UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE SMERNICE ZA PRIPRAVO MEDICINSKE OPREME OB MNOŢIČNIH NESREČAH. (Diplomsko delo)

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE SMERNICE ZA PRIPRAVO MEDICINSKE OPREME OB MNOŢIČNIH NESREČAH (Diplomsko delo) Maribor, 2011 Jernej Kocbek

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: Somentor: doc. dr. Miljenko Kriţmarić, univ. dipl. inţ. el. izr. prof. dr. Štefek Grmec, dr. med. spec.

3 Jernej Kocbek: Smernice za pripravo medicinske opreme ob mnoţičnih nesrečah POVZETEK V diplomskem delu smo opisali opremo za mnoţične nesreče., ki jo uporabljajo sluţbe NMP. Izvedli smo primerjavo trenutne opreme med sluţbami NMP Maribor in Celje. Primerjavo smo opravili tudi s predlagano vsebino Ministrstva za zdravje RS. Bistvenih razlik v načinu razporeditve posameznih prikolic NMP Celje in NMP Maribor nismo ugotovili. Razlikujeta se le v tem koliko poškodovanih sta sposobni oskrbet. Skupno imata to, da je drobni materjal zloţen v zabojnikih, ti pa so lepo označeni z barvami za vsak sektor. Glede na predlagano vsebino Ministrstva ugotavljamo, da je oprema, ki jo imata opisani enoti NMP zgolj osnovna. Če bi ţeleli vso opisano opremo pripravit, bi potrebovali nekoliko večje prikolice in tudi temu primerno sestavljene. Opremo smo kategorizirali v strukturiran seznam z namenom laţjega preverjanja in priprave opreme za mnoţične nesreče. Uporabili smo miselne vzorce, ki nam omogočajo laţjo razvrstitev. Pregledali smo tudi predpise kateri bi nam lahko bili v pomoč pri sestavi medicinske opreme. KLJUČNE BESEDE: mnoţične nesreče, medicinski pripomočki, prikolica za mnoţične nesreče. i

4 Jernej Kocbek: Smernice za pripravo medicinske opreme ob mnoţičnih nesrečah ABSTRACT In the diploma work we described the equipment for mass disasters, used by the services of EMA. We performed a comparison of the current equipment between EMA Maribor and Celje. We also performed a comparison with the proposed content of the Ministry of Health. Significant differences of the distribution of individual trailers of the EMA Celje and Maribor were not found. They differ only in how many injured they are able to supply. The common thing is how the fine material is folded in the container, which is nice colorcoded for each sector. According to the proposed content of the Ministry, we note that the equipment the two described EMA s units have is just basic. If we would like all the described equipment to prepare, we would need a slightly larger trailer and suitable compounded. The equipment was categorized in a structured list order to facilitate the checking and preparing equipment for mass disasters. We used mind maps that enable us to ease the classification. We also have reviewed the regulations which would be a help in the composition of medical equipment. KEY WORDS: mass disasters, medical equipment, trailer for mass disasters. ii

5 Jernej Kocbek: Smernice za pripravo medicinske opreme ob mnoţičnih nesrečah KAZALO POVZETEK... I KAZALO... III 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA NAMEN IN CILJI NALOGE TEORETIČNI DEL Oprema za mnoţične nesreče Delovanje opreme za mnoţične nesreče Vloga zdravstvenega osebja pri mnoţičnih nesrečah EMPIRIČNI DEL Raziskovalna vprašanja Metodologija Raziskovalne metode Raziskovalni vzorec REZULATI Zakonske zahteve glede opreme pri mnoţičnih nesrečah Trenutna oprema na razpolago za mnoţične nesreče Nujna medicinska pomoč Celje Nujna medicinska pomoč Maribor Razlike med posameznimi enotami NMP Uporaba sistema kontrole in razvrščanja opreme za mnoţične nesreče ABC Predlog smernic za kontrolo in razvrščanje opreme INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA SKLEP LITERATURA ZAHVALA iii

6 Jernej Kocbek: Smernice za pripravo medicinske opreme ob mnoţičnih nesrečah KAZALO SLIK SLIKA 1: PRIKOLICA ZA MASOVNE NESREČE SLIKA 2: LEVA STRAN PRIKOLICE SLIKA 3: ALUMINIJASTI ZABOJNIK SLIKA 4: ALUMINIJASTI ZABOJNIK Z VSEBINO SLIKA 5: KONZOLA S PETIMI PREDALNIKI SLIKA 6: PREDAL Z DODATNIM OBVEZILNIM MATERIALOM SLIKA 7: PREDALNIK Z OPORAMI ZA GLAVO SLIKA 8: V PREDALNIKU ZLOŢENE VRATNE OPORNICE STIFNECK SLIKA 9: SREDINSKI DEL PRIKOLICE SLIKA 10: DESNA STRAN PRIKOLICE SLIKA 11: BENCINSKI AGREGAT ZA RAZSVETLJAVO PRIKOLICE SLIKA 12: ALUMINJASTI ZABOJNIKI SLIKA 13: ZADNJI DEL PRIKOLICE S TREMI ALUMINJASTI ZABOJNIKI SLIKA 14: TRIJE ALUMINJASTI ZABOJNIKI OZNAČENI S TREMI BARVAMI.. 29 SLIKA 15: DVA ZABOJNIKA Z OZNAČENO VSEBINO SLIKA 16: INFUZIJSKI SISTEMI IN INFUZIJSKA TEKOČINA iv

7 Jernej Kocbek: Smernice za pripravo medicinske opreme ob mnoţičnih nesrečah KAZALO TABEL TABELA 1: ZDRAVILA... 4 TABELA 2: MATERIAL ZA APLIKACIJO ZDRAVIL IN INFUZIJ... 5 TABELA 3: ELEKTRIČNA NAPELJAVA... 6 TABELA 4: ZAŠČITNA OPREMA... 7 TABELA 5: MEDICINSKA OPREMA... 7 TABELA 6: OPREMA ZA APLIKACIJO KISIKA IN INTUBACIJO... 8 TABELA 7: OBVEZILNI MATERIAL... 9 TABELA 8: IMOBILIZACIJSKA OPREMA... 9 TABELA 9: KIRURŠKI SETI IN INSTRUMENTI TABELA 10: OPREMA ZA POSTAVITEV DELOVIŠČA TABELA 11: OPREMA ZA POSREDOVANJE PRI NEVARNIH SNOVEH TABELA 12: OSTALA OPREMA TABELA 13: DODATNI MATERIAL v

8 1 UVOD IN OPIS PROBLEMA Nesreče, v katerih je hkrati udeleţeno večje število poškodovanih oseb, so dokaj redke. Vendar pa so takrat, ko se zgodijo, hud problem za vse, ki sodelujejo pri reševanju. Na mesto take nesreče pridejo prvi reševalci, gasilci in policija. Delo teh treh sluţb se pri reševanju prekriva in dopolnjuje. Reševanje v širšem smislu ne zajema samo medicinske oskrbe, saj je potrebno do mesta nesreče najprej priti, najti vse ponesrečene, jih zavarovati in prenesti na varno, jim nuditi ustrezno medicinsko pomoč, jih zaščititi pred mrazom in deţjem in prepeljati v ustrezne ustanove. Ker iz izkušenj vemo, da vseh ponesrečenih ni moţno istočasno prepeljati je ključnega pomena oskrba na samem kraju nezgode. Prav tako je potrebno poskrbeti tudi za mrtve. Zaradi navedenih razlogov bi bilo potrebno pripraviti opremo za nesreče z večjim številom poškodovanih. Oprema bi bila smiselno razporejena in shranjena v vozilu. Delovanje in udeleţba ob mnoţičnih nesrečah vključuje vse štiri faze: planiranje, zagotavljanje pripravljenosti, odziv in ukrepanje. V sklopu zagotavljanja pripravljenosti na mnoţično nesrečo morajo vse zdravstvene ustanove omogočiti pogoje, da bodo njihovi načrti za ukrepanje ob mnoţični nesreči v praksi dejansko odigrali svojo vlogo. V prvi vrsti je tukaj mišljeno zagotavljanje vseh potrebnih resursov ter stalno izobraţevanje in usposabljanje vseh zaposlenih (Fink, 2006). Veljavna doktrina zdravstva pri velikih nesrečah omogoča vzpostavitev unčinkovite organizacije delovanja zdravstva na mestu dogodka in v bolnišnicah. Šele ustrezna organiziranost ekip NMP na mestu nesreče omogoča pravočasno in kakovostno oskrbo poškodovanih, upoštevajoč stopnjo nujnosti. Zato velja, da pri velikih nesrečah rešuje ţivljenja organizacija in ne medicina. (Mohor, 2009, str. 13) Tako so leta 2006 na Ministrstvu za zdravje pri delovni skupini za prevoze in opremo (Projekt NMP) pripravili seznam potrebne opreme za reševanje ob večjih nesrečah, s tem teţijo k temu, da bi bile vse reševalne enote optimalno pripravljene za ukrepanje ob mnoţičnih nesrečah. 1

9 2 NAMEN IN CILJI NALOGE Namen diplomske naloge je pripraviti smernice, s katerimi bi bila poenotena priprava medicinske opreme v prikolicah za mnoţične nesreče. Z pripravo takih smernic bi pridobili veliko časa v primeru mnoţične nesreče, saj bi bile seznanjene vse sluţbe nujne medicinske pomoči, gasilci ter ostale reševalne sluţbe. To bi pomenilo bolj tekoče in samostojno delo, ne glede na to v kateri regiji se je nesreča zgodila in katere sluţbe so priskočile na pomoč. Z diplomsko nalogo bi ţeleli opozoriti tudi na problem uporabe prikolic za mnoţične nesreče, predvsem kadar bi te uporabljale različne sluţbe nujne medicinske pomoči. Smiselnost enotne razvrstitve vidimo v tem, da je ob takem sistemu laţji pregled opreme, hitrejša uporaba ter s tem odpravimo moţnost zmote pri polnjenju prikolice z materialom. 2

10 3 TEORETIČNI DEL 3.1 Oprema za množične nesreče Delovna skupina za prevoze in opremo Ministrstva za zdravje je leta 2006 pripravila predlog priprave opreme za velike nesreče. Opremo, ki je potrebna lahko razdelimo v tri skupine: Medicinska oprema (zdravila, infuzije, imobilizacijska oprema, set za mnoţično nesrečo), Tehnična oprema (odeje, nosila, šotori, razsvetljava, zveze), Oprema reševalca oz. zaščitna oprema (čelade, delavne obleke, zaščitne obleke). Prej omenjena delovna skupina je pripravila seznam opreme katera naj bi bila na razpolago za oskrbo poškodovancev. V spodnjih tabelah od 1 do 13 je ta oprema predstavljena in sicer za prikolici dveh velikosti. V drugem stolpcu tabele so podatki o količini opreme za prikolico s katero bi lahko oskrbeli 40 poškodovanih (40 P), v tretjem stolpcu pa za prikolico za oskrbo 20 poškodovanih (20 P). 3

11 Tabela 1 prikazuje seznam ter količino zdravil, ki so jo predpisali za posamezno število poškodovanih. Zdravila so sestavljena smiselno glede na moţne poškodbe ter bolezni. Tako so kompletno sestavljena za aplikacijo pri hitrosekvenčni intubaciji (RSI), lajšanje bolečin, vzdrţevanju dihalne poti ter zdravljenju alergijskih reakcij. Nekatera zdravila pa niso predvidena v opremi za oskrbo manjšega števila ponesrečencev, saj se predvideva bistveno krajši čas za oskrbo in transport do bolnišnice. Vsekakor pa nam je na v vsakem reševalnem vozilu na razpolago ampularij z zdravili. Tabela 1: Zdravila ZDRAVILA 40 P kom 20 P kom Xylocain 2% 20 ml 5 5 Ketonal 50 mg/ml Dormicum amp Analgin amp Xylocain spray 3 3 Fiziološka raztopina 10 ml Norcuron amp Etomidat amp Leptosukcin amp Narcanti amp Chloramphenycol mazilo za oči 10 5 Tetracain kapljice za oči 10 5 Ampularij 3 Ranital 10 Tavegyl 10 Solu Medrol 30 Fentanyl 10 Dipidolor 10 Ventolin spray 5 Berodual spray 5 4

12 V tabeli 2 vidimo material za vzpostavitev intravenske poti, sisteme za aplikacijo infuzijskih tekočin ter brizge in igle za pripravo zdravil. Za nadomeščanje tekočin so predvideli natrijev klorid, ringerjev laktat ter voluven. Vse te tekočine so ţe tovarniško pripravljene v plastično embalaţo. IV kanile so različnih dimenzij saj za različne poškodovance potrebujemo različne pretoke. Vsaka IV kanila je označena z barvo, ta pa označuje njen pretok. Sterilnost in rok uporabe se kontrolirata na 6 mesecev in po potrebi se posamezne artikle odstrani in nadomesti z novimi. Tabela 2: Material za aplikacijo zdravil in infuzij MATERIAL ZA APLIKACIJO ZDRAVIL 40 P kom 20 P kom Brizge 5 ml Brizge 10 ml Igle interavenozne Esmarh podveza 10 5 Škarje Suhi tampončki Alkoholno pršilo (spitaderm) 10 5 Mikropor trak 2,5 cm Sistemi za infuzijo IV kanile sive 16 G IV kanile bele 17G IV kanile roza 20G IV kanile zelene 18G IV kanile modre 22G Fiksatorji infuzijskih kanil Stojalo za infuzije Ringer laktat 500 ml plastenka NaCl plastenka za infuzijo 500 ml Voluven za infuzijo 500 ml

13 Naslednja tabela (tabela 3) prikazuje seznam elektro naprav ter inštalacije, katere so potrebne za proizvajanje električne energije, razsvetljavo prikolice ter razsvetljavo okolice. Navedena je vsa inštalacijska oprema skupaj s stikali in varovalkami. Agregat moči 12 kw je predviden za proizvajanje elektrike na terenu, za čas, ko pa prikolica ni v uporabi pa lahko uporablja napajanje iz lokalnega el. omreţja. V seznamu te opreme sta tudi grelec infuzijskih tekočin ter hladilnik za zdravila. Pod to rubriko so opisane tudi ročne svetilke MAGlite ter naglavne LED z pripadajočimi baterijami. Tabela 3: Električna napeljava ELEKTRIČNA NAPELJAVA 40 P kom 20 P kom Utripajoča modra luč z ozvočenjem na strehi (tudi mikrofon) 1 1 Agregat 12 kw 1 1 Priključek za zunanji vir napajanja 220 V 1 1 Usmernik 230 V / 12 V 50 A 1 1 Navijalec za el, kabel s 4 vtičnicami za 230 v dolţine 25 m 8 6 Vtičnica za 220 v (za luči v šotorih) 6 6 Vtičnica za 380 v (za dodatni izhod) 1 1 Vtikač 380 v (za priklop zunanjega vira) 1 1 Stikalna plošča 1 1 Glavno stikalo - izklop 0, lastni vir1, zunanji vir 2 Stikalo za vsako vtičnico 220 v 6 6 Krmilna naprava na stikalni plošči za teleskop 1 1 Ustrezna zaščita za vse električne naprave Razsvetljava notranjosti in zunanjosti vozila Hladilnik prostornine 20 l ohlajen na 6*C (zdravila) 1 1 Grelec infuzij prostornine 30l 1 1 Prenosne svetilke maglite s polnilnimi enotami 10 5 Dve svetilki (500W)s priključno vrvico podaljškom za osvetlitev šotora, mehanska zaščita za ţarnico 5 5 Teleskopski svetlobni jambor 4 x 1000 W na el. ali zračni pogon 1 1 Zvočniki na jamboru 2x100 W 3 3 Naglavne svetilke (LED) Baterijski vloţki za naglavne svetilke

14 Naslednja tabela 4 prikazuje zaščitno opremo. V seznamu so zaščitne rokavice ter kirurške rokavice treh različnih velikosti, ki se najpogosteje uporabljajo. Vsa opisana zaščitna oprema sluţi izključno za zaščito reševalcev. Tako zaščitna oprema ščiti celega reševalca od glave do nog z uporabo rokavic, obleke, vizirja, dezinfekcijo rok, odsevniki za boljšo vidljivost in seveda sem spada tudi čelada. Tabela 4: Zaščitna oprema ZAŠČITNA OPREMA 40 P kom 20 P kom Rokavice kirurške št Rokavice kirurške št Rokavice kirurške št Rokavice za enkratno uporabo s Rokavice za enkratno uporabo m Rokavice za enkratno uporabo l Zaščitna čelada z lučjo 10 6 Zaščitna oblačila za enkratno uporabo Odsevni jopiči Vizir zaščita obraza Pršilo za dezinfekcijo rok 10 5 Termos posoda za tople pijače 3 l 5 3 Kozarci plastični za enkratno uporabo Tabela 5 prikazuje medicinski del opreme, ki sluţi pregledu in diagnostiki poškodovanca. Tako je predvidenih 5 kom stetoskopov, merilcev krvnega tlaka in termometrov. Za monitoring poškodovancev je predviden en defibrilator, ki podpira 12 kanalni EKG, merjenje kisika v krvi, merjenje ogljikovega dioksida v izdihanem zraku, merjenje krvnega tlaka ter zunanji srčni spodbujevalec - pacemaker. Za monitoring so predvideni še štirje (oz. 2) monitorja z manjšim obsegom meritev. Tabela 5: Medicinska oprema MEDICINSKA OPREMA 40 P kom 20 P kom Stetoskop 5 3 Merilec krvnega tlaka ( manometer ) 5 3 Termometer 5 3 7

15 Otoskop z nastavki za uho 3 2 Glukometer s testnimi lističi 3 2 Defibrilator (12 k. EKG, Sat O 2, ETCO 2, koţni spodbujevalec, RR) 1 1 Potrošni material za defibrilator (papir, elektrode, DeFi nalepke) 1 1 Monitor (3k. EKG, Sat O 2, ETCO 2, RR) 4 2 Aspirator prenosni električni 5 3 Aspiracijski katetri ch Aspiracijski katetri ch Aspiracijski katetri ch Respirator (ventilator) mehanski prenosni 5 3 Oprema za aplikacijo kisika ter sprostitev dihalne poti je opisana v Tabeli 6. Sem sodijo kisikove maske za odrasle in otroke, kisikove karbonke, dihalni baloni z maskami, zaščitni filtri, itd. Za sprostitev dihalne poti so predvideni standardni sistemi. Laringoskop komplet z lopatkami, endotrahealni tubusi vseh velikosti in za vsako velikost po 6 oz. 4 kose. Sem še seveda spada material za pomoč pri intubaciji ter material za fiksacijo tubusov. Tabela 6: Oprema za aplikacijo kisika in intubacijo OPREMA ZA APLIKACIJO KISIKA IN INTUBACIJO 40 P kom 20 P kom Kombinirani dihalni balon za odrasle,otroke (maske vel. 1, 3, 5) 10 5 Zaščitni filter za dihalni balon Orofaringealni tubusi komplet 8 4 Kisikova karbonka 2 X 30 L - 4 odjemna mesta 45 kg 2 1 Kisikova karbonka 2l v torbicah z maskami 8 6 Ohio maske za odrasle Ohio maske otroške Binazalni kateter Laringoskop komplet (lopatke vel. 0 in 1 ravne, 2, 3, 4 krive) 4 3 Endotrahealni tubusi (vel 6, 6.5, 7, 7.5, 8, 8.5, 9, 9.5 po 6 /4 kose) Endotrahealni tubusi (vel 3, 3.5, 4, 4.5, 5, 5.5 po 4 /3 kose) Laringealni tubusi (vel. 0, 1, 2, 3, 4 po 10/5 kosov) Baterijski vloţki 1,5v LR Rezervna ţarnica za laringoskop 4 3 Ustni tampon za pritrditev tubusa veliki Ustni tampon za pritrditev tubusa mali 10 5 Levkoplast trak 2 cm ( VIRPLAST ) 5 3 Magilova prijemalka mala 4 3 Magilova prijemalka velika 4 3 8

16 Vodilo za tubus za odrasle Vodilo za tubus za otroke Obvezilni material (tabela 7) je sestavljen iz povojev in gaz različnih velikost in ostale standardne oprema za oskrbo ran. Pomembno je, da so količine tega materiala zadostne. Tu so še odeje za opekline, seti in tekočine za čiščenje manjših ran. Tabela 7: Obvezilni material OBVEZILNI MATERIAL 40 P kom 20 P kom Trikotna ruta Gaza sterilna 0,8 m Gaza sterilna 0,4 m Krep povoj 8 cm x 5 m Krep povoj 10 cm x 5 m Sponke za povoje Komplet opeklinskih gaz (WaterJel KIT) Odeja za opekline 3 2 Tosama seti za čiščenje (set 1 ali 1A) Fiziološka raztopina sterilna 500 ml (za zunanjo uporabo) Razkuţilo hibisept 500 ml 10 5 Vrečke za bruhanje Tabela 8: Imobilizacijska oprema IMOBILIZACIJSKA OPREMA 40 P kom 20 P kom Komplet vakuumskih opornic 10 5 Imobilizacijski steznik KED 2 2 Nosila za otroke Pedi Pac 10 5 Zajemalna nosila Stifneck select adult ovratnice Stifneck select pediatric ovratnice Koritasta nosila ferno 2 2 Samsplint za zgornje okončine Samsplint za spodnje okočine V zgornji tabeli 8 je predstavljen oprema za imobilizacijo, ki pa predstavlja standardno opremo reševalcev za imobilizacijo ekstremitet in hrbtenice. 9

17 Kirurške sete sestavljajo seti, ki jih posamezne enote same sestavijo ali pa so tovarniško pripravljeni. Sete uporabljamo za oskrbo zahtevnejših poškodb in reševanje drugih nujnih stanj, ki ogroţajo ţivljenje. Za te sete se pričakuje čisto in sterilno okolje, kateremu se lahko pribliţamo šele, ko so postavljeni šotori za oskrbo. Vsak set ima po navadi pripadajoč seznam vsebine in označen rok uporabe. Vsi ti seti morajo biti primerno skladiščeni, da se embalaţa ne poškoduje ali pride v stik z vlago. Podroben seznam setov je predstavljen v tabeli 9. Tabela 9: Kirurški seti in instrumenti KIRURŠKI SETI IN INSTRUMENTI 40 P kom 20 P kom Set za konikotomijo za odrasle 4 2 Set za konikotomijo manjši 2 1 Set za torakalno punkcijo 5 3 Set za oskrbo amputiranih udov (kompresijske manšete, vreče) 3 2 Set za katetrizacijo 10 5 Sterilne komprese (cele, netkane) Sterilni peani Sterilni skalpeli 10 5 Sterilni šivalniki 10 5 Sterilne pincete 10 5 Sterilne škarje 10 5 Kirurška nit (svila) 2, Kirurška nit (svila) 3, Kirurška nit (svila) 4, Sterilna ţaga za kosti 1 1 Prej omenjeni šotori za oskrbo so prikazani v Tabeli 10. Ta tabela prikazuje opremo za delovišča, ki bi naj bila označena kot sektorji (rdeči, rumeni, zeleni, črni). Šotori so na stisnjen zrak, poleg katerih je priloţena pripadajoča jeklenka. Šotor je narejen tako, da se ob aktivaciji jeklenke le ta napihne. Tu je še oprema, ki olajša delo reševalcem. 10

18 Tabela 10: Oprema za postavitev delovišča OPREMA ZA POSTAVITEV DELOVIŠČA 40 P kom 20 P kom Šotori na stisnjen zrak 5 3 Zloţljive mizice 6 4 Električni grelec za šotor 5 3 Napisi za vsak šotor, odsevni trakovi 5 5 Predvidena je tudi oprema za posredovanje v primeru nesreče z nevarnimi snovni. Pripravljeni so kompleti za osebno zaščito v treh velikostih (Tabela 11). Tabela 11: Oprema za posredovanje pri nevarnih snoveh OPREMA ZA POSREDOVANJE PRI NEVARNIH SNOVEH 40 P kom 20 P kom Osnovni komplet za zaščito zdravstvenega kadra Dodatni komplet za zaščito zdravstvenega kadra vel. S 3 2 Dodatni komplet za zaščito zdravstvenega kadra vel. L 3 2 Dodatni komplet za zaščito zdravstvenega kadra vel. XL 3 2 Pomemben del opreme je tudi oprema, ki nam lahko pomaga priti do poškodovanca in oprema, ki omogoči laţje reševanje. Pod ostalo opremo opisano v spodnji tabeli 12 je tako sekira, lopata, kladivo, gasilni aparat, itd. Tu je še pomemben del opreme kot so voda, vrečke za odpadke, kontejnerji za ostre predmete in ostali rezervni material. Tabela 12: Ostala oprema OSTALA OPREMA 40 P kom 20 P kom Lopata 2 2 Gasilska sekira 1 1 Ročni gasilnik S Stoli zloţljivi Koši za neostre odpadke Vrečke za smeti z vrvico 30 l Vrečke za osebne predmete poškodovanih (močnejše z vrvico) Kontejnerji za ostre odpadke Kladivo 3kg

19 Lestev zloţljiva 4 m 1 1 Pitna voda (ustekleničena po 0,5 l) Sanitarna voda (s sanitarno pipo) Brisače za roke (v roli po 100 lističev) 10 5 Gorivo za agregat (za 6 ur delovanja pod polno obremenitvijo) V zadnji tabeli je še del nepogrešljivega materiala. Vsebino Tabele 13 bi lahko razvrstili v ostale prej omenjene skupine. Ministrstvo je to opisalo kot dodatni material. Tu so seznami vsebine prikolice in seznam kontrole in pregleda, karta področja za katero je pripravljena prikolica, odeje, rjuhe, vrečke za mrtve in UKV zveze. Tabela 13: Dodatni material DODATNI MATERIAL 40 P 20 P kom Kom Seznam materiala 2 2 Seznam - reţim menjave in pregleda 2 2 Karta področja, ki ga pokriva RECO 1 1 Karta slovenije 1 1 Zloţljiva nosila Odeje Rjuhe Astronavtske folije Vreče za mrtve UKV postaja v vozilu 1 1 Prenosne UKV postaje s polnilnimi enotami 5 5 Dodatni akumulatorji za prenosne UKV postaje 5 5 Antena za UKV na strehi vozila 1 1 VIR: Ministerstvo za zdravje, Projekt NMP, Ekipe nujne medicinske pomoči v Sloveniji uporabljajo zelo različno zaščitno opremo, saj nimamo nobenega predpisa, ki bi to področje poenotil in uredil. Vseeno pa večina skuša slediti nekaterim standardom, veljavnim znotraj Evrope. 12

20 3.2 Delovanje opreme za množične nesreče V preteklosti je zdravstvo razpolagalo z lastno opremo za posredovanje v velikih nesrečah. Danes je večina opreme (tudi medicinske) za reševanje velikega števila ponesrečencev pripravljene v regijskih in drţavnih skladiščih. Do mesta dogodka, kjer bi jo sluţbe NMP lahko uporabile in ki se prve odzovejo, običajno prispe prepozno. Ob velikih nesrečah se aktivira več različnih sluţb za reševanje. Organizacija reševanja, vodenje, učinkovitost, znanje in oprema so bistvenega pomena v povsem drugačnih okoliščinah (Gorjup, 2006). Sluţba nujne medicinske pomoči, se na nujne dogodke odzove z opremo, ki jo sicer uporabljajo pri svojem delu. Pri večjih nesrečah se kaj kmalu pojavi problem pomanjkanja opreme za oskrbo poškodovancev. Reševalne ekipe z reševalnim vozilom so opremljene za oskrbo dveh teţje poškodovanih, kar v primeru mnoţičnih nesreče ni dovolj. Primanjkuje tudi odej, materiala za obveze, infuzijskih raztopin, itd. Za teţko poškodovane primanjkujejo monitorji za spremljanje zdravstvenega stanja in aparatur za diagnostično terapevtske postopke. Čeprav so nesreče, v katerih je poškodovanih večje število oseb, dokaj redke, je potrebno prilagoditi in modernizirati opremo enot NMP za velike nesreče. Zaradi navedenih razlogov, bi bilo potrebno pripraviti opremo za nesreče z večjim številom poškodovanih. Oprema bi bila smiselno razporejena in shranjena v vozilu oz. prikolici ter dostopna vsem sluţbam, ki so zadolţene za posredovanje ob velikih nesrečah. Vozilo, bi moralo imeti pogon na vsa kolesa in biti primerno za voţnjo tudi izven utrjenih cest. V vozilu ali prikolici, bi bila reševalna oprema za 20 ali 40 poškodovanih. Vsaj eno vozilo ali prikolica, bi bilo pripravljeno za posredovanje na območju enega Centra za obveščanje (odvisno od ocene ogroţenosti posameznih območij). Vozilo bi bilo parkirano v garaţi poklicne gasilske enote in bi se uporabljalo lahko izključno za primere nesreč z večjim številom poškodovanih. 13

21 3.3 Vloga zdravstvenega osebja pri množičnih nesrečah Za učinkovito ukrepanje ob mnoţičnih nesrečah je ključnega pomena dobra organizacija, ki obsega: aktivnosti vodenja, obveščanja, ukrepe na kraju nesreče, prevoz poškodovancev in oskrbo v zdravstvenih ustanovah. Vzpostavljen mora bit jasno razviden način vodenja in avtoriteta vodje, jasno morajo biti določene tudi naloge drugih oseb na mestu nesreče. Vodenje intervencije pri mnoţični nesreči je lahko individualno ali kolektivno. Praksa po svetu je zelo različna. V Ljubljani so se dogovorili za kolektivno vodstvo vodij posameznih intervencijskih sluţb na kraju dogodka, pri čemer prevzema vodilno vlogo vodja tiste sluţbe, ki je zaradi narave dogodka najpristojnejša. Npr. pri ukrepanju v mnoţični nesreči z nevarno snovjo bo imel vodilno vlogo vodja gasilcev, pri reševanju posledic terorističnega napada vodja policije in v avtobusni nesreči glavni zdravnik (Načrt zaščite in reševanja ob masovnih nesrečah, 2001). Glavni zdravnik je odgovoren za celoten del zdravstvene oskrbe (triaţa, oskrba, transport) in usklajevanje z vsemi sodelujočimi sluţbami v sklopu kolektivnega vodstva reševanja. Ta ključni element je vedno zastopan v eni osebi. Za uspešnost izvajanja nalog mora imeti znanje in izkušnje iz vodenja in sodelovanja z drugimi intervencijskimi sluţbami ter iz katastrofne medicine, poglobljeno znanje iz organizacije predbolnišnične nujne medicinske pomoči in bogate izkušnje na tem področju. Oseba, ki izvaja vlogo vodje medicinske oskrbe, je v celoti odgovorna za medicinsko oskrbo poškodovancev. Nadzira delo rdečega, rumenega, zelenega in črnega sektorja (usklajuje se z vodji teh sektorjev) in se usklajuje s triaţno skupino (triaţa I in triaţa II), transportno skupino (koordinator prevozov) in skupino za logistiko (vodja logistike), da se zagotovi učinkovit (hiter) pretok poškodovancev skozi oskrbna območja. Za uspešno izvajanje svojih nalog mora imeti poglobljeno teoretično in praktično znanje iz organizacije in izvajanja predbolnišnične nujne medicinske pomoči (Stok, 2008). 14

22 Vodenje zdravstvenih ekip v primeru mnoţične nesreče je zelo zahtevno delo in zato mora oseba, ki prevzame vlogo vodje, dobro poznati načrt/sistem zaščite in reševanja ter pristojnosti in naloge drugih ekip (Kovač, 2006). V primeru mnoţične nesreče si moramo prizadevati, da imamo na voljo naslednje ekipe: glavni zdravnik, koordinator prevozov, glavni triaţer, vodja mesta zdravstvene oskrbe, vodja transporta, vodja oskrbe z materialom in opremo, retriaţer. Posamezne ekipe nujne pomoči ob masovnih nesrečah: 1. Glavni zdravnik odgovoren za celoten del zdravstvene oskrbe (triaţa, oskrba, prevoz), vodi koordinacijo z vsemi sodelujočimi sluţbami (gasilci, policija, civilna zaščita). 2. Triaţni zdravnik odgovoren za sprejem poškodovancev in vzpostavitev triaţe. 3. Retriaţni zdravnik odgovoren je za retriaţo po primarni oskrbi oz. za retriaţo v II., III., IV. sektorju. 4. Vodja medicinske oskrbe odgovoren za medicinsko oskrbo poškodovancev in se usklajevanje s triaţerjem, z vodjo transporta in vodjo logistike. 5. Medicinska oskrba I. kategorije (rdeči sektor) zagotavlja medicinsko oskrbo hudo poškodovanih s ciljem stabilizacije stanja pred transportom, ugotavlja transportne prioritete in se usklajuje z ostalimi sektorji. 6. Medicinska oskrba II. kategorije (rumeni sektor) zagotavlja medicinsko oskrbo teţje poškodovanih s ciljem stabilizacije stanja pred transportom. 7. Medicinska oskrba III. kategorije (zeleni sektor) zagotavlja ustrezno medicinsko oskrbo poškodovancev z laţjimi poškodbami. 15

23 4 EMPIRIČNI DEL 4.1 Raziskovalna vprašanja Kateri pravilniki in zakoni urejajo področje potrebne opreme za mnoţične nesreče? Kakšna ja razporeditev opreme znotraj mobilne enote za mnoţične nesreče? Ali obstaja razlika med vsebino prikolic različnih enot NMP? 4.2 Metodologija Raziskovalne metode V empiričnem diplomskem delu smo raziskali katero opremo vsebujejo prikolice za mnoţične nesreče. Metoda diplomskega dela je deskriptivna. Opisali smo opremo, jo primerjali med dvema različnima enotama NMP v Sloveniji in jo razvrstili v strukturiran seznam, ki so ga v literaturi priporočili za preverjanje opreme Raziskovalni vzorec Raziskava je izvedena v reševalnih enotah nujne medicinske pomoči Maribor in Celje. 16

24 5 REZULATI 5.1 Zakonske zahteve glede opreme pri množičnih nesrečah V Sloveniji nimamo zakona, ki bi urejal področje količine in vsebine oprema za reševanje v primeru mnoţičnih nesreč. Opremo bi lahko razdelili v tri sklope. Medicinska oprema, tehnična ter zaščitna oprema. Vse to bi morala doreči stroka ter opremo standardizirati. Tako navajata v svojih članki Ţura (2009) in Mohor (2009), da pomanjkljivosti najdemo na vseh področjih, od načrtovanja, izobraţevanja in izvajanja, do povsem odsotne opreme, nepopolnih zaščitnih sredstev in delovanja zvez. Tako tudi Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (ReNPVNDN) ne navaja nabave nove opreme, le redno vzdrţevanje obstoječe (Uradni list RS, št. 57/2009). Uspelo nam je dobiti predlog priprave opreme za velike nesreče, ki ga je pripravila delovna skupina za prevoze in opremo pri Ministrstvu za zdravje leta 2006, ki smo ga kasneje lahko primerjali z obstoječo opremo sluţb NMP. 5.2 Trenutna oprema na razpolago za množične nesreče Od štirih obiskanih reševalnih postaj imata opremo za mnoţične nesreče samo enoti iz Maribora in Celja. Enoti reševalne postaje iz Slovenj Gradca in Murske Sobote imata izdelana zgolj načrta ukrepanja v primeru nesreče z večjim številom poškodovanih. Nabava prikolice je bila ţe v načrtu nabave v preteklih letih, vendar do realizacije ni prišlo. V celjski enoti nujne medicinske pomoči razpolagajo z opremo za oskrbo 40 poškodovancev. 17

25 5.3 Nujna medicinska pomoč Celje Nujna medicinska pomoč Celje ima 32 zaposlenih. Za masovne nesreče imajo pripravljen načrt aktivacije zaposlenih ter seznam razpoloţljive opreme. Prikolica je nosilnosti 2400 kg (polna) in je prikazana na sliki št.1. Za vleko prikolice je potrebno vozilo UNIMOG (vidimo ga na levem delu slike), ali katerokoli drugo vozilo, ki je teţje od 3,5 ton, z tovornim priklopom. Slika 1: Prikolica za masovne nesreče Prikolico imajo parkirano v prostorih poklicne gasilske brigade Celje, ki je od Zdravstvenega doma Celje oddaljena za 2 km. Prikolica je zaščitena s ponjavo. V zgornjem delu prikolice so napihljivi šotori,rezervno kolo ter table za označevanje masovnih nesreč. Prikolica se odpira s strani in od zadaj. 18

26 Na sliki 2 vidimo levo stran prikolice, ki je razdeljena na tri dele. Na skrajno levi strani so v dveh vrstah aluminijasti zabojniki, v katerih je shranjen obvezilni material, infuzijske tekočine, zdravila, oprema za vzpostavitev dihalne poti, dihalni baloni, infuzijski katetri. Vsa oprema je natančneje opisana v prilogi. Pod zabojniki so zloţena aluminijasta pobiralna nosila. V sredinskem delu vidimo predalnike, nad njimi so torbice z ekstremitetnimi vakuumskimi opornicami. Skrajno desno pa lahko vidimo dve kisikovi jeklenki, zaščitne rokavice, razkuţila. V tem delu so elektroinštalacije za vklop luči za razsvetljavo ter modrih signalnih luči. Slika 2: Leva stran prikolice 19

27 Na slikah 3 in 4, vidimo aluminijasti zabojnik v katerem je zloţen obvezilni material s fiziološko raztopino za izpiranje manjših ran. Zabojnik je s sprednje strani označen z nalepko rumene barve, ki označuje sektor, in z napisom vsebine. Slika 3: Aluminijasti zabojnik Slika 4: Aluminijasti zabojnik z vsebino 20

28 Na sliki 5 vidimo konzolo s petimi predalniki. Na vsakem predalniku lahko vidimo nalepko z opisano vsebino (vratne opornice, univerzalne opore za glavo, obvezilni material, pasovi za nosila). Nad konzolo so torbe z vakuumskimi opornicami. Slika 5: Konzola s petimi predalniki 21

29 Na spodnji sliki (slika 6) vidimo predal z dodatnim obvezilnim materialom (gaze, trikotne rute, povoji). Ta dodatni material pride na razpolago v primeru, da se porabi material iz prej omenjenih zabojnikov. Slika 6: Predal z dodatnim obvezilnim materialom Na sliki 7 vidimo zloţene univerzalne opore za glavo. Slika 7: Predalnik z oporami za glavo 22

30 Na sliki 8 so v predalu zloţene»stifneck«vratne opornice, ki jih uporabljamo skupaj z univerzalno oporo ter zajemalnimi nosili za imobilizacijo hrbtenice pri poškodovanih. Slika 8: V predalniku zložene vratne opornice stifneck Slika 9 prikazuje sredinski del desne strani prikolice, na kateri vidimo plastične zaboje, ki so prav tako označeni z nalepkami, na katerih je označena vsebina. V posameznih zabojih je del zaščitnih oblek, rokavic, megafon, administrativni material, UKV zveze, prenosne luči in čelade. Zaboji so med prevozom zavarovani z aluminjastim zatičem. 23

31 Slika 9: Sredinski del prikolice V spodnjem delu sredinskega dela, na desni strani, so vidne vrečke za mrtve. 24

32 Na sliki 10 vidimo skrajno desno stran, desne strani prikolice, kjer je na sredinskih dveh policah prostor za koritasta nosila ter pripadajoče podvozje (UT 2000) in KED. Spodaj vidimo ţe prej omenjena aluminijasta zajemalna nosila. Na vrhu pa so odeje za poškodovane. Slika 10: Desna stran prikolice 25

33 Slika 11: Bencinski agregat za razsvetljavo prikolice Na sliki št. 11 vidimo bencinski agregat za električno napajanje razsvetljave prikolice ter polnilcev UKV zvez, prenosnih svetilk ter medicinskih aparatov. Skrajno levo na fotografiji vidimo del enega od dveh dihalnih aparatov. Za agregatom so vidni stoţci in trak za označevanje. Na zgornji polici sta v dveh aluminjastih zabojnikih reflektorja za osvetlitev okolice ali mesta nesreče za njima pa stojala za reflektorje. V zadnjem delu prikolice se v majhnem predalu nahaja še sekira, lopata ter drugo orodje, ki se uporablja za reševanje. Tukaj je tudi kabel s klinom za ozemljitev prikolice. Vsa oprema se kontrolira na 6 mesecev. Medicinski del opreme kontrolira Zdravstveni dom Celje, ostali tehnični del pa poklicna gasilska brigada. Ta prikolica je edina v Sloveniji, ki lahko oskrbi 40 poškodovancev v primeru nesreče. 26

34 5.4 Nujna medicinska pomoč Maribor Na sliki št.12 vidimo aluminjaste zabojnike prikolice za masovne nesreče NMP Maribor. Na sliki je sprednja leva stran prikolice. Aluminjasti zabojniki so jasno označeni z barvami, ki označujejo posamezne sektorje. Pod zabojniki so vidne Kramerjeve opornice. Slika 12: Aluminjasti zabojniki 27

35 Na sliki št. 13 vidimo zadnji del prikolice. Na zgornji polici so trije aluminjasti zabojniki, označeni z barvami sektorjev. Na sredinski polici vidimo šotor, ki se ga postavi za določen sektor. Na spodnji polici se nahajajo zasilne postelje za poškodovane, ki se uporabljajo v šotorih. Slika 13: Zadnji del prikolice s tremi aluminjasti zabojniki 28

36 Na sliki št. 14, vidimo tri aluminjaste zabojnike, ki so označeni s tremi različnimi barvami, ki označujejo posamezne sektorje, zato se tudi vsebina zobojnikov razlikuje glede na sektor. Levi zaobjnik, z zeleno oznako, vsebuje rokavice in obvezilni material. V sredinskem zabojnik, z rdečo oznako, so IV kanile, brizge, igle. V desnem zabojniku, z rumeno oznako, pa lahko vidimo infuzijske sisteme ter infuzijske tekočine, ki jih vidimo tudi na sliki št.16. Slika 14: Trije aluminjasti zabojniki označeni s tremi barvami 29

37 Na sliki št. 15 vidimo kako je označena vsebina zabojnika. To olajša delo, kadar je potrebna kontrola vsebine ter pregled roka uporabe. Slika 15: Dva zabojnika z označeno vsebino Slika 16: Infuzijski sistemi in infuzijska tekočina 30

38 5.5 Razlike med posameznimi enotami NMP Bistvenih razlik v načinu razporeditve posameznih prikolic NMP Celje in NMP Maribor nismo ugotovili. Razlikujeta se le v tem koliko poškodovanih sta sposobni oskrbet. Omeniti je potrebno, da je prikolica NMP Maribor razdeljena na dva dela. Predstavljena prikolica NMP Maribor je le del opreme za mnoţično reševanje in vsebuje samo medicinski del opreme, drugi del, s katerim razpolaga gorska reševalna sluţba Maribor, pa nismo podrobno predstavili. Ta prikolica GRS Maribor vsebuje več tehničnega materiala in se med seboj dopolnjujeta. Obe prikolici NMP Maribor in NMP Celje imata zabojnike označene po barvah za posamezne sektorje, kar menimo da je zelo uporabno. Vsak zabojnik vsebuje tudi opis vsebine. V prikolici celjske enote je na izbiro nekoliko več opreme za transport (UT2000), ta prikolica ima agregat za lastno napajanje z električnim tokom, razpolaga z več prostora, kar pa ji omogoča tudi hrambo dihalnih aparatov. Prikolica NMP Celje je v prednosti v tem, da vsebuje bistveno več dodatne tehnične opreme, ki olajša samo reševanje. Slaba stran, če lahko tako rečemo, te prikolice je pa zaradi vsega tega naštetega njena velikost in teţa. Zaradi tega ima tovorni priklop in potrebuje za prevoz ustrezno vlečno vozilo. Prikolica NMP Maribor ima prednost v tem da jo lahko priklopimo na vsako osebno vozilo (4x4) in tako ne potrebujemo tovornega vozila. Všeč nam je bilo, da imata obe enoti NMP droben material kot je npr. obvezilni material, igle, infuzijske tekočine in drugo, lepo zloţeno v aluminijastih zabojnikih in te označene za posamezne sektorje. NMP Maribor ima še za razliko od NMP Celje na vsakem seznam vsebine. 31

39 5.6 Uporaba sistema kontrole in razvrščanja opreme za množične nesreče ABC Obe enoti, ki sta bile vključeni v raziskavo, izvajata redne kontrole medicinske opreme na šest mesecev. V kontrolni pregled je vključena kontrola datuma uporabnosti ter sterilnosti. V primeru pretečenega datuma ali poškodbe embalaţe se le ta odstrani in nadomesti z novo. Za kontrolo se uporablja seznam opreme, ki je ga lahko najdemo v prilogah. Avtorja Dyson in Smith (2002) v svojem članku navajata smiselnost uporabe miselnih vzorcev. Miselne vzorce poznamo predvsem iz tuje literature. Američani se v veliki meri posluţujejo tega, saj si je zaradi enostavnosti mogoče zapomniti pomembnejša pravila. Tako na primer poznamo pregled pacienta po sistemu ABCDE, kjer vsaka črka predstavlja eno stopnjo. Avtorja predlagata nekoliko spremenjen sistem ABCDEFGH, kjer vsaka črka predstavlja eno skupino materiala. Avtorja sta v svojem članku predstavila svoj aidememoire tako, da je A airway, B breathing, C circulation, D drugs, E electricity, F fluids, G gloves in H hardware. Tak sistem bi lahko uporabili in standardizirali pri razvrščanju in kontroli opreme za mnoţične nesreče. S takšnim sistemom bi pripomogli k učinkovitejši rabi prikolice v primeru nesreče, saj bi sistem omogočal, da bi dejansko lahko vsakdo, ki je bil predhodno seznanjen z razporeditvijo oz. sistemom razporeditve ter dela v katerikoli sluţbi nujne medicinske pomoči, našel opremo, ki jo tisti hip potrebuje. Prednost tega je, da bi lahko ekipe iz drugih enot nemoteno delovale, čeprav nimajo svoje opreme in so kljub temu bile aktivirane za pomoč pri reševanju. 32

40 5.7 Predlog smernic za kontrolo in razvrščanje opreme Predlagamo izdelavo enotnega sistema za pripravo opreme za nesreče z večjim številom poškodovancev. V prvi vrsti bi morala biti vsa vozila narejena po enakih načrtih glede na število poškodovanih. Tako je priporočljivo, da bi izvajalec te opreme bil en sam. Načrti za izdelavo vozila ali prikolice se naj naredijo šele, ko je potrjen seznam opreme, saj je le tako mogoče načrtovati razporeditev, ki bo uporabna. Zato po pregledu trenutnega stanja in prikolic, ki so trenutno v uporabi, predlagamo, da se v bodoče prikolica, ki jo bo po potrebi mogoče, v primeru teţkega dostopa, z helikopterjem transportirati na samo mesto nezgode. Glede razvrstitve opreme predlagamo uporabo sistema ABCDEFGH za razvrstitev in označevanje materiala v prikolici. Seveda predlagamo, da sistem označevanja zabojnikov po barvah za posamezni sektor ostane, saj je dobro viden in tudi uporaben. Tako je naš predlog razvrstitve in označevanja opreme sledeč. A Airway (Umetne dihalne poti) Z črko A lahko označimo del materiala iz tabele 6. Sem na primer spadajo vse vrste materiala za vzpostavitev dihalne poti (laringoskop z endotrahealnimi tubusi, ustno ţrelni tubusi, Igel, set za konikotomijo, aspiracijske cevke in drugo. B Breathing (Dihanje/predihavanje) Pod črko B bi lahko iz tabele 6 smo razvrstili na primer dihalne balone, kisikove maske, jeklenke z kisikom, filtri za dihalni balon ter drugo. C Circulation (Cirkulacija, zaustavitev krvi, oskrba rane) Tukaj najdemo opisan obvezilni material ter material za oskrbo rane iz tabel 7 in 9. 33

41 D Drugs (Zdravila) Sem spadajo zdravila ki so opisana v tabeli 1. E Electricity (Električne naprave) Pod električne naprave spadajo vsi medicinski aparati (defibrilator, monitor, el. aspirator, merilec krvnega sladkorja, merilec krvnega tlaka). Vsa ta oprema je našteta v tabeli 5. F Fluids (Tekočine) Črka F označuje vse infuzijske tekočine. Seznam tekočin lahko vidimo v tabeli 2. G Gloves (Rokavice ter ostala zaščitna sredstva) G označuje zaščitna sredstva kot so rokavice, čelada, vizir, zaščitna obleka, seti za posredovanje ob nevarnih snoveh ter drugo (tabela 4). H Hardware (Ostala oprema za tehnično reševanje) Tu je označena oprema za tehnično reševanje, agregat z razsvetljavo, napihljivi šotori in ostala priloţena oprema. (tabela 3, 10 in 12). I Immobilization (Imobilizacija) Črko I smo dodali kot predlog saj lahko označuje opremo za imobilizacijo poškodovancev. Tako so pod to črko zajeta zajemalna oz. pobiralna nosila, univerzalne opore za glavo, vakuumske opornice, KED, Pedi-pack, pasovi in drugo. Seznam je opisan v tabeli 8. 34

42 6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA V diplomskem delu smo ugotovili, da v Republiki Sloveniji nimamo urejenega pravilnika glede reševanja v primeri mnoţične nesreče. Imamo izdelane načrte aktivacije ekip ter ukrepanja v primeru mnoţične nesreče, ampak so ti načrti izdelani za posamezne enote oz. sluţbe. Ni poenotenega sistema reševanja v primeru večje nesreče. Da je temu tako je krivo to, da smo dobili smernice za reševanje v primeru mnoţične nesreče leta 2006 in jih je na Igu predstavila reševalna sluţba Ljubljana. Pred tem se je govorilo o pripravi teh smernic, vendar do realizacije ni prišlo. Dogodki, ki so sledili po svetu so zahtevali pripravljenost za mnoţične nesreče tudi pri nas. V zadnjih dvajsetih letih je bilo na področju Republike Slovenije kar nekaj nesreč z večjim številom poškodovanih, vendar so posamezne reševalne sluţbe reševale situacije po svojih močeh. Na Ministrstvu za zdravje je delovna skupina za prevoze izdelala seznam opreme s katero bi lahko oskrbeli 40 oziroma 20 poškodovanih. Predlagali so tudi v kakšnem vozilu bi ta oprema naj bila skladiščena. Mi smo ta seznam opreme v diplomskem delu tudi predstavili in ga primerjali z dvema prikolicama za mnoţične nesreče. Kot smo si zadali smo obiskali reševalne postaje SV dela Slovenije in preverili kakšno opremo za posredovanje ob mnoţični nesreči imajo na razpolago. Prikolice za reševanje v primeru mnoţične nesreče ima tako PHE Celje ter PHE Maribor. Celjska prikolica je nekoliko večja in vsebuje opremo za oskrbo 40 poškodovanih za razliko od mariborske, ki lahko oskrbi pol manj. Velikost celjske prikolice omogoča poleg večjih zalog materiala tudi lastno napajanje preko agregata, kar se izkaţe za zelo uporabno na terenu, ima pa tudi dovolj prostora za kakšna specialna nosila (UT2000) ter ostalo tehnično opremo. Sami prikolici se glede kakovosti opreme bistveno ne razlikujeta, so sicer manjše stvari, ki bi jih lahko nadomestili z novejšimi (kramerjeve opornice). Vsa drobna oprema ja zloţena v aluminijastih zabojnikih in je lepo označena z barvami za posamezni sektor. Vsebino obeh prikolic smo primerjali tudi z predlogom delovne skupine Ministrstva za zdravje. Prikolici obeh sluţb NMP imata sorazmerno zadostno količino materiala za oskrbo. Nekaterih stvari, na primer obvezilni material, je več kot so priporočila delovne 35

43 skupine, drugih je manj. Vse je seveda odvisno od velikosti same prikolice. Vsaka enota je maksimalno izkoristila prostor, ki ga je imela na razpolago. V nobeni od prikolic ni na primer stojal za infuzije in primernih zloţljivih postelj. Takšne stvari rešujejo z improvizacijo. V samonapihljivih šotorih so na zaščitni ponjavi, ki sluţi kot streha šotora, ţe pripravljene luknje, ki jih v kombinaciji s karabini (poznano kot alpinistična oprema) uporabljajo isto kot omenjena stojala. Ker pa ni zloţljivih postelj so poškodovanci imobilizirani na nosilih, ta pa na tleh. Šotor je narejen tako, da tudi v tem primeri nudi zadostno zaščito. V predlogu ministrstva so na primer priporočene svetilke na jamborih za osvetlitev okolice prikolice, kar pa nobena od obeh prikolic nima. Za potrebe osvetlitve prikolice ali mesta nesreče pomagajo gasilske enote. Imata pa obe moţnost uporabe prenosnih reflektorjev za osvetlitev šotorov. Prav tako ni zvočnikov, so pa ta problem rešile enote z megafonom. V nobeni od primerjanih prikolic ni mogoča uporaba grelca infuzij ter hladilnika za zdravila. Trenutna konfiguracije tega ne dopušča. V sami medicinski opremi se prikolici od priporočil še razlikujeta v tem, da imata obe prikolici več zdravil kot je predvideno, npr. Morfij, zato je tudi na razpolago več brizgalk z različnimi volumni (20ccm). Zdravila, ki jih enoti PHE predvidevata za uporabo ob mnoţični nesreči so enaka izboru zdravil v reanimobilu. Defibrilator ter štiri monitorje so v Celju nadomestili z dvema AED aparatoma, v Mariboru pa ob aktivaciji prikolice uporabijo defibrilatorje iz ostalih vozil. Naše mnenje je, da bi lahko v prikolice dodali še nekaj materiala za oskrbo otrok, saj smo na primer ob pregledu opreme ugotovili, da o najmanjše IV kanile velikosti 22G (modra). Predvidevati moramo tudi oskrbo otrok v masovni nesreči, zato bi ţeleli predlagati, da se k obstoječi opremi dodajo IV kanile velikosti 24G (rumena). Morda bi bila rešitev tudi v tem, da se pripravi aluminijasti zaboj, ki bo samo za potrebe pediatrije. Tako je namreč urejeno v reševalnih vozilih. Ugotovili smo tudi, da nobena sluţba NMP nima v svoji prikolici, in tudi v predlogu delovne skupine ni predvidenih, večjih zalog kisika. V primeru nesreče, kjer bi reševanje potekalo dlje časa, oskrba s kisikom ne bi bila zadostna. Kar se tiče kontrole sterilnosti materiala ter rokov uporabnosti, smo mnenja, da ni sistema ki bi nam nekoliko olajšal samo kontrolo. Olajšamo si jo lahko tako, da na samem seznamu 36

44 opreme, ki jo imamo, pripišemo rok uporabnosti ter da pustimo drobni material (povoji, gaze, kanile, tubusi, itd) v originalni embalaţi. Tako nam ne bo potrebno prijeti in pregledati vsak artikel ampak uporabnost kontroliramo na etiketi te embalaţe. Predlagamo tudi uvedbo označevanja materiala z ABCDEFGH ter I, ki smo jo dodali zaradi velikega obsega materiala, ter ohranitev barvnih označb na zabojnikih. Smo mnenja, da bi s takšnim označevanjem opreme prikolice poenotili opremljenost prikolic po vsej drţavi ter s tem načinom označevanja seznanili druge reševalne postaje, da bi lahko v primeru masovnih nesreč takoj za oskrbo uporabili reševalce iz drugih enot. S tem bi reševalcem omogočili laţje delo. Zakaj smo takšnega mnenja? Zato, ker v primeru, če določena enota razpolaga s svojo prikolico na kraju nesreče, potem mora odgovorna oseba to prikolico na terenu tudi upravljati. Ker pa vemo, da vsak par rok pride prav, lahko katerokoli osebo iz sluţbe NMP vključimo v sam proces nudenja prve pomoči na kraju nesreče. Tako lahko gasilska enota, helikopter ali kdorkoli je predviden za transport do mesta nesreče, to naredi kot je dogovorjeno, ostalo pa lahko posamezniki ali ekipa storimo sami. Morda ni vredno omembe, vendar lahko vseeno vpliva na potek reševanja. Vedno pozabljamo sami nase. Smo mnenja, da je potrebno v vsako prikolico načrtovati vez ali dva ustekleničene vode in morda tudi par kilogramov čokolade. Ne smemo pozabiti, da lahko tako reševanje traja več ur. S tem bi lahko delno nadomestili izgubo vode in lakoto pri reševalcih. 37

45 7 SKLEP Osnovna ideja diplomskega dela je izboljšanje ter poenotenje vseh segmentov reševalne postaje pri izvajanje nujne medicinske pomoči. Za doseganje tega cilja moramo vse poslovne procese na reševalni postaji podpreti z ustreznimi informacijskimi tehnologijami ter univerzalno opremo vseh reševalnih vozil. S premišljeno uporabo in standardizirano opremo, bi bistveno skrajšali kritične čase, to pa vpliva na dvig odstotka preţivetja poškodovancev in kakovost ţivljenja po preţivetju dogodka. Problemi optimizacije dispečerske sluţbe so različni. Rešitve za identificirane probleme se nakazujejo v organizacijski in informacijski prenovi vseh procesov delovanja reševalne postaje, ki nudi medicinsko pomoč. Glavno vodilo in strateški cilj je, vzpostavitev učinkovitega, sodobnega in sistematično organiziranega sistema reševalnih postaj, vzpostavitev sistema za celovito upravljanje kakovosti in varnosti delovanja reševalnih enot, ter posodobitev standardov opreme in oznak v samem sistemu NMP. Osebno mnenje je, da bi sluţbe, ki delujejo na področju reševanja, bilo potrebno zdruţiti po eno streho in na tem graditi naprej. Tako sedaj deluje gasilska sluţba ter civilna zaščita pod eno organizacijo, reševalna sluţba pod drugo, gorska reševalna pa pod tretjo. Tu pa so še sluţbe z reševalnimi psi, ki pa delujejo kot društva. Menimo, da bo tako kot vedno, čas pokazal kaj je najbolje. Potrebnih je še nekaj vaj, ki bodo zajele dovolj široko območje. V tem času pa upajmo, da nas ne preseneti kakšna večja masovna nesreča. Ţe v samem uvodu je bilo napisano, da pri velikih nesrečah rešuje ţivljenja organizacija in ne medicina. 38

46 LITERATURA Dyson, E, Smith, G. B. Common faults in resuscitation equipment guidelines for checking equipment and drugs used in adult cardiopulmonary resuscitation. Resuscitation Dosegljivo na: Fink, A. Pregled večjih nesreč doma in po svetu splošna organizacijska shema delovanja zdravstva pri mnoţičnih nesrečah. V: Posavec, A. Ukrepanje ob mnoţičnih nesrečah. Ig: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, 2006 Gantar, L.Ţ. Mnoţične nesreče. Gorenjski bilten javnega zdravja 2009; 3 (21): 4 7. Gorjup, D. Organizacija prostora za oskrbo ponesrečenih. V: Posavec A. Ukrepanje ob mnoţičnih nesrečah. Dogovor ukrepanja na področju PHE Ljubljane. Zbornica zdravstvene nege in babiške nege Slovenija ZDMSBZTS. Sekcija reševalcev v zdravstvu. Ig: Zbornik 2006: Grande, C.M., De Boer J., Polk, J.D., Lipp, M.D.W. Disasters and mass casualty situations. V: Soreide E., Grande C.M. Prehospital trauma care. New York: Marcel Dekker, 2001: Hodges, P. Major incident management system. 1st ed. BMJ Books: 2002, Kešpert B, Fink A, Posavec A. Imobilizacija s sodobnimi pripomočki. V: Posavec Imobilizacija s sodobnimi pripomočki zbornik predavanja. Ig: Zbornica zdravstvene nege in babiške nege Slovenija ZDMSBZTS. Sekcija reševalcev v zdravstvu. Zbornik, Kovač M. Triaţa ponesrečenih v mnoţični nesreči. V: Posavec A. Ukrepanje ob mnoţičnih nesrečah. Dogovor ukrepanja na področju PHE Ljubljane. Ig: Zbornica zdravstvene nege 39