PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski seminar PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI A Comparasion Between Gold and Stock Investment Kandidat: Luka Golc Študijski program: univerzitetni Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentor: dr. Sebastjan Strašek Študijsko leto: 2013/2014 Maribor, september 2014

2 ZAHVALA Zahvaljujem se prof. dr. Sebastjanu Strašku za strokovno vodenje, pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Njegov čas in podpora sta bila zame ključnega pomena. Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki mi je ob vsakem koraku stala ob strani.

3 POVZETEK Od vseh plemenitih kovin je zlato najbolj popularna investicija. Investitorji ga običajno kupujejo kot zaščito pred ekonomskimi, političnimi in socialnimi krizami ter upadom vrednosti denarja. Na ponudbo in povpraševanje vplivajo različni dejavniki, in sicer: obrestna mera, devizni tečaj, inflacija, finančna kriza in politična situacija. Obstajajo znaki o medsebojni korelaciji med obema investicijama, a še zdaleč niso strogo soodvisni. Cena zlata in cena delnic sta deloma obratno odvisni. Ključne besede: delnice, zlato, dejavniki ponudbe in povpraševanja

4 ABSTRACT Gold is the most popular investment of all the precious metals. Investors usually buy gold as a hedge against economic, political, social crisis and inflation. Supply and demand is affected by different factors, such as: inerest rate, exchange rate, inflation, financial crisis and political situation. There are signs of mutual correlation between the two investments, but they are far from having a strict connection. The price of gold and price of stocks have a partial inverse correlation. Key Words: stocks, gold, determinants of supply and demand

5 KAZALO 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen in Cilji Predpostavke in omejitve Metoda dela ZLATO IN DELNICE Splošno o zlatu Zgodovina zlata Uporaba in nakup zlata Trg zlata Ponudba zlata Povpraševanje Investiranje v zlato Razlogi za investiranje v zlato Naložbe investiranja v zlato Splošno o delnicah Vrste delnic PRIMERJAVA NALOŽB Odnos med donosi zlata in donosi delnic Prednosti in slabosti posameznih naložb Dejavniki ki vplivajo na ceno zlata in delnic Ponudba in povpraševanje Obrestna mera Devizni tečaj Inflacija Finančna kriza Politična situacija Primerjava cene zlata in S&P500 indeksa I

6 3.4.1 Cena zlata do leta Od leta 1973 do Zlato po letu S&P 500 po letu S&P 500 od leta 2002 do S&P od leta 2007 do leta Zlato po leto S&P 500 po letu Ugotovitve ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA II

7 KAZALO SLIK Slika 1: Porazdelitev izkopanega zlata človeški zgodovini...7 Slika 2: Povpraševanje po zlatu v letu Slika 3: Zlata palica Good Delivery Bar.13 Slika 4: Gibanje cene zlata in delniškega indeksa S&P500 na ameriškem trgu.25 Slika 5: Primerjava cene zlata in S&P500 indeksa.26 Slika 6: Pomembni dogodki, ki so vplivali na ceno zlata in S&P 500 indeksa, po letu Slika 7: Povprečne letne spremembe indeksa cen zlate rude v času velike ekonomske recesije.30 Slika 8: Cena zlata v zadnjih 5 letih Slika 9: Gibanje cene S&P 500 indeksa v zadnjih 20 letih.33 Slika 10: Slika 10: Prikazuje gibanje cene delnic in indeksa S&P 500 od leta 1974 do leta Slika 11: Mesečne rasti od leta 2008 do leta III

8 KAZALO TABEL TABELA 1: PROIZVAJALNI STROŠKI ZLATA V LETU TABELA 2: DONOS ZLATA OD LETA 2001 DO LETA 2011 V SVETOVNIH VALUTAH.. 19 TABELA 3: ZGODOVINSKI DONOSI ZA IZBRANE DRŽAVE V OBDOBJU IV

9 KAZALO OKRAJŠAV AU kemijska oznaka za zlato BDP bruto domači proizvod ERP Equity Risk Premium ETF Exchange Traded Fund FED Federal Reserve System GFMS Gold Fields Mineral Services IMF International Monetary Fund LBMA London bullion market RS Republika Slovenija ZDA Združene Države Amerike ZDDV Zakon o davku na dodano vrednost V

10 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Zlato je redka, težka, mehka kovina, v čisti obliki sončno rumene barve. Večino zlata najdemo v obliki palic in ingotov visoke čistine ter nakita. Od leta 1971 se z njim trguje na trgu surovin. Globalni trg zlata je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, zato je tudi cena zlata relativno višja od zgodovinskega trenda. Večina ljudi meni, da so se cene povečale zaradi strahu pri vlaganju na borzi delnic. V tem diplomskem delu bo naša naloga identificirati povezavo in razlike med naložbami na delniškem trgu in trgu zlata. Zlato se v splošnem pojmuje kot varna naložba, kar še posebej velja v času recesije z velikimi tveganji, kot so inflacija, amortiziranje menjalnih tečajev in propadi bank. Glavni razlog za veliko zaupanje v to žlahtno kovino je, da ima za razliko od papirnate valute notranjo vrednost in stabilno kupno mo. Vendar s tem ni mogoče v celoti razložiti gibanja cene zlata. Povezava med finančno krizo in dvigom cen zlata ni dosledna. Cena zlata je nestabilna. Cena zlata in premiki na trgu delnic so v nasprotni smeri. Ko gre cena zlata navzdol, ljudje umaknejo svoje naložbe iz zlata in vložijo enakovredno na delniškem trgu, kar zaradi velikih investicij poveča vrednost delnic na borzi. Ko je gospodarstvo v recesiji in delniški trgi izgubljajo vrednost, pa vlagatelji običajno»parkirajo«svoja sredstva v zlato. Ko cena zlata naraste, se investiranje v to kovino zmanjša, čemur sledi padec cene zlata. V diplomskem delu bomo prikazali povezavo med ceno zlata in ceno delnic. 1.2 Namen in cilji Namen diplomskega dela je, da bomo sposobni prepoznati primeren čas za dobro naložbo v zlato in delnice. Opredeliti je potrebno ustrezne dejavnike, ki vplivajo na ceno zlata in cene delnic, nato pa graditi optimalni portfelj finančnih sredstev, vključno z naložbami v zlato, delnice in obveznice v finančni krizi in pred njo. Cilji diplomskega dela: identificirati povezavo in razlike med naložbami na delniškem trgu in trgu zlata, oceniti vzročne povezave med gibanjem cen delnic in cen zlata na globalnem trgu, ugotoviti, preiskovati in oceniti, kako vpliva povpraševanje po delnicah in zlatu na ceno; na primerih skozi zgodovino prikazati korelacijo med trgom zlata in delniškim trgom, 1

11 opraviti in analizirati raziskavo med potencialnim vlaganjem v obe naložbi na konkretnem primeru. 1.3 Predpostavke in omejitve Zastavimo si lahko dve protislovni hipotezi: Ni povezave med cenami zlata in indeksi cen delnic. Obstaja močna povezava med cenami zlata in indeksi cen delnic. Izhajali bomo iz predpostavke, da je cena zlata soodvisna od povpraševanja po delnicah in obratno. Omejitve pri izdelavi diplomskega dela so redke. Ena od njih je, da smo uporabili le vire v angleškem in slovenskem jeziku. Knjižni viri so sicer pogosti, a smo zaradi nedavnih dogodkov v gospodarstvu večjo težo namenili internetnim virom, saj so ti dovolj sveži. 1.4 Metoda dela V prvem delu diplomske naloge bomo predstavili oba tipa naložb, prednosti in slabosti tako vlaganja v delnice kot naložbe v zlato. Pri tem bomo uporabljali opisno oz. deskriptivno metodo s študijo različne domače in tuje literature. V drugem delu bomo uporabili metodo analize. Analizirali bomo, ali obstaja soodvisnost med analiziranimi spremenljivkami (naložbe v zlato in vlaganje v delniški trg). 2

12 2 ZLATO IN DELNICE 2.1 Splošno o zlatu Danes večina ljudi ob omembi zlata najprej pomisli na nakit in podobne izdelke. Le redki prepoznajo zlato kot enega od najstarejših plačilnih sredstev, ki je v večjem delu človeške zgodovine odigral izjemno pomembno vlogo (Plemenite kovine, 2014). Zlato je 79. element v kemijskem periodičnem sistemu s kemijsko oznako AU. Je eden najbolj redkih elementov v našem življenjskem okolju. Predelava zlata je znana že od približno 4000 let pred našim štetjem. Ta kovina je ohranila svoj čar kot kultni predmet, kot plačilno sredstvo, okras ter kot industrijska surovina. Danes zlato spet in čedalje bolj pridobiva pomen kot sredstvo za ohranjanje vrednosti. Zlato spada poleg srebra in bakra med najboljše prevodnike toplote in električnega toka, skoraj v popolnosti odbija infrardečo svetlobo, poleg tega pa se v zadnjem času zlato vedno bolj uporablja tudi v medicinske namene zaradi svoje velike odpornosti proti bakterijam in v filtrirnih sistemih za prečiščevanja vode in zraka. Zlato je hkrati tudi najbolj raztegljiva kovina, lahko se jo predeluje do lista z debelino 1/ mm; ena unča (31, 1035 gramov) zlata se lahko raztegne v nit dolžine do 80,5 km (Jereb, 2008, str. 102). Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali vijolične barve. Od znanih kovin je ta najbolj kovna in obdeljiva; 1 gram je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da pridobi trdnost. Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike. Nanj ne vpliva zrak in večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini korozivnih sredstev, zato je zelo primeren za rabo v kovancih in nakitu. Barva trdnega zlata kot tudi zelo barvite, pogosto vijolične, koloidalne raztopine, ki jo lahko naredimo iz njega, je posledica dejstva, da plazmonska frekvenca tega elementa leži v vidnem območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, modra pa absorbira. Samorodno zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov srebra, pogosto še več. Naravne zlitine z visoko vsebnostjo srebra se imenujejo elektron. Ko se količina srebra povečuje, barva postaja bolj bela in relativna gostota nižja. Zlitine z bakrom dajejo rdečkasto kovino, zlitine z železom so zelene, zlitine z aluminijem so vijolične (Moje zlato, 2014) Zgodovina zlata Znana zgodovina zlata se je začela v letu 4000 pr. n. št., ko se je v zahodnem delu današnje Evrope pojavila uporaba zlata za izdelavo nakita in modnih dodatkov. Okoli 3000 let pr. n. št. je tudi sumerska civilizacija na območju južnega Iraka uporabljala zlato za dekoracijo in 3

13 modne dodatke. Monetarna uporaba zlata se je pojavila šele v letu 1500 pr. n. št., ko se je v Egiptu zlato, ki je izviralo iz Nubije, ki se nahaja med Egiptom in Sudanom ob reki Nil, uporabilo kot priznano menjalno sredstvo pri mednarodnem trgovanju. Kovanec šekel, ki je na začetku tehtal 11,3 g zlata, postane standardna enota na območju Srednjega vzhoda. Kovanec je vseboval približno dve tretjini zlata in eno tretjino srebra (Plemenite kovine, 2014). Koretič (2003, str. 56) pove, da so zlato v prazgodovini uporabljali za okrasje, prve kulture so ga v grobi obliki uporabljale kot menjalno sredstvo, Lidijci (današnja zahodna Turčija) ga v 7. stoletju pr. n. št. prvi oblikujejo v kovance. Zlato je prišlo najprej iz Afrike in kasneje, ob koncu 15. stoletja, iz Južne Amerike. V 16. in 17. stoletju zlato financira vojne, v 18. stoletju pa revolucije. Razvijati se začne bančništvo; zlato postane podlaga za nastanek papirnatega denarja, ta pa ga v prvi polovici 20. stoletja izrine s položaja plačilnega sredstva, na katerem je zlato vztrajalo več tisoč let Uporaba in nakup zlata Zlato je našlo svoje mesto tudi v industriji. Uporablja se predvsem na mestih, ki zahtevajo izjemno odpornost proti obrabi, oksidaciji in temperaturnim spremembam. Ta mesta se najdejo predvsem v kontaktih, stikalih, relejih, priključkih in tiskanih vezjih. Količine zlata, ki se nahajajo na pozlačenih mestih, so izjemno majhne, zato je tudi strošek pozlatitve zanemarljiv glede na končno ceno izdelka. Dobršen del zlata, ki se ga uporabi v industriji, je za vedno izgubljen, saj reciklaža pri določenih izdelkih glede na trenutno ceno zlata ni ekonomična. Skoraj vsak zavrženi mobilni telefon, navigacijski modul, osebni računalnik in podoben elektronski izdelek vsebuje minimalno količino zlata, katere reciklaža dostikrat ni ekonomična. Količina izgubljenega zlata v posamičnem izdelku ni omembe vredna, se pa to spremeni, če upoštevamo celotno količino zavrženih izdelkov. Uporaba zlata v industriji je ekonomična edino takrat, ko ne obstaja druga kovina, ki bi lahko nadomestila zlato, saj je zlato ena od dražjih kovin. Zlato je našlo svojo vlogo tudi pri raziskovanju vesolja. Vesoljski program zaradi lastnosti, ki jih ima zlato, in ekstremnih razmer, ki vladajo v vesolju, nujno potrebuje zlato. Zaradi svojih lastnosti se zlato uporablja za zaščito pred radiacijo, toploto in pretirano svetlobo. Prav tako se v vesoljskih plovilih zlato uporablja kot mazivo, ker so organska maziva v vesolju zaradi ekstremnih razmer neuporabna. Raketoplan Columbia je vseboval 40,8 kg zlata. Zlato je našlo svojo uporabo tudi v zobozdravstvu, kjer se uporablja za izdelavo plomb, zobnih nadomestkov in podobno. To področje uporabe si je zlato pridobilo, ker ne povzroča alergij, ne reagira na telesne tekočine in je enostavno za obdelavo. V preteklosti so v nekaterih državah zlati zobje pomenili prestiž (Plemenite kovine, 2014). 4

14 V nadaljevanju prikazujemo, zakaj je priporočljiv nakup zlata (Nakup zlata, 2014): ker zaščiti premoženje pred inflacijo, ker so ga v zadnjih desetih letih izkopali ton, na novo odkrili pa le ton, ker ni ddv-ja in davka na dobiček, ker je vključno s srebrom svetovna konvertibilna valuta, ker smo na surovinskem področju trenutno v sedmem megatrendu, ker predstavlja zaščito pred neugodnimi razmerami na finančnih trgih, ker se poraba v proizvodnji povečuje, zaloga pa strmo upada, ker ga je uradno samo še za šestnajst let, ker je vedno likvidno, ker so tudi državne rezerve delno zaščitene z zlatom, ker je najboljša zaščita pred propadom valut, ker je bil donos v zadnjih petih letih približno 128 %, ker lahko prav vsak investira v zlato. 2.2 Trg zlata Gibanje cene zlata zadnjih petdeset let oziroma od leta 1967, ko se je cena zlata začela prosto gibati na trgu, kaže, da je trg zelo cikličen. Približno vsakih sedem do osem let se izoblikuje dno, vsakih enajst let pa vrh. Skladno s preteklim gibanjem cene zlata, se lahko naslednji cikel izoblikuje leta Vsekakor obstaja verjetnost, da zlato doseže nove rekordne vrednosti oziroma preseže rekordne ravni iz leta Temu trendu lahko sledi tudi srebro, vsekakor pa najbolj obetavne napovedi ostajajo za paladij. Brian Lucey, strokovnjak s področja plemenitih kovin, poudarja, da je naložba v srebro, platino in paladij prav tako varna kot naložba v zlato (The Aden Forecast, 2014). Svetovni delniški trgi v zadnjem času rastejo kot posledica monetarne politike Združenih držav Amerike (v nadaljevanju ZDA) oziroma nizkih obrestnih mer, vendar ekonomski kazalniki kažejo, da finančne razmere po svetu še niso stabilne. Veliko držav izvaja ukrepe za omejitev deflacije. Gospodarska rast držav, kot so ZDA, Kitajska in Japonska je relativno nizka. Federal reserve system (v nadaljevanju FED) sicer nadaljuje s stimulativnimi ukrepi, a obrestne mere so nizke in tako naj bi ostalo do nadaljnjega. Dolar medtem postopoma slabi. Svetovni finančni sistem je navidezno bolj stabilen, vendar ima dejansko veliko nerešenih težav, zato poglobitev svetovne recesije ni izključena. Napetosti na Srednjem vzhodu in v Ukrajini, slabitev dolarja in politika nizkih obrestnih mer so v zadnjem mesecu pripomogli k rasti cene zlata. 2. junija 2014 je bila cena zlata za trojsko 5

15 unčo 1241,90 dolarjev 29,28 evrov za gram čistega zlata in od tedaj postopoma raste. Napovedi na trgu zlata se izboljšujejo, kar odražajo tudi večji nakupi ETF. Leto 2014 (ali 2015) bi lahko bilo prelomno za trg zlata, ki lahko ponovno preide v bikovski trend. Rast trga zlata ob istočasni rasti trga delnic in obveznic po mnenju strokovnjakov obeta stabilnejšo rast in je le vprašanje časa. Na to med drugim kaže tudi naslednje (The Aden Forecast, 2014): - povpraševanje investitorjev je v porastu, - Indija, največja porabnica zlata na svetu, naj bi v prihodnje nekoliko sprostila uvozne omejitve, - zlato zgodovinsko in tudi danes predstavlja pomemben del mednarodnih rezerv centralnih bank, - geopolitične napetosti v svetu so pogoste; v takih razmerah se zlato najbolj izkaže kot varna naložba. Največje proizvajalke zlata v letu 2011 so: Kitajska (345), Avstralija (255), ZDA (230), Južna Afrika (190), Rusija (190), Peru (170), Indonezija (120), Kanada (90). Podatki so navedeni v metričnih tonah (1.000 kg). Največje porabnice zlata za izdelavo nakita so: Indija (745,70), Greater China* (428,00), ZDA (128,61), Turčija (74,00), Savdska Arabija (72,95), Rusija (67,50), Združeni Arabski Emirati (63,37), Egipt (53,43), Indonezija (32,75), Velika Britanija (27,35). Skupaj je bilo v letu 2010 porabljenih ton zlata za izdelavo nakita. Podatki so navedeni v metričnih tonah (1.000 kg). * - Greater China je regija, ki vsebuje Kitajsko, Hong Kong, Tajvan in Macao. Največ zlata se nahaja v obliki nakita, saj se po ocenah Gold Fields Mineral Services (v nadaljevanju GFMS) v tem segmentu nahaja kar 52 % vsega zlata, ki je bilo pridobljeno v človeški zgodovini. (Gold Survey, 2011) 6

16 Slika 1: PORAZDELITEV IZKOPANEGA ZLATA V ČLOVEŠKI ZGODOVINI 16% 19% 52% 11% 2% Nakit Nealocirano Industrija Zasebne investicije Uradni sektor Vir: Klapwijk, Ponudba zlata Thomson Reuters GFMS (2013, str. 8) deli v tri glavne sklope, in sicer proizvodnjo zlata, prodaje zalog uradnega sektorja in predelano zlato. Največji delež predstavlja proizvodnja zlata, ki je v letu 2012 znašala približno 64 % vse ponudbe zlata na svetu, sledi pa ji predelano zlato, ki je znašalo preostalih 36 %. Razmerje med proizvodnjo zlata in predelanim zlatom se počasi spreminja, največje pa je bilo med letoma 2008 in 2009, ko je predelano zlato pridobilo večji delež na strani ponudbe (World Gold Council, 2013, str. 6). V letnem poročilu 2013 Gold Survey navaja, da so analitiki (Thomson Reuters GFMS (2013, str. 54) ocenili, da so se celotni proizvajalni stroški pridobivanja zlata v letu 2013 gibali okoli 928 ameriških dolarjev na unčo zlata oziroma kar 11 % več kot v letu Na povečanje celotnih proizvajalnih stroškov v letu 2012 so po poročanju GFMS vplivali trije dejavniki (višja cena goriva, elektrika in delovna sila). Celotni proizvajalni stroški so bili v letu 2012 sicer najvišji v Južnoafriški republiki, in sicer so znašali dolarjev na unčo zlata, najnižje celotne proizvajalne stroške za izkop zlata pa so zabeležila rudarska podjetja v Južni Ameriki, in sicer 822 dolarjev na unčo. 7

17 V Tabeli 1 so prikazani celotni proizvajalni stroški unče zlata. Največji del celotnih proizvajalnih stroškov je predstavljalo kopanje rude s primesjo zlata, kasneje pa so ji sledili tudi stroški predelave rude. Najmanjši del celotnih proizvajalnih stroškov pa sta predstavljali taljenje in rafiniranje. Tabela 1: PROIZVAJALNI STROŠKI ZLATA V LETU 2012 Kategorija stroška Cena (v dolarjih/unčo) Kopanje rude s primesjo zlata 346,0 Predelava rude 231,0 Administrativni stroški 122,0 Taljenje in rafiniranje Krediti za pridobivanje zlata 15,0-26,0 Dovoljenje za izkopavanje zlata 50,0 Amortizacija in spremembe zalog 190,0 Skupaj 928,0 Vir: Thomson Reuters GFMS, Gold Survey 2013, str. 56 Za letu 2010 je GFMS na osnovi podatkov s strani družb, ki pridobivajo zlato, predvidel, da bodo nakopali ton zlata, kar je le 53 ton več kot v letu Za naložbe v obliki palic in kovancev ga je bilo potrebno predelati ton. Že drugo leto zapored se v svetu odkupi več lomljenega zlata za nadaljnjo predelavo kot se proda zlatega nakita. Koliko se bo tovrstnega zlata pojavilo na trgu, je po podatkih GFMS zelo težko oceniti. Zaradi naraščanja cene lahko pričakujemo, da se bo na trgu odkupilo ton zlata. V letu 2010 so morale centralne banke na osnovi določb tako imenovanega Washingtonskega sporazuma (Central Bank Gold Agreement 3, sklenjenim med FED in evropskimi centralnimi bankami), prodati 500 ton zlata. Napovedana prodaja s strani International Monetary Fund ( nadaljevanju IMF) je bila 200 ton, kar pa ni vplivalo na tržno ceno zlata, saj je prodaja zaprtega tipa (vnaprej poznanemu kupcu). IMF je februarja prodala 5,6 ton zlata, marca 18,5 ton. Po zadnjih podatkih IMF imajo največ zalog monetarnega zlata ZDA, ton, sledijo Nemčija, ton, Italija, ton, Kitajska, ton. Skoraj enako količino zlata ima Švica, to je ton. Ruska centralna banka je v zadnjih dveh letih monetarne rezerve s 264 povečala na 664 ton (Moro, 2010). 8

18 2.2.2 Povpraševanje Glede na politične in gospodarske spremembe v svetu pričakujemo tudi v Sloveniji, da bodo zasebni naložbeniki še bolj iskali varen pristan in se v večji meri odločali za naložbe v zlato. Povpraševanje po zlatu in trenutno nestabilne razmere v svetu so glavni razlogi za višanje cene zlata. Vprašanje, ki se zastavlja, je eno samo, kdaj bomo pravzaprav na borzi videli prvi padec cene zlata, da bodo nakupi ugodnejši (Moro, 2010). Povpraševanje po zlatu delimo na industrijsko, z namenom predelave v nakit, investicijsko in povpraševanje javnega sektorja. V zadnjih letih se povpraševanje po nakitu in industrijsko povpraševanje zmanjšujeta, medtem ko povpraševaje javnega sektorja in investicijsko povpraševanje po zlatu narašča. Po podatkih World Gold Council je bilo v letu 2011 povpraševanje po zlatu za nakit v 1.972,9 tonah ter za 452,7 ton povpraševanja za industrijske namene. Tretjino povpraševanja predstavlja investicijsko povpraševanje; investicijsko povpraševanje po zlatih palicah in kovancih je v letu 2011 znašalo 1.524,4 tone. Javni sektor je bil kupec 456,4 ton, kar je približno 10 % celotnega povpraševanja. V zadnji letih največ zlata kupita Kitajska in Indija. Indija zaradi povečanja deviznih rezerv in porok. Kitajska bi rada povečala svoje devizne rezerve v 10 letih za 15 %. Trenutno Kitajske rezerve znašajo le 1,6 % oz ,1 ton. Leta 2002 so ustanovili Šanghajsko borzo zlata. Kitajske oblasti že dolgo spodbujajo svoje prebivalstvo k nakupu investicijskega zlata, ti ne kupujejo le investicijskega zlata, ampak tudi naložbene palice in kovance ter nakit. Mnogi analitiki pričakujejo v prihodnjih letih rast cene zlata na račun povečanega povpraševanja po zlatu in neelastične ponudbe zlata (V&D zlato, 2013). Leto 2013 je bilo eno od najbolj zlatih let do zdaj. Svetovno povpraševanje po zlatu in nakitu je bilo najvišje v 16-ih letih. Doseglo je 3756 ton, skupna vrednost pa je znašala 170 milijard dolarjev. Na Sliki 2 je prikazano svetovno povpraševanje po zlatu v letu

19 Slika 2: POVPRAŠEVANJE PO ZLATU V LETU 2013 Vir: Grm, 2014 Kitajska je po 32 % rasti povpraševanja po zlatu v letu 2012 postala največji svetovni trg zlata in na vrhu nasledila Indijo. Povečalo se je povpraševanje po nakitu, zlatih palicah in kovancih, ki je v letu 2012 na Kitajskem doseglo rekordnih 1066 ton, poročajo v poročilu združenja največjih svetovnih proizvajalcev zlata World Gold Council. Povečalo se je tudi svetovno povpraševanje po zlatu in nakitu, ki je bilo v letu 2012 najvišje v 16-ih letih. Kot so zapisali v poročilu, se je povpraševanje po nakitu približalo obdobju pred krizo; investicije v majhne palice in kovance so dosegle rekord. Tako je v letu 2012 svetovno povpraševanje po zlatu doseglo 3756 ton, skupna vrednost je znašala 170 milijard dolarjev (Grm, 2014). 2.3 Investiranje v zlato Definicijo naložbenega zlata ureja Zakon o davku na dodano vrednost, ZDDV-1. Naložbeno zlato je (Ul RS, št. 117/06, 118. člen): a) zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne, razen majhnih palic ali ploščic z maso manj kot 1g, b) so zlati kovanci: s čistino, enako ali večjo od 900 tisočink, skovani po letu 1800, ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla ki se običajno prodajajo po ceni, ki ne presega za več kot 80 % vrednosti zlata na odprtem trgu, vsebovanega v kovancih. 10

20 Posebnost naložbenega zlata v Sloveniji je, da sta tako nakup kot prodaja neobdavčena, tako da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti kapitalski dobički, to je razlika med nakupno in prodajno vrednostjo zlata. Pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih posameznikih pa se (po pojasnilu davčne uprave) zlato obravnava enako kot druge finančne naložbe. Razlika med nakupno in prodajno vrednostjo se kot kapitalski dobiček obdavči skupaj z drugimi obdavčljivimi prihodki (118. in 119. čl. ZDDV- 1). Investiranje v zlato se v zadnjih letih hitro povečuje. V letu 2010 so poznane investicije (angl. identifiable investments) sestavljale 35 odstotkov povpraševanja po zlatu, med letoma 2002 in 2006 pa v povprečju le 19 %. V letu 2010 je povpraševanje po zlatu za investicije znašalo tone (World Gold Council, 2011) Razlogi za investiranje v zlato Zlato je nekoč zanimalo bankirje in švicarske zlatarje, danes pa je pravi svetovni vlagateljski hit. Z vlaganjem v zlato ne moremo veliko zaslužiti, temveč obdržimo vrednost svojih prihrankov in si zagotovimo varno prihodnost. Zagovorniki zlata nas prepričujejo, da je seveda zaupanje v zlato palico, ki jo lahko vidite in otipate, veliko bolj razumno kot pa zaupanje elektronskim podatkom o vrednostnih papirjih (Joldić, 2011). Razlogov za investiranje v zlato je veliko, zato jih v nadaljevanju povzemamo dvajset, ki jih navaja (Slapšak, 2010): 1. Zlato ima že več kot 4000 let vlogo denarja kot menjalnega sredstva in kot hranilca vrednosti. 2. Zlato ima po celem svetu enak sijaj in je znan tudi kot svetovna valuta. 3. Pomen zlata v času povečane nestabilnosti v svetu postaja vse pomembnejši, saj zlato v primerjavi s papirnatim denarjem in z obveznicami v času povečanja inflacije ne izgublja svoje vrednosti, kot jo izgublja denar, zato predstavlja steber finančne stabilnosti, ki je v svetu vedno bolj ogrožena. 4. Kateri denar se je in se bo v zgodovini ohranil najdlje? Ameriški dolar, evro, slovenski tolar, nemška marka, jugoslovanski dinar, zlato, srebro? 5. Današnja vrednost zlata je še vedno podcenjena. 6. Vsi pomembnejši neodvisni analitiki napovedujejo rast vrednosti zlata v prihodnosti. 7. Vse svetovne valute že več let stalno izgubljajo vrednost v primerjavi z zlatom. 8. Investicijske možnosti za vlaganje v zlato so omejene. 9. Liberalizacija kitajskega trga pomeni vzpon povpraševanja po zlatu s strani Kitajske. 10. Centralne banke so zopet postale neto kupci zlata. 11

21 11. Težko privarčevani življenjski prihranki lahko glede na današnji monetarni sistem izpuhtijo 'kot bi mignil z očmi'. 12. Zadolženost držav se izjemno hitro in nekontrolirano povečuje. 13. V 80-ih letih je vrednost premoženju v zlatu predstavljala 20 % vsega svetovnega premoženja, danes pa predstavlja manj kot 1 %. 14. ZDA so prenehale objavljati agregat M3 količine denarja v obtoku. Verjetno ne brez razloga. 15. Investicije vlagateljev v zlato se hitro povečujejo. 16. Obstaja velika in naraščajoča razlika med proizvodnjo zlata in povpraševanjem. 17. Če bi pred desetimi leti investirali 100 v zlato, bi bila naložba danes vredna 268. Če bi teh 100 imeli doma, bi bila danes nominalna vrednost še vedno 100 vendar, realno le Vrednost letne proizvodnja zlata je več kot 2 x manjša kot vrednost Microsofta na borzi. 19. Z investicijo v zlato lahko davčno optimiramo naš portfelj. 20. Investicija v zlato je likvidna naložba; donos je višji kot v primeru vezave denarja v banki. Naložbenih možnosti je veliko. Naložba, ki bi prinesla visoke donose, bi bila najboljša, žal ne pri nas ali kjerkoli drugje. Prihranke je priporočljivo razpršiti. Tudi zlato, ki se je v zadnjih letih dokazalo za najboljšo naložbo, ima svoje slabosti, kot so nelikvidnost in nihanje cen. Dobre naložbene možnosti so rentna varčevanja, ki lahko predstavljajo dodatek k pokojnini, finančno varnost otrok, družine in luksuz, naložbe v delnice, vzajemne sklade z enkratnimi pologi; naložba v nepremičnine pa je še vedno visoko donosna (Joldić, 2011) Naložbe investiranja v zlato Zlato je vse od odkritja zelo cenjena kovina in ima visoko ceno. Povpraševanje po zlatu narašča, s tem pa tudi njegova cena. Mnogi strokovnjaki menijo, da cena narašča zaradi izčrpanosti rudnikov in vse globljega kopanja za zlatom. Naložba v zlato je dobra investicija za tiste, ki imajo kapital in ne vedo, kam bi ga investirali. Naložba v zlato ponuja neko vrsto varnosti, saj je povpraševanje po njem vedno večje in je bilo vedno visoko cenjeno. Zlato je zanesljiv hranilec vrednosti, saj ostaja njegova realna vrednost na dolgi rok precej stabilna, zato je mnogokrat uporabljeno kot sredstvo za zavarovanje pred inflacijo in nihanji vrednosti različnih valut. Zaradi mnogih lastnosti veljajo naložbe v zlato za varne, kar še posebej prihaja do izraza v kriznih razmerah na svetovnih finančnih trgih (Naqvi, 2003, str. 19). Na trgu obstajajo za vlagatelje različne naložbene možnosti vlaganja v zlato. Menimo, da se vlagatelji največkrat poslužujejo zlatih naložbenih kovancev in palic, ki jih bomo v tem 12

22 poglavju podrobneje predstavili. Obstajajo pa tudi druge naložbene možnosti vlaganja v zlato, in sicer: račun v zlatu, delnice rudniških podjetij, skladi, ki vlagajo v zlato, garancije, vrednostni papirji, terminske pogodbe in drugo. Zlata palica, imenovana Good Delivery Bar, predstavlja ikono najvišjega kakovostnega razreda in steber večni vrednosti. Od drugih zlatih palic se razlikuje po doslednosti izdelave in ustreznosti točno določenim predpisom. Good Delivery Bar je običajno edina velikost, s katero se trguje na večjih mednarodnih trgih. Tehta 400 troy unč, to je 12,4 kilograma. London bullion market (v nadaljevanju LBMA) za zlato določa, da mora Good Delivery Bar imeti čistino najmanj 995 tisočink. Minimalna teža takšne palice je 350 unč (približno 10,9 kilograma), maksimalna pa 430 unč (približno 13,4 kilograma). Vtisnjeno mora imeti serijsko številko, znak in ime kovnice in žig pooblaščenega urada za meroslovje, ki preizkuša čistino palice in leto, ko je bila kovana. Površina palice mora biti brez vdrtin, vidnih slojev, sledov krčenja ali drugih pomanjkljivosti. Zagotovljeno mora biti pravilno rokovanje s palicami in njihovo hranjenje. Za trgovanje na določenem trgu morajo ustrezati standardom, ki so znani kot»the London Good Delivery standard«(savič, 2008). Slika 3: ZLATA PALICA GOOD DELIVERY BAR Vir: Valcambi,

23 2.4 Splošno o delnicah Delnice so vrednostni papirji. Delničarju se izda delniško listino za vsako delnico ali pa za več delnic istega razreda skupaj to je vsotna delnic. Delnica mora vsebovati oznako, da je delnica. Označiti je treba tudi razred delnice, saj dajejo delnice istega razreda npr. navadne, prednostne itd. imetniku iste pravice. Na delnici se označi firmo in sedež izdajatelja in pri imenskih delnicah tudi firmo in sedež kupca delnice. Če gre za prinosniško delnico, se to napiše na delniško listino. Na delnico se napiše še skupnjo vrednosti celotne izdaje delnic, nominalno vrednost delnice ter faksimile podpisov pooblaščenih oseb izdajatelja delnice. Prvi del delnice je plašč, na katerem so vsi omenjeni podatki. Drugi del je kuponska pola s kuponi za deset, dvajset ali več let za izplačilo dividend. Če je ustvarjen dobiček, se za tisto leto predloži kupon in kapitalska družba za kupon izplača dividendo. Tretji del delniške listine je talon, s katerim imetnik delnice uveljavlja pravico, da potem, ko je kuponska pola porabljena, dobi novo. Delniška družba delnice praviloma izda potem, ko začne poslovati, in sicer v obliki lepo oblikovanih listin, ki se jih ne da ponarejati. Delnice, ki kotirajo na borzi, pa je mogoče izdati tudi v imaterializirani obliki, tako da je z uporabo računalniške tehnologije trgovanje z delnicami še lažje, cenejše in bolj dinamično (Stanič, 1993, str. 20). Delnica je lastninski vrednostni papir, ki izraža premoženjske ali članske pravice v organizaciji, ki jo je izdala. Premoženjske pravice so dividenda, prednostna pravica pri nakupu novih delnic, pravica do likvidacijskega deleža. Članske pravice so volitve organov upravljanja, nadzor družbe, dostop do podatkov o poslovanju družbe (Zbašnik, 1999, str. 209) Vrste delnic Delnice razlikujemo z različnih vidikov (Stanič, 1993, str. 20): 1. Ločimo delnice ustanovne izdaje oziroma emisije in delnice naslednjih izdaj ali mlade delnice. V primeru sočasne ustanovitve d.d. prevzemajo vse delnice ustanovitelji, kar naredijo tako, da podpišejo statut in vse delnice tudi vplačajo. Če gre za postopno ustanovitev d.d., pa se delnice, ki so oglašene, kupuje pri pooblaščeni banki na osnovi vpisa in podpisa vpisnice. O izdanih delnicah se lahko izda potrdilo, da ima delničar določeno število delnic. To potrdilo pa je le izkazni papir za udeležbo delničarjev na skupščini. Delnice je mogoče plačati naenkrat ali v več obrokih. Za še ne popolnoma plačane delnice se lahko izda tudi začasnica. Delniško listino se v tem primeru izda imetniku tedaj, ko plača delnico v celoti. Če se namesto začasnice takoj izda delnico in gre le za delna vplačila delnic, pa je treba plačilo takoj vpisati na delnico, ki je lahko le delnica na ime. Na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij bo celotni družbeni kapital pridobil znanega lastnika. Delnice se izda kot ustanovne delnice s pravicami in 14

24 dolžnostmi, kot jih določa statut. Statut sprejme organ upravljanja podjetja, ki posluje z družbenim kapitalom in s soglasjem Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Statut lahko določi poleg delnic, ki jih določa zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, tudi druge delnice. Z raznimi določbami statuta je mogoče zaščititi interese večinskega lastnika oziroma udeležence managerskodelavskega odkupa. Statut lahko določi za delnice predkupno pravico. Lahko se sprejme določbo o odobrenem kapitalu s ciljem, da zlasti udeleženci managerskodelavskega odkupa intenzivno vplačujejo v okviru dokapitalizacije delnice nove emisije. 2. Delnice so lahko na prinosnika ali na ime. Delnice na prinosnika so vrednostne listine, ki pripadajo tistemu, ki jih poseduje. Če se taka delnica uniči, lastnik ne more pridobiti od delniške družbe nove delniške listine. Zato se praviloma take delnice deponira pri finančni organizaciji, ki se jo lahko zadolži tudi za zastopanje delničarja v skupščini družbe ali pa se jo obveže le za redno prevzemanje dividend na osnovi letnih kuponov. Delnice na ime pa imajo znanega lastnika. To delnico se lahko indosira pri tem se vpiše nanjo prenos delnice na novega lastnika, spremembo lastnika delnice pa se vnese tudi v delniško knjigo. Statut pa lahko indosiranje prepove in terja, da se ob vsaki menjavi lastnika staro delniško listino vrne družbi in novemu lastniku izda novo delniško listino na ime. Delnice na ime se vodi v knjigi delnic na sedežu družbe. Le tisti, ki je vpisan v knjigo delnic, je lastnik delnice. Če se npr. delnica na ime izgubi, se lahko izda na osnovi postopka amortizacije izgubljene delnice lastniku novo delniško listino. Na osnovi delnic na ime se zmeraj ve, kdo je ekonomski lastnik delniške družbe, zlasti pa, kdo ima večinski paket delnic. Gre za ključno vprašanje upravljanja. Večinski lastnik dejansko odloča o vseh bistvenih zadevah delniške družbe. Za sodobno delničarstvo je značilno tako imenovano divje prekupovanje delniških družb. Tisti, ki želi postati večinski lastnik neke delniške družbe, neopazno pokupi kontrolni paket delnic in družbo prevzame od dosedanjih glavnih lastnikov. 3. Delnice se razlikujejo z vidika pravic in dolžnosti na navadne, prednostne, kumulativne in participativne delnice. Navadne delnice obvezujejo lastnika na plačilo kupnine z denarjem, stvarmi ali pravicami. 15

25 Pravice imetnikov navadnih delnic so (Stanič, 1993, str. 22): udeležba pri upravljanju družbe po načelu ena delnica en glas, izplačilo proporcionalnega deleža dobička oziroma pravica do dividende, pravica do ostanka likvidacijske ali stečajne mase, če delniška družba preneha. Statut lahko predpiše tudi predkupno pravico, ki gre dosedanjim lastnikom navadnih delnic po proporcionalnem načelu. Prednostne delnice se določi s statusom ali sklepom o izdaji delnic. Prednosti so lahko (Stanič, 1993, str. 22): pri izplačilu dobička ali dividende, pri nakupu mladih delnic ali konvertibilnih obveznic, ob izplačilu likvidacijske mase, druge prednosti. Lahko se prednosti priznajo zato, ker se taki delnici hkrati odvzame glasovalno pravico. Tista delnica, ki ne daje pravice do glasovanja, nudi prioritetno pravico do deleža dobička, šele zatem so pri dobičku udeležene delnice, ki dajejo pravico do glasovanja. 4. Delnice so lahko glasovalne ali neglasovalne. Z zakonom pa so prepovedane delnice, ki dajejo na eno delnico več glasov. 5. Zbirna kumulativna prednostna delnica daje prednost pri izplačilu vnaprej določenih fiksnih dividend za vsa leta nazaj, ko se dividende ni izplačevalo. Šele ko dobijo te delnice obljubljeno dividendo nazaj, se lahko deli dobiček navadnim delnicam. 6. Udeležbena ali participativna delnica daje poleg prednostne vnaprej določene minimalne dividende še pravico do izplačila dobička kot pripada imetnikom navadnih delnic. 7. Vsotne delnice so delnice istega razreda, ki pa so izdane v apoenih po npr. 10, 100 ali delnic. 8. Delnice bi lahko izdajali tudi v imaterializirani obliki na osnovi določb zakona, ki bo urejal tako poslovanje s posebnimi delnicami. 9. Delnice se razvrščajo v razrede. Delnice, ki dajejo enake zvrsti pravic, sodijo v isti razred delnic. Lastniki delnic istega razreda se imajo pravico organizirano sestajati in 16

26 ščititi svoje interese. Zmanjšanje pravic delnicam istega razreda je mogoče le z večinskim soglasjem zbora lastnikov takih delnic. 17

27 3 PRIMERJAVA NALOŽB 3.1 Odnos med donosi zlata in donosi delnic Kot pravi Bratanič (2014), večina vlagateljev letos pričakuje zmerno rast delniških tečajev ter šibke donose na obveznice in zlato, vendar lahko ključni dogodki spremenijo usodo naložb. Vse oči so uprte v centralne banke, ki že nekaj let podpirajo finančne trge. Skokovita rast delniških tečajev bo lepe spomine na leto 2013 priklicala predvsem vlagateljem v delnice, saj so največji svetovni borzni indeksi kot po tekočem traku presegali predkrizne rekorde. Povprečni donos na borzah razvitega sveta je lani znašal kar 25 %. Čeprav ponovitve lanskega leta ne pričakuje nihče, vlagatelji tudi letos stavijo na delnice. Bolj zadržani so pri napovedih za obveznice, kjer bodo nizke obrestne mere podobno kot lani znova nižale donose in kvarile razpoloženje med vlagatelji. Zlata, ki je lani prvič v treh desetletjih zgrmelo za skoraj tretjino vrednosti, se bodo mnogi letos izognili v velikem loku, spet drugi pričakujejo celo 20 % rast njegove vrednosti. Prav zaradi tega se kaže nehvaležnost napovedi gibanj na mednarodnih finančnih trgih. Gre namreč zgolj za ugibanja. Četudi so napovedi narejene na podlagi večmesečnih analiz, so daleč od nezmotljivih, zaradi česar je na finančnih trgih vsako leto polno pozitivnih in negativnih presenečenj. Lani, ko je evropsko gospodarstvo pod vtisom krize končalo v recesiji, je denimo presenetila prav visoka rast vrednosti delnic. Kam dati denar, če delnice ne prinašajo zadostnega donosa? Še pred leti je bilo idealno pribežališče zlato ali pa obveznice. Vendar pa so poslavljanje krize, nizka inflacija in nizke obrestne mere spremenile tako zlato kot obveznice v manj donosne naložbe. Varne obveznice (investment grade) bodo letos podobno kot lani prinesle v povprečju le 2 % donos. Donosi na tvegane obveznice (high yield) pa naj bi po oceni Žige Gregorinčiča iz Alte celo nekoliko padli na šest do sedem odstotkov (Bratanič, 2014). Zlato od leta 2005 beleži pozitivne letne donose in je tudi v lanskem letu zabeležilo 12 % rast. Pravzaprav je bolje reči, da evro kot valuta v primerjavi z zlatom že šesto leto zapored izgublja svojo vrednost. Kot je prikazano v Tabeli 2 v primerjavi z zlatom izgubljajo vse glavne svetovne valute, to pa je rezultat izjemno slabega ravnanja držav s svojimi valutami, povečevanju njihovih dolgov, novega in novega tiskanja denarja, kateremu vrednost s tem vseskozi posledično tudi upada. 18

28 Tabela 2: DONOS ZLATA OD LETA 2001 DO LETA 2011 V SVETOVNIH VALUTAH Zlato v % letna sprememba USD AUD CAD CNY EUR INR JPY CHF GBP ,5 % 11,3 % 8,8 % 2,5 % 8,1 % 5,8 % 17,4 % 5,0 % 5,4 % ,7 % 13,5 % 23,7 % 24,8 % 5,9 % 24,0 % 13,0 % 3,9 % 12,7 % ,6 % -10,5 % -2,2 % 19,5 % -0,5 % 13,5 % 7,9 % 7,0 % 7,9 % ,2 % 1,4 % -2,0 % 5,2 % -2,1 % 0,0 % 0,9 % -3,0 % -2,0 % ,2 % 25,6 % 14,5 % 15,2 % 35,1 % 22,8 % 35,7 % 36,2 % 31,8 % ,8 % 14,4 % 22,8 % 18,8 % 10,2 % 20,5 % 24,0 % 13,9 % 7,8 % ,4 % 18,1 % 11,5 % 22,9 % 18,8 % 17,4 % 23,4 % 22,1 % 29,7 % ,8 % 33,0 % 31,1 % -1,0 % 11,0 % 30,5 % -14,0 % -0,3 % 43,7 % ,9 % -3,6 % 5,9 % 24,0 % 20,4 % 18,4 % 27,1 % 20,3 % 12,1 % ,8 % 15,1 % 24,2 % 25,5 % 40,2 % 25,3 % 13,9 % 17,4 % 36,3 % ,2 % 8,8 % 11,9 % 5,1 % 12,7 % 30,4 % 3,9 % 10,2 % 9,2 % Povprečje 17,7 % 11,6 % 13,7 % 14,8 % 14,5 % 19,0 % 13,9 % 12,1 % 17,1 % Vir: Zlate naložbe, 2011 Finančni trgi so danes z vidika zgodovine v dokaj neobičajnem položaju. Vendar v primerjavi s koncem devetdesetih let 20. st., ko so bile delnice izrazito precenjene, so danes obveznice tiste, pri katerih so zahtevane stopnje donosa zgodovinsko nizke, trenutne cene delnic pa odsevajo pričakovane donose, ki so blizu zgodovinskim povprečjem. Med glavnimi razlogi za izjemno nizke zahtevane stopnje donosa, posebno državnih obveznic, sta izrazita negotovost in pomanjkanje netveganih naložb. Premija za tveganje (Equity Risk Premium ERP), ki kaže preseženi donos delnic nad netvegano naložbo, je v skladu z zgodovinskim povprečjem oz nad njim. Sklepamo lahko, da so delnice danes pošteno ovrednotene, kar prikazuje tudi spodnja Tabela 3. Tabela 3: ZGODOVINSKI DONOSI IZBRANIH DRŽAV V OBDOBJU Država Nominalna donosnost delnic Premija za tveganje ZDA 9,3 % 4,3 % Velika Britanija 9,4 % 3,9 % Nemčija 8,1 % 5,2 % Francija 10,2 % 3,1 % Španija 9,4 % 2,2 % Japonska 10,8 % 5,0 % Vir: Credit Suisse Global Investment Returns Yearbook,

29 V zgornji tabeli imamo pregled zgodovinskih donosov delnic in obveznic v obdobju za izbrane razvite države. Vidimo, da so bile dolgoročno v vseh državah delnice uspešnejše od obveznic. Preseženi donos je znašal med 2,2 % (Španija) in 5,2 % (Nemčija). ZDA, ki veljajo za enega najbolj uspešnih trgov za delnice, so v povprečju presegle donosnost obveznic za 4,3 %. 3.2 Prednosti in slabosti posameznih naložb V tem poglavju bomo pozornost namenili prednostim in slabostim varčevanjem v zlato in delnice. Ena od prednosti naložbe v zlato je predvsem ta, da nam zlato ponuja varnost. Poleg tega je bilo zlato že od nekdaj zelo visoko cenjeno in bo tudi v prihodnje. Zato se nam ni treba bati vsakodnevnih nihanj cen in razvoja cen v prihodnje. Mnogi strokovnjaki menijo, da je zlato najvarnejša naložba, ki predstavlja zelo nizko tveganje (Plemenite kovine, 2013a). Slabost naložbe v zlato je ta, da ne moremo varčevati kratkoročno, ampak le dolgoročno, saj je varčevanje odvisno od vsakodnevnega nihanja cen in ni možno, da bi od danes do jutri obogateli (Plemenite kovine, 2013b). Kot zlato imajo tudi delnice svoje prednosti. Ena od prednosti je visoka donosnost na dolgi rok. Na osnovi dolgoletnih statistik prinašajo naložbe v delnice najvišje donose med vsemi finančnimi naložbami. Zaradi tega so delnice posebej primerne za dolgoročno varčevanje. Delnice je možno prek borze kadarkoli prodati na sekundarnem trgu. Zaradi možnosti hitre pretvorbe naložbe v denar spadajo delnice med najlikvidnejše naložbe, vendar je pri tem treba poudariti, da niso vse delnice likvidne; visoko likvidne so le delnice večjih družb s številnimi delničarji, ki zagotavljajo stalno ponudbo in povpraševanje na borzi. Možnost nadzora podjetja Delničar ima prek glasovalne pravice možnost vplivanja na podjetje in možnost sodelovanja pri sprejemanju najpomembnejših odločitev. Glasovalna pravica je sorazmerna kapitalskemu deležu v podjetju, zato imajo možnost nadzora le večinski delničarji (Bobek, 1995, str. 107). Vrednost delnice je odvisna od ponudbe in povpraševanja na trgu, pri tem lahko določeni dogodki v podjetju povzročijo velika nihanja tržne cene. Dodatno tveganje prinaša odvisnost od stanja na trgu, tržna cena tako ni odvisna le od poslovanja in stanja podjetja, temveč tudi od razmer na finančnih trgih. Panika na finančnih trgih lahko močno vpliva na tržno ceno podjetij ne glede na njihovo poslovanje. 20

30 Tržna cena delnice se v normalnih okoliščinah oblikuje na osnovi podatkov o poslovanju podjetja. Znani so primeri, ko je uprava podjetja prirejala podatke in s tem napihovala tržno ceno delnic. Po ugotovitvi prevar je običajno tržna cena delnic strmoglavila in v nekaterih primerih so ostale delnice celo brez vrednosti. Upravljavska pravica majhnih delničarjev je v praksi omejena. Upravljavske pravice, ki izhajajo iz lastništva delnic, so sorazmerne deležu v osnovnem kapitalu družbe. V praksi majhni delničarji pogosto nimajo nobene možnosti vplivanja na upravljanje podjetja, saj so preglasovani s strani večinskih delničarjev (Bobek, 1995, str. 109). 3.3 Dejavniki, ki vplivajo na ceno zlata in delnic Ponudba in povpraševanje Približno 45 % letnega povpraševanja po zlatu je v obliki nakita, 45 % v obliki investicij in 10 % v industriji. V primeru, da bi na katerem od navedenih področij močno naraslo povpraševanje, bi cena zlata narasla po teoriji ponudbe in povpraševanja. Eden od razlogov za dvig cene zlata v zadnjih letih je vedno večje povpraševanje na kitajskem in indijskem trgu. Zaradi vedno manjše količine sveže pridobljene kovine se manjša ponudba. Zlato postaja vedno težje in dražje za izkopavanje, kar posledično zvišuje ceno (Goldresource, 2013). Cene delnic se spreminjajo vsak dan kot rezultat tržnih sil. S tem mislimo predvsem na povpraševanje in ponudbo. Če določeno delnico želi kupiti večje število investitorjev kot jih to delnico želi prodati, se cena delnice poviša. Isto velja obratno; če določeno delnico želi več investitorjev prodati kot kupiti, nastane velika ponudba in nizko povpraševanje, torej se cena zniža. Razumeti ponudbo in povpraševanje ni težko, je pa težje oceniti, kaj naredi določeno delnico bolj zanimivo in kaj manj. Tu je potrebno razbrati, katere novice so pozitivne in katere negativne za podjetje. Na zastavljeno vprašanje obstaja več odgovorov in vsak investitor uporablja svoje ideje in strategije pri analizi novic ter dogodkov in njihovega vpliva na podjetje (Investopedia.com, 2014) Obrestna mera Glavni faktor, ki najbolj vpliva na gibanje cene zlata so realne obrestne mere. Te so sestavljene iz zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic in inflacije če od zahtevane donosnosti odštejemo inflacijo, dobimo torej realne obrestne mere. Padanje realne obrestne mere ali pa negativna obrestna mera dajeta pozitivno okolje za rast cen zlata takšno okolje je bilo med letoma 1967 in 1980 ter med letoma 1995 in V letu 2012 in predvsem v 2013 so realne obrestne mere poskočile, kar je negativno vplivalo na ceno zlata, 21

31 ki je izgubilo več kot 20 % svoje vrednosti. Če bodo v prihodnjih mesecih in letih realne obrestne mere še upadale, lahko pričakujemo še višje cene zlata. Na drugi strani pa v primeru rasti realnih obrestnih mer lahko pričakujemo dodatne padce vrednosti zlata (Uredništvo Vzajemci, 2014). Obrestna mera je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na borzo. Ta vpliv je lahko neposreden, recimo na podjetja, ki imajo mnogo dolga, ali posreden, do česar pride, če so obrestne mere dlje časa visoke. Posledice visokih obrestnih mer so zmanjšanje potrošnje, kar ima negativen učinek na vso gospodarstvo če potrošniki nehajo kupovati, se podjetja nehajo razvijati. Večina podjetij si denar za širitev sposoja v bankah, zato lahko visoke obrestne mere močno zmanjšajo njihove dobičke. Na denarnem trgu se obrestne mere nenehno spreminjajo, in sicer kot posledica tržne ponudbe in povpraševanja po denarju, izhodiščnih obrestnih mer centralne banke za posojila bankam in druge instrumente denarne politike, stopnje mednarodne mobilnosti kapitala ter druge spremembe makroekonomskih razmer (Berk et al., 2005, str. 204). Pomembno vlogo pri izbiri vrednostnega papirja ima zato višina obrestne mere na denarnem trgu. Spremembe obrestnih mer močno vplivajo na gibanje tečajev delnic. Če je obrestna mera visoka, bodo vlagatelji vlagali v obveznice, ker jim ta oblika naložb prinaša relativno visok donos pri dobrih obrestnih merah in nizkemu tveganju. Če je obrestna mera nižja, pa se bo del prihrankov, ki je bil v obliki bančnih vlog in ostalih dolžniških finančnih instrumentov, preselil v delnice. Višje povpraševanje po delnicah bo povzročilo, da se bo povišala cena delnice kot finančne naložbe (Milosavljev, 2007, str. 30) Berk in drugi (2005, str. 206) v nadaljevanju pravijo, da moramo vzroke za vpliv spremembe obrestne mere iskati v spremembah tržnih obrestnih mer, ki posledično povzročijo spremembo vseh cen, ki so povezane z njo. Podjetja so v majhni meri izpostavljena tovrstnemu tveganju, če svoje poslovanje financirajo izključno z lastniškim kapitalom. Za tako financiranje se podjetja redko odločajo, ker imajo s tem visok strošek kapitala, kar pa pomeni, da podjetje ne izkorišča optimalno poslovnih priložnosti. Trenutno stanje v svetu glede obrestnih mer je tako, da je zaradi splošnega nezaupanja na trgu denar drag; kot pravijo dobro obveščeni, bo še dražji Devizni tečaj Med trgom zlata in deviznim tečajem obstaja tesna korelacija. Razumevanje vpliva deviznih tečajev na ceno zlata nam torej omogoča veliko priložnosti za investiranje. V večini svetovnih držav je cena zlata vezana na vrednost dolarja, kar pomeni, da imajo nihanja vrednosti te valute velik vpliv na ceno zlata. Glede na zgodovinsko statistiko v zadnjih letih imata cena 22

32 zlata in vrednost ameriškega dolarja približno 80 % negativno korelacijo. To pomeni, da ob padcu vrednosti dolarja, cena kovine naraste, pri rasti vrednosti dolarja, pa cena zlata pade. Glavni vzroki (Fxexchangerate.com, 2014): Vzponi in padci dolarja predstavljajo zaupanje trga v dolarska sredstva. Pri rasti vrednosti dolarja bodo investitorji vlagali dolarsko denominirana sredstva v iskanju dobička. Pri padcu vrednosti ameriškega dolarja pa del ali celotna sredstva izgubijo zaupanje v dolarska sredstva v prid nakupu zlata, da bi investitorji ohranili in povečali dobiček. Pri padanju vrednosti dolarja, se devizni tečaj evra, jena in ostalih valut poviša, tako da je cena zlata v teh valutah relativno poceni na trgu, kar pritegne investitorje k nakupu. Ti kapitalski prilivi seveda spodbujajo dvig cene zlata. Delniški trg lahko vpliva na devizni tečaj in obratno na različne načine. Če imamo npr. v ZDA visoko rast vrednosti delnic, kjer se beleži visoka rast Dow, Nasdaq in S&P500 indeksov, se lahko pričakuje velik priliv tujega denarja v ZDA, saj tuji investitorji izkoristijo situacijo in investirajo v te delnice. Priliv denarja je v tem primeru pozitiven za ameriški dolar, saj morajo tuji vlagatelji prodati svojo domačo valuto in kupiti ameriške dolarje, da lahko investirajo na ameriškem trgu. To povzroči dvig vrednosti dolarja. Enako velja v obratni smeri, kjer padajo cene delnic v ZDA. Vlagatelji bodo v tem primeru te prodali in menjali dolarje za svojo domačo valuto. To bo imelo posledično negativne posledice za ceno dolarja, saj bo ta padla. Po istem principu lahko to logiko uporabimo pri ostalih valutah in delniških trgih po vsem svetu. Opazili smo, da ima delniški trg dokaj neposreden vpliv na devizni tečaj. V primeru, da se tečaj spremeni zaradi drugih dejavnikov, pa to na enak način vpliva na cene delnic na tistem trgu (Investorwords.com, 2014) Inflacija Inflacija v ZDA ni le lokalni problem na drugi strani Atlantika, ampak prerašča v svetovni problem. Ameriški dolar namreč še vedno predstavlja več kot 60 % vseh svetovnih deviznih rezerv, prek katerih ZDA izvažajo svojo inflacijo po celem svetu. S pomočjo inflacije država, centralne banke in komercialne banke od državljanov pobirajo skriti davek in si ga razdelijo med seboj, državljanom pa ostane le ugotovitev, da s svojimi prihranki kupijo vsak mesec manj. Večina sveta se danes sooča z naraščajočo inflacijo, ki preti ljudi oropati blaginje in vsakega upanja na boljšo bodočnost. Zlato ne obljublja niti večje stabilnosti finančnega sistema niti obresti in tudi dividend ne. Zlata imamo v naravi le toliko, kolikor smo ga do sedaj nakopali in uspeli ohraniti. Ko ga zmanjka, ga ne moremo dodatno proizvesti ali 23

33 natiskati, kot to delajo bankirji s papirnatim denarjem. V monetarnem smislu je zlato pravično:»kolikor zlata imaš, toliko veljaš«, zato je dolga stoletja poleg srebra veljalo za edini pravi denar. Svetovne zaloge zlata se z redno proizvodnjo vsako leto povečajo za manj kot 2 %, kar je približno enako letni rasti svetovnega bruto družbenega proizvoda. Tako so svetovne zaloge zlata vseskozi v ravnotežju s skupno količino ustvarjenih dobrin na svetu; zlato torej ne pozna inflacije (Vidmar, 2008). Cena zlata se v času inflacije dviga, saj je ta vedno povezana z valuto. Ko cena valute pada (kot rezultat inflacije), se cena zlata dviguje. Investitorji v tem času investirajo v zlato, da ohranijo vrednost premoženja. Če pogledamo ceno zlata v primerjavi z ameriškim dolarjem, opazimo, da se ob padcu dolarja cena zlata dvigne in obratno. Včasih inflacija (zdrava inflacija) pomeni rastoče gospodarstvo, torej je lahko indikator za to dviganje cene zlata (Ukessays.com, 2014). V nadaljevanju povzemam, kako inflacija vpliva na delniški trg in cene delnic. Ko stopnja inflacije začne rasti, so vlagatelji na trnih, saj pričakujejo negativne posledice. Ena od rešitev naraščajoče inflacije je, da centralna banka poviša obrestne mere. Posledično višanje cen in obrestnih mer nima pozitivnih vplivov na portfelje investitorjev. Podjetja težje najemajo posojila, saj so ta dražja, kar jim oteži razvoj in širitev. Ker bi prihodki in zaslužki podjetij naj rastli približno enako kot inflacija, lahko delnice v teoriji nudijo zavarovanje pred inflacijo, a le pod pogojem, da se lahko višje cene prenesejo na potrošnike. Višanje cen pa lahko negativno vpliva na konkurenčnost podjetja. V praksi ne moramo z gotovostjo trdi, kaj se bo zgodilo s ceno delnice, saj so tu prisotni še ostali dejavniki, ki jih moramo upoštevati (tip delnice, stopnja inflacije). Zucchi (2014) poudarja, da se opazi močna povezava med visoko inflacijo in nizkimi donosi v večini obdobjih Finančna kriza Cena zlata niha obratno sorazmerno s stabilnostjo trga. Bolj negotovo je finančno okolje, višja je cena zlata in obratno, saj je to eden najbolj učinkovitih načinov, kako investitorji zavarujejo svoje premoženje. Če donosi delnic, obveznic in nepremičnin ustrezno ne nadomestijo tveganja in inflacije, potem se povpraševanje po zlatu in drugih alternativnih naložbah poveča, kar dviguje ceno zlata. Primer za to je obdobje stagflacije v 70-ih letih, ki je vodila v t.i. ekonomski mehur okoli investicij v žlahtne kovine (Birchgold.com, 2014). V času finančne krize lahko opazimo močno medsebojno korelacijo med ceno zlata in delnic, saj investitorji z nakupom zlata zavarujejo premoženje, kar pomeni rast povpraševanja po zlatu, torej dvig cene in padec povpraševanja po delnicah, torej padec cene. V času finančne krize je opazna močna korelacija med obema investicijama. 24

34 Za primer si bomo ogledali gibanje cene zlata in delniškega indeksa S&P 500 na ameriškem trgu. Slika 4: GIBANJE CENE ZLATA IN DELNIŠKEGA INDEKSA S&P 500 NA AMERIŠKEM TRGU Vir: Goldretirementplan. net, 2014 Graf opazujemo od zadnjega padca S&P 500 indeksa, ki se je zgodil leta 2007 z začetkom velike gospodarske recesije. V istem času opazimo drastičen skok cene zlata, saj so investitorji iskali zavarovanje za svoje premoženje. Kljub temu, da ni evidenten padec zlata vsakič, ko S&P 500 indeks pridobiva na vrednosti, pa ne moremo takoj sklepati, da nista povezana. Treba je upoštevati tudi inflacijo, saj v času, ko zlato ne pridobiva cene ali celo pridobiva zelo malo, dejansko izgublja ceno. Če se zlatu ne spreminja cena v obdobju inflacije, to pomeni, da izgublja vrednost Politična situacija Vsakič, ko se zgodi pomemben svetovni dogodek kot na primer teroristični napad, vojna in podobno, je to obdobje, ko je zaželena lastnina zlata, saj se mu cena takrat viša. Trenutni finančni sistem papirnatih valut, delniških trgov in rasti zaradi dolga lahko uspešno deluje le pod pogojem, da se politična situacija ne spremeni. Vsak dogodek povzroči spremembo cen. Na delniške trge torej spremembe negativno vplivajo, na trg zlata pa pozitivno. Ko velike spremembe na politični ravni začnejo podirati delniški trg, postane zlato glavna alternativna naložba, saj ohranja vrednost celo v najbolj negotovih časih. Primeri svetovnih dogodkov, ki so razburkali finančni trg (Goldresource.net, 2014): 25

35 Ameriški napad na Irak leta 2002 je dvignil povpraševanje po zlatu, kar je tudi dvignilo njegovo ceno. Napad na World Trade Center leta 2001 je zaznamoval padec delnic na vseh svetovnih trgih. Povzročil je tudi zaprtje borze za več dni. Dogodek je imel tudi posreden vpliv, saj je predstavljal povod za napad na Afganistan, kar je kasneje še dodatno vplivalo na finančne trge. 3.4 Primerjava cene zlata in S&P 500 indeksa Slika 5: PRIMERJAVA CENE ZLATA IN S&P 500 INDEKSA Vir: Forbes.com, 2014 V naslednjem poglavju bomo analizirali gibanje cene zlata in indeksa S&P 500 skozi preteklost, kar nam bom omogočalo bolj natančno določiti, kakšna je povezava, če sploh je. Indeks S&P 500 Za primerjavo sem izbral indeks S&P 500, saj sem se odločil narediti primerjavo cen zlata z ameriškim indeksom. Razlog za mojo odločitev je v dejstvu, da ima cena zlata močno povezavo z dolarjem. Indeks S&P 500 je borzni indeks, ki temelji na tržni kapitalizaciji petstotih velikih ameriških podjetij na newyorški borzi. Zanj sem se odločil tudi zaradi 26