FOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA POT V EKO PRIHODNOST
|
|
- Allison Miles
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 FOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA POT V EKO PRIHODNOST Mateja Kalan mateja.kalan@siol.com Povzetek Tako z vidika zmanjševanja onesnaževanja ozračja kot izkoriščanja obnovljivih virov energije je zanimiva v projektu predstavljena postavitev fotovoltaične elektrarne na strehi enega od objektov velikega slovenskega podjetja. Obravnavano podjetje je lastnik številnih objektov na nekaj hektarjev velikem zemljišču, katerih strehe so zaenkrat neizkoriščene, predstavljajo pa potencial za izkoriščanje energije sončnega sevanja. Izjemna vrednost te naložbe je v zavedanju ožjega in širšega okolja o družbeno odgovornem ravnanju podjetja, ki se v obravnavanem primeru izkazuje tako v obliki zmanjševanja učinkov onesnaževanja in izkoriščanja obnovljivih virov energije kot tudi v odgovornem odnosu do zaposlenih in spodbujanju njihovega vključevanja v poslovanje družbe. Obravnava predloga s strani vodstva podjetja potrjuje njegov pozitiven odnos do inovativnosti, iznajdljivosti ter dokazuje njegovo skrb za okoljsko ozaveščenost zaposlenih. Izvedba investicije bi pozitivno vplivala na ugled podjetja, nenazadnje tudi v očeh zaposlenih, saj je podjetje že z obravnavo predloga pokazalo naklonjenost do njihovih sugestij. Ključne besede: fotovoltaična elektrarna, Eko sklad, družbena odgovornost, skrb za okolje, obnovljivi viri energije, zaposleni 1 Uvod Zeleno, eko, trajnostno. Besede, ki so zelo»in«. A ne bi smele biti»in«samo trenutno, pač pa se moramo zavedati, da moramo skozi te besede gledati predvsem v prihodnost. Ne bi jih smeli imeti samo na jeziku, odražati se morajo predvsem skozi naša dejanja. Ta pa bodo na svoji vrednosti pridobivala, ko bomo vse naše poti do cilja podredili želji, da so te res samo in izključno le zelene, naravne, eko, trajnostne. Pot do tja pa nas vodi tudi preko ogličnega odtisa podnebno energetskega indikatorja (Kern 2009), ki kaže na splošno sprejeto dejstvo, da prav vse človekove dejavnosti povzročajo izpuste toplogrednih plinov, ki negativno vplivajo na okolje, predvsem na podnebni sistem. Najpomembnejši toplogredni plin, ki ga ustvarjajo človeške dejavnosti, je ogljikov dioksid (CO 2 ). Praktično vse človeške dejavnosti povzročajo izpuste CO 2, posledica teh pa so podnebne spremembe. Z uporabo električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na fosilna goriva, s sežiganjem plina ali kurilnega olja za ogrevanje, z vožnjo v avtomobilih z bencinskimi ali dizelskimi motorji je vsakdo med nami odgovoren za emisije CO
2 Podnebne spremembe so ena najbolj vročih tem, o kateri se razpravlja na mednarodni ravni. V prispevku»going Green«v slovenskem turizmu (Pak 2009) avtorica ugotavlja, da so podnebne spremembe dejstvo, ki vedno bolj vpliva na življenje na našem planetu. Raziskave kažejo, da spreminjajo vrednote ljudi. Ljudje postajajo bolj informirani, s tem pa ozaveščeni o vplivih podnebnih sprememb. Turisti se vedno bolj zavedajo svojega ogljičnega odtisa in vedno pogosteje iščejo zelene destinacije. Potrošniki, investitorji, delničarji, zaposleni in splošna javnost zahtevajo od podjetij odgovorno ravnanje na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju. Razumeti, kako naraščajoče okoljsko zavedanje vpliva na vedenje potrošnikov in s tem na poslovanje podjetij, je ključnega pomena tudi pri prilagajanju turistične ponudbe novim razmeram, če hočemo poslovati konkurenčno na daljši rok in hkrati povzeti svoj del odgovornosti do planeta. Evropska unija (EU) si je s podpisom protokola v Kyotu zastavila ambiciozne cilje v boju proti podnebnim spremembam, in sicer temelji na formuli 3x20 do leta 2020 (SmakSol 2010). To pomeni 20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU in 20 % zmanjšanje porabe primarne energije ter 20 % povečanje deleža obnovljivih energetskih virov v porabi energije EU do leta Z 48 milijardami EUR za ukrepe, katerih cilj je doseganje podnebnih ciljev EU in oblikovanje nizkoogličnega gospodarstva, kohezijska pogodba znatno prispeva k doseganju teh ciljev. To vključuje 23 milijard EUR za železnice, 6 milijard EUR za čist mestni promet, 4,8 milijard EUR za obnovljive vire energije in 4,2 milijarde EUR za energijsko učinkovitost (Europa Press Releases 2009). Pričujoči članek prikazuje možnost, kako na hipotetičnem (v resnici pa na realnem) prostoru postaviti fotovoltaično elektrarno in kakšni bi bili gospodarski in okoljevarstveni učinki tega. Seveda članek ostaja samo na tej ravni in njegov namen ni posegati v kakršne koli poslovne odločitve družbe ali jih prejudicirati. 2 Fotovoltaika Živimo v času, ko se je človeštvo končno začelo zavedati pomembnosti zmanjševanja porabe fosilnih goriv in posvečati več pozornosti skrbi za okolje in živa bitja, s katerimi si delimo planet. V zadnjih letih so se ukrepi, ki bi to omogočili začeli tudi intenzivneje izvajati. Fotovoltaična elektrarna je zagotovo prava rešitev. 2.1 Postavitev fotovoltaične elektrarne Opazovana družba je lastnik številnih objektov na območju velikosti nekaj hektarjev, katerih strehe so zaenkrat povsem neizkoriščene, predstavljajo pa velik razpoložljiv potencial za izkoriščanje energije sončnega sevanja, ki je trenutno najbolj obetaven obnovljiv vir energije. Sonce je zastonj, ni od nikogar in ga ne bo zmanjkalo. Na količino sončnega sevanja ne vplivajo krize, recesije itd. S tega vidika je zanimiva naložba v lastno fotovoltaično elektrarno (v nadaljevanju elektrarno) ali pa oddaja strehe v najem potencialnim zunanjim investitorjem. Naložba v elektrarno ima številne pozitivne lastnosti. Zaradi predvidljivosti proizvedenih količin električne energije in zajamčene odkupne cene v naslednjih 15 letih je to naložba z nizkim faktorjem tveganja in visoko stopnjo donosnosti. Lastnik elektrarne namreč proizvedene elektrike ne uporabi zase, ampak jo po ločenem števcu oddaja v omrežje. Odkupna cena, po kateri jo oddaja, je približno štirikrat višja od tiste, ki jo plačuje kot 314
3 uporabnik. Razliko v ceni namreč subvencionira država, ugodna odkupna cena pa je s pogodbo zajamčena za 15 let in to ne glede na gospodarske razmere. Nekaj ugotovitev: za postavitev elektrarne na streho ne potrebujemo gradbenega dovoljenja; pozitiven okoljski vidik - zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov; promocija podjetja kot ekološko osveščenega, ki želi aktivno prispevati k ohranjanju okolja; minimalna lastna udeležba (samo 10 % investicije) omogočena z ugodnimi krediti Eko sklada. Več ali manj so to že znana in v praksi potrjena dejstva. V podkrepitev zgornjih trditev pa v nadaljevanju sledi še konkretna analiza predlagane investicije in njenih učinkov. Postavitev elektrarne z močjo 93,6 kwp: ocenjena investicija EUR (investicijska vrednost po predračunu enega od možnih dobaviteljev sicer znaša 271 tisoč evrov, vendar je bila zaradi morebitnih nepredvidljivih dodatnih stroškov povečana za 10 %); financiranje: lastna udeležba (100 %): EUR, družba s plasiranjem lastnih sredstev v tovrstno investicijo doseže maksimalno odkupno ceno električne energije); pričakovana letna proizvodnja ob pričetku obratovanja: kilovatnih ur (kwh); letni prihodek (subvencionirana cena): EUR; pričakovana življenjska doba: 30 let; doba vračila: 12 let pri zgornjih vhodnih podatkih; korigirana interna stopnja donosa: vsaj 10 % ob predpostavki, da denarne tokove reinvestiramo po stopnji 5 %. 2.2 Presoja investicije z vidika donosnosti V tem sklopu je bila narejena ocena vpliva investicije na poslovni izid in denarni tok podjetja. Analiziran je izključno pesimistični scenarij, kar pomeni, da so posamezne predpostavke manj ugodne od navedb v pridobljenem predračunu. Na ta način je tveganje, povezano z investicijo oziroma njenimi donosi še dodatno zmanjšano. Uporabljene predpostavke: investicijski izdatek: evrov presega vrednost iz predračuna za dobrih 10 % za primer dodatnih nepredvidenih del; življenjska doba: 15 let (enaka obdobju, za katerega je garantirana odkupna cena električne energije); davčna stopnja: 20 %; 315
4 proizvedena količina električne energije: po izračunu dobavitelja, s tem da je predvideno zmanjšanje za 1 % letno zaradi staranja elektrarne in s tem zmanjševanja njenega izkoristka; zavarovanje: 500 EUR letno; vzdrževanje: zaradi zmanjšanja tveganja projekta vključen, čeprav naj načeloma niti ne bi bilo potrebno; financiranje. 100 % lastna sredstva. Ugotovitve: Investicija ima tako v svoji 25 letni življenjski dobi, kot tudi v 15-letnem obdobju, v katerem je garantirana odkupna cena električne energije, pozitivno in hkrati relativno visoko notranjo stopnjo donosa. Tako v primeru, da upoštevamo denarne tokove v 25-letnem obdobju, za kolikor lahko pričakujemo, da bo elektrarna obratovala, notranja stopnja donosa znaša 8,46 %. Celo v primeru 15-letnega obdobja, v katerem je garantirana odkupna cena električne energije, je notranja stopnja donosa 8,17 %. Notranja stopnja donosa predvideva reinvestiranje ustvarjenih denarnih presežkov po enaki stopnji, kar je znotraj obdobja trajanja projekta lahko problematično. Zato v smislu zmanjševanja tveganja notranjo stopnjo donosa korigiramo tako, da predvidimo reinvestiranje ustvarjenih presežkov denarnih sredstev po stopnji 5 %. V tem primeru se notranja stopnja donosa za 25-letno obdobje zniža na 5,98 %, kar je ob upoštevanju dejstva, da gre za pesimistično oceno, še vedno sprejemljivo. Izvedbi v prid govori tudi doba vračila investicije, ki znaša 8,5 let, kar je glede na ostale investicije družbe (pretežno objekti, ki se povrnejo v daljšem časovnem obdobju), ugodno. Enak zaključek izhaja iz izračuna neto sedanje vrednosti (pri čemer kot diskontno stopnjo uporabimo 6 %, kar je diskontna stopnja za druge investicije v družbi), ki je pozitivna v višini skoraj EUR. Podrobnejši izračun donosnosti je v prilogi številka 1. Z vidika financiranja je potrebno še dodati, da bi na donosnost projekta pozitivno vplivalo sofinanciranje z bančnimi posojili ali posojili Eko sklada. Seveda je to smiselno izključno v primeru, da gre za primanjkljaj lastnih sredstev ali za možnosti alternativnega donosnega plasiranja lastnih sredstev. V primeru zadolžitve obrestna mera za izposojena denarna sredstva po naši oceni ne bi bila višja od notranje stopnje donosa oziroma zahtevane stopnje donosa. Posledično bi obresti kot poslovni odhodek pomenile prihranek pri odlivih za davek od dobička, kar pozitivno vpliva na ustvarjeni denarni tok in s tem notranjo stopnjo donosa, neto sedanjo vrednost in dobo vračila investicije. Zaradi zadolžitve tveganje po naši oceni ne bi naraslo. Investicija namreč že od prvega leta dalje ustvarja pozitiven neto denarni tok, ki bi ga lahko uporabili za poplačilo izposojenih sredstev. 2.3 Preteklost, sedanjost in prihodnost Ker se bo treba vse bolj obvladovati pri porabi že zdaj primanjkujočih fosilnih goriv in, ker se hkrati krepi skrb za čistejše ozračje, EU od svojih članic zahteva povečevanje uporabe okoljsko sprejemljivejših obnovljivih virov energije. V strukturi teh virov energije v Sloveniji prevladuje hidroenergija, s precej manjšim deležem ji sledijo biomasa in drugi. Zanimiva 316
5 možnost je izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije. Delež elektrike, ki jo v Sloveniji pridobimo s pomočjo sonca pa je za zdaj simboličen.»v Sloveniji potrebujemo gwh električne energije na leto. Da bi potrebe v celoti zadovoljili le s sončnimi elektrarnami, bi potrebovali približno milijon elektrarn s površino 100 m 2. Zdaj imamo po državi približno 80 sončnih elektrarn s skupno močjo okoli enega megavata (mw), ki odvisno od letnega sončnega obsevanja proizvedejo 1000 mwh električne energije. To zadošča za oskrbo približno 330 gospodinjstev, če upoštevamo, da slovensko gospodinjstvo v povprečju porabi kwh na leto«pojasnjuje Franko Nemec, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE), kjer so leta 2001 na svoji strehi postavili prvo sončno elektrarno, priključeno na električno omrežje s simbolično močjo 1,1 kw (Kadunec 2008). Večji razvoj elektrarn v Sloveniji se je začel šele leta 2005, ko je vlada povišala zagotovljeno odkupno ceno električne energije z 28 na 37,5 centa za kwh, poleg višje cene pa so za spodbujanje gradnje elektrarn postala ugodnejša tudi posodila Eko sklada. Tega leta je znašala skupna moč slovenskih fotovoltaičnih elektrarn še 200 kw, nato pa se je vsako leto približno podvojila. Glede na interes in pripravo projektov je realno pričakovati, da se bo podobno nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Zaradi vedno večjih okoljskih zahtev investicijske vrednosti vseh vrst elektrarn stalno naraščajo. Fotovoltaične elektrarne so edina tehnologija, pri kateri se investicijske vrednosti zmanjšujejo. Ko je bila leta 2001 na ApE v Sloveniji postavljena prva fotovoltaična elektrarna, je znašala investicijska vrednost EUR na kw, zdaj je približno EUR/kW, z razvojem tehnologij in ekonomijo obsega serijske proizvodnje pa bo ta cena zagotovo še naprej padala. Vsem novim potencialnim graditeljem fotovoltaične elektrarne pa je z informacijami na voljo tudi Združenje slovenske fotovoltaične indrustrije (ZSFI), ki sta ga v juniju leta 2008 ustanovili družba Bisol, razvoj, proizvodnja, inženiring in svetovanje, d. o. o. ter Elektro Celje, podjetje za distribucijo električne energije d. d. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je na svojih spletnih straneh objavil Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 42PO09 (Ur. l. RS št. 40/09), iz katerega interesenti lahko podrobneje izvedo kdo lahko kandidira za ponujena sredstva in pod kakšnimi pogoji jih lahko dobi. 3 Čista energija prinaša nova delovna mesta Fotovoltaično elektrarno lahko postavi katerakoli pravna ali fizična oseba, ki razpolaga s primerno površino. Morda še najbolj priročne so površine streh, v zadnjih letih so sončne celice denimo postavili na Turistični kmetiji Abram na Nanosu, na ajdovskem podjetju Pipistrel, vidimo jih lahko tudi na strehah Kongresnega centra Brdo pri Kranju, pa na Flycom Lesce, Gorenjskih elektrarnah Radovljica in drugih. V Biotehniškem centru Naklo so pred časom odprli največjo fotovoltaično elektrarno v Sloveniji, ki s 472 fotocelicami s skupno močjo 90 kw zagotavlja letno kwh elektrike, kar zadošča za potrebe 30 gospodinjstev. Bistveni del sončnih modulov so steklo in drugi materiali, ki jih vse uvažamo. Slovenska država bi morala z razvojnimi programi podpirati industrijo, da osvoji proizvodnjo opreme 317
6 fotovoltaičnih elektrarn, sončne celice, sončne module, razsmernike, regulacijo in drugo drobno opremo. Izredno perspektivno je področje klasičnih silicijevih in tankoplastnih tehnologij in to je lahko izjemna priložnost za slovenska podjetja. Graditi fotovoltaične elektrarne pomeni tudi razvijati in izdelovati opremo, to pa odpira nova delovna mesta. 4 Sklepne misli Podnebne spremembe, ki jih povzročajo izpusti ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, so ena izmed največjih nevarnosti za naš planet. Izpusti, ki jih povzročata poraba energije in promet, glavna vzroka podnebnih sprememb, se ne zmanjšujejo dovolj hitro. Voditelji EU so zavezani k omejevanju izpustov in uporabi globalnega gospodarskega in političnega položaja EU za prepričevanje drugih držav, naj ravnajo enako. EU si je zastavila zelo zahtevne cilje za zmanjšanje izpustov, pridobivanje več električne energije iz obnovljivih virov in uporabo bolj trajnostnih biogoriv namesto bencina in plina. Ustavitev podnebnih sprememb in širše, ustavitev propadanja okolja ter izčrpavanja virov tega planeta je ključna za trajnostno rast. To je vrsta gospodarske rasti, ki bo omogočila visoko kakovost življenja in relativno blaginjo večjemu številu ljudi pa tudi prihodnjim generacijam. Sodobne družbe, zlasti razvita gospodarstva, ki se srečujejo s konkurenco hitro razvijajočih se gospodarstev v globaliziranem svetu, temeljijo na znanju. Odgovor na izzive globalizacije niso nove oblike protekcionizma, ampak spodbujanje inovativnosti. Glavne prednosti elektrike, pridobljene iz energije sonca zvenijo zelo mikavno: prvič, tako pridobljena energija je prijazna do ljudi in okolja, saj ne ustvarja škodljivih emisij in hrupa, drugič, sistem takšnega pridobivanja energije je mogoče nenehno dograjevati, in tretjič, stroškov vzdrževanja tako rekoč ni. Začetni vložek v fotovoltaično elektrarno sicer (še ni) poceni, čeprav se iz leta v leto zmanjšuje, vendar je končni rezultat brezplačna in ekološko neoporečna električna energija. Vložek, ki se na dolgi rok povrne. Tudi v denarju! Podnebne spremembe so namreč velik izziv, skupaj s splošnim problemom propadanja okolja in izgubo biotske raznovrstnosti. Zemeljske vire izkoriščamo v obsegu, ki ni trajnosten. Cilji EU za delovna mesta in rast je ustvariti nova delovna mesta in doseči trajnostno rast kot odgovor na te izzive, in sicer na podlagi znanja in inovacij, sprostitve zmožnosti podjetij, naložb v ljudi in bolj zelenega gospodarstva. Dejstvo, da je ta referat in vse ugotovitve v njem, nastal na podlagi osveščenosti zaposlenih, uvršča podjetje med eno tistih, ki ima v prihodnosti neomejeno število možnosti. Potrebno jih bo le prepoznati. Literatura Kadunec, V Sonce ne izstavlja računa za elektriko, Delo.si, Nedelo, , dostopno na ( ) Kern, Š Ogljični odtis podnebno energetski indikator, Turizem revija za menedžment in trženje v turizmu, Vol. XIII, No. 100, str. 18 Europa Press Releases Kohezijska politika podpira»zeleno gospodarstvo«za rast in trajnostna delovna mesta v Evropi, dostopno na ged=0&language=sl&guilanguage=en ( ) 318
7 Pak, M »Going Green«v slovenskem turizmu, Turizem revija za menedžment in trženje v turizmu, Vol. XIII, No. 100, str. 6-7 SmakSol Solarni energijski sistemi ali sončna elektrarna, dostopno na ( ) Uradni list RS Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 42PO09, No. 40, str. 807 ( ) 319
Atim - izvlečni mehanizmi
Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne
More informationPRIDOBIVANJE ENERGIJE S POMOČJO SONČNIH CELIC NA IZBRANI KMETIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Tanja OBLAK PRIDOBIVANJE ENERGIJE S POMOČJO SONČNIH CELIC NA IZBRANI KMETIJI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja Ljubljana,
More informationShranjevanje energije in energijske pretvorbe ter Nekaj energetskih scenarijev za Slovenijo
Shranjevanje energije in energijske pretvorbe ter Nekaj energetskih scenarijev za Slovenijo dnevna proizvodnja in poraba elektrike 20.10.2011 (MWh/h) vir: www.eles.si mesečna proizvodnja in poraba elektrike
More informationEVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH
EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),
More informationMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./
More informationTermoelektrarna Šoštanj d. o. o.
Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:
More informationSončne elektrarne. Energija, ki nam jo nudi sonce
Sončne elektrarne Energija, ki nam jo nudi sonce Sonce, energija, ki nam je na voljo brezplačno in jo je mogoče izkoristiti na več načinov Energijo sonca je mogoče uporabiti na tri osnovne načine: Fotonapetostna
More informationTehnološka platforma za fotovoltaiko
Tehnološka platforma za fotovoltaiko STRATEŠKI RAZVOJNI PROGRAM Pripravili: Partnerji slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko KAZALO 1 Predstavitev Fotovoltaike... 3 1.1 Sončne celice... 3 1.1.1
More informationDELOVANJE SONČNE ELEKTRARNE
Strokovna gimnazija DELOVANJE SONČNE ELEKTRARNE Seminarska naloga Mentorica: Avtorica: Ivanka TOMAN, prof. Kranj, februar 2015 POVZETEK Sončne elektrarne so popolnoma čist, okolju neškodljiv sistem pridobivanja
More informationIzboljševanje energetske učinkovitosti cementarne. Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk
Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk VSEBINA Položaj industrije cementa v sodobni družbi in njene ključne lastnosti Razvoj energetske učinkovitosti
More informationConcerto is co-funded by the European Commission within the 6th Framework Programme
SONČNA ELEKTRARNA NA MOJI STREHI Smernice za načrtovanje fotonapetostnih sistemov za proizvodnjo električne energije Ljubljana, marec 2009 Concerto is co-funded by the European Commission within the 6th
More informationSL Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? Posebno poročilo
SL 2014 št. 14 Posebno poročilo Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JERCA JESENKO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JERCA JESENKO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PODNEBNE SPREMEMBE, KYOTSKI SPORAZUM IN SLOVENSKA PODJETJA: ANALIZA PODJETJA
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Investicije v železniško infrastrukturo Investments in the railway infrastructure Kandidatka: Silvija Roškar Študentka
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX
More informationMANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA SIMONA JURŠIČ IZJAVA Študentka Simona Juršič
More informationOCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationGOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2010 TADEJA VERČ IZJAVA Študentka Tadeja Verč izjavljam, da sem avtorica
More informationPLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka
More informationTrajnostni transport & mobilnost
Trajnostni transport & mobilnost Priročnik za dijake Izvedbo so omogočili programi Evropske unije Inteligentna energija - Evropa in Program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija IUSES in TESSI Pričujoči
More informationElektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT. Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012)
Elektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012) Komu je dokument namenjen: Posvetovalni dokument je namenjen predvsem odjemalcem, dobaviteljem in sistemskim operaterjem
More informationPametno mesto. hi!tech. Obvladovanje kompleksnosti. Prihajajo velikani. Omrežja in inteligentne IT rešitve so ključ do prijaznih mest prihodnosti
Revija za inovacije 1 12 hi!tech www.siemens.com/hitech Obvladovanje kompleksnosti Učeči se sistemi zbirajo znanje, sprejemajo odločitve in napovedujejo. Prihajajo velikani Vetrna energija dobiva nove
More informationPRESOJA INVESTICIJE V KAMNOLOM
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Prometna smer
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič
More informationPRIROČNIK O VARČNOSTI PORABE GORIVA IN EMISIJAH CO2.
Užitek v vožnji PRIROČNIK O VARČNOSTI PORABE GORIVA IN EMISIJAH CO2. KAZALO Nasveti voznikom za varčno vožnjo 3 Uvod 4 Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k onesnaževanju zraka 4 Onesnažen zrak škoduje
More informationMOJA IZBIRA JE POT BREZ AVTOMOBILA
RAZISKOVALNA NALOGA Osnovna šola Vojnik MOJA IZBIRA JE POT BREZ AVTOMOBILA (EKOLOGIJA) Mentorica: Avtorici: Polona Bastič, prof. Sara Razgoršek (1994) Lektor: Gregor Palčnik, prof. Vojnik, 2009 stran KAZALO
More informationOCENA ZALOG FOSILNIH GORIV GLEDE NA NOVE TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za elektrotehniko Peter Kulovec OCENA ZALOG FOSILNIH GORIV GLEDE NA NOVE TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Rafael
More informationLESNA BIOMASA ZA TOPEL DOM IN DEBELO DENARNICO
ŠOLSKI CENTER VELENJE STROJNA ŠOLA Trg mladosti 3 MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA LESNA BIOMASA ZA TOPEL DOM IN DEBELO DENARNICO Tematsko področje: tehnika ali tehnologija
More informationTEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC Ljubljana, junij 2004 BOJANA BIDOVEC IZJAVA Študentka Bojana Bidovec izjavljam, da sem avtorica tega
More informationSmernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi
EVROPSKA KOMISIJA GENERALNI DIREKTORAT ZA REGIONALNO POLITIKO Tematski razvoj, vpliv, ocenjevanje in inovativni ukrepi Ocenjevanje in dodatnost Novo programsko obdobje 2007 2013 Metodološki delovni dokumenti
More informationPatenti programske opreme priložnost ali nevarnost?
Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih
More informationPRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski seminar PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI A Comparasion Between Gold and Stock Investment Kandidat: Luka Golc Študijski
More informationUstreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRVE JAVNE PONUDBE DELNIC: ZNAČILNOSTI GIBANJA DONOSNOSTI NA KRATEK IN DOLGI
More informationHydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier
Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationProjekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Ta priročnik je bil pripravljen v okviru projekta PLASTiCE in je
More informationOdklopna naprava, potrošniška goljufija in namerno ogrožanje okolja v zadevi Dieselgate
Odklopna naprava, potrošniška goljufija in namerno ogrožanje okolja v zadevi Dieselgate Gregor Hočevar, Katja Eman Namen prispevka Manipulacija s programsko opremo ali izdelki samimi je postala v 21. stoletju
More informationRevizija revizije ocene stroškov 2. tira
Revizija revizije ocene stroškov 2. tira V javnosti že od leta 2010 dalje krožijo zelo različne ocene stroškov izvedbe projekta 2. tira med Divačo in Koprom (v nadaljevanju 2TDK), ki se gibljejo med 700
More informationGoGreen Uspešna strategija trajnostnega razvoja skupine Deutsche Post DHL
GoGreen Uspešna strategija trajnostnega razvoja skupine Deutsche Post DHL Lucija Kokelj 16. april, 2013 Struktura skupine DP DHL 2 DP DHL v številkah Smo vodilna globalna logistična organizacija. Z našo
More informationANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV Ljubljana, september 2010 JURE KIMOVEC I IZJAVA Študent JURE KIMOVEC
More informationPRENOVA IN UPRAVLJANJE OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI POSTOJNA
INVESTICIJSKI PROGRAM (IP) Naziv investicijskega projekta PRENOVA IN UPRAVLJANJE OMREŽJA JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI POSTOJNA Investitor - nosilec projekta: OBČINA POSTOJNA Ljubljanska cesta 4 6230 Postojna
More informationEKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Lea Mitrašinovič EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O. Diplomsko delo Maribor, september 2010 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega
More informationOPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1)
REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Številka: 35405-2/2009/9 Ljubljana, dne 30. julija 2009 OPERATIVNI PROGRAM ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV DO LETA 2012 (OP TGP-1) 1 Kazalo Povzetek...
More informationEnergy usage in mast system of electrohydraulic forklift
Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic
More informationDODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN POKOJNINSKI BONI
UNIVERZA V LJUBJLANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN POKOJNINSKI BONI Ljubljana, oktober 2002 IRENA LAVRENČIČ I Z J A V A Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega
More informationAnaliza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje
ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS
More informationSONČNA ELEKTRARNA KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Srečko HORVAT SONČNA ELEKTRARNA KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI DIPLOMSKO DELO Visokošolski strokovni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA
More informationRAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ
More informationPROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani
More informationSISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Psihotronsko orožje mit ali realnost?
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Stojko Psihotronsko orožje mit ali realnost? Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Stojko Mentor: red.
More informationSISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK
Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE program: management kakovosti storitev ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO
More informationVZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE H V DEJAVNOSTI VAROVANJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 MONIKA RAUH IZJAVA Študentka Monika Rauh izjavljam, da sem avtorica
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA Ljubljana, september 2006 PRIMOŽ ŠKRBEC 1 IZJAVA Študent Primož Škrbec izjavljam, da
More informationODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA
ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA Matej Divjak (matej.divjak@gov.si), Irena Svetin (irena.svetin@gov.si), Darjan Petek (darja.petek@gov.si), Miran Žavbi (miran.zavbi@gov.si), Nuška Brnot (nuska.brnot@gov.si)
More informationVISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA
VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA DIPLOMSKO DELO Vrednotenje emisij toplogrednih plinov in trgovanje z emisijskimi kuponi na primeru Termoelektrarne Šoštanj v obdobju 2013 2020 MOJCA MASTNAK Velenje, 2012
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATEJA ROGELJ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MATEJA ROGELJ 0 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV IZVOZA KITAJSKEGA TEKSTILA: ZDA, EU IN SLOVENIJA Ljubljana, oktober
More informationPredlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje
Predlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje Ljubljana, dne 30.11.2016 1 / 12 Kazalo vsebine Kazalo vsebine... 2 1 Seznam kratic... 3 2 Uvod... 4 3 Merila... 6 4 Utemeljitev
More informationRAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić
More informationDEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:
More informationDelo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matjaž Zupan Delo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationUPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel
More informationDokumentni sistemi 03/13
Pod lupo: Nadzor delovnega časa Prihodnost maloprodaje? Recept za dobro uporabniško izkušnjo Hadoop in MapReduce Vzporedni splet Intervju: Jožek Gruškovnjak, direktor Cisco Internet Business Solutions
More informationMednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council
Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde
More informationDRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Katedra za psihologijo dela in organizacije DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Študijsko
More informationFotoaparati. namesto.pfckkamer 10/13 VARNOSTNO KOPIRANJE ZA PC IN MAC POSLOVNI PROJEKTORJI ZABAVNA ELEKTRONIKA I RAČUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE
VARNOSTNO KOPIRANJE ZA PC IN MAC 10/13 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RAČUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE Fotoaparati 6,65 oktober 2013 / letnik 23 www.monitor.si V + 8,5 GB VSEBINE, namesto.pfckkamer o o :o, in;
More informationANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC Ljubljana, september 2015 PETAR PERIĆ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani
More informationELES, d.o.o. RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026
ELES, d.o.o. RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 ELES, d.o.o. Ljubljana, 2016 RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026
More informationIZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Klavdija Košmrlj Študentka rednega študija Številka indeksa:
More informationAli regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila?
Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila? Do the price regulation and reimbursement affect public expenditures for medicinal products? Romana Kajdiž, 1 Štefan Bojnec 2
More informationUgotavljanje izkoriščenosti vetrne elektrarne glede na meteorološke podatke
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za elektrotehniko Igor Ušaj Ugotavljanje izkoriščenosti vetrne elektrarne glede na meteorološke podatke DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA Ljubljana, 2015 Univerza v Ljubljani
More informationSUBVENCIJE ZA NAKUP OKOLJU PRIJAZNIH AVTOMOBILOV
PP - PRIMERJALNI PREGLED SUBVENCIJE ZA NAKUP OKOLJU PRIJAZNIH AVTOMOBILOV Pripravila: mag. Romana Novak Številka naročila: 59/2010 Descriptor/Geslo: Avtomobilska industrija/motor vehicle industry, Državna
More informationUGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:
More informationPRESOJA INVESTICIJE V IZGRADNJO STANOVANJSKEGA OBJEKTA NA HRVAŠKI OBALI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRESOJA INVESTICIJE V IZGRADNJO STANOVANJSKEGA OBJEKTA NA HRVAŠKI OBALI Ljubljana, maj 2009 KOSTJA POLC IZJAVA Študent KOSTJA POLC izjavljam, da
More informationMerjenje potenciala po metodologiji DNLA
raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko
More informationUNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBIRA PRIMERNE VETRNE TURBINE ZA RAZMERE NA KANALSKEM VRHU DIPLOMSKO DELO.
UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBIRA PRIMERNE VETRNE TURBINE ZA RAZMERE NA KANALSKEM VRHU DIPLOMSKO DELO Peter Levpušček Mentor: prof. dr. Božidar Šarler Nova Gorica, 2012 II ZAHVALA
More informationPLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES
UNIVERSITY OF LJUBLJANA Faculty of Electrical Engineering Sreten DAVIDOV PLANNING OF CHARGING INFRASTRUCTURE FOR ELECTRIC-DRIVE ROAD VEHICLES Doctoral dissertation Ljubljana, 2018 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.«Analysis
More informationObratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability
Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza
More informationVLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič
Povzetek VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA Marko Klemenčič marko.klemencic@siol.net Prispevek obravnava pomembnost organizacijske kulture kot enega od dejavnikov, ki lahko pojasni, zakaj
More informationPRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andreja Ţitnik PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr.
More informationSlovar strokovnih izrazov za trg z električno energijo
1 2 Slovar strokovnih izrazov za trg z električno energijo z razlagami v slovenskem in angleškem jeziku Glossary of terms used in the field of electricity market with Slovenian and English interpretations
More informationKaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo
S e k c i j a za p l a s t i k o i n g u m o Poročilo o delu 20 09-2 01 2 Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo Boštjan Šifrar, direktor podjetja Sibo G d.o.o., podpredsednik UO GZS-ZKI za področje
More informationANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA MERJENJA ELEKTRIČNE ENERGIJE (AMI) V SLOVENSKEM DISTRIBUCIJSKEM EES
E L E K T R O I N { T I T U T M I L A N V I D M A R I n [ t i t u t z a e l e k t r o g o s p o d a r s t v o i n e l e k t r o i n d u s t r i j o L j u b l j a n a ANALIZA UČINKOV SISTEMA NAPREDNEGA
More informationProjektna pisarna v akademskem okolju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.
More informationVPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS
Številka: 303-4/2017-14, Verzija 2 Ljubljana, 31. 03. 2017 Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100 % (oz. več kot 75 %) javni lasti z mehanizmom
More informationKljučne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani,
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA Tatjana Vdovič Maribor, 2008 VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR DRUŽINSKA PODJETJA PRI NAS IN PO SVETU (diplomsko delo) Tatjana
More informationINTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova
More informationŠtudija varnosti OBD Bluetooth adapterjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationUPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU Ljubljana, julij 2011 ANDREJA BREZOVNIK IZJAVA Študentka Andreja Brezovnik
More informationDefinicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju
Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Urška Metelko* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija ursimetelko@hotmail.com Povzetek: Namen in
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PREDRAG GAVRIĆ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PREDRAG GAVRIĆ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEMOGRAFSKI RAZVOJ JAPONSKE Ljubljana, junij 2009 PREDRAG GAVRIĆ IZJAVA Študent
More informationOBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI Ljubljana, avgust 2008 TANJA RUPAR IZJAVA Študentka Tanja Rupar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationBOJ PROTI FINANČNI KRIZI V ZDA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOJ PROTI FINANČNI KRIZI V ZDA Ljubljana, avgust 2011 TJAŠA GORC IZJAVA Študentka TJAŠA GORC izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ IN UVAJANJE STRATEŠKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KORPORACIJE LJUBLJANA, 16.8.2007 BOŠTJAN TUŠAR IZJAVA Študent Boštjan Tušar izjavljam, da
More informationPRIMERJALNA ANALIZA MED PRIVATIZACIJO TELEKOMA SLOVENIJE IN DRUGIH TELEKOMUNIKACIJSKIH PODJETIJ V TRANZICIJSKIH DRŽAVAH
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FALULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJALNA ANALIZA MED PRIVATIZACIJO TELEKOMA SLOVENIJE IN DRUGIH TELEKOMUNIKACIJSKIH PODJETIJ V TRANZICIJSKIH DRŽAVAH Ljubljana, september 2009
More informationSmernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov
Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov Priročnik, ki vam bo pojasnil pravila, kdaj in pod katerimi pogoji lahko upravljavci osebnih podatkov uvedejo biometrijske ukrepe in na kaj morajo ob tem paziti.
More information