IZDELAVA VZMETI D3,2 ETB2-6 3S S POSTOPKI PREOBLIKOVANJA
|
|
- Trevor Cross
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 IZDELAVA VZMETI D3,2 ETB2-6 3S S POSTOPKI PREOBLIKOVANJA Študent: Študijski program: Smer: Matej CENTRIH Strojništvo, univerzitetni, 1. stopnja Proizvodne tehnologije in sistemi Mentor: Somentor: izr. prof. dr. Ivo PAHOLE red. prof. dr. Zoran REN Maribor, september 2011
2 - II -
3 I Z J A V A Podpisani Matej CENTRIH izjavljam, da: je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom izr. prof. dr. Ivana PAHOLETA in somentorstvom red. prof. dr. Zorana RENA; predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi; soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Maribor, Podpis: - III -
4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Ivanu PAHOLETU in somentorju red. prof. dr. Zoranu RENU za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Iskrena hvala tudi podjetju Turna d.o.o. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij, me spodbujali in verjeli vame. - IV -
5 IZDELAVA VZMETI D3,2 ETB2-6 3S S POSTOPKI PREOBLIKOVANJA Ključne besede: vzmet, upogibanje, predelava, izdelava, preoblikovanje, MKE, proizvodnja UDK: :629.3(043.2) POVZETEK Pomembno vlogo v proizvodnem procesu izdelave tečajev, za vgradnjo v štedilnike in vgradne pečice ima natezna vzmet, brez katere tečaj ne more pravilno delovati. Jeklena vzmet je elastični element, ki je sposoben pod vplivom zunanje obremenitve sprejeti delo in ga po potrebi vrniti v obliki potencialne energije. Navidezno gre za zelo preprost in transparenten izdelek, v ozadju katerega, pa je praktično znanje, ki je poznano osebam, ki se ukvarjajo s proizvodnjo vzmeti, poleg tega pa pri proizvodnji ustvarja stroške, ki jih ni mogoče enostavno upravljati. V diplomski nalogi sem predstavil stroje za obdelovanje in preoblikovanje vzmeti. Stroj je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo. Sestavljen je iz več mirujočih in gibajočih se delov. Vzmet sem narisal s 3D programskim paketom in nato obremenjeval v temu primernim programu za simuliranje, kateri je prikazal kritične točke vzmeti. Podal sem tudi analitične izračune, katerih rezultate sem imel v postopku preoblikovanja za robne pogoje. Natezno vzmet sem optimalno preoblikoval in ji s tem podaljšal življenjsko dobo. - V -
6 MANUFACTURE OF SPRING D3,2 ETB2-6 3S WITH THE FORMING PROCESS Key words: spring, bending, processing, production, transformation, FEM, manufacturing UDK: :629.3(043.2) ABSTRACT Important role in the production process of manufactoring courses, for installation in stoves and ovens have built-in tension spring, without which the course can not work properly. Steel spring is an elastic element, whose is capable to accept given work under the influence of external loads, and give it back as an potential energy. Apparently, it is a very simple and transparent product, in the background of which, is however, a complex»know-how«, known to the spring manufacturers, in addition, the production creates costs that can not be easily managed. In the tesis i presented the machines, who process and transform springs. The machine is a mechanical device, that transfers or converts energy, thus enabling, facilitating or carrying out work. It consists of several stationary and moving parts. I drew a spring with a 3D software package, and then imputed it in program suitable for simulations, whose showed me weak spots of the spring. I gave the analytical calculations, whose results, I had in the process of transformation for the boundary conditions. I optimized and transformed the spring, to achieve longer life work. - VI -
7 KAZALO 1 UVOD SPLOŠNO PODROČJE DIPLOMSKEGA DELA OPREDELITEV PROBLEMA DELA STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA PREDSTAVITEV PODJETJA PROGRAM IZDELKOV V PODJETJU MAGNETNA IN NEMAGNETNA TESNILA TEČAJI ZA KUHALNE APARATE GRELCI MATERIALI, NORME IN KLASIFIKACIJE VIJAČNE VZMETI IN NORME OBDELAVA OBLIKE VIJAČNIH VZMETI, KI JIH PROIZVAJAJO AVTOMATSKI STROJI ZAOSTALE NAPETOSTI PRI DEFORMACIJI MATERIALA VZROKI ZA POPUSTITEV VZMETI PORAZDELITEV ZAOSTALIH NAPETOSTI IN STABILIZACIJA OBLIKE VZMETI KRITERIJI ZA OCENITEV TRAJANJA VZMETI ORIENTACIJSKI KRITERIJI ZA RAZREDE DELOVANJA TERMIČNA OBDELAVA VZMETI ČAS SEGRETJA POTEK TOPLOTE IZ POVRŠINE DO SREDIŠČA PREREZA ŽIC IN TRAKOV ZA VZMETI PREIZKUS ZA POTRDITEV DIMENZIJ PEČI ZA TOPLOTNO OBDELAVO ZA STABILIZACIJO KOMORNA PEČ PEČ S PREMIČNIM TRANSPORTNIM TRAKOM STROJI ZA IZDELAVO VZMETI NAVIJALNI STROJI VII -
8 MEHANSKI NAVIJALNI STROJ NAVIJALNI STROJ CNC STROJI ZA NAVIJANJE MEHANSKI STROJ ZA NAVIJANJE CNC STROJI ZA NAVIJANJE Z 8 DRSNIKI UNIVERZALNI STROJ ZA NAVIJANJE PROCES MIKROKOVANJA POVRŠINE VZMETI POSTOPEK MIKROKOVANJA VZMETI MERJENJE INTENZIVNOSTI MIKROKOVANJA OCENJEVALNI PREIZKUS DELOVNA POSTAJA PROGRAM»SOLIDWORKS«IN»ABAQUS CAE«: »DASSAULT SYSTÈMES SOLIDWORKS« »SIMULIA ABAQUS FEA« PREOBLIKOVANJE VZMETI D3,2 ETB2-6 3S TRDNOSTNI PRERAČUN VIJAČNIH VZMETI STATIČNA OBREMENITEV VZMETI IZDELAVA VZMETI V PROGRAMU»SOLIDWORKS« PRERAČUN VZMETI V PROGRAMU»ABAQUS CAE« SKLEP SEZNAM UPORABLENE LITERATURE PRILOGE VIII -
9 KAZALO SLIK Slika 2.1: Magnetno tesnilo [20]... 4 Slika 2.2: Primer enoosnega in odmičnega tečaja [20]... 4 Slika 2.3: Žlebasti»perlani«grelec [20]... 5 Slika 4.1: Različne konstrukcijske izvedbe vzmeti [24]... 8 slika 5.1 Primer prisotnosti zaostalih napetosti deformacije [22]... 9 Slika 5.2 Potek deformacije [22] Slika 7.1: Komorna peč z izvoznim vozičkom [7] Slika 7.2: Tunelska peč s transportnim trakom [7] Slika 8.1: Navijalni stroj za vzmeti [9] Slika 8.2: Mehanski navijalni stroj [22] Slika 8.3: CNC navijalni stroj [9] Slika 8.4: Primer 2-osnega CNC navijalnega stroja [9] Slika 8.5: Primer 4-osnega CNC navijalnega stroja [9] Slika 8.6: Stroj za navijanje in upogibanje z 2-8 osmi [10] Slika 8.7: CNC Stroj za navijanje [9] Slika 8.8: Univerzalni stroj za navijanje (upogibalni stroj) [9] Slika 8.9: Primeri mikrokovanih površin vzmeti [22] Slika 8.10: Ploščica, s pritrjenim preizkusnim vzorcem [22] Slika 8.11: Graf odvisnosti intenzivnosti od časa [22] Slika 8.12: Peskalni stroj s transportnim trakom [6] Slika 9.1: Okno»SolidWorks«[3] Slika 9.2. Okno Abaqus CAE [11] Slika 10.1: Vzmet D3,2 ETB2-6 3S Slika 10.2: Zahteve za vzmet D3, Slika 10.3: Razmere pri obremenitvi hladno oblikovane natezne vijačne vzmeti [24] IX -
10 Slika 10.4: Obremenitev vijačne vzmeti [24] Slika 10.5: Notranji premer kljuke upogibnega prehodnega dela [10] Slika 10.6: Srednji premeri zavoja ušesa pred in po preoblikovanju Slika 10.7: Iztek ušesa 3D modela vzmeti [3] Slika 10.8: Iztek ušesa vzmeti [3] Slika 10.9: Vzmet (levo) pred in (desno) po modeliranju [3] Slika 10.10: Podpore in obremenitve računalniškega modela vzmeti [12] Slika 10.11: Mreža vzmeti [12] Slika 10.12: Prikaz skupnih pomikov vzmeti po obremenitvi [12] Slika 10.13: Prikaz Von Misesovih primerjalnih napetosti vzmeti [12] Slika 10.14: Prikaz strižnih primerjalnih napetosti v smeri XY na vzmeti [12] Slika 10.15: Pogled vzmeti v prerezu [12] KAZALO TABEL Tabela 3.1: Razredi materialov [10]... 6 Tabela 4.1: Standardi nateznih in tlačnih vzmeti [22]... 7 Tabela 6.1: Srednji časi za prodiranje [10] Tabela 6.2: Ustrezne barve [10] Tabela 6.3: Teoretični minimalni čas stabilizacije vzmeti v peči s transportnim trakom [10]. 14 Tabela 8.1: Servo motorji [22] Tabela 10.1: Natezna trdnost jekla DIN [8] Tabela 10.2: Materialne lastnosti jekla Tabela 10.3: Podatki o mreži [12] X -
11 UPORABLJENI SIMBOLI 2C/Co - koeficient dušenja (Damping Coefficient) E - modul elastičnosti (Youngs Modulus) G - strižni modul (Shear Modulus) g - gram HRc - trdota po Rockwellu k - toplotna prevodnost To - referenčna temperatura v - Poissonovo število C - stopinje Celzija - stopinja % - procent ɑ - koeficient temperaturne razteznosti ρ - gostota - XI -
12 UPORABLJENE KRATICE CAD - Computer Aided Design Cal - kalorije Cp - specifična toplota CSP - Statstic Process Control (SPC) CNC - computer numeric control d.d. - delniška družba d.o.o. - družba z omejeno odgovornostjo dm - decimeter FEA - Finite Element Analysis FEM - Finite Element Method FS - Fakulteta za strojništvo ISO - International Organisation for Standardization kg - kilogram Kw - kilovat MKE - Metoda končnih Elementov mm - milimeter Rm - natezna trdnost (Tension Limit Stress) Rmt - tlačna trdnost (Compression Limit Stress) Rp - Napetost tečenja Sm - strižna trdnost (Shear Limit Stress) S.r.o. - Samo-regulativna organizacija SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo - XII -
13 1 UVOD 1.1. Splošno področje diplomskega dela Strožje zahteve in pritiski na znižanje cen s strani kupcev postavljajo proizvodna podjetja v težak položaj. Postajati morajo vse bolj konkurenčna in ekonomično porabljati kapital za iskanje ter uresničevanje strateških prednosti, ki jih prinaša razvoj poslovnega področja. Spremembe v gospodarstvu in razvoj tehnologije podjetja nenehno silijo v izvajanje optimizacije poslovnih procesov, kjer je hitra odzivnost na spremembe ključnega pomena. Za plastično deformacijo kovinskih surovcev ali polizdelkov so potrebni preoblikovalni stroji, ki se med seboj razlikujejo po konstrukciji, načinu delovanja, vrsti pogona in podobno. Naloge obdelovalnih strojev so omogočiti ustrezno relativno gibanje med posameznimi deli orodja in obdelovancem, zagotoviti potrebne sile, momente in energijo ter prevzeti medsebojno vodenje aktivnih delov orodja. Pri tem lahko stroj dela intermitirajoče ali kontinuirano. Splošno področje se opredeljuje na proizvodno naravnan proces v podjetju, ki razvija različne vrste vzmeti s pomočjo preoblikovalnih in obdelovalnih strojev. Diplomska naloga se tako osredotoča na projekt preoblikovanja specifične vrste nateznih vzmeti, katere se vstavljajo v tečaje, namenjene za vgradnjo v štedilnike in vgradne pečice. Razlog za preoblikovanje vzmeti je podaljšanje njihove življenjske dobe, saj se lahko le tako doseže cilj, ki je garancija izdelka Opredelitev problema dela prikaže že izdelano vzmet, katera je ključni sestavni del tečaja, za vgradnjo v pečice in štedilnike. Delo se osredotoča na preoblikovanje vzmeti in vrsto strojev, s katerimi se vzmet izdeluje, preoblikuje in površinsko utrjuje. Cilj diplomske naloge je analizirati in preoblikovati obstoječe vzmeti s še vedno ergonomično izdelavo, vendar z daljšo obstojnostjo, prav tako pa spoznati stroje, potrebne za njihovo izdelavo
14 1.3. Struktura diplomskega dela Uvodno poglavje diplomske naloge opredeljuje splošno področje diplomskega dela in opredelitev problema dela. Sledi struktura diplomskega dela. Drugo poglavje je namenjeno kratkemu opisu podjetja Turna d.o.o.; programu izdelkov. Tretje poglavje opisuje materiale žic, kjer so podane norme in klasifikacije. Četrto poglavje govori o zaostalih napetostih, ki se pojavijo pri deformaciji materiala. V petem poglavju je opisana temperatura in stabilizacija vzmeti, prav tako vpliv temperature na vzmet. Šesto poglavje je namenjeno učinku toplotne obdelave na vzmeti iz nelegiranega jelka in iz nerjaveče žice. V sedmem poglavju so opisane peči za toplotno obdelavo in stabilizacijo vzmeti. Osmo poglavje je namenjeno mehanskim in elektronskim strojem za izdelavo vzmeti. V devetem poglavju sta podana opisa programov»solidworks«in»abaqus CAE«. Deseto poglavje je osredotočeno na analitični preračun, simulacijo in preoblikovanje vzmeti. Enajsto poglavje prinaša sklep diplomskega dela. Na koncu sledi še seznam uporabljenih virov in literature
15 2. PREDSTAVITEV PODJETJA Turna d.o.o. je mlado podjetje, ustanovljeno leta Njegovi primarni dejavnosti sta razvoj in proizvodnja vgradnih komponent bele tehnike, ki ju nadaljuje na dolgoletni tradiciji tovrstne dejavnosti v svojem prostoru. Proizvodi podjetja so magnetna tesnila za hladilnozamrzovalne aparate, tečaji za kuhalne aparate ter žlebasti»perlani«grelci za vgradnjo v pečice štedilnikov za gospodinjstva. Turna d.o.o. je razvojni partner in dobavitelj Gorenja d.d. ter mnogih drugih proizvajalcev bele tehnike v Evropi. Danes Turna d.o.o. v lastnih prostorih v Velenju zaposluje preko 150 sodelavcev, katerih dobršen delež predstavljajo invalidi. V podjetju se združujejo številne odlike, kot so znanje, fleksibilnost in čut za solidarnost do zaposlenih. Podjetje nudi zaposlenim ustvarjalno delovno okolje, ki je odlična osnova za uspešen razvoj. Vizija Turne d.o.o. je zagotoviti dolgoročno rast podjetja in biti zanesljiv dobavitelj kakovostnih izdelkov proizvodnega programa ob istočasnem zadovoljstvu kupcev, lastnikov in zaposlenih. Partnerji podjetja Turna d.o.o.: Gorenje d.d.; Liebherr Group; Mahle Filtersysteme GmbH; Bira d.d.; Končar-KA d.d.; Mora Moravia S.R.O.; - 3 -
16 2.1. Program izdelkov v podjetju Magnetna in nemagnetna tesnila Za preprečevanje vdora toplega okoliškega zraka v hladilno-zamrzovalni aparat je potrebno tesnjenje med ohišjem in vrati. Takšno tesnjenje dosežemo z magnetnimi tesnili. Njihova funkcija je izolacija nižje temperature hladilno-zamrzovalnega aparata od višje temperature okolice. Slika 2.1: Magnetno tesnilo [20] Tečaji za kuhalne aparate Podjetje serijsko proizvaja tečaje, ki so namenjeni za vgradnjo v štedilnike in vgradne pečice. Vsi kovinski sestavni deli so površinsko zaščiteni, dostopni deli tečaja pa so brez ostrih robov. Podjetje izdeluje dva tipa tečajev: enoosni tečaji; odmični tečaji. Slika 2.2: Primer enoosnega in odmičnega tečaja [20] - 4 -
17 Grelci Žlebasti»perlani«grelci so namenjeni serijski vgradnji v pečice štedilnikov za gospodinjstva. Nizka specifična obremenitev grelne spirale zagotavlja dolgo življenjsko dobo in enakomerno porazdelitev toplote. Grelno spiralo po vsej dolžini izolirajo s keramičnimi obročki»perle«, ti so nato položeni v vzdolžno narebričen žleb iz pločevine, platirane z aluminijem. Grelci so okolju prijazni in enostavni za recikliranje. Slika 2.3: Žlebasti»perlani«grelec [20] - 5 -
18 3. MATERIALI, NORME IN KLASIFIKACIJE Tabela 3.1: Razredi materialov [10] Surova žica UNI 3823 razredi B C D (primer: C72 C85 C98) norma ni več veljavna razredi SL SN SH (podobni razredom B C D) Patentirana žica UNI EN razreda DN DH (za vzmeti, ki so izpostavljene skoraj statični ali povprečni dinamični Žica, predhodno kaljena v olju Žica iz nerjavnega jekla UNI EN UNI EN obremenitvi) razredi FDC FDCrV FDSiCr (za vzmeti s statičnimi bremeni) razredi TDC TDCrV TDSiCr (za vzmeti s skoraj statičnimi ali povprečnimi dinamičnimi bremeni) razredi VDC VDCrV VDSiCr (za vzmeti z dinamičnim bremenom z visoko frekvenco) razredi X10 CrNi X5 CrNiNo X7 CrNiAl 17 7 Surovi in žarjeni trak UNI EN razredi C55S, C60S, C75S, C85S, C90S, C100S, C125S, 48Si7, 56Si7, 51CrV4, 80CrV2, 75Ni8, 125Cr2, 102Cr6 Če se med toplotno obdelavo 16 mm valjane žice ali med postanki in premiki pojavijo razjedenost oz. površinske zareze v dolžini 10 mm, se bo med postopkom vlečenja, ki je namenjen doseganju 1 mm premera, ta površinska pomanjkljivost podaljšala na 2,56 m. Vnosi ter porazdelitve litja brez vsebnosti kovine so veliko manjših dimenzij in lahko povzročijo mikroskopske pomanjkljivosti. Nevarnost teh pomanjkljivosti za delovanje vzmeti pod visoko obremenitvijo je možno določiti samo z destruktivnimi preizkusi za vsak primer posebej. Te mikroskopske pomanjkljivosti so le redko vzrok zlomu normalne vzmeti pri statičnem delovanju (manj kot 10 ciklov/dan), skoraj statičnem delovanju (manj kot 100 ciklov/uro) in z obremenitvijo znotraj varnostnih meja
19 4. VIJAČNE VZMETI IN NORME Tabela 4.1: Standardi nateznih in tlačnih vzmeti [22] stiskanje UNI EN ISO vlečenje UNI EN Norme ISO o vzmeteh navijanje UNI EN so vse v obnovi od 2003 od ISO 227CT Tolerance torzijske vzmeti UNI EN 15800/2009 V tabeli 4.1 so prikazani standardi vijačnih valjastih vzmeti iz okrogle žice in palic Obdelava Hladno obdelane vzmeti: - z žicami razredov UNI EN (žice s srednje visoko odpornostjo) premera od 10 mm do 14 mm; - z žarjenimi ali modro kaljenimi trakovi; po oblikovanju gredo vse te žice v toplotno obdelavo; za stabilizacijo, ki odstrani zaostale napetosti, katere povzročijo spremembo oblike, imenovano žarjenje za odpravo napetosti (UNI / ); - z žarjenimi žicami premera 12 mm in utrjenimi žicami (kaljenje) po oblikovanju vzmeti; - z žarjenimi in utrjenimi trakovi (kaljenje) po oblikovanju vzmeti. Za te vzmeti je predvidena v glavnem obdelava v obliki izotermičnega kaljenja (UNI /8.2.2)
20 Toplotno obdelane vzmeti: i Z drogovi in ploščami velikih dimenzij, ki se segrevajo na temperaturi avstenitnega območja, se s toplotno obdelavo deformirajo ter tako oblikujejo velike vzmeti. Vzmet je potrebno nato še utrditi. Običajno poteka utrjevanje takoj po oblikovanju in vzmet ponovno preide na temperaturo avstenitnega območja, ki je potrebna za utrjevanje (UNI , poglavje 3 in 4) Oblike vijačnih vzmeti, ki jih proizvajajo avtomatski stroji Slika 4.1: Različne konstrukcijske izvedbe vzmeti [24] - 8 -
21 5. ZAOSTALE NAPETOSTI PRI DEFORMACIJI MATERIALA Zaostale napetosti predstavljajo stalno stanje napetosti v konstrukciji, za katerega velja statično ravnotežje in je neodvisno od zunanje obtežbe. Zaostale napetosti se v konstrukciji pojavijo zaradi procesov izdelave: valjanje, rezanje, varjenje in ali zaradi slabega naleganja med elementi ali delne plastifikacije konstrukcije. Te napetosti ostajajo v telesu, ko so nanje prenehale delovati obremenitve (zunanje sile, padec toplote). Ostajajo vzdolž preseka komponente tudi brez zunanjega vpliva. Nastanejo zaradi različnih vzrokov, na primer neprožnih deformacij ali toplotne obdelave. Opis plastične deformacije pri navijanju in upogibanju za oblikovanje vzmeti: slika 5.1 Primer prisotnosti zaostalih napetosti deformacije [22] Slika A prikazuje pojav deformacije pri upogibanju, pri čemer je plastična deformacija prisotna zlasti na zunanji strani krivulje žice. Slika B prikazuje pojav deformacije pri torziji, pri čemer je plastična deformacija prisotna zlasti na celotni zunanji površini okroglega predela žice. Vijačno ovijanje povzroča kombinacijo deformacije pri torziji in upogibanju z neenakomerno porazdelitvijo obremenitve
22 Slika 5.2 Potek deformacije [22] Vezljivost molekul kovine se upira sili, ki jih poskuša ločiti. Plastična deformacija (meja plastičnosti) se pojavi samo na površinskih molekulah, ki so izpostavljene največji znosni napetosti. Površinska plast molekul, s ponovno uravnoteženo vezljivostjo v novi legi, blokira povrnitev podrejenih sil, ki so ostale pod mejo elastičnosti. Te ujete sile se imenujejo zaostale napetosti (slika 5.2) Vzroki za popustitev vzmeti Popustitev vzmeti je skoraj vedno določena z zarezo ali s površinskimi vrezi žice, nastalimi pri obdelavi. Iz vzmeti je potrebno odstraniti zaostale notranje napetosti, ki se postopoma zmanjšujejo proti nični točki in so usmerjene v določeno smer, ker lahko obdelava v obliki navijanja ali upogibanja vzmeti v notranjosti materiala povzroči kombinacije sil, ki negativno vplivajo na delovanje ali trajanje vzmeti. Do zloma žice zaradi preobremenitve pride zaradi morebitnih zaostalih napetosti, ki so ujete med molekulami kovine; k njim je prišteta napetost znotraj meje elastičnosti, ki izhaja iz delovanja vzmeti. Na tej točki kovine se spremeni energija v mikroskopsko količino toplote, in sicer pod pogojem, da je energija višja od meje elastičnosti. Frekvenca ciklov vzmeti lahko ustvari količino nakopičene toplotne energije, ki lahko spremeni metalurško strukturo in ravnotežje notranjih napetosti. To sčasoma vodi do zloma, katerega začetek je v notranjosti prereza žice
23 Površinska plast žice za vzmeti je najbolj izpostavljen del pri oblikovanju in vpliva na delovanje same vzmeti. Vsaka vidna zareza ali vrezi, nastali na površini med postopkom obdelave, vplivajo na trdnost materiala in zmanjšajo trajanje vzmeti, saj povzročijo zlom, ki se začne na zunanjem robu prereza žice Porazdelitev zaostalih napetosti in stabilizacija oblike vzmeti Podjetje za proizvodnjo vzmeti preoblikuje kovinsko žico ali trak v vzmet s plastičnim deformiranjem pri upogibanju in navijanju, napetosti ostanejo pod mejo zloma pri vlečenju in navijanju. Po oblikovanju vzmeti je potrebno stabilizirati nastalo obliko žice ali traku s toplotno obdelavo pri nizki temperaturi. Ko se kovinskemu predmetu, ki se ga namenoma oblikuje v želeno obliko, doda toplotna energija pri določeni temperaturi, pride do strukturne obremenitve, ki odstrani večino zaostalih napetosti v notranjosti kovine in pozitivno vpliva na uravnoteženo porazdelitev napetosti, ki so nakopičene v določenih območjih prereza žice, ter zagotovi stabilizacijo oblike z novim ravnotežjem notranjih napetosti Kriteriji za ocenitev trajanja vzmeti Za vzmeti, ki so izdelane iz jeklenih žic za vzmeti oz. iz kaljenih ali surovih jeklenih trakov za vzmeti, je način dnevnega delovanja določen s povprečnim številom dnevnih ciklov za celotno predvideno trajanje. Zahteve glede delovanja ali stroški zamenjave določajo morebitno potrebo po ocenitvi možnosti, da vzmet lahko prekorači prag garancije neskončnega trajanja
24 Orientacijski kriteriji za razrede delovanja Vzmet razreda "statična" ustreza povprečju manj kot 24 ciklov/dan (približno 1 cikel/uro). Vzmet razreda "skoraj statična" ustreza povprečju manj kot 500 ciklov/dan (1 cikel/minuto). Vzmet razreda "dinamična" ustreza povprečju več kot 500 ciklov/dan (maksimalno 60 ciklov/minuto, 3600 ciklov/uro). Nad približno 3600 ciklov/uro preidemo v območje delovanja vzmeti z visokimi frekvencami. Za dinamično delovanje pri višjih frekvencah mora predpisan ali izbran material ustrezati tovrstni uporabi, predpisan pa mu mora biti dinamičen preizkus trajanja za oceno ustreznosti načrta in materiala. Predpis o trajanju vzmeti je omejen na pojasnilo o pragu garancije, ki določa, da je trajanje vzmeti, načrtovane znotraj mej obremenitve materiala, neomejeno, če izključimo pomembne pomanjkljivosti žice. Prag garancije temelji na številu ciklov, ki ga je potrebno prekoračiti z nedestruktivnim preizkusom, ki simulira območje obremenitve pri delovanju vzmeti, in sicer z namenom ugotoviti, če razred materiala ustreza predvidenim pogojem delovanja. Za vse modele vzmeti razredov uporabe»b«in»c«je potrebno prag garancije izbrati med 10 4 in 10 5 cikli. Prag garancije 10 6 in 10 7 ciklov se uporabi samo pri vzmeteh, ki so izpostavljene zelo visokim frekvencam ali pa imajo široko območje obremenitve (UNI EN /2003). Predpis preizkusa trajanja vzmeti zahteva v fazi načrtovanja in preizkušanja daljši preizkus za zagotovitev, da je načrt vzmeti ustrezen in da je z ustreznim materialom trajanje vzmeti nad 10 7 cikli, ter da je pri delovanju preko te vrednosti po Wöhlerjevi krivulji možnost zloma skoraj nična. S tem preizkusom bi se morebiten zlom zaradi obremenitve pojavil pri času in številu ciklov, ki so sprejemljivi za zahteve glede uporabe vzmeti
25 6. TERMIČNA OBDELAVA VZMETI 6.1. Čas segretja Čas segrevanja vzmeti je odvisen od: -a) hitrosti prodiranja toplote do središča prereza žice (koeficient toplotne prevodnosti) ; -b) površine, ki je izpostavljena masi, ki jo je potrebno segreti; -c) mase toplega zraka, ki se prenaša, podano v minutah in v sekundah, na vzmeti. Segrevanje vzmeti se zgodi hkrati zaradi: konvekcije sevanja prevodnosti pihanje zraka; neposredna projekcija; stik kovine s kovino. Vsak izmed teh prenosnikov toplote ima različno "prevodnost" glede na gostoto snovi, iz katere je sestavljen. [2] V ogrevni celici v peči dobiva vzmet neprestano toploto, vendar je količina te v najbolj izpostavljenih delih različna, torej se ti deli različno segrevajo. To zahteva poravnavo, širjenje toplote, dokler se ne vzpostavi enakomerno segrevanje celotne količine vzmeti, ki so izpostavljene obdelavi Potek toplote iz površine do središča prereza žic in trakov za vzmeti Celoten čas segrevanja in poravnave v peči za vzorčno paličico ali posamezno vzmet, ki ni zložena ali postavljena nad druge vzmeti, je načelno določen tako, da ni nižji od dveh minut za nelegirana in legirana jekla ter ni nižji od treh minut za nerjavno jeklo, pri čemer se ta čas začne pri premeru, nižjem od 0,5 milimetra
26 Tabela 6.1: Srednji časi za prodiranje [10] Vrsta jekla Minut/mm nelegirano jeklo >0,7+1,0 legirano jeklo >1,0+1,5 nerjaveče jeklo >1,5+2,0 Tabela 6.2: Ustrezne barve [10] Barva Temperatura C Rumena 220 C Rjava 250 C Vijolična 280 C Modra 300 C Sivo-modra 330 C Površina kovine, ki se jo obdeluje pri nizkih temperaturah, dobi enotno barvo, ki ustreza temperaturi obdelave, ko se celotna kovina segreva enakomerno. Ko dobijo vsi kovinski predmeti v peči enako barvo, pomeni, da so dosegli enako temperaturo (tabela 6.2). Ko dosežejo vzmeti enakomerno segrevanje pri določeni temperaturi, se preostala tveganja, ustrezna za to temperaturo, porazgubijo in cikel stabilizacije je zaključen. Tabela 6.3: Teoretični minimalni čas stabilizacije vzmeti v peči s transportnim trakom [10] Premer žice čas minute < 0,50 < 0,75 < 1,0 < 1,3 < 1,5 < 1,75 < 2,0 < 2,25 <2,6 <3,0 < 3,5 < 4,0 3,5 4,0 4,5 5,0 5,5 6,0 6,5 7,0 7,5 8,0 8,5 9,0-14 -
27 Časi toplotne obdelave predvideni za izračun stroškov opravila so odvisni od oblike vzmeti in jih je potrebno prilagajati za vsak posamezen primer posebej. Časi obdelave za odstranitev zaostalih napetosti morajo biti sorazmerni glede na izkušnje in frekvenco ciklov delovanja vzmeti Preizkus za potrditev dimenzij Stabilizacija s pomočjo toplote pri nizkih temperaturah se imenuje žarjenje za odpravo napetosti (UNI EU 52/1987, točka ), ker povrne kovino v strukturno ravnotežje. Modro žarjenje (UNI EU 52/1987, točka ) za vzmeti, ki so ga izumili že v prvi polovici prejšnjega stoletja, je naknadno žarjenje jekla s čisto površino, ki dobi pri temperaturi, katera se bliža 300 C, pri rahlem pihanju zraka bleščečo modro barvo in ne potrebuje temu primerne naprave za merjenje temperature. Količina odstranjenih napetosti ni odvisna od časa, ampak od temperature. Za stabilizacijo vzmeti je potrebno zaradi stroškov uporabiti kar se da visoke temperature v najkrajšem možnem času. Ko se opremljajo naprave za proizvodnjo vzmeti, je potrebno izvesti prvi preizkus za potrditev na vzmeti. Opraviti ga je treba, ko naprava miruje, z namenom preveriti podatke pri delovanju glede na končni rezultat, in odobriti začetek same proizvodnje. Stabilizacijo serije vzmeti je potrebno opraviti takoj po navijanju ali upogibanju v obliko. Z žarjenjem za odpravo napetosti je treba pri nizki temperaturi stabilizirati, namen je odstranitev samo površinskih zaostalih napetosti pri navijanju ali upogibanju žice z minimalnim odmikom od optimalne točke tehnoloških lastnosti materiala (Rm in Rp 0,2)
28 7. PEČI ZA TOPLOTNO OBDELAVO ZA STABILIZACIJO Do segrevanja vzmeti prihaja s prehodom toplote zraka na vzmeti iz ventilatorja, ki poteka v smeri vzmeti. Čas prodiranja je odvisen od razlike v gostoti toplega zraka (1,2 g/dm 3 ) in jekla (7800 g/dm 3 ). Za toplotno obdelavo za stabilizacijo vzmeti se uporabljajo prezračene peči, ki omogočajo izvedbo dveh različnih postopkov: 1. statična stabilizacija mnogih vzmeti, ki so na kupu; 2. neprestana stabilizacija premikajočih se vzmeti. Poraba električne energije prezračenih peči ni odvisna od velikosti ogrevne celice ali od moči upornikov, pač pa od mase vnesene kovine, ki jo je potrebno segreti pri določeni temperaturi, primerni za določeno vrsto peči. Segrevanje predmetov, ki so v peči, je odvisno predvsem od toplote, ki prihaja iz zraka, in električnih upornikov. Prodiranje toplote se lahko pospešuje, če se poveča količina mase toplega zraka, ki poteka proti izpostavljenim vzmetem iz ventilatorja. Do stabilizacije vzmeti pride pri odstranitvi zaostalih napetosti in odstotek odstranjenih napetosti je sorazmeren temperaturi in ne času izpostavljenosti pri določeni temperaturi, medtem ko je enakomernost (kakovost) obdelave odvisna od časa obstoja v peči, in sicer glede na obliko ter izpostavljeno površino vzmeti. Čas toplotne obdelave vzmeti je sorazmeren masi, ki je teža prostorske razsežnosti (volumen) vzmeti (g/dm 3 ) zasedenega prostora Komorna peč Za statično obdelavo vzmeti ima komorna peč (slika 7.1) prezračeno ogrevno celico. V njo se vstavijo posode z vzmetmi tako, da lahko zrak iz ventilatorja kroži med vzmetmi in pospešuje enakomerno segrevanje. Temperatura v notranjosti peči se neprestano kontrolira. Ohranja jo avtomatski elektronski sistem, ki temelji na termoelementu, nastavljenemu na 20 C, z lestvico indikatorja
29 Termoelement meri razliko med temperaturo v zunanjem prostoru in temperaturo znotraj peči. Temperatura v notranjosti peči mora biti v vseh letnih časih 20 C. Tradicionalni prenos/uro komorne peči je odvisen od prostornine ogrevne celice, izmerjene v dm 3, in od mase kovine, vstavljene v peč, izmerjene v kilogramih, ki se pravilno stabilizira v 60 minutah. V primeru slabo postavljenih in lahkih vzmeti je čas stabilizacije 30 minut. Prenos je sestavljen iz 2 vnosov v peč, in sicer za čas 30 minut. Za izračun prostornine ogrevne celice je potrebno upoštevati prazne prostore med posodami, ki so nameščene ena nad drugo. Na realni prenos vsake peči vplivajo tudi oblika in porazdelitev upornikov, masa toplotnih odpornikov, ventilator in neprevodnost. Dodatni parameter za te vrste peči je prenos/uro v kg/kw. 10 kilovatna peč lahko v 60 minutah stabilizira maksimalno 30 kg vzmeti in bo imela prenos 3 kg/kw. Slika 7.1: Komorna peč z izvoznim vozičkom [7] 7.2. Peč s premičnim transportnim trakom Ta peč se uporablja za obdelavo v liniji določene količine vzmeti, ki se neprestano premikajo, v prezračeni ogrevni celici peči. Čas stabilizacije za te peči se spreminja in je sorazmeren s premerom žice vzmeti ter težo vzmeti, ki se premikajo na transportnem traku peči. Količina vzmeti, ki se premikajo v peči, je odvisna od hitrosti proizvodnje stroja, s katerim je povezana peč, in od površine transportnega traka peči, izražene v mm 2. Prenos peči s transportnim trakom se meri v g/mm 2 na traku, ki je 90 % pokrit z vzmetmi, in v času, ki je predviden za ta premer žice. Normalni prenos transportnega traka je (0,025-0,035 g/mm 2 ) g/dm 2. Izračun bremena vzmeti na transportnem traku se začne s proizvodnjo
30 vzmeti/minuto stroja, ki je priključen na peč, in določitvijo minut za trajanje toplotne obdelave. Obeh stalnih vrednosti ni mogoče spreminjati. Na podlagi premera žice in določitve časa obstoja vzmeti v peči (v minutah) je potrebno proizvodnjo pomnožiti s časom in dobljena bo tako količina kakor tudi celotna teža vzmeti, ki so neprestano na premičnem transportnem traku. Če je barva vzmeti, ki prihajajo iz peči, nepravilna, pomeni, da dolžina peči ni primerna za to hitrost proizvodnje (slika 7.2). Slika 7.2: Tunelska peč s transportnim trakom [7]
31 8. STROJI ZA IZDELAVO VZMETI 8.1. Navijalni stroji Funkcije navijalnega stroja so dovajanje žice, zunanji premer navijanja, oblika zavojev in rez. Pritisk valjev na žico je pomemben, ker mora preprečiti drsenje in popolnoma zmanjšati stiskanje (ovalno oblikovanje) žice, ker to povzroča povečanje dolžine ter vnos zaostalih napetosti (slika 8.1) Mehanski navijalni stroj Slika 8.1: Navijalni stroj za vzmeti [9] Opremljen je z avtomatskim elektronskim navijalcem in avtomatsko elektronsko enoto za meritev-izbiro-popravek (slika 8.2). Mehanski navijalni stroj deluje na podlagi 360 obratov enote gredi ekscentrov, ki programira število obratov valjev za dovajanje žice, delovanje klina, morebitno gibanje navijalcev za spreminjanje premera zavoja, blokiranje žice in reza. Gred ekscentra vpliva na mehanizem, ki določa količino dovajane žice. Poleg tega sta prisotni še dve skupini vzvodov, ki popravljata hitrost drsnikov za držala za orodje. Oprema stroja beleži medsebojno odvisnost ekscentrov, ki so na enoti gred-ekscentri, ki krmilijo vsa ta gibanja pri vsakem obratu gredi. Preizkus za potrditev preizkusne vzmeti
32 vključuje vselej obdelavo v peči in kontrolo dimenzioniranja ter elastičnosti za odobritev začetka proizvodnje. Vključuje tudi brušenje ravne površine. Vsak nadaljnji morebiten popravek lege ekscentra zahteva poravnavo medsebojne odvisnosti sistema in porabi čas, ki se giblje med 0,75 ure do 1,5 ure. Mehanizem in vzvodi, ki so določeni z obrabo celotnega mehanskega kompleksa stroja, povzročajo težave pri ohranjevanju toleranc pri delovanju. Uporaba avtomatskega sistema meritev-izbira-popravek na mehanskem stroju otežuje dejavnosti natančne postavitve in podaljša čas opremljanja ter odobritve začetka proizvodnje vsaj za 1 uro. Zlasti popravek dolžine mora biti izveden zelo natančno, ker povzroča spremembe in ukinja veljavnost statističnih kontrol. Slika 8.2: Mehanski navijalni stroj [22] Navijalni stroj CNC Opremljen je z avtomatskim elektronskim navijalcem, brezkontaktnim merilnikom, zbiralnikom in avtomatskim elektronskim korektorjem.»opcija«, naprava za 100 % obdelavo kontrol za CSP. Uporaba avtomatske enote za izbiro-popravek vpelje spremembe in razveljavi verjetnostno vrednost v avtomatski statistični kontroli s Cp in Cpk
33 Slika 8.3: CNC navijalni stroj [9] Navijalni stroj CNC (slika 8.3) je lahko na 2 osi, 4 osi, 8 osi, ki jih kontrolira in upravlja računalnik. Z dvema servomotorjema je priključen na samostojen mehanski sistem na ekscentre z valji za dovajanje žice. S štirimi servomotorji je povezan en sam ekscenter, za spreminjanje zunanjega premera vzmeti. Hitrost in čas posredovanja vsakega motorja lahko spreminjamo po želji s pritiskom tipk računalnika, pri čemer je čas nastavljanja minimalen, ker koordinacijo medsebojne odvisnosti avtomatsko izvaja in kontrolira računalnik
34 Pri dveh oseh (slika 8.4) zahteva vsak morebitni nadaljnji popravek, v kolikor hoče spremembo lege ekscentra, ponovno prilagoditev medsebojne odvisnosti sistema ekscentrov. Slika 8.4: Primer 2-osnega CNC navijalnega stroja [9] Pri štirih oseh (slika 8.5) vsak nadaljnji popravek upravlja računalnik in ni potrebe po ponovni prilagoditvi. Časi priprave stroja so bolj enostavni kot pri mehanskih strojih. Samo časi priprave pripomočkov za stroj so enaki časom mehanskih strojev. Preizkus za potrditev preizkusne vzmeti, toplotna obdelava, kontrola dimenzioniranja in elastičnosti za odobritev začetka proizvodnje so enaki kot za vzmeti, narejene z mehanskim strojem, vendar je v tem primeru reguliranje lažje. Pripomočki in vodila morajo biti iz trde kovine, kanali navijalcev morajo biti zelo natančni, površine pa se morajo bleščati. Statistične kontrole proizvodnje CSP (SPC Statstic Process Control)
35 Slika 8.5: Primer 4-osnega CNC navijalnega stroja [9] 8.2. Stroji za navijanje Funkcije upogibalnega stroja so izmerjeno dovajanje žice, obračanje osrednjega vodila žice, istočasno gibanje vseh ekscentrov, enota za navijanje in upogibanje, enota za premočrtno gibanje ter obračanje žice Mehanski stroj za navijanje Opremljen je z avtomatskim elektronskim navijalcem in samostojno enoto za elektropnevmatsko upogibanje. Stoj za navijanje, tako imenovani upogibalni stroj deluje na podlagi 360 obrata okoli enote gred-ekscenter, ki določa število obratov valjev za dovajanje žice ali posredovanja
36 drsnika za dovajanje žice, premika ekscentra naprej in drsnikov nazaj in morebitnega gibanja enote za navijanje, določitve blokiranja žice in izvedbe reza. Ključna faza pri opremljanju tovrstnih strojev je preventivno raziskovanje poteka gibov in upogibov, ki se porazdelijo po 360 cikla stroja, kar se imenuje»razvoj izdelka«. Slika 8.6: Stroj za navijanje in upogibanje z 2-8 osmi [10] Preizkus za potrditev preizkusne vzmeti s toplotno obdelavo in kontrolo dimenzioniranja ter elastičnosti za odobritev začetka proizvodnje ima spremenljive čase glede na kompleksnost vzmeti in nadzorovanih vzorcev. Za vsak morebiten nadaljnji popravek določene značilnosti vzmeti s premikom pripomočka, posledično za ponovno prilagoditev medsebojne odvisnosti gibov drugih pripomočkov, je potreben čas nad 0,5 ure. Delavec mora paziti na gibanje pripomočkov, ki bi se lahko med seboj stikali in se zlomili, saj lahko zmečkajo ali odrežejo njegove prste, morebitne odlomljene trske pa ga lahko poškodujejo CNC stroji za navijanje z 8 drsniki Ti stroji so opremljeni z avtomatskim elektronskim navijalcem, enoto za upogibanje in enoto za drsnike ter se samostojno poganjajo. Prožnost delovanja je prednost teh strojev v primerjavi z mehanskimi, ker voljno izvajajo množične ukaze računalnika. Dovajanje žice lahko poteka v obliki odvijanja in
37 navijanja; odvija se postopoma pri različnih hitrostih. Tudi drsniki se lahko gibajo naprej in nazaj glede na ukaz. Samostojne enote se lahko namestijo po želji na mesto drsnikov. Vsi stroji imajo ročni krmilni volan na impulze za vsako gibanje, predvsem zaradi zaščite osebja. Stoj za navijanje (upogibalni stroj CNC) z več drsniki je lahko na 4 osi in 8 osi, ki jih upravlja ter kontrolira računalnik. Stroj s 4 osmi ima 3 samostojne funkcije in pomožno enoto za motorizirano upogibanje. Drsniki imajo sistem ekscentrov in vzvodov, ki premikajo do 8 drsnikov, ki jih istočasno premika en sam motor. Drugi motor premika valje za dovajanje žice, tretji obrača glavno vodilo žice, četrti motor pripada pomožni enoti za upogibanje in se lahko namesti v kateri koli drsnik. Stroj z 8 osmi ima 3 motorje za delovanje stroja krona ekscentra, valji za dovajanje žice in osrednje vodilo žice. Preostalih 5 pomožnih motorjev predstavljajo 2 enoti za upogibanje in 2 enoti za drsnike; te 4 samostojne enote se lahko namestijo na mesto drsnikov ali v drugo uporabno lego, zadnja os pa je namenjena obračanju žice. Slika 8.7: CNC Stroj za navijanje [9] Tabela 8.1: Servo motorji [22] 4 servo motorji 8 servo motorjev dovajanje žice enota za upogibanje dovajanje žice 2 enoti za upogibanje gibanje drsnika gibanje drsnika 2 enoti za drsnike obračanje vodila obračanje vodila 1 obračanje žice
38 Univerzalni stroj za navijanje Univerzalni CNC stroj (slika 8.8) ima 8 osi in ne potrebuje mehanskega sistema na ekscentre. Osrednja enota za dovajanje žice poseduje neodvisen motor, glave drsnikov X-Y-Z imajo 3 neodvisne motorje. Vrteče se vodilo žice ima svoj motor. En motor istočasno skrbi za gibanje ekscentrov treh spodnjih vertikalnih drsnikov, drugi pa obrača žico in ukaz se nanaša na motor enote za dovajanje ter upogibanje. Glava za dovajanje/upogibanje univerzalnega upogibalnega stroja CNC serije HTC ima 8 osi, gibanje pa poteka v smeri X-Y-Z osi (slika 8.8). Hitrost in čas posredovanja vsakega motorja se lahko spreminjata po želji s pritiskom tipk računalnika, pri čemer je čas nastavljanja minimalen, ker koordinacijo medsebojne odvisnosti opravil avtomatsko izvaja računalnik. Celotna serija elektronskih strojev za vzmeti se je pojavila na evropskem trgu pred 25 leti. Delovanje in hitrost (upravljanje) teh strojev se neprestano izboljšujeta. Slika 8.8: Univerzalni stroj za navijanje (upogibalni stroj) [9]
39 8.3. Proces mikrokovanja površine vzmeti "Mikrokovanje" (Shot peening) je postopek obdelave vzmeti, ki se izvrši po končanem ciklu izdelave vzmeti. S stisnjenim zrakom v turbini, ki se vrti pri visoki hitrosti, se oblikuje curek kroglic. Na splošno stroji za mikrokovanje s stisnjenim zrakom, imenovani tudi peskalniki, uporabljajo steklene delce (kroglice) za obdelovanje nerjavečih materialov in se izjemoma uporabljajo za vzmeti z žico premera manj kot milimeter. Stroji za mikrokovanje vzmeti imajo turbino s centrifugalno silo, ki usmerja kovinske kroglice na vzmeti, ki se vrtijo na gumijastem ali kovinskem traku. Kovinske kroglice so izdelane iz litega železa ali jekla. Za posebne postopke se uporabljajo tudi kroglice iz bakra, aluminija, stekla in plastike. Mikrokovanje povzroča zaostalo napetost stiskanja na površini vzmeti in zaostalo obremenitev nasprotne napetosti v molekulah kovine, ki ni peskana pod njo. V jeklu za vzmeti stisnjena površina, debeline 50 do 100 mikrometrov, lahko poveča površinsko trdoto za približno 3 HRc točke, ki je na preizkusih pokazala približno 20 % povečanje življenjske dobe. J.O. Almen je oblikoval sistem za merjenje intenzivnosti mikrokovanja s "krivuljo nasičenosti", ki se imenuje po njem Postopek mikrokovanja vzmeti Kroglice, ki so primerne za vzmeti, so premera 0,4, 0,6, 0,8, 1,0, 1,2 mm. Za vzmeti, z žicami manjšimi od 5 mm, se uporablja kroglice, premera 0,4 mm. Za vzmeti, z žicami večjimi kot 5 mm, se uporabljajo kroglice, premera 0,8 mm. Slika 8.9: Primeri mikrokovanih površin vzmeti [22]
40 Intenzivnost ali nasičenost mikrokovanja je odvisna od hitrosti, velikosti, oblike, gostote in trdote kroglic. Pokritost vzmeti, ki je izpostavljena curku, je odvisna od toka kroglic in od tega, kako so razporejene vzmeti med postopkom. Pokritost je ocenjena s prostim očesom. Intenzivnost in pokritost sta odvisni od časa izpostavljenosti, izkušnje pa pokažejo, katera izbira je boljša (slika 8.9) Merjenje intenzivnosti mikrokovanja Vrednost intenzivnosti se meri v Almen stopinjah tako, da se s komparatorjem izmeri puščico (ali višino) ukrivljenosti preizkusnega vzorca po mikrokovanju. Po njem je potrebno preizkusni vzorec (slika 8.10) pustiti, da se ohladi, nato ga odviti in izmeriti puščico krivulje, ki jo je povzročilo delovanje kroglic na izpostavljeno površino. Slika 8.10: Ploščica, s pritrjenim preizkusnim vzorcem [22] Ocenjevalni preizkus Intenzivnost mikrokovanja se spreminja s časom izpostavljenosti, kot pokaže krivulja na sliki Preko točke Q na krivulji, povečanje časa ne povzroča več znatnega povečanja krivulje preizkusnega vzorca. 1. Čas A = približno 20 minut 2. Čas AB = približno 10 minut 3. Čas BC = približno 10 minut
41 Pri postopku mikrokovanja morata biti navedena količina (masa) vzmeti, ki mora biti naložena v stroj, in čas izvedbe posamezne naložene količine. Po mikrokovanju se vzmeti toplotno obdelajo za stabilizacijo na približno 250 C. Zamenjava kroglic je dolg in težaven postopek, zato se pri vzmeteh raje uporablja samo en tip kroglic za vse vrste vzmeti. Za vzmeti z žicami iz nerjavečega jekla lahko majhni železni kovinski ostanki povzročijo poznejše rje na vzmeti Delovna postaja Slika 8.11: Graf odvisnosti intenzivnosti od časa [22] Delovna postaja stroja za mikrokovanje sestavljajo stroj s trakom, prekucni nakladač in filter za prah. Slika 8.12: Peskalni stroj s transportnim trakom [6]
42 9. PROGRAM»SOLIDWORKS«IN»ABAQUS CAE«: 9.1.»Dassault Systèmes SolidWorks«Program je namenjen modeliranju in konstruiranju poljubnih tehničnih ali umetniških oblik. Delo z njim je pri ustvarjanju preprostih oblik relativno zelo enostavno. Programsko orodje zahteva za nemoteno delo ustrezno strojno opremo.»solidworks«(slika 9.1) je program, ki omogoča: 2D ali 3D modeliranje trdnostne izračune vizualizacijo simulacije Slika 9.1: Okno»SolidWorks«[3]
43 9.2.»SIMULIA Abaqus FEAABAQUS je bil prvotno le program za numerične analize po MKE, zato je še danes mogoče datoteke z opisom analize pripraviti kar v običajnem programu za urejanje besedila. Vendar pa takšno delo zahteva precej dobro poznavanje krmilnih ukazov in njihove sintakse. Zato je na voljo programsko orodje ABAQUS CAE, ki omogoča enostavno kreiranje in upravljanje numeričnih modelov. ABAQUS CAE je razdeljen na posamezne module, v katerih na različne načine obravnavamo numeričen model. Tako v posameznem modulu določimo geometrijo, materialne lastnosti ali izdelamo mrežo končnih elementov. S preklapljanjem med posameznimi moduli postopoma izgradimo celoten numeričen model. Prehodi med moduli so enostavni, saj lahko kadarkoli izberemo modul, v katerem želimo delati, ali pa sistem takoj preklopi v določen modul, ko izberemo njegovo funkcijo. Ko je proces izgradnje numeričnega modela končan, se ta zapiše v obliki besedilne datoteke, ki je primerna za obdelavo z osnovnim programom za numerično analizo po MKE. Po izvedeni numerični analizi je v ABAQUS CAE mogoče prikazovati, izpisovati in analizirati rezultate analize.«(slika 9.2) [11] Slika 9.2. Okno Abaqus CAE [11]
44 10. PREOBLIKOVANJE VZMETI D3,2 ETB2-6 3S Vzmet je izdelana iz okrogle vzmetne žice iz nelegiranega jekla (DIN ). Potrebno jo je bilo preoblikovati, za dosego boljših mehanskih lastnosti. Primera sem se najprej lotil analitično. Postavil sem mejo, do katere dolžine l [mm] (slika 10.2) se vzmet lahko razteza, ne da bi prišlo do mikroskopskih razpok na njeni površini, zaradi katerih lahko pride v nadaljevanju pri utrujanju materiala do zloma. Vzmet sem modeliral v programskem paketu»solidworks«, nato je sledila simulacija numerične analize po MKE, in sicer v programskem paketu»abaqus CAE«. Slika 10.1: Vzmet D3,2 ETB2-6 3S Slika 10.2: Zahteve za vzmet D3,2-32 -
45 Podatki za vzmet D3,2 ETB2-6 3S: F = 650 N - obremenitev vzmeti; F 0 = 0 N - sila prednapetja vzmeti; D = 14,7 mm - srednji premer ovojev; G = N/mm 2 - strižni modul gradiva vzmeti I a = 14 - število aktivnih ovojev d = 3,2 mm - premer žice (palice) Rm = 1920 N/mm 2 - natezna trdnost vzmeti Raztezek natezne vijačne vzmeti sem izračunal po enačbi: [24] ( ) ( ) 13 mm (10.1) Trdnostni preračun vijačnih vzmeti»trdnostni preračun vijačnih vzmeti (nateznih in tlačnih ter hladno in toplo oblikovanih) je standardiziran po DIN Obremenitev vzmeti F povzroča v vzmeti vzvojni moment T, ta pa vzvojno napetost τ t «(Zoran Ren, Srečko Glodež; Strojni elementi 1.del, Maribor 2005) (slika 10.3) [11]. = 3746,681 Nmm (10.2) mm 2 (10.3) W t = d 3 /16 = 3,2 3 /16 = 6,434 mm 3 (10.4)
46 Kjer je: T [Nmm] - vzvojni moment vzmeti F[N] - obremenitev vzmeti D [mm] - srednji premer ovojev τ t [N/mm 2 ] - vzvojna napetost vzmeti W t [mm 3 ] - vzvojni odpornostni moment prereza vzmeti d [mm] - premer žice (palice) k t - korektivni napetostni koeficient τ t dop [N/mm 2 ] - dopustna vzvojna napetost Slika 10.3: Razmere pri obremenitvi hladno oblikovane natezne vijačne vzmeti [24]
47 Slika 10.4: Obremenitev vijačne vzmeti [24] Korektivni napetostni koeficient k t upošteva povečanje teoretične vzvojne napetosti zaradi ukrivljenosti ovojev. Dejanska vzvojna napetost je namreč po prerezu žice razporejena nesimetrično in je na notranji ovojev večja kot na zunanji τ tk > τ t, (slika 10.4). Koeficient k t je odvisen od razmerja navitja w = D/d in ga izračunamo po enačbi [24]: k t = = = 1,44 (10.5) Statična obremenitev vzmeti Vzmet je obremenjena statično oziroma je število obremenitvenih ciklov v celotni življenjski dobi vzmeti N Dopustna vzvojna napetost t tdop za hladno oblikovane vzmeti je [24]; t tdop = 0,45 R m = 0, N/mm2 = 864 N/mm 2 (10.6) kjer je R m natezna trdnost gradiva vzmeti (za vzmetno žico po din 17223, tabela 10.1). Zaradi sile prednapetja F 0 (slika 10.3) so hladno oblikovane natezne vijačne vzmeti obremenjene z notranjo vzvojno napetostjo t tn [24]
48 Pri dinamičnih obremenitvah je potrebno pri dimenzioniranju vzmeti upoštevati določene koncentracije napetosti, ki nastopajo na prehodih med ušesi in telesom vzmeti, ker na trdnostne lastnosti odločilno vpliva oblika koncev vzmeti [24]. Tabela 10.1: Natezna trdnost jekla DIN [8] Izdelava vzmeti v programu»solidworks«v podjetju Turna d.o.o., kjer vstavljajo vzmeti v tečaje, izvajajo tudi trajnostne teste teh vzmeti. Ti so pokazali, da so vzmeti najšibkejše v predelu upogibnega prehoda iz ovojev telesa v uho vzmeti. Tako sem se izključno posvetil temu predelu vzmeti. Slika 10.5: Notranji premer kljuke upogibnega prehodnega dela [10]
49 Slika 10.6: Srednji premeri zavoja ušesa pred in po preoblikovanju V programskem paketu»solidworks«sem vzmet (slika 10.7, slika 10.9) modeliral tako, da sem narisal čim večje srednje premere upogibnega prehodnega dela r b in r s. kot je prikazano na sliki 10.5 in sliki V standardu DIN EN je zapisano, da mora biti prehod iz aktivnih zavojev v ukrivljeni kavelj vzmeti (uho), kateri je potreben zaradi konstrukcije delovanja vzmeti, izdelan s čim večjimi krivinskimi polmeri za zmanjšanje koncentracij napetosti in tako posledično podaljšanje dobe trajanja vzmeti. Slika 10.7 prikazuje korake izdelave 3D modela. Vzmet sem najprej narisal kot vijačnico s 14 ovoji in ji nato predpostavil homogeno telo. Nato sem se lotil upogibnih polmerov ušesa. Uho sem modeliral tako, da sem jo na eni strani obrnil za 180. Ta izvedba se je na trajnostnih preizkusih izkazala za najboljšo rešitev (slika 10.9). Slika 10.7: Iztek ušesa 3D modela vzmeti [3]
50 Oblika ušesa je običajno standardno uho (slika 10.8). Slika 10.8: Iztek ušesa vzmeti [3] Vzmeti sem dodal dve puši, kot je prikazano na sliki 10.9, kateri sta izdelani iz nelegiranega jekla, katero ni namenjeno za toplotno obdelavo (DIN ). Puši sem dodal zato, ker se je na praktičnih preizkusih izkazalo, da pri trajnostnih testih vzmet na dotikališču na puši pušča zarezo, katera negativno vpliva na življenjsko dobo vzmeti. To pa zato, ker je naležna površina med pušo in vzmetjo zaradi zareznega učinka večja. Večja naležna površina povzroči dodatne napetosti na ušesu vzmeti. Vzmet sem raztegoval z L 0 = 72mm na mero L 1 = 85mm (slika 10.2). Slika 10.9: Vzmet (levo) pred in (desno) po modeliranju [3]
51 10.4. Preračun vzmeti v programu»abaqus CAE«OPIS PROBLEMA Izvedena je bila računalniška simulacija vzmeti, kot je prikazano na sliki Vzmet je vpeta preko dveh puš. Na eni strani je puša nepomično podprta v vseh koordinatnih oseh, podpora v drugi puši pa dopušča, da se ta pomika v smeri raztezka vzmeti za dolžino 13 mm. Vzmet sem obremenjeval s pomikom puše, obremenitev pa se je s kontaktom prenaša na vzmet (glej sliko 10.10). GEOMETRIJA in MATERIALI Vzmet je izdelana iz okrogle vzmetne žice iz nelegiranega jekla (DIN ) iz standarda za žico DIN 2076, katerega lastnosti so podane v preglednici 10.1 in v preglednici Ker med obremenitvijo vzmeti ne sme priti do njene plastične deformacije, se sile napetja vzmeti ne sme preseči, ki znaša F = 650N. Tabela 10.2: Materialne lastnosti jekla Enota Modul elastičnosti E MPa Poissonovo število v 0,265 - Gostota materiala ρ 7800 kg/m 3 Standard DIN velja za patentirano vlečeno okroglo žico iz nelegiranih jekel, ki se uporablja za izdelavo različnih vzmeti. Pojem»patentiranje«obsega toplotno obdelavo (avstenizacija in hitra ohladitev na temperaturo nad martenzitno točko) in hladno preoblikovanje in vlečenje [8]. PODPORE in OBREMENITVE V model sestave so bile dodane štiri podpore in sicer na površini obeh puš. Te so na sliki označene z rdečo barvo (glej sliko 10.10). Puša pri številki 2 je nepomično vpeta, vse prostorske stopnje so enake nič. Puša pri številki 1 je nepomično podprta v oseh XZ, podpora v smeri osi Y, pa je zaradi raztezanja vzmeti definirana z dopustno dolžino L = 13 mm. Pri simulaciji sem vzmet obremenjeval tako, da je v puši pri številki 1 bil predpostavljen pomik in ne s sila v smeri raztezka vzmeti. Kot sem že omenil v opisu problema, se je obremenitev s pomikom puše prenašala preko kontakta na vzmet
52 Slika 10.10: Podpore in obremenitve računalniškega modela vzmeti [12] MREŽA KONČNIH ELEMENTOV Velikost mreže igra precej veliko vlogo pri preračunu. Natančnost preračuna je tudi odvisna od gostote mreže. Globalna velikost končnih elementov telesnih zavojev vzmeti je: 0,5 mm. Globalna velikost končnih elementov na prehodu iz aktivnih zavojev v ukrivljeni kavelj vzmeti (uho) je: 0,3 mm. (slika 10.11). V tabeli 10.3 so prikazane lastnosti mreže. Slika 10.11: Mreža vzmeti [12] Tabela 10.3: Podatki o mreži [12] Število vozlišč Število elementov Tip elementov C3D4-40 -
53 POMIKI Skupen pomik vzmeti po obremenitvi je prikazan na sliki Najmanjši skupni pomik se pojavi na mestu nepomičnega vpetja, največji pa na mestu konice izteka ušesa vzmeti, to pa zato, ker se ta del za določen odstotek še pomakne, zaradi upogiba in znaša 13,2 mm. Slika 10.12: Prikaz skupnih pomikov vzmeti po obremenitvi [12] NATEZNE NAPETOSTI Potek Von Misesovih napetosti na vzmeti prikazuje slika Iz slike je razvidno, da je napetost na notranji strani zavojev, kjer se tudi pojavi največja napetost, večja kot na zunanji. Največja primerjalna napetost pri vzmeti, ki je na spodnji sliki označena s črko A, znaša 1593 MPa. Pri vzmeti, ki je označena s črko B, pa znaša 1562 MPa. Slika 10.13: Prikaz Von Misesovih primerjalnih napetosti vzmeti [12] Primerjava največje primerjalne napetosti z materialnimi lastnostmi pokaže, da je natezna trdnost uporabljenega materiala (tabela 10.1) višja od največje napetosti, ki se pojavi po obremenitvi. Iz tega sledi, da po obremenitvi vzmeti ne bo prišlo do njene plastične deformacije
54 STRIŽNE NAPETOSTI Potek strižnih napetosti na vzmeti prikazuje slika Iz slike je razvidno, da je dejanska strižna napetost po prerezu žice razporejena nesimetrično in je na notranji strani ovojev večja kot na zunanji. Največja strižna napetost pri vzmeti, ki je na spodnji sliki označena s črko A, znaša 832,7 MPa. Pri vzmeti, ki je označena z črko B, pa znaša 829,4 MPa. Slika 10.14: Prikaz strižnih primerjalnih napetosti v smeri XY na vzmeti [12] Na sliki 10.14, natančneje v legendi, oznaka»s, S12«predstavlja strižne napetosti v smeri XY koordinatne osi, katere se pojavljajo zaradi torzije. Slika 10.15: Pogled vzmeti v prerezu [12] Za boljši pregled je na zgornji sliki vzmet prikazana v prerezu. Slika prikazuje, da so strižne napetosti največje na površini telesa in padajo proti središču prereza vzmeti. Modro obarvani zavoji ponazarjajo negativno strižno napetost, ker ta deluje v smeri urinega kazalca. Rdeče obarvani zavoji pa ponazarjajo pozitivno strižno napetost, ker ta deluje v nasprotni smeri urinega kazalca (glej sliko 10.15). To je razvidno tudi iz legende na sliki
Atim - izvlečni mehanizmi
Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne
More informationHydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier
Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer
More informationVSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85
VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju
More information-
e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega
More informationTermoelektrarna Šoštanj d. o. o.
Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:
More information09/2008 CENTRIFUGALNI VENTILATORJI ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE - ODT CV CENTRIFUGAL FANS FOR SMOKE AND HEAT EXTRACTION - ODT CV
09/8 CENTRIFUGALNI VENTILATORJI ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE - ODT CV CENTRIFUGAL FANS FOR SMOKE AND HEAT EXTRACTION - ODT CV VSEBINA TABLE OF CONTENTS CENTRIFUGALNI VENTILATORJI ZA ODVOD DIMA IN TOPLOTE ODT
More informationLAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG
KATALOG PRIKOLIC LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG Podvozje iz pocinkane pločevine Keson iz posebne AlZn pločevine Dodatni sredinski vzdolžni nosilec Blatniki iz umetne mase Vodoodporna
More informationJACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL
MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL
More informationsestavni deli za hidravlične cilindre component parts for hydraulic cylinders
www.mapro.eu sestavni deli za hidravlične cilindre component parts for hydraulic cylinders tehnični katalog technical catalogue KAZALO/ONTENTS Glava cilindra (Vodilo)/ylinder head (ush) 3 Glava cilindra
More informationSegrevanje vodnikov. Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja. Žiga Žerjav. Mentor: prof. dr.
Segrevanje vodnikov Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Žiga Žerjav Mentor: prof. dr. Grega Bizjak Študijsko leto 2016/17 Povzetek Glavna tema te seminarske naloge je gretje
More informationEnergy usage in mast system of electrohydraulic forklift
Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic
More informationRazvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov
Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,
More informationIZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA
Uroš Slemnik IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA Diplomsko delo Maribor, september 2010 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA
More informationHypex Mini linearna tirna vodila MR / Miniature Linear Guideways MR MR 9 M N SS V0 N 2 L120 L2 L3. Oznaka tipa / Type code
Mini linearna tirna vodila MR / Miniature Linear Guideways MR PRIMER NAROÈANJA / HOW TO ORDER MR M N SS V N 2 L L2 L3 Oznaka tipa / Type code Nazivna velikost / Size Velikost tirnice:,,, Velikost vozièka:,,,
More informationRAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić
More informationPOVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE Ljubljana, januar 2012 TOMAŽ KERČMAR
More informationRaziskave in razvoj iz ljubezni do ljudi
RESIDENTIAL Raziskave in razvoj iz ljubezni do ljudi»od okolja in za okolje«, glasi filozofija podjetništva - to je čutiti in videti v celotni paleti proizvodov TOSHIBA TOSHIBA že več kot 65 let deluje
More informationTHE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA
JET Volume 10 (2017) p.p. 11-23 Issue 3, October 2017 Type of article 1.01 www.fe.um.si/en/jet.html THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA Luka Lešnik 1R,
More informationRAZVOJ LOPATICE 50 KILOVATNE VETRNE TURBINE
Fakulteta za strojništvo RAZVOJ LOPATICE 50 KILOVATNE VETRNE TURBINE Študent: Študijski program: Smer: Simon PODGRAJŠEK Univerzitetni študijski program Strojništvo Konstrukterstvo in gradnja strojev Mentor:
More informationRAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ
More informationHITRA IZDELAVA PROTOTIPOV
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Komercialist Modul: Podjetniški HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV Mentorica: Neţka Bajt, univ. dipl. inţ. ţiv. tehnol. Lektorica: Ana Peklenik, prof. Kandidat: Uroš Jenko Kranj,
More informationŠtudija varnosti OBD Bluetooth adapterjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationPLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Dobova, junij 2010 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika
More informationAvtomatizacija stroja za vezenje
Avtomatizacija stroja za vezenje Ivan VENGUST Izvleček: V članku so opisane glavne značilnosti projekta avtomatizacije stroja za vezenje. Vezilni stroj med delovanjem sinhronizirano z gibanjem igle premika
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič
More informationUgotavljanje izkoriščenosti vetrne elektrarne glede na meteorološke podatke
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za elektrotehniko Igor Ušaj Ugotavljanje izkoriščenosti vetrne elektrarne glede na meteorološke podatke DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA Ljubljana, 2015 Univerza v Ljubljani
More informationNavodila za namestitev. DEVIreg 550. Inteligentni elektronski termostat.
Navodila za namestitev DEVIreg 550 Inteligentni elektronski termostat www.devi.com Izvirna navodila so napisana v angleščini. Navodila v drugih jezikih so prevodi izvirnih navodil. (Direktiva 2006/42/ES)
More informationOcenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Konstrukcijska
More informationPrikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII
Rok Prah Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Diplomsko delo Maribor, september 2011 II Diplomsko delo univerzitetnega strokovnega študijskega programa Prikaz podatkov
More informationOPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september
More informationOCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationPOROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Elektronika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V ELRAD Internacional Gornja Radgona Čas opravljanja od 14.03.2011 do 21.05.2011 Mentor v GD Simona Kovač Študent
More informationPošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«
Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini
More informationProductDiscontinued. Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX. Posebna varnostna navodila SL, 1.
Posebna varnostna navodila Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX ProductDiscontinued www.rosemount-tg.com Posebna varnostna navodila Rosemount TankRadar REX Vsebina Vsebina
More informationSISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK
Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor
More informationMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju
More informationSimulacija in optimizacija proizvodnje na avtomatizirani liniji v živilskem podjetju
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Matjaž Lukežič Simulacija in optimizacija proizvodnje na avtomatizirani liniji v živilskem podjetju Magistrsko delo Mentor: prof. dr. Gašper Mušič Ljubljana,
More informationEVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH
EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),
More informationUPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel
More informationDELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29
DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila
More informationRazvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO
More informationRegulacija napetosti na zbiralnicah RTP Primskovo 110 kv/20 kv TR 2. Voltage regulation in 110 kv/20 kv substation Primskovo Transformer 2
Regulacija napetosti na zbiralnicah RTP Primskovo 110 kv/20 kv TR 2 Anže VILMAN Elektro Gorenjska d.d. anze.vilman@elektro-gorenjska.si Povzetek Transformatorji 110 kv/20 kv na področju Elektro Gorenjske
More informationMARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:
More informationNumerina analiza konstrukcijskih izboljšav za zmanjšanje nihanj vrtilnega momenta elektronsko komutiranega elektromotorja
Elektrotehniški vestnik 71(4): 29-214, 24 Electrotechnical Review; Ljubljana, Slovenija Numerina analiza konstrukcijskih izboljšav za zmanjšanje nihanj vrtilnega momenta elektronsko komutiranega elektromotorja
More informationPROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationObratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability
Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza
More informationRAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH PODATKOV
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer informatika v organizaciji in managmentu RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH
More informationIZDELAVA DOKUMENTACIJE STROJA ZA GLOBOKO VRTANJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andrej Jurgelj IZDELAVA DOKUMENTACIJE STROJA ZA GLOBOKO VRTANJE Diplomsko delo Maribor, september 2009 Diplomsko delo visokošolskega
More informationVPLIV BIOGORIV NA PROCES ZGOREVANJA V DIZELSKEM MOTORJU
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO VPLIV BIOGORIV NA PROCES ZGOREVANJA V DIZELSKEM MOTORJU april, 2014 Luka LEŠNIK VPLIV BIOGORIV NA PROCES ZGOREVANJA V DIZELSKEM MOTORJU april, 2014 Avtor:
More informationUNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBIRA PRIMERNE VETRNE TURBINE ZA RAZMERE NA KANALSKEM VRHU DIPLOMSKO DELO.
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBIRA PRIMERNE VETRNE TURBINE ZA RAZMERE NA KANALSKEM VRHU DIPLOMSKO DELO Peter Levpušček Mentor: prof. dr. Božidar Šarler Nova Gorica, 2012 II ZAHVALA
More informationUNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IDENTIFIKACIJA APLIKACIJ IN OVREDNOTENJE TRŢNEGA POTENCIALA ZA TEHNOLOGIJO CELERIS DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IDENTIFIKACIJA APLIKACIJ IN OVREDNOTENJE TRŢNEGA POTENCIALA ZA TEHNOLOGIJO CELERIS DIPLOMSKO DELO Nejc Bat Mentorja: doc. dr. Maja Bračič Lotrič viš.
More informationbojlerji in zalogovniki
BOJLER SG(S) - trda izolacija ELEKTRIČNI GRELCI ZA BOJLERJE (6/4'') ali (5/4'') (l) 22-104500 100 22-124500 120 22-144500 140 22-208000 200 22-308000 300 22-408000 400 22-504000 500 22-704000 720 34-104000
More informationUPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU Ljubljana, julij 2011 ANDREJA BREZOVNIK IZJAVA Študentka Andreja Brezovnik
More informationGas springs. Plinske vzmeti. Sila, ki premika. Force that moves
Plinske vzmeti Sila, ki premika Gas springs Force that moves Kazalo Table of content Primeri uporabe Applications 3 5 Osnovne značilnosti plinskih vzmeti Gas spring components and function Označevanje
More informationIZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Klavdija Košmrlj Študentka rednega študija Številka indeksa:
More informationDiagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Blaž Marolt Diagnostika avtomobila z mikrokrmilnikom Arduino DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN
More informationAljoša Skočir PROGRAMSKI VMESNIK ZA PRIKLOP NAPRAVE ZA ZAJEM PODATKOV NA VODILO USB
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Aljoša Skočir PROGRAMSKI VMESNIK ZA PRIKLOP NAPRAVE ZA ZAJEM PODATKOV NA VODILO USB DIPLOMSKO DELO Mentor: doc. dr. Boštjan Murovec Ljubljana, september
More informationPOTOPNI EX GRELNIKI TÜV 99 ATEX 1478 Q. Prodaja in zastopa: Kolektor Synatec d.o.o. Vojkova 8b Si-5280 Idrija Tel.: Faks:
POTOPNI EX GRELNIKI TÜV 99 ATEX 14 Q Prodaja in zastopa: Kolektor Synatec d.o.o. Vojkova 8b Si-5 Idrija Tel.: 05 7 0 Faks: 05 7 0 0 Tehnično svetovanje: ELSING Inženiring d.o.o. Jazbečeva pot 0 Si-11 Ljubljana
More informationMentor: doc. dr. Janez Demšar
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jure Maver UPORABA RADIOFREKVENČNE IDENTIFIKACIJE V KNJIŢNICAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Janez Demšar
More informationPHYSICAL AND NUMERICAL MODELLING OF A NON-STATIONARY STEEL FLOW THROUGH A SUBENTRY SHROUD WITH AN INNER METERING NOZZLE
UDK 621.74.047:519.61/.64 ISSN 1580-2949 Original scientific article/izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 47(6)807(2013) PHYSICAL AND NUMERICAL MODELLING OF A NON-STATIONARY STEEL FLOW THROUGH A SUBENTRY
More informationOBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA Ljubljana, marec 2016 MARKO PUST IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Marko Pust,
More information0.2 Tip in splošen opis: FM5300, GPS/GSM TERMINAL Type and general commercial description: GPS/GSM TERMINAL
JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA SLOVENIAN TRAFIC SAFETY AGENCY AVP, Trdinova ulica 8, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 40 08430, fax.: 01 40 08417, Trdinova ulica 8, SI-1000 Ljubljana,
More informationJamova cesta Ljubljana, Slovenija Jamova cesta 2 SI 1000 Ljubljana, Slovenia
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
More informationVPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV
ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.
More informationRAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV
ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV Tematsko področje: TELEKOMUNIKACIJE
More informationAnaliza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod
More informationKlima naprava za parkirana vozila. Navodila za uporabo. Cool Top Vario 10 E
Klima naprava za parkirana vozila Navodila za uporabo Cool Top Vario 10 E Cool Top Vario 10 E SLO Kazalo 1 Splošno................................................................................ 1 1.1
More informationTESTNA METODA ZA DOLOČEVANJE GORLJIVOSTI VNETLJIVIH TRDNIH SNOVI
TESTNA METODA ZA DOLOČEVANJE GORLJIVOSTI VNETLJIVIH TRDNIH SNOVI Namen izvajanja vaje Pri transportu nevarnih snovi je eden izmed parametrov, ki zagotavlja ustrezen nivo varnosti, tudi primerna izbira
More informationCentralni sistemi za prezračevanje z rekuperacijo toplote
Centralni sistemi za prezračevanje z rekuperacijo toplote VL-220 LGH-15 do 100 RVX-E LGH-150 do 200 RVX-E LGH-150 do 250 RVXT-E 1 Lastnosti in prednosti Model VL-220CZGV-E za centralno prezračevanje stanovanjskih
More informationAVTOMATSKI SISTEM ZA GENERIRANJE OGLJIČNIH AEROSOLOV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Franc Bastardi AVTOMATSKI SISTEM ZA GENERIRANJE OGLJIČNIH AEROSOLOV DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationTrasiranje cestne osi z gibko žico
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Gradbeništvo, Prometnotehnična
More informationUstreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,
More informationModeliranje in simulacije tokovnih karakteristik hidravliènih batnih ventilov
Modeliranje in simulacije tokovnih karakteristik hidravliènih batnih ventilov Alen LJOKI, Jakob PINTAR, Jan RAK, Franc MAJDIČ, Anže ČELIK Izvleček: V odprtih in zaprtih hidravličnih tokokrogih so batni
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.«Analysis
More informationProjektna pisarna v akademskem okolju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.
More informationSAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV
TOMAŽINČIČ ZAKLJUČNA NALOGA 2015 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MATEMATIKO, NARAVOSLOVJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE ZAKLJUČNA NALOGA SAMODEJNI SISTEM ZA KRMILJENJE ZALIVALNO-NAMAKALNIH SISTEMOV
More informationDOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Račeta DOLOČANJE PRIORITET PROJEKTOM Z VEČPARAMETRSKIM ODLOČANJEM DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Marjan Krisper
More informationANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV Ljubljana, september 2010 JURE KIMOVEC I IZJAVA Študent JURE KIMOVEC
More informationOsnovni priročnik za cevne in kabelske kolute
Osnovni priročnik za cevne in kabelske kolute reelcraft.com/europe 5 razlogov za uporabo cevnih kolutov Povečana varnost Zmanjša možnosti nesreč zaradi spotikanja. Zmanjša puščanja Zmanjša stroške zaradi
More informationKONTROLNI SISTEM ZA KRMILJENJE MOTORJEV IN KOREKCIJSKIH TULJAV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Humar KONTROLNI SISTEM ZA KRMILJENJE MOTORJEV IN KOREKCIJSKIH TULJAV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof. dr.
More informationTRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da
More informationRFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,
More informationSistem za spajanje večplastnih cevi Multi-layer pipe system
... enostavno varna montaža... just safely installed Sistem za spajanje večplastnih cevi Multi-layer pipe system Sanitarne inštalacije Tap water installation Radiatorski razvodi Radiator connection Ploskovno
More informationklimatske naprave 2014/2015 Za tiste, ki vedo kaj hočejo
klimatske naprave 2014/2015 Za tiste, ki vedo kaj hočejo OPIS FUNKCIJ KLIMATSKIH NAPRAV ENERGY SAVING R410A ekološko hladilno sredstvo, ni toksičen, ni vnetljiv, ne škoduje ozonskemu plašču. 180 sine wave
More informationPrihodnost ogrevanja. za zeleno prihodnost
Prihodnost ogrevanja za zeleno prihodnost F C PRINCIP DELOVANJA TOPLOTNE ČRPALKE ECODAN TOPLOTNE ČRPALKE MITSUBISHI ELECTRIC Tih, učinkovit in okolju prijazen ogrevalni sistem, ki v vaš dom prinaša udobje
More informationCSC CSD Jermenski prenos. DRC DRD DRE Direktni prenos
CSC 40-60 CSD 75-100 Jermenski prenos DRC 40-60 DRD 75-100 DRE 100-150 Direktni prenos Vijačni kompresorji z oljnim vbrizgavanjem S t a l n a & S p r em e n l j i v a hitrost Zanesljiv, preprost, pameten.
More informationPREZRAČEVANJE PODZEMNIH GARAŽ S POUDARKOM NA POŽARNI VARNOSTI DIPLOMSKO DELO. Matej Jakša
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO Visokošolski strokovni študijski program Varstvo pri delu in požarno varstvo PREZRAČEVANJE PODZEMNIH GARAŽ S POUDARKOM NA POŽARNI VARNOSTI
More informationCHARGING A CAR IN MOTION WIRELESSLY BREZŽIČNO POLNJENJE AVTOMOBILOV V VOŽNJI
JET Volume 11 (2018) p.p. 61-66 Issue 2, September 2018 Type of article 1.04 www.fe.um.si/en/jet.html CHARGING A CAR IN MOTION WIRELESSLY BREZŽIČNO POLNJENJE AVTOMOBILOV V VOŽNJI Dario Ležaić 2, Tihomir
More informationANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O. Ljubljana, julij 2003 ČOTIĆ TOMISLAV UVOD 1 1. Uravnavanje zalog 2 1.1. Opredelitev problema uravnavanja
More informationUPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management informacijskih sistemov UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO Mentor: red. prof.
More informationIZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O.
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. DIPLOMSKO DELO Egon Lozej Mentor: pred.stojan Grgič univ. dipl. inž.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX
More informationKLIMA AS trgovina in storitve d.o.o. Ulica Jožeta Jame 12 1000 LJUBLJANA TEL: (01) 500 81 14 FAX: (01) 500 81 15 E-POŠTA: info@klima-as.com http://www.klima-as.com LIGHT COMMERCIAL Velika moč, visoka
More informationAvtomatizirani stroj za izdelavo cigaret
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Mitja Bohte Avtomatizirani stroj za izdelavo cigaret Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Ljubljana, 2016 Univerza v Ljubljani Fakulteta za
More informationUGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo ELEKTROEROZIJSKA OBDELAVA. skripta (delovna verzija)
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo ELEKTROEROZIJSKA OBDELAVA skripta (delovna verzija) Joško Valentinčič Ljubljana, 2009 Kazalo 1 Elektroerozijska obdelava 5 1.1 Princip odvzemanja..................................
More information