Osebno sem manj naklonjen postmarketinškim raziskavam faze 4 in bi si želel večje udeležbe naše bolnišnice pri uvajanju pomembnih novih zdravljenj v raziskavah 2. in 3. stopnje. Tukaj je standard raziskovanja definiran z več-centričnimi raziskavami, še posebej bi podpirali uvajanje tistih raziskav, kjer je UKC Ljubljana nosilec raziskave. So pacientom na voljo vsa sodobna zdravila na osnovi njihove terapevtske učinkovitosti, varnosti, kakovosti, dodane terapevtske vrednosti in farmakoekonomskih dejavnikov? Je sanacija ovira pri širjenju nabora zdravil? Delo komisije za zdravila vidim predvsem v luči zagotavljanja in spodbujanja najboljše možne uporabe sodobnih zdravil. Pri tem ni merilo samo učinkovitost zdravila, ampak tudi varnost in farmako-ekonomska upravičenost. Če bi naredili pregled po posameznih področjih, bi lahko ugotovili, da je zdravljenje naših bolnikov glede dostopnosti sodobnih zdravil povsem primerljivo s centri v razvitem svetu. Sanacije UKC pri delu komisije ne čutimo kot oviro pri uvajanju novih zdravil; s strani uprave opažam stalno podporo pri modernizaciji zdravljenj, ki izboljšujejo uspehe zdravljenja. Temeljni doprinos pri posodabljanju nabora zdravil v UKC prispevajo vodilni specialisti, ki pripravljajo vloge za presojanje novih zdravil na komisiji. Njihovo delo je zahtevno, saj morajo vlogo podkrepiti z dokazi o učinkovitosti, predstaviti vidike zdravljenja, ki jih novo zdravilo izboljšuje v primerjavi s trenutno uveljavljenimi zdravili, predstaviti podatke o varnosti, poleg tega morajo predstaviti tudi ekonomske vidike uvedbe novega zdravila in pričakovano porabo. Vsem kliničnim specialistom, ki so in bodo žrtvovali svoj čas za pripravo vlog, se zahvaljujem za njihov trud in zagotavljam, da bomo vse vloge skrbno obravnavali v najkrajšem možnem času. Ali so tudi v letu 2018 najbolj rasli stroški v skupinah zdravil za zdravljenje novotvorb, bolezni čutil in bolezni krvi? Porast pri skupini za zdravljenje čutil je bil v prvih štirih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim enakim obdobjem 11,53 %. Največji vrednostni porast predstavlja skupina z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji, ki je narasla za 21,78 %. Medtem pa se je poraba zdravil za bolezni krvi in krvotvornih organov zmanjšala za 11,32 %. Pri zdravilih iz skupine H, to je pri hormonskih zdravilih za zdravljenje, je porast sicer še večji, in sicer 31,10 %, vendar ta skupina vrednostno predstavlja zelo majhen delež v porabi zdravil. Celotna poraba zdravil se je v primerjavi z letom 2017 (1-4) povečala za 5,83 %. Prizadevamo si podpirati vizijo UKC Ljubljana, ki želi ohranjati vlogo vodilne bolnišnice v regiji, zato moramo biti odprti za uvajanje novih zdravljenj, četudi predstavljajo večje finančno breme. Kako vi ali komisija gledate na optimizacijo javnih razpisov s področja nabave zdravil? Sam si želim čim večji učinek teh prizadevanj za obvladovanje naraščajočih stroškov za zdravila. Se lahko nadejamo, da bo kdaj na listi bolnišničnih zdravil tudi kakšno homeopatsko? Seveda. Takoj, ko bo na voljo dovolj ustreznih dokazov o njegovi učinkovitosti, varnosti in prednostih glede na trenutno registrirana zdravila. Pod ustrezne dokaze pa vsekakor pojmujem preizkušenost zdravila v ustrezno zasnovanih, dovolj velikih, randomiziranih, dvojno slepih raziskavah, ki morajo biti standard našega presojanja novih zdravil. Spoštovani predsednik, zahvaljujemo se vam za izčrpne odgovore. Vam in vsem članom Komisije za zdravila pa izrekamo vso priznanje za poglobljeno strokovno delo pri opravljanju vaših nalog. Sestava Komisije za zdravila Predsednik: Izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med., Klinični oddelek za nefrologijo Interne klinike. Člani: doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično farmakologijo in toksikologijo Interne klinike; Gregor Veninšek, dr. med., Center za geriatrično medicino Interne klinike; prof. dr. Bojana Beović, dr. med., Klinika za vročinska stanja in infekcijske bolezni; izr. prof. Branka Sitrn Kranjc, dr. med., Očesna klinika; doc. dr. Uroš Rot, dr. med., Nevrološka klinika; izr. prof. dr. Janez Jazbec, dr. med, Pediatrična klinika; doc. dr. Primož Gradišek, dr. med., Kirurška klinika; mag. Liljana Zwitting Čop, mag. farm. spec., Lekarna; Irena Korošec, mag. farm. spec., Lekarna; Silva Jenko, mag. farm. spec. Lekarna; Mag. Petra Samsa, univ. dipl. ekon., Področje za nabavno dejavnost; prof. dr. Eva Vrtačnik Bokal, dr. med., Ginekološka klinika; Mag. Martina Ravnikar, mag. farm., Lekarna. Mandat članov Komisije za zdravila traja štiri leta, to je od marca 2018 do marca AKTUALNO Številka 2 avgust

12 dr. Marko Zebec Koren, pooblaščena oseba za informacijsko varnost in varstvo osebnih podatkov (po pooblastilu) Varstvo osebnih podatkov po načelu: Moji podatki so moja last EU uredba o varovanju osebnih podatkov, bolj poznana po kratici GDPR, vsakemu posamezniku na eni strani prinaša temeljni premislek o naravi in vlogi osebnih podatkov ter na drugi strani obilo izzivov, dilem, skrbi ter aktivnosti, povezanih z ureditvijo tega področja. Veliko nas je v dvojni vlogi: Smo tisti posamezniki, ki svoje osebne podatke (do)puščamo, podarjamo, včasih tudi prodajamo korporacijam in inštitucijam. Lahko pa smo tudi tisti, ki se v svojih profesionalnih okoljih srečujemo z osebnimi podatki drugih posameznikov in v njih vpogledujemo, jih zbiramo, brišemo, dodajamo, skratka obdelujemo. V pričujočem prispevku osvetljujemo varstvo podatkov v UKC Ljubljana. Vsak od nas se srečuje z varstvom osebnih podatkov Izhodišče pri razumevanju varovanja osebnih podatkov je:»moji podatki so moja last«. Za upravljanje in obdelavo le-teh moramo imeti upravičen namen oz. nedvoumno osnovo ali podlago: v zakonodaji, osebni privolitvi, pogodbenem odnosu, legitimnem ali javnem interesu ter zaščiti življenjskih interesov posameznika. Zbiranje in obdelava osebnih podatkov morata biti minimalna in sorazmerna z namenom. Ni več dovoljeno nikakršno zbiranje osebnih podatkov na zalogo, za vsak slučaj. Upravljavec in obdelovalec osebnih podatkov morata moje podatke dovolj dobro varovati. Uveljavitev uredbe je eden večjih socialnih eksperimentov sodobne družbe ali vsaj njenega evropskega dela. Obenem gre morda za zadnji resen poskus ohranitve zasebnosti in anonimnosti posameznika kot človekove pravice in vrednote. UKC Ljubljana je obdelovalec osebnih podatkov UKC Ljubljana je verjetno eden največjih masovnih obdelovalcev osebnih podatkov v Sloveniji. Večina osebnih podatkov v naši ustanovi ima status posebnih osebnih podatkov takšni so namreč vsi zdravstveni podatki. S temi osebnimi podatki moramo posebej skrbno ravnati, jih obdelovati in jih varovati. UKC Ljubljana je prehod v dobo po uveljavitvi GDPR direktive izvedel učinkovito in ustrezno glede na nujne zahteve GDPR, za zagotovitev celovite skladnosti pa nas vse skupaj čaka še obilo dela in prizadevanj. AKTUALNO Imamo dober normativni okvir, ki je bil že pred uveljavitvijo GDPR dopolnjen z novo Politiko zasebnosti, ki jo lahko zaposleni in naši pacienti ter ostali zainteresirani najdejo na spletu: ( politika_zasebnosti_24_5_2018.pdf). Vsem zaposlenim priporočam, da politiko zasebnosti preberejo, saj je napisana je v nepravniškem jeziku in je enostavno razumljiva. Politika zasebnosti predstavlja krovni dokument in zavezo organizacije k spoštovanju zasebnosti in osebnih podatkov posameznika. V njej so opredeljeni načini zbiranja osebnih podatkov, nameni, za katere jih zbiramo, varnostni ukrepi, s katerimi jih varujemo, osebe, s katerimi jih delimo, pravne podlage, obdobje hrambe in vaše pravice v zvezi z varstvom osebnih podatkov. dr. Marko Zebec Koren, pooblaščena oseba za informacijsko varnost in varstvo osebnih podatkov (po pooblastilu) 12

13 Kje se boste zaposleni najpogosteje srečevali z uveljavitvijo uredbe? Seveda je področje varovanja osebnih podatkov in GDPR precej široko ter kompleksno in zdravstvene inštitucije mu v resnici težko popolnoma in v celoti zadostimo. Če poenostavim, gre za tri ravni: normativno raven, procesno raven in tehnološko raven. 1. Normativna raven Normativna raven se nanaša predvsem na zagotavljanje osebnih privolitev za obdelavo osebnih podatkov. Kot zanimivost: soglasja za izvedbo posegov, diagnostike in podobno niso privolitve za obdelavo osebnih podatkov, temveč le privolitve za specifično zdravstveno obravnavo. Sčasoma bo UKCL uredil in preoblikoval tudi celotno plejado internih aktov, ki neposredno ali posredno urejajo področje osebnih podatkov. Začenjamo z evidenco obdelav osebnih podatkov in prenovo pravilnika o varovanju osebnih podatkov. 2. Procesna raven Procesna raven se med drugim nanaša na izvajanje zahtevkov pravic posameznikov, ki jim jih zagotavlja uredba. To so pravica dostopa posameznika do podatkov osebe, na katero se nanašajo osebni podatki, pravica do popravka, ki je obstajala že pred uvedbo GDPR ter pravica do izbrisa, znana kot pravica do pozabe. Ta pravica ni absolutna. Zdravstvena dokumentacija se npr. ne more izbrisati le na zahtevo posameznika, njeno hranjenje ureja področna zakonodaja. Nadalje so za nas na procesni ravni pomembni pravica do omejitve obdelave, pravica do prenosljivosti podatkov, pravica do ugovora in avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev. V primeru UKCL ne pričakujem, da bi kdo poskušal uveljavljati to pravico, ker nobena obdelava osebnih podatkov pri nas ni avtomatizirana (algoritmizirana) na takšen način. Če oziroma ko bo prišlo do incidenta, povezanega z varstvom osebnih podatkov, bo moral vsak zdravstveni zavod najkasneje v 72 urah o njem poročati oz. se samoprijaviti Informacijskemu pooblaščencu. 3. Tehnološka raven Na tehnološki ravni GDPR prinaša bolj rigorozno zahtevo po zagotavljanju t. i. polne revizijske sledi. To pomeni, da mora biti zabeležen tudi vsak vpogled v zbirke osebnih podatkov. Prav tako morajo biti zabeleženi vsi posegi administratorjev aplikacij, administratorjev informacijske tehnologije oziroma t. i. privilegirani uporabniki. Vsaka nova tehnološka rešitev bo morala prestati to, čemer sedaj pravimo ocena učinkov na osebne podatke (DPIA v angleškem jeziku). Na omenjenih treh ravneh se boste zaposleni različnih profilov srečevali z različnimi spremembami, za katere si želimo, da bi bile za vaše delovne procese čim manj moteče. Prav iz tega razloga sem vam na voljo za svetovanje na elektronskem naslovu gdpr@kclj.si, lahko pa se dogovorimo tudi za osebni pogovor. GDPR ureja tudi varovanje nestrukturiranih osebnih podatkov. Tudi v UKCL imamo ogromno podatkov na naših delovnih postajah, prenosnikih, predalih elektronske pošte ter skupnih omrežnih mapah. Osebni podatki se nahajajo v raznih Excel tabelah, Wordovih dokumentih in podobno. Bodimo skrbni Na ravni dviga zavedanja pomena varovanja osebnih podatkov in izobraženosti lahko vsak od nas premakne majhen kamen ali veliko skalo. Prav je, da smo svetilniki in varuhi te človekove pravice in vrednote. V naslednjih mesecih načrtujemo začetek izvajanja intenzivnih izobraževanj. Razmišljamo pa tudi o drugih oblikah oz. metodah, kako ozavestiti in dvigovati raven zavedanja. Ni vseeno, kaj se dogaja z našimi podatki, kdo ima dostop do njih, kaj počne z njimi ali komu se jih pre(o)daja. V Politiki zasebnosti so opredeljeni načini zbiranja osebnih podatkov, nameni, za katere jih zbiramo, varnostni ukrepi, s katerimi jih varujemo, osebe, s katerimi jih delimo, pravne podlage, obdobje hrambe in vaše pravice v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Politika velja za vse deležnike: paciente, obiskovalce in spremljevalce, zaposlene, zaposlene pri pogodbenih partnerjih, prostovoljce in obiskovalce naše spletne strani Uvedena je bila nova funkcija Pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (DPO v angleškem jeziku data protection officer) z imenovanjem po pooblastilu, na intranetu in na spletni strani pa je bil objavljen enoten elektronski naslov za informacije ali zahteve v zvezi z osebnimi podatki (gdpr@kclj.si). Vsi zaposleni in tudi eksterne javnosti se lahko prek tega elektronskega naslova obrnejo na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov s svojimi vprašanji, dilemami in predlogi, povezanimi s področjem varovanja osebnih podatkov. Osnovne informacije o GDPR in vplivu na delovanje UKCL pa lahko zaposleni pridobijo na našem intranetu v rubriki Organi upravljanja, posvetovalna, koordinacijska in delovna telesa, komisije. AKTUALNO Številka 2 avgust

14 Dejan Doberšek, Boris Selan in Dragica Karadžić, Simono Virant, Dominika Oroszy, dr. med, pomočnica strokovne direktorice za kakovost UKCL HOPE EXCHANGE 2O18 program izmenjave dobrih praks vtisi in izkušnje naših udeležencev izmenjave HOPE Namen programa je izmenjava dobrih praks med evropskimi bolnišnicami. Osrednja tema letošnje izmenjave je bila»izboljšanje kakovosti zdravstva z uporabo izkušenj in kompetenc pacientov: Ali smo pripravljeni? «Program izmenjave HOPE, ki je potekala od 7. maja do 5. junija 2018, so se udeležili trije zaposleni: Dejan Doberšek, Boris Selan in Dragica Karadžić. Vtise in spoznanja iz mednarodne medbolnišnične izmenjave radi delijo z vsemi zaposlenimi. AKTUALNO Vtisi prvega tedna Riga, Latvija: poroča Boris Selan, univ. dipl. ped., strokovni sodelavec v Službi za kakovost UKC Ljubljana: V reformi zdravstvenega sistema imajo v Latviji sprejeto strategijo zdravstva za obdobje od 2017 do 2020, s poudarki na področju kakovosti, kot npr. varnosti pacientov in zmanjševanja čakalnih vrst (Green corridor). Pomembno vlogo pri vzpostavljanju sistema kakovosti v njihovem zdravstvenem sistemu ima na državni ravni ustanovljen Center za preprečevanje bolezni in kontrola v Latviji (*The Centre for Disease Prevention and Control of Latvia). Njihova vloga in naloge so promocija, izobraževanje, svetovanje in pomoč bolnišnicam pri vzpostavljanju sistema kakovosti v njihovih bolnišnicah. Prav tako center poleg ostalih področij spremlja kazalnike kakovosti na državni ravni. Prvi vtis je izredno pozitiven, saj si resnično prizadevajo tako za vzpostavitev kot tudi širitev in dvig kakovosti v njihovih bolnišnicah. Pri njih mednarodne akreditacije trenutno niso obvezne, čeprav o tem resno razmišljajo. Coimbra, Portugalska: poroča Dejan Doberšek, dipl. zn., strokovni vodja zdravstvene nege Nevrološke klinike UKCL: V prvem tednu sem obiskal Univerzitetno bolnišnico, ki je po velikosti približno enaka UKC Ljubljana. Imajo 1900 postelj in 7800 zaposlenih. Organizacija bolnišnice je podobna organizaciji UKC Ljubljana. Največja razlika je v ambulantnem delu bolnišnice, kjer v ambulantah poleg zdravnikov ni medicinskih sester. Medicinske sestre imajo svoje ambulante, namenjene zdravstveno-vzgojnemu delu z bolniki. Obiskal sem nevrološki oddelek, pediatrično bolnico, ki deluje v sklopu univerzitetne bolnišnice, oddelek za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb in oddelek za kakovost. Kuopio, Finska: poroča Dragica Karadžić, dipl. m. s. za kakovost, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike: Prva dva dni je srečanje vseh udeležencev Hope exchange programa na Finskem potekalo v Helsinkih. Predstavili so nam zdravstveni sistem na Finskem ter bližajočo reformo, projekt Virtualna bolnišnica itd. Obiskali smo tudi SITRO Finski sklad za inovacije, kjer so nam predstavili njihovo vizijo zdravstvenega sistema. Po dveh dneh smo se udeleženci napotili proti dodeljenim bolnišnicam odpotovala sem v mesto Kuopio, Univerzitetni klinični center KYS. Prvi vtisi so izredno dobri, takoj ob vstopu v bolnišnico sem opazila orientacijske oznake na tleh. Ogledali smo si Urgentni center za obravnavo otrok imajo na urgenci posebne prostore ter neonatalno IT III, kjer izvajajo»family Centered Care«obravnava je usmerjena v sodelovanje staršev ter zdravstvenih delavcev pri planiranju in zagotavljanju primerne zdravstvene oskrbe. Vtisi drugega tedna Riga, Latvija: poroča Boris Selan, univ. dipl. ped: Prva dva dneva smo bili skladno s programom še v univerzitetni otroški bolnišnici v Rigi, kjer so nam predstavili njihove poglede in pristope v povezavi z vodenjem (managamentom) zdravstvene oskrbe pacientov. Poseben poudarek namenjajo vlogi medicinske sestre pri izobraževanju pacientov, kar v otroški bolnišnici pomeni predvsem staršev. Imeli smo priložnost spoznati trenutne rezultate in načrt aktivnosti v prihodnje na področju kakovosti s poudarkom na varnosti pacientov. Prav ta bolnišnica sodeluje s Centrom za preprečevanje bolezni in kontrole pri izobraževanju po bolnišnicah v Latviji. V sredo smo se kot skupina ponovno razdelili v dve skupini. Moja skupina je program nadaljevala v East Riga University Hospital, ki je za večino specialnosti edina bolnišnica v državi. Udeleženci programa preučujejo primere dobrih praks»osredotočenja na paciente«, njihovo aktivno vključevanje v procese zdravstvene obravnave ter upoštevanje njihovih izkušenj in kompetenc pri izboljševanju kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave in organizacije sistema zdravstvenega varstva. Partnerski odnos zdravstvenih delavcev in pacientov predstavlja velik potencial za izboljšanje zdravstvenega sistema, saj omogoča vključevanje pogleda in izkušenj pacientov pri oblikovanju in reorganizaciji procesov zdravstvene obravnave. Coimbra, Portugalska: poroča Dejan Doberšek, dipl. zn.: Drugi teden sem bil na Onkološkem inštitutu Coimbra. Na Portugalskem so trije onkološki inštituti, in sicer Lizbona, Coimbra in Porto. Prav tako se onkološki bolniki zdravijo v drugih bolnišnicah, ki imajo oddelke onkologije. Ogledal sem si sistem naročanja prevozov bolnikov na preiskave in terapije, socialno službo, službo za informatiko, paliatvni oddelek, oddelek radioterpije in interne onkologije, oddelek za raziskave, managment bolnišnice in sistem vodenja. Sistem je tudi na OI precej podoben našemu. Težave, s katerimi se srečujejo, so podobne narave kot v Sloveniji. Precej dobro pa imajo razvit informacijski sitem. Kljub temu, da imajo več programov, so vsi združeni v enega glavnega, iz katerega lahko dostopaš do vseh ostalih, tako kliničnih kot nekliničnih. Glede vključevanja pacientov v zdravstveno obravnavo so še v povojih, čeprav se trudijo prilagoditi se aktivnosti željam in izkušnjam bolnikov. Predvsem se to bolj vidi v ambulantni obravnavi enterostomalnih terapevtk in socialni obravnavi. Kuopio, Finska: poroča Dragica Karadžić, dipl. m. s.: Univerzitetna bolnišnica je zelo velika, ogledali smo si že kar nekaj oddelkov, izpostavljam le nekaj zanimivosti. Centralna sterilizacija vsi inštrumenti imajo bar kodo, zaposleni imajo čitalce kod ter velik zaslon v prostoru, ki vsakokrat pokaže odčitan inštrument. Tu se nahaja tudi enota, kjer se čistijo endoskopi različnih vrst. Eden od oddelkov, ki smo si ga ogledali, je tudi Dializni center, kjer izbrane paciente učijo, kako izvajati hemodializo na domu (prenosni hemodializni aparat). 14

15 Zanimivo je tudi dejstvo, da medicinske sestre in zdravniki nosijo uniformo enake barve. Vtisi tretjega tedna Coimbra, Portugalska: poroča Dejan Doberšek, dipl. zn.: V tretjem tednu sem obiskal Splošno bolnšnico Figuiera da Foz, ki se nahaja v bližini morja. Bolnišnica je sicer zgrajena leta V tem tednu sem v bolnišnici obiskal socialno službo, društvo prostovoljcev, urgenco, pediatrični oddelek, kirurški oddelek, enodnevni hospital, lekarno in oddelek za obvladovanje bolnišničnih okužb. Najbolj zanimiv je bil pristop prostovoljcev v bolnišnici, saj je le teh zelo veliko, nekateri od njih so zaposleni tudi v bolnišnici, v dopoldanskem času delajo na oddelkih v popoldanskem pa kot prostovoljci v isti bolnišnici. Riga, Latvija: poroča Boris Selan, univ. dipl. ped.: Začetek tretjega tedna je bil namenjen srečanju vseh udeležencev letošnje izmenjave v Latviji, ki je potekalo v Children's University Hospital v Rigi. Na delavnicah smo pripravili in predstavili svoja dosedanja opažanja in ugotovitve iz vseh bolnišnic, ki smo jih do sedaj obiskali. Ob koncu smo pripravili nabor idej kot osnovo za pripravo končne predstavitve na prireditvi AGORA. V Evropski uniji že več let poteka program»hope EXCHANGE PROGRAMME FOR HOSPITAL AND HEALTHCARE PROFESSIONALS HOPE. V programu sodelujejo države Evropske unije, Švica in Srbija. UKC Ljubljana sodeluje v programu od leta Udeleženci iz UKC Ljubljana so v preteklosti obiskali Veliko Britanijo, Nizozemsko, Finsko, Švico, Poljsko, Dansko, Estonijo in Avstrijo. V sredo smo nadaljevali s programom tokrat v Pauls Stradins Clinical University Hospital. To je zadnja od univerzitetnih bolnišnic, ki smo jih obiskali pred zaključkom programa. Imeli smo priložnost spoznati, kako»green Corridor«dejansko deluje v praksi. Sam projekt je namenjen zgodnjemu odkrivanju bolnikov z rakom. Pacienta v tako imenovani»green Corridor«na dodatno diagnostiko lahko preko napotnice napoti samo osebni zdravnik. Po sedanjih ocenah je odstotek potrjenih diagnoz med 10 in 20 odstotki. Kuopio, Finska: poroča Dragica Karadžić, dipl. m. s.: Izpostavljam nekaj zanimivih podatkov o Univerzitetni bolnišnici Kuopio za preteklo leto: 587 bolniških postelj (trend zniževanja), 4447 zaposlenih, opravljenih ambulantnih storitev, operativnih posegov ter 2141 porodov. Odgovorni so za specializirano zdravstveno oskrbo, in sicer za skoraj milijon prebivalcev iz vzhodnega in osrednjega dela Finske. V tretjem tednu smo si ogledali kar nekaj enot. Izpostavljam ogled Bolnišnične lekarne, ki je bila na novo zgrajena leta V njej dela le približno 50 zaposlenih, veliko dela namreč opravijo roboti avtomatizacija (tako na področju skladiščenja kot tudi priprave zdravil). Vtisi zadnjega tedna Riga, Latvija: poroča Boris Selan, univ. dipl. ped.: Podobno kot v prejšnjih tednih je bil začetek namenjen zaključnim predstavitvam v zadnji univerzitetni bolnišnici Paula Stradinsa v Rigi. Imeli smo priložnost videti in spoznati povsem na novo zgrajeno bolnišnico, ki je velika pridobitev. V naslednjih letih predvidevajo gradnjo še dveh novih bolnišnic. Na ta način bodo tako pacientom kot zaposlenim omogočili neprimerljivo boljše pogoje pri zdravstvenih obravnavah. Na zadnjem skupnem srečanju smo zaposlenim predstavili naša opažanja in izkušnje, ki smo jih pridobili v času Kuopio, Finska: Reanimacijski prostor na Urgenci (foto Dragica Karadžić) obiska pri njih. Zadnji dnevi pa so bili namenjeni usklajevanju in pripravi naše predstavitve na zaključni konferenci AGORA Coimbra, Portugalska: poroča Dejan Doberšek, dipl. zn.: Četrti teden sem bil ponovno v Univerzitetni bolnišnici v Coimbri, kjer sem obiskal enoto za epilepsijo in enoto za transplantacije. V sredo smo imeli skupni sestanek za pripravo prezentacije. Priprave prezentacije so potekale tudi v četrtek. Kuopio, Finska: poroča Dragica Karadžić, dipl. m. s.: V zadnjem tednu od vseh organiziranih predstavitev izpostavljam ogled organizacije primarnega zdravstvenega varstva dveh občin, ki sta del»northern Savonia«regije. Občina Keitele ima 2290 prebivalcev (4,9 prebivalcev/km2) in občina Pielavesi 4588 prebivalcev (4,1 prebivalcev/km2). V obeh zdravstvenih domovih je skupaj približno od 130 do 135 zaposlenih (od tega skupno sedem zdravnikov in trije zobozdravniki). Primarno zdravstveno varstvo zagotavlja urgentno dejavnost, ambulantne preglede, zdravstveno varstvo predšolskih in šolskih otrok, fizioterapijo, oskrbo diabetičnega stopala, zobozdravstveno varstvo, storitve na področju duševnega zdravja, Ustanovi med seboj sodelujeta organizirana laboratorijska in radiološka dejavnost (RTG in UZ), spirometrija, izvajanje gastro in kolonoskopije. Zanimivo je, da imata obe ustanovi primarnega zdravstvenega varstva tudi bolnišnični oddelek za obravnavo 25 bolnikov (zdravljenje pljučnic, infekcij, tudi bolnikov s paliativno obravnavo). Zaključujemo s tretjo nagrado za najboljšo predstavitev Na zaključni konferenci AGORA 2018 v Stockholmu so zbrani udeleženci programa HOPE v kratkih predstavitvah pripravili primere dobrih praks posameznih držav. Udeleženke programa izmenjave, ki smo jih gostili v Slovenji in sicer iz Velike Britanije (upraviteljica storitev v akutnem sektorju), Španije (pomočnica generalnega direktorja in njegovega namestnika na primarni ravni ) in Latvije (glavna medicinska sestra paliativne oskrbe otrok) so predstavile primere dobrih praks, ki so jih spoznale tekom izmenjave pri nas: projekt Ekosmart pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, v katerem razvijamo in testiramo telemedicnsko zdravstveno obravnavo kroničnih bolezni, svet pacientov in prostovoljstvo v naši ustanovi, izmenjavo informacij med zdravstvenimi delavci in pacienti in atravmatsko obravnavo otrok na Pediatrični kliniki. Na zaključni konferenci programa izmenjave zdravstvenega osebja v okviru HOPE (Evropska zveza bolnišnic in drugih zdravstvenih organizacij) v Stockholmu je Slovenija zasedla 3. mesto na podelitvi nagrad za najboljše predstavitve dobrih praks med 20 državami. Drugo mesto je zasedla Danska, prvo Nizozemska. AKTUALNO Številka 2 avgust

16 Služba za odnose z javnostmi Ponosno praznujemo 50 let Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKCL Klinični inštitut za medicinsko genetiko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se je v 50 letih iz citogenetskega laboratorija Ginekološke klinike razvil v vodilno samostojno strokovno edukacijsko in raziskovalno inštitucijo na področju medicinske genetike v Sloveniji in širši regiji. Ob tem pomembnem dogodku so se na slovesnosti sprehodili skozi petdeset let uspešnega delovanja Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Predstavili so najnovejše strokovne in raziskovalne dosežke, vključno z odkritji novih genov, podatkovno zbirko slovenske genomske variabilnosti ter spregovorili o inovativni genomski medicini. Izjemno zanimiva pa so bila tudi predavanja tujih gostov iz Bolgarije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Črne gore in Srbije, ki so predstavili stanje medicinske genomike v posamezni državi. Posebno pozornost so zaposleni na inštitutu namenili predhodnikom, ki so zaslužni za izjemen doprinos k razvoju medicinske genetike pri nas, in ob tem podelili zahvale in priznanja profesorici Nini Canki Klain in magistri Mariji Debevec. Kliničnemu inštitutu za medicinsko genetiko želimo še mnogo uspešnih let pri novih odkritjih v dobro vseh nas. Vsem zaposlenim želimo uspešno delo, da uresničijo zastavljene načrte in želje za prihodnost, ki so jih predstavili na slovesnosti. Ter ne nazadnje, da nadaljujejo z novimi odkritji, s katerimi doprinašajo nova znanja pri razvoju medicinske genetike. Goste je na slovesnosti pozdravil prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., predstojnik Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko Zahvale in priznanja profesorici Nini Canki Klain in magistri Mariji Debevec so izročili predstojnik prof. dr. Borut Peterlin, poslovni direktor mag. Peter Požun in glavna medicinska sestra Bernarda Prosenc AKTUALNO Osnovno poslanstvo Inštituta za medicinsko genetiko je, da zagotavlja možnosti diagnostike in genetskega svetovanja bolnicam z genetsko pogojenimi boleznimi v Sloveniji. V začetku novega tisočletja smo z uvedbo predimplantacijske genetske diagnostike (PGD) ponudili novo možnost odkrivanja in preprečevanja rojstva otrok s kromosomskimi nepravilnostmi ali dedno prenosljivimi boleznimi. Poleg usmerjenosti k bolnikom in družinam sodelujemo pri organizaciji fakultetnega in podiplomskega študija na področju medicinske genetike. Prenos najsodobnejših genetskih spoznanj v vsakodnevno obravnavo genetsko pogojenih bolezni zagotavljamo z intenzivnim raziskovalnim delom, posebej na področju genetske epidemiologije bolezni, ki so pomembne za javno zdravstvo, moško in žensko neplodnost ter nevrogenetiko. 16

17 Utrinki iz preteklih let uspešnega delovanja Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKCL Revija Obrazi, Lestvica 100 najvplivnejših Slovencev v letu 2017, april 2018: Predstojnika Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, prof. dr. Boruta Peterlin, dr. med., so člani žirije lestvice 100 najvplivnejših Slovencev v letu 2017 uvrstili na visoko 13. mesto. AKTUALNO Številka 2 avgust

18 Služba za odnose z javnostmi V UKC Ljubljana smo dobili najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege Zadnji dan meseca maja je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana slavnostno predala sistem za robotsko asistirane operativne posege. Sredstva za nakup sistema je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v projektu»oprema za več JZZ javno zdravstvenih zavodov«. Vrednost naložbe je ,00 evra z DDV. Sistem za robotsko asistirane operativne posege je da Vinci Xi (IS-4000) in je trenutno najnaprednejši sistem, zasnovan za minimalno invazivno kirurgijo. Vključuje zadnje spremembe in izboljšave v konstrukciji in materialih. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, je ob slovesni predaji sistema za robotsko asistirane operativne posege povedala:»zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev je v svetu čedalje bolj povezano z uvajanjem novih pristopov in tehnologij v procese zdravljenja. Slovenija se tudi tukaj kljub temu, da so to zahtevne investicije za drage naprave, približuje najbolj razvitim državam. Na področju kirurgije je v svetu že nekaj let uveljavljena uporaba sistemov za robotsko asistirane operativne posege. Doslej je bila pri kirurškem zdravljenju predvsem raka prostate dostopnost robotsko asistiranih posegov v Sloveniji omejena zgolj na Splošno bolnišnico Celje, ki zajema območje približno prebivalcev. Z današnjim dnem dobiva najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki pokriva osrednjo Slovenijo z okrog prebivalci. Investicija obsega robotski kirurški sistem ter vzdrževanje opreme za obdobje 7 let po izteku garancije. Vrednost nabave kirurškega sistema je ,00 EUR in vključuje tudi instrumente ter dodatke za enkratno uporabo za 120 kirurških posegov. Sistem omogoča uporabo robota na področju urologije in na drugih področjih kirurških specialnosti tako za odrasle kot tudi otroke: v splošni kirurgiji, ginekologiji, torakalni kirurgiji, kardiokirurgiji, otorinolaringologiji.«aktualno V UKC Ljubljana bodo naši specialisti kirurgi s pomočjo robota izvajali urološke operacije prostate, abdominalne operacije, kasneje tudi ginekološke operativne posege. V prihodnosti pa ga bodo uporabljale tudi druge veje kirurgije. Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana, je povedal:»v UKC Ljubljana smo se že več kot 10 let trudili kupiti robota. Sedaj ga imamo. Sedanja Vlada RS in Ministrstvo za zdravje RS sta nam to omogočila. Danes ga naši zaposleni hvaležno prevzemajo. Ne le zaposleni v UKC Ljubljana, pač pa predvsem tudi bolniki. Kar 73 bolnikov z rakom prostate namreč čaka na operacijo, od tega 34 nad dopustno čakalno dobo. Prve urološke operacije bomo začeli izvajati že v prvi polovici junija. Za letošnje leto jih načrtujemo 100, že naslednje leto pa preko 200. Z današnjo pridobitvijo sledimo svetovnim trendom zdravljenja uroloških obolenj. Vesel sem, da nabava tega robota pomeni pomemben prispevek pri razvoju tudi drugih kirurških strok v UKC Ljubljana, saj s tem izpolnjujemo svoje poslanstvo terciarne ustanove.«sistem za robotsko asistirane operativne posege omogoča dostop v trebušno votlino preko zunanjih odprtin. V primerjavi z odprto operacijo imajo nove metode zdravljenja številne prednosti, kot na primer: manjša je izguba krvi, po operaciji ima pacient manj bolečin, krajša hospitalizacija, estetski rezultat je mnogo boljši, hitrejša sta okrevanje in vrnitev v normalno življenje, s tem pa je tudi zdravljenje cenejše, kar kaže dolgoletna praksa v številnih drugih državah.»posegi z robotom bodo v primerjavi s klasičnimi kirurškimi prijemi bistveno prijaznejši, bolj kakovostni in uspešni, manj invazivni. Pacienti gredo po tovrstnih posegih v domačo oskrbo drugi dan po posegu, okrevajo pa le deset dni. Okrevanje po operacijah je pred tem trajalo šest tednov,«je povedal doc. dr. Tomaž Smrkolj, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. Asist. Simon Hawlina, dr. med., FEBU, s KO za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana je poudaril:»s sistemom za robotsko asistirane operativne posege bomo na sodoben način opravili številne urološke operacije z boljšim uspehom kot do sedaj. Svetovni trend urologije kaže, da je prihodnost v robotsko asistirani kirurgiji. Urologija je veda, ki kliče po teh metodah. V UKC Ljubljana smo prenesli kar nekaj laparoskopskih novih metod in jih tudi uspešno uvedli, tako da je urološka klinika sposobna opravljati vse vrste posegov na uroloških organih. S pridobitvijo robota smo tudi razširili spekter operacij, saj je to pomemben prispevek k razvoju kirurgije prostate kot tudi k razvoju drugih kirurških strok.«asist. Simon Hawlina, dr. med., predstavnik minimalne invazivne diagnostike in novih tehnologij zdravljenja, je na slavnostni predaji predstavil delovanje robota in z njim simbolično prerezal trak.»usposabljanje kirurgov za rokovanje s takšnim aparatom poteka že nekaj let, nekateri so že usposobljeni za operiranje, nekatere bodo usposabljali v prihodnje. Glede na svetovne trende naj bi imeli en robotski sistem na milijon prebivalcev,«je povedal Matjaž Tavčar, poslovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana. 18

19 Nakup opreme za Univerzitetni klinični center Ljubljana obsega dobavo in montažo opreme v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vključuje namestitev in/ali vgradnjo oziroma montažo dobavljene opreme, integracijo z obstoječim HIS in EDMO sistemoma, zagon in preizkus delovanja, preverjanje doseganja zahtevanih parametrov, izvedbo meritev vseh izvedenih instalacij (elektro, medicinski plini vsi) s preverjeno opremo, funkcionalni preizkus vse dobavljene opreme, predajo vse tehnične dokumentacije za uporabo, obratovanje in vzdrževanje, šolanje uporabnikovega osebja, primopredajo vse dobavljene opreme uporabniku, odpravo napak v času garancijskega roka, ki prične teči s primopredajo opreme, ter vzdrževanje opreme v garancijskem rok. Preventivno vzdrževanje pomeni zagotavljanje izvajanja rednega in izrednega vzdrževanja, število rednih vzdrževalnih servisov po navodilih proizvajalca (najmanj enkrat letno), vključno z vsemi rezervnimi deli (tudi dragi rezervni deli) in potrošnim materialom, stroški dela in potnimi stroški; npr.: kontrolo stanja opreme in njene funkcionalnosti, odkrivanje napak in odpravo le-teh, preverjanje in optimiziranje funkcijskih parametrov delovanja, čiščenje in kontrolo opreme. Izredno vzdrževanje pomeni servisna popravila/odpravo napak na opremi z zamenjavo iztrošenih, okvarjenih delov in večjega potrošnega materiala za predmetno opremo ter vzpostavitev naprav v fazo pravilnega in brezhibnega delovanja. Prve operacije smo z robotom opravili že v mesecu juniju. AKTUALNO Številka 2 avgust

20 Služba za odnose z javnostmi Odprli Dispečerski center zdravstva Maribor Operativni začetek delovanja centra predvidoma septembra Po zaključeni izgradnji mreže desetih urgentnih centrov se v slovenski sistem nujne medicinske pomoči uvaja dodatna novost dispečerska služba zdravstva, katere ustanovitelj je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Dispečerska služba zdravstva je samostojna organizacijska enota UKC Ljubljana, znotraj katere delujeta dva dispečerska centra zdravstva: Ljubljana in Maribor. Delovati je začela marca zdravje so postopke za reorganizacijo in nadgradnjo sistema NMP v celovit in evropsko primerljiv sistem začeli takoj po nastopu mojega mandata. Nadgradnjo NMP smo kot prioriteto opredelili tudi v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva »Skupaj za družbo zdravja«. Sistem Nujne medicinske pomoči je namreč eden temeljnih stebrov zdravstvenega sistem, in ga je bilo potrebno v skladu s strokovnimi smernicami nadgraditi. V prvem koraku smo dokončali izgradnjo mreže desetih novih urgentnih centrov, v drugem pa vzpostavljamo novo Dispečersko službo zdravstva. Pri tem smo intenzivno sodelovali z izvajalci NMP in drugimi pristojnimi službami, z lokalnimi oblastmi ter v sistemu NMP upoštevali tudi potrebe in želje prebivalstva in seveda zahteve stroke.«v Dispečerski službi zdravstva bo zaposlenih 146 dispečerjev in ostalih strokovnjakov. Dispečerska služba zdravstva je bila ustanovljena 1. marca Aprila je začel delovati Dispečerski center Ljubljana, 1. junija pa Dispečerski center zdravstva Maribor. Naslednja faza obsega vzpostavitev končnega stanja v obeh dispečerskih centrih zdravstva, intenzivno usposabljanje zaposlenih za delo ter zagon obeh novih dispečerskih centrov zdravstva in postopen prevzem vseh entitet konec leta Dispečerska služba zdravstva bo delovala neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu, sprejemala nujne klice z zdravstvenega področja, spremljala, razporejala in koordinirala delovanje vseh mobilnih enot nujne medicinske pomoči, ekip helikopterske nujne medicinske pomoči in ekip izvajalcev nenujnih prevozov. AKTUALNO Nove prostore so 1. junija odprli ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor Miha Brezovnik. Po odprtju je potekal prikaz simulacije sprejema klica, dajanja navodil za oživljanje po telefonu, aktivacije ekip nujne medicinske pomoči in oblikovanja Regijske koordinacijske skupine zdravstva ter prikaz organizacije dela v primeru najave množične nesreče. Milojka Kolar Celarc, ministrica za zdravje, je povedala:»zelo sem zadovoljna in ponosna, da z današnjo otvoritvijo Dispečerskega centra zdravstva Maribor prebivalci dobivamo enotno vstopno točko Nujne medicinske pomoči. S tem se pridružujemo skupini najbolj razvitih držav na tem področju. Z nadgradnjo sistema Nujne medicinske pomoči zagotavljamo enako dostopnost do storitev nujne medicinske pomoči, nujnih, nenujnih in sanitetnih prevozov na območju celotne države. S tem izboljšujemo kakovost storitev nujne medicinske pomoči ter povečujemo možnosti dolgoročnega preživetja in kakovost preživetja v primerih izven-bolnišničnega zastoja srca in drugih za življenje ogrožajočih stanj. Na Ministrstvu za 20

21 Dispečerska služba zdravstva je samostojna organizacijska enota znotraj UKC Ljubljana, v kateri delujeta dva dispečerska centra zdravstva: Ljubljana in Maribor. Dispečerska služba zdravstva bo delovala v dveh dispečerskih centrih, v Ljubljani in Mariboru, ki sta zasnovana identično ter opremljena s tehnološko in programsko-informacijsko-telekomunikacijsko opremo. Centra bosta upravljala skupen virtualni prostor, pri čemer bo v vsakem trenutku eden od centrov lahko prevzel celotno delovanje, če bi bilo to potrebno.»danes je zelo pomemben dan za slovensko zdravstvo, za vse prebivalke in prebivalce Slovenije. Začetek delovanja dispečerskega centra namreč ni samo korak, ampak skok iz stanja, vzpostavljenega pred 22 leti, v digitalno 21. stoletje. Druge države so ta prehod zadnji dve desetletji uvajale postopoma. Namen Dispečerske službe zdravstva je zagotoviti enakomerno dostopnost do nujne medicinske pomoči in prevozov pacientov ne glede na lokacijo in čas nastanka dogodka oziroma naročila. Najprej bomo začeli z intenzivnim testiranjem tehnoloških rešitev in uvajanjem zaposlenih. Z operativnim delom pa naj bi center po trenutnih napovedih začel septembra. Gre za zelo zahteven in kompleksen sistem, v katerem ne sme biti napak, zato smo si vzeli nekaj časa, da zagotovimo ustrezno varnost. Mariborski dispečerski center je zasnovan enako kot ljubljanski in po potrebi lahko eden nadzira položaj v celotni državi. Načeloma pa velja, da mariborski pokriva 120 občin v vzhodni polovici Slovenije, kjer živi nekaj več kot ljudi,«je povedal Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva. Gradbeno-obnovitvena dela in oprema mariborskega dispečerskega centra so stali 1,9 milijona evrov, celoten projekt Dispečerske službe zdravstva pa je ocenjen na 7,8 milijona evrov. Pri prostorskem urejanju dispečerskega centra smo posvečali posebno pozornost zagotovitvi kakovostnih pogojev za delo. Tako je uslužbencem, ki se pri delu soočajo z zelo stresnimi situacijami, med drugim na voljo tiha soba, kjer se lahko sprostijo in umirijo. Uvajamo tudi zaupnike, ki bodo posamezniku nudili morebitno psihološko pomoč. Za človeka, ki potrebuje pomoč, se v praksi ne bo nič spremenilo. Še vedno mora poklicati na številko 112, njegov klic pa bodo tako kot doslej sprejeli v regijskem centru za obveščanje in ga v primeru potrebe po medicinski pomoči preusmerili v dispečerski center.»naš cilj je pospešiti nudenje pomoči, tako da se v roku največ ene minute od začetka klica sprejme odločitev, kakšna pomoč je potrebna in aktivira ekipo nujne medicinske pomoči, oziroma da se v največ dveh minutah od začetka klica ekipa odpravi na kraj dogodka. Odposlana bo najbližja mobilna enota nujne medicinske pomoči, ne glede na občino, v kateri je do dogodka prišlo. Dispečerji morajo pred nastopom dela opraviti 200 ur intenzivnega izobraževanja, nato se še vsaj mesec dni uvajajo v delo. Trenutno se jih v Mariboru uvaja sedem, septembra naj bi jih tu delalo 20. Skupno je trenutno za to dejavnost zaposlenih 34 ljudi, pet jih je še v postopku zaposlitve. Skupno naj bi ta dispečerski center prinesel Mariboru 60 novih delovnih mest,«je poudaril Miha Brezovnik, vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor. Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Klinični center Rebro iz Zagreba posodil aparaturo za dolgotrajno zunajtelesno membransko oksigenacijo ECMO Na Oddelek za intenzivno terapijo otrok Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana smo junija v težkem stanju sprejeli že tretjega otroka v tednu dni iz Pediatrične klinike, ki je zaradi dokončne, hipoksične dihalne odpovedi pljuč nujno potreboval dolgotrajno zunajtelesno membransko oksigenacijo z aparaturo, ki to omogoča (ECMO). Predihavanje s čistim kisikom in umetnimi pljuči namreč ni zadostovalo. Otrok je nujno potreboval zunajtelesno membransko oksigenacijo. Na Oddelku za intenzivno terapijo otrok Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana sta vedno na voljo dve taki aparaturi za ECMO. Zelo redko ali skoraj nikoli se zgodi, da bi dva otroka, kaj šele trije naenkrat potrebovali takšno aparaturo. Zgodilo se nam je ravno to. Zato je vodstvo UKC Ljubljana nemudoma vzpostavilo kontakt z vodstvom Kliničkog bolničkog centra (KBC) Rebro in zaprosilo za pomoč. V KBC Rebro so se takoj odzvali in brezpogojno ponudili ECMO aparaturo. Aparaturo so v UKC Ljubljana pripeljali reševalci Reševalne postaje UKC Ljubljana. Ko že mislimo, da se meje zapirajo zaradi najrazličnejših vzrokov, resničnega prijatelja spoznaš v stiski. In tu gre velika zahvala vodstvu in bolnišnici KBC Rebro iz Zagreba, ki je brezpogojno priskočilo na pomoč in nam posodilo ECMO aparaturo. Otroka so kardiovaskularni kirurgi Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike UKC Ljubljana skupaj s pediatri intenzivisti, perfuzionisti in medicinskimi sestrami uspešno priklopili na zunajtelesno membransko oksigenacijo. Otrok sedaj živi in lahko nadaljuje zdravljenje bolezni, ki je pripeljala do tega težkega stanja. Zdravniki UKC Ljubljana so optimistični in verjamejo, da se bo pljučna odpoved popravila in da bo otrok lahko ponovno normalno dihal sam. Ker je tako zdravljenje dolgotrajno, je seveda še težko napovedati, kako dolgo bo potekalo. Vsekakor otrok brez te možnosti ne bi preživel. AKTUALNO Številka 2 avgust

22 Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Ob svetovnem dnevu hepatitisa»poiščimo manjkajoče milijone«že dvanajstič zapovrstjo se UKC Ljubljana tudi letos zelo aktivno pridružuje aktivnostim ob Svetovnem dnevu hepatitisa, ki poteka 28. julija, katerega letošnji apel je Poiščimo manjkajoče milijone. Po najnovejših ocenah Svetovne zdravstvene organizacije namreč od 325 milijonov kronično okuženih z virusoma hepatitis B in C kar 290 milijonov ne ve za svojo okužbo in zato ne išče zdravniške pomoči. Tako je 9 od 10 okuženih z virusoma, katerih eden je ozdravljiv (hepatitis C), drugi pa dobro obvladljiv in celo preprečljiv (hepatitis B), prepuščenih naravni poti okužbe, ki lahko pripelje do raka na jetrih ali dokončne odpovedi delovanja jeter in smrti. Samo leta 2015 je za posledicami hepatitisov B in C v svetu umrlo kar 1,34 milijona ljudi, pri čemer bi lahko 95 odstotkov okužb z virusom hepatitisa B preprečili z učinkovitim cepljenjem, več kot 95 % okuženih z virusom hepatitisa C pa uspešno pozdravili z učinkovitimi zdravili, ki so na voljo. Rak na jetrih zaradi hepatitisa B je prva rakava bolezen v zgodovini medicine, ki jo lahko preprečimo s cepljenjem le-to je na voljo že od leta Hepatitis C pa je prva kronična virusna bolezen v zgodovini medicine, ki je ozdravljiva. K smrtnim primerom zaradi hepatitisa pa prispevata tudi okužbi z virusoma hepatitisa A in E, katerih značilnosti so se v zadnjih letih precej spremenile. AKTUALNO Ker je število smrti zaradi virusnih hepatitisov že preseglo število smrti zaradi HIV/aidsa, je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2016 sprejela prvo globalno strategijo o obvladovanju virusnih hepatitisov s ciljem, da do leta 2030 izkoreninimo virusni hepatitis kot javno zdravstveno grožnjo v svetu. Cilj strategije je, da do tega leta za 90 odstotkov zmanjšamo število na novo okuženih in za 65 odstotkov zmanjšamo število smrti zaradi virusnih hepatitisov. Za njeno uresničitev pa so potrebni ukrepi, ki vključujejo masivno testiranje in odkrivanje okuženih, njihovo vključitev v zdravstveni sistem, zdravljenje, ozdravitev, dolgotrajen zdravniški nadzor in preprečevanje novih okužb. Resolucijo o taki globalni strategiji je podpisalo in se s tem za njeno uresničevanje tudi zavezalo 194 držav članic, med njimi tudi Slovenija, ki pa je takšno strategijo z ukrepi vred kot ena prvih držav v svetu sprejela že pred več kot 20 leti. V Sloveniji je obvladovanje virusnih hepatitisov že nad 20 let na dokaj visoki ravni, saj nas je evropska analitična hiša Health Consumer Power House uvrstila na drugo mesto med državami EU. Predvsem t. i. slovenski model zdravljenja hepatitisa C v Evropi služi kot primer dobre klinične prakse, saj je statistična projekcija pokazala, da bi s stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja lahko do leta 2030 za 90 odstotkov zmanjšali prevalenco okuženih in praktično skoraj izničili število bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni. Prvi korak pa je: odkriti VSE okužene, saj je okužba tudi tri desetletja ali več lahko povsem brez bolezenskih znakov. Akcijo anonimnega brezplačnega testiranja so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, ki je osrednja slovenska zdravstvena ustanova za zdravljenje virusnih hepatitisov, organizirali v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskim društvom bolnikov obolelih za virusnim hepatitisom SLOVENIJA HEP. Pri ozaveščanju pa bodo pomagali tudi študenti, ki sodelujejo v projektih Virus in Imuno Medicinske fakultete UL in bodo na stojnici sredi Ljubljane, na Prešernovem trgu, vabili mimoidoče na testiranje. Akcije testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ob svetovnem dnevu hepatitisa izvajajo že od leta V preteklih akcijah se je skupaj testiralo skoraj ljudi. Okužba z virusom hepatitisa C je bila odkrita kar pri 1,9 odstotka testiranih oseb. Med njimi je bilo precej takih, ki so prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993, ki so imeli okuženega spolnega partnerja ali družinskega člana ali bili podvrženi neprofesionalni tetovaži oz.»piercingu«. Sicer pa se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja lahko vsakdo anonimno in brezplačno ter brez napotnice testira na okužbo z virusoma hepatitisa B in C vsak ponedeljek med in uro. Ob tem je na voljo tudi posvet z zdravnikom. 22

23 Aktivno pa poskušamo ozaveščati ne le strokovno, temveč tudi splošno javnost, zato smo izdelali najrazličnejše pisne materiale o hepatitisu C v obliki knjižic, zloženk in plakatov, ki vabijo na testiranje. Posebnost v Evropi je tudi že zelo dobro obiskana interaktivna spletna/mobilna aplikacija o virusnih hepatitisih ( mf.uni-lj.si), ki poleg informacij o značilnostih virusnih hepatitisov, tveganju za okužbo in nasvetih o varnem vedenju in preprečevanju okužbe vključuje tudi poseben vprašalnik, ki uporabnika popelje skozi dejavnike tveganja za okužbo in možne zdravstvene težave ter ga sproti izobražuje in ozavešča, na koncu pa mu glede na zatečeno stanje poda konkretne napotke: kam na testiranje in po pomoč oziroma kako preprečevati okužbo. ABCE Aktualno s področja virusnih hepatitisov v letu 2018 Hepatitis A: Okužba se prenaša fekalno-oralno (hrana, voda), zato pozor pri higieni in prehranjevanju na potovanjih, tudi po Evropi, saj tudi tu v zadnjih letih beležimo izbruhe bolezni zaradi določenih oporečnih prehranskih izdelkov. Okužba pa se lahko prenaša tudi spolno (analni odnosi), zato pozor pri tveganih spolnih odnosih moških, ki imajo odnose z moškimi. CEPITE se preventivno pa tudi po izpostavitvi, če ste bili v stiku z okuženo osebo. Hepatitis B: Cepljenje je varno in učinkovito. Omogočite CEPLJENJE svojim otrokom pred vstopom v devetletko, cepite se tudi vi, če tega še niste opravili. Če obstaja sum na okužbo oz. ste bili izpostavljeni kakršnemu koli tveganju za okužbo, se TAKOJ TESTIRAJTE in če je izvid pozitiven, takoj obiščite infektologa. Imejte varne spolne odnose. Tetovirajte ali prebadajte (»piercing«) se le pri izvajalcih z zagotovljenim higienskim standardom. Hepatitis C: Če ste bili izpostavljeni kakršnemu koli tveganju za okužbo ali imate določene zdravstvene težave, ki niso pojasnjene, se TAKOJ TESTIRAJTE. S sodobnim zdravljenjem lahko POZDRAVIMO hepatitis C. Izogibajte se vsem tveganjem za okužbo. Hepatitis E: Na potovanjih v eksotične kraje se okužba prenaša fekalno-oralno, torej pozor pri higieni in prehranjevanju v endemičnih krajih. V Evropi pa se okužba prenaša z uživanjem termično slabo obdelanega mesa divjačine, svinj in še nekaterih drugih živali.»evropski«hepatitis E lahko povzroča ohromelost okončin ali hudo okvaro ledvic. Torej pozor pri uživanju suhomesnih izdelkov in paštet v Evropi. Na novinarski konferenci so sodelovali prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, Jože Faganel, predsednik Društva hemofilikov Slovenije in Vid Čeplak Mencin, študent na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki sodeluje v projektu Imuno. AKTUALNO Številka 2 avgust

24 Doc. dr. Katja Zaletel, dr. med., specialistka interne in nuklearne medicine, predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKCL 11. svetovni dan ščitnice namenjen ženskam v rodnem obdobju AKTUALNO Bolezni ščitnice so pogoste. Prav zato 25. maja vsako leto poteka svetovni dan ščitnice, letos že enajstič. Povsod po svetu na ta dan opozarjamo strokovno in laično javnost. Letos smo svetovni dan ščitnice obeležili na strokovnem srečanju»bolezni ščitnice v rodni dobi«, ki tokrat poteka tretje leto. Namen letošnjega srečanja je bil izboljšati zdravstveni sistem in uskladiti naše delovanje glede diagnostike in zdravljenja žensk z boleznijo ščitnice v rodni dobi, in sicer zato, da bomo v prihodnje delali bolje, saj bolezni ščitnice pogosto močno posežejo v življenje bolnikov in njihovih družin ter celotne družbe. Ustrezna preskrba s ščitničnimi hormoni je v nosečnosti izjemno pomembna za normalen razvoj ploda, normalen potek nosečnosti in normalen porod. Bolezni, ki so povezane z zmanjšanim ali zvečanim delovanjem ščitnice, je potrebno v nosečnosti skrbno spremljati in zdraviti, saj lahko povzročajo resne zaplete, kot so splav, prezgodnji porod ter motnje rasti in razvoja ploda. Cilj zdravljenja je takšna koncentracija ščitničnih hormonov, kot jo imajo ščitnično zdrave nosečnice v primerljivem obdobju nosečnosti. Ker se te koncentracije razlikujejo od zdrave nenoseče populacije, sodobne smernice priporočajo vzpostavitev lastnih normalnih laboratorijskih območij, ki so specifična za posamezno obdobje nosečnosti. Poseben problem v nosečnosti je bazedovka, ena od avtoimunskih bolezni ščitnice, pri kateri ščitnična protitelesa prehajajo skozi posteljico in lahko vplivajo na plodovo ščitnico. V takšnih primerih je potreben zelo skrben nadzor nad ščitnično boleznijo, potekom nosečnosti in stanjem ploda oziroma novorojenčka. Neustrezno delovanje ščitnice pomembno vpliva na sposobnost zanositve, potek nosečnosti in razvoj ploda. Onemogoči lahko brezskrben užitek v enem najlepših življenjskih obdobij, ko je ženska nosilka stvarjenja in razvoja novega bitja. Po porodu popusti zavora imunskega odziva, ki je značilna za obdobje nosečnosti, zato se avtoimunska bolezen ščitnice običajno poslabša. Najpogosteje poteka kot poporodni tiroiditis, redkeje kot bazedovka. Poporodni tiroiditis je običajno povezan z zvečanim ali zmanjšanim delovanjem ščitnice ali pa s sosledjem obeh faz. Izid bolezni lahko ocenjujemo šele eno leto po porodu, ko se pri dveh tretjinah bolnic vzpostavi normalno delovanje ščitnice, pri tretjini pa se razvije zmanjšano delovanje ščitnice trajne narave. Zdravljenje bolezni ščitnice med nosečnostjo zahteva dobro poznavanje delovanja zdrave ščitnice med nosečnostjo, natančno opredelitev ščitnične bolezni in ustrezno interpretacijo rezultatov laboratorijskih določitev. Pri bolnicah z zmanjšanim delovanjem ščitnice, ki potrebujejo nadomeščanje ščitničnih hormonov, je potrebno v nosečnosti odmerek pogosto povečati in v nadaljevanju prilagajati glede na rezultate laboratorijskih meritev. Bazedovka, ki je najpogostejši vzrok zvečanega delovanja ščitnice, se v nosečnosti pogosto umiri, zato je potrebo skrbno prilagajanje zdravljenja ob upoštevanju dejavnikov matere in ploda. Odločitev o zdravljenju ščitnične bolezni po porodu vedno temelji na opredelitvi ščitnične bolezni. Zvečanega delovanja ščitnice zaradi poporodnega tiroiditisa na primer ne zdravimo, saj se v nekaj tednih običajno spontano umiri, ob zvečanem delovanju ščitnice zaradi bazedovke pa je potrebno zdravljenje z zdravili, ki zavirajo tvorbo ščitničnih hormonov. Zmanjšano delovanje ščitnice, ki je na primer lahko izid Hashimotovega tiroiditisa, zdravimo z nadomeščanjem ščitničnega hormona L-tiroksina v obliki tablet. Takšno zdravljenje je običajno trajne narave. Ustrezno nadomeščanje ščitničnega hormona je v nosečnosti izredno pomembno, saj je v zgodnji nosečnosti prav L-tiroksin ključen za razvoj plodovih možganov. To zdravljenje je torej v nosečnosti nujno potrebno, nevarna pa bi bila morebitna opustitev zdravljenja. Zdravila za zdravljenje zvečanega delovanja ščitnice pri bolnicah z bazedovko pa so povezana s tveganjem za razvojne nepravilnosti pri plodu, vendar je to tveganje izrazito manjše od tveganj za zaplete, ki jih lahko povzroči zvečano delovanje ščitnice. Te nosečnice zato zdravimo z najnižjimi še učinkovitimi odmerki zdravil. V nosečnosti je pogostost avtoimunske bolezni ščitnice dokaj visoka. Težave z njo ima približno 15 odstotkov žensk. Pogostost zmanjšanega delovanja ščitnice je okrog triodstotna, pogostost povečanega delovanja se pojavi pri enem odstotku žensk. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima v poporodnem obdobju osem odstotkov žensk poporodni tiroiditis, bazedovka pa se po porodu ponovi kar v 84 odstotkih. Zapleti v nosečnosti so povezani predvsem z neprepoznanimi in nezdravljenimi oziroma neustrezno zdravljenimi boleznimi ščitnice. Zmanjšano delovanje ščitnice je povezano predvsem z zvišanim krvnim tlakom nosečnice, preeklampsijo, spontanim splavom, prezgodnjim porodom, nizko porodno težo in nižjim inteligenčnim količnikom pri otroku. Zvečano delovanje ščitnice pomeni večje tveganje za srčno popuščanje, preeklampsijo, spontani splav, prezgodnji porod, zastoj rasti ploda, nizko porodno težo ali celo mrtvorojenost. Sama avtoimunska bolezen ščitnice pa je povezana z večjim tveganjem za spontani splav, četudi je delovanje ščitnice povsem normalno. V obdobju nosečnosti in dojenja je izredno pomembna uporaba jodirane soli, saj ta predstavlja najbolj stabilen vir ravno pravšnje količine joda. Nejodirane soli, na primer himalajska sol, namreč ne vsebujejo joda, redna uporaba takšnih soli pa ne zagotavlja dovolj joda za ustrezno preskrbo matere in ploda s ščitničnimi hormoni. Izbira določenega načina življenja sicer žal ne pripore k manjši pojavnosti bolezni ščitnice. Lahko pa nosečnica sama pomisli na večje tveganje za pojav bolezni, če ima težave, če se je že zdravila v preteklosti ali če ima eden od bližnjih sorodnikov bolezen ščitnice. 24

25 Gregor Veninšek, dr. med., vodja Centra za geriatrično medicino Interne klinike in dr. Hugon Možina, dr. med., vodja Internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana Priporočila za preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja starejših oseb ob povečani toplotni obremenitvi Nastopil je čas visokih temperatur, ki bodo do jesenskih ohladitev pogost razlog za resno poslabšanje zdravstvenega in funkcionalnega stanja starejših ljudi. Bolj ogroženi bodo posamezniki, ki prejemajo zdravila za nižanje krvnega tlaka ali odvajanje vode oziroma morajo upoštevati omejitev vnosa tekočine. Izjemno ogroženi bodo onemogli stari ljudje, ki so pri zagotavljanju termalnega ugodja in vnosa tekočine odvisni od drugih oseb. Ne pozabimo večkrat preveriti počutja starostnikov, ki sicer živijo sami. Splošna priporočila 1. Zadržujte se v osenčenih in ohlajenih prostorih (ne pozabite na ohlajene javne površine!). V kolikor nimate klimatske naprave, zračite bivališče v nočnem času, čez dan imejte okna zaprta. 2. Uporabljajte ventilator, ki pa v ekstremni vročini ne zadošča. 3. Pijte več vode in to preden začutite žejo. Izogibajte se ledeno hladnim tekočinam, ker lahko le-te dražijo prebavila. Ne uživajte pijač, ki vsebujejo alkohol, kofein ali teofilin (pravi čaj), saj slednje učinkovine povečajo izločanje vode. Zaužijte toliko tekočine, da boste dnevno izločili običajno količino seča, ki ne sme biti temen. Kakšna je običajna barva in količina seča, opazujte v obdobju, ko so temperature normalne. 4. Če nimate učinkovitega hlajenja prostora, se večkrat dnevno hladite s tuširanjem ali kopanjem. 5. Uporabljajte ohlapna, lahka in svetla oblačila. Zapleti in ukrepi Večja učinkovitost zdravil za nižanje tlaka ali odvajanje seča Ob visokih temperaturah izgubljamo večjo količino tekočine z znojenjem. Večja izguba tekočin poveča učinkovitost zdravil za nižanje krvnega tlaka. Z dodatno uporabo zdravil za odvajanje vode lahko v tem primeru povzročimo prekomerno izsušenost telesa. ZATO JE v času visokih temperatur koristno: 1. dnevno merjenje krvnega tlaka sede in stoje. Ob rednem jemanju zdravil za nižanje krvnega tlaka slednji lahko nizek najprej stoje, nato pa tudi sede. 2. dnevno tehtanje Izčrpanost Znaki toplotne izčrpanosti so: Močno znojenje Onemoglost Hladna, bleda koža Hiter in šibek pulz Slabost in/ali bruhanje Omotica Kako ukrepate: 1. Če je krvni tlak stoje nizek, zmanjšajte ali prehodno opustite odmerek zdravil za nižanje krvnega tlaka. O tem obvestite osebnega zdravnika. 2. Če se telesna masa zniža pod običajno ali ciljno, zmanjšajte ali prehodno opustite zdravila za odvajanje vode. O tem obvestite osebnega zdravnika. Kako ukrepate: Umaknite se v hladnejše prostore Ležite in razrahljajte oblačila Pijte po požirkih obilno Aktivno se hladite z uporabo vlažnih tkanin in ventilatorja Če se bruhanje ne ustavi, takoj poiščite zdravniško pomoč 6. Ne uporabljajte štedilnika, ker ta dodatno ogreva prostor. 7. S sosedi, prijatelji ali sorodniki se dogovorite za občasen nadzor. Toplotni udar Znaki toplotnega udara so: Telesna temperatura nad 39 C Vroča in pordela koža Hiter in močan utrip Možna je motnja zavesti, krči Kako ukrepate: Takoj kličete 112! Posameznika umaknete v hladen prostor in ga pričnete hladiti s hladnimi, vlažnimi tkaninami ali hladno kopeljo! Pomembno: posamezniku z motnjo zavesti NE ponujate tekočine! AKTUALNO Številka 2 avgust

26 Služba za odnose z javnostmi K sanaciji največ pripomorejo izboljšave pri nabavi, šele na drugem mestu so stroški dela Notranji revizorji imajo pomembno vlogo pri zaščiti vrednosti organizacije, čeprav je revidiranci pogosto ne občutijo na tak način. In ker je strah votel, okrog ga pa nič ni, smo se z notranjo revizorko Kati Antunović pogovarjali o koristih notranje revizije, o motivaciji zaposlenih za izboljšave procesov in o sodelovanju z revizorji Kati je osebno vztrajna, uporna ženska, ki išče in najde motivacijo in nagrado v dobrem delu, v osebnih zmagah in dosežkih. Njena poklicna kariera je bila postopna, pa vendar premišljena in načrtovana, gibala se je od manj zahtevnih delovnih mest do tistih z bolj zahtevnimi delovnimi nalogami. Takšno razvojno pot priporoča tudi mlajšim zaposlenim. Začela je na dnu bolnišnične hierarhije, kot strežnica v Bolnišnici Golnik. Po končani srednji ekonomski šoli je bila premeščena v Računovodsko službo v Ljubljano (takrat je bila Bolnišnica Golnik del UKC Ljubljana) in nadaljevala delo v Informacijskem centru. Medtem je marljivo študirala in magistrirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani smer revizija s temo obvladovanja stroškov dela za uspešnost poslovanja javnega zdravstvenega zavoda. Že deset let pa je zaposlena v Službi za notranjo revizijo, kjer počasi zaključuje svojo kariero. Prepričana je, da je najprej potrebno sanirati oziroma obvladati stroške nabav (materiala in storitev) ter uskladitev stroške dela s predpisi, da bi se UKC Ljubljana lahko znebil negativnega predznaka poslovanja. SPOZNAJMO SE Kakšno je poslanstvo notranjega revidiranja v UKC Ljubljana? Kati Antunović: Notranje revidiranje v UKC Ljubljana je že od njegove ustanovitve neodvisno in nepristransko. Notranja revizija deluje skladno s predpisi, Standardi notranjega revidiranja in Usmeritvami za državno notranje revidiranje. Naše pomembno poslanstvo je nudenje potrebne pomoči vodstvu pri izboljševanju poslovodenja in vzpostavljanju notranjih kontrol. Pri svojem delu dajemo karseda objektivna zagotovila, ki nastajajo na podlagi ocen tveganj, ter vodstvu svetujemo na osnovi poglobljenega razumevanja delovanja naše organizacije. UKC Ljubljana je namreč eden najkompleksnejših sistemov v Sloveniji, pa tudi sicer je upravljanje zdravstvenih inštitucij ena izmed bolj kompleksnih dejavnosti. Prizadevamo si še naprej braniti svoja načela skladno s Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev, in sicer neoporečnost, nepristranskost, zaupnost ter usposobljenost. Kako je notranja revizija usklajena s strategijo, cilji in tveganji organizacije? Usklajenost izhaja iz skupnega cilja notranje revizije in poslovodenja. Cilj delovanja notranje revizije je preverjanje sistemov poslovodenja in kontrol ter svetovanje vodstvu z namenom doseganja zastavljenih ciljev naše organizacije v okviru sprejete strategije, poslovnih politik, varovanja premoženja, izboljševanja kakovosti, zakonitosti, preglednosti, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. Svetovanje je sestavni del funkcije notranje revizije in je vključeno v letni načrt revidiranja. Predvsem se nanaša na obvladovanje tveganj, notranje kontrole in postopke poslovodenja. Cilj svetovanja je izboljšati poslovanje naše organizacije. Letni načrt notranje revizije temelji na revizijski oceni tveganj. Naj še posebej poudarim, da si želim še več vprašanj iz organizacijskih enot, in da bi nas zaposleni poklicali, kadarkoli so v dvomu glede pravilnosti nekega postopka. Z veseljem jim bomo svetovali, saj je naš namen preprečiti slabe prakse še preden se pojavijo in ne odpravljati njihovih posledic. 26

27 Se v povezavi s sanacijo kažejo kakšna tveganja v poslovanju? Kaj pa v delovanju UKC Ljubljana? Po moji oceni najvišjo stopnjo tveganja za slab poslovni rezultat predstavljajo neučinkovite notranje kontrole oziroma, da notranje kontrole sploh niso vzpostavljene, na različni področjih in procesih ter zaposleni, ki niso motivirani za sodelovanje pri sanacijskih ukrepih. Menim, da bi bilo nujno potrebno dvigniti raven zaupanja zaposlenih v izboljšanje poslovanja. Motivacija je čarobna palica za vrnitev občutka pripadnosti. Kakšne rezultate dela lahko pokažete vodstvu? Rezultati dela notranje revizije se kažejo v danih priporočilih rednih revizij, izrednih revizij, svetovanjih ter v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami. V prvi polovici letošnjega leta smo vodili koordinacijo z desetimi zunanjimi inštitucijami. Ali je sanacijska uprava na podlagi vaše ocene tveganj sprejela kakšno pobudo ali ukrep? Ne vem (nasmešek), mogoče pa še bo. NEOPOREČNOST vpeljuje zaupanje in pripravlja podlago na zanašanje na presojo. NEPRISTRANSKOST pomeni ohranjanje najvišje stopnje objektivnosti ali nepristranskosti pri zbiranju, ovrednotenju in sporočanju informacij o revizijskem postopku. ZAUPNOST notranjemu revizorju nalaga upoštevanje vrednosti in zaupnosti izvora prejetih informacij ter ne razkrivanje brez ustreznega pooblastila razen, če obstaja pravna ali strokovna obveza. USPOSOBLJENOST notranjih revizorjev pa je načelo, ki govori o naši profesionalnosti, to je uporabi potrebnih znanj, spretnostih in izkušenj pri opravljanju dela. Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, zasnovana za dodajanje vrednosti in izboljševanje delovanja organizacije. Organizaciji pomaga uresničevati njene cilje s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem ter izboljševanjem uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja organizacije. Kako si razlagate, da je med izhodišči sanacijskega programa, ki jih je pripravilo Ministrstvo za zdravje, tudi vzpostavitev nadzora poslovanja? Vzpostavitev nadzora poslovanja je nujna pri izvajanju sanacijskih ukrepov za doseganje (cilja) izboljšanja poslovanja. Kazalnik učinkovitosti izvajanja sanacijskega programa pa je učinkovit nadzor poslovanja, ki se kaže v saniranju izgube. Le to pa lahko dosežemo z učinkovitimi notranjimi kontrolami. LETNO POROČILO 2017 Kakšni so postopki za vabilo k interni reviziji, kdo jo lahko»zahteva«? Notranje revizije se izvajajo skladno s Pravilnikom o notranjem revidiranju, ki ga zaposleni najdejo na intranetu. Redne revizije se izvajajo skladno z letnim načrtom dela Službe za notranjo revizijo, izredne pa na podlagi sklepa generalnega direktorja, Sveta zavoda ali odločitve vodje Službe za notranjo revizijo, ki temelji na pobudah zaposlenih, anonimnih prijav, ali na osnovi ugotovitev iz drugih revizijskih pregledov. Kako bi rekli, se izkazujejo prodornost, proaktivnost in usmerjenost v prihodnost notranje revizije? Notranja revizija ima dolgo razvojno pot. V zgodovini je bila predvsem usmerjena v zagotavljanje točnosti poročanja in ugotavljanje prevar. Delovanje današnjih revizorjev je usmerjeno v nudenje strokovne pomoči ter v zmanjševanje tveganj pri poslovanju. Prodornost, proaktivnost in usmerjenost našega delovanja vidim prej v podpori in sodelovanju v poslovnih procesih, da napake vnaprej preprečimo, kot pa v ugotavljanju napak. To bomo dosegli z že vzpostavljenim dobrim sodelovanjem z vsemi zaposlenimi v UKC Ljubljana. LETNO POROČILO 2017 SPOZNAJMO SE Številka 2 avgust

28 Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Mateja Stare, operacijska medicinska sestra»bolnišnice Zdravnikov brez meja nimajo vojaške zaščite«mateja Stare je zaposlena na UKC Ljubljana kot operacijska medicinska sestra in se je že petič udeležila misije Zdravnikov brez meja. Bila je že v Gazi, Južnem Sudanu, Afganistanu in Libiji, letos pa je svoj plačani in neplačani dopust spet preživljala delovno v Siriji. Letos je prejela zlati znak Zbornice zdravstvene nege Slovenije, najvišje priznanje za strokovno delo. Mateja, ki se je pred časom vrnila, je v svojem domačem okolju Predavalnice 1 pripravila krajšo predstavitev sirijske misije, kjer smo ji prisluhnili tudi mi. Splošna bolnišnica, kot je še nismo videli Zdravniki brez meja nudijo splošni bolnišnici na severovzhodu Sirije strokovno podporo od leta 2017, pri čemer gre za vzpostavitev tipične vojne kirurgije. Vzpostavljena je kontejnerska bolnišnica z urgenco, operacijsko Hassakeh national hospital zgrajena 1958, v ospredju kontejnerji Zdravnikov brez meja sobo, enoto za intenzivno nego, opazovalnico, sterilizacijo in ostalimi delovnimi prostori. Stara bolnišnica je v izredno slabem stanju in po daljšem razmisleku se je vodstvo odločilo, da ni primerna za obnovo, oziroma, da je bolje postaviti novo kontejnersko bolnišnico kot obnavljati razrušeno in zanemarjeno. Konec letošnjega februarja se ji je pridružilo še porodništvo. Bolnišnica je bila močno poškodovana leta 2015, ko se je ISIS razplamtel, potem pa je bil pregnan iz Matejinega mesta v governoratu Hassakeh. Od takrat je bila zaprta in neuporabna, na noge so jo postavili Zdravniki brez meja. Zdravniki brez meja upravljajo s približno 40 posteljami, kar se ne sliši prav veliko, vendar je za majhno ekipo ogromno dela, ki se končuje okrog polnoči, ko se zbiti odpravijo v bližnje spalne prostore. Mateja je šla na urgentno misijo, kjer je opravljala naloge nadzorne operacijske medicinske sestre od decembra 2017 pa vse do letošnjega februarja, ko se je tudi vrnila v Slovenijo. Njena realnost je bilo 11 tednov na vojnem območju, kjer se na nekaj kvadratnih kilometrih bijejo strateške bitke med Rusijo in Ameriko. Prebivalci so prepuščeni samim sebi, popolnoma brez obrambe, nimajo se kam umakniti pred tanki, zdravstvo in vsa infrastruktura, ceste, vodovod in kanalizacija pa so popolnoma uničeni. V takih razmerah je delala praktično 24 ur, 7 dni v tednu in prisostvovala 300 operacijam mesečno. Matejine naloge, kot jih še nismo doživeli PLEMENITI KLIC Izgled notranjosti bolnišnice po napadih ISIS-a 2015 Ko smo jo poslušali, smo imeli občutek, kot da pripoveduje o svoji bolnišnici. Vse je bilo njena stvar, ni je naloge, ki si je ne bi zadala na ramena: sterilizacija inštrumentov, nabava materiala, skrb za kirurge, ki ne morejo predahniti, previjanje globinsko opečene kože, zdravljenje razširjene gangrene in ostala mnogim trpka opravila. Načrtovala in uredila je dodatno operacijsko sobo, uvajala izboljšave v sterilizaciji in operacijski sobi, nove standarde Zdravnikov brez meja, nadzirala zalogo v lekarni in nudila pomoč pri operativnih posegih. 28

29 Darila, kot jih nikomur ne privoščimo Delala je v timih z domačini in s tujci, vseh expatov skupaj je bilo 25, v operacijski pa štirje, ki so sodelovali z lokalnim timom, okrog 40 oseb. Sestre, kirurgi, anesteziologi, čistilke, prevajalci, vozniki, skratka celotna skupnost. Zdravniki brez meja so v Severni Siriji priče minskim eksplozijam, zamaskiranim eksplozivnim sredstvom in eksplozivnim ostankom vojne. Med svojimi zdravstvenimi dejavnostmi predvsem spremljajo trpljenje prebivalstva, ki mu ni videti izhoda. Družine so potovale iz kraja v kraj, iščoč varnost, se izogibale tankovskim napadom in iskale pribežališča. Povratniške družine z otroki so na strehah porušenih stavb nemalokrat našle navidezna, a usodna darila. Doma narejena eksplozivna sredstva so ISIS-ovi pripadniki nerazložljivo zlobno skrivali v otroške igrače, plišaste medvedke, in jih puščali na strehah družinskih hiš. Ko so jih otroci med igro odkrili, so eksplodirala in jih trajno poškodovala. Mateja nam je pokazala fotografije družine in malčkov z amputiranimi udi, katerih usoda je skrajno negotova. ČASOVNICA SIRIJA Do 1920 je bila del Otomanskega cesarstva 1920 nastane Arabska kraljevina Sirija 1924 ustanovljena Država Sirija, francoski governorat 1930 postane Republika Sirija, francoski governorat 1946 obeležuje nastanek samostojne Republike Sirije 1958 ustanovljena Združena Arabska republika skupaj z Egiptom 1961 nastane ponovno unitarna Arabska republika Sirija Od 1971 vladavina Al-Adada 2004 jo ZDA obtožijo terorizma Od 2011 državljanska vojna Od 2014 prisoten ISIS Življenje, omejeno na kampus Zaprt si v kampusu, prostih izhodov ni. Zavedala se je, kakšen vsakdan lahko pričakuje na terenu, če pa nastopijo večji pomisleki o stanju, lahko greš domov in te evakuirajo. Najpomembneje je, da se pogovarjaš, da imaš ljudi, ki jih lahko pokličeš 24 ur na dan in se pogovoriš, če si v stiski. Zdravniki brez meja ti določijo prvo misijo sami, tudi dolžino, ki pa je za tiste, ki delajo v operacijski, največ 3 mesece. Za vse ostale, tako medicinske in nemedicinske poklice, je najkrajši čas šest mesecev, običajno pa devet mesecev ali eno leto. Ob Matejinem prihodu edina operacijska soba Samoplačništvo, kot si ga ne predstavljamo Omenila je, da je zdravstvo v Severovzhodni Siriji samoplačniško, kar tam pomeni predvsem veliko korupcije. Politika je vpletena povsod. V Damasku so večje bolnišnice, kjer lahko obravnavajo težje bolnike in Matejina bolnišnica jih je referirala v Damask. Če so imeli dovoljenje za gibanje in za prihod v bolnišnico, je to pomenilo, da so moški odslužili obvezni vojaški rok. Marsikdo ga ni in se je skrival; ti poškodovani so takoj povedali, da ne smejo v Damask. Brez opravljenega vojaškega roka bi jih zaprli ali ubili. Ekipa si je vzela čas za predavanja, ta prostor je postal druga operacijska soba PLEMENITI KLIC Številka 2 avgust

30 Mi nismo vedeli, kaj storiti s takimi bolnik, saj nismo bili bolnišnica za zdravljenje opeklin, mi smo bili bolnišnica za zdravljenje vojnih poškodb. To pomeni, da zdraviš v smislu preživetja, ne pa v smislu funkcionalnosti in estetskega izgleda«pred prihodom Zdravnikov brez meja so poškodovance vozili v zasebne klinike, kjer so delali isti kirurgi, ki so se izučili pri njih, in so dejansko zaračunavali amputacijo noge. Po Matejinem mnenju bo trajalo kar nekaj časa, da se bo vzpostavil normalen zdravstveni sistem in da se bo normaliziralo delovanje bolnišnic. Življenje je tako na minimumu, da je dejansko gonilo samo še denar. Ljudje, ki so ostali in denarja nimajo, ne gredo na zdravljene. Načrtujejo, da bi preselili eno operacijske dvorano v prenovljene stare prostore, ker imajo zidane stavbe pomembno prednost. Čez poletje zaradi temperatur nad 50 stopinj Celzija ne moreš vzdrževati operacijske v kontejnerju. Učenje imen in pravilnega zlaganja kirurških inštrumentov v sete Beseda o Mateji Stare PLEMENITI KLIC Mateja Stare je po končani Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani nadaljevala šolanje na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in si leta 1996 pridobila naziv višja medicinska sestra. Že v 1. letniku višje šole se je priključila študentski organizaciji in vodila njen mednarodni del. Po zaključku šolanja je bila prostovoljka na urgenci, reševalni postaji in v operacijski sobi; delo v zadnji jo je zaznamovalo za vedno. Od junija 1996 je zaposlena v UKC Ljubljana na Kirurški kliniki v operacijskem bloku kot operacijska medicinska sestra (OPMS). Odkar sodeluje na humanitarnih misijah, svoje delo in za naše okolje skoraj nepredstavljive razmere, v katerih Oskrba poškodb večjega otroka, udeleženca eksplozije z»avto bombo«. Fant je utrpel odprti zlom desnega femurja z obsežnim defektom mišice, po vsem telesu pa še manjše poškodbe in opekline. potekajo operativni posegi na kriznih območjih, z veseljem predstavi na različnih strokovnih izobraževanjih. Z navdušenjem in spontanim aplavzom so predstavitev njenega dela pozdravili tudi udeleženci 7. kongresa EOR- NA v Rimu in 10. kongresa zdravstvene in babiške nege Slovenije na Brdu pri Kranju (2015). Zaradi njenega prispevka k prepoznavnosti dela operacijske medicinske sestre je bila maja 2015 nominirana za nagrado Ansell Cares H.E.R.O. Nagrada je namenjena prepoznavnosti operacijskih medicinskih sester, ki so prevečkrat pozabljen, vendar pomemben del kirurške ekipe. 30

31 Blanka Šetinc in Peter Požun Biserka Marolt Meden stopila na»enajsto«pot Poklical me je prijatelj in sodelavec, rekoč: Danes se je Biserka na našem sestanku poslovnih direktorjev poslovila od nas, upokojila se je... Saj veš, a ne, preselila se bo v bolj mirne vode, pardon, hribovje. A ji napiševa v Interno nekaj vrstic... No, pa dajva. Pisati o Biserki Marolt Meden je, kot bi pisali o več osebah hkrati. Kajti Biserka je točno to. Poznam jo namreč že več kot 40 let. Že od nekdaj je imela neizmerno energijo in občudujočo delovno vnemo. Česar koli se je lotila, je zadevo tudi izpeljala. Je predana žena, mama treh otrok, nonica vnuku Julijanu in vnučki Leni. Veliko svojega časa pa je, poleg skrbi za svojo družino, posvetila ravno skrbi za pravice bolnih otrok. Z različnimi zgodbami družin z bolnimi otroki in njihovimi stiskami se je srečevala že kot mlada urednica revije Otrok in družina. Ker pa je vedno vsakomur rada pomagala, jo je pot zanesla v prostovoljstvo, ki je postalo Biserkino drugo življenjsko vodilo. Ena prvih nalog je bila pridobitev objekta in sredstev za delovanje Materinskega doma v Ljubljani. Več kot 20 let je predsedovala Ustanovi za izgradnjo nove Pediatrične klinike. Postala je z agrizena borka in pobudnica za začetek izgradnje nove klinike za otroke. S svojo sposobnostjo prepričevanja je uspevala skozi dolga leta pridobiti ogromno število donatorjev, ki so prispevali finančna sredstva tako za izgradnjo kot za nove aparature v Pediatrični kliniki. Prav tako ji je uspelo prepričati politiko, da je gradnja nove klinike za otroke nacionalni projekt. Po letih prizadevanj, tudi metanja polen pod noge, ji je to uspelo. Slovenski otroci, njihovi starši in zdravstveni delavci se lahko prav njej zahvalijo, da se zdravijo in delajo v eni najsodobnejših otroških bolnišnic v Evropi. Biserka je bila tudi dolgoletna članica izvršnega odbora UNICEF in aktivna članica Nacionalnega odbora za zdravje in pravice otrok. Za svoja človekoljubna delovanja je prejela vrsto priznanj. Kot dolgoletna poslovna direktorica Pediatrične klinike, tako rekoč»mama«pediatrične klinike, je glasno opozarjala, skupaj s svojimi sodelavci, da bi morala klinika dobiti več denarja za zdravljenja bolnih malčkov. Leto za letom je to tudi dokazovala s številkami, da so programi na Pek premalo financirani. Vsak teden se je oglašala na sestankih, ki smo jih imeli z vodstvi UKCL, in povzdigovala glas za svojo kliniko. Z veseljem in angažiranjem je pomagala z nasveti tudi drugim klinikam pri zbiranju donacij in iskanju dodatnega financiranja. Biserka je bila vključena tudi v številna druga področja. Bila je prva, ki je uvedla institut mediacije v UKCL in kot mediatorka uspela razrešiti nekaj precej trdih orehov. Svoje izkušnje in znanje je vedno nesebično delila. Vedno pa je bila načelna in ostra zagovornica, ko je šlo za pravičnost, poštenost in solidarnost, predvsem»malih ljudi«v zdravstvu. Znala je pokazati na slabosti v sistemu in opozoriti na tista dejstva, pred katerimi si pogosto marsikdo zatiska oči. Biserka pa ni skorajda vso svojo kariero skrbela samo za otroke, ampak jo je pretreslo tudi pisanje o slabih bivanjskih in kadrovskih razmerah v nekaterih domovih za starejše. Razmere je še kako dobro poznala, saj je zadnjih nekaj let v enem od njih požrtvovalno skrbela za svojo mamo... Zato je sedaj svoje srce predala tudi področju za ohranitev dostojnega bivanja starostnikov v domovih za starejše občane. Postala je predsednica Srebrne niti, ki dnevno z ostalimi članicami bijejo bitko s politiko, da bi se končno sistemsko in organizirano uredilo to področje. Konec koncev vsi bomo kmalu postali starostniki in nam ne more biti vseeno, kakšne so razmere v domovih. In za to, da bo takrat dostojno poskrbljeno za vse vas in nas, svoje kamenčke dobrodelnosti vsak dan prispeva Biserka Marolt Meden. S svojim dolgoletnim delom v»našem kliničnem centru«je oplemenitila bogato dediščino dobrih del in prijaznih misli, za kar ji gre velika hvala! Zato, Biserka, zazri se kdaj končno brez dela v zvezdnato nebo in uživaj med svojimi sončki. UTRIP UKCL Številka 2 avgust

32 Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Ples rok na Pediatrični kliniki V UKC Ljubljana tudi letos podpiramo kampanjo Svetovne zdravstvene organizacije in opozarjamo na pomen higiene rok v vsakdanjem življenju. Pomembno je zavedanje, da tudi, ko smo v bolnišnici kot pacienti ali obiskovalci, poskrbimo, da so naše roke čiste. Zaposleni Pediatrične klinike UKC Ljubljana smo v ponedeljek, 7. maja 2018, v skupnem prostoru klinike priredili»ples rok«. Higiena rok Vsakoletno ozaveščanje o higieni rok ima pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju okužb v bolnišničnem in domačem okolju. Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja in obvladovanja okužb. Letošnji mednarodni dan higiene rok se osredotoča na preprečevanje nastanka okužbe krvi oz. sepse, njegov moto je:»v vaših rokah je, da preprečite sepso v zdravstvu«. V UKC Ljubljana tudi letos podpiramo kampanjo Svetovne zdravstvene organizacije in opozarjamo na pomen higiene rok v vsakdanjem življenju. Pomembno je zavedanje, da tudi, ko smo v bolnišnici kot pacienti ali obiskovalci, poskrbimo, da so naše roke čiste dr. Anamarija Meglič dr. med. Zaposleni Pediatrične klinike smo se pred velikim finale nekajkrat srečali in natrenirali koreografijo. Zdravstveni delavci, vzemite si 5 trenutkov, da očistite roke, da preprečite sepso v zdravstvenem varstvu. Pacienti, prosite nas za 5 trenutkov čistih rok Na promocijskih stojnicah, ki smo jih postavili v avli glavne stavbe UKC Ljubljana, na Polikliniki in v preddverjih vseh dislociranih klinik UKC Ljubljana, so s higieniki sodelovali dijaki Srednje zdravstvene šole in študenti Fakultete za zdravstvo Angele Boškin ter Zdravstvene fakultete Ljubljana. V mladih, ki se izobražujejo, se vidimo take, kot smo bili pred leti. Hitri, nagajivi, predani in polni upanja. Cilj kampanje Svetovne zdravstvene organizacije Rešujmo življenja: Očistimo roke je doseči globalno zavedanje o pomenu higiene rok v zdravstvenem varstvu in združiti ljudi v podpori izboljšanju higiene po vsem svetu. To lahko pričakujete tudi od nas. Spodbujamo higieno rok, saj so čiste roke ključnega pomena za preprečevanje prenosa okužb v zdravstvu. Za preprečevanje prenosa okužb v zdravstvu je pomembno predvsem razkuževanje rok, tako zdravstvenih delavcev kot tudi pacientov in obiskovalcev. Pomembno je, da sami tudi s čistočo svojih rok poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas. Ples delovnih in čistih rok UTRIP UKCL Vrhunec letošnjega mednarodne dne higiene rok je bil 7. maja Pediatrično kliniko so dopoldne obiskali otroci iz vrtca, ki so se na promocijski stojnici seznanili, kako pomembno je imeti čiste roke, da ostaneš zdrav, tudi ko prideš na obisk v bolnišnico. Obiskali so nas novinarji in drugi radovedneži, ki smo jim usklajeno zaplesali. Posnetek plesa smo objavili na družabnem omrežju YouTube in ga najdete, če v iskalnik vpišete Ples rok. Zaposleni Pediatrične klinike smo se na pobudo strokovne direktorice nekajkrat zbrali v predprostoru klinike na organiziranih plesni zabavi. Plesali smo vsi: sestre, zdravniki, specializanti, kuharji in kuharice, tajnice, fizioterapevti, spremljevalci, dietetiki, vsi, ki s svojimi rokami skrbimo za otroke Pediatrične klinike. Prvi korak za zmanjšanje pojava sepse je izvajanje preventivnih ukrepov na področju preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Ključnega pomena je dosledno izvajanje higiene rok. Po tem, ko so vizualno ocenile čistost rok, so jo preverile še z UV žarki. Vsakdo je lahko prvak v spodbujanju higiene rok za preprečevanje sepse v zdravstvu. 32

33 Aksinija Lahajnar, mag. prava, Služba za organizacijo Poročilo o merjenju organizacijske klime za leto 2017 v UKCL Univerzitetni klinični center Ljubljana se je tudi letošnje leto v mesecu februarju vključil v nacionalni Projekt za primerjalno raziskovanje organizacijske klime, sistemov vodenja in zadovoljstva zaposlenih v slovenskih organizacijah (podjetjih) z namenom nadaljnjega iskanja priložnosti za izboljšave na področju organizacijske klime, sistemov vodenja in zadovoljstva zaposlenih. Merjenje organizacijske klime za leto 2017 je potekalo po metodologiji SiOK, ki omogoča meritev in analizo organizacijske klime, sistemov vodenja, zadovoljstva zaposlenih ter primerjavo z drugimi zdravstvenimi zavodi, organizacijami in podjetji v Sloveniji. Rezultati ankete Vprašalnik je bil naslovljen na vse zaposlene v UKCL (8.287). Udeležba je bila 17,38 %, kar pomeni, da je od 8293 zaposlenih vprašalnik izpolnilo 1441 udeležencev (od tega v obliki spletne ankete 386 zaposlenih). Udeležba je bila v primerjavi z lanskim letom višja, in sicer za 218 zaposlenih. Najvišja udeležba po organizacijskih enotah (> 30 %) je bila v naslednjih enotah: Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 51,2 %, Negovalni oddelek 41,2 %, Dermatovenerološka klinika 38,3 % Stomatološka klinika 38,1 %, SUPAS 35,7 %. po profilih (> 20 %): Delovni terapevt/fizioterapevt 38,6 %, Bolničar/strežnica 29,8 %, Drugi zdravstveni delavci 28,8 %. Skupni indeks organizacijske klime za leto 2017 v UKCL znaša 3,20. Skupni indeks organizacijske klime za leto 2017 znaša 3,20 in je v primerjavi z letom 2016 višji za 0,12 točke. Skupni indeks je povprečna vrednost vseh klimatskih kategorij, ki je bila nižja, kot je slovensko povprečje v zdravstvu, in sicer za - 0,06 točke. Povprečna vrednost klimatskih kategorij je v letošnjem letu za 0,12 točke višja kot v letu 2016 in za 0,03 točke višja kot leta Ključne prednosti bolnišnice na področju organizacijske klime se odražajo predvsem na področju Odnosa do kakovosti (3,57), Inovativnosti in iniciativnosti (3,44) ter na področju Motivacije in zavzetosti zaposlenih (3,38). Vse tri kategorije so bile v primerjavi z letom 2016 malenkost višje ocenjene. Ključni izzivi se kažejo predvsem na področju Poznavanja poslanstva in vizije ter ciljev (3,05), Nagrajevanja (2,84) in Razvoja kariere (2,98), kjer so bile ocene v letošnjem letu višje kot lansko leto. Indeks zadovoljstva zaposlenih za leto 2017 v UKCL znaša 3,36 Indeks zadovoljstva zaposlenih 2017 v UKC LJ znaša 3,36 in je v primerjavi s povprečjem Slovenije v panogi zdravstva malenkost nižje ocenjen in odstopa za - 0,10 točke. Zadovoljstvo je v primerjavi z lanskim letom nekoliko višje, in sicer za 0,05 točke. Zaposleni so najvišje ocenjevali zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve (4,13), zadovoljstvo z delovnim časom (3,79), s sodelavci (3,72), z delom (3,65) in z neposredno nadrejenim (3,59). Tudi zadovoljstvo s statusom v bolnišnici je še vedno visoko ocenjeno (3,32). Nekoliko višje nezadovoljstvo se med zaposlenimi kaže predvsem na področjih zadovoljstva z možnostmi za izobraževanje (3,13) in z možnostmi za napredovanje (3,01). Najbolj pa so zaposleni nezadovoljni z delovnimi pogoji (2,96), z vodstvom bolnišnice (2,88) in s plačo (2,84). V primerjavi z lanskim letom so zaposleni vsa področja ocenili nekoliko višje kot lansko leto. Najvišja pozitivna odstopanja so vidna prav pri srednje in najnižje ocenjenih kategorijah. Prednosti bolnišnice Rezultati analize kažejo, da so relativne prednosti UKC Ljubljana predvsem v odnosu do kakovosti, inovativnosti in iniciativnosti ter motivaciji in zavzetosti. Ko primerjamo te rezultate s primerljivimi rezultati slovenskega zdravstva, vključenimi v projekt Siok, pa je več kot očitno, da lahko UKC Ljubljana na tem področju naredi veliko za izboljšanje teh dimenzij organizacijske klime. Ukrepi Na podlagi rezultatov raziskave o merjenju organizacijske klime in analize podanih komentarjev je generalni direktor UKCL sprejel Sklep o izvedbi ukrepov za izboljšanje organizacijske klime. Za leto 2018 so načrtovani implementacija procesa letnih razvojnih razgovorov, izvedba internih izobraževanj s področja komunikacij, vodstvenih veščin in obrazložitve plačilne liste. Na Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je podana pobuda o spremembi vprašalnika Siok. Rezultati raziskave so objavljeni na Intranetu v zavihku Služba za organizacijo. Služba za organizacijo je pripravila analize ugotovitev merjenja organizacijske klime s komentarji zaposlenih za posamezne organizacijske enote. Vodstva posameznih organizacijskih enot bodo pripravila najmanj tri ukrepe za izboljšanje organizacijske klime, ki pomembno vplivajo na delovanje in kjer se realno pričakuje premik. Komentarje, ki ste jih zaposleni podali v anketi, bodo obravnavali vodstvo UKCL in vodstva posameznih enot. Vsem, ki ste sodelovali v raziskavi, se zahvaljujemo! Številka 2 avgust 2018 UTRIP UKCL 33

34 Služba za odnose z javnostmi V UKC Ljubljana prevzeli opremo za medbolnišnični transport kritično bolnih novorojencev, dojenčkov in otrok V UKC Ljubljana smo prevzeli opremo za prevoze kritično bolnih otrok, ki bo olajšala in omogočila še bolj varne prevoze s helikopterji Slovenske vojske in Slovenske policije. Sredstva za nakup opreme za prevoze kritično bolnih otrok je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS. Vrednost naložbe je ,00 evra z DDV. S postopkom javnega naročila v dveh sklopih smo pridobili dva transportna inkubatorska sistema, dva sistema bolniških nosil z opremo, štiri samodejno zložljive transportne vozičke z dvema sprejemnima postajama, dvanajst ročno zložljivih transportnih vozičkov in dva defibrilatorja. Sledita še dve namenski reševalni vozili, katerih dobava je predvidena v letu Omenjena oprema predstavlja osnovo za širitev dejavnosti in bo po 42 letih uspešnega dela znatno pripomogla k izboljšanju varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave otrok. UTRIP UKCL»Medbolnišnični transport kritično bolnega novorojenca in dojenčka v Sloveniji poteka že od leta 1976 z reševalnim avtomobilom in od leta 1978 tudi s helikopterjem. Organiziran je s strani Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V tem času je bilo prepeljanih več kot 7000 novorojencev in dojenčkov iz 14 slovenskih porodnišnic in otroških oddelkov. Med naštetimi je tudi nekaj nujnih transportov otrok s poslabšanjem zdravstvenega stanja, ki so zaradi kronične bolezni priključeni na aparat za umetno predihavanje na svojem domu in so bili zdravljeni na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike. Zahvaljujem se vsem, ki so si prizadevali, da danes prevzemamo novo opremo, s katero bodo prevozi kritično bolnih otrok s helikopterji še bolj varni,«je povedal prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med., svetnik, strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana. In še dodal:»od novembra lani je prvič na ravni države sistemsko urejeno financiranje prevoza kritično bolnega otroka. To je za stabilnost neke dejavnosti izjemno pomembno. To se kaže vsak dan in je potrebno, da naša zdravstvena politika skupaj z nami stabilizira delovanje sistema. Prevoze kritično bolnih otrok namreč opravljajo usposobljeni zdravniki pediatri, intenzivisti, neonatologi, anestezisti ter medicinske sestre s področja intenzivne terapije. In to delajo 24 ur na dan, vse dni v letu, ne glede na to, kakšne so njihove siceršnje delovne obremenitve.«danilo Mencigar, strokovni vodja zdravstvene nege KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike je povedal:»letno v Sloveniji opravimo povprečno 220 medbolnišničnih transportov kritično bolnih otrok, približno tretjino s pomočjo helikopterjev slovenske vojske oziroma policije. Približno 50 odstotkov prepeljanih novorojencev in dojenčkov je sprejetih na Oddelku za intenzivno terapijo otrok Kliničnega oddelka za 34

35 otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike. Preostali so sprejeti v Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološka klinika ter na Kliničnem oddelku za neonatologijo Pediatrične klinika. Nova oprema je izjemnega pomena za ohranjanje življenjskih funkcij kritično bolnih otrok med prevozi. Zato smo danes zares veseli.«medbolnišnični transport predstavlja stres tako za otroka kot transportno ekipo, saj se kljub dobri primarni oskrbi lahko otrokovo stanje hitro poslabša. Takrat je potrebno hitro ukrepanje usposobljene transportne ekipe, ki jo sestavljata zdravnik pediater in diplomirana medicinska sestra. Ekipa je v stalni pripravljenosti 24 ur na dan vse dni v letu.»za varen transport otrok je najpomembnejše usklajeno delovanje celotne ekipe, od helikopterske do zdravstvenega kadra. Oni nas varno pripeljejo do bolnišnice, kjer prevzamemo bolnega otrok. Piloti vojske in policije nas zelo lepo prepeljejo, sam let sploh ni stresen. Misel, ali bo z otrokom med letom vse v redu, to je večji pritisk. Otroka po navadi že oskrbijo v periferni bolnišnici, mi poskrbimo, da ga lahko varno pripeljemo do Ljubljane. Nova oprema nam bo za to prišla zelo prav,«je povedal Primož Herga, zdravnik specializant na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, ki v spremstvu reševalcev, zdravstvenih tehnikov in kolegov pogosto odleti ali pa se odpelje v druge bolnišnice po državi po kritično bolnega otroka. Generalni direktor UKC Ljubljana, Aleš Šabeder je poudaril:»nova oprema za transport kritično bolnih otrok med bolnišnicami je velika pridobitev za celotno območje naše države in tudi za naše zaposlene. Nakup opreme bi bil za nas velik finančni zalogaj, zato smo hvaležni ministrstvu za zdravje, da nam je pomagalo pri zagotovitvi te opreme. Zahvaljujem pa se tudi vsem tistim našim zaposlenim, ki so se več let trudili, da je oprema danes pri nas v naši bolnišnici. Prav tako pa zahvala Letalski policijski enoti, 151. eskadriliji Slovenske vojske in Reševalni postaji, ki nam vedno priskočijo na pomoč, ko jo najbolj potrebujejo ravno kritično bolni novorojenčki in vsi drugi bolni otroci.slovenija je skupaj z Japonsko, Islandijo, Singapurjem in Estonijo v svetovnem vrhu po preživetju otrok ob rojstvu, skupaj z Norveško pa do otrok najbolj prijazna država na svetu. Nova oprema, ki jo danes predajamo v uporabo, bo še dodatno prispevala k temu,«je na dogodku povedal mag. Mirko Stopar, vršilec dolžnosti Direktorata za zdravstveno ekonomiko na Ministrstvu za zdravje. In še poudaril, da je UKC Ljubljana za Slovenijo nenadomestljiv. Služba za odnose z javnostmi Odvetniška zbornica Slovenije donirala ultrazvočni aparat oddelku za novorojenčke Pediatrične klinike Sklad Odvetniške zbornice za humanitarno pomoč je Ustanovi za novo Pediatrično kliniko doniral sredstva za nakup novega ultrazvočnega aparata za Klinični oddelek za neonatologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Ustanova za novo Pediatrično kliniko je z donacijo kupila aparat, ki je že v uporabi na neonatalnem oddelku. Gre za donacijo v vrednosti ,76. Zahvala Enoti za intenzivno nego in terapijo Nabava nove opreme za medbolnišnični transport kritično bolnih novorojencev, dojenčkov in otrok do 14. leta starosti je velika pridobitev za celotno področje Republike Slovenije. V sredo, 20. junija 2018, so osebje Enote za intenzivno nego in terapijo (EINT) novorojencev v ljubljanski Porodnišnici presenetili starši, ki so v zahvalo za skrb za njihove male junake Ajdo, Avo in Ota, Jureta, Živo in Hano (vsi so bili ob rojstvu veliki komaj za dlan ) pripeljali novo previjalno mizico. Ker so jo v Arhitekturnem biroju Triiije oblikovali tudi s pomočjo njihovih izkušenj, jo skrbno izdelali v Lesnem studiu Žiga Kušar ter z za pogosto čiščenje in razkuževanje oblazinili s trpežnimi materiali v Oblazinjenem pohištvu Novak, bo v korist mnogim nedonošenčkom in staršem, ki sobivajo zadnje tedne pred odpustom na intenzivni negi in za katere je bila doslej na voljo ena sama premična previjalna mizica. Za srčno darilo se zato vsi z EINT zahvaljujemo staršem Hribar, Peperko, Pestotnik, Strnad in Obreza Šević. UTRIP UKCL Številka 2 avgust

36 Sebastjan Šenk, vodja Gasilske enote UKCL Uspešno izvedena gasilska vaja Gasilska enota UKCL je imela 4. julija 2018 ob 7. uri gasilsko vajo, s katero je želela preveriti stanje usposobljenosti svojih zaposlenih ter dobiti izkušnje za posodobitev načrtov reševanja in gašenja ob morebitnem nepričakovanem nevarnem dogodku. Preverili so tudi, ali imajo zaposleni na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo in Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja vsa potrebna znanja za pravilno ukrepanje v primeru resnične nevarnosti. Pokazalo se je, da so dobro pripravljeni, poznajo postopke ob požaru in znajo pravilno izvesti evakuacijo lažje in težje gibljivih bolnikov. Vaja, ki je potekala ob predpostavki, da je na podstrešju objekta Kliničnega oddelka za gastroenterologijo zaradi zastarelega električnega sistema in preobremenitve stare napeljave prišlo do požara, ki se je začel širiti na objekt Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je pokazala, da je nenehno usposabljanje za ravnanje v primeru požara ali druge nevarnosti izjemno pomembno. Vsi zaposleni so pokazali dobro pripravljenost in poznavanje postopkov ob požaru, pridobljene izkušnje pa bodo dragocene za dopolnitev in posodobitev njihovih načrtov za ravnanje v takih primerih. Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana 1. mesto za poster»vpliv komunikacijske kampanje na precepljenost proti gripi v UKCL«Na 18. kongresu IFIC 2018 (International Federation of Infection Control), ki je potekal v Krakowu od 25. do 27. aprila 2018, je prvo mesto prejel poster z naslovom»vpliv komunikacijske kampanje na precepljenost proti gripi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana«(angleško»Impact of promotional multi-component campaign on influenza vaccination coverage in health care workers at the University Medical Centre«). Vsebinsko so poster zasnovale Tatjana Mrvič, dr. med., vodja Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, Tanja Štraus, dipl. san. inž., mag. manag., prav tako iz Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb ter asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., in Tanja Urdih Lazar, univ. dipl. nov., obe s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. Poster je oblikoval grafični oblikovalec Ivan Mori, sodelavec v Službi za odnose z javnostmi UKC Ljubljana. Impact of promotional multi-component campaign on influenza vaccination coverage in health care workers at the University Medical Centre Ljubljana Tatjana Mrvič, MD 1, Tanja Štraus, MA, BA 1, Nataša Dernovšček Hafner, PhD, MA, BA 2, Tanja Urdih Lazar, BA 2 1 University Medical Centre Ljubljana, Infection control unit (ICU), Japljeva 2, 1525 Ljubljana, Slovenia 2 University Medical Centre Ljubljana, Clinical Institute of Occupational, Traffic and Sports Medicine (CIOTSM), Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, Slovenia Utrinki iz gasilske vaje I N T R O D U C T I O N Annual vaccination against influenza in health care workers (HCW) is one of the keystones of the prevention of spreading the disease in hospital settings. In Slovenia, vaccination of HCW is highly recommended, but the coverage rates are among the lowest in Europe (16.6% in 2012). O B J E C T I V E S At the University Medical Centre Ljubljana (UMCL), the largest hospital in the country with 8200 employees, influenza vaccination among the HCW decreased significantly from 2005 to 2015 (37.8% to 10.4%). A major drop was observed after the 2010 pandemic influenza season, when vaccination rates fell to 11.9% and have continuously been falling every year ever since (Chart 1). Before 2010, there were only small differences between HCW professions regarding vaccination coverage (Table 1). After 2010, only 5 to 10% of the nurses were vaccinated annually. % of employees M E T H O D S A N D R E S U L T S Since 2016, the ICU together with the CIOTSM has worked on a comprehensive social marketing campaign engaging opinion leaders, preparing special logo visual reminders, badges and symbolic gifts for the vaccinated HCW. After the first year of campaign, we conducted a survey among the employees identifying the most important reasons for (chart 2) and against (chart 3) influenza vaccination. In last season, we especially targeted the reasons against it. We organized lectures about a new quadrivalent vaccine, which became available in Slovenia for the first time, emphasizing a better protection and safety. More opinion leaders (doctors, nurses) participated in the vaccination promotion, also by appearing on posters. Fortunately, our campaign also coincided with the national campaign for the general importance of vaccination. This project was launched by medical students and paediatricians and was supported by the Ministry of Health. One of the UMCL prominent paediatricians appeared in a TV commercial for influenza vaccination broadcast on national television. We added a new vaccination location which was easily accessible for most of the employees and considerably increased the number of hours intended for vaccination (46 terms with 83 available hours in 2016/17; 58 terms with 139 available hours in 2017/18). 5 UTRIP UKCL / / / / / / / / / / / /18 Because I have not been informed year Because I wished to avoid sick on when and where I can get leave due to the flu. Because vaccination provides poor Chart 1 Influenza vaccination coverage (%) among the employees at the University Medical Because vaccination is protection against the flu. recommended by the Centre Ljubljana in 12 seasons Because the vaccination site was Because vaccination is too far away from my workplace. recommended by the Because I already developed Because my superior gets immunity against the flu at work. Table 1 Health care workers (%) by profession receiving influenza vaccine at the University vaccinated. Because my co-workers also get Because of the side effects caused Medical Centre Ljubljana in 12 seasons vaccinated. by the vaccine. Season (year) Doctors Registered Nurses Cleaning Care Because I can get vaccinated at Because I am afraid of needles. work, during my working hours. nurses personnel assistants Because I did not have time to get Because it is free. vaccinated. 2006/ % 33.3% 25.9% 27% 24.2% To protect my family members Because the likehood of getting the 2007/ % 31.4% 22.1% 24.9% 23.1% from the flu. flu is small. 2008/ % 26.43% 19.05% 16.9% 20.39% Because I am completely healthy To protect patients from the flu. and do not need a vaccination. Seasonal flu 41.5% 27.6% 19.2% 21.2% 19.2% Because was vaccinated in the past 2009/2010 To protect myself from the flu. and have gotten seriously ill with Pandemic flu 47.7% 24.3% 13.3% 11.8% 16.2% Getting vaccinated has become a I believe the flu is not a serious 2010/ % 11.92% 7.81% 7.54% 6.48% habit. disease. 0% 20% 40% 60% 80% 100% 0% 20% 40% 60% 80% 100% 2011/ % 12% 6.7% 8.1% 5.6% I fully agree with the answer I fully agree with the answer 2012/ % 9.9% 5.9% 8.5% 5.2% I partly agree with the answer I partly agree with the answer I totally disagree wirth the answer I totally disagree with the answer 2013/ % 9.5% 5% 8.4% 7.9% 2014/ % 6.2% 4.3% 7.8% 7.3% Chart 2 Why employees at the University Medical Centre Chart 3 Why employees at the University Medical Centre 2015/ % 6.9% 5.4% 7% 4.9% Ljubljana get influenza vaccination Ljubljana refuse influenza vaccination 2016/ % 11.6% 6.7% 7.2% 6.1% 2017/ % 16.9% 10.6% 12.6% 8.2% Our promotional multi-component strategy increased vaccination coverage from 10.4 to 13.9% in 2016 and to 19.2% in 2017 respectively. The uptake in the 2017/18 season increased in doctors to 48.7%, in registered nurses to 16.9% and in nurses to 10.6% (Table 1). Since 2005, we have worked intensively on removing administrative barriers to improve vaccination: it is free of charge for all the employees, multiple locations and on-site vaccination delivery service at convenient times that are easily accessible are provided. Every year, the ICU, which C O N C L U S I O N organizes vaccination, also provides educational campaigns and written These results show that promotional campaigns can make a difference, but also in the future, more educational materials posters, pamphlets, but all that has had no efforts with new ideas and different approaches will be needed to address nursing staff in particular. influence on increasing the vaccine uptake. Acknowledgments The ICU and CIOTSM would like to thank all the doctors, registered nurses and administrative workers involved in carrying out vaccination at our hospital. 36

37 Marija Špelič, dipl. m. s., glavna med. sestra KO za pljučne bolezni in alergijo Team building v Rovinju Gospa Jasna Pečjak je naša bolnica s presajenimi pljuči ter legenda slovenskega in svetovnega alpinizma. Jasna Pečjak je legenda slovenskega in tudi svetovnega alpinizma. Bolezen je pri njej izbruhnila leta 2003, diagnoza je bila neizprosna, emfizem pljuč zaradi pomanjkanja alfa-1-antitripsina. Do leta 2010 je še zmogla, čeprav je lovila sapo, potem pa se je njeno zdravje kljub zdravilom močno slabšalo. Leta 2015 se je njeno zdravstveno stanje tako poslabšalo, da so se začeli resni pogovori o transplantaciji pljuč. Kljub temu, da so pljuča že odpovedovala, ni nikoli obupala.veliko podporo je imela v možu Andreju ter obeh hčerah. A ne samo družina, zanjo so pred, med in po operaciji navijali vsi, ki jo poznajo. Pred transplantacijo je bilo najhujše, tudi na telefon se ni mogla več oglašati. Dočakala je nova pljuča, dne je imela opravljeno transplantacijo pljuč na Dunaju. Na Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo je bila iz AKH Dunaj premeščena dne Ob sprejemu je bila oslabela, izmučena. Vendar se je njeno zdravstveno stanje na našem oddelku, ob timu zdravnikov, medicinskih sester in fizioterapevtke, kljub številnim komplikacijam začelo izboljševati. Vedno je bila nasmejana, visoko motivirana za zdravljenje in kar je najbolj pomembno za bolnika, ZAUPALA JE ZDRAVSTENEMU OSEBJU. Letošnjega aprila sta skupaj z možem povabila celoten kolektiv Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo na team building v Rovinj. Druženje je potekalo v športnem duhu, kajti oba sta vrhunska plezalca in športnika nasploh. V plezanju se je izkazal tudi pulmološki tim in smo, poleg strokovnosti, naredili na njiju poseben vtis. Plezanje našega»pulmo tima«je potekalo pod strokovnim vodenjem Jasne in Andreja. Nekateri člani kolektiva so se odločili za kolesarjenje, drugi za sprehajanje ob morju. Zvečer smo imeli slavnostno večerjo z govorom gostiteljice. Posebej so nas ganile besede moža Andreja, da je prvič mirno spal, ko so ženo iz Dunaja pripeljali na naš pulmološki oddelek v UKC Ljubljana. S tem smo dobili potrditev, da delamo dobro in strokovno. Gospa Jasna je kot pacientka dala potrditev, kako se s trdno voljo doseže cilj. Hvaležni smo jim za čudovita dneva druženja. Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Poslovne sekretarke in tajnice UKC Ljubljana na dogodku»kongres pisarniške odličnosti ADMA«Kongres ADMA je osrednji slovenski dogodek, namenjen zaposlenim v pisarniškem poslovanju, ki vsako leto združi več kot 400 poslovnih sekretark, tajnic, poslovnih asistentk in vodij pisarn iz cele Slovenije. Kongresa se je letos udeležilo več kot 30 poslovnih sekretark in tajnic iz UKC Ljubljana. Mateja Klep Breskvar, viš. strok. sod., Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb:»izkoristile smo možnost skupnega druženja na kongresu in se tako med seboj še bolj spoznale. Pomembno je, da se tudi poslovne sekretarke in tajnice iz UKC Ljubljana udeležujemo kongresov, kjer lahko svoje znanje nadgradimo. Namenjen je vsem, ki želimo biti na delovnem mestu še uspešnejši, se želimo razvijati in napredovati ter nas zanimajo dobre prakse kolegov iz Slovenije in tujine. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo našim vodjem in nadrejenim, ker so nam omogočili udeležbo.«služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Dobro obiskana dogodek in razstava ob mednarodnem dnevu medicinskih sester V organizaciji Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana je 8. maja 2018, v avli UKC Ljubljana, potekala prireditev ob Mednarodnem dnevu medicinskih sester. Ob tej priložnosti je potekalo tudi odprtje razstave članic likovne skupine in izdelkov klekljarske skupine Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. UTRIP UKCL Številka 2 avgust

38 asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Le zdrav in zadovoljen delavec je lahko kos vsem izzivom sodobnega delovnega okolja! V četrtek, 24. maja, je potekal četrti Dan za zdravje v UKC Ljubljana, ki ga organiziramo za zaposlene. Glavne aktivnosti ob tem dnevu so potekale v organizaciji Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v tesnem sodelovanju z Inštitutom za medicinsko rehabilitacijo UKC Ljubljana. Vodilna tema letošnjega dneva za zdravje je bila ponovno ergonomski ukrepi pri delu, saj so kostno-mišične bolezni najpogostejša z delom povezana zdravstvena težava bolnišničnega osebja. V ta namen so v glavni avli UKC Ljubljana med 9. in 14. uro potekale številne aktivnosti (na razpolago so bila izobraževalna gradiva, vodena jutranja telovadba za zaposlene, merjenje telesnih zmogljivosti z uporabo različnih pripomočkov, prikaz ergonomskih pripomočkov, kviz znanja na temo ergonomije). Ob 14. uri pa smo se podali na organiziran tek pod vodstvom profesionalnega trenerja in pohod na Ljubljanski grad. Vodeni aktivni odmor ob 12. uri je za zaposlene potekal na več kot dvajsetih lokacijah: v glavni avli UKC Ljubljana, Bolnici dr. Petra Držaja, Ginekološki kliniki, Interni kliniki, Nevrološki kliniki, Kirurški kliniki, Kliničnem inštitutu za nevrofiziologijo, Negovalnem oddelku, Ortopedski in Očesni kliniki. Aktivnosti ob dnevu zdravja v UKC Ljubljana se vsako leto udeležuje več zaposlenih v UKC Ljubljana. Novost letošnjega Dneva za zdravje je bil dogodek Ergo Cafe, kjer so udeleženci na okroglih mizah: Zdravljenje kostno-mišični bolezni, Bolečina v križu in telesna aktivnost, Kaj lahko naredimo v delovnem okolju ter Kaj lahko storimo sami in zakaj tega ne storimo v sproščenem vzdušju razmišljali, kako zajeziti kostno-mišične bolezni v UKC Ljubljana. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKC Ljubljana vodi program promocije zdravja Čili za delo. Cilj programa je ohraniti zdravje zaposlenih, postopno izboljšati zdravje tistih zaposlenih, ki že imajo zdravstvene težave, uveljaviti bolj zdrav način življenja in oblikovati zdravju naklonjene delovne razmere ter s tem zmanjšati bolniške odsotnosti in delovno invalidnost. V UKC Ljubljana smo si zastavili optimističen cilj, da sedanjo bolniško odsotnost, ki se giblje okoli šest odstotkov, v naslednjih letih zmanjšamo za dva odstotka. ČILI ZA DELO Na podlagi analize zdravja smo ugotovili, da zaposlene v UKC Ljubljana najbolj onesposabljajo kostno-mišične bolezni, ki so najpogostejša z delom povezana zdravstvena težava bolnišničnega osebja, in jih lahko uspešno preprečujemo oziroma preložimo na kasnejši čas tudi z ergonomskimi ukrepi na delovnem mestu. V okviru projekta Pokončni pri delu, ČILI V UKC Ljubljana, smo izdelali tudi zloženko z napotki, kako zmanjšati obremenitve pri dvigovanju in premeščanju bolnikov, vajami za večjo gibljivost hrbtnih mišic, ki jih lahko zaposleni izvajajo tudi med službenim odmorom, ter vajami za raztezanje prstov in rok. V pomoč zaposlenim s pretežno sedečim delom je tudi kratek film s prikazom ustreznih vaj. Klub uspešni izvedbi 4. dneva za zdravje, ki je med delavci dobro sprejet, se zavedamo, da bodo cilji v smeri doseganja boljšega zdravja zaposlenih doseženi le s kontinuiranimi aktivnostmi. 38

39 Tanja Urdih Lazar, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Varno delo na prostem tudi poleti Sonce ima poleg pozitivnih učinkov na ljudi tudi številne negativne posledice. Veliko tveganje za zdravje predvsem v poletnih mesecih predstavlja tudi delo na prostem, ki običajno vključuje daljšo izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju (UV-sevanju) kot najpogostejšemu povzročitelju kožnega raka in hkrati visokim temperaturam, kar lahko privede do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKC Ljubljana zato letos nadaljuje lani začeto kampanjo, s katero želi ozaveščati podjetja, katerih zaposleni poleti opravljajo dela na prostem, da bi poskrbela za ustrezno prilagoditev delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi čim bolj omejili negativne vplive sončnega sevanja in visokih temperatur na zdravje delavcev. Med najpomembnejše sodijo organizacijski ukrepi, s katerimi se delo organizira tako, da se skrajša čas izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro; mednje sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci, kjer je to mogoče. Čeprav relativno nenavaden za naše kulturno okolje, vendar zelo učinkovit ukrep je lahko oprema delovišča ter delovnih strojev in opreme s premičnimi oziroma fiksnimi senčniki ali zastori. V vsakem primeru pa je treba delavcem omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in tudi daljši odmor za malico. V teh senčnih»oazah«naj bodo na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje sveža voda. Kljub organizacijskim ukrepom je potrebna tudi ustrezna zaščitna obleka, ki vključuje majico ali srajco z dolgimi rokavi in dolge hlače. Glede na podatke iz registra raka, ki ga vodi Onkološki inštitut, za kožnim rakom vsako leto zboli več kot ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre. Če k temu dodamo še sončne opekline in tveganje zaradi dela pri visokih temperaturah, od poškodb pri delu do zdravstvenih težav zaradi dehidracije in pregretja telesa, je argumentov za pravočasno ukrepanje več kot dovolj. K boljšemu zavedanju delodajalcev in delavcev o pomenu preprečevanja izpostavljenosti UV-sevanju in visokim temperaturam želi Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa prispevati s projektom Varno delo na soncu, ki letos poteka že drugo leto. V okviru projekta je inštitut pripravil tiskana izobraževalna gradiva, videogradivo in spletno podstran ( potekajo pa tudi strokovna srečanja in delavnice za delavce in delodajalce; na vzorčnem delovišču so bile prikazane možnosti ureditve delovnih mest in uporabe osebne varovalne opreme. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa, vendar hkrati dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja. Z izobraževanjem, nadzorom in opozarjanjem je treba zagotavljati, da bodo delavci ta priporočila upoštevali in ne bodo delali brez majice, s kratkimi rokavi ali v kratkih hlačah. Med osebno varovalno opremo pri delu na soncu sodijo tudi pokrivala, ki naj zagotavljajo čim boljšo zaščito glave in hkrati omogočajo tudi zaščito nosu, ušes, vratu, zatilja in ramen. UV-sevanje povzroča tudi okvare oči, zato se delavcem na prostem priporoča uporaba sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, ki se morajo tesno prilegati in biti oblikovana tako, da preprečijo sevanje v oči tudi od strani. Dele telesa, ki jih z osebno varovalno opremo ni mogoče varovati pred sončnimi žarki, predvsem obraz, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30, vendar je to le dopolnitev vsem preostalim ukrepom. ČILI ZA DELO Številka 2 avgust

40 asist. dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Ergo kavarna: Kako zajeziti kostno-mišične bolezni v UKC Ljubljana? Kostno-mišične bolezni so vodilni razlog za odsotnost z dela med slovenskimi delavci, predstavljajo pa tudi visoko ekonomsko breme. Podatki NIJZ za Slovenijo kažejo, da je bilo v letu 2017 zaradi teh bolezni med delavci izgubljenih koledarskih dni, posamezna odsotnost z dela je v povprečju trajala 33 dni, na enega zaposlenega pa so bili v povprečju izgubljeni trije koledarski dnevi. Tudi delavce v UKC Ljubljana najbolj onesposabljajo bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, delež bolniške odsotnosti zaradi te diagnoze iz leta v leto narašča (%BO2016 = 1,24%, %BO2017 = 1,57%). Čeprav so dejavniki tveganja za razvoj kostno-mišičnih bolezni mnogovrstni, od genetskih, osebnostnih, psihosocialnih, raziskave ugotavljajo, da so kostno-mišične bolezni, predvsem bolečina v hrbtenici, močno povezane z delom. Glavne z delom povezane dejavnike tveganja lahko razdelimo na: fizične (dvigovanje in premeščanje bremen, slaba drža, ponavljajoči se gibi, delo s povečano mišično močjo rok, neposredni mehanski pritiski na telo, vibracije ) ter dejavnike delovnega okolja in organizacije dela (hitrost dela, monotono delo, vzdrževana prisilna drža, dolgotrajno in nepravilno sedenje, neustrezni časovni vzorci, mrzlo delovno okolje, stresno delo ). Delavci v zdravstvu so zaradi specifičnih delovnih nalog za razvoj kostno-mišičnih bolezni še posebej ranljiva poklicna skupina. Pri opravljanju svojega dela so vsakodnevno izpostavljeni različnim dejavnikom tveganja, kot na primer ročnemu dvigovanju in prestavljanju bremen (bolnikov), delu v prisilni drži, sklanjanju in podobno. ČILI ZA DELO Naraščajoči problematiki kostno-mišičnih bolezni smo želeli na letošnjem že 4. Dnevu za zdravje zaposlenih v UKC Ljubljana, ki je potekal 24. maja 2018, nameniti posebno pozornost, zato smo po vzoru»alzheimer Cafeja«v predavalnici št. 4 glavne stavbe UKC Ljubljana organizirali druženje, poimenovano Ergo kavarnica, z vodilno tematiko Kako zajeziti kostno-mišične bolezni v UKC Ljubljana. Dogodek je moderirala izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., spec. MDPŠ., predstojnica KIMDPŠ. Udeleženci so v 4 omizjih v sproščenem vzdušju, ob kavi in rogljičkih, razpravljali o naslednjih temah: Zdravljenje kostno-mišični bolezni (vodji omizja: doc. dr. Nataša Kos, dr. med., spec. fiz. in rehab. med., IMR, predstojnica IMR, in dr. Maja Frangež, dr. med., spec. fiz. in rehab. med., IMR), Bolečina v križu in telesna aktivnost (vodja omizja: dr. Martin Zorko, dr. med., spec.fiz. in rehab. med., KIMDPŠ), Kaj lahko naredimo v delovnem okolju? (vodja omizja: asist. Martin Kurent, dr. med., spec. MDPŠ, KIMDPŠ), Kaj lahko storimo sami in zakaj ne storimo? (vodji omizja: Milena Klopčič, dipl. fiziot., vodja fizioterapevtov, IMR in Mojca Tomažič, dipl. ms, spec. menedž., pomočnica glavne sestre UKC L za higiensko epidemiološko področje). Udeleženci so bili enotnega mnenja, da bo glede na staranje prebivalstva in posledično tudi delovne populacije kostno-mišične bolezni težko preprečiti, lahko pa z ukrepi, kot so ergonomsko urejeno in varno delovno okolje, zadostno število kadra, osveščeni zaposleni, zdrav življenjski slog, odložimo ali omilimo njihovo pojavnost. Velik del razprave je bil usmerjen v ukrepe, ki jih je mogoče načrtovati in izvajati v ožjem delovnem okolju. Znano je, da redno premeščanje in dvigovanje bolnikov brez tehničnih pripomočkov (ki niso na voljo, je dostop do njih omejen, se jih ne uporablja), vpliva na nastanek kostno- -mišičnih obolenj med zdravstvenim osebjem, po drugi strani pa vemo, da lahko veliko kostno-mišičnih obolenj preprečimo z ustrezno prilagoditvijo delovnih postopkov, ki temeljijo na ovrednotenju dejavnikov tveganja in pravilni uporabi delovnih pripomočkov. Vsi prisotni so se strinjali, da je v komisijo, ki odloča o izboru in nabavi opreme v UKC Ljubljana, nujno vključiti tudi strokovnjake s področja ergonomije. Krepiti je treba zavedanje, da ergonomsko opremljena delovna mesta niso nadstandard, temveč temelj za uspešno delo, motivacijo in učinkovitost zaposlenih na delovnem mestu. Izobraževanja in usposabljanja iz ergonomije, ki se v ustanovi že od leta 2015 izvajajo v obliki predavanj in učnih delavnic, pa je treba organizirati na konkretnem delovnem mestu s pripomočki in napravami, ki so tam na voljo. 40

41 Alenka Kraigher, Mitja Vrdelja, Nacionalni inštitut za javno zdravje Raziskava odnosa do cepljenja v Sloveniji Odnosa ljudi do varovanja pred nalezljivimi boleznimi pri nas nismo poznali dovolj dobro, da bi lahko ustrezno usmerili aktivnosti v doseganje pozitivnih stališč do varovanja zdravja s cepljenjem. Nacionalni inštitut za javno zdravje je zato pred kratkim izdal znanstveno monografijo z naslovom Cepljenje: Stališča in odnos ključnih javnosti do cepljenja v Sloveniji, s katero smo proučevali stališča in odnos do cepljenja pri različnih ključnih javnostih, to je pri materah majhnih otrok, zdravnikih, študentih medicine, analizirali pa smo tudi poročanje slovenskih medijev o cepljenju v zadnjih letih. Odnos mater majhnih otrok do cepljenja v Sloveniji Raziskava je razkrila relativno nizko zaupanje v cepljenje in cepiva, saj manj kot polovica (47 %) mater majhnih otrok zaupa v cepljenje, približno petina mater cepljenju ne zaupa, tretjina pa se jih glede zaupanja ni opredelila. Veliko bolj pa matere zaupajo slovenskim pediatrom, saj je takih mater več kot štiri petine (83 %) in le majhen delež (5 %) mater pediatrom ne zaupa. Visok je tudi delež zaupanja v medicinske sestre (74 %), najmanj pa zaupajo spletu in družbenim medijem, saj je takih le desetina. V raziskavi smo tudi ugotovili, da kar polovica mater svojih otrok ne bi cepila, če cepljenje ne bi bilo obvezno. Ta delež bi se še lahko povečal, saj jih glede tega skoraj četrtina ni bila odločena. Stališča zdravnikov o cepljenju Z anketno raziskavo smo ugotovili, da velika večina zdravnikov zaupa v cepljenje (92 %), zelo majhen delež (3 %) pa jih cepljenju in cepivom ne zaupa. Enako visok delež zdravnikov podpira ohranitev sedanjega sistema cepljenja v Sloveniji in menijo, da obvezno cepljenje ni grob poseg v svobodo staršev o odločanju glede njihovih otrok. S fokusnimi skupinami pa smo ugotovili, da se slovenski zdravniki čedalje pogosteje soočajo s problemom (ne)cepljenja pri vsakodnevnem delu v ambulantah, saj opažajo, da narašča število staršev, ki ne cepijo svojih otrok ali dvomijo o cepljenju. Ugotavljajo tudi, da starši potrebujejo vedno več informacij o cepljenju in cepivih, pri tem pa jih najbolj zanimajo informacije o neželenih učinkih cepljenja. Če starši cepljenju nasprotujejo, pa uporabljajo zelo različne metode, s katerimi se cepljenju izogibajo. Ugotovili smo tudi, da se kaže neenotnost glede cepljenja pri zdravstvenih delavcih, ki imajo negativen odnos do cepljenja, kar pri starših še povečuje dvom o cepljenju. Stališča študentov medicine o cepljenju Pri proučevanju stališč študentov medicine so bili v raziskavo vključeni študenti prvih in šestih letnikov študija Medicinske fakultete v Mariboru. V okviru raziskave smo ugotovili, da vsi študenti šestega letnika medicine zaupajo v cepljenje in cepiva, medtem ko je pri študentih prvega letnika delež tistih, ki cepljenju zaupajo, precej nižji in znaša le 61 %. Med njimi jih tudi 8 % cepljenju ne zaupa, kar petina pa jih je neodločenih. Raziskava je tudi pokazala, da vsi študenti šestega letnika povsem podpirajo obvezno cepljenje, medtem ko je med študenti prvega letnika takšnih le četrtina. Poročanje medijev o cepljenju V okviru medijske analize smo proučevali novinarske prispevke v devetletnem obdobju od 2008 do V izbor za podrobnejšo analizo smo vključili 328 novinarskih prispevkov v klasičnih (tradicionalnih) medijih, ki smo jih podrobneje proučili in kategorizirali glede na pozitiven, negativen ali nevtralen okvir poročanja o cepljenju. Ugotovili smo, da so bili slovenski novinarji pri pripravi prispevkov naklonjeni cepljenju, saj je bilo skupaj več kot polovica novinarskih prispevkov o cepljenju pozitivno uokvirjenih in le osmina novinarskih prispevkov je bilo negativnih. Analiza je tudi pokazala, da v zadnjih letih število pozitivnih objav o cepljenju narašča, v istem obdobju pa število negativnih novinarskih prispevkov upada. Negativni novinarski prispevki se pojavljajo sporadično in so običajno povezani s kakšnim posameznikom ali dogodkom. Ugotovili smo tudi, da je bila približno osmina novinarskih prispevkov v formi pro in kontra, kar pa povečuje možnost, da bodo medijske objave negativne ali vmesne. Možnost za pozitiven novinarski prispevek je večja takrat, ko so v objavi uporabljeni vsi trije pozitivni argumenti za cepljenje otrok da odpravlja bolezni, koristi otroku in je obvezno (je dolžnost). Možnost za pozitiven novinarski prispevek je večja, kadar so objavljeni vsi trije pozitivni argumenti za cepljenje otrok: da odpravlja bolezni, da koristi otroku in je obvezno, torej da gre zastarševsko dolžnost. Monografija prinaša pomembna spoznanja glede odnosa do cepljenja v naši družbi, zato predstavlja pomembne temelje vsem, ki se v Sloveniji ukvarjajo s cepljenjem, tako za strateška področja kot tudi sistemske rešitve, ne nazadnje pa tudi osnovo za načrtovanje in izvajanje ozaveščanja javnosti o nalezljivih boleznih in cepljenju. Celotna publikacija je dostopna na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravljenje na spletnem naslovu Zainteresirane bralce vabimo, da do nje dostopijo in si ogledajo tudi bogat seznam literature in podrobnejša metodološka izhodišča raziskave. Tiskana verzija je na voljo v vseh slovenskih knjižnicah. Raziskavo je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS skupaj z Ministrstvom za zdravje, izvedla pa jo je raziskovalna skupina Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani. Številka 2 avgust 2018 IZOBRAŽEVANJE 41

42 Bojana Smrke Kumer, dipl. m. s., univ. dipl. org., KO za torakalno kirurgijo ESTS kongres s simpozijem za medicinske sestre Gostiteljica 26. ESTS kongresa (Evropski kongres torakalne kirurgije) s 6. simpozijem za medicinske sestre je bila tokrat Slovenija. V Cankarjevem domu so od 27. maja do 30. maja 2018 potekala predavanja in delavnice za zdravnike in medicinske sestre. Doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., predstojnik KO za torakalno kirurgijo UKCL, se je na kongresu proslavil s predstavitvijo izuma simulatorja prsnega koša, na katerem se je 160 svetovnih kirurgov učilo minimalno invazivne (VATS) tehnike odstranjevanja tumorja pljuč skozi le en majhen rez. V imenu vodstva je udeleženke ogleda pozdravila ga. Maja Klančnik Gruden, pomočnica glavne medicinske sestre UKCL za kakovost in razvoj. Poudarila je pomen takšnih srečanj za razvoj zdravstvene nege na najvišji nivo. Sledila je predstavitev KO za torakalno kirurgijo UKC Ljubljana in Maribor ter Kirurgije Bitenc Golnik. 30 udeleženk, medicinskih sester iz več evropskih držav, si je ogledalo: medicinsko-simulacijski center, heliport, centralni operacijski blok, center intenzivne terapije (CIT) in KO za torakalno kirurgijo. Največ navdušenja so pokazale nad našim simulacijskim centrom, saj smo eni izmed redkih, ki imajo takšno priložnost za učenje. Njihove ugotovitve so bile, da se lahko primerjamo z velikimi, da pa nam predvsem primanjkuje kadra in prostora. Zahvalile so se za dobro organizacijo, odlično predstavitev in vodenje po navedenih enotah. Za sodelovanje se iskreno zahvaljujemo: KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, Operacijskemu bloku ter KO za torakalno kirurgijo. Simpozij za medicinske sestre je potekal dva dni, 28. in 29. maja Prvi dan se je začel s praktično delavnico o elektronskih torakalnih drenažnih sistemih. Dr. Tomas Kiefer, Konstanz, Nemčija, je poleg anatomije, indikacij za torakalno drenažo ter vrst drenažnih sistemov skozi zgodovino medicine z interaktivno delavnico prikazal smernice uporabe elektronskega torakalnega drenažnega sistema od vstavitve do odstranitve torakalnega drena. PREBERITE Vsebina predavanj se je nanašala na raziskave na področju zdravstvene nege: urgentna obravnava poškodb prsnega koša, oskrba pacienta po operaciji na prsnem košu, predoperativne tehnike priprave pacienta na poseg (dihalne vaje, prehranska podpora), obvladovanje bolečine, sledenje kazalnikom kakovosti o zapletih drenažnih sistemov, fizioterapija in zgodnja rehabilitacija, sledenje in spremljanje zdravstvenega stanja pacienta po posegu in odpustu iz bolnišnice ter izobraževanje in usposabljanje medicinskih sester. Naša naloga je, da zdravstveno nego predstavljamo kot samostojno znanstveno vedo, ki sloni na k raziskavam podprti praksi, ki išče nove načine ter nove pristope za izboljšanje kakovosti v oskrbi pacientov. Z aktivnim sodelovanjem, raziskovanjem, izmenjevanjem in nadgrajevanjem znanja skrbimo za razvoj kakovostne in odlične zdravstvene nege. Naslednji dan je bil organiziran voden ogled UKC Ljubljana. Ogled medicinsko simulacijskega centra 42 Prikaz možnosti edukacije v MSC-ju z Majo Kern

43 Pisarna evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa, Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Zdravo in lokalno pridelano je model za Evropo prihodnosti Junija 2018 je v Hiši EU v Ljubljani potekala okrogla miza Zdravje in hrana na razpotju kakšna bo naša prihodnost?, na kateri so se zbrali zdravniki, nutricionisti in predstavniki javnih zavodov ter opozorili na velik pomen lokalno pridelane hrane za naše zdravje. Gostitelja dogodka, evropski poslanec dr. Igor Šoltes je poudaril, da si že dlje časa prizadeva za cilj, kako pripeljati kakovostno hrano do vrtcev, šol, bolnišnic in domov za starejše, skrajšati poti lokalne hrane, zagotoviti lokalno oskrbo in tem izdelkom zagotoviti mesto, ki jim gre. Njegovim prizadevanjem se po strokovni plati pridružujejo doc. dr. Evgen Benedik, dr. Nataša Fidler Mis in prim. Matija Cevc, vsi iz UKC Ljubljana. Procesirana živila so hranilno revna Doc. dr. Evgen Benedik iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana je opozoril, da je bila prehrana že zgodovinsko trenutek, ko smo se ljudje družili, in je imela vedno tudi socialno noto. Sedaj hrana vse bolj postaja nujno zlo, ki ji ljudje premalo posvečamo pozornosti, je izpostavil. Glede diet je poudaril, da se v prehranski stroki takšnim praksam izogibajo:»vračamo se k hrani naših babic, ki so živele na podeželju in jedle doma pridelano prehrano. Praktično vsa ostala prehrana je problem, še zlasti pa procesirana živila, ki jih uvrščamo med hranilno revna živila.«povedal je še, da zdravniki opažajo, da so starši pri navajanju otrok na zdravo prehrano premalo vztrajni in prehitro odnehajo z uvajanjem zelenjave, kar se pozna na prehrani otrok. Del otrok zelo nezdrave prehranjevalne navade in zavračajo zdrave obroke Vodja oddelka za nutricionistiko na Pediatrični kliniki dr. Nataša Fidler Mis je opozorila, da niso vse maščobe slabe, škodljive so predvsem nasičene maščobe in trans maščobe. Izpostavila je, da nam je v Sloveniji po več kot 20 letih opozarjanja vendarle uspelo, da imamo tudi pri nas zakonodajo, ki bo omejila trans maščobe v živilih na manj kot 2 % vseh skupnih maščob, s čimer smo prehiteli EU zakonodajo.»deklice še pojedo dovolj sadja, pri zelenjavi pa je že večja težava. Otroci prinesejo prehranske navade od doma. Le 10 % jih ima dobre prehranjevalne navade, 50 % je takšnih, ki se jim da jedilnike prilagoditi, del otrok pa ima od doma zelo nezdrave prehranjevalne navade in zavračajo zdrave obroke, želijo več sladkorja, soli,«je še izpostavila. zdravo in lokalno pridelano hrano, kar za njihovo kuhinjo predstavlja veliko breme. Izziv je tudi ta, da delajo s populacijo, ki že ima oblikovane prehrane navade, zato vsega ne morejo spreminjati in poskušajo najti pravo ravnotežje. Ob tem je povedal:»nedvomno se pri okusu hrane zelo pozna, ali so živila lokalno pridelana, še zlasti ko gre za zelenjavo, pa tudi sadje. Ravno te sestavine se najbolj trudimo nabavljati po načelu kratkih verig. Lokalne sestavine so morebiti res dražje, a je tu manj zavržene hrane. Za nas so precej dražje smeti kot pa hrana. Če bi lahko s hrano delali še bolj varčno, bi bil strošek za prehrano dosti nižji.«ali smo dovolj drzni za odločitev, ki bi pomenila korak k bolj zdravi prihodnosti, da bi sistem javnih naročil uredili tako, da ne bi bil namenjen najnižji ceni, ampak bi na novo odprl prostor med potrošniki in lokalnimi proizvajalci hrane? Naslednji korak, ki nas čaka, je prepričati Evropsko komisijo, da prepozna, da je to tudi model prihodnosti za Evropo. Globalizacija ima lahko pozitivne učinke, pri hrani pa se je izkazalo, da je prej ovira kot prednost, zlasti za lokalne proizvajalce in potrošnike. evropski poslanec dr. Igor Šoltes. Lokalno pridelano ni obdelano s kemikalijami za navidezno svežino Prim. Matija Cevc, dr. med. iz Interne klinike UKC Ljubljana je izpostavil, da velik problem predstavljajo t. i. izločilne diete:»v črevesju je okrog 100-tera celic bakterij in ko v tem sistemu pride do neravnovesja, to vodi v bolezni. Kemično obdelana hrana spremeni in okvari makrobioto, kar vodi v zdravstvene težave. Lokalno pridelano je sveže, ni obdelano s kemikalijami, da bi ostalo vsaj na videz dalj časa sveže.«za takšno obdelavo se uporabljajo različne metode, pri čemer je prepričan, da je marsikatera intoleranca na hrano prav posledica spremenjene makrobiote. Ob koncu je poudaril še, da sta sadje in zelenjava iz pridelave v umetnih pogojih hranilno slabša:»zelo pomembno je, da pridelek zraste na zemlji, ne na vodi,«je poudaril v sklepni misli. Zdrava starost in prehrana v Domu starejših Ljubljana Direktor Doma starejših Ljubljana Šiška mag. Simon Strgar je povedal, da si v domu, kjer živi 230 stanovalcev, prizadevajo čim bolj približati Predpisi v podporo zdravju in razvoju družbe Pri lokalno pridelanem je prav tako pomembno, kako je pridelano, ali vsebuje fitofarmacevtska sredstva in hormonske motilce. Evropski poslanec meni, da nismo naredili ničesar dobrega, če za najbolj ranljive skupine naročamo takšno hrano. Po njegovem mnenju je najprej potrebno lokalno pridelano hrano pripeljati v šole, vrtce, bolnišnice in domove za starejše. Izpostavil je še dejstvo, da moramo spremeniti celotno filozofijo, kadar govorimo o ceni za lokalno pridelano. Razumeti je treba celoten ciklus hrane, od semena do porabnika. Če je družba odgovorna, bo tudi na zakonodajnem področju sprejemala takšne predpise, ki bodo v pomoč zdravju in razvoju družbe, ne pa ju omejevali. IZOBRAŽEVANJE Številka 2 avgust

44 GS1 Slovenija in Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Večja varnost pacientov tudi z jasnim označevanjem zdravil in medicinskih pripomočkov Aprila je v Ljubljani nepridobitna organizacija GS1 Slovenija organizirala seminar o zdravstvu in novi zakonodaji EU, saj države članice EU uvajajo jasno označevanje zdravil in medicinskih pripomočkov. Nekatera pravila bodo stopila v veljavo februarja 2019, druga leta 2020, zato GS1 Slovenija poudarja, da za zdravstvene ustanove bolnišnice, zdravstvene domove, lekarne nova označitev zdravil in medicinskih pripomočkov prinaša višji standard kakovosti na področju zagotavljanja varnosti, sledljivosti, učinkovitosti in ekonomičnosti. Standardi v označitvi zdravstvenih proizvodov Standardi omogočajo označitev ne le proizvodov, kot so zdravila ali zdravstveni pripomočki, ampak tudi bolnišnic kot pravnih oseb, operacijskih dvoran, oddelkov, ambulant, pa tudi zdravstvenih delavcev in pacientov. Rezultati so optimalni, kadar proizvajalci zdravil in medicinskih pripomočkov označijo svoje proizvode s standardi GS1 tako, da omogočajo sledljivost od proizvodnje pripomočka do pacienta. Od 9. februarja 2019 bo v EU za zdravila na recept obvezna uporaba dvodimenzionalne (2D) kode, ki jo bodo morali proizvajalci na proizvodni liniji odtisniti na sekundarno ovojnino. V tej kodi bo na vsaki posamezni sekundarni ovojnini zdravila zapisana globalno edinstvena oznaka, ki sestoji iz šifre zdravila in serijske številke. Pri medicinskih pripomočkih pa bo od leta 2020 obvezna uporaba edinstvene identifikacije pripomočka (Unique Device Identification UDI). Če s skeniranjem edinstvene oznake ali z ročnim vnosom podatkov ni mogoče potrditi avtentičnosti zdravila in ne gre za tehnično napako, obstaja utemeljen sum, da je zdravilo ponarejeno. IZOBRAŽEVANJE 44 Koristi edinstvene identifikacije pripomočka V prvi vrsti UDI zagotavlja sledljivost od proizvajalca do pacienta. Regulator si obeta boljši nadzor nad trgom medicinskih pripomočkov, saj bo moral biti prav vsak pripomoček registriran v evropski zbirki medicinskih pripomočkov. UDI bo po naši oceni prispeval tudi k zmanjševanju števila napak in neželenih dogodkov v zdravstvu. Izpostavimo naj še lažje upravljanje odpoklicev in učinkovitejše upravljanje nabave ali zalog. Napake, ki jih je moč preprečiti Za izvajanje sledljivosti morata biti v kodi zapisana vsaj globalna trgovinska številka izdelka in lot, ob tem pa za dodatno zagotavljanje kakovosti in avtentičnosti še datum izteka uporabe in serijska številka. Po letu 2019 bo v uporabi koda GS1 DataMatrix, v kateri je zapisanih večje število podatkov o proizvodu, kot so datum izteka uporabe, številka proizvodne serije lot, serijska številka. Pogoji za večjo varnost pacientov s pomočjo skeniranja na mestu oskrbe so po besedah Bojana Kovačiča kode na zdravilih in medicinskih pripomočkih (optimalna je že označitev pri proizvajalcih), zapestnica pacienta s črtno kodo (ob sprejemu v bolnišnico; s kodami se lahko označijo tudi osebje in zdravila, seveda pa tudi medicinski pripomočki) ter računalniški vnos navodil za oskrbo/zdravljenje pacienta. Napake so resen problem, povezane so s predpisovanjem zdravil, s prepisovanjem, z izdajo ali razdeljevanjem zdravil, z dodeljevanjem ali aplikacijo zdravil. Predlagana je rešitev za zmanjšanje možnosti napak z uporabo globalnih standardov, označevanjem pacientov in zdravstvenega osebja ter z uporabo primernih informacijskih tehnologij.

45 Sistem za preverjanje avtentičnosti zdravil Obvezna identifikacija ter preverjanje avtentičnosti posamezne enote zdravila, strožje zahteve za distributerje zdravil, zdravilne učinkovine in prodaja prek spleta so določeni v Direktivi 2011/62/EU. Mitja Pirman, direktor Zavoda za preverjanje avtentičnosti zdravil Slovenija (ZAPAZ), je glede zakonodaje EU izpostavil prav serializacijo: na eni strani je proizvajalec, ki na pakiranje odtisne edinstvene oznake, na drugi strani pa je obvezno preverjanje zdravil pred oskrbo pacienta. Če v tem procesu nastopajo posredniki kot so veletrgovci, je potrebno skeniranje oznak. Nalaganje podatkov poteka izključno prek evropskega vozlišča. Če s skeniranjem edinstvene oznake ali z ročnim vnosom podatkov ni mogoče potrditi avtentičnosti zdravila in ne gre za tehnično napako, obstaja utemeljen sum, da je zdravilo ponarejeno. V takem primeru se zdravilo ne izda ali ne distribuira. Prav tako se zdravilo ne izda/distribuira, kadar je pri pregledu pripomočka za zaščito pred poseganjem v zdravilo ugotovljeno, da je bilo poseženo v ovojnino. Kadar se pri pregledu pripomočka za zaščito pred poseganjem v zdravilo ugotovi, da je nekdo posegel v ovojnino, je treba o tem takoj obvestiti Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Trenutno Zavod za preverjanje avtentičnosti zdravil Slovenija vodi pilotni projekt, v katerem sodelujejo izbrane splošne in bolnišnične lekarne ter veletrgovci v Sloveniji. V tem pilotnem projektu se v živo, na pravem sistemu, izvajajo vsi zahtevani primeri uporabe. Označevanje medicinskih inštrumentov s tehnologijo RFID Igor Nadles in Janez Grudnik iz podjetja LEOSS sta na seminarju o zdravstvu in novi zakonodaji EU predstavila prednosti radiofrekvenčne identifikacije (RFID) pri manipulaciji z medicinsko opremo in pripomočki, konkretno s kirurškimi inštrumenti. Pokazala sta, kako lahko s tehnologijo RFID v praksi olajšamo postopke sledenja. Pri sestavljanju kirurških setov sta uporabila tehnologije optičnega prepoznavanja in RFID. Če so kirurški inštrumenti pravilno označeni, lahko ob uporabi ustrezne programske opreme dosežemo naslednje: učinkovito pripravo kirurških setov, optimalno nabavo opreme in vzdrževanje, skrajšamo čas preverjanja in štetja inštrumentov pred in po posegu (operaciji), izboljšamo pregled nad lokacijo posameznih inštrumentov in s tem ugotavljamo, ali so ti morebiti odtujeni ali izgubljeni, povečamo produktivnost dela osebja, preprečimo tudi širjenje bakterijskih okužb. GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo, zajem in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji. Ima okoli 3500 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva. UKC Ljubljana izpričuje predanost visokim standardom kakovosti. Prizadevanja za višje standarda kakovosti na področju zagotavljanja varnosti, sledljivosti, učinkovitosti in ekonomičnosti podpiramo tudi pri našem vsakodnevnem delu s pacienti, katerih varnost je na prvem mestu. Verifikacija črtnih kod in 2D simbolov Matjaž Martini iz GS1 Slovenija je na seminarju povedal, da verifikacija kod torej preverjanje kakovosti kod pomeni neke vrste»forenziko«. Črtna koda, ki pri verifikaciji v organizaciji GS1 Slovenija doseže oceno»ustrezno«, je zagotovilo, da pri skeniranju kode ne bo težav. To pa pomeni hitrost v sistemu, saj ne nastopajo težave z odčitavanjem in s tem potencialne prihranke. IZOBRAŽEVANJE Številka 2 avgust

46 Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Celostna grafična podoba Celostna grafična podoba ali s kratico CGP izraža identiteto in podobo UKC Ljubljana v vizualnem jeziku. Je prvi in najmočnejši element, ki predstavlja javni zavod. S celostno grafično podobo zaposleni živimo vsak dan in je pogosto niti ne opazimo: od logotipa, vizitke, dopisnih listov, do oglasnih tabel, vabil, označevanja službenih vozil in opreme, oblačil, zastav in ostalih aplikacij. V UKC uporabljamo preprosto celostno grafično podobo, ki vsebuje logotip, opredeljen črkopis in barve s pojavnostmi, pravila značilne tipografske podobe ter nekaj aplikacij tega na komunikacijskih sredstvih organizacije, kot so: vizitka, dopisni papir, ovojnica, žig, račun in podobno. V celostni podobi UKCL ločene blagovne znamke niso predvidene, zato klinikam in inštitutom ne določamo novih logotipov, kjer pa se zaradi zgodovinskega razvoja uporablja ločena pojavna identiteta, jo inkorporiramo v predvideno pojavnost. Ime službe Zaloška cesta Ljubljana T 01/522 F 01/522 W Ljubljana, datum Kateri so primarni elementi CGP? Primarni elementi celostne grafične podobe so oblika in barva logotipa, izbor barv, značilnih za podjetje, izbor pisave, oblika žiga, vizitke, oblika dopisne dokumentacije, spletne strani, PPT prezentacije in podobno. V CGP UKCL imamo slovenske in angleške razližice logotipa. Pravilne oblike so prikazane spodaj. Podatki v glavi ostanejo v istem fontu (Ariel Narrow, ki nadomešča font URW News Gothic, primarni font iz iz Celostne grafične podobe (CGP), ki pa ni sistemski) in velikosti, kot je v tej predlogi. Vsak si ustrezno prilagodi podatke (Ime službe, telefon, faks, datum)! Tekst znotraj dopisa je v Ariel Narrow ali Times New Roman (v CGP predpisana kot sekundarna tipografija). Ime in priimek, izobrazba Funkcija Služba Oddelek Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana T (01) , F (01) E ime.priimek@kclj.si Ime Priimek, izobrazba Strokovni sodelavec PREBERITE Celostna grafična podoba je naložba v blagovno znamko podjetja, ki je tudi garancija kakovosti. Zgoraj sta prikazani pravilna oblika dopisnega lista in vizitke. Vedno moramo posodobiti certifikate v nogi, ki se menjajo nekateri letno, nekateri na nekaj let. Podatki v glavi so napisani v pisavi (fontu) Ariel Narrow, ki nadomešča font News Gothic, primarni font iz iz Celostne grafične podobe (CGP), ki pa ni sistemski. Tekst znotraj dopisa je v Ariel Narrow ali Times New Roman (v CGP predpisana kot sekundarna tipografija). 46

47 Ime Priimek, naziv Organizacijska enota Zaloška 2, 1525 Ljubljana T: XX XX M: 041 XXX XXX E: W: Pravilna oblika uradnega podpisa v e-pošti z UKCL domeno. Glede pisave upoštevamo navodila iz dopisnega lista. Prav tako dodamo aktualne certifikate. Najnovejše dobite na Intranetu. Zastava Enotno podobo uporabljamo tudi pri oblikovanju temperaturnih listov in listov zdravstvene nege, ter ostalih dokumentih v EDP, oglasih, brošurah, katalogih, vabilih, letakih, napisih in simbolih na vozilih, označevalnih in razpoznavnih tablah, zastavah, delovnih oblekah, drobnih promocijskih materialih. Pri oblikovanju tiskovin je predpisana uporaba barv UKCL, rdeča PANTONE 185 (procesne: C=5 M=90 Y=95 K=0) in modra PANTONE 2756 (procesne: c100m87y0k11), kot je v logotipu. Kot tretjo bravo uporabimo sivo. Izogibamo se ostalim barvam za barvanje pisave in poudarke. Zakaj je celostna grafična podoba pomembna? Celostna grafična podoba gradi podobo UKC Ljubljana in izraža našo notranjo urejenost. Gre za oblikovanje korporativne identitete podjetja, ki izraža strategijo, vizijo in poslanstvo podjetja ter utrjuje kulturo podjetja. Dodelana in profesionalna podoba UKC Ljubljana priča o naši skrbi za kakovost, prinaša dodano vrednost našim storitvam ter zagotavlja prepoznavnost, ugled in diferenciacijo od drugih zdravstvenih zavodov. Start-up na področju zdravstva in terciarna zdravstvena ustanova se že na prvi pogled razlikujeta. Celostna grafična podoba prihrani čas in nepotrebne stroške, hkrati pa nas reši slabih grafičnih improvizacij, ki bi UKC Ljubljana dolgoročno škodila. Posebej izpostavljamo razpršeno, celo neresno podobo bolnišnice, do katere nas privede nekritično pojavljanje na spletu, v družabnih omrežjih in lastnih medijih. Zato vam svetujemo in vas prosimo, da se pred grafično osamosvojitvijo vaše organizacijske enote obrnete na Službo za odnose z javnostmi, ki je skrbnik celostne podobe UKC Ljubljana. Z veseljem vam bomo pomagali. Občasno se pojavijo tudi zahtevnejši primeri, na primer pri organizaciji srečanj in dogodkov z različnimi sponzorji. Takrat poskusite za logotip UKC Ljubljana izposlovati dobro pozicijo med množico ostalih komercialnih sponzorjev in doseči grafično vidnost. Napotki za uporabo ter priročnik Celostne grafične podobe se nahajajo tako na internetu za samostojne oblikovalce, ki vam najpogosteje pomagajo pri oblikovanju vabil na strokovna srečanja, kot tudi na intranetu. Iz intraneta si predvsem naložite podpis za elektronsko pošto, tajništva pa vljudno vabimo, da se opremijo z dopisi UKC Ljubljana z veljavnimi certifikati kakovosti. Kadar uradno komunicirate z zunanjimi partnerji, uporabljajte dogovorjeno obliko podpisa za elektronsko pošto. Vsak , ki ga pošljete, je vizualno že spregovoril o vas, o vašem odnosu do reda in o vašem spoštovanju sobesednika. Ime in priimek: Datum rojstva: Št. zdravljenja: (ali mala nalepka) KODA NEGOVALNE DIAGNOZE* / CILJI A. 7 POMANJKLJIVA SKRB ZA ZDRAVJE, C: Zdravstveno vzgojen in motiviran bolnik A.11.1 NEVARNOST INFEKCIJE SEČIL, C: Odsotnost infekcije v času hospitalizacije A.11.2 NEVARNOST INFEKCIJE DIHAL, C: Odsotnost infekcije v času hospitalizacije A.11.6 NEVARNOST INFEKCIJE KRVI, C: Odsotnost infekcije v času hospitalizacije A.11.7 NEVARNOST INFEKCIJE KOŽE, C: Odsotnost infekcije v času hospitalizacije A.11.8 NEVARNOST INFEKCIJE RANE, C: Odsotnost infekcije v času hospitalizacije A.11.9 NEVARNOST INFEKCIJE SLUZNICE, C: Odsotnost infekcije v času hospitalizacije A.12 NEVARNOST POŠKODBE, C: Odsotnost infekcije v času hospitalizacije A.13 NEVARNOST PADCEV, C: Odsotnost padca v času hospitalizacije B.1 B.3 NEURAVNOVEŠENA PREHRANA, VEČ KOT TELO POTREBUJE, DEBELOST C: Skrb za ustrezno in uravnovešeno prehrano NEURAVNOVEŠENA PREHRANA, MANJ KOT TELO POTREBUJE, PREHRAMBENI DEFICIT C: Pacient ne bo izgubljal telesne teže, ustrezna prehranjenost B. 9 NEPOPOLNO POŽIRANJE, C: Prejemanje predpisane hrane po drugih hranilnih poteh B.10 NAUZEA, C: Stanje brez slabosti, dobro počutje B.11 NEVARNOST ASPIRACIJE, C: Preprečena aspiracija B.15 TEKOČINE, NEVARNOST ZA PRENIZEK VOLUMEN TEKOČIN C: Zadostno hidriran pacient B.18 KOŽA, POŠKODOVANA, C: Zmanjšana ali zaceljenja poškodba kože B.19 KOŽA, NEVARNOST ZA POŠKODOVANJE KOŽE, NEVARNOST ZA SPREMEMBE KOŽE C: Vzdrževana, intaktna površina kože RAZJEDA ZARADI PRITISKA STOPNJA C: Ustrezna oskrba razjede in preprečevanje poslabšanja RZP B.21 NEPOPOLNA TKIVA, C: Intaktna tkiva in sluznice C.1 OBSTIPACIJA, C: Redno odvajanje blata na dva dni C.4 OBSTIPACIJA, NEVARNOST ZA OBSTIPACIJO, C: Preprečena obstipacija C ČREVESNA INKONTINENCA (INKONTINENCA BLATA), C: Ustrezno zaščitena koža C D B B.20.4 D D D D D Pri samem posegu se lahko zgodi, da ni mogoče vstaviti elektrode do srca. Težava je lahko v venskem dostopu, lahko pa so prisotne tudi elektrode od srčnega spodbujevalnika, ki so bile vstavljene v preteklosti, in so zarastline po venah tiste, ki ovirajo vstavitev nove elektrode. Pri vstavljanju preko vene subklavije je možnost za pojav zraka (pnevmotoraksa) (1-1,5%) in krvi (hematotoraksa) v prsni votlini. S tehniko nabadanja vene subklavije lahko pri globokem vdihu pride do zračne embolije. D.25 URIN, NEKONTROLIRANO IZLOČANJE (URINSKA INKONTINENCA) C: Ustrezno zaščitena koža MOBILNOST, NEPOPOLNA TELESNA MOBILNOST STOPNJA C: Samostojna hoja po prostoru MOBILNOST, NEPOPOLNA MOBILNOST V POSTELJI STOPNJA C: Samostojno spreminjanje položaja v postelji SAMONEGA, POPOLNA NEZMOŽNOST SAMONEGE STOPNJA C: Čist, urejen pacient LEGENDA FUNKCIJSKI STATUS K - kontrola O - odstranitev U - uvedba P - preveza M - menjava - sprememba LIST ZDRAVSTVENE NEGE - hospitalni Kirurška klinika, KO za torakalno kirurgijo VIT. ZNAKI Datum SAMONEGA, ZMANJŠANA ZMOŽNOST ZA SAMOSTOJNO OSEBNO HIGIENO STOPNJA C: Najvišja možnost sodelovanja pri aktivnosti SAMONEGA, ZMANJŠANA ZMOŽNOST SAMOSTOJNEGA OBLAČENJA IN OSEBNEGA UREJANJA STOPNJA C: Čim večja samostojnos, čim večje sodelovanje pri aktivnosti SAMONEGA, POMANJKLJIVA ZMOŽNOST SAMOSTOJNEGA UŽIVANJA HRANE ST. C: Čim večja saktivnost in sodelovanje pri hranjenju VENTILACIJA, NEPOPOLNA SPONTANA C: Zadostne ventilacija brez dodatnih O 2 pripomočkov D.26 DIHALNE POTI, NEUČINKOVITO ČIŠČENJE, C: Čista dihalna pot D.27 DIHANJE, NEUČINKOVITI VZOREC DIHANJA, C: Učinkovit vzorec dihanja, O 2 sat > 95 E.1 SPANJE, MOTNJE SPANJA, C: Naspan, spočit pacient F.1 BOLEČINA, C: VAS <3 po aplikaciji analgetika F.8 ZNANJE POMANJKLJIVO, C: Zdravstveno vzgojno osveščen pacient F ZMEDENOST, AKUTNA, KRONIČNA, C: Varnost pacienta G.1 STRAH, C: Pomirjen pacient V primeru, da je težavna namestitev elektrode na ustrezno mesto v srcu, se lahko operater odloči za vstavitev elektrod, ki se v srcu pričvrstijo z vijačenjem. Pri nameščanju elektrode v srce, lahko pride že med posegom do preluknanja proste stene desnega prekata. Ob tem se lahko razvije krvavitev v osrčnik ali tamponada srca. Rizični dejavniki za to so višja starost, ženski spol in jemanje steroidov. V redkih primerih je možna tudi smrt. Po posegu je najpogostejši zaplet premik elektrode in posledično neustrezno delovanje srčnega spodbujevalnika. H.12 DRUŽINSKI PROCESI PREKINJENI, C:Sodelovanje družine DIAG. TERAPEVTSKI POSTOPKI 0 - popolna samooskrba I - potrebuje posebno opremo ali ortopedske pripomočke II - potrebuje pomoč ali nadzor druge osebe III - potrebuje pomoč ali nadzor druge osebe ter posebno opremo ali ortopedske pripomočke IV - popolna odvisnost brez sodelovanja Načrt Dop. Pop. Ponoči Načrt Dop. Pop. Ponoči Načrt Dop. Pop. Ponoči Ocena ogroženosti (Waterlow) 1x/d + po stand. 1x/d + po stand. 1x/d + po stand. Ocena ogroženosti (MLP) 1x/d + sprem. zdr. stanja 1x/d + sprem. zdr. stanja 1x/d + sprem. zdr. stanja Sprejem pacienta Pacient prejel hiš. red, zloženko ob spr., tel. št. odd. Pacient prejel hiš. red, zloženko ob spr., tel. št. odd. Pacient prejel hiš. red, zloženko ob spr., tel. št. odd. IV kanila, OVK P /3 dni / 7dni, K3x/dan, Mpp, U, O, PR P /3 dni / 7dni, K3x/dan, Mpp, U, O, PR P /3 dni / 7dni, K3x/dan, Mpp, U, O, PR Brezigelni priključek M/7dni oz. pri menjavi sistema M/7dni oz. pri menjavi sistema M/7dni oz. pri menjavi sistema DIHANJE Infuzijski sistem M-TR/6h; Lipidi/24h; Ostali/7dni; Invz/96h M-TR/6h; Lipidi/24h; Ostali/7dni; Invz/96h M-TR/6h; Lipidi/24h; Ostali/7dni; Invz/96h Rana K3x/dan + P po stand. K3x/dan + P po stand. K3x/dan + P po stand. Dren torakalni K15min, K1h, K3h, MZpp, P po st, O K15min, K1h, K3h, MZpp, P po st, O K15min, K1h, K3h, MZpp, P po st, O Abd. dren, redon K1h, K3h, O K1h, K3h, O K1h, K3h, O Urinski kateter NUK + K3x/dan, PR po naročilu zdr., O NUK + K3x/dan, PR po naročilu zdr., O NUK + K3x/dan, PR po naročilu zdr., O Urinska vrečka M/7 dni, I 2/3 M/7 dni, I 2/3 M/7 dni, I 2/3 NGS U, M; (K3x/dan KRtg, KZrak) U, M; (K3x/dan KRtg, KZrak) U, M; (K3x/dan KRtg, KZrak) Stoma P po st., MPodloga, Mvrečka, PR po st. P po st., MPodloga, Mvrečka, PR po st. P po st., MPodloga, Mvrečka, PR po st. Posebna obravnava - izolacija ne da, vrsta: C / K / A / P ne da, vrsta: C / K / A / P ne da, vrsta: C / K / A / P Kategorija zahtevnosti ZN V / I / II / III / IV V / I / II / III / IV V / I / II / III / IV GIBANJE Ocena dih. /posebnosti/izloček normalno dih., drugo: normalno dih., drugo: normalno dih., drugo: Kisik MM in MO/24 ur, MP MM in MO/24 ur, MP MM in MO/24 ur, MP OSEBNA HIGIENA Inhalacije po naročilu zdravnika, RFTH po naročilu zdravnika, RFTH po naročilu zdravnika, RFTH Ocena odvisnosti /posebnosti 0 / 1 / 2 / 3 / 4 / TP / statična/dinamična blazina 0 / 1 / 2 / 3 / 4 / TP / statična/dinamična blazina 0 / 1 / 2 / 3 / 4 / TP / statična/dinamična blazina Menjava lege - H, D, L H, D, L, Nadzor Kože pp na 2-3/h H, D, L, Nadzor Kože pp na 2-3/h H, D, L, Nadzor Kože pp na 2-3/h Pomoč pri gibanju delna / popolna delna / popolna delna / popolna Spremstvo v OP, WC,do Umivalnika,Preiskavo,PRemesti., LFTH v OP, WC,do Umivalnika,Preiskavo,PRemesti., LFTH v OP, WC,do Umivalnika,Preiskavo,PRemesti., LFTH Lokomotorna FTH 1x LFTH 1x LFTH 1x LFTH HRANJENJE Ocena odvisnosti posebnosti 0 / 1 / 2 / 3 / 4 0 / 1 / 2 / 3 / 4 0 / 1 / 2 / 3 / 4 Izločanje / posebnosti kontinenca / urinski Kateter / inkontinenca: FI, UI (str, urg, refleks) kontinenca / urinski Kateter / inkontinenca: kontinenca / urinski Kateter / inkontinenca: Posteljna kopel PK 1x/dan, Losijon PK 1x/dan, Losijon PK 1x/dan, Losijon Osvežilna kopel popoldan popoldan popoldan Anogenitalna nega 1x/dan + po odvajanju 1x/dan + po odvajanju 1x/dan + po odvajanju Ustna nega UN 3x/dan + VU UN 3x/dan + VU UN 3x/dan + VU Pomoč pri osebni higieni delna / popolna / nadzor delna / popolna / nadzor delna / popolna / nadzor Prestiljanje zjutraj zjutraj zjutraj Čiščenje/razkuž. bol. okolice R 2x/dan R 2x/dan R 2x/dan FI - L, Z, T, ZT anog. nega, menjava plenice anog. nega, menjava plenice anog. nega, menjava plenice UI - L, SR, T anog. nega, menjava plenice, predloge anog. nega, menjava plenice, predloge anog. nega, menjava plenice, predloge Ocena odvisnosti/posebnosti 0 / 1 / 2 / 3 / 4 0 / 1 / 2 / 3 / 4 0 / 1 / 2 / 3 / 4 Hranjenje (N-GS, J-S, G-S, P.O.) do 5x/dan, kontin, bolus do 5x/dan, kontin, bolus do 5x/dan, kontin, bolus Pomoč/nadzor pri hranjenju delna / popolna / bilanca delna / popolna / bilanca delna / popolna / bilanca Komunikacija - ocena/posebnosti dobra / zadovoljiva / slaba / ni prisotna dobra / zadovoljiva / slaba / ni prisotna dobra / zadovoljiva / slaba / ni prisotna VARNOST Uporaba pripomočkov Ocena miselnih procesov normalna zavest, drugo: normalna zavest, drugo: normalna zavest, drugo: Nadzor N60, N30, N15 N60, N30, N15 N60, N30, N15 Varovalne ograjice po želji pacienta po želji pacienta po želji pacienta Terapevtski pogovor ob izvajanju ZN posegov ob izvajanju ZN posegov ob izvajanju ZN posegov Znanje o bolezni, zdr. načinu življenja dobro / zadovoljivo / pomanjkljivo dobro / zadovoljivo / pomanjkljivo dobro / zadovoljivo / pomanjkljivo DRUGO Zdravstveno vzgojno delo (pacient, svojci) boleč., tor. drenažni sis., prehran., izkašljevanje boleč., tor. drenažni sis., prehran., izkašljevanje boleč., tor. drenažni sis., prehran., izkašljevanje Identifikacijska zapestnica DA / NE DA / NE DA / NE Klic. naprava namešč. na doseg rok DA / NE DA / NE DA / NE Spanje / počitek zračenje, zatemnitev zračenje, zatemnitev zračenje, zatemnitev PODPIS DMS/MS/ZT e-verzija 1.0 klasif. št. izpolnjenega obrazca: 660 OB 6036 Zakaj je potrebna vstavitev srčnega spodbujevalnika? Srce je mišica in njegova naloga je, da po telesu poganja kri. Normalno srce deluje s hitrostjo od 50 do 100 rednih utripov na minuto. Ima svoj prevodni sistem in skupke celic (sinoatrialni vozel (SA), atrioventrikularni vozel (AV)), kjer spontano nastajajo električni dražljaji. Le ti potujejo po prevodnem sistemu po celotnem srcu in izzovejo krčenje mišice. Včasih pa prevajanje električnih dražljajev ne deluje kot bi moralo in zato pride do motenj ritma, kot so prepočasno, prehitro ali neredno bitje srca. Večina bolnikov, pri katerih je potrebna vstavitev srčnega spodbijevalnika, ima eno od naslednjih stanj: Kompletni ali interminentni srčni blok: Pri tej okvari se električni impulzi ne prevedejo preko AV vozla iz zgornjega dela srca (preddvorov) v spodnji del (prekata). Če pride do tega, srce ponavadi zelo počasi utripa, bolniki pa so omotični ali pa izgubijo zavest. Bolezen sinusnega vozla: Pri uporabi mobilnega telefona svetujemo, da je oddaljen vsaj 15 cm od ležišča baterije srčnega spodbujevalnila. Pri tem stanju je okvarjen SA vozel, ki ne deluje pravilno. Posledično srce utripa zelo hitro ali zelo počasi, lahko pa je prisotna kombinacija obojega. Atrijska fibrilacija ali ondulacija: Magnetna resonanca je pri bolnikih s srčnim spodbujevalnikom kontraindicirana, razen v primeru, da ima bolnik vstavljene posebne elektrode in baterijo. CT preiskava je mogoča, vendar ne sme zajemati področja ležišča baterije srčnega spodbujevalnika. Pri fizioterapiji naj bolnik opozori, da ima vstavljen srčni spodbujevalnik zaradi morebitne uporabe električnih in magnetnih naprav. Pri tem lahko pride do prehitrga ali pa prepočasnega bitja prekatov. Po posegu svetujemo, da nekaj ur ležite, nato lahko vstanete, jeste in pijete. Hospitalizirani boste predvidoma en dan. Možni zapleti in tveganja Kaj pričakovati po operaciji? Tekom prvih 24ih ur bomo posneli EKG, da preverimo delovanje srčnega spodbujevalnika. Po operativnem posegu napravimo tudi rentgensko sliko prsnega koša. Na rentgenski sliki bo zdravnik preveril položaj elektrod in izključil nastanek pnevmotoraksa in hematotoraksa. Pred odpustom bomo napravili prevezo rane. Nadaljne preveze boste opravljali pri izbranem zdravniku. Dokler rana ni popolnoma zaceljena, odsvetujemo močenje le-te. Ob odpustu boste prejeli odpustnico in identifikacijsko kartico, kjer bodo zabeleženi podatki o vašem srčnem spodbujevalniku. Slednjo vedno nosite s seboj. Tri do šest tednov po posegu svetujemo, da roke na strani, kjer imate vstavljen srčni spodbujevalnik ne dvigujete nad ramo, z njo ne delate naglih gibov. Po tem obdobju se elektrode srčnega spodbujevalnika zarastejo na svojem mestu v srcu in v žilah in je verjetnost zamaknitve konice manjša. vir: Kaj se dogaja med operacijo? Na oddelku Vas bodo pripravili na operativni poseg (umivanje z razkužilnim milom, itd). Stalni srčni spodbujevalnik Vam bomo vstavili v operacijski dvorani. Poseg ponavadi traja približno eno uro. Med posegom ležite na hrbtu. Pred posegom bomo pripravili operativno polje (ponavadi vstavimo srčni spodbujevalnik na desni strani v predelu prsne mišice). Nato vbrizgamo v predelu predvidenega reza lokalni anestetik. Zarežemo pod ključnico v poteku 3-5 cm, napravimo prostor za baterijo srčnega spodbujevalnika. Nato preko vene vstavimo prekatno in/ali preddvirno elektrodo. Pod nadzorom diaskopije elektrodo ali elektrodi namestimo na ustrezno mesto. S pomočjo merilnikov testiramo parametre znotraj katerih elektrode dobro delujejo. V primeru, da parametri niso ustrezni, spremenimo položaj elektrod, sicer pa le-te pritrdimo v rani. Nato privijačimo elektrode v baterijo srčnega spodbujevalnika. Slednjo vstavimo v že vnaprej oblikovan žep. VSTAVITEV SRČNEGA SPODBUJEVALNIKA (PACEMAKER-ja) Rano po slojih zašijemo. Kožo zašijemo ponavadi z razgradljivimi šivi, ki ne potrebujejo odstranjevanja. Če je potrebno, mesto vstavitve kompresijsko povijemo, da zmanjšamo možnost nastanka hematoma v predelu rane. e - verzija 1.0, NP 1469, Klas. znak V primeru da jemljete antikoagulantno terapijo, bodo v odpustnici navodila, kdaj je predvideno, da ponovno začnete z jemanjem zdravil in kakšno nadomestno terapijo boste prejemali v vmesnem času. Zaželjeno je, da po obdobju približno enega meseca, nadaljujete z vsemi telesnimi aktivnostmi in jih v kolikor Vam to dopušča zmogljivost, še stopnjujete. Odsvetovani pa so kontaktni športi, kjer bi lahko prišlo poškodbe baterije srčnega spodbujevalnika. Odsvetujemo mehanski pritisk na ležišče spodbujevalnika in ektremne gibe v rami na strani vstavitve. Dodatne informacije lahko dobite na spletnih straneh Društva Utrip, in v pisnih navodilih proizvajalca vašega spodbujevalnika. vir: List zdravstvene nege Kirurška klinika Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja Zaloška cesta 7, 1000 ljubljana T: , F: Kakšne vrste srčnih spodbujevalnikov poznamo? VVI ena elektroda, ki jo namestimo v desni prekat DDD dve elektrodi, ena nameščena v desni preddvor in druga v desni prekat Primer zloženke. vir: Getty Images vir: PREBERITE Številka 2 avgust

48 Publikacija Daj življenju priložnost s podatki o donorski in transplantacijski dejavnosti za leto 2017 V publikaciji Daj življenju priložnost Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, so zbrani ključni statistični podatki in informacije o donorski in transplantacijski dejavnosti v Sloveniji v letu V njej so predstavljeni pomembni dogodki in presežki preteklega leta ter pregledno zbrani in predstavljeni izbrani rezultati donorskega programa ter prejemniških programov za leto Umeščeni so v pomembne mednarodne kontekste ter tudi širši časovni okvir, kar omogoča ustreznejše razumevanje rezultatov in uspehov posameznih let. Imunosupresijsko zdravljenje v klinični praksi Nedavno je izšel učbenik Imunosupresijska zdravljenja v nefrologiji, ki je prvenstveno namenjen specializantom in specialistom nefrologom. Uredila sta ga izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med in izr. prof. dr. Miha Arnol, dr. med. V delu so predstavljena trenutno najpogosteje uporabljana imunosupresijska zdravila v nefrologiji. Na koncu učbenika se nahaja tudi poglavje o plazmaferezi, ki je pomemben del imunosupresijskih zdravljenj v nefrologiji. Poleg podatkov o razvoju zdravil, njihovem delovanju, farmakokinetiki in neželenih učinkih je pri vsakem zdravilu opisana tudi uporaba pri posameznih ledvičnih boleznih s citati najpomembnejših raziskav. Poglavja tako vsebujejo nabor najpomembnejših referenc, ki jih lahko bralci uporabljajo pri dodatnem študiju. Dodatno prednost za bralce učbenika pri študiju in zdravljenju bolnikov predstavlja dostopnost celotnega učbenika in posamičnih poglavij prek spleta. V brskalnik svoje naprave (tudi mobilne naprave) vpišete»imunosupresijska zdravljenja«in med rezultati se nahaja celoten učbenik. Za ciljno in hitrejše branje lahko dostopate do posamičnih poglavij, kot so našteta v tabeli. Učbenik smo ustvarjali z namenom olajšati vodenje imunosupresijskega zdravljenja. Večina virov, ki jih uporabljajo študenti in specializanti, ne daje podrobnih navodil, kako predpisovati in prilagajati imunouspresijska zdravljenja. Tako se večina teh kliničnih veščin prenaša pri praktičnem delu. Namen učbenika je olajšati ta proces. Pri pripravi učbenika smo mislili tudi na specialiste (nefrologe, interniste, zdravnike družinske medicine), ki sodelujejo pri vodenju teh bolnikov in potrebujejo referenčni vir za prilagajanje uvedenih imunosupresijskih zdravil«izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med. Imunosupresijska zdravila so nepogrešljiva pri zdravljenju avtoimunskih in imunsko-posredovanih bolezni ter v transplantacijski medicini. Razvoj novih zdravil je bil v zadnjih desetletjih hiter in je ponudil nove možnosti zdravljenja tudi pri številnih boleznih ledvic. Menim, da bo nov učbenik koristen vir informacij ne samo nefrologom temveč vsem zdravnikom, ki se pri kliničnem delu srečujejo z bolniki z ledvičnimi boleznimi in bolniki s presajeno ledvico«- izr. prof. dr. Miha Arnol, dr. med. PREBERITE Učbenik je nastal v sodelovanju treh inštitucij, ki so ga izdale, in sicer Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana in Društvo Medicinski razgledi, Ljubljana. Imunosupresijska zdravljenja v nefrologiji Spletna stran: Podatki o učbeniku Glavna urednika: Jernej Pajek, Miha Arnol Recenzenti: Andrej Bren, Mojca Kržan, Radoslav Kveder Avtorji: Jernej Pajek, Miha Arnol, Andreja Marn Pernat, Andreja Aleš Rigler, Gregor Mlinšek, Andrej Škoberne Založba: Društvo Medicinski razgledi Obseg: 174 strani Leto izida: 2018 ISBN:

49 Služba za odnose z javnostmi Kako brati krvno sliko Izšel je priročnik»kako brati krvno sliko«. Glavno vodilo priročnika je»krvna slika v vsako zdravnikovo misel.«nastal je v sodelovanju KO za hematologijo Interne klinike, KO za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike in Službe za specialno laboratorijsko dejavnost Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Priročnik je namenjen ozaveščanju in boljšemu poznavanju razumevanja izvidov krvne slike. Na novinarski konferenci so podrobneje spregovorili: zakaj in kako brati krvno sliko, kakšna je krvna slika pri otroku, kako v laboratoriju izdelamo krvno sliko in kako preiskavo razume bolnik oziroma laik. Prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo Interne klinike, je povedal: Krvna slika je kraljica vseh preiskav v medicini. V večini primerov za diagnozo bolezenskega stanja zadošča že samo del, ki ga opravi avtomatični analizator. Laborant zatem opravi neposredni pregled več 100 celic, tudi do 500, v periferni krvi in odgovornega zdravnika opozori, če vidi nenavadne celične oblike. Moramo pa znati prebrati, še prej pa zaznati, kaj je zapisano na izvidu. Ločimo: belo ali levkocitno, rdečo ali eritrocitno in trombocitno krvno sliko. Na opisan način poteka v priročniku tudi interpretacija izvidov krvnih slik. Sčasoma postaja interpretacija krvne slike vedno bolj zanimiva. Resnično želimo izobraziti prav vsakega zdravnika, da bo znal interpretirati nepravilnosti in posebnosti v krvni sliki. Pri branju krvne slike so bralcu priročnika v pomoč osnovni biokemični izvidi, ki jih je mogoče brez izjeme opraviti v zdravstvenem domu. Izobraževanje želimo začeti že na ravni študentov medicine in nato nadaljevati po starostnem kriteriju proti vrhu, ne nazadnje vključiti tudi upokojene zdravnike. Tako kot smo pred leti znanje o EKG zapisu prenesli z internistične specialistične ravni na raven celotne zdravniške populacije, želimo prenesti tudi branje krvne slike. In izid priročnika je prvi in osnovni korak v tej smeri. Resnično velik!«prof. dr. Janez Jazbec, dr. med., predstojnik KO za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike, je povedal:»zelo smo veseli, da so v ta projekt povabili tudi pediatre, da damo svoj prispevek k tej publikaciji. Krvna slika in normalne vrednosti se namreč pri otrocih izjemno razlikujejo, če jih primerjamo z vrednostmi pri odraslih. Ker ima večina laboratorijev vrednosti izvidov prilagojene odrasli populaciji, lahko to privede do nepotrebnega strahu pri starših, saj lahko pride do težav, ko si tako laična kot strokovna javnost ne znata pravilno razložiti, kakšne so normalne vrednosti krvne slike pri otrocih. V priročniku so te vrednosti priložene za otroško krvno sliko. Upam, da bodo pediatri s temi vrednostmi napotili kakšnega otroka manj naprej v specialistično obravnavo.«izr. prof. Helena Podgornik, spec. med. biokem., spec. lab. med. gen., s KO za hematologijo Interne klinike, je dejala:»lahko rečem, da smo v našem laboratoriju specialistke medicinske biokemije tete iz ozadja, saj je naš prvi cilj, da je krvna slika pravilna in celovita. Pomemben vidik pa je tudi, da je narejena čim hitreje, da je izvid jasen, nedvoumen in pregleden. Znanje v slovenskih laboratorijih je zelo napredovalo, ugotavljamo pa pomanjkanje komunikacije med specialisti v laboratorijih in zdravniki. Zato je ta priročnik izjemen doprinos, saj se bo raven medsebojnega sporazumevanja zelo izboljšala in tako bo tudi kakovost obravnave pacienta bistveno hitrejša in boljša.«asist. dr. Alenka Trampuš Bakija, univ. dipl. biol., spec. med., s Službe za specialno laboratorijsko dejavnost Pediatrične klinik, je razložila: Za pravilno branje krvne slike pri otrocih so pomembne izkušnje osebja in dodatna znanja. Poenotili smo referenčne vrednosti izvidov v vsem slovenskem zdravstvu, saj je obravnava otrok s hematološkimi problemi izjemnega pomena, da pravilno prenesemo to sporočilo na sekundarno in primarno raven, da se zdravniki ne bi počutili osamljene. Zdravniki se lahko obrnejo na strokovno javnost laboratorijske dejavnosti v terciarni ustanovi, da lahko vsi čim boljše in pravilneje obravnavajo otroka. To je najbolj pomembno, da pridemo od pravilno narejene krvne slike do prave diagnoze bolezni.«kristina Modic, s Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, pa je izpostavila:»na naše društvo se s številnimi vprašanji obračajo ljudje iz vse Slovenije, ker jih skrbi njihovo zdravje in nas prosijo za pomoč pri branju njihove krvne slike. Zato se zahvaljujem našim hematologom za pomoč in sodelovanje, saj je to izjemnega pomena, da so s priročnikom približali izvide krvne slike tako bolnikom kot zdravnikom. Na ta način skrbijo za nadgradnjo celostne obravnave vseh nas bolnikov. To knjižico v našem združenju pozdravljamo, saj ima veliko vrednost za družinske zdravnike. Vemo pa, kako pomembna je hitra, pravočasna in pravilna diagnostika za nadaljnje zdravljenje.«strošek preiskave je zanemarljiv v primerjavi s tem, koliko informacij se s preiskavo lahko pridobi in ugotovi, kaj se z bolnikom dogaja. Zato je pravilno tolmačenje oziroma branje krvne slike ključnega pomena. Gre za nekakšen hematološki EKG. Priročnik je vseslovenski projekt, ki bo vključil tudi hematologe v bolnišnicah po Sloveniji. Izdajo priročnika bodo spremljala predavanja in delavnice. PREBERITE Številka 2 avgust

50 Pohvala Internistični prvi pomoči Interne klinike in KO za travmatologijo Kirurške klinike Spoštovani, maja sem z očetom preživela nekaj ur na IPP in Travmatološki ambulanti. Rada bi pohvalila korektnost, prijaznost, empatijo in strokovnost vseh, predvsem pa ljudi, ki delajo v zdravstveni negi na obeh oddelkih. Upam, da se pohvala sporoči ljudem, ki delajo na obeh oddelkih. Želim vam uspešno delo in Prijazen pozdrav! I. Pohvala KO za intenzivno interno medicino, KO za žilne bolezni Interne klinike Lani avgusta sta me, v zadnjih izdihljajih, prišla reševati dva mladeniča, polna energije. Žal se spomnim le bolečine v mišici, ker ni mogel zadeti žile (pri 70/40 bi jo niti Magellan nebi našel). Vmes se za naslednjih nekaj dni spomnim le nekaj prebliskov. Spomnim se tudi neke medicinske sestre, ki je prišla in bila zelo huda, ker niso (ne vem kaj) ukrepali. Spravila me je na KOŽB A v intenzivno. Vsem sem zelo hvaležen. Kar se tiče KOŽB A so vsi intenzivci za medaljo. Če človeka v takem stanju, kot sem bil jaz, spravijo pokonci, jim čestitajte v mojem imenu. Spomnim se vseh»jedli bomo«,»se boste umili«,»gremo na WC«ko sem spraševal, ali naslednji dan sploh bo. Seveda nisem ne jedel, se ne umil sam, ne usedel na WC je pa to bil klic nazaj v življenje. Tisto, kar je napisano na poročilu, nekako»vem«. Rad bi vsem čestital, ker dobro opravljajo poslanstvo, to je vse. Meni je dovolj, da sem živ. Pohvala KO za perinatologijo Ginekološke klinike Spoštovani! Rada bi se tudi uradno zahvalila Porodnišnici Ljubljana, ker je moja zgodba doživela srečen zaključek s porodom zdrave deklice. Zahvala gre v prvi vrsti izr. prof. dr. Nataši Tul Mandić, dr. med., ker je mojo nosečnost (po predhodni neuspeli) vodila od začetka do konca strokovno, z veliko mero empatije. Iskrena ji hvala, je res zdravnica z veliko začetnico! Rada bi se zahvalila tudi Megie Kranjc, mag. psih., ker me je spremljala in mi nudila strokovno pomoč v obeh nosečnostih. Brez njene podpore in spodbude ne bi bila tako dobro, kot sem! Hvala! Zahvala pa gre tudi babici Mihaeli Turk, ker me je s svojo strokovnostjo in pozitivno naravnanostjo vodila skozi»finale«, porod, ki je presegel vsa moja pričakovanja. Hvala. Ne nazadnje pa gre zahvala vsem zaposlenim na KO za perinatologijo (v Porodnišnici Ljubljana), s katerimi sem bila v stiku skozi celotno nosečnost in porod. Enkratni ste! U. Z. Zahvala KO za plastično, rekonstruktivno kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana Zahvaljujem se kirurgoma prof. dr. Urošu Ahčanu, dr. med. in prim. Vojku Didanoviču, dr. med. za uspešno izvedene zahtevne operacije, za njun trud in čas, ki sta ga vložila v dolgotrajne priprave na operacijo kot tudi spremljanje mojega zdravljenja. Zahvala tudi celotnemu osebju KO za plastično, rekonstruktivno kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, saj so res lepo poskrbeli zame med mojim bivanjem v bolnišnici, me hkrati spodbujali in mi bili v oporo ves čas mojega zdravljenja. Vsem sem iz srca hvaležna. A. S. Pohvala Službi za pljučne bolezni Pediatrične klinike Spoštovani! Jaz bi želela pohvaliti zdravstveni in negovalni tim na pulmološkem oddelku Pediatrične klinike. Tako zdravniki kot MS so bili zelo prijazni in strokovni. Posebej bi pohvalila Brigito Ivanc, s. m. s. S sinom sva bila sprejeta sredi noči zaradi poslabšanja stanja in kot mamica sem bila zelo zaskrbljena. Ga. Brigita je imela čudovit pristop. Podala mi je vse potrebne informacije ob sprejemu, me potolažila, sina opazovala celo noč, strokovno je odgovorila na vsa moja vprašanja. Hvala vsem še enkrat. Lep pozdrav, F. K. Pohvala Kliničnemu oddelku za kirurške okužbe Kirurške klinike Pozdravljeni, imela sem manjši poseg na vaši kliniki in rada bi izrekla pohvalo kirurgu in njegovima sodelavcema za izjemen odnos pri mojem, sicer mini posegu. Poseg je opravil dr. Gjorshevski Ljupcho, pomagala pa sta mu nadvse prijazna sodelavec in sodelavka, katerih imeni mi žal nista znani. Navdušena sem bila tako nad komunikacijo zdravnika kirurga, ki je zelo jasno in primerno razložil, kaj in zakaj dela, kot tudi njegovih dveh sodelavcev, ki sta oba poskrbela za moje kar se da dobro počutje pred, med in po posegu. Veseli me, da imate v svoji ekipi takšne sodelavce in upam, da jih je takšnih še veliko. Sama na srečo nimam veliko stikov z zdravstvom, zato iz medijev v glavnem slišim samo, kaj ni v redu. Po današnji izkušnji pa verjamem, da so vaše največje bogastvo prav vaši sodelavci! Z lepimi pozdravi, M. T. KAJ MENIJO O NAS Pohvala Urgentnemu kirurškemu bloku Kirurške klinike Pozdravljeni! Prosim, če prenesete mojo veliko pohvalo ekipi na Urgenci ( dr. Robert Vrtic v sprejemni ordinaciji in dr. Špela Baznik z njeno celotno ekipo). Hvala za izjemno obravnavo, ni res, da smo pacienti številka, v tej sinočnji ekipi zagotovo nismo. Hvala za vse, lp, N. P. Zahvala za strokovno in požrtvovalno delo Nevrološki kliniki Maja zvečer so mojo soprogo odpeljali s helikopterjem iz izolske bolnišnice v UKC Ljubljana, na Nevrološko kliniko intenzivna nega. Po uspešnem okrevanju je ponovno premeščena v bolnišnico v Izoli na nevrološki oddelek. Koristim možnost, da se zahvalim vsem zaposlenim na Nevrološki kliniki, KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo za požrtvovalno in strokovno delo z veliko sočutja do pacientov in svojcev pacientov. Veliko je poudarka na higieni dela, redu in čistoči, kar me zelo ugodno preseneča. Zahvaljujem se gospe dr. Ožek, posebej pa gospodu dr. Šviglju za neizmeren trud, požrtvovalnost in sočutje do moje soproge in ožjih sorodnikov. Ostanite še naprej odlični. Lep pozdrav, A. K. 50

51 Sponzor nagradne križanke je založba Chiara, ki podarja 3 knjige Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja Kdo pravi, da moram vse storiti danes? Medtem ko preostanek sveta drvi naprej, skuša naraščajoča manjšina ljudi življenje živeti počasneje. Na vseh področjih, naj gre za seks, delo, telovadbo ali prehrano, medicino in oblikovanje, ti uporniki počnejo nekaj nepredstavljivega: vzamejo si čas za počasnost. In dobra novica je, da deluje. Navkljub nerganju sužnjev hitrosti počasneje pogosto pomeni tudi boljše boljše zdravje, boljše delo, boljši posel, boljše družinsko življenje, boljšo telovadbo, boljše kuhanje in boljši seks. Zdaj je pravi trenutek, da postavimo pogoje. Počasi in Hitro pomenita več kot le stopnjo spreminjanja. Sta načina življenja, filozofija življenja. Hitro je zaposleno, nadzorujoče, agresivno, naglo, analitično, stresno, površinsko, nepotrpežljivo, aktivno, kvantiteta pred kakovostjo. Počasi je ravno obratno: umirjeno, previdno, dojemljivo, tiho, intuitivno, preudarno, potrpežljivo, premišljeno, kakovost pred kvantiteto. Hitrost je pobeg, zadnja stopnja pred izgorelostjo Leta 1982 je ameriški zdravnik Larry Dossey skoval izraz časovna bolezen, s katero je opisal obsesivno prepričanje, da se»čas izmika, da ga ni dovolj in da moraš hitreje pedalirati, da ostaneš v koraku s časom«. Dandanes imamo vsi časovno bolezen. Vsi pripadamo istemu kultu hitrosti. Zakaj nenehno tako hitimo? Kakšno je zdravilo za časovno bolezen? Ali je mogoče oziroma celo zaželeno upočasniti? Zdaj, v 21. stoletju, smo vsi pod pritiskom, da moramo vse opraviti hitro, hitreje. Klaus Schwab, ustanovitelj in predsednik Svetovnega gospodarskega foruma, je dejal:»iz sveta, kjer veliki jedo majhne, prehajamo v svet, kjer hitri jedo počasne.«gre za opozorilo, ki odzvanja tudi onstran darwinovskega gospodarskega sveta. V tem prenapetem vrvežu je vsako dejanje bitka s časom. Britanski psiholog Guy Claxton je prepričan, da je pospeševanje postalo že del nas:»razvili smo iz dneva v dan bolj izrazito notranjo psihologijo hitrosti; kako prihraniti čas in povečati učinkovitost.«napočil je čas za spremembo naše obsedenosti s početjem vsega kar najhitreje. Hitrost ni vselej najboljša rešitev. Na sodobnem delovnem mestu je hitrejši pogosto boljši. Ampak ne vedno. Sprejemanje počasnejšega tempa lahko spodbudi bogatejše razmišljanje, ustvarjanje, sodelovanje, inovacije in reševanje problemov. Evolucija deluje po načelu preživetja močnejšega, ne hitrejšega. Spomnite se, kdo je bil zmagovalec dirke med želvo in zajcem. S tem ko drvimo skozi življenje in v vsako uro poskušamo stlačiti čim več, sami sebe priganjamo na rob poloma. Avtor knjige Carl Honoré je nagrajeni novinar, pisatelj in TED-ov govornik. Je tudi svetovni popotnik in ambasador Počasnega gibanja. Po svetu išče drobce počasnega gibanja (od»slow fooda«naprej), ljudi, ki prisegajo na to, da je hitro življenje površno in plitko in da ga takega nima smisla živeti. Wall Street Journal ga je proslavil kot»zaželjenega govorca o počasnosti.«hitrost nam je pomagala spremeniti svet na čudovite in osvobajajoče načine. Le kdo bi si želel živeti brez spleta ali letalskih potovanj? Težava je le v tem, da nas je naklonjenost hitrosti, obsedenost napraviti čim več v čim krajšem času, nekoliko iztirila. Spremenila se je v zasvojenost, pripadnost kultu. Še takrat ko nas skoraj pokoplje, drdramo evangelij hitrosti. Zaostajate z delom? Poiščite hitrejšo spletno povezavo. Ni časa za fino knjigo, ki ste jo dobili za božič? Naučite se hitrega branja. Se dieta ne obnese? Pojdite na liposukcijo. Premalo časa za kuhanje? Kupite mikrovalovko. Pa vendar se nekaterih reči ne da, ne more pospešiti. Zahtevajo čas, potrebujejo Počasnost. Ko pospešujete reči, ki se ne bi smele pospeševati, ko pozabite, kako upočasniti, plačate davek. Delovna etika, ki je, če je zmerna, lahko tudi zdrava, je povsem pobezljala. Pojavil se je t. i. dopustnitis oziroma odpor do dopusta in oddiha. Britanska zaposlitvena agencija Reed je izvedla neko raziskavo, v kateri je kar 60 % od pet tisočih sodelujočih zaposlenih Britancev dejalo, da v letu 2013 ne bodo izkoristili vseh dni dopusta. Američani v povprečju ne izkoristijo petine plačanega dopusta. Sodobnega zaposlenega pa niti bolezen ne zadrži od dela: eden od petih bolnih Američanov dela, namesto da bi počival pod odejo ali obiskal zdravnika. V svetu, obsedenem z delom, je prosti čas zelo resna zadeva. Leta 1948 so ga Združeni narodi razglasili za osnovno človekovo pravico. Pol stoletja pozneje smo preplavljeni s knjigami, spletnimi stranmi, revijami, oddajami in časopisnimi prilogami, posvečenimi konjičkom in zabavi. Študije prostega časa so celo akademska disciplina. Na kolektivnem nivoju nimamo veliko možnosti, svet se vrti v svojo ponorelo smer, imamo pa možnost vsak pri sebi, s spremembo naših navad in mišljenja in prav to možnost odločitve za počasnejše življenje, ki nam bo prineslo obilo prednosti, nam slikovito, jasno in preprosto odkriva pričujoča knjiga. SPONZOR KRIŽANKE Številka 2 avgust

52 nagradna križanka SNOVI, KI DAJEJO PRIJETEN VONJ POLŽ BREZ HIŠICE SLOVNIČNO ŠTEVILO 20. IN 10. ČRKA GLASBENIK KLINAR TUJ DVO- GLASNIK RAVNILO PLANINSKA UJEDA NEKDANJA JUDOVSKA MESTNA ČETRT STROKOV- NJAK ZA RA- DIOLOGIJO 3K POROK (REDKO) SL. GEOLOG IN SPELEO- LOG (RADO) SPLAV POLICISTI, KI S ČOLNI PA- TRULJIRAJO OB OBALI NATRIJEV KARBONAT KONJ RJAVE BARVE ČLOVEK V PRVIH LETIH ŽIVLJENJA KOS SUKANCA DUBROVNIK & ORGA- NIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV NEMŠKA REKA (ORIG.) POREKLO Ð POBEG NAJDALJŠA FRANCOSKA NAJ- REKA POGOSTEJŠI VEZNIK IGRALKA TKAČEVA OTROK (LJUBK.) ZAJETA ŽENSKA LONDONSKA GALERIJA IRSKA (ORIG.) AM. IGRALEC (NICK) MREŽA (ANG.) GL. MESTO INDONEZIJE POVRŠINSKA MERA IMPRESIJA MAJHNA KAČA PREBIVALEC AREZZA NAVIGA- CIJSKA NAPRAVA LEPO VEDENJE, BONTON KRAJ OB SOČI ZGODOVIN- SKA UTRDBA V TEKSASU NEZNANEC OLIKA, OBZIR Povsod z vami SLOVENSKI IGRALEC (JANEZ) SLOVENSKI PESNIK FRITZ RADIAN SOŽITJE KRVNA SIROTKA RIMSKI CESAR SLABŠA ODEJA (VZH.) AM. IGRALKA SPELLING SLOVENSKA REKA AM. IGRALKA ROGERS FRANCOSKI PISATELJ (ANDRE) TATUM O'NEAL DEVET PEVCEV DRŽAVA V JZ AZIJI PRIP. VER. SEKTE V ZDA AVTO-MOTO DRUŠTVO POLET PREDPONA, KI POMENI ZRAK GLAVNO MESTO FILIPINOV X MAJHNA CESTA KONEC MOLITVE RADIOTELE- VIZIJA ANA BUCIK SODOBNICA KELTOV SL. BALET. (MOJMIR) BANČNO OKENCE (ŽARG.) MAJHEN RT ŽLEZA V USTIH Vzemite nas s seboj NOVO OBČUTEK TELESNEGA UGODJA KRAJ PRI POSTOJNI AMERIŠKI IGRALEC (LEE) MESNO- ZELENJAVNA JUHA Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najpozneje do konca septembra 2018 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov : soj@kclj.si, s pripisom ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado. 1., 2. in 3. nagrada (založba Chiara): knjiga HVALNICA POČASNOSTI, Carla Honoré Izžrebanci iz prejšnje številke, 1., 2. in 3. nagrada (založba Chiara), knjiga Stres v uniformi, Adil Huselja: 1. Nagrada: Miša Apfel 2. Nagrada: Ksenja Marguč 3. Nagrada: Žiga Leskovšek

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016

FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA Finančni načrt so pripravili:

More information

2

2 UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA STROKOVNO LETNO POROČILO 2007 Ljubljana 2008 2 VSEBINA 1. STROKOVNE USMERITVE DELOVANJA IN RAZVOJA UKC LJUBLJANA IN STROKOVNI DOSEŽKI...4 1.1. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST...

More information

Gaucherjeva bolezen v Sloveniji. Samo Zver Klinični oddelek za hematologijo UKC Ljubljana

Gaucherjeva bolezen v Sloveniji. Samo Zver Klinični oddelek za hematologijo UKC Ljubljana Gaucherjeva bolezen v Sloveniji Samo Zver Klinični oddelek za hematologijo UKC Ljubljana . Gaucherjeve celice View Notes View Note Mb. Gaucher: biopsija KM View Notes View Notes View Note Incidenca v zahodnem

More information

LETNO POROČILO za poslovno leto 2016 Februar 2017

LETNO POROČILO za poslovno leto 2016 Februar 2017 LETNO POROČILO za poslovno leto 2016 Februar 2017 Direktorica: Petra Kokoravec, dr. med. 2 1. UVOD 1.1. UVODNA BESEDA Leto 2016 je bilo zaznamovano s spremembami, ki so v zdravstvu zagotovo prej redkost

More information

Finančni načrt Zdravstveni dom Ljubljana

Finančni načrt Zdravstveni dom Ljubljana Finančni načrt 2018 Zdravstveni dom Ljubljana FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2018 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak,

More information

LETNO POROČILO za poslovno leto 2017 Februar 2018

LETNO POROČILO za poslovno leto 2017 Februar 2018 LETNO POROČILO za poslovno leto 2017 Februar 2018 Direktorica: Petra Kokoravec, dr. med. 2 1. UVOD 1.1. UVODNA BESEDA Leto 2017 v Zdravstvenem domu Osnovno varstvo Nova Gorica zaključujemo s ponosom, saj

More information

STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2017 SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC

STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2017 SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC STROKOVNO POROČILO ZA LETO 2017 SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC ZAVOD: SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC Naslov: Gosposvetska c. 1, 2380 Slovenj Gradec Odgovorna oseba: dr. Jana Makuc, dr. med., univ.

More information

14. JAVNO - ZASEBNO PARTNERSTVO STROKOVNO SREČANJE EKONOMISTOV IN POSLOVODNIH DELAVCEV V ZDRAVSTVU. Pokrovitelj srečanja:

14. JAVNO - ZASEBNO PARTNERSTVO STROKOVNO SREČANJE EKONOMISTOV IN POSLOVODNIH DELAVCEV V ZDRAVSTVU. Pokrovitelj srečanja: ZVEZA EKONOMISTOV SLOVENIJE DRUŠTVO EKONOMISTOV V ZDRAVSTVU 1000 Ljubljana, Njegoševa 8 Tel./fax: 01/23 12 086 14. STROKOVNO SREČANJE EKONOMISTOV IN POSLOVODNIH DELAVCEV V ZDRAVSTVU JAVNO - ZASEBNO PARTNERSTVO

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./

More information

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 17.8.2018 COM(2018) 597 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ o uporabi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko

More information

KATEGORIZACIJA BOLNIKOV PO METODI RUSH V PRIMERJAVI Z METODO SAN JOAQUIN

KATEGORIZACIJA BOLNIKOV PO METODI RUSH V PRIMERJAVI Z METODO SAN JOAQUIN Obzor Zdr N 2003; 37: 37 51 37 KATEGORIZACIJA BOLNIKOV PO METODI RUSH V PRIMERJAVI Z METODO SAN JOAQUIN CATEGORIZATION OF PATIENTS AFTER THE RUSH METHOD IN COMPARISON WITH THE SAN JOAQUIN METHOD Vanja

More information

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:

More information

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

More information

Projektna pisarna v akademskem okolju

Projektna pisarna v akademskem okolju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.

More information

VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič

VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič Povzetek VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA Marko Klemenčič marko.klemencic@siol.net Prispevek obravnava pomembnost organizacijske kulture kot enega od dejavnikov, ki lahko pojasni, zakaj

More information

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

More information

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor

More information

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:

More information

Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes

Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes V podjetjih se dnevno soočajo s projekti in projektnim menedžmentom. Imajo tisoč in eno nalogo, ki jih je potrebno opraviti do določenega roka,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ČLANOV TIMA GLEDE NA BELBINOVE TIMSKE VLOGE Ljubljana, februar 2009

More information

Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017

Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Avtorji: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

More information

POSLOVNO POROČILO JAVNEGA ZAVODA RIC NOVO MESTO ZA LETO 2016

POSLOVNO POROČILO JAVNEGA ZAVODA RIC NOVO MESTO ZA LETO 2016 POSLOVNO POROČILO JAVNEGA ZAVODA RIC NOVO MESTO ZA LETO 2016 Pripravili: Pregledal: Odobril: Marjeta Gašperšič, v. d. direktorice Simona Gazvoda, računovodja Svet zavoda, zanj predsednik Gregor Sepaher

More information

ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ)

ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) Ljubljana, december 2016 Kazalo vsebine 1. ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI

More information

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete

More information

Poročilo o reviziji učinkovitosti upravljanja Evropske centralne banke za proračunsko leto z odgovori Evropske centralne banke

Poročilo o reviziji učinkovitosti upravljanja Evropske centralne banke za proračunsko leto z odgovori Evropske centralne banke ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS

More information

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO NAČINI VODENJA V PODJETJIH PRIMERJAVA VODENJA V PROIZVODNJI IN RAZVOJU Ljubljana, september 2004 Mitja Dolžan KAZALO 1. UVOD...1 2. VODENJE...4

More information

LETNO POROČILO PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE BEGUNJE za leto 2007

LETNO POROČILO PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE BEGUNJE za leto 2007 LETNO POROČILO PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE BEGUNJE za leto 2007 Letno poročilo sestavljata: A poročilo o doseženih ciljih in rezultatih B računovodsko poročilo Pri sestavi letnega poročila so sodelovali: -

More information

LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija dela LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Mentorica: izr. prof. dr.

More information

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:

More information

ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA V Sloveniji smo v letu 1988 izvedli prvo reformo javnih služb na področju negospodarskih sektorjev, ko

More information

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:

More information

Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila?

Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila? Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila? Do the price regulation and reimbursement affect public expenditures for medicinal products? Romana Kajdiž, 1 Štefan Bojnec 2

More information

Franci Vindišar Splošna bolnišnica Celje

Franci Vindišar Splošna bolnišnica Celje Franci Vindišar Splošna bolnišnica Celje ZZZS Bolnik Medicinska stroka Izvajalci Ponudnik novega zdravstvenega materiala cost benefit sistem SPP izvajalčeva in plačnikova komponenta Struktura odhodkov

More information

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA 31.7.2013 SL Uradni list Evropske unije C 219 A/1 V (Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Objava prostih delovnih mest evropskega nadzornika za varstvo podatkov

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 956. o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD18 27) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 956. o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD18 27) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov

Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov Priročnik, ki vam bo pojasnil pravila, kdaj in pod katerimi pogoji lahko upravljavci osebnih podatkov uvedejo biometrijske ukrepe in na kaj morajo ob tem paziti.

More information

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000)

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacijska informatika RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU 17799 (27000) Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Kandidatka: Janja Žlebnik So-mentorica:

More information

UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera

UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MANCA MARETIČ PAULUS UGOTAVLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V OSNOVNI ŠOLI: študija primera MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA, 2009 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel

More information

ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM V SLOVENIJI ZBORNIK PRIMEROV IZ PRAKSE 14 SLOVENSKIH PODJETIJ

ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM V SLOVENIJI ZBORNIK PRIMEROV IZ PRAKSE 14 SLOVENSKIH PODJETIJ ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM V SLOVENIJI ZBORNIK PRIMEROV IZ PRAKSE 14 SLOVENSKIH PODJETIJ FEBRUAR 2010 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1507 Ljubljana Odgovorna oseba: Samo

More information

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE

NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE SISTEMSKI OPERATER DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, d.o.o. NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA V ELEKTRODISTRIBUCIJSKEM SISTEMU SLOVENIJE NAČRT UVEDBE NAPREDNEGA MERILNEGA SISTEMA

More information

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Katedra za psihologijo dela in organizacije DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Študijsko

More information

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Številka: 3263-1/2012/43 Ljubljana, 3. julija 2013 4 POENOSTAVITVE SISTEMA IZVAJANJA

More information

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije POSLOVNI IN FINANČNI NAČRT 2015

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije POSLOVNI IN FINANČNI NAČRT 2015 Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije POSLOVNI IN FINANČNI NAČRT 2015 Ljubljana, 5. junij 2015 KAZALO 1. UVOD... 8 1.1. Vizija, poslanstvo, cilji... 8 1.2. Predstavitev sklada...

More information

Vodnik za uporabo matrike Učinek+

Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna

More information

ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR ISSN

ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR ISSN ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR ISSN 1854-3227 STROKOVNO POROČILO 2016 STROKOVNO POROČILO 2016 ISSN 1854 3227 STROKOVNO POROČILO 2016 Glavni urednik: prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med.,

More information

Črpanje sredstev iz Evropskega socialnega. sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja. človeških virov

Črpanje sredstev iz Evropskega socialnega. sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja. človeških virov UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matija Uršič Črpanje sredstev iz Evropskega socialnega sklada vpliv ekonomske krize na Operativni program razvoja človeških virov Diplomsko delo Ljubljana,

More information

ISSN ISBN METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU

ISSN ISBN METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU ISSN 1408-1482 ISBN 978-961-239-247-5 METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU 2 Ljubljana, 2012 ISSN 1408-1482 ISBN 978-961-239-247-5 23 RAZISKOVANJE IN

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO KATJA MOHORČIČ MAGISTRSKA NALOGA MAGISTRSKI ŠTUDIJ LABORATORIJSKE BIOMEDICINE Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO KATJA MOHORČIČ PREGLED

More information

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT na kratko Programa evropskega teritorialnega sodelovanja, financiran iz ESRR 28 držav članic EU + 2 partnerski državi (Švica

More information

V OBJEMU LJUDI IN NARAVE

V OBJEMU LJUDI IN NARAVE ISSN 2232-643X ŠTEVILKA 4; LETNIK 4; DECEMBER 2015 V OBJEMU LJUDI IN NARAVE KO SREČA ZARIŠE NASMEH NA OBRAZ INTERVJU Z MAG. JOŽETOM POHARJEM GOLNIŠKI DNEVI 2015 1 »Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti

More information

Posodobitev Centralne baze zdravil

Posodobitev Centralne baze zdravil Dnevi slovenske informatike 2012 Portorož, 16. 18. 4. 2012 Posodobitev Centralne baze zdravil Skupni projekt Ministrstva za zdravje, Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, Inštituta RS

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska

More information

PROGRAM DELA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2014

PROGRAM DELA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2014 ZAVOD: UNIVERZITETNI REHABILITACIJSKI INŠTITUT REPUBLIKE SLOVENIJE SOČA Naslov:Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana PROGRAM DELA IN FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2014 ZA JZZ URI - SOČA Odgovorna oseba: mag.

More information

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 Boštjan Tavčar*, Alenka Švab Tavčar** UDK 659.2:614.8 Povzetek Enotna evropska številka za klic v sili

More information

DOBA FAKULTETA LETNI POGOVORI V PODJETJU METAL RAVNE D. O. O. ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. (diplomsko delo) Polona Vrabič

DOBA FAKULTETA LETNI POGOVORI V PODJETJU METAL RAVNE D. O. O. ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. (diplomsko delo) Polona Vrabič DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR LETNI POGOVORI V PODJETJU METAL RAVNE D. O. O. (diplomsko delo) Polona Vrabič Maribor, 2010 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektorica: Vesna Glinšek,

More information

STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA

STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA Ljubljana, julij 2011 LIDIJA BREMEC IZJAVA Študent/ka Lidija Bremec izjavljam, da sem avtor/ica

More information

ANALIZA IN VREDNOTENJE ORGANIZACIJSKE KULTURE V PODJETJU MERCATOR PEKARNA GROSUPLJE D.D.

ANALIZA IN VREDNOTENJE ORGANIZACIJSKE KULTURE V PODJETJU MERCATOR PEKARNA GROSUPLJE D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA IN VREDNOTENJE ORGANIZACIJSKE KULTURE V PODJETJU MERCATOR PEKARNA GROSUPLJE D.D. Ljubljana, marec 2004 EVA URATNIK IZJAVA Študentka Eva Uratnik

More information

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova

More information

KONTROLERJEV GLASNIK ŠTEVILKA 13 OKTOBER 2006 VSEBINA: usmerjanje in usklajevanje razvoja podjetij.

KONTROLERJEV GLASNIK ŠTEVILKA 13 OKTOBER 2006 VSEBINA: usmerjanje in usklajevanje razvoja podjetij. KONTROLERJEV GLASNIK Uvodne misli VSEBINA: Zanesite se na lastne moči! Intervju z dr Alfredom Blazekom, Controller Akademie, Nemčija Strateško vodenje bi lahko bilo po 15-ih letih uporabe BSC uspešnejše

More information

Spodbujanje zaposlovanja invalidov

Spodbujanje zaposlovanja invalidov Gradivo je nastalo s finančno pomočjo EU, in sicer Evropskega socialnega sklada. Za vsebino je odgovoren Zavod RS za zaposlovanje. Vsebina gradiva v ničemer ne izraža stališč EU. Spodbujanje zaposlovanja

More information

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D.

PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Mentor: viš. pred. mag. Franc Belčič Kandidatka: Anja Buh Kranj, september 2011 ZAHVALA

More information

Leonardo da Vinci. Zbornik projektov mobilnosti za strokovne delavce v poklicnem izobraževanju in usposabljanju

Leonardo da Vinci. Zbornik projektov mobilnosti za strokovne delavce v poklicnem izobraževanju in usposabljanju Leonardo da Vinci Zbornik projektov mobilnosti za strokovne delavce v poklicnem izobraževanju in usposabljanju 2007 2008 Izdal: CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja

More information

Odprava administrativnih ovir: Program minus 25

Odprava administrativnih ovir: Program minus 25 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Bojana Rauker Odprava administrativnih ovir: Program minus 25 Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANA FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Bojana Rauker

More information

AMBULANTNO PREDPISOVANJE ZDRAVIL V SLOVENIJI PO ATC KLASIFIKACIJI V LETU 2011

AMBULANTNO PREDPISOVANJE ZDRAVIL V SLOVENIJI PO ATC KLASIFIKACIJI V LETU 2011 AMBULANTNO PREDPISOVANJE ZDRAVIL V SLOVENIJI PO ATC KLASIFIKACIJI V LETU 2011 Pripravila: Silva Pečar-Čad Tone Hribovšek Ljubljana, november 2012 Vsebina UVOD... 3 1.1 Namen spremljanja porabe zdravil...

More information

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE H V DEJAVNOSTI VAROVANJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 MONIKA RAUH IZJAVA Študentka Monika Rauh izjavljam, da sem avtorica

More information

SVET EVROPSKE UNIJE. Bruselj, 2. julij 2012 (02.07) (OR. en) 12093/12 COMPET 480 RECH 310 IND 121 MI 465 FC 34 RC 17 SPREMNI DOPIS

SVET EVROPSKE UNIJE. Bruselj, 2. julij 2012 (02.07) (OR. en) 12093/12 COMPET 480 RECH 310 IND 121 MI 465 FC 34 RC 17 SPREMNI DOPIS SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 2. julij 2012 (02.07) (OR. en) 12093/12 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: COMPET 480 RECH 310 IND 121 MI 465 FC 34 RC 17 za generalnega sekretarja Evropske komisije: direktor Jordi

More information

Številka: 031-1/2017 Datum: Ljubljana, SENAT UL 34. SEJA DNE. TOČKA: Dopolnitev Programa dela 2017

Številka: 031-1/2017 Datum: Ljubljana, SENAT UL 34. SEJA DNE. TOČKA: Dopolnitev Programa dela 2017 SENAT UL 34. SEJA DNE Številka: 031-1/2017 Datum: Ljubljana, 24. 1. 2017 6. TOČKA: Dopolnitev Programa dela 2017 Poročevalec: prof. dr. Ivan Svetlik in Mihaela Bauman Podojsteršek Gradivo: - spremenjen

More information

OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO

OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO MAJ, 2008 ALEŠ PREMZL 2 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA

More information

Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani,

Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani, VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA Tatjana Vdovič Maribor, 2008 VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR DRUŽINSKA PODJETJA PRI NAS IN PO SVETU (diplomsko delo) Tatjana

More information

Tehnološka platforma za fotovoltaiko

Tehnološka platforma za fotovoltaiko Tehnološka platforma za fotovoltaiko STRATEŠKI RAZVOJNI PROGRAM Pripravili: Partnerji slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko KAZALO 1 Predstavitev Fotovoltaike... 3 1.1 Sončne celice... 3 1.1.1

More information

NAŠ DOM ZDRAVJA. INTERNI ČASOPIS Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ISNN številka 76 april, maj, junij 2016

NAŠ DOM ZDRAVJA. INTERNI ČASOPIS Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ISNN številka 76 april, maj, junij 2016 NAŠ DOM ZDRAVJA INTERNI ČASOPIS Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor številka 76 april, maj, junij 2016 TISKOVINA Zaključek Tekmovanja za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani z okroglo mizo

More information

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

Razsodišče zbornice včeraj, danes, jutri

Razsodišče zbornice včeraj, danes, jutri April 2015 3 Uvodnik Razsodišče zbornice včeraj, danes, jutri Prim. mag. Brane Mežnar, dr. med., predsednik Razsodišča ZZS bmeznar@gmail.com Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije ima v javnosti podobno

More information

Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju

Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Urška Metelko* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija ursimetelko@hotmail.com Povzetek: Namen in

More information

Univerza v Ljubljani LETNI PROGRAM DELA 2014

Univerza v Ljubljani LETNI PROGRAM DELA 2014 Univerza v Ljubljani LETNI PROGRAM DELA REKTOR: PROGRAM DELA SO PRIPRAVILI: - Vodstvo Univerze v Ljubljani - Vodstva članic Univerze v Ljubljani - Strokovne službe rektorata in članic Univerze Sprejet

More information

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA Ljubljana, marec 2016 MARKO PUST IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Marko Pust,

More information

Zbornik srečanja: Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice } MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE RS

Zbornik srečanja: Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice } MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE RS } MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE RS } BOLNIŠNICA GOLNIK KLINIČNI ODDELEK ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO } V OKVIRU EU PROJEKTA OPCARE9 Zbornik srečanja: Izbrane teme paliativne oskrbe in praktične delavnice Ljubljana,

More information

Centralna tehniška knjižnica

Centralna tehniška knjižnica Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani Trg republike 3, 1000 Ljubljana, p.p. 90/II, Slovenija telefon: (01) 2514 072, faks: (01) 425 66 67, E-pošta: post@ctk.uni-lj.si LETNO POROČILO CENTRALNE

More information