PRISOTNOST STRESA MED SLOVENSKIMI ŠTUDENTI

Transcription

1 VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED PROGRAM VELNES PRISOTNOST STRESA MED SLOVENSKIMI ŠTUDENTI DIPLOMSKO DELO Blažka Globačnik Predavateljica - mentorica: Mentor praktičnega izobraževanja v organizaciji: Organizacija: mag. Franka Bertoncelj mag. Janez Damjan Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled BLED, 2013

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici mag. Franki Bertoncelj za vse nasvete in pomoč, ki mi jih je nudila pri pisanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem mentorju mag. Janezu Damjanu za nudeno mnenje in pomoč, ki sem jih prejela med pisanjem diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem študentom in študentkam, ki so mi s svojimi idejami in nerazumevanjem vprašanj pomagali ustvariti razumljiv vprašalnik. Hvala tudi vsem, ki ste ta vprašalnik izpolnili, ter mi tako omogočili vpogled v vaš svet ter vaše razumevanje stresa in stresnih situacij. Zahvaljujem se tudi svojim staršem, ki so mi skozi vsa leta študija stali ob strani in me podpirali pri mojih odločitvah in dejanjih.

3 KAZALO POVZETEK... 1 ABSTRACT UVOD STRES OPREDELITEV VRSTE STRESA STRESORJI OZ. POVZROČITELJI STRESA Delitev stresorjev Odziv na stresorje FAZE, SIMPTOMI, POSLEDICE IN VPLIV STRESA Simptomi Vpliv in posledice STRES MED ŠTUDIJEM OBVLADOVANJE STRESA OPREDELITEV IN POMEN NAČINI OBVLADOVANJA STRESA RAZISKOVALNI DEL ANALIZA REZULTATOV PREDSTAVITEV REZULTATOV ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI LITERATURA VIRI PODATKI ZA INFORMACIJSKO DOKUMENTACIJO

4 IZJAVA O AVTORSTVU PRILOGE KAZALO SLIK Slika 1: Model ravnovesja stresa... 5 Slika 2: Faze stresa in delovanje organizma Slika 3: Posledice stresa KAZALO TABEL Tabela 1: Najpogostejši simptomi po skupinah Tabela 2: Dejavniki, ki vplivajo na ubranost med zahtevami in sposobnostmi Tabela 3: Število anketirancev glede na vrsto študija Tabela 4: Število anketirancev glede na na način študija Tabela 5: Število anketirancev glede na vrsto zaposlitve Tabela 6: Število anketirancev po odgovorih na vprašanje Tabela 7: Število anketirancev po odgovorih na vprašanje Tabela 8: Povprečna ocena in standardni odklon pogostosti simptomov in težav Tabela 9: Pearsonov korelacijski koefecient med dvema spremenljivkama Tabela 10: Rezultati odgovorov anketirancev na vprašanje o stresu glede na način študija Tabela 11: Rezultati t-testa na vprašanje o stresu glede na način študija Tabela 12: Opisne statistike analize variance - ANOVA Tabela 13: Rezultati testa homogenosti - ANOVA Tabela 14: Rezultati testa analize variance - ANOVA Tabela 15: Število anketirancev na vprašanje o stresu glede na vrsto študija Tabela 16: Rezultati t-testa na vprašanje o stresu glede na vrsto študija Tabela 17: Število anketirancev na vprašanje o stresu glede na način študija (višješolski študij) Tabela 18: Rezultat t-testa na vprašanje o stresu glede na način študija (višješolski študij)... 37

5 Tabela 19: Število anketirancev na vprašanje o stresu glede na spol Tabela 20: Rezultat t-testa na vprašanje o stresu glede na spol Tabela 21: Povprečna ocena in število odgovorov na posamezno situacijo v odstotkih pri ocenjevanju stresnih situacij (vprašanje 16) KAZALO GRAFOV Graf 1: Število anketirancev po spolu v odstotkih Graf 2: Starost anketirancev po skupinah Graf 3: Odgovori na vprašanje Graf 4: Odgovori na vprašanje Graf 5: Analiza odgovorov o najpogostejših stresnih situacijah Graf 6: Analiza odgovorov na najpogosteje uporabljene sprostitvene tehnike... 42

6 POVZETEK V nalogi so predstavljene različne definicije stresa, vrst stresa, stresorjev, vplivov stresa, obvladovanja stresa ipd. V sklopu diplomskega dela je bila izvedena raziskava med študenti Višje šole za gostinstvo in turizem Bled ter visokošolskimi študenti organizacijskih smeri, v kateri se je spraševalo o oceni poznavanja stresa, stresnih situacijah in ocenjevanju le-teh. Ugotovljeno je bilo, da so študentje večinoma pod enakim stresom, večja razlika obstaja le med spolom, kar pomeni, da so bile hipoteze večinoma zavrnjene. Kot najpogostejši stresorji so bili navedeni študijske obveznosti in medosebni konflikti, kot najpogosteje uporabljena oblika sproščanja pa šport (rekreacija, treningi) ter druženje. Ključne besede: stres, stres med študenti, stresorji, simptomi, obvladovanje stresa 1

7 ABSTRACT The thesis presents different definitions of stress, stressors, type of stress, stress effects and managing of stress. The empirical research was based on a study conducted among the students of the Vocational College for Catering and Tourism, Bled and university students from management programmes, who are evaluating the students' level of knowledge about stress and stressors. It was found that students generally experience a similar amount of stress. A significant difference was evident only between the sexes. Therefore, the hypotheses were mostly rejected. The strongest stressors were found to be academic requirements and different personal conflicts. Sport and socializing were identified as the most commonly used form of relaxation. Key words: stress, stress among students, stressors, symptoms, coping with stress 2

8 1 UVOD Človek se z različnimi stresnimi situacijami srečuje na vsakem koraku. Živimo v hitro spreminjajočem svetu, ki zahteve hitre prilagoditve na vseh področjih. Prirojeni odzivi na določene situacije, ki so praljudjem pomagali pri preživetju, so tako lahko napačni in posledično škodljivi. Povzročitelji stresa pri študentih so zagotovo priprave na preverjanje znanja, izpiti, tudi javno nastopanje. Stres pa ni vedno negativen. Zmagati na festivalu, tekmovanje je lahko tudi močna motivacija za nadaljne delo. Prava mera stresa nam torej lahko pomaga, da se spopademo z različnimi dogodki. Katera je prava mera, pa je odvisno od vsakega posameznika. V diplomski nalogi bom raziskovala pojav stresa med študenti Višje šole za gostinstvo in turizem Bled ter kot primerjavo bom naredila raziskavo med visokošolskimi študenti različnih fakultet, programa organizacije oz. menedžmenta. Ugotavljala bom ali so redni študentje bolj pod vplivom stresa kot izredni študentje, ali obstaja razlika med visokošolskimi in višješolskimi študenti, kaj povzroča največji stres višješolskim študentom in kaj visokošolskim, kako si študenti pomagajo pri odpravi stresa ipd. Na zastavljena vprašanja bom odgovore poiskala s pomočjo anketnega vprašalnika. V nalogi bom pregledala teoretične osnove o samem stresu, stresorjih, načinih sproščanja ipd. Želim tudi ugotoviti najpogostejše stresne situacije študentov in najpogostejše načine sproščanja pri stresnih situacijah. V nadaljevanju bom postavila tudi hipoteze, na katere bom odgovarjala s pomočjo rezultatov anketnih vprašalnikov, ki jih bom razdelila med študente višje šole za gostinstvo in turizem Bled ter visokošolskimi študenti fakultet organizacijskih smeri. Analize bom izvajala s pomočjo programov Microsoft Excel ter SPSS. Z nalogo želim opredeliti stres med študenti, kaj študentje razumejo kot stresne situacije, kako si pomagajo pri odpravi stresa in kaj bi lahko izobraževalne organizacije naredile, da bi bilo stresa med študenti manj. 3

9 2 STRES Dandanes poznamo stres kot težavo, ki se pojavlja le ljudem, ki so zaposleni v pisarnah in na katero nimamo vpliva. Navadno ob besedi stres dobimo občutek nemoči in ujetosti v situacijo, niti ne poskušamo ugotoviti ali se lahko stresa otresemo.»študentska leta so najlepša leta«sliši vsak bodoči študent. Seveda to drži, če govorimo o malo predavanjih, nekaj izpitih in veliko zabave. Kaj pa selitev od doma? Pridobivanje novih poznanstev in prijateljev? Samostojno delo? V nadaljevanju bom s pomočjo strokovne literature predstavila definicijo stresa, zgodovino stresa, najpogostejše splošne stresorje in stresorje, ki so pomembni za študente. Opredelila bom tudi katere vrste stresa poznamo in kakšen je vpliv stresa na našo psihično in fizično počutje. Nato bom predstavila še definicijo sproščanja, pomen sproščanja in kako se študentje najlažje sprostimo. 2.1 OPREDELITEV Beseda stres izvira iz latinskega jezika in pomeni napetost, pritisk, ki deluje na določeno površino (Jeriček, 2007, str. 9). Definicija stresa se je prvič pojavila pred poldrugim stoletjem s predpostavko, da so vsa živa bitja na planetu produkt dolgoročnega stresa. Značilnost le-tega stresa je, da stres odloči katere vrste bodo preživele in uspele ter katere bodo izumrle. Tako pridemo do Darwinove temeljne teorije evolucije: preživetje najmočnejšega (Hancock & Szalma, 2008, str. 2). Ta definicija se sklada z definicijo iz leta 1949, ki jo je zapisal Hans Selye, in sicer je zanj stres»telesno prilagajanje novim okoliščinam oz. stereotipni, nespecifični odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnovesje«(jeriček, 2007, str. 9). Stres lahko tako opredelimo kot seštevek fizičnih in duševnih odzivov na nesprejemljive razlike med realnim in želenim doživljanjem nekega dogodka. Ta definicija tako predpostavi, da je stres odziv, ki vključuje celo osebo (Parker, 2007, str. 10). Rečemo lahko, da je stres vnaprej pripravljena uvedba izrednega stanja organizma, ki ga lahko poleg duševnih stisk sprožijo tudi poškodbe, bolezni, stradanje, mraz, pretiran napor, 4

10 kakršnakoli nevarnost na organizem. Je torej izredno močno čustveno stanje, ki»vse naše telo skupaj z duševnostjo preusmeri tako, kot se je v evoluciji izkazalo optimalno za preživetje«(ihan, 2004, str. 41). Iz različnih definicij lahko tako preberemo neko skupno definicijo, ki pravi, da je stres»stanje porušenega ravnotežja organizma, ki se pojavi ob soočanju posameznika z ogrožajočim dejavnikom v sebi ali okolju, ki ga ne more obvladati ali se mu prilagoditi«(slivar, 2013, str. 7). Iz tega lahko zapišemo, da je»stres neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladovanje zahtev na drugi strani«(looker & Gregson, 1993, str. 31), kar je prikazano na slika 1. Kadar je naše dojemanje zahtev enako našemu dojemanju sposobnosti, se nahajamo v območju normalnega stresa. Kadar govorimo o dobrih sposobnostih za obvladovanje nekaterih zahtev, govorimo o pozitivnem stresu. Kadar pa so zahteve večje od naših sposobnosti pa govorimo o negativnem stresu. O negativnem stresu lahko govorimo tudi kadar smo pri delu zdolgočaseni. Z S OBMOČJE ŠKODLJIVEGA STRESA Z S OBMOČJE NORMALNEGA STRESA Dojemanje zahtev Dojemanje sposobnosti za obvladovanje zahtev OBMOČJE PRIJAZNEGA STRESA OBMOČJE ŠKODLJIVEGA STRESA Slika 1: Model ravnovesja stresa (Vir: Looker & Gregson, 1993, str. 32) 5

11 V osnovi je stres koristna reakcija in stresni odziv ni nič napačnega, če se le-ta sproži kadar smo resnično ogroženi. Stres brez razloga ali dolgotrajni stres pa je nepotrebna in škodljiva obremenitev organizma (Ihan, 2004, str. 41). V nadaljevanju bom tako razdelila stres glede na vrsto delovanja oz. nastanka. 2.2 VRSTE STRESA Kadar govorimo o vrstah stresa, najprej pomislimo na negativni in pozitivni stres. Negativni stres predstavlja vse, kar organizmu pomeni neko grožnjo pred katero se mora braniti. Med odzive negativnega stresa štejemo žalost, otožnost, jokavost, agresivnost, zamerljivost ipd (Treven & Treven, 2011, str. 11). Negativni stres ali distres je natančnejša opredelitev tistega, kar ljudje razumemo pod pojmom»stres«(selič, 1999, str. 66). Distres je napor, napetost, ki ostane, kadar prvotna napetost ni zadovoljivo razrešena (Sheridan & Radmacher, 1992 v Selič, 1999, str. 66). Pozitivni stres pa predstavljajo dogodki, ki nas osrečujejo, hkrati pa nam izvedba predstavlja stresno situacijo. Bodisi gre za dokončan študij ali rojstvo bodisi za pridobitev zaposlitve. Pri pozitivnem stresu pa smo evforični, veseli, vznemirjeni ipd (Treven & Treven, 2011, str. 11). Pozitivni stres je torej pozitivni učinek stresnega dogajanja. Na primer: tek je stresor za kardiovaskularni sistem, vendar pa ga hkrati tudi krepi (Selič, 1999, str. 66). V nadaljevanju lahko stres delimo na naravni in umetni stres. Naravni stres je prisoten pri vseh živih bitjih. Naravni stres lahko imenujemo tudi koristni stres, saj je evolucija poskrbela za vse mehanizme ponovnega uravnoteženja organizma (Schmidt, 2003, str. 9). Naravni stres lahko v osnovi delimo na obrambo, reakcijo preživetja, in prijeten stres. Kadar telo prepozna grožnjo vklopi prirojen obrambni mehanizem. To je prirojena reakcija, na katero nimamo vpliva (Trstenjak, 2005, str. 13). Reakcije, s katerimi organizem razpolaga, so obramba, pobeg ali napad (Schmidt, 2003, str. 9). Po prenehanju grožnje organizem znova postavi v ravnovesje, na kar pa prav tako nimamo vpliva. Prijetna stran stresa pa je tisti občutek ugodja, iz katerega organizmi dobivajo motivacijo, energijo in ustvarjalnost (Trstenjak, 2005, str. 13). Prijetni stres doživljamo kadar verjamemo, da naša usposobljenost presega neko zahtevo ali pa 6

12 svoj občutek zadovoljstva povežemo s trenutkom zmagoslavja, hvaležnosti ipd. Evstres ali prijetni stres ni povezan z zdravstvenimi težavami. Veliko ljudi ga celo aktivno išče v svojem poklicnem delu ali v športnih dejavnostih (Ihan, 2004, str. 49). Podoživljanje prijetnega stresa je tudi najboljša obramba proti umetnemu stresu (Schmidt, 2003, str. 10). Umetni stres pa je stres, ki se pojavi kot stranski proizvod družbe, ki nam zapoveduje, prepoveduje ter postavlja norme, ki vodijo v preobremenjenost (Trstenjak, 2005, str. 13). Je stres, ki ga narava ne pozna, je izum človeka. Umetni ali škodljivi stres postavlja kriterije, ki jih ne moremo izpolniti brez da bi se odrekli kakovosti svojega življenja. Umetni stres pogojuje eno najhujših bolezni današnjega časa in se pojavi, kadar zahteve okolja oz. družbe presegajo naše sposobnosti (Schmidt, 2003, str. 11). Pri delitvi stresa na naravni in umetni pa hitro spoznamo še eno delitev stresa, in sicer delitev na normalni ter kronični stres. Normalen stres je stres, kjer je naše počutje dobro, same obremenitve pa ne razumemo kot nekaj nevsakdanje ali nenormalnega. Organizem je ves čas v preži, kar pomeni, da v telesu ni pravega ravnotežja in posledično lahko govorimo o stresu. Kronični stres je stalno prisoten in ponavljajoč se stres. Danes kronični stres predstavlja hiter življenjski ritem, zasičenost z informacijami, pomanjkanje časa, visoke zahteve družbe, visoka učinkovitost, globalna tekmovalnost, pomanjkanje gibanja, sprostitve, premalo časa za okrevanje, celjenje ter funkcijsko in morfološko regeneracijo celic (Treven & Treven, 2011, str ). Ne glede na osnovne delitve stresa pa se stres sproži ob subjektivni oceni ogroženosti. Stresno situacijo možgani sprožijo ob oceni grožnje, ki jo pridobijo iz dostopnih informacij, ki so neposredne zaznave, predvidevanja o možni nevarnosti in njeni stopnji. Možgani predvidevanja tvorijo na osnovi preteklih izkušenj, shranjenih globoko v spominu (Ihan, 2004, str. 42). V poglavju 0 bom tako predstavila definicijo stresorjev in najpogostejše povzročitelje stresa. 7

13 2.3 STRESORJI oz. POVZROČITELJI STRESA Stresor je»karkoli, kar predstavlja človeku določeno zahtevo, obremenitev in/ali izziv. Stresorji so dogodki ali pogoji, ki jih človek zazna kot ogrožajoče ali škodljive, kar povzroči stanje napetosti«(sarafino, 1990 v Selič, 1999, str. 54). Stresorji so lahko različni dražljaji od preprostih fizičnih dražljajev, ogrožajočih situacij, namišljenih ali potencialnih groženj, težav, spomini ipd (Ihan, 2004, str. 43) Delitev stresorjev Stresorji lahko razdelimo v tri osnovne skupine, in sicer (Selič, 1999, str ): kataklizmični stresorji, osebni stresorji, stresorji okolja. Kataklizmični stresorji predstavljajo nepredvidljive dogodke, ki se zgodijo skupinam ljudi hkrati in hkrati nanje močno vplivajo ter zahtevajo za obvladovanje veliko prizadevanje. Kataklizmični stresorji so na primer naravne, tehnološke nesreče. Osebni stresorji delujejo na posameznika in niso predvidljivi, za samo obvladovanje pa zahtevajo veliko prizadevanja. Med te štejemo odzive, povezane s čustvenimi stanji (jeza, bes, strah ipd.), in stanja, katerih izvor je v človeku samem. Stresorji okolja so na videz vedno prisotni majhni (zanemarljivi) problemi, ki povzročajo kronično vznemirjanje in/ali distres. Med te stresorje spadajo hrup, slaba razsvetljava ipd. Stresorji okolja lahko dolgoročno povzročijo več škode kot kataklizmični ali osebni stresorji (Selič, 1999, str ). Najpogostejši stresorji so (Parker, 2007, str. 12; Selič, 1999, str ): svetle luči, povišane stopnje hrupa, dogodki (rojstva, smrti, obletnice, poroke, ločitve, selitve), odgovornosti (neplačani računi, pomanjkanje denarja), služba/študij (izpiti, vožnja v prometni konici, roki za oddajo), 8

14 osebna razmerja (prepiri, laži), življenjski slog in prehrana, izpostavitev stresu zgodaj v življenju (zlorabe otrok), starost, položajni simboli (materialno blagostanje in socialni položaj), pogoji bivanja (partnerstvo, starševstvo, državljanstvo), osebne značilnosti (lastnosti, veščine in spretnosti) ipd. Težavne situacije študentov so bistveno drugačne od težav in situacij vrstnikov, ki se za študij niso odločili. Med stresorje študentov se štejejo (Baša, Jevšnik, & Domajnko, 2007): finance, zgodnje vstajanje, javno nastopanje, samopodoba, omejen čas za prehrano, ljubezen, neuspeh, telesna aktivnost, vera, občutek nemoči, strah pred neznanim, izpiti in/ali nezadostno znanje pred izpitom, zdravstvene težave sebe in/ali bližnjega in/ali smrt, neorganiziranost, učenje, konflikti z bližnjimi in/ali partnerjem, konfliktne situacije in/ali kritike prijateljev, odnos družbe, pritisk okolice, preobremenjenost, urnik, nečloveške zahteve delodajalcev, menjava delovnega mesta, hiter tempo življenja, promet. 9

15 2.3.2 Odziv na stresorje Ob signalu (stresorju) pride do čustvene aktivacije s strani spoznavnih sistemov velikih možganov in medmožganov, ki zaznavajo ta signal kot opozorilen. Čustveni aktivaciji nato sledijo tri vrste odzivov, in sicer (Ihan, 2004, str. 43): vedenjski odziv (mobilizira in usmeri aktivnosti organizma v soočenje s stresorjem), avtonomni odziv (spremeni delovanje telesnih tkiv in organov), endokrivni odziv (povzroči številne presnovne spremembe v organizmu). Vedenjski odziv je najpomembnejši in potencialno najučinkovitejši pri uspešnem prilagajanju na nove okoliščine in s tem odpravo stresne situacije. Vedenjski odzivi lahko poskrbijo za dokončno razrešitev stresne reakcije, lahko pa navidezno ali kratkoročno odpravijo stresne situacije, kar dolgoročno škoduje organizmu. Avtonomni odziv je izrazito stereotipen odziv, ki s pomočjo vegetativnega živčevja in nevroendokrinega sistema spremeni delovanje organizma. Avtonomni odziv je nastal skozi evolucijo in je pripravil organizem na boj ali beg v skladu glede na prežečo nevarnost. Avtonomni odziv se prvotno pokaže v aktivaciji simpatičnega živčevja, ki spremeni delovanje številnih organov, npr. pospešeno bitje srca, povečan krvni tlak, izločanje adrenalina in noradrenalina. Aktivacija simpatičnega živčevja poteka v hipotalamusu, ki prav tako sproži tudi drugi val avtonomnega odziva, in sicer sproži endokrivni odziv. Endokrivni odziv je počasnejši od avtonomnega. Endokrivni odziv poskrbi za sproščanje različnih hormonov, predvsem steroidnega hormona kortizola, ki močno pospeši katabolne procese, kot so: razgradnja lipidov, sladkorjev in proteinov, povečanje krvnega sladkorja, maščobnih kislin in aminokislin. Kortizol prav tako zmanjša delovanje imunskega sistema (Ihan, 2004, str ). Endokrivni odziv je torej drugi val avtonomnega odziva, ki telo pripravi na napad ali beg. Avtonomni odziv je koristen predvsem za živali v kratkotrajni, ogrožajoči nevarnosti. Medtem pa je pri ljudeh koristen le pri različnih okužbah, saj pomaga uravnavati imunski sistem, drugače pa nam avtonomni odziv dandanes ne koristi. Dandanes je večina stresnih okoliščin izzvana s psihosocialnimi spremembami, na katere lahko delujemo le z vedenjskim odzivom (Ihan, 2004, str ). 10

16 Stresni odziv je odvisen od posameznika ter od odnosa do samega sebe (Ihan, 2004, str. 58). Različni tipi osebnosti, se bodo na isto stresno situacijo odzvali različno ter se bodo tudi različno lotili obvladovanja stresa. Odziv na neki stresni dogodek je odvisen od našega lokusa kontrole ter tipa osebnosti (Gomez, 1997). Lokus kontrole je termin, ki opisuje posameznikovo prepričanje o nagrajevanju in kaznovanju oz. zmožnosti kontrole določenih dogodkov (Rotter, 1966 v Gomez, 1997). Kadar govorimo o notranjem lokusu kontrole, govorimo o prepričanju, da oseba sama nadzoruje življenjske dogodke, kadar pa govorimo o zunanjem lokusu kontrole pa govorimo o prepričanju, da osebne življenjske dogodke nadzoruje okolje, višje sile ali usoda (Gomez, 1997). Folkman (1984 v Gomez, 1997) pravi, da osebe z notranjim lokusom kontrole pogosteje izberejo napad, kot odziv na stres, in ne bega. Rungapadiachy (2003, str. 189) navaja, da je notranji lokus kontrole lahko v pomoč pri zmanjševanju stresa v večini situacij, vendar pa so lahko osebe z notranjim lokusom kontrole pod večjim stresom, kadar stresne situacije nimajo pod nadzorom. Poznamo več osebnostnih tipov, razvrščenih glede na vedenjske vzorce, in sicer tip A, tip B in tip C. Oseba tipa A je tekmovalno storilnostno usmerjena, ki je obremenjena s samokritičnostjo in pomanjkanjem veselja v prizadevanju za doseganje ciljev. Za osebe tipa A ne prenesejo neproduktivnih trenutkov, zato so njihovi urniki prenatrpani, značilna je časovna stiska in nestrpnost. Značilna je tudi jeza oz. sovražnost, ki se lahko izraža posredno. Stresni odziv oseb tip -A je hitrejši in močnejši, stresor je največkrat ocenjen kot grožnjo na njihovo kontrolo in tako želijo doseči kontrolo nad stresnimi dogodki in izkušnjami v življenju (Selič, 1999, str ). Oseba tipa B je popolno nasprotje osebam tipa A. Osebe tipa B so mirni, tihi, netekmovalni, lagodni in niso agresivni oz. sovražni. Velik poudarek dajejo tudi na zabavo in sprostitev, ter ne izkazujejo želje po dosežkih. Prav tako se osebe tipa B počasneje odzivajo na stresne situacije, ki jih ne razumejo kot grožnjo za izgubo kontrole. Več pozornosti namenjajo kakovosti rezultata in pravim odgovorom. Odlikujejo se pri nalogah, ki zahtevajo več preučevanja in razmišljanja (Selič, 1999, str ; Treven, 2005, str ; Rungapadiachy, 2003, str. 186). Osebe tipa C obvladujejo čustva z mehanizmom zatiranja. 11

17 Značilna je neasertivnost, neagresivnost, pohlevnost, ustrežljivost in pasivnost (Selič, 1999, str ). Rungapadiachy (2003, str. 186) navaja, da so osebe tipa A bolj nagnjeni k doživljanju stresa kot osebe tipa B. Hkrati pa navaja, da je doživljanje stresa v veliki meri odvisen od osebnostne čvrstosti, katero definira kot:»osebnost, ki je kljub številnim srečanjem s stresnimi dogodki uspe ostati zdrava«. Ključne značilnosti čvrstih oseb so naslednje (Rungapadiachy, 2003, str. 187): zavezanost (predanost), izziv, nadzor. Zavezanost pomeni, da se oseba z vsem srcem ukvarja s tistim, s čimer se odloči in želi (nanašajoč na službo, delo, družino ipd.). Izziv predstavlja posameznikovo prepričanje o tem, da je bistvo življenja biti aktiven, eksperimentirati in iskati stimulacijo. Nadzor pa je zmožnost posameznika, da vpliva na lastna dejanja. Pri čvrsti osebnosti se kaže zavezanost, pri nečvrsti odtujenost od lastnih želja, čvrsti ljudje vidijo izziv, nečvrsti grožnje in medtem ko čvrste osebnosti nadzorujejo svoja dejanja, so nečvrste osebnosti nemočne pri le-tem. Reakcija na nek stresor je tako odvisna od našega lokusa kontrole, osebnostnega tipa, individualnega razumevanja stresorja, trajanja stresorja in pogostosti stresorja. Burnost našega odziva je odvisna od pomena, ki ga sami pripišemo stresorju, od trajanja stresorja, ki lahko mine v nekaj minutah (npr. službeni razgovor) ali dolgotrajni (npr. nesoglasje v zakonu) in pogostosti stresorja. Če se nam stresne situacije pojavljajo druga za drugo, je stresni odziv pri vsaki situaciji močnejši in daljši (Looker & Gregson, 1993, str ). V tem poglavju sem predstavila različne odzive na stresorje. V nadaljevanju pa bom predstavila tristopenjski model stresa (faze stresa), najpogostejše simptome stresa in kakšne so posledice neobvladanega stresa. 12

18 2.4 FAZE, SIMPTOMI, POSLEDICE IN VPLIV STRESA Kot že omenjeno (poglavje 2.1), je stres stanje porušenega ravnotežja organizma, ki se začne ob srečanju z neko grožnjo, katere posameznik ne more obvladati. Pojavi se boj proti stresu, ki ga sestavljajo tri univerzalne stopnje, in sicer (Raber & Dyck, 1993, str. 11): faza alarma, faza upora, faza izgorevanja. Faza alarma je prvo opozorilo o prisotnosti stresa v organizmu (Rungapadiachy, 2003, str. 178). V fazi alarma se organizem pripravlja na akcijo in beg, je v stanju splošne pripravljenosti. V tej fazi dobi človek moč in zagon za nadaljno delovanje. V prvi fazi povzročijo stresorji razpad delovanja (šok), v kateri lahko organizem ostane le omejen čas, saj je lahko daljše zadrževanje v šoku smrtno nevarno. V fazi upora se začne organizem pripravljati za uspešno obvladanje učinkov stresorjev. Do te faze je lahko stres pozitiven, če pa stresne situacije ni mogoče normalizirati, je stres negativen (Jerman, 2005, str ). Če je adaptacija telesa uspešna, se posameznik izogne naslednji fazi stresa, drugače napreduje v tretjo fazo, fazo izgorevanja. V tej fazi posamezniku zmanjka energije za bojevanje s stresoji, kar lahko povzroči resne posledice (Rungapadiachy, 2003, str ). Pojavijo se znaki izčrpanosti, odpovedi in razpadle obrambe (Jerman, 2005, str. 477). Slika 2 prikazuje zgoraj predstavljene faze stresa in delovanje organizma v času stresne situacije. Slika 2: Faze stresa in delovanje organizma (vir: lastni vir, povzeto po Rungapadiachy, 2003; Jerman, 2005) 13

19 Simptomi stresa so odvisni od posameznika do posameznika. Obstajajo splošni simptomi, ki so vezani na določeno fazo stresa. V nadaljevanju bom predstavila najpogostejše simptome Simptomi Vsak posameznik se drugače odziva na stresne situacije in zato so tudi simptomi različni. Raber in Dyck (1993, str. 8) sta v svojem delu zapisala 4 skupine, in sicer (Raber & Dyck, 1993, str. 8): počutje, življenjski slog, telesni simptomi, krizni dogodki v življenju. Večina avtorjev se strinja s skupinami počutje, življenjski slog in telesni simptomi. Tem skupinam lahko dodamo še skupino misli in vedenje (Jeriček, 2007, str. 20). S pomočjo različnih avtorjev sem pripravila tabelo različnih simptomov, ki se lahko med seboj prepletajo, povezujejo in celo nasprotujejo. V Tabela 1 so predstavljeni najpogostejši simptomi različnih skupin. 14

20 Tabela 1: Najpogostejši simptomi po skupinah OBČUTJE IN ČUSTVA MISLI nemirnost, negativne misli (tega ne zmorem!, to zadržana čustva, je grozno!, vsi pritiskajo name!, depresija, preveč je vsega!, zmešalo se mi bo! tesnoba, ipd.), potrtost, težave pri razmišljanju, jeza, slaba koncentracija, ipd. strah, žalost, nezaupanje, izguba smisla za humor, občutek krivde, kadar oseba ne dela ipd. VEDENJE TELESNI SIMPTOMI agresivnost, migrene in glavoboli, nepotrpežljivost, visok krvni tlak, intenzivnost pri delu, srčni napadi in kapi, nemir, izpuščaji, zaskrbljenost, nespečnost, pozabljivost, splošna mišična napetost, motnje hranjenja, razbijanje srca, težave v komunikaciji, motnje hranjenja, pomanjkanje samospoštovanja, slabost, umikanje v samoto, ipd. motnje v spolnosti, prebavne motnje, bolečine in krči v mišicah, povečano potenje, hiperaktivnost, ipd. (Vir: povzeto po Raber & Dyck, 1993, str. 8; Jeriček, 2007, str. 20; Ihan, 2004 ) 15

21 Simptomi so različni glede na fazo stresa v katerem se oseba nahaja. Tako bom v nadaljevanju predstavila najpogostejše simptome, ki spremljajo določeno fazo stresa. V prvi fazi, fazi alarma, se najpogosteje pojavijo naslednji simptomi (Raber & Dyck, 1993, str. 12): vznemirjenost, tesnoba, jeza, stra, depresivnost ipd. V nadaljevanju, v fazi upora, se pojavijo simptomi, kot so (Raber & Dyck, 1993, str. 12): zanikanje občutkov in čustov, čustvena izolacija, zmanjševanje interesov ipd. V zadnji fazi, fazi izgorevanja, pa so pogosti naslednji simptomi (Raber & Dyck, 1993, str. 12; Treven, 2005, str. 56): nezaupanje samega vase, nespečnost, nenavadno obnašanje, pojemanje zanimanja za delo, zmanjšanje učinkovitosti, prebavne motnje, motnje hranjenja in izguba teže, ipd. Stresne situacije ne prizanašajo nobenemu telesnemu procesu, zato lahko prevelika stopnja škodljivega stresa preobremeni organizem, kar lahko povzroči različne težave. Strokovnjaki so si enotni, da povečano, pogosto in dolgotrajno delovanje stresne reakcije načenja človekovo 16

22 zdravje in povzroča številne nepravilnosti in bolezni (Looker & Gregson, 1993, str. 74). V nadaljevanju bom predstavila posledice, ki jih prinaša stres Vpliv in posledice Tako kot so od posameznika do posameznika različni odzivi na stres in simptomi stresa, tako so tudi različne posledice stresa. Treven (2005, str. 44) pravi, da so značilne tri vrste posledic, in sicer: fiziološke, psihične in vedenjske posledice (Slika 3). Odziv na stres pri človeku Fiziološke posledice Psihične posledice Vedenjske posledice bolezni srca, težave s hrbtenico, rana na želodcu, glavobol, rak, kožne boelzni, visok krvni pritisk družinske težave, nespečnost, impotenca, depresija, fobije, nočne more, sindrom izgorevanja pretirano kajenje, potreba po alkoholu, uživanje drog, dovzetnost za nesreče, motnje prehranjevanja Slika 3: Posledice stresa (Vir: Treven, 2005, str. 44) Med stresno situacijo največje breme prenašata srce in ožilje, sledi mu prebavni sistem. Se pravi, najprej se pojavijo telesne spremembe, ampak psihične spremembe, ki spremenijo ustaljen način življenja in vplivajo na človekovo vedenje, so veliko bolj nevarne (Looker & Gregson, 1993, str ). Težave in bolezni, ki so povezane s stresom so naslednje (Looker & Gregson, 1993, str ; Ihan, 2004; Schmidt, 2003, str ): srčni infarkt, angina pektoris, zvišan krvnih tlak, 17

23 holesterol, možganska kap, prebavne motnje, slabost in bruhanje, zgaga, čir na želodcu in dvanajstniku, ulcerozni kolitis, sindrom razdraženega črevesja, diareja ali zaprtje in napenjanje, glavoboli, migrena mišični in žilni krči, bolečine v vratu in hrbtu, sladkorna bolezen, rak, revmatoidni artritis, alergije, astma, prehladi in gripe, spolne težave, kožne bolezni, težave s spanjem, pretirana ješčost, izguba teka, povečano uživanje energijskih napitkov in alkohola, povečano kajenje, uživanje mamil, anksioznost, strah, fobije, obsesije in klinična depresija. Nekatere težave in bolezni so že znane študentom. V nadaljevanju pa bom podrobneje predstavila stres, ki se pojavlja med študijem. 18

24 2.5 STRES MED ŠTUDIJEM Kaj predstavlja stres za študente? Večina ljudi največkrat vidi dobre zabave in mirna leta brez kakršnihkoli skrbi. Pa je res tako? Študente stresa stres že pred uradnim začetkom študija. Najprej pride do menjave bivalnega okolja in privajanje na novo okolje, kar lahko predstavlja velik stres, saj nas muči strah pred neznanim, strah pred neprepoznavnostjo in domotožje. Prav tako bivanje v novem okolju prinaša nove obveznosti. Študent skrbi sam zase, prilagaja se svojim sostanovalcem in skrbi za red in čistočo v svojem kotičku. Čas študija je tudi čas, ko se študentje začnemo zavedati pomena denarja, je čas ko zmanjka denarja tako v denarnici kot na tekočem računu in kar prinaša večje pritiske na nas same in tudi na naše starše. Z začetkom študijskega leta pa se znova pojavi šok. Učne vsebine pri posameznih predmetih so ogromne, zahteve profesorjev se zdijo nedosegljive in datum izpita se kar naenkrat pojavi na koledarju. Maratonsko učenje, strah pred razočaranjem in grajo, strah pred neznanjem in negativno oceno se poveča, pojavi se nespečnost, težave v hranjenju, glavoboli ipd. Pojavijo se tudi kratkotrajne izgube spomina, ki so lahko posledica stresa in minejo nekaj ur po koncu izpita (povzeto po Baša, Jevšnik, & Domajnko, 2007; Jeriček, 2007). Med najpogostejše študentske stresorje, poleg zgoraj naštetih, štejemo še: negativne misli in občutki o sebi, težave sprijatelji in družino, nezdravo življenjsko okolje, kronične bolezni ali družinske težave, sodelovanje pri številnih dejavnostih in nesoglasja s predavatelji (povzeto po Rogač, 2010). Posledice stresa, s katerimi se soočajo študentje, so enake posledicam stresa, ki so opisane v poglavju Kako si pomagati ob stresnih situacijah in se sprostiti, bom predstavila v poglavju 3. 19

25 3 OBVLADOVANJE STRESA V poglavju 2 sem predstavila definicijo stresa, najpogostejše stresorje in odzive na stresne situacije. Prav tako sem predstavila možne vplive stresa na organizem. V nadaljevanju bom predstavila, kako se»boriti«proti stresu, kako gledati na situacije tako, da nam ne povzročajo prevelikega stresa, kako se sprostiti ob samem stresu. Predstavila bom, kaj točno pomeni obvladovanje stresa, kakšen je pomen le-tega dejanja ter najpogostejše načine obvladovanja stresa. 3.1 OPREDELITEV IN POMEN Poravnavanje s stresom oz. obvladovanje stresa je bistvena značilnost stresa in čustvenih reakcij, vendar če tem reakcijam ne posvečamo pozornosti, potem tudi ne razumemo nenehnih bojev in težav, ki jih stres in drugačen življenjski slog prinaša (Lazarus, 2006, str. 102). Kadar občutimo napetost, stres, je to zato, ker smo si naložili preveč zahtev na tehtnico ravnovesja ali pa ne verjamemo v lastne sposobnosti (Schmidt, 2003, str. 26). Obvladovanje stresa je vzpostavitev ravnovesja med dojemanjem zahtev in dojemanjem sposobnosti za obvladovanje zahtev (poglavje 2.1, Slika 1). Za vzpostavitev ravnovesja obstajata dve možnosti: odvzemanje in dodajanje teže, ali spreminjanje zahtev in izboljšanje sposobnosti za obvladovanje stresa (Looker & Gregson, 1993, str. 109). Ameriški psiholog William James (v Singer, 2013, str. 24) je zapisal:»najboljše orožje zoper stres je naša zmožnost izbire misli«1. Singer (2013) predpostavlja, da so temelji obvladovanja stresa skriti v nas samih. Če želimo postati gospodarji stresa, moramo obvladovati svoje notranje dialoge (govorjenje s samim seboj). Obvladovanje stresa z glavo je torej premik od prehudih zahtev in pomanjkanja sposobnosti za obvladovanje k zmanjšanju zahtev in krepitvi sposobnosti za obvladovanje (Looker & Gregson, 1993, str ). 1 The greatest weapon against stress is our ability to choose one thought over another. 20

26 S poravnavanjem s stresom želimo zmanjšati negativni, škodljivi, stres v območje normalnega, naravnega, stresa. To lahko naredimo tako, da zmanjšamo prehude zahteve in okrepimo sposobnosti za obvladovanje zahtev (Looker & Gregson, 1993, str. 109), hkrati pa se držimo 3 ključnih komponent vsake strategije (Selič, 1999, str. 88): racionalnost, prilagodljivost, vizija prihodnosti. Racionalnost omogoča objektivno in nepristransko ocenjevanje stresorjev. Prilagodljivost dopušča, upošteva in pretehta uporabo vseh razpoložljivih strategij, vendar pa izbere tisto, ki ji najbolj ustreza. Z vizijo prihodnosti pa predstavimo zmožnost predvidevanja možnih izidov in posledic. Za odpravo in preprečevanje stresa je torej najpomembnejše, da se naučimo premagovati negativna prepričanja, se znebimo strahu in se veselimo izzivov, ki jih prinaša sleherni dan. Pomembno je, da znamo poslušati svoja čustva in se pravilno odzivati na dane situacije (povzeto po Looker & Gregson, 1993; Singer, 2013; Lazarus, 2006). Različne načine obvladovanja stresa pa bom predstavila v nadaljevanju. 3.2 NAČINI OBVLADOVANJA STRESA V poglavju 3.1 sem predstavila opredelitev in pomen obvladovanja stresa. V nadaljevanju bom predstavila kateri dejavniki predstavljajo prehude zahteve in kako zmanjšati zahteve, ter kateri dejavniki pripomorejo h krepitvi sposobnosti za obvladovanje zahtev. Tabela 2 predstavlja dejavnike, ki vplivajo na ubranost med zahtevami in sposobnostmi za obvladovanje zahtev. 21

27 Tabela 2: Dejavniki, ki vplivajo na ubranost med zahtevami in sposobnostmi PREHUDE ZAHTEVE POMANJKANJE SPOSOBNOSTI ZA nakopičile so se življenjske preizkušnje, ne znam razdeljevati zadolžitev in odgovornosti, sem perfekcionist, ne znam se organizirati, ne znam določiti prednostnih nalog, gojim nestvarna pričakovanja, slabo gospodarim s časom, nikoli ne iščem pomoči, ne znam reči»ne«, ipd. ZMANJŠANJE ZAHTEV OBVLADOVANJE pogrešam ljubezen in razumevanje, moje vedenje je tipa A, ne znam se sprostiti, ne znam se nasmehniti ali smejati, nimam smisla za humor, nisem odločen, premalo se spoštujem, gojim temne misli, ne zavedam se znakov stresa, ne znam se odpočiti, uživam preveč kofeina in/ali alkohola, slabo in neurejeno se hranim, premalo se gibljem, moje zdravstveno stanje je slabo, ipd. KREPITEV SPOSOBNOSTI ZA OBVLADOVANJE upoštevam življenje preizkušnje, poznam in razumem bistvo stresa ter prepoznam znam reči»ne«, znamenja stresa, znam se dobro organizirati, znam se sprostiti in uporabljam tehnike sproščanja, določam prednostne naloge, obdajata me ljubezen in razumevanje, gojim stvarna pričakovanja, moje zdravstveno stanje je dobro, ogibam se perfekcionizmu, spoštujem se in se sam pri sebi prijetno počutim, razdeljujem zadolžitve in nimam veliko lastnosti vedenjskega tipa A, odgovornost, imam zdravo uravnoteženo prehrano, po potrebi poiščem pomoč, kofein in alkohol uživam v zmernih količinah, dobro gospodarim s časom, veliko in redno se gibljem, imam primerno službo, ipd. rad se nasmehnem in se veliko smejim, imam smisel za humor, odločen sem, spodbujam pozitivno mišljenje ipd. (Vir: Looker & Gregson, 1993, str. 110,111) 22

28 Želja vsakega posameznika je, da dejavnike iz prve vrstice zgornje tabele pretvori v dejavnike druge vrstice zgornje tabele. To pa lahko naredimo na več načinov, in sicer lahko vsakodnevni stres zmanjšamo z masažo, meditacijo, rekreacijo, spancem, preživljanjem časa v naravi, jogo in tudi kajenjem (Parker, 2007, str. 11). Te načine sproščanja pa lahko v grobem razdelimo v 3 skupine strategij, in sicer (Schmidt, 2003, str. 27): strategija uporabe tehnik sproščanja, strategija namernega spreminjanja toka svojih misli, strategija namernega spreminjanja svojega obnašanja. Med strategije uporabe tehnik sproščanja štejemo (Schmidt, 2003, str ; Treven, 2005, str ): tehnike dihanja 3+5, fizične aktivnosti, meditacijo in jogo, zdravstveno hipnozo in avtogeni trening, masaže in aromaterapije. Tehnike dihanja predstavljajo eno najučinkovitejših in najhitrejših načinov sprostitve, saj z zavestnim dihanjem svoje misli prisilimo, da se posvetijo samo našemu sproščanju in pozabijo na vsa bremena, ki jih nosimo s seboj (Schmidt, 2003, str. 27). Redne fizične aktivnosti (hoja, tek, aerobika, plavanje, jahanje in kolesarjenje) predstavljajo dobro zaščito pred stresom in s stresom povezanimi boleznimi. S pomočjo meditacije in joge se lahko popolnoma sprostimo na telesni in duševni ravni. Obe tehniki nam pomagata gledati na težave iz drugega zornega kota, pomaga nam povečati ustvarjalnost, koncentracijo in učinkovitost. Pri hipnozi in avtogenimi treningi pride do spremenjenega stanja zavesti, za katero je značilna popolna sprostitev in velika dovzetnost za sugestije. Z masažami in aromaterapijami stimuliramo krvni pretok telesa, kar povzroči umiritev duha in sprostitev na mentalni ravni, ter sprostimo napetosti v mišicah (Treven, 2005, str ). 23

29 Med strategije namernega spreminjanja toka svojih misli štejemo predvsem kognitivne metode, katerih temeljni princip lahko definiramo z besedami:»ne moremo vedno spremeniti sveta okoli nas, toda lahko spremenimo naš odziv nanj«. Iz tega lahko izluščimo 2 nasveta. V vsaki slabi situaciji moramo poiskati tudi svetlo plat ter znebimo se mračnih misli ter jih nadomestimo z dobrimi (Schmidt, 2003, str. 28; Treven, 2005, str. 68). Med strategije namernega spreminjanja svojega obnašanja štejemo (Schmidt, 2003, str ; Treven, 2005, str ): pravilna prehrana, dobro upravljanje s časom, povzemanje obnašanja naših najboljših trenutkov, iskanje priložnosti za smeh. O pravilnih prehrani obstaja veliko idej, vse pa imajo neko skupno izhodišče. Pri prehrani pazimo predvsem na to, da so živila polnovredna, sveža in naravna. Uporabljajmo majhne količine soli in sladkorja, ter si privoščimo 3 glavne obroke in 2 vmesna obroka. Čez dan pa spijemo veliko vode (Treven, 2005, str. 70). Posamezniki, ki znajo dobro upravljati s časom, se dela lotevajo sproščeno in zbrano ter tudi naredijo več. Osnovno načelo upravljanja s časom je, da si vsak dan napišemo seznam aktivnosti in nalog ter jim določimo prioritete (Treven, 2005, str. 72). Schmidt (2003, str. 29) pravi, da»naše spremenjeno vedenje vedno spremeni tudi naše občutke«. Pravi, da bi po sproščanju z dihalnimi vajami v spomin priklicati trenutek, v katerem smo bili zelo ponosni sami nase in se poskušamo spomniti, kako smo takrat sedeli in obnašali ter to posnemamo. Avtor tudi pravi, da ne smemo čakati na smeh, ampak moramo priložnosti sami poiskati ali narediti. Pri smejanju se namreč sproščajo različni hormoni, ki pomagajo pri sproščanju in lajšanju bolečin. Vse zgoraj naštete dejavnike, načine in strategije sproščanja lahko strnemo v 18 točk poravnavanja s stresom (povzeto po Parker, 2007, str ): 1. ko se zbudiš si povej nekaj pozitivnega; 2. začni dan s spominjanjem dobrih stvari in pripravi seznam ciljev, ki jih boš končal tekom dneva; 24

30 3. jej zdravo hrano in ne pij alkohola ter pijač s kofeinom; 4. poslušaj pozitivno glasbo, ki te spodbuja, sprošča in umirja tvoje dihanje; 5. zavedaj se svojih možnosti vedno obstaja več kot 1 možnost; 6. pogovarjaj se s svojimi prijatelji; 7. zavedaj se svojih zmožnosti, ne pretiravaj in ne žaluj, če ti ne uspe doseči zastavljenih ciljev; 8. vsakodnevno se zmerno gibaj; 9. poskrbi za zadostno količino vitaminov in mineralov; 10. zagotovi si dovolj spanca; 11. nauči se reči»ne«- ne moreš narediti vsega sam; 12. vizualiziraj si pozitivne stvari; 13. preizkusi tehnike sproščanja in dihalne vaje; 14. določi prioritete svojim aktivnostim in najprej zaključi tiste z nujno prioriteto; 15. nauči se deliti delo; 16. na enkrat delaj eno stvar; 17. naj te ne skrbijo stvari, ki ji ne moreš spremeniti nauči se sprejemati stvari takšne kot so; 18. čestitaj si ob dosežkih. V poglavjih 2 in 3 sem predstavila teoretične osnove stresa ter sproščanja. V nadaljevanju bom predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla med slovenskimi študenti. 25

31 4 RAZISKOVALNI DEL V raziskovalnem delu diplomskega dela sem raziskovala prisotnost stresa med študenti Višje šole za gostinstvo in turizem Bled ter visokošolskimi (visoka šola, univerzitetni študij, magistrski študij) študenti organizacijskih smeri. Z analizo anketnih vprašalnikov sem želela pridobiti rezultate na naslednja vprašanja: Ali so redni študentje bolj pod vplivom stresa kot izredni študentje? Ali so zaposleni študentje bolj pod vplivom stresa kot nezaposleni študentje? Ali so visokošolski študentje bolj pod vplivom stresa kot višješolski študentje? Ali so višješolski izredni študentje bolj pod vplivom stresa kot višješolski redni študentje? Ali je pod stresom več študentk kot študentov? Kateri so najpogostejši povzročitelji stresa med višješolskimi in kateri med visokošolskimi študenti? Kako si študentje pomagajo pri odpravi stresa? Anketni vprašalnik (priloga a) vsebuje 19 vprašanj. V prvem delu sprašujem po demografskih podatkih, v nadaljevanju sprašujem po pogostosti sprememb in težav v fizičnem in psihičnem smislu. Na koncu pa prosim še za mnenje glede najpogostejšega stresorja in najpogostejše poravnave s stresom. Anketa je bila samo internetna in sem jo posredovala samo študentom. Anketo je začelo izpolnjevati 137 oseb, rešilo jo je 120 oseb, kar predstavlja 87,5 %. 4.1 ANALIZA REZULTATOV Najprej bom predstavila t. i. opisne statistike (demografija) s katero bom predstavila nekaj osnovnih podatkov, ki sem jih pridobila z analiziranjem ankete. Anketo je rešilo 120 oseb, od tega 37 moških (30,8 %) in 83 žensk (69,2 %), kar je predstavljeno v graf 1. Povprečna starost anketirancev znaša 23,31 leta s standardnim 26

32 Št. anketirancev odklonom 2,95 leta. Najmlajši anketiranci so stari 19 let, najstarejši so 40 let. V anketnem vprašalniku sem spraševala po starosti v letih. Zaradi nepreglednosti le-teh podatkov, sem podatke združila v 4 starostne skupine. Starostne skupine sem oblikovala v naslednjih zaprtih intervalih: [18-20], [21-25], [26-30] in [31-40]. Prva skupina vsebuje starosti od vključno 18 do vključno 20 predvsem iz razloga, da je spodnja starostna meja študentov bila nastavljena na 18 let. Zadnja, četrta, skupina pa ima večji razpon let zaradi premajhne zastopanosti let od 31 do 40. Rezultate analize starosti anketirancev prikazuje graf 2. ženski; 69,2% moški; 30,8% Graf 1: Število anketirancev po spolu v odstotkih [18-20] [21-25] [26-30] [31-40] Starostne skupine Graf 2: Starost anketirancev po skupinah V anketi sem spraševala tudi o vrsti in načinu študija. 62 anketirancev prihaja iz višješolskih ustanov, 58 obiskuje visokošolske ustanove (tabela 3). Tabela 4 predstavlja število anketirancev po načinu študija, in sicer je 83,3 % anketirancev rednih študentov in 16,7 % 27

33 izrednih študentov. Nezaposlenih študentov je 25,8 %, redno zaposlenih pa 6,7 %. Večina jih dela preko študentskega servisa, in sicer kar 67,5 % (tabela 5). Tabela 3: Število anketirancev glede na vrsto študija Veljavni odgovori Vrsta študija Frekvenca Delež [%] Kumulativni delež [%] višješolski študij 62 51,7 51,7 visokošolski / univerzitetni študij 58 48,3 100,0 Skupaj ,0 Tabela 4: Število anketirancev glede na na način študija Veljavni odgovori Način študija Frekvenca Delež [%] Kumulativni delež [%] redni študij ,3 83,3 izredni študij 20 16,7 100,0 Skupaj ,0 Tabela 5: Število anketirancev glede na vrsto zaposlitve Veljavni odgovori Vrsta zaposlitve Frekvenca Delež [%] Kumulativni delež [%] zaposlen 8 6,7 6,7 delam preko študentskega servisa 81 67,5 74,2 nisem zaposlen 31 25,8 100,0 Skupaj ,0 Zanimalo me je, koliko študentov meni, da je pod stresom in koliko študentov meni, da je za njihove slabše rezultate pri študentskih obveznostih kriv stres. Na vprašanje»ali menite, da ste v tem obdobju (zadnje pol leta) v stresu?«(vprašanje 9) je 65 (54,2 %) anketirancev odgovorilo z»da«, 55 (45,8 %) anketirancev z»ne«(tabela 6). Na vprašanje»ali ste pod stresom pred študentskimi obveznostmi«(vprašanje 10) je odgovorilo 120 anketirancev (tabela 7). 6 anketirancev pravi, da niso nikoli pod stresom pred študentskimi obveznostmi, 37 28

34 jih pravi, da so redko (manj kot 1x na mesec), 48 jih je označilo odgovor včasih (več kot 1x na mesec) in 29 jih je označilo odgovor pogosto (več kot 1x na teden). Tabela 6: Število anketirancev po odgovorih na vprašanje 9 Veljavni odgovori Ali menite, da ste v tem obdobju (zadnje pol leta) v stresu? Frekvenca Delež [%] Kumulativni delež [%] da 65 54,2 54,2 ne 55 45,8 100,0 Skupaj ,0 Tabela 7: Število anketirancev po odgovorih na vprašanje 10 Veljavni odgovori Ali ste pod stresom pred študentskimi obveznostmi? Frekvenca Delež [%] Kumulativni delež [%] nikoli 6 5,0 5,0 redko 37 30,8 35,8 včasih 48 40,0 75,8 pogosto 29 24,2 100,0 Skupaj ,0 V anketnem vprašalniku sem spraševala tudi po pogostosti določenih simptomov in težav (vprašanje 6 v prilogi A), kjer je bila na voljo 4-stopenjska ocenjevalna lestvica. Tabela 8 prikazuje število odgovorov, povprečno oceno glede na celoten vzorec in povprečno oceno glede na spol. Prvi del tabele predstavljajo spremembe in simptomi, ki so povezani s pozitivnim stresom. Le-te spremembe in simptomi so izjemno veselje, povečana motiviranost, povečana samozavest, povečana ustvarjalnost, učinkovitost, uspešno, povečana sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja ter povečana živahnost, nasmejanost. Povprečna ocena, pridobljena iz odgovorov, tega sklopa znaša 3,06 na 4-stopenjski ocenjevalni lestvici s povprečnim standardnim odklonom 0,75. Posplošeno lahko rečem, da anketiranci pozitivne spremembe doživljajo vsaj enkrat na mesec in ne več kot petkrat na mesec. Iz tabele je tudi razvidno, da so višje povprečne ocene določeni spremembi namenili moški. V nadaljevanju raziskave sem poskušala odkriti povezavo med spolom, pozitivnim stresom in zavedanjem stresa. Drugi del tabele pa predstavljajo spremembe in simptomi, ki jih literatura povezuje s slabim stresom. Vezane so tako na naše obnašanje, občutje, fizično stanje. Povprečna ocena 29

35 tega sklopa znaša 2,07 po 4-stopenjski ocenjevalni lestvici s povprečnim standardnim odklonom 0,86. Sklepam lahko, da anketiranci spremembe in simptome slabega stresa doživljajo manj kot enkrat na mesec. Tabela 8: Povprečna ocena in standardni odklon pogostosti simptomov in težav Ali ste v zadnje pol leta opazili naslednje spremembe? št. odg. povp. std. odk. povp. - m povp. -ž izjemno veselje 119 3,08 0,76 3,16 3,04 povečana motiviranost 119 3,01 0,74 3,00 3,01 povečana samozavest 119 2,96 0,79 3,14 2,88 povečana ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost 119 2,99 0,71 3,14 2,93 povečana sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja 119 3,12 0,73 3,30 3,04 povečana živahnost, nasmejanost 118 3,19 0,77 3,19 3,19 slabša koncentracija 120 2,66 0,79 2,49 2,73 večja pozabljivost 120 2,63 0,89 2,62 2,63 nezmožnost sprejemanja odločitev 120 2,26 0,86 2,11 2,33 slabši smisel za humor 120 1,99 0,82 1,70 2,12 občutek živčnosti, vznemirjenosti 120 2,7 0,83 2,46 2,81 občutek depresije, žalosti, potrtosti 120 2,26 0,86 1,89 2,42 občutek zaskrbljenosti, strahu in pesimizma 120 2,39 0,89 2,27 2,45 povečana agresivnost 120 1,85 0,84 1,78 1,88 izguba motivacije 118 2,38 0,76 2,22 2,46 povečano kajenje 119 1,77 1,05 1,59 1,85 pitje alkohola za sprostitev 119 1,69 0,92 1,78 1,65 jokavost 118 1,82 0,95 1,14 2,12 težave pri komunikaciji 119 1,82 0,79 1,65 1,89 glavobol, nepojasnjena vrtoglavica 120 2,1 0,93 1,73 2,27 škrtanje z zobmi 120 1,45 0,72 1,38 1,48 utrujenost, slabotnost 120 2,54 0,90 2,22 2,69 bolečine in trzanje obraznih mišic 119 1,55 0,70 1,53 1,55 bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah 120 2,57 1,01 2,46 2,63 povišan srčni utrip 120 1,98 0,86 1,81 2,05 prebavne motnje, slabost, bruhanje 120 1,76 0,90 1,35 1,94 motnje spanca 120 2,47 1,01 2,19 2,59 izguba apetita 120 1,75 0,85 1,62 1,81 težave v spolnem življenju 120 1,63 0,86 1,49 1,70 pogoste bolezni (prehladi, gripa, okužbe dihal, ipd.) 120 1,65 0,71 1,41 1,76 30