SREDA, 22. JUNIJ 2011

Transcription

1 1 SREDA, 22. JUNIJ 2011 PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA podpredsednik (Seja se je začela ob 15.05) 1. Nadaljevanje zasedanja Predsednik. Razglašam, da se zasedanje Evropskega parlamenta, ki je bilo prekinjeno v četrtek, 9. junija 2011, nadaljuje. 2. Sprejetje zapisnika predhodne seje: glej zapisnik 3. Dobrodošlica Predsednik. Z veseljem pozdravljam delegacijo štirih članov parlamentarnega odbora Sejšelov za zunanje zadeve in dveh višjih uradnikov parlamenta, ki ji vodi njihov predsednik, gospod William. Delegacija je ta teden tukaj v Evropskem parlamentu, da bi sodelovala na štiridnevnem študijskem obisku, ki ga organizira Urad za spodbujanje parlamentarne demokracije. Upamo, gospe in gospodje, da bo vaš obisk ploden, in vemo, da boste z zanimanjem sledili poročilu gospoda Cadeca o sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Sejšeli, o katerem bomo glasovali jutri. Prosimo le, da ob svojem naslednjem obisku prinesete v Bruselj nekaj sonca. 4. Sestava odborov: glej zapisnik 5. Razlaga Poslovnika: gl. zapisnik 6. Brezpredmetne pisne izjave: gl. zapisnik 7. Pisna izjava (vložitev): gl. zapisnik 8. Prerazporeditev sredstev: glej zapisnik 9. Nadaljnje obravnavanje stališč in resolucij Parlamenta: glej zapisnik 10. Predložitev dokumentov: glej zapisnik 11. Razpored dela Predsednik. Gospa Oomen-Ruijten je prosila za besedo. Ria Oomen-Ruijten, v imenu skupine PPE. (NL) Gospod predsednik, na zadnjem delnem zasedanju smo razpravljali o Rusiji. Takrat smo sporočili predsedniku Komisije in predsedujočemu Svetu, naj razpravljajo o ruskih volitvah. Zdaj smo bili obveščeni, da je bila eni stranki v Rusiji zavrnjena registracija. Po drugi strani pa nas je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) obvestila, da lahko pošljejo opazovalce, ki bodo bdeli nad volitvami. Čim hitreje bi želeli prejeti izjavo o stanju v Rusiji. Prav tako želimo o tem imeti razpravo. Mislim, da bi bilo to primerno.

2 Hannes Swoboda, v imenu skupine S&D. (DE) Gospod predsednik, rad bi podprl to pobudo. Vendar je odvisno od konference predsednikov, da nam na julijskem delnem zasedanju v znak politične volje dovolijo kratko izjavo in razpravo o tej zadevi, ko bo tam tudi visoka predstavnica. Predsednik. Zdaj o tem ne razpravljamo. Zabeležili bomo to zahtevo in jo podali ustreznim telesom. Zdaj bomo prešli na razpored dela. Razdeljena je bila zadnja različica osnutka dnevnega reda, kot je bil pripravljen na konferenci predsednikov na njihovem zasedanju 9. junija 2011, v skladu s členoma 137 in 138 Poslovnika. Po posvetovanju s političnimi skupinami bi rad predložil Parlamentu naslednje predlagane spremembe zadnje različice osnutka dnevnega reda: Četrtek, 23. junij 2011: 1. Glasovanje o poročilu gospoda Kastlerja o evropskem letu aktivnega staranja (2012) (A7-0061/2011) je preloženo na julijsko delno zasedanje. 2. Poročilo gospoda Tatarelle o traktorjih, danih na trg v okviru sistema prožnosti, (A7-0091/2011) bo vključeno neposredno v glasovanje. Rok za vložitev predlogov sprememb je danes do Imate kakršne koli pripombe? Pripomb ni, torej so spremembe sprejete. Poleg tega so bile zahtevane naslednje spremembe: Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze je zahtevala, da se danes, v sredo, 22. junija 2011, razprava o gospodarskem upravljanju umesti takoj za razpravo o pripravah na zasedanje Evropskega sveta in pred poročilo gospoda Dessa o skupni kmetijski politiki. (Sprememba je bila zavrnjena) Zdaj bomo prešli na razpored dela za četrtek. Konfederalna skupina Evropske združene levice Zelene nordijske levice je zahtevala preložitev glasovanja o poročilih, vključenih v skupno razpravo o gospodarskem upravljanju (Ferreira (A7-0183/2011), Feio (A7-0179/2011), Ford (A7-0184/2011), Goulard (A7-0180/2011), Wortmann-Kool (A7-0178/2011) in Haglund (A7-0182/2011)), na kasnejše delno zasedanje. Gospod Klute ima besedo, da predstavi zahtevo. Jürgen Klute, v imenu skupine GUE/NGL. (DE) Gospod predsednik, predlagam, da prestavimo razpravo in glasovanje o gospodarskem upravljanju na julijsko delno zasedanje. Naši razlogi za to so zelo preprosti. Svet Ecofin je zasedal v ponedeljek in ponovno predložil spremembe na kompromise, ki so bili sklenjeni. Kot poslanci EP nismo imeli dovolj časa, da bi jih podrobno preučili. Tudi potrebni prevodi niso bili na razpolago. To vidimo kot nesprejemljiv pritisk, ki ga izvaja Svet, in prosil bi svoje kolege poslance, da se temu pritisku upremo in glasujemo za predlog za preložitev razprave in glasovanja. Corien Wortmann-Kool, v imenu skupine PPE. Gospod predsednik, Evropa nujno potrebuje trdne temelje za evro. O tem svežnju smo razpravljali že več mesecev in zdaj

3 3 smo dosegli 98 % soglasje s Svetom. Glasovati bi želeli jutri, tako da lahko Parlament izrazi svoja stališča na glasovanju na plenarnem zasedanju. Potrebna so nadaljnja pogajanja s Svetom, tako da bomo lahko za trdnejši temelj za evro dobili končni sporazum pred poletjem. Ilda Figueiredo, v imenu skupine GUE/NGL. (PT) Gospod predsednik, pred seboj imamo sveženj, v katerega je Svet za ekonomske in finančne zadeve v zadnjem trenutku vnesel spremembe in te še niso bile prevedene v različne jezike. Prvič, obstaja le ena različica vsaj jaz imam dostop le do angleške različice, kar nam ne daje popolne slike o tem, kaj se je zgodilo. Drugič, vpletena dejstva so zelo pomembna in posledice za naše države in ljudi so zelo resne, nenazadnje pa je treba upoštevati sedanje razmere v Evropski uniji, na primer v Grčiji in na Irskem ter, kot se napoveduje, na Portugalskem. Zato menimo, da je do teh vprašanj potreben pazljivejši pristop. Zato vztrajamo, da moramo preložiti glasovanje o njih do julija. Predsednik. Zahteva je zavrnjena. *** Razpored dela je s tem sprejet. 12. Priprave na zasedanje Evropskega sveta (24. junij 2011) (razprava) Predsednik. Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o pripravah na zasedanje Evropskega sveta dne 23. in 24. junija Enikő Győri, predsedujoča Svetu. Gospod predsednik, predsednik Komisije, spoštovani poslanci, to je moja zadnja priložnost, da na plenarni razpravi nagovorim ta parlament v imenu Sveta. Januarja smo obljubili, da bo naše predsedovanje Parlamentu prijazno. Ker se zavedamo posledic Lizbonske pogodbe, smo spoznali, da je tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom in njegovimi poslanci bistveno za uspeh katerega koli predsedovanja v prihodnosti. Evropska javnost se ozira za rezultati EU in se ne obremenjuje preveč s tem, da bi ločila med Parlamentom, Komisijo in Svetom. In pri tem imajo prav. Imamo skupno odgovornost in zato se naš uspeh ali poraz deli. Prihajajoč Evropski svet zaznamuje konec madžarskega predsedovanja. Zato je ta razprava zlata priložnost, da podamo poročilo o tem, kaj je bilo doseženo v številnih dokumentih v tesnem sodelovanju s tem parlamentom. Naj začnem z gospodarsko politiko. Evropski svet bo zaključil s prvim evropskim semestrom. V enem političnem ciklu združuje dve veji gospodarske oživitve: finančno stabilnost, ki temelji na javnofinančni konsolidaciji in se odraža v programih stabilnosti in konvergence, in strukturne reforme za pametno, trajnostno in družbeno vključujočo rast, ki ustvarja nova delovna mesta. Po zaslugi odličnega sodelovanja med Komisijo, Svetom in državami članicami pri obravnavi nacionalnih programov reform in priporočil je prvi evropski semester trajal en semester in niti dan dlje. Evropski svet bo vabljen, da potrdi priporočila, značilna za posamezno državo, ki jih je odobril Svet, kar bi se moralo odražati pri vseh državah članicah v njihovih nacionalnih odločitvah o proračunu in strukturni reformi. Celo v tristranska pogajanja smo vključili sklic na evropski semester, tako da je lahko Parlament pravočasno obveščen o tem napredku.

4 Glede pakta za evro plus je večina sodelujočih držav članic predstavila zaveze, ki obsegajo skupno več kot sto ločenih ukrepov. Te zaveze so dober korak k doseganju ciljev pakta, ki morajo biti zdaj izvedeni na nacionalni ravni. Toda stopnja ambicioznosti in natančnosti teh začetnih zavez je neenotna. Pri pripravi svojih naslednjih zavez bodo države članice zagotovile širši obseg zavez, konkretnejši pristop in višjo stopnjo ambicioznosti. Dovolite mi, da preidem na šest zakonodajnih predlogov o gospodarskem upravljanju, ki se v našem žargonu imenujejo šesterček. Ne bom šla v podrobnosti, saj je tema sama po sebi na dnevnem redu plenarnega zasedanja. Naj vas le spomnim, da je madžarsko predsedstvo dobilo od Evropskega sveta mandat, da doseže politični dogovor s Parlamentom do konca junija. Potem ko je Svet marca sprejel splošni pristop, smo se takoj lotili naloge in začeli intenzivna tristranska pogajanja s Parlamentom in Komisijo. Tri institucije so opravile ogromno delo. Začetno stališče Parlamenta je vsebovalo približno 2000 sprememb. Do danes smo uspeli nerešena vprašanja zreducirati na eno samo večje vprašanje in nekaj tehničnih podrobnosti. Prepričana sem, da je besedilo, ki ga imamo pred seboj, bolj dovršeno in bolje prilagojeno preprečevanju prihodnjih kriz. Ustrezno bomo obvestili predsednika Evropskega sveta in s tem poročali nazaj telesu, ki nam je to nalogo zadalo. Osebno sem bila vključena v izredno zanimive pogovore z mnogimi poslanci tega parlamenta. Ob tej priložnosti se vam vsem iskreno zahvaljujem za to izkušnjo. Kot Parlamentu prijazno predsedstvo upamo, da rezultati, ki so nas pripeljali do roba sporazuma, ne bodo zaman. Finančni trgi, evropska podjetja in, kar je najpomembneje, naši evropski sodržavljani, od nas pričakujejo, da bomo odgovorni in se odločili ter ukrepali proti zadolževanju glavni težavi naših gospodarstev. Končno tudi vemo, da bo vprašanje Grčije na dnevnem redu Evropskega sveta. Naj zdaj preidem na pravosodje in notranje zadeve. Evropski svet bo obravnaval strateška vprašanja v zvezi z azilom, migracijo in Schengenom; gradil bo na sklepih, ki jih je sprejel Svet za pravosodje in notranje zadeve dne 9. junija Ob upoštevanju preteklih dogodkov bo Evropski svet razpravljal o zamislih in zagotovil več političnega usmerjanja ter sodelovanja v schengenskem območju. Prav tako bo razpravljal o zamislih glede možnega zaščitnega mehanizma. Toda naj poudarim, da dobro delovanje Schengena zahteva od držav članic, da v celoti upoštevajo pravila in s tem okrepijo svoje medsebojno zaupanje. Prav tako zahteva učinkovit in posodobljen sistem spremljanja in ocenjevanja. Naj se dotaknem prostega pretoka oseb. Spada pod drugo poglavje pravnega reda Skupnosti kot Schengen, vendar sta ti zadevi neločljivo povezani. Obe spadata k najvidnejšim in najbolj priljubljenim dosežkom evropskega povezovanja. Države članice se tega zavedajo in ju nameravajo v celoti zaščititi. Logika za Schengenom je nespremenjena: stalno učinkovito upravljanje zunanjih meja je predpogoj za potovanje brez mejnega nadzora v območju Schengena. Kot veste, so potekala intenzivna pogajanja o spremembi Uredbe Frontex. V Frontexu imamo odlično evropsko orodje, ki je bistveno za nadzor naših zunanjih meja. Predsedstvo pozdravlja pozitivni rezultat zadnjega tristranskega srečanja. Države članice to popoldne razpravljajo o rezultatih in verjamemo, da je možno dogovor doseči pravočasno za Evropski svet.

5 5 Glede evropske azilne politike: nedavni dogodki so na to politiko izvedli pritisk. Za ljudi, ki so potrebni zaščite, se zahtevajo varni in učinkoviti azilni postopki. Zato je pomembno, da se skupni evropski azilni sistem dokonča do leta 2010 sistem, ki temelji na visokih standardih zaščite in je združen s poštenimi in učinkovitimi postopki, ki lahko preprečijo zlorabo in omogočijo hiter pregled prošenj za azil z namenom zagotoviti njegovo trajnost. Evropski svet bo prav tako pregledal napredek pri pripravi načrtov za razvojne zmogljivosti vodenja migracijskih in begunskih tokov. Cilj mora biti v tem, da se opredelijo temeljni vzroki za nezakonito migracijo. S tem namenom se bodo razvijala partnerstva z državami južnega sosedstva. Kot prvi korak bo s temi državami vzpostavljen celovit strukturiran dialog o migraciji, mobilnosti in varnosti, da bi zagotovili otipljive koristi zanje in za EU. Naj zdaj povem nekaj besed o Hrvaški. Med najpomembnejše naloge našega predsedovanja smo postavili zaključek pristopnih pogajanj s Hrvaško. Kot rezultat izjemnih prizadevanj Hrvaške, Komisije in predsedstva in z bistveno podporo tega parlamenta za kar si zasluži velike zasluge, bo Evropski svet pozval k zaključku pristopnih pogajanj s Hrvaško do konca junija Podpis pristopne pogodbe se predvideva do konca tega leta. Ti dogodki prinašajo nov zagon evropski perspektivi zahodnega Balkana. Evropski svet se bo vrnil na to temo na svojem zasedanju v decembru V tem okviru se pričakuje odobritev prijetja generala Mladića in njegove premestitve v Haag. Srbija je naredila velik korak na poti k vstopu v EU. Glede južnega sosedstva: pričakuje se, da bo Evropski svet potrdil nov pristop pri odnosu s sosedami EU, ki je bil sklenjen na ponedeljkovem zasedanju Sveta za zunanje zadeve. Zaradi resnih dogajanj v delih južnega sosedstva Unije se od Evropskega sveta pričakuje, da sprejme izjavo o nedavnih dogodkih v regiji. Naj vas med drugim obvestim, da se od Evropskega sveta pričakuje, da bo za naslednjega guvernerja Evropske centralne banke, o katerem ta parlament glasuje, imenoval Maria Draghija. Nenazadnje bo Evropski svet verjetno potrdil strategijo Evropske unije za Podonavje in okvir EU za nacionalne strategije za vključevanje Romov ter s tem uresničil še dve prednostni nalogi madžarskega predsedstva. Podonavska strategija je načrtovana, da okrepi priložnosti za celotno regijo, ki vključuje raznolikost držav članic in tretjih držav na zahodnem Balkanu nacij, narodov in skupnosti. Z okvirom EU za nacionalne strategije za vključevanje Romov se bomo prvič na evropski ravni spopadli s stisko Romov in jo spremenili v priložnost za vse nas. Posebej se zahvaljujem temu parlamentu za pripravo tako odličnega poročila poročilo gospe Járóka in odločitev, ki je bila odlična podlaga za naše delo v Svetu. Evropa bo s tem pokazala, naj uporabim besede predsednika vlade Orbána, da ima tudi srce in ne le možganov. Gospod predsednik, predsednik Komisije, spoštovani poslanci, madžarsko predsedstvo si je za moto izbralo močno Evropo. Upam, da se strinjate z mnenjem predsednika Buzeka, ki je pred kratkim rekel, da bo po madžarskem predsedovanju Evropa močnejša in boljša. Iz vsega srca se vam zahvaljujem za vaše sodelovanje v zadnjih šestih mesecih. José Manuel Barroso, predsednik Komisije. Gospod predsednik, srečanje Evropskega sveta ta teden ima zelo pomemben dnevni red. Ministrica Győri je v imenu madžarskega

6 predsedovanja Svetu predstavila dnevni red na splošno. Na tej točki se ji želim zahvaliti za zavezanost, ki jo je pokazala v teh šestih mesecih. Naj se osredotočim na nekaj konkretnih točk: članom Evropskega sveta sem napisal pismo, v katerem sem orisal stališča Komisije glede vprašanj, za katera menim, da so najbolj bistvena na dnevnem redu, in naša stališča bi rad delil z vami. Na koncu bom še navedel nekaj pripomb glede Grčije. Evropski svet bo sprejel zelo pomembne korake za zagotovitev, da bo oblikovanje gospodarske politike Evropske unije bolj usklajeno in učinkovitejše. Prvič, imamo sveženj o gospodarskem upravljanju. Temu parlamentu bi se rad iskreno zahvalil za izredno trdo delo in zavezanost, ki ju je pokazal pri ohranjanju visoke ravni ambicioznosti glede tega vprašanja. Danes popoldne bo komisar Rehn v imenu Komisije izrazil naša podrobna stališča o teh izredno pomembnih zadevah. Zdaj pričakujem od Parlamenta in držav članic, da pridejo do dogovora, ker je sprejetje svežnja o upravljanju bistveno za naš celovit odziv na krizo. Dogovor o tem svežnju je bistven. Našim državljanom bo zelo težko razložiti, zakaj se ne moremo sporazumeti o temeljnih stebrih odziva na to krizo, ko se poskušamo odzvati na izzive sedanjega obsega. Mislim, da bo dogovor o tem svežnju okrepil naše mehanizme gospodarskega nadzora na evropski ravni. Evropska unija bo veliko bolje preprečevala razvoj nevzdržnega javnega dolga in primanjkljajev ter pojav škodljivih makroekonomskih neravnovesij. Čeprav je bolje preprečevati kot zdraviti, bomo tudi bolje sprejemali ukrepe za popravo teh stanj, če se bodo pojavila. Drugič, pričakujem, da bodo voditelji držav in vlad potrdili priporočila za posamezne države, ki jih je Komisija predstavila 7. junija. To je, kot veste, prvič, da opravljamo kolektivno izvajanje take vrste na evropski ravni. Priporočila temeljijo na obširni analizi Komisije, ki jo je opravila glede načrtov držav članic za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest, povezanih z zdravimi javnimi financami. Priporočila so osredotočena, merljiva in prilagojena perečim izzivom posamezne države. Seveda so bile včasih razprave med Komisijo in državami članicami o teh priporočilih zelo napete, toda zadovoljen sem, da je splošni rezultat ohranil visoko raven ambicioznosti. Ne moremo žeti koristi enotnega trga ne eni strani in prezreti malomarnega oblikovanja gospodarske politike na drugi. Nima smisla potrditi popolnoma novega svežnja o gospodarskem upravljanju, če države članice še isti teden dvomijo v metodologijo in neodvisna priporočila Komisije za izvajanje v posamezni državi. Ta nov način oblikovanja politike je tudi močan poziv h kolektivni odgovornosti, saj je gospodarski prostor Evropske unije veliko več kot skupek naših različnih gospodarstev. Tretjič, Evropski svet naj bi potrdil spremembo Pogodbe, ki je potrebna, da se leta 2011 omogoči ustanovitev evropskega mehanizma za stabilnost s sposobnostjo pomoči na podlagi stroge pogojenosti območju evra držav članic v finančnih težavah. Evropski mehanizem za stabilnost je skupaj s povečano dejansko posojilno sposobnostjo evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) jasen prikaz naše zaveze, da zaščitimo stabilnost območja evra na podlagi zdravih in vzdržnih javnih financ. Morda se spomnite, da je bila januarja, ko je Komisija predstavila raziskavo letne rasti, zelo pomembna tema potreba po krepitvi efektivne posojilne sposobnosti evropskega instrumenta za finančno stabilnost. Takrat so nas zelo kritizirali, toda zdaj so se evropske

7 7 vlade soglasno odločile, da povečajo dejansko posojilno sposobnost. Sprašujem se, če ne bi bilo mogoče, da bi jo odobrili pred nekaj meseci. Sveženj o gospodarskem upravljanju, priporočila za posamezno državo in mehanizmi stabilnosti: tako bi morala Evropa resno upoštevati izkušnje, ki si jih je pridobila v krizi, in ukrepati. Komisija bo naredila vse, da ohrani to raven neomajne odločnosti v vseh zadevah, o katerih se bo razpravljalo. Za odziv na gospodarsko krizo mora prispevati vsak sektor in še najbolj finančni sektor. Parlamentu sem obljubil, da bo Komisija predložila formalni zakonodajni predlog o davku na finančne transakcije. Predlog bo imel tri cilje. Prvič, izogniti se razdrobljenosti notranjega trga za finančne storitve, saj se uvaja vse večje število neusklajenih nacionalnih davčnih ukrepov. Drugič, s tem davkom na finančne transakcije se želi oblikovati ustrezne odvračalne ukrepe za preveč tvegane ali zgolj špekulativne transakcije. Tretjič, zagotoviti, da bodo finančne institucije namenile pošten in pomemben delež za delitev stroškov nedavne krize in opredeliti pomisleke glede previsokega dobička. Zelo visoke nagrade, ki se bančnikom še vedno izplačujejo bančnikom, ki so jih včasih rešili visoki zneski davkoplačevalskega denarja nakazujejo, da v bančnem sektorju obstajajo previsoki dobički in da bi bančni sektor prav tako moral prispevati k skupnemu javnemu dobru. (Aplavz) Drugo bistveno vprašanje za Evropski svet je migracija. Vprašanje migracije je prišlo v ospredje v zadnjih mesecih, zlasti zaradi pritiska nedavnih dogodkov v južnem Sredozemlju. Maja sem govoril s Parlamentom o migracijskem svežnju, ki določa pretekle in prihodnje politične pobude v okviru, ki omogoča, da EU in njene države upravljajo azil, migracijo in mobilnost državljanov tretjih držav v varnem okolju. Sprijaznimo se, da je migracija zelo čustveno vprašanje. Toda naj jasno povem, da Komisija ne bo sprejela nobenih poskusov spodkopavanja schengenskih načel. V bistvu menim, da se bo s krepitvijo evropskega pristopa do migracij in prostega pretoka zgodilo ravno nasprotno. Komisija je predlagala krepitev upravljanja schengenskega območja in s tem krepitev zaupanja držav članic v učinkovito upravljanje naših zunanjih meja. To se bo zgodilo tako s krepitvijo agencije za meje Frontex kot z ocenjevalnim mehanizmom, kjer bodo nacionalne agencije za meje sodelovale pri ocenjevanju groženj. Prav tako preučujemo izvedljivost sistema varovanja, ki bi omogočal sprejemanje odločitev na evropski ravni za soočanja z možnimi težkimi razmerami, kjer so naše skupne zunanje meje predmet izrednega pritiska ali kjer države članice ne uspejo izpolniti svojih obveznosti za nadzor svojih meja. Odločitve o najboljšem načinu za obravnavanje takih razmer bi morale biti sprejete na ravni Evropske unije in s tem bi se izognili enostranskim ukrepom držav članic. Kot mehanizem v sili, in če bodo kritične razmere to upravičile, bodo te odločitve morale predvideti začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, toda vedno v okviru Skupnosti. To ne pomeni preklica ukinitve notranjih meja. To je način krepitve evropske razsežnosti sistema, tako da se posamezne države članice ne bodo počutile, kot da so prisiljene v

8 enostransko delovanje. Prizadeval si bom za jasno podporo Evropskega sveta pri tem pristopu, tako da bodo lahko podrobni predlogi Komisije dokončani in bodo imeli možnost za uspeh. Migracijski sveženj je zaključen s predlogi za skupni, učinkovit in zaščitniški azilni sistem, ki zagotavlja prosilcem za azil enako obravnavo po vsej Evropski uniji. Prepričan sem, da bosta Parlament in Svet potrdila predloge, ki so navedeni v pregledanih predlogih Komisije o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil in o statusu begunca. Evropski svet bom pozval, da čim prej v dogovorjenem roku izrazi svojo podporo za dokončanje celovitega azilnega svežnja. Evropski svet je tudi razpravljal o razmerah v našem sosedstvu, zlasti o izvajanju partnerstva za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja. Partnerstvo je izredno pomembno za naše arabske partnerje, ki pričakujejo od Evropske unije podporo za demokratični prehod v južnem Sredozemlju. Ne smemo jih razočarati. Še ena točka dnevnega reda prihajajočega Evropskega sveta je priporočilo Komisije, da Hrvaška postane 28. država članica Evropske unije, upam, da do 1. julija Še veliko dela je potrebnega, toda upam, da bomo konec meseca na pristopni konferenci lahko zaprli preostala poglavja. Na koncu še beseda o Grčiji, ker upam, da bodo tudi države članice imele priložnost na najvišji ravni razpravljati o tem stanju, ki ni pomembno le za države članice naše Unije, pač pa tudi, tako menim, za stabilnost območja evra in za stabilnost Evropske unije kot celote. Vprašanje Grčije zastavlja zelo pomembna vprašanja, ne le v smislu finančne stabilnosti, pač pa tudi v smislu družbene zavezanosti in v smislu politične odločenosti Evropske unije. Glasovanje, ki je sinoči potekalo v grškem parlamentu, omogoča vladi, da doseže soglasje pri podpori svežnja reform, ki je dogovorjen z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom, o davčnih ukrepih, privatizaciji in reformah, ki so potrebne za Grčijo, da se vrne h gospodarski rasti. Ker, če smo povsem jasni, ta načrt nima nobene druge alternative. Torej ga uporabimo in ukrepajmo. Vem, da mnogi ljudje v Grčiji doživljajo obdobje velike stiske in negotovosti. Moje sporočilo Grkom je naslednje, da če bo vlada ukrepala, bo Evropa ustvarila dobre rezultate. Če lahko Grčija pokaže, da je resnično zavezana k svežnju reform, ki je bil dogovorjen z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom, bomo pospremili Grčijo na poti h gospodarski rasti. Javnofinančna konsolidacija je nujna, toda cilj je rast. Ne smemo pozabiti, da vsak evro, ki se porabi za plačilo obresti za dolg, je evro, ki ne more iti ljudem Grčije, zato je zelo pomembno, da zmanjšamo dolg in nadzorujemo primanjkljaj, tako da bomo lahko povrnili zaupanje v grško gospodarstvo in s tem spodbudili rast. Obenem je zelo pomembno, da Grki sprevidijo, da je v tako težkih okoliščinah nacionalno soglasje nujno: nacionalno soglasje in ne kratkovidna strankarska politika. V Grčiji potrebujemo nacionalno soglasje, tako da si Grčija lahko pridobi zaupanje partnerjev in trgov v smislu zelo pomembnih reform, ki so nujne. (Aplavz) V ponedeljek zvečer sem se srečal s predsednikom vlade Papandreoujem in razpravljala sva o bolj strateški uporabi naših evropskih strukturnih skladov. Grčija ima potencial za dostop do večjih zneskov iz evropskih skladov kohezijske politike. Mislim, da bi morali

9 9 povečati njihovo stopnjo črpanja in pospešiti sredstva z namenom večjega vpliva na izboljšanje konkurenčnosti in zaposlovanja. To bo narejeno v okviru obstoječih skladov. To bo celovit program tehnične pomoči, ki bo usmerjen v rast in delovna mesta, toda imel bo značilnost izrednih razmer, ker Grčija ponavljam doživlja izredne razmere. O teh vprašanjih bom razpravljal z Evropskim svetom: kaj lahko storimo skupaj z Grčijo. Mi, Komisija, lahko to vzpostavimo dvostransko z vlado, toda mislim, da so potrebna vseh tistih, ki lahko prispevajo, in sicer v smislu tehnične pomoči različnih držav članic. Grška vlada je pri tem pristopu pripravljena sodelovati z nami. Mislim, da se moramo biti pripravljeni odzvati pozitivno, vedno na osnovi stroge pogojenosti v zvezi z nujnimi reformami za to državo. Izvajanje grških načrtov reform zahteva izjemna prizadevanja Grkov. Komisija zdaj predlaga izredni odziv kot znak Grkom, da upanje obstaja. Žrtvujejo se in vemo, da se žrtvujejo, toda na koncu poti obstaja upanje in rešitve so na dosegu roke. Zmanjšujejo porabo, toda to zmanjševanje je nujno za rast. Rast je odgovor in sodelovali bomo z grškimi organi in ljudmi, da dosežemo ta cilj. Joseph Daul, v imenu skupine PPE. (FR) Gospod predsednik, predsednik Komisije, predsedujoča Svetu, ministrica Győri, najprej bi rad na kratko spregovoril vam, v zahvalo za vse vaše opravljeno delo in zlasti za metodični pristop, ki ste ga uporabili, ter ure, ki ste jih posvetili temu delu, zlasti s Parlamentom. Mislim, da je to vredno omembe, in zato naj se vam še enkrat zahvalim. (Aplavz) Aplavz je namenjen njej, toda drugače ne bi moglo biti: v naši skupini smo jo dobro usposobili. Zato ve, zakaj gre v Parlamentu. Evropski svet se je redko sestal v tako težkih in napetih okoliščinah. Redko so bilo pričakovanja ljudi v naših različnih deželah tako visoka, pričakovanja pogumnih in enotnih odločitev svojih voditeljev o žgočem problemu evra in dolžniške krize ter o gospodarskem upravljanju. V več državah, in zlasti v Grčiji, so naši sodržavljani zmedeni in zelo zaskrbljeni za svojo prihodnost in prihodnost njihovih otrok. Ob tej priložnosti bi rad našim grškim prijateljem prenesel tri sporočila. Prvič, Evropa je z njimi solidarna in mi, Evropejci, delamo vse, kar lahko, da jih v duhu solidarnosti in odgovornosti izvlečemo iz izjemno težke situacije in poudarjam besedo odgovornost. Drugič, stanje, v katerem so se znašli oni in veliko drugih držav v Evropi, je rezultat tega, da so veliko let živeli preko svojih zmožnosti. To je treba povedati in pozivam vse Evropejce, da se spopadejo z resničnostjo. Moje tretje sporočilo je skupek prvih dveh: Evropa lahko pomaga Grčiji ali kateri drugi državi v težavah le, če naredi vse, kar je mogoče, da dolgoročno okrepi svoje gospodarsko in finančno stanje. To bo pomenilo žrtvovanje, toda končne posledice bodo pozitivne spremembe za državo. Tudi to je treba povedati in ne morem si kaj, da ne bi pomislil na primer Latvije: pred nekaj leti je bila na robu bankrota in k sreči je zaradi pogumne politike za oživitev gospodarstva, ki jo je vodil njihov dvakrat izvoljeni predsednik vlade Valdis Dombrovskis, vzpostavila uravnoteženo stanje.

10 V zvezi s sedanjimi razmerami je mogoče zavzeti dve različni stališči: ali se ljudje zadovoljijo s pohodom na ulice in stavkajo to je del gibanja sindikatov (sam sem bil sindikalist) ali pa se po izraženi zaskrbljenosti odločijo za odpravo razmer na podlagi poštene politike. Gospe in gospodje, moja skupina poziva k prebujenju. Poziva vse naše države, da se zavedo dejstva, da so spremembe nujne in koristne. Iz krize se ne bomo rešili s kazanjem na grešne kozle (Evropo, Mednarodni denarni sklad in ostale), ampak s tem, da zavihamo rokave, in ko rečem mi, seveda govorim o političnem razredu, pa tudi o vseh 500 milijonih evropskih državljanov. S tem se vračam k Evropskemu svetu, od katerega pričakujemo potrditev evropske solidarnosti. Toda poleg sedanje krize in da bi dosegli trajnostno oživitev gospodarstva, pričakujemo tudi daljnosežne reforme gospodarskega upravljanja, saj je, čeprav smo zaključili z monetarno stranjo gospodarske in monetarne unije z evrom, gospodarska stran neustrezna in za to danes plačujemo visoko ceno. Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) poziva, da se metoda Skupnosti uporabi za pogajanja o zakonodajnem svežnju izključno z namenom, da se prepreči, da bi se naše države članice lahko preveč zlahka izognile obveznostim, kot so to delale v preteklosti. Ko bo Svet skupaj s Parlamentom odločil o gospodarskih predpisih, ki naj bi bili upoštevani v 27 državah članicah, se od teh ne sme odstopiti ob prvi priložnosti. Želimo le zagotovilo, da bodo upoštevani. Če si lahko kaj vzamemo od krize, ki jo doživljamo, je to potreba, da se učimo od preteklosti. Pozivam vse v tem parlamentu, da to spoznajo. Zaključil bom v pozitivnem duhu, pozdravil bom predviden sklep Sveta o bližnjem pristopu Hrvaške, ki naj bi čez nekaj mesecev postala 28. država članica Evropske unije Ta sklep bo nagradil izjemna prizadevanja hrvaškega ljudstva in njihove vlade in želel bi pohvaliti njihov pogum in smisle za javno dobro. Ta pristop je pomemben in pozitivni znak za Evropejce, ki ravno zdaj dvomijo vase. Toda vrednote, ki jih uteleša Evropa solidarnost, strpnost, odprtost do drugih, spoštovanje manjšin, spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva si nikoli niso zaslužile več podpore kot v teh časih globalizacije, ko ravnotežje moči vse prepogosto prednjači pred vsem drugim. Prepričan sem, da če bodo Evropejci tako želeli in če bo Evropa premagala delitev in populizem, bomo iz teh težkih časov, ki jih preživljamo, prišli močnejši. Upam, da bodo voditelji držav in vlad spodbujali to vizijo in ne katere druge. Martin Schulz, v imenu skupine S&D. (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Evropski parlament se je v času najhujše krize redko pripravil na zasedanje Evropskega sveta. Mislim, da si ne smemo delati utvar. To zasedanje Evropskega sveta bo zgodovinsko, ker se bo odločalo o prihodnosti te Unije. Ta teden sem v nemškem časopisu prebral zanimiv članek. Trgi piše nemški časopis ne zaupajo Evropski uniji, ker več ne upajo, da bo našla rešitve za težave. Ljudje v Evropi, državljani, ne zaupajo Evropski uniji, ker več ne zaupajo vladam, da bodo našle rešitve za njihove težave. Smo v resni krizi. Smo v krizi zaupanja v evropski projekt. Vsi imamo krizo, ki si jo zaslužimo. Naše težave so znane že dolgo časa. Vprašanje je, ali jih bomo rešili drzno ali z obupom in ali imamo za to pogum ali pa nas bo strahopetnost spravila na kolena. Rekel bom nekaj, kar je morda ta trenutek eno izmed najbolj nepriljubljenih sporočil v Evropi. To bom povedal kljub temu, saj sem trdno prepričan, da imam prav. Ne potrebujemo manj Evrope, ampak je potrebujemo več! Potrebujemo več poguma za premagovanje krize z uporabo evropskih sredstev.

11 11 (Aplavz) Zakaj potrebujemo več Evrope? Pri tem zasedanju Sveta gre večinoma za dve stvari. Prvič, voditelji držav in vlad morajo spet pridobiti svoje upravljanje, saj niso samo oni tisti, ki odločajo. V svetu, kjer živimo, obstaja 43 podjetij, ki imajo bilanco stanja takšno, da znaša več kot nacionalni proračun srednje velike države članice EU, kot je Poljska. To pomeni, da obstaja 43 direktorjev podjetij, ki so vsaj tako močni kot poljski predsednik vlade. Ti ljudje tudi odločajo o usodi ljudi na tej celini. Ali se je kdaj razpravljalo o dejstvu in to je drugo vprašanje, da ravno tik pred zasedanjem Ecofina, tik pred Evropskim svetom, ena, dve ali tri bonitetne agencije ocenijo kot neustrezno, kar je pač predloženo kot rešitev za težave? Kdo so dejansko ljudje, ki razpolagajo z resnično močjo nad gospodarskim razvojem v Evropi? Kdo je za njimi? Kdo dejansko plačuje bonitetnim agencijam za njihove bonitetne ocene? Prav gotovo ne delajo le za to, da bodo poplačane v nebesih. Seveda prejmejo denar za svoje predloge od zainteresiranih strani. Voditelji držav in vlad morajo biti pogumni, da si spet pridobijo suverenost nad nacionalno, demokratično močjo ukrepanja. To lahko naredijo le z združevanjem. (Aplavz) Tega ne bodo mogli storiti, če se razdelijo na posamezne dele. EU ima trenutno v svojih 27 državah članicah 7,8 % svetovnega prebivalstva. Statistika prebivalstva govori, da bo leta 2050 tukaj živelo le 4 % svetovnega prebivalstva. Ostalih 90 % se ne bo le orientiralo po Evropi. Države v vzponu in gospodarstva v vzponu tega sveta ne čakajo na to, da bi se Evropa razdelila na svoje sestavne dele, z velikih delov, kot je Nemčija, na zelo majhne dele, kot je Malta, v veri, da bo vsak posamezni del sposoben preživeti sam retorika ponovne nacionalizacije, ki jo mnogi politiki namenjajo svojim ljudem. V medcelinski konkurenci okoljski, gospodarski, finančni in monetarni bomo preživeli le, če se združimo. Če si delimo voljo do tega, da naredimo iz najmočnejšega gospodarstva na svetu ker to Evropa je, če drži skupaj uspeh s tem, da smo združeni v solidarnosti. Solidarnosti pomeni deliti si. Trdna ramena bolj kot šibka. Za nas to ne pomeni davka na finance; pomeni davek na finančne transakcije. Če grem v trgovino in kupim mleko, plačam davek na dodano vrednost. Če prodam finančni produkt, davka ne plačam. To ni prav. Zato potrebujemo davek na finančne transakcije. (Aplavz) Vse te stvari so bile razložene. So predložene. Ali nam bo uspelo stkati Evropo skupaj v enotnost in ne ščuvati enega naroda proti drugim ali čustev enega proti čustvom drugih ali pa je projekt evropskega povezovanja v resni nevarnosti. Toda če Evropski uniji ne bo uspel nadnacionalni projekt za zagotovitev miru in blaginje ter bo razpadla, potem bo to več kot le politična zveza, ki je razpadla. Potem bodo demoni 20. stoletja, ki so potisnili to celino v bedo, spet privreli na plano. Obramba Evrope je več kot en evropski vrh, je obramba čudovite ideje. (Aplavz) 13. Dobrodošlica Predsednik. Pozdravil bi rad delegacijo iz Mehike, ki je sestavljena iz poslancev mehiške poslanske zbornice in članov senata, ki so prisotni na častni galeriji.

12 Priprave na zasedanje Evropskega sveta (24. junij 2011) (nadaljevanje razprave) Predsednik. Naslednja točka je nadaljevanje razprave o izjavah Sveta in Komisije o pripravah na zasedanje Evropskega sveta dne 23. in 24. junija Guy Verhofstadt, v imenu skupine ALDE. Gospod predsednik, najprej je ključno vprašanje te današnje razprave, kaj lahko pričakujemo od tega Evropskega sveta v četrtek in petek. Upam, tako kot moja skupina in mislim, da tudi večina tega parlamenta, da lahko ta vrh zaključimo z odločnejšim, celovitejšim in drznejšim pristopom do te krize. Bodimo pošteni: do te krize nimamo globalnega celovitega pristopa. Tudi danes ga nimamo na mizi ne v Svetu in ne v Parlamentu. Martinu Schulzu bi rad dejal, da imam tudi sam nekaj vprašanj o bonitetnih agencijah in vlogi, ki jo imajo v tej krizi, toda poiščimo napake in vire za to krizo v svojih vrstah in morda ne izven Evropske unije in izven njenih institucij. Bodimo pošteni še o eni stvari: krize ni konec. Tisti, ki mislijo, da bodo z dodatnim denarjem Grčiji zaključili s to krizo kar zadeva Grčijo in evro, se motijo. Krize še ni konec in nadaljevala se bo, če, prvič, ne najdemo strukturne rešitve za Grčijo in, drugič, ne oblikujemo resnične gospodarske in politične unije v Evropi. Nekateri ukrepi bi morali končati krizo evra in Grčije. Še enkrat, ali je možno imeti eno valuto in 17 vlad, 17 gospodarskih strategij in 17 trgov obveznic kot imamo to danes in tako stanje, ki ne obstaja nikjer drugje na svetu? Samo mi v Evropi mislimo, da lahko imamo monetarno unijo in 17 različnih politik, 17 različnih vlad in 17 različnih trgov obveznic. Tega ne govorimo samo mi, federalisti v Evropskem parlamentu. Včeraj je gospod Lipsky, direktor Mednarodnega denarnega sklada (MDS), dejal, da bi Evropa morala za spopad s krizo oblikovati eno politično in gospodarsko unijo. Včeraj je gospod Geithner, ameriški minister za finance, dejal: Morda se lahko ustavijo in pogovorijo med seboj; naj oblikujejo gospodarsko in politično unijo. Če na drugi strani Atlantika vedo, kaj moramo narediti, zakaj nimamo poguma, da bi naredili ta velik korak proti gospodarski in politični uniji? To je ključno vprašanje za jutrišnji Svet. Kar zadeva mojo drugo točko, moramo pomagati Grčiji in ne samo z obrambo. Potrebujemo drzen varčevalni program in o tem se zdaj razpravlja z grško vlado. Morda se načrtuje, da se gre še dlje od tega, kar je zdaj predloženo. Če je tako, potem potrebujemo za to pozitivni načrt. Iz krize se ne bodo izvlekli le na osnovi varčevanja. Potrebujejo rast in naložbe in to lahko uresničimo v okviru Evropske unije. Dajmo na primer poroštva za zasebna vlaganja. Zasebnih vlaganj v Grčiji več ni. Dajmo jim posojila Evropske investicijske banke. Zakaj ne bi uporabili dela privatizacijskega programa za oblikovanje novih naložb in rasti v Grčiji in ne za davčno konsolidacijo. Zdaj imam prošnjo za gospoda Daula in bom zato nadaljeval v francoščini. (FR) Svojo pripombo bom povedal v francoščini. Skupina gospoda Daula je sestavljena in poslancev stranke Nea Dimokratia. Tukaj moramo biti zelo jasni. Poleg tega če želimo, da vse druge države dajo denar Grčiji, potrebujemo politično soglasje v tej državi. Mislim, da lahko pozovemo gospoda Daula, ki je imel prav v tem, kar je povedal, da prepriča svoje

13 13 politične prijatelje, da dosežejo politično soglasje z namenom, da se v Grčiji ta politika realizira. (Aplavz) To potrebujemo. Zavedam se, da vam nalagamo zahtevno nalogo, gospod Daul, toda vem, da ste sposobni spoprijeti se s tem izzivom. Res je, da država v takih razmerah hrepeni po politični enotnosti, in tega stanja ne bo rešila z igranjem nepomembnih političnih igric, kot se to zdaj dogaja v Grčiji. Gospod Lange, to sem devet let doživljal v Belgiji. Gospod predsednik, bodimo zelo odkriti. Potrebujemo drznejši sveženj o gospodarskem upravljanju, kot je ta, ki ga imamo danes pred seboj. Naravnost bi rad vprašal predsednika Barrosa: včeraj je predstavnik Evropske komisije na tiskovni konferenci dejal, da ni potrebe po obratni kvalificirani večini pri svežnju o upravljanju. Prosil bi vas, gospod Barroso, da to popravite. Prosil bi, da Komisija skupaj z Evropskim parlamentom uporabi za sveženj o gospodarskem upravljanju bolj skupnostno metodo. (Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8)) Joseph Daul (PPE). (FR) Gospod predsednik, predsedniku Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo bi rad dejal naslednje: Prepričan sem, da do takrat, ko bo on s svojimi liberalnimi vladami uspel vzpostaviti celovito solidarnost za vse različne države, ga bomo jaz in moja skupina že prehiteli pri tem, kar zadeva Grčijo, in na to ga bom spomnil tukaj, v tem parlamentu. Guy Verhofstadt (ALDE). (FR) Gospod predsednik, v večini držav, na katere se sklicuje gospod Daul, smo v koaliciji s Krščanskimi demokrati, tako da to gotovo mora imeti vpliv. Toda mislim, da to popoldne pred tako pomembnim zasedanjem Sveta ni primerno igrati na strankarske politične karte in ščuvati eno vlado proti drugi. Pozivam vas, gospod Daul, da ne ščuvate liberalcev proti Poslanski skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskim demokratom) ali proti socialistom. Jaz sem vas le prosil, da prepričate svoje prijatelje iz stranke Nea Dimokratia, stranke, katere mnogi poslanci so po naključju tudi naši prijatelji in so se v nekaterih primerih celo preselili v mojo skupino in ki ima le en cilj: združiti grško ljudstvo, tako da se bo lahko izvleklo iz krize, ki jo prestajajo. V tem lahko imate ključno vlogo. Računam na vas. ( Govornik se je strinjal, da sprejme dve vprašanji na podlagi modrega kartončka od gospoda Kumacakosa ( Koumoutsakosa) in gospoda Ransdorfa v skladu s členom 149(8) poslovnika) Georgios Koumoutsakos (PPE). (EL) Gospod predsednik, navdušen sem bil, ko sem slišal gospoda Verhofstadta dejati, da so zdaj vsi sprevideli, da je grški problem evropski problem. Kaj mora Grčija storiti? Grčija mora pospešiti pomembne strukturne reforme in privatizacije. Zato bi rad svetoval gospodu Verhofstadtu, ker je bil očitno zaveden, da se o teh dveh vprašanjih, ki tvorita jedro reform, stranka Nea Dimokratia ni le strinjala; Nea Dimokratia je pripravila predloge. To so predlogi stranke Nea Dimokratia, katerih vlada ni bila sposobna izpeljati 18 mesecev. To je resnica.

14 Miloslav Ransdorf (GUE/NGL). (CS) Gospod predsednik, pozorno sem poslušal gospoda Verhofstadta, predsednika Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, in rad bi ga vprašal, če prav mislim, da je njegov moto morda, da je Grčija povsod, ker Grčija ni le država članica Evropske unije, ampak je stanje duha in da je Grčija zato vsepovsod. Guy Verhofstadt (ALDE). - Gospod predsednik, jasno je, da če ne bomo razrešili grškega problema, bomo imeli velike probleme na celotnem območju evra. Že danes imamo težave na Portugalskem; že danes imamo težave na Irskem. Razlika v razponu danes med Portugalsko in Nemčijo, med Irsko in Nemčijo je več kot 800 osnovnih točk. Kar počnemo s solidarnostjo, ki smo jo potrebovali od začetka te krize, ampak je ni bilo, torej ni le za Grčijo; biti mora za vse države članice območja evra. Zaradi tega pomanjkanja solidarnosti smo decembra 2009 ustvarili veliko večjo težavo težavo, s katero se spopadamo danes. Jan Zahradil, zabavno. v imenu skupine ECR. Gospod predsednik, danes je v Parlamentu zelo Naj vas spomnim, da nas je še veliko takih, ki smo izkusili komunizem in ki smo od takrat precej in gladko napredovali, da smo se pripravili na članstvo v Evropski uniji. Upravičeno smo se dokazali, dokazali, da izpolnjujemo københavnska merila, dokazali, da imamo popolnoma delujoča tržna gospodarstva in tako naprej, toda žal se ta raven pregleda ni uporabila za nekatere evropske države, ko so vstopale v območje evra. Zakaj? Preprosto zato, ker je bil to politični in ne gospodarski projekt, in zato so se merila spregledala; številke so bile spremenjene, tako da so vstopile države, ki še niso bile pripravljene. To je bistvo problema, zdaj preživljamo posledice in smo na prelomnici. Verjemite mi, da kljub dejstvu, da je večina poslancev iz moje skupine iz držav članic, ki niso del območja evra, ne želimo, da evru spodleti. Obenem pa ga ni mogoče braniti za vsako ceno. Prepričani smo o zadnjih straneh poglavja o reševanju. Evropski svet bi moral poslati jasno sporočilo, da če je položaj države v območju evra nevzdržen, potem območje evra ne bi smelo oklevati, razen če država naredi dramatične spremembe, ter izpostaviti možnosti prestrukturiranja dolga ali celo naj se zdi še tako kruto možnosti, da država izstopi iz območja. Gospod Barroso, če tega ne storite, vam bom povedal, kaj se bo zgodilo: vaši nasprotniki ali bolje nasprotniki vašega naslednika ne bodo prijazni, spodobni evroskeptiki, kot sem jaz, pač pa resnično zlobni nasprotniki Evrope. In zakaj? Ker jih bodo izvolili jezni nemški davkoplačevalci ter obupani francoski in nizozemski samostojni podjetniki, ki so naveličani plačevanja dolgov drugih, in vem, da niti jaz niti vi ne želiva, da se to zgodi. Zato ukrepajmo. Enako bi vas prosil, da nehate uporabljati ali zlorabljati vsako krizo kot priložnost za nadaljnje prizadevanje za nadnacionalne programe za nekaj podobnega kot je fiskalna ali davčna unija, ker to ne vodi nikamor. To ni kriza Evrope. To je le kriza napačne, zastarele zamisli evropskega povezovanja, in to je vse.

15 15 PREDSEDSTVO: RAINER WIELAND podpredsednik Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. (DE) Gospod predsednik, gospa Győri, gospe in gospodje, presenečena sem nad tem, kako surova je nenadoma postala razprava o najgloblji krizi, ki jo Evropska unija že dolgo prestaja. Ko bomo spoznali, da zdaj zagovarjamo Schengen, da nismo mogli braniti svobode tiska na Madžarskem v času tega predsedovanja Svetu, da smo celo potrebovali dolgo časa, da smo začeli iskati skupni evropski jezik glede Libije in Egipta, potem ni čudno, da ob soočenju s poslabšanjem razmer v Grčiji lahko le rečemo, da čeprav imamo zdaj v Evropi veliko voditeljev, pa nimamo vodstva. Mislim, da je to ena večjih težav, ki ni bila ustrezno obravnavana. V tej krizi, ki je trajala veliko dlje od grške krize, smo na mestu, ko so vse rešitve, ki jih ponuja Svet, prepozne in po obsegu preozke. Zamisel, da lahko Evropska unija le nadaljuje na način, kot želimo, in zagotavlja boljše življenje za vse Evropejce, če rešimo Grčijo in stabiliziramo Jug, je zamisel, ki do zdaj še ni bila izrečena, in mislim, da dejansko obstaja institucija, ki je za to odgovorna, in to je Evropski svet. Menim, da Parlament tudi ni vedno zgleden primer. Parlament se na primer ni želel pravočasno sestati pred tem zgodovinskim zasedanjem Sveta, da bi sprejel resolucijo, s katero bi rešil probleme ravno v zvezi s to zgodovinsko krizo. Zdi se mi obžalovanja vredno, da se niti poslanci na levici, ki sedijo na moji desni, niso bili sposobni sestati pravočasno, da bi v imenu Parlamenta podali izjavo glede Grčije. Še enkrat bo rada načela temo, kaj je narobe v Grčiji, ker menim, da gospod Daul nosi odgovornost do stranke Nea Dimokratia. Toda ob upoštevanju pravičnosti je Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu prav tako odgovorna do gospoda Papandreouja in njegove vlade. Čeprav sem vesela, da mu je bila včeraj izglasovana zaupnica, bo grška vlada vključena v odločanje o poštenih programih v krizi. Dejstvo, da je to tako nepošteno porazdeljeno, da breme nosijo le nižje plasti družbe, da v Grčiji ni uvedenega davka na kapital in da je davčna utaja prav tako zelo razširjena, je nepošteno. Nacionalna solidarnost, ki je bila omenjena, mora prav tako vplivati na elito v Grčiji, ki še celo danes iz krize ustvarja dobičke, da prevzame svoj del odgovornosti. (Aplavz) Ostajamo pri vsem, kar smo ob mnogim priložnostih že povedali glede Grčije. Daljše časovne omejitve, ugodnejša posojila mislimo, da mora obstajati tudi blago, sistematsko in varno reprogramiranje dolga. Mislim, da je izraz nesposobnosti političnega vodstva v Evropski uniji, da to, kar smo potrdili za pravilno, in sicer da morajo zasebni upniki prav tako nositi breme, ni izvedeno, ker se bojimo bonitetnih agencij. Zato je vprašanje, ki nas je pripeljalo v krizo, še vedno prevladujoč dejavnik in do zdaj ni bilo političnega vodstva, ki bi to vprašanje rešilo. Mislim, da je to glavna stvar, o kateri je treba razpravljati na zasedanju Evropskega sveta v naslednjih nekaj dnevih. Gospod Barroso, želim vam vso srečo z vašim načrtom za pravičnejšo obdavčitev kot načinom za izhod iz krize. Ne vem, ali še vedno vztrajate pri davku na finančne transakcije. Mi smo še vedno zanj. Ta parlament je že večkrat izrazil podporo. Toda prav tako menim, da davčna utaja, nepošteno nagrajevanje in vsi dejavniki, ki so pomagali k povzročitvi finančnega zloma, še niso bili obravnavani. Tudi to je vaša odgovornost. Zahvaljujem se vam za pozornost.

16 Lothar Bisky, v imenu skupine GUE/NGL. (DE) Gospod predsednik, če ta trenutek pogledamo Grčijo, se lahko tudi česa naučimo. Zahteve po varčevanju in poziv k odprodaji zadnjega srebra v državni lasti ne bodo rešili Grčije. Vse gre naprej po starem. Pred pozivanjem k zavezam se zahteva še več varčevalnih ukrepov in privatizacij. Obenem pa se še vedno poskuša z evropskim semestrom vsiliti to stečajno izkušnjo kot zgled za države članice. Celotna situacija je prišla tako daleč, da razmišljamo o ustanovitvi agencije za privatizacijo, ki bi temeljila na nemškem modelu agencije Treuhand. Gospa Lange, nemška agencija Treuhand je naredila veliko pozitivnega. Toda prav tako je pripeljala do množične deindustrializacije in zapravljanja državnega premoženja. Posledice je možno občutiti še danes. Toda ne želim, da bi sam arogantno predstavljal napake drugih. Milijarde dodatne pomoči Grčiji brez jasnih sprememb so le varnostna mreža za banke. V tem pogledu smo lahko tudi brez prostovoljnega sodelovanja zasebnega sektorja, tako je bilo rečeno. V tem primeru bi rekel, da je to politični neuspeh. Stvari se bodo nadaljevale enako kot prej. Edino alternativo vidim v radikalni spremembi naše finančne in gospodarske politike. Toda za to nam manjka poguma. Vzrokov za krizo ne rešujemo. To je srž problema. Manjka nam poguma, da bi zagotovili več demokracije in preglednosti ter da bi za zaprtimi vrati opravljali manj politične dejavnosti. To ogroža evropsko zamisel in omogoča uveljavljanje omejenega nacionalizma. Prosim, da se z vrha pošljejo jasna sporočila, toda sporočilo ne sme biti nadaljujmo kot prej. Nigel Farage, v imenu skupine EFD. Gospod predsednik, vedno ko vprašam gospoda Barrosa, kakšen je načrt B, reče, da ga ne potrebujemo. Gospod Barroso, vedno ko napovem, da je še ena država na robu reševanja, rečete ne ne, ni problema. Zdaj smo na robu druge grške finančne injekcije in govorite druge možnosti ni. Po tej poti moramo nadaljevati. Spregledati moramo dejstvo, da nam španski trg obveznic pravi, da bodo oni naslednji. Spravili ste nas v pravo godljo. Imate stoodstotne dokaze o tem, da se zmotite z vsako napovedjo o evru in danes govorite, da bo ta sveženj spravil Grčijo na pot rasti, toda to se ne bo zgodilo. Grčijo bo spravil na pot tretje finančne injekcije, o kateri bomo razpravljali že čez nekaj mesecev. Reči moram, da se mi zdi prav bolno, ko vidim, da vi in vse bolj srhljiv Mednarodni denarni sklad ustrahujete državo, ki je pravzaprav izumila demokracijo, in da se njihovim ljudem govori, da morajo sprejeti ta varčevalni sveženj. Sprejeti morajo krčenje gospodarstva do točke, ki jih bo spravila v čisto gospodarsko depresijo. Govori se jim, da druge možnosti ni; to je oblika sadomonetarizma in spravlja jih v norost. Zbirajo se na ulicah, vrši se nasilje in če smo odkriti, lahko stvari gredo samo še na slabše. Niste jih oropali le denarja, oropali ste jih tudi njihove demokracije. Dobri, resnično dobri Evropejci bi zagotovili drugo možnost pomoči Grkom, da bi ponovno vzpostavili svojo lastno valuto, omogočili bi jim devalvacijo, ponovno pogajanje o dolgovih, saj je njihov delež dolga glede na BDP presegel točko brez povratka. Šele takrat lahko resnični varčevalni svežnji delujejo. Šele takrat bodo Grki sprejeli, da morajo varčevati. Če bomo nadaljevali po tej poti, je to pot socialne in gospodarske katastrofe. (Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))