Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Size: px
Start display at page:

Download "Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR)."

Transcription

1 Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

2

3 Ta priročnik je bil pripravljen v okviru projekta PLASTiCE in je del DS4 Okvirni pogoji za spodbujanje povpraševanja na trgu, DS4.2 Mednarodna svetovalna shema

4 4

5 Kazalo vsebine: PREDGOVOR Uvod Polimerni materiali - osnove Plastika Razvrstitev plastike Običajna plastika Biorazgradljiva plastika Biorazgradljiva plastika iz obnovljivih virov Biorazgradljiva plastika iz fosilnih virov Oxo-razgradljiva plastika Bioosnovana plastika Zmogljivosti za proizvodnjo bioplastike Plastični izdelki, načela trajnosti in merila vrednotenja Vrednotenje trajnostnega razvoja plastike Ocenjevalna merila za okoljske vidike Ocenjevalna merila za družbene vidike Ocenjevalna merila za ekonomske vidike Sistem vrednotenja za izbrane lastnosti plastike Certificiranje kompostirne plastike Certificiranje bioosnovanih materialov Povzetek poglavja o certificiranju potrditev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov Zaključek Dodatki: Dodatek A: Seznam različnih načinov uporabe bioplastike Dodatek B: Mednarodna R&D (razvojno raziskovalna) shema. 54 Viri

6 PREDGOVOR Težko si je predstavljati, da na svetu pred stoletjem praktično ni bilo plastike, 100 let pozneje pa je prisotna praktično v vsakem trenutku našega življenja; uporablja se kot embalaža za živila, za medicinske namene, kot tudi za izdelavo avtomobilskih delov in igrač. Plastika omogoča, da naša hrana ostane sveža dalj časa ter da lahko prepotuje daljše razdalje, v plastiko pakirani medicinske igle, fiziološka raztopina in kri ostanejo intaktni in sterilni, zahvaljujoč plastiki so naši avtomobili lažji in porabijo manj goriva, plastika v obliki kock Lego in Barbie punčk razveseljuje tudi naše otroke. To je samo nekaj primerov uporabe plastike in pravzaprav gre za izjemen dosežek - predvsem zato, ker plastika predstavlja edino veliko skupino materialov, ki so v celoti umetnega izvora. Kljub temu da nam uporaba plastike prinaša številne prednosti, pa so z uporabo plastike povezane tudi določene slabosti. Različne vrste plastike, ki jih uporabljamo, ter načini njihovega odstranjevanja močno vplivajo na zdravje ljudi in stanje okolja. Bisfenol A (BPA), ki se uporablja v proizvodnji embalaže za hrano in pijačo, deluje kot hormonski motilec in povzroča motnje v razvoju ter je povezan z večanjem števila rakavih obolenj; v veliki pacifiški zaplati odpadkov pa so odkrili ogromne količine plastike, ki prosto plava v oceanu. Oba primera sta v javnosti sprožila dvome in skrbi o uporabi plastike. Knjige»Plastic A toxic love story«(s. Freinkel),»Plastic Free How I Kicked the Plastic Habit and How You Can Too«(B. Terry) ali»plastic Ocean: How a Sea Captain's Chance Discovery Launched a Determined Quest to Save the Oceans«(C. Moore in C. Phillips) izpostavljajo omenjene probleme in dvomijo v uporabo in zlorabo plastike v današnjem času. Ključno je, da začnemo uporabljati tako vrsto plastike, ki ne škoduje niti zdravju človeka ali živali niti ne vpliva na stanje okolja, a hkrati še vedno zadovoljuje naše potrebe. Znanost, industrija in politika si morajo prizadevati za uvajanje materialov ter sprejemanje smernic, ki bodo te zahteve izpolnjevali. Od tega so lahko odvisna naša življenja in naše zdravje ter okolje, v katerem živimo. Projekt PLASTiCE predstavlja korak v to smer. Glavni cilj projekta je uveljavljanje in družbeno sprejemanje novih plastičnih materialov, ki manj obremenjujejo okolje. S tem namenom v okviru projekta PLASTiCE sodelujemo s številnimi partnerji iz različnih industrijskih panog, z nevladnimi in vladnimi organizacijami ter z uporabniki, s trgovci in z znanstveniki. Po naših izkušnjah vse te skupine kažejo zanimanje za sodelovanje pri iskanju nove prihodnosti (ekonomsko učinkovite ter okolju neobremenjujoče) za plastiko. Ob tem se pojavi vprašanje, kako na učinkovit način uskladiti njihove različne interese. Kot kaže si vsi deležniki želijo jasnih in nepristranskih informacij o plastiki ter kontaktnih oseb ali organizacij, na katere se lahko obrnejo z vprašanji o plastiki. Ta priročnik je bil pripravljen z namenom izpolniti nekatere od teh želja ter z namenom premostitve trenutnih ovir, ki nam onemogočajo uporabo plastičnih materialov, ki omogočajo nove načine uporabe in hkrati manj obremenjujejo okolje in vplivajo na zdravje. doc. dr. Andrej Kržan, koordinator projekta PLASTiCE 6

7 1. Uvod Dragi bralec, namen tega priročnika je na enem mestu zbrati obstoječe in objektivne informacije, ki vam bodo pomagale bolje razumeti pojem trajnostne plastike ne glede na to, v katerem delu vrednostne verige plastike delujete. Avtorji tega priročnika, partnerji projekta PLASTiCE, imamo veliko izkušenj s trajnostno plastiko, na nas se dnevno obračajo podjetja, ki so na kakršenkoli način povezana s plastiko. Na podlagi teh izkušenj smo pripravili seznam desetih vprašanj, ki nam jih podjetja najpogosteje zastavljajo. Vprašanja 1. Katere izdelke lahko proizvajamo iz bioplastike? 2. Ali je proizvodnja izdelkov iz bioplastike izvedljiva z ekonomskega stališča? 3. Ali je proizvodnja izdelkov iz bioplastike tehnološko izvedljiva? 4. Ali ima moje podjetje ustrezna znanja? 5. Ali ima moje podjetje ustrezno opremo in proizvodne procese? 6. Zakaj certificirati izdelke iz bioplastike? 7. Kako prepričati stranke, da bi kupovale izdelke iz bioplastike? 8. Kje naj moje podjetje najde ustrezne surovine (polimere, pigmente, itd.)? 9. Kje poiskati partnerje? 10. Kako začeti? Ta priročnik je zasnovan tako, da ponuja odgovore na vseh 10 vprašanj. Spodaj najdete kratke odgovore na vsa izmed njih, skupaj z informacijami, kje v priročniku lahko najdete še več podatkov. Odgovori Katere izdelke lahko proizvajamo iz bioplastike? Bioplastiko lahko, tako kot običajno plastiko, uporabljamo za različne namene. Ima širok spekter lastnosti, med drugim je nanjo enostavno tiskati, prepustnost za pline, vodno paro, maščobe kot tudi ostale lastnosti lahko prilagajamo vsakemu namenu uporabe posebej. Več podrobnosti o lastnostih bioplastike lahko najdete v 3. poglavju. Trenutno se bioplastika najpogosteje uporablja za proizvodnjo embalaže in v prehrambni industriji za proizvodnjo izdelkov kot so nakupovalne vrečke, pladnji za hrano, jogurtovi lončki, jedilni pribor itd. Bioplastika je vedno bolj popularna tudi v medicini, kmetijstvu, za proizvodnjo zabavne elektronike, pripomočkov za šport ter celo v avtomobilski industriji. 7

8 Pomembno je omeniti, da se sektor bioplastike šele razvija. Pričakovati je mogoče, da se bo v naslednjih nekaj letih hitro razširil, s čimer se bo sočasno povečalo tudi število možnih vrst uporabe bioplastike. V Dodatku A so navedeni najpogostejši načini uporabe bioplastike, prisotne na tržišču v prvi polovici leta Ali je proizvodnja izdelkov iz bioplastike izvedljiva z ekonomskega stališča? Čeprav je bioplastika navadno dražja od običajne plastike, se je trg za bioplastiko v zadnjih letih močno razvil in postal cenovno konkurenčen ter podprt z zakonodajo (pojav standardov in certifikatov, v nekaterih državah celo prepoved uporabe običajne plastike za določene načine uporabe, na primer za nakupovalne vrečke). Največje povpraševanje po bioplastiki je opazno pri proizvajalcih embalaže, igrač, elektronske opreme in v avtomobilski industriji. Veliko svetovnih korporacij je bioplastiko vključilo kot pomemben del njihovih dolgoročnih razvojnih strategij. Bioplastika se razvija v več dimenzijah. Na eni strani proizvajalci materialov razvijajo nove materiale in dodatke, proizvajalci končnih izdelkov pa so opazili izjemen potencial za inovacije in razširitev svoje ponudbe, ki je pred tem temeljila na običajni plastiki. Več o tej temi najdete v 4. in 5. poglavju, kjer so navedena različna merila za ocenjevanje trajnosti. 3. Ali je proizvodnja izdelkov iz bioplastike tehnološko izvedljiva? Bioplastika, ki je že na voljo na trgu, ima širok spekter uporab. Predelovati jo je mogoče kot običajno plastiko s termoformiranjem, brizganjem, vpihavanjem itd. Do razlik pri predelavi bioplastike (v primerjavi z običajno plastiko) pride pri izbiri parametrov, ki jih je treba nastaviti na strojih za predelavo plastike. Ti parametri so navedeni med tehničnimi podatki o materialu in so na voljo pri vseh proizvajalcih. Bioplastike z vidika tehnološke zapletenosti na splošno ni težje predelati kot običajne plastike. Več o tem najdete v 3. poglavju. 4. Ali ima moje podjetje ustrezna znanja? Sposobnosti se nanašajo na zmožnosti, zmogljivosti, spretnosti, znanja, strokovnost in izkušnje. Obstajata dve vrsti sposobnosti/znanj: tehnične/a in netehnične/a. Sposobnosti, potrebne za ravnanje z bioplastiko, so z vidika celotnega življenjskega kroga predelave, industrijske rabe, potrošniške rabe in ravnanja z odpadki večinoma tehnične in zelo podobne tistim, ki so potrebne za običajno plastiko. Bioplastiko se lahko predela z enakimi stroji kot običajno plastiko; njeno industrijsko in potrošniško rabo določajo njene lastnosti, ki jih lahko najdete med tehničnimi podatki o materialu in v ustrezni literaturi, ki je je na voljo vedno več. Ravnanje z odpadki iz bioosnovane plastike je enako ravnanju z odpadki iz običajne plastike, v primeru biorazgradljive plastike pa je ravnanje z odpadki drugačno. Kompostirno bioplastiko se namreč lahko kompostira skupaj z organskimi odpadki v procesu industrijskega kompostiranja. Vsa bioplastika prav tako prinaša odlične možnosti za trženje, k kateremu pa je vseeno potrebno pristopiti preudarno in oblikovati marktinško strategijo za vsak material in način uporabe posebej. Ta priročnik je zasnovan tako, da olajša prepoznavanje znanj, ki so potrebna za ravnanje z 8

9 bioplastiko, in usposablja na tistih področjih, kjer morda manjkajo določene netehnične sposobnosti. 5. Ali ima moje podjetje ustrezno opremo in proizvodne procese? Tako kot za katerikoli material je tudi za bioplastiko nujno, da se lastnosti materiala prilagodi posameznemu namenu uporabe izdelka, ki ga podjetje želi proizvajati. Nekatere vrste bioplastike (zlasti tako imenovana BIOOSNOVANA plastika iz obnovljivih virov) imajo popolnoma enake lastnosti kot analogi iz fosilnih virov (PE in t.i. zeleni (green) PE). Druge vrste bioplastike pa imajo lahko povsem drugačne lastnosti, ki jih lahko s kreativnim pristopom uspešno izkoristite. Kot smo že zapisali v odgovoru na 3. vprašanje, se bioplastiko lahko predeluje z enakimi stroji kot običajno plastiko. 6. Zakaj certificirati izdelke iz bioplastike? Sodobnega sveta si ni mogoče predstavljati brez plastike. Vseeno pa je uporaba različnih plastičnih materialov pogosto v nasprotju z vedno večjim zanimanjem širše javnosti za življenjske sloge, ki so okolju prijaznejši. To vodi v iskanje alternativnih materialov, ki bodo ustreznejši za nov življenjski slog. Bioplastika je ena najvidnejših in najbolj obetavnih rešitev. Ker bioplastike ni mogoče enostavno razlikovati od običajne plastike, je potreben mehanizem, ki zagotavlja kakovost proizvoda in uvaja označevanje. To je naloga sistemov za standardizacijo in certificiranje. Čeprav je certificiranje materialov in proizvodov povsem prostovoljno, prinaša številne prednosti. Proizvod ali material s certifikatom loči bioplastiko od običajne plastike in je dokaz, da material ali proizvod izpolnjuje zahteve standarda. To je očitna prednost pred drugimi izdelki, ki nimajo certifikata. Izdelki, na katerih je certifikacijska oznaka, za potrošnike predstavljajo nedvomen dokaz o lastnostih izdelka/materiala. Logotip certifikata za kompostirno plastiko omogoča preprostejše razvrščanje odpadkov in pravilno ravnanje z njimi ter jamči za kakovosti izdelka. Zelo podrobne in natančne informacije o različnih oblikah standardizacije bioplastike lahko najdete v 5. poglavju. 7. Kako prepričati stranke, da bi kupovale izdelke iz bioplastike? Bioplastika je skupina novih in inovativnih materialov, ki jih lahko uporabljamo za proizvodnjo najrazličnejših izdelkov in predstavljajo nadomestilo za običajno plastiko. Čeprav se izdelki iz bioplastike na videz praktično ne razlikujejo od izdelkov (namenjenih za isti način uporabe) iz običajne plastike, jih lahko promovirate na drugačne načine z uporabo najrazličnejših marketinških praks, praks za družbeno odgovornost gospodarskih družb in praks za odnose z javnostjo. Večina bioplastike je narejena iz obnovljivih virov in ima številne prednosti, ki jih je mogoče zelo preprosto in jasno tržiti na vseh ciljnih trgih. Lastnosti, ki so značilne izključno za bioplastiko (na primer biorazgradnja), prav tako prinašajo konkurenčno prednost, če jih pravilno tržimo. Na splošno je bioplastika zelo uspešna v tržnih nišah, kot so organska hrana in luksuzni izdelki, najpogosteje v povezavi z embalažo. Proizvajalci lahko prav tako izkoristijo dejstvo, da je okoljsko ozaveščenih ljudi, ki zahtevajo drugačne izdelke, vedno več. 9

10 Bioplastika zelo dobro korelira s konceptom trajnosti. 4. poglavje je v celoti posvečeno trajnostnemu razvoju; natančneje različnim ukrepom in metodam, ki lahko pomagajo oceniti trajnost izdelkov iz bioplastike, kar lahko uporabite pri trženju, komunikaciji z javnostjo ter v povezavi z družbeno odgovornostjo podjetja. 8. Od kod naj moje podjetje dobi ustrezne/potrebne surovine (polimere, pigmente itd.)? Oba dodatka tega priročnika, Seznam možnosti za uporabo bioplastike in Shema za raziskave in razvoj, vsebujeta veliko koristnih informacij o bioplastiki. Brošuro Primeri uporabe bioplastike smo pripravili, da vam pomagamo najti ideje, kako uporabiti bioplastiko v vašem podjetju, in da vam pokažemo, da bioplastiko lahko uporabite na veliko več načinov kot samo za vrečke za biološke odpadke, kakor misli večina uporabnikov. Izdelki so razdeljeni v različne skupine ter opremljeni s kratkim opisom možne uporabe in razlago o prednostih uporabe bioplastike. Drugi dodatek Shema za raziskave in razvoj je rezultat sodelovanja sedmih institucij za raziskave in razvoj (vse so partnerji projekta) iz štirih držav srednje Evrope. Skupna Shema za raziskave in razvoj nudi prilagojene rešitve za podjetja v srednji Evropi, ki sodelujejo pri uvajanju novih načinov uporabe biorazgradljivih polimerov na trg. V shemi najdete tudi kontaktne podatke institucij v vaši bližini, ki vam lahko pomagajo pri različnih vprašanjih, ki so povezana z bioplastiko. Shema za raziskave in razvoj je eden od glavnih rezultatov projekta PLASTiCE. 9. Kje poiskati partnerje? Na industrijski ravni, zlasti v sektorju za raziskave materialov in testiranja, sodeluje veliko podjetij. Zato mora imeti vsako podjetje, ki se želi ukvarjati z bioplastiko, veliko poslovnih kontaktov in partnerjev. Shema za raziskave in razvoj (eden od dodatkov tega priročnika) je dokument, ki vam bo v pomoč pri iskanju posameznih podjetij in inštitutov, ki vam lahko pomagajo pri določenih vprašanjih o bioplastiki in vam nudijo strokovno pomoč, da boste vaš izdelek najbolje prilagodili njegovemu načinu uporabe. 10. Kako začeti? Prvi korak do novega izdelka, je ideja, ki se rodi kot odgovor na trenutne zahteve na trgu. Bioplastika nudi nove in inovativne možnosti za nove izdelke in za modifikacijo obstoječih izdelkov. Številčnejše možnosti za uporabo bioplastike so posledica povečane potrebe po trajnostnih in okolju prijaznih načinih uporabe. Bioplastika priložnost za prihodnost je brošura, zasnovana tako, da vam ponudi vse informacije o bioplastiki in vam je v pomoč pri vaših prvih korakih, ko se spoznavate s temi novimi materiali. 10

11 2. Polimerni materiali osnove Preden podamo definicijo in razložimo načine razvrščanja plastike, moramo razumeti, iz česa plastika je oz. kaj jo sestavlja. Gradniki plastike so polimeri. Enostavno povedano so polimeri makromolekule iz ponavljajočih se enot, imenovanih monomeri. Polimeri imajo lahko linearno, razvejano ali zamreženo strukturo. Linearni polimeri so pogosto termoplasti, kar pomeni, da se talijo pri določenih temperaturah in so topni v nekaterih organskih topilih. Zamreženi polimeri se ne talijo in niso topni v organskih topilih. Polimeri so v naravi precej razširjeni. So gradniki rastlin in živali. Polimeri so škrob, celuloza, beljakovine in hitin ter mnogi drugi. Druga velika skupina polimerov so polimeri, umetno pridobljeni iz petrokemičnih virov, zemeljskega plina in premoga. Vse skupine polimerov se uporabljajo v številnih industrijskih panogah. Polimere lahko razvrstimo na različne načine (odvisno od tega kaj vzamemo kot merilo za razvrščanje) spodaj so našteti nekateri od njih: Razvrstitev glede na fizikalno-kemijske lastnosti: Termoplasti materiali, ki se zmehčajo, če jih segrevamo in se strdijo, če znižamo temperaturo. Na primer akrilonitril butadien stiren ABS, polikarbonat PC, polietilen PE, polietilen tereftalat PET, polivinil klorid PVC, poli(metil metakrilat) PMMA (pleksi steklo), polipropilen PP, polistiren PS, ekspandirana polistirenska pena EPS (stiropor). Termoseti (duroplasti) po oblikovanju ostanejo trdi in se ne zmehčajo z dviganjem temperature. Na primer poliepoksid EP, fenol formaldehidne smole PF. Elastomeri materiali, ki jih lahko raztezamo in stiskamo; po prenehanju delovanja sile se povrnejo v izvorno obliko. Razvrstitev glede na izvor: Sintetični polimeri nastanejo s kemijsko sintezo (adicijska polimerizacija, polikondenzacija, kopolimerizacija). Naravni polimeri nastajajo in razgrajujejo se v naravi; na primer celuloza, beljakovine, nukleinske kisline. Spremenjeni naravni polimeri to so naravni polimeri, ki so kemijsko predelani, da dobijo nove funkcionalne lastnosti, na primer acetatna celuloza, modificirane beljakovine, termoplastični škrob. Razvrstitev glede na izvor surovin, iz katerih so polimeri narejeni: Obnovljivi viri (rastlinski in živalski viri) Neobnovljivi/fosilni viri (nafta, zemeljski plin, premog) Razvrstitev glede na način uporabe polimerov: Embalaža Gradbeništvo Avtomobilizem Električna in elektronska oprema Medicina Razvrstitev glede na dovzetnost za razgradnjo z mikroorganizmi/encimi: Biorazgradljivi (polilaktid PLA, polihidroksialkanoati PHA, regenerirana celuloza, škrob, linearni poliestri) Nebiorazgradljivi (polietilen PE, polipropilen PP, polistiren PS) 11

12 Obstaja seveda še veliko načinov za razvrščanje polimerov, predvsem pa se je pomembno zavedati, da za industrijsko uporabo polimeri sami pogosto niso zadosti. Večina plastičnih materialov vsebuje tudi druge organske ali anorganske spojine. Te se imenujejo aditivi, zaradi njih pa ima plastika lahko povsem drugačne lastnosti. Torej: plastika = polimer + aditivi Količina aditivov lahko variira od nekaj odstotkov (na primer za plastiko za zavijanje živil) do več kot 50 % za določene načine uporabe. Polimerom z aditivi v tehnični in industrijski rabi pravijo plastika. Nekateri primeri primesi so: plastifikatorji - oljne spojine, ki izboljšajo reologijo; polnila, ki izboljšajo splošno učinkovitost in zmanjšajo stroške proizvodnje; stabilizatorji, ki zavirajo določene kemijske reakcije, na primer zaščitna sredstva proti gorenju aditivi, ki zmanjšujejo vnetljivost, antistatična sredstva, lubrikanti in mnogi drugi. Svet plastike in polimerov je obsežen, kar je razumljivo, če vemo, koliko najrazličnejših polimerov in aditivov lahko spajamo. To daje tudi veliko možnosti za preoblikovanje in predelavo plastike. Najosnovnejše tehnike za predelavo plastike so: ekstrudiranje, ekstrudiranje s pihanjem, brizganje, kompaktiranje/stiskanje, prešanje, oblikovanje plošče, valjanje in kalandiranje ter ulivanje. 12

13 3. Plastika 3.1. Razvrstitev plastike Zgodovina plastike in premik k trajnosti Prvi plastični materiali so bili proizvedeni ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Celuloid in celofan sta bila prva, izdelana sta bila iz naravnih virov bioosnovana. Po drugi svetovni vojni je plastika postala zelo priljubljena. Od 60. do 90. let prejšnjega stoletja so jo proizvajali predvsem iz fosilnih virov. V 80. letih je bilo proizvedene več plastike kot jekla. V 90. letih so na družbeno-kulturni in politični ravni postale pomembne politike varstva okolja ter koncept trajnosti. Izumljene (in v praksi uporabljene) so bile nove tehnologije, na primer proizvodnja bioosnovane plastike in proizvodnja biorazgradljivih materialov. Raziskave novih materialov in načini njihove proizvodnje so bili (in še vedno so) tesno povezani z: razvojem znanja in vprašanji o varstvu okolja zlasti upoštevanje življenjskega kroga sistema (tj. proizvodnja, uporaba in postopki ob koncu življenjskega kroga, vložki materialov in emisije); izboljšanjem metod vrednotenja vpliva plastike na okolje, zlasti z uporabo pristopa LCA (Life Cycle Asseessment analiza življenjskega kroga) analiza, ki upošteva kaj se dogaja z določenim izdelkom»od zibelke do groba«ang.»from cradle to grave«; razvojem trajnostnih razvojnih politik, kar v proizvodni in tržni praksi pomeni, da se upošteva okoljska, družbena in ekonomska vprašanja, povezana s plastiko. Plastiko, ki je proizvedena z uporabo novih tehnologij in ob proizvodnji katere so imeli v mislih ta vprašanja, imenujemo bioplastika. Ta izraz so skovali pri Evropskem združenju za bioplastiko (European Bioplastics Association), njegov pomen pa najdete v spodnjem okvirčku. Bioplastika po definiciji Evropskega združenja za bioplastiko Izraz bioplastika obsega celotno družino materialov, ki so bioosnovani, biorazgradljivi ali oboje. Bioosnovanost pomeni, da je material ali izdelek (delno) narejen iz biomase (rastlin). Biomasa, uporabljena za proizvodnjo bioplastike, je pridobljena na primer iz koruze, sladkornega trsa ali celuloze. Biorazgradnja je kemijski proces, med katerim mikroorganizmi (brez da bi človek dodal umetne aditive), ki so prisotni v okolju, materiale razgradijo v naravne snovi, kot so voda, ogljikov dioksid in kompost. Proces biorazgradnje je odvisen od razmer v okolju (na primer lokacija ali temperatura), materiala in načina uporabe. Vir: en.european-bioplastics.org Za ponazoritev te razlike med bioosnovanostjo in biorazgradljivostjo je Evropsko združenje za bioplastiko izdelalo preprost dvoosni diagram, ki zajema vse vrste plastike in vse možne kombinacije. Ogledate si ga lahko na sliki 1 na naslednji strani. 13

14 Slika 1: Razvrstitev plastike (Evropsko združenje za bioplastiko) Kot je razvidno iz slike 1, plastiko lahko razdelimo v štiri skupine. Vodoravna os prikazuje biorazgradljivost plastike, navpična os pa kaže, ali je material narejen iz fosilnih ali obnovljivih surovin. Posledično ločimo štiri skupine: 1. Plastika, ki ni biorazgradljiva in je narejena iz fosilnih virov v to kategorijo sodi vse, kar nam je znano kot klasična ali običajna plastika (čeprav običajna petrokemična plastika predstavlja samo eno skupino plastike, vanjo (na svetovnem nivoju) sodi skupno več kot 90 % vse proizvedene plastike). 2. Bioosnovana biorazgradljiva plastika plastika, ki je narejena iz obnovljivih surovin in je biorazgradljiva. 3. Biorazgradljiva plastika iz fosilnih virov plastika, ki je biorazgradljiva, proizvedena iz fosilnih virov. 4. Nebiorazgradljiva plastika, ki je bioosnovana plastika, proizvedena iz obnovljivih surovin, ki pa ni biorazgradljiva. V tem priročniku bodo posamično obravnavane vse štiri skupine. 14

15 3.2 Običajna plastika Klasična plastika, proizvedena iz fosilnih virov, je primerna za izjemno veliko načinov uporabe. Plastične izdelke v primerjavi z izdelki iz drugih materialov odlikuje predvsem njihova lahkost. Plastični izdelki so lahki zaradi relativno majhne gostote. Prav tako je plastika odličen toplotni in električni izolator ter je odporna na korozijo. Veliko vrst plastike je prozornih, zato zelo primernih za uporabo v optičnih napravah. Plastiko lahko oblikujemo v različne oblike in mešamo z drugimi materiali. Poleg tega lahko lastnosti materialov preprosto spreminjamo in jih prilagajamo z dodajanjem polnil za ojačanje, pigmentov, sredstev za penjenje in plastifikatorjev. Plastiko lahko zaradi univerzalnih lastnosti uporabljamo na skoraj vseh področjih življenja. Največje povpraševanje po plastiki je za proizvodnjo embalaže, v gradbeništvu, transportu, električni in elektronski industriji, kmetijstvu, medicini in športu. Ker so možnosti uporabe plastike skoraj neomejene in ker je lastnosti materialov možno prilagoditi kakršnim koli zahtevam, je plastika vir inovacij skoraj povsod. Vse to je mogoče zaradi velikega števila različnih vrst plastike, ki so na voljo na trgu.»veliko šesterico«plastike na trgu sestavljajo: polietilen (PE), polipropilen (PP), polivinilklorid (PVC), polistiren (trden PS in ekspandiran/penjen EPS), polietilen tereftalat (PET), poliuretan (PUR). Slika 2: Povpraševanje po plastiki v Evropi - glede na vrsto materiala Vir: Plastics The Facts

16 Osemdeset odstotkov povpraševanja po plastiki v Evropi je vezanega na teh 6 vrst plastike. Kot lahko razberete iz slike 2 so prve tri skupine plastike na trgu: polietilen (29 %), polipropilen (19 %) in polivinilklorid (12 %). (Vir: Plastics Europe The Facts 2012). Druge vrste plastike, po katerih je veliko povpraševanja, so: akrilonitril butadien stiren (ABS), polikarbonat (PC), polimetil metakrilat (PMMA), epoksidne smole (EP), fenolformaldehidne smole (PF), politetrafluoroetilen - teflon (PTFE). V letu 2011 je bilo na svetu proizvedenih 280 milijonov ton plastike. Proizvodnja stalno narašča vse od 50-ih let 20. stoletja, v povprečju za približno 9 % na leto. V letu 2011 je bilo v Evropi proizvedenih 58 milijonov ton plastike (kar predstavlja 21 % svetovne proizvodnje). Na Kitajskem proizvedejo največ plastike na svetu, pokrijejo kar 23 % celotne svetovne proizvodnje. Dolgoročno se predvideva, da bo poraba plastike narasla za 4 % na prebivalca. Kljub veliki porabi plastike v Aziji in novih državah članicah EU, pa je raven porabe v teh državah še vedno precej nižja kot v dobro razvitih državah. (Vir: Plastics Europe The Facts 2012) Slike 3 6 kažejo primerjave v proizvodnji plastike ter v povpraševanju v različnih državah in sektorjih. Slika 3 prikazuje svetovno in evropsko rast proizvodnje plastike med letoma 1950 in Iz grafa je lepo razvidna neprestana rast v industriji plastike v zadnjih 60-ih letih. Svetovna proizvodnja je z 1,7 milijona ton leta 1950 zrasla na 280 milijonov ton v letu 2011, medtem ko je v Evropi zrasla z 0,35 milijona na 58 milijonov ton. Trenutno smo priča hitri selitvi proizvodnje plastike v azijske države. Slika 3: Svetovna in evropska proizvodnja plastike med letoma 1950 in 2011 Vir: Plastics The Facts

17 Slika 4 kaže povpraševanje po plastiki v evropskih državah, pri čemer je povpraševanje največje v Nemčiji, Italiji in Franciji. Slika 4: Povpraševanje po plastiki v različnih evropskih državah (tisoč ton/leto) Vir: Plastics The Facts 2012 Slika 5 kaže porabo plastike v Evropi v letih 2010 in Poraba je zrasla s 46,4 milijona ton v letu 2010 na 47 milijonov ton v letu V letu 2010 je bil največji delež (39 %) porabljen za embalažo, sledijo gradbeništvo (20,6 %), avtomobilska industrija (7,5 %) ter električna in elektronska oprema (5,6 %). Panoge, v katerih je povpraševanje manjše, so: šport, rekreacija, kmetijstvo in proizvodnja strojev. V letu 2011 je bil največji delež spet porabljen za embalažo (39,4 %), delež je celo nekoliko večji kot leto prej. Sledijo gradbeništvo (20,5 %), avtomobilska industrija (8,3 %) in industrija električne in elektronske opreme (5,4 %). Panoge z manjšim povpraševanjem so: šport, zdravstvo in varnost, zabava in sprostitev, kmetijstvo, industrija strojev, gospodinjskih aparatov in pohištva. Slika 5: Poraba plastike v Evropi po panogah v letih 2010 (levo) in 2011 (desno) Vir: Plastics The Facts

18 Slika 6 kaže porabo plastike glede na posamezno vrsto polimera in panoge. Slika 6: Poraba plastike po vrstah in panogah v letu 2010 Vir: Plastics The Facts 2012 Dodatne informacije o industriji klasične plastike lahko najdete na spletni strani Evropskega združenja za plastiko (Plastics Europe): 18

19 3.3 Biorazgradljiva plastika Med iskanjem razlage termina biorazgradljiva plastika lahko najdemo več nasprotujočih si opredelitev. Najbolj preprosto in najbolj natančno pojasnilo biorazgradljive plastike je, da je biorazgradljiva plastika dovzetna za biorazgradnjo. Biorazgradnja temelji na dejstvu, da mikroorganizmi, prisotni v okolju (na primer bakterije, glive, alge), prepoznajo biorazgradljivo plastiko kot vir hranil ter jo zaužijejo in prebavijo (umetni aditivi NISO potrebni). Biorazgradnja poteka pod vplivom različnih biotskih in abiotskih dejavnikov, nujno pa MORA vključevati tudi proces biološke mineralizacije. Prvi korak biorazgradnje je fragmentacija, ki ji sledi mineralizacija. Mineralizacija je proces pretvorbe organskega ogljika v anorganske oblike. Slika 7 kaže razliko med razgradnjo in biorazgradnjo. Če pride samo do fragmentacije, to pomeni, da material samo fizično razpade (ne moremo govoriti o biorazgradnji), če pa fragmentaciji sledi še mineralizacija, je material biorazgradljiv. Slika 7: Razlika med razgradnjo in biorazgradnjo Kot je razvidno iz slike 7, mikroorganizmi pri biorazgradnji fragmentirani material popolnoma asimilirajo kot vir hrane. Če smo povsem natančni, moramo izpostaviti, da izraz biorazgradljivost ne daje točnega odgovora o okoljih in pogojih, v katerih proces biorazgradnje poteka, temveč samo opredeli, da pride do popolne asimilacije organskega ogljika. Če za časovni okvir vzamemo neskončnost, je biorazgradljivo pravzaprav vse. Bolj natančen termin je kompostirnost, ki pomeni biorazgradnjo v kompostirnem okolju tekom enega kompostirnega cikla. Kot smo že omenili, biorazgradnja lahko poteka v aerobnih ali anaerobnih okoljih. Produkti biorazgradnje v aerobnih pogojih so ogljikov dioksid, voda in biomasa, produkti anaerobne biorazgradnje pa so metan, voda in biomasa, kar je v poenostavljeni obliki prikazano na spodnji sliki. Slika 8: Produkti biorazgradnje pod aerobnimi in anaerobnimi pogoji 19

20 Kompostiranje je eden izmed procesov biorazgradje. Opišemo ga lahko kot organski postopek recikliranja, način nadzorovane obdelave organskih odpadkov, ki poteka pod aerobnimi pogoji (v prisotnosti kisika) in pri katerem se organski material spremeni v kompost pod vplivom naravno prisotnih mikroorganizmov. Biorazgradljiva plastika je kompostirna, če v pogojih industrijskega kompostiranja v 180 dneh pride do njene popolne presnove. Temperatura v kompostni kopici lahko med industrijskim kompostiranjem doseže temperature do 70 C, kompostiranje pa poteka v vlažnih pogojih. Kompostirna plastika je opredeljena z vrsto državnih in mednarodnih standardov. Da za bioplastiko lahko rečemo, da je kompostirna. mora ustrezati zahtevam, ki so zapisane v standardih (na primer standard EN 13432, ASTM D6400 in drugi). Več informacij o standardih lahko najdete v 5. poglavju. Dovzetnost polimera ali plastičnega materiala za biorazgradnjo je odvisna izključno od kemijske strukture polimera. Iz stališča biorazgradljivosti zato ni pomembno, ali je polimer izdelan iz obnovljivih (biomase) ali neobnovljivih (fosilnih) virov, pomembna je končna struktura polimerne verige. Biorazgradljivi polimeri so torej lahko sintetizirani iz obnovljivih ali neobnovljivih virov Biorazgradljiva plastika iz obnovljivih virov Vedno nova znanja o varstvu okolja, trajnosti in izkoriščanju svetovnih zalog fosilnih virov so spodbudila znanstvenike, da so začeli iskati alternativne vire energije. Eno področje raziskav se osredotoča na biorazgradljive polimere iz obnovljivih virov. Biorazgradljiva plastika iz obnovljivih virov ima podobne lastnosti kot običajna plastika in bi jo lahko tudi nadomestila. Prva manjša proizvodnja biorazgradljive plastike iz obnovljivih virov se je začela leta Danes sta njena uporaba in obseg predelave veliko širša. Leta 2009 je svetovna proizvodnja biorazgradljive plastike znašala 226 tisoč ton, leta 2011 pa približno 486 tisoč ton (proizvodnja se je v dveh letih podvojila). Glavne vrste biorazgradljivih polimerov, proizvedenih iz obnovljivih virov (vključno s tistimi, proizvedenimi s kemijsko sintezo bioosnovanih monomerov, in s tistimi, pridobljenimi s pomočjo mikroorganizmov ali modificiranih bakterij), so naslednje: polimlečna kislina (polilaktid) (PLA); termoplastični škrob (TPS) poliestri mikrobiološkega izvora polihidroksialkanoati; PHA skupaj s kopolimeri butirne, valerenske in heksanojske kisline, PHBV, PHBH; celulozni estri, regenerirana celuloza; les in drugi naravni materiali. Slika 9: Primeri biorazgradljivih embalaž na trgu Vir: European Bioplastics 20

21 Na trgu je veliko različnih vrst biorazgradljive plastike. Tiste, ki si zaslužijo največ pozornosti, so: polilaktidi (PLA), polimerni kompoziti ki vsebujejo škrob, termoplastični škrob, polihidroksialkanoati (PHA) in nova generacija celuloznih filmov. Lastnosti teh vrst plastike so dobre in primerljive z lastnostmi običajne plastike, proizvodne zmožnosti stalno naraščajo, cene pa so primerljive s cenami običajne plastike. Na sliki 9 vidite primere biorazgradljive plastike. Polimlečna kislina (polilaktid) (PLA) PLA, polilaktid, je alifatski poliester, proizveden s polikondenzacijo mlečne kisline (proizvedene iz koruznega škroba z metodo bakterijske fermentacije). PLA lahko uporabljamo za proizvodnjo: prožne embalaže (dvoosno usmerjeni filmi, večslojni filmi z zatesnilnim slojem), ekstrudirane trajne in termoformirane folije brizgane embalaže, plastificiranega papirja. Polimerni kompoziti, ki vsebujejo škrob Pomemben napredek lahko prav tako opazimo na področju kompozitov iz biorazgradljivih polimerov in škroba. Kompozite uporabljajo za izdelavo termoformiranih prožnih in vzdržljivih folij, pladnjev, posod, penastih polnil in embalaže za transport, trajne embalaže, oblikovane z brizganjem, ter premaze za papir in karton. Polihidroksialkanoati (PHA) Polihidroksialkanoati so velika skupina kopolimerov z različnimi lastnostmi, ki jih lahko prilagajamo s spreminjanjem kemijske sestave kopolimera. Če PHA zmešamo z drugimi biorazgradljivimi polimeri, dobimo različne biorazgradljive zmesi. PHA predelujejo v valjane (kalandrirane) pole in brizgane izdelke. Nova generacija celuloznih filmov Nova generacija kompostirnih celuloznih filmov je vedno bolj razširjena. Najpomembnejše lastnosti teh filmov so: odlične optične lastnosti, neprepustnost za kisik in arome, prilagodljiva prepustnost za vodno paro, toplotna odpornost, odpornost na maščobo, odpornost na kemikalije, naravne antistatične lastnosti Biorazgradljiva plastika iz fosilnih virov Glede na izvor sestavin za biorazgradljivo plastiko lahko ločimo dve glavni skupini: polimeri, proizvedeni iz obnovljivih virov ti so bili opisani v prejšnjem podpoglavju; poliestri izdelani iz fosilnih virov. Razlika med temi materiali je izključno v izvoru surovin. Ker so vsi ti materiali biorazgradljivi, potencialno obstaja možnost, da jih kompostiramo. To ponuja nove možnosti za ravnanje z izdelkom po koncu njegove uporabe. Pomembno pa se je zavedati, da je omenjena razvrstitev glede na izvor materiala le teoretična, saj veliko proizvajalcev uporablja mešanice polimerov tj. mešanice biorazgradljivih polimerov, ki izvirajo iz obnovljivih in fosilnih virov. Primeri biorazgradljivih polimerov iz fosilnih virov so: sintetični alifatski poliestri polikaprolakton (PCL), polibutilen sukcinat (PBS); sintetični alifatski aromatični kopolimeri, kot so polietilen tereftalat/sukcinat (PETS); polivinil alkohol (PVOH), biorazgradljiv vodotopen polimer. 21

22 3.3.3 Oksorazgradljiva plastika Oksoragradljiva plastika je eden od materialov, ki ga zelo pogosto oglašujejo kot biorazgradljiv material. Oksorazgradljiva plastika je dostopna na trgu in pogosto nepravilno označena kot okolju prijazna, biorazgradljiva plastika. Ob proizvodnji oksorazgradljive plastike proizvajalci običajni, nerazgradljivi plastiki dodajo posebne razgradljive aditive. Oksorazgradljivi materiali zato kasneje razpadejo na majhne kose in jih v okolju ni mogoče zaznati s prostim očesom. Vendar to dokazuje samo prvi korak razgradnje, fragmentacijo. Drugi korak, ki je potreben, da material lahko označimo kot biorazgradljiv, je MINERALIZACIJA, ki pa v primeru oksorazgradljive plastike ni dokazana. Več informacij o oksorazgradljivi plastiki lahko najdete na naslednjih spletnih straneh: Združenje za industrijo plastike, Svet za bioplastiko (The Society of the Plastics Industry, Bioplastics Council) Mnenje o razgradljivih aditivih ( Evropsko združenje za bioplastiko (European Bioplastics) Izjava in informacije o britanskem standardu za oksorazgradljivo plastiko ( Evropsko združenje za bioplastiko (European Bioplastics) Mnenje o oksorazgradljivi plastiki ( Evropsko združenje za bioplastiko (European Bioplastics) Mnenje o oceni življenjskega cikla oksorazgradljivih, kompostirnih in običajnih plastičnih vrečk ( Slika 10: Primerjava kompostirnih materialov (vzorca 1 in 2) in oksorazgradljivih materialov (vzorca 3 in 4) po laboratorijskem preizkušanju razgradnje po treh mesecih. Opomba: Oksorazgradljivi material ni razpadel. Vir: COBRO 22

23 3.4 Bioosnovana plastika Do zdaj smo obravnavali le bioplastiko, ki kaže lastnosti biorazgradnje. Druga skupine bioplastike, ki je vse bolj priljubljena in prepoznavna, je nebiorazgradljiva plastika, ki je proizvedena iz obnovljivih (in ne fosilnih) virov. Ti materiali so po lastnostih enaki običajnim plastičnim materialom, izdelanih iz fosilnih virov. Odličen primer tovrstne bioplastike je tako imenovani»zeleni polietilen«, pri katerem etilen polimerizirajo iz etanola, ki ga proizvajajo s fermentacijo organskih materialov. Obstaja več različic»zelenega polietilena«večje in manjše gostote (HDPE, LDPE). Slika 11 kaže proces proizvodnje»zelenega polietilena«. Slika 11: Proizvodnja»zelenega polietilena«drug primer uporabe obnovljivih virov so PET plastenke, imenovane»plant bottle«. Te plastenke so izdelane iz PET, ki je proizveden iz tereftalne kisline (70 % mase) in etilen glikola (30 % mase). Tereftalno kislino pridobivajo iz nafte, glikol pa je proizveden iz etanola, ki ga pridobivajo s fermentacijo rastlinskih surovin. Plastenke je mogoče preprosto reciklirati in jih lahko zbiramo skupaj z drugimi (običajnimi) PET plastenkami. Uporaba delno bioosnovanega PET manjša porabo zalog fosilnih virov in hkrati zmanjšuje emisije CO 2. Delež obnovljivih virov v»plant bottle«plastenki je 20 % (20 % ogljika v materialu je iz obnovljivih virov), medtem ko je masni delež obnovljivih virov 30 % (30% mase materiala je iz obnovljivih virov). Preprosta shema na sliki 12 kaže, kako izdelujejo te plastenke. 23

24 Slika 12: PET plastenke, delno izdelane iz obnovljivih virov Trenutno razvoj poteka v smeri izdelave 100 % bioosnovane PET plastenke. Te PET plastenke bodo izdelane iz organskih materialov (na primer trava, lubje), ki niso namenjeni za proizvodnjo hrane. V prihodnosti bodo uporabljali še stranske produkte, ki nastajajo v živilski industriji (kot so krompirjevi olupki) in druge biološke odpadke. Za izdelavo popolnoma bioosnovane plastenke je potrebno proizvesti tereftalno kislino iz obnovljivih virov. Obstaja že nekaj kemijskih postopkov za proizvodnjo tereftalne kisline iz p-ksilena, vendar trenutno 100 % bioosnovanega PET na trgu še ni na voljo. Drugo možnost za izdelavo popolnoma bioosnovane plastenke predstavlja polietilen furanoat (PEF), ki se mu trenutno namenja veliko pozornosti. PEF je popolnoma bioosnovan poliester, primeren za enake načine uporabe kot PET za pakiranje hrane pa ima še celo boljše lastnost. Ker je tehnološki razvoj na področju biopolimerov hiter, bi lahko v bližnji prihodnosti nekatere polimere, ki jih trenutno proizvajajo iz fosilnih virov, pridobivali iz obnovljivih virov. 24

25 3.5 Zmogljivosti za proizvodnjo bioplastike Leta 2011 je bilo na svetu proizvedenih približno 1,161 milijonov ton bioplastike, kar je veliko manj kot je bilo proizvedene običajne plastike (265 milijonov ton). Vendar napovedi za leto 2016 kažejo, da bo proizvedenih skoraj 6 milijonov ton bioplastike na leto. Slika 13 kaže ločene podatke za biorazgradljivo in nebiorazgradljivo plastiko iz obnovljivih virov. Slika 13: Svetovne zmogljivosti za proizvodnjo bioplastike in napovedi za leto 2016 Vir: Evropsko združenje za bioplastiko Slika 14 kaže zmogljivosti za proizvodnjo bioplastike v letu 2011 in napovedi za leto 2016 po različnih regijah. Leta 2011 je bila zmogljivost največja v Aziji (34,6 %), sledile so Južna Amerika (32,8 %), Evropa (18,5 %) in Severna Amerika (13,7 %). Napovedi za leto 2016 kažejo, da bo največ bioplastike proizvedene v Aziji (46,3 %) in Južni Ameriki (45,1 %), ki jima bosta sledili Evropa (4,9 %) in Severna Amerika (3,5 %). Slika 14: Zmogljivosti za proizvodnjo bioplastike v letu 2011 (levo) in napovedi za leto 2016 (desno) po posameznih regijah Vir: Evropsko združenje za bioplastiko 25

26 Slika 15 kaže zmogljivosti za proizvodnjo bioplastike glede na vrsto bioplastike leta 2011, slika 16 pa napovedi za leto Najbolj pomembna in opazna razlika je v napovedi uporabe bioosnovanega PET. Evropsko združenje za bioplastiko napoveduje, da bo proizvodnja bioosnovanega PET leta 2016 obsegala več kot 80 % tržnega deleža bioplastike. Napovedi temeljijo na sporočilih za javnost, ki so jih objavili vodilni proizvajalci pijač, v katerih sporočajo, da nameravajo običajne PET plastenke nadomestiti s plastenkami, izdelanimi iz bioplastike (bioosnovani PET in PEF). Slika 15: Svetovna zmogljivost za proizvodnjo bioplastike v letu 2011 glede na vrsto bioplastike Vir: Evropean Bioplastics Slika 16: Napovedi za svetovno zmogljivost za proizvodnjo bioplastike za leto 2016 glede na vrsto plastike Vir: Evropean bioplastics 26

27 4. Plastični izdelki, načela trajnosti in merila vrednotenja 4.1 Vrednotenje trajnostnega razvoja plastike Trajnostni razvoj je razvoj, ki izpolnjuje trenutne potrebe človeštva, pri čemer pa ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Trajnostni razvoj temelji na treh sistemih: ekonomskem, družbenem in naravnem, ki jih je treba vedno enakovredno upoštevati, tudi ob sprejemanju političnih odločitev. Strategija trajnostnega razvoja, sprejeta leta 2001 in dopolnjena leta 2005, predvideva, da se ob sprejemanju evropskih politik upoštevajo tudi možni vplivi na okolje. Koncept trajnosti se lahko prenese tudi v poslovno okolje, kar pomeni, da podjetja tako vsakodnevno kot ob sklepanju dolgoročnih odločitev gledajo širše ter pomislijo na različna gospodarska, okoljska in družbena vprašanja. V industriji plastike to pomeni odgovornost (upoštevanje vseh treh sistemov) ob uvajanju novih izdelkov na trg. To pomeni, da je za nove izdelke potrebno ovrednotiti, kakšne vplive lahko imajo na naravno okolje, družbo in gospodarstvo. Takšno vrednotenje enakovredno upošteva vse tri stebre trajnostnega razvoja in ga je potrebno izvajati v vseh stopnjah življenjskega kroga proizvoda (zasnova, proizvodnja, uporaba in recikliranje). Na sliki 17 je prikazana shema trajnostnega razvoja. Slika 17: Shema trajnostnega razvoja Vir: Wikipedija Merila trajnostnega razvoja je potrebno upoštevati v vseh stopnjah življenjskega kroga izdelka (proizvodnja, dobavna veriga, povpraševanje po virih, predelovalne metode, embalaža, distribucija, uporaba, ravnanje z odpadki in transport). Hkrati si morajo podjetja tudi prizadevati, da so vsaj enakovredna ostalim ponudnikom na trgu, ali da konkurenco celo prekašajo. To dosežejo tako, da ponujajo bolj funkcionalne in bolj kakovostne izdelke, izpolnjujejo standarde za varstvo okolja ter prispevajo k sistemu ravnanja z odpadki. V povezavi s trajnostjo plastike naj opozorimo, da vsa plastika že izpolnjuje višje okoljske, gospodarske in družbene standarde, kot jih steklo, kovine ali papir. Na bioplastiko lahko zato gledamo kot na materiale, ki z običajno plastiko tekmujejo v preseganju navedenih standardov. 27

28 Plastiko se uporablja v številnih industrijskih panogah, zato je težko določiti enake standarde ter dodatno za vsako panogo posebej natančno opredeliti politiko trajnostnega razvoja. Zato bi morali za vse izdelke iz plastike določiti osnovne standarde, za različne skupine plastik namenjene določenim načinom uporabe pa specifične standarde trajnosti. V spodnjih podpoglavjih so predstavljena različna merila in koncepti, ki jih lahko uporabljamo za preverjanje trajnosti v okviru glavnih treh sistemov naravnega, družbenega in ekonomskega. Vsako merilo in/ali skupine meril se lahko uporabi za različne plastične izdelke. Za zagotavljanje čim bolj objektivnega vrednotenja trajnosti pa je potrebno izbrati čim več ustreznih meril. 4.2 Ocenjevalna merila za okoljske vidike Ocena življenjskega kroga (LCA) LCA je metoda, ki jo lahko uporabljamo za ocenjevanje in primerjavo izdelka z drugim izdelkom, namenjenim za podobno uporabo, s stališča njegovega vpliva na okolje tekom njegovega življenjskega kroga. Metoda LCA zajema različna merila za vrednotenje vsake od stopenj življenjskega kroga izbranega izdelka. Študija življenjskega kroga omogoča celostno oceno vpliva določenega izdelka na okolje od samega začetka (pridobivanje virov) do konca (recikliranje ali drug način ravnanja z odpadkom). Morebitni vpliv na okolje vsake stopnje življenjskega kroga izbranega izdelka je kvantitativno ovrednoten po različnih kategorijah (na primer zdravje, vpliv na ekosistem in raba virov). Izdelek ima na okolje lahko različne vplive: je rakotvoren, povzroča emisije organskih in anorganskih spojin, vpliva na podnebne spremembe, seva, povzroča tanjšanje ozonska plast, je ekotoksičen, povzroča zakisanje in/ali evtrofikacijo ekosistemov, ter porablja naravne vire in fosilna goriva. Sliki 18 in 19 na preprost način prikazujeta, kaj se upošteva pri oceni življenjskega kroga ter kateri postopki in stopnje v življenjskem krogu embalaže so pomembni. Slika 18: Koraki LCA Vir: COBRO Slika 19: Poenostavljen prikaz proizvodnje embalaže s primeri okoljskih vplivov, ki se lahko pojavijo v življenjskem krogu Vir: COBRO 28

29 Odgovorna uporaba virov v proizvodnji Zaradi trenutnega obsega in hitrosti izrabljanja neobnovljivih virov (premog, olje, zemeljski plin) bodo ti nekega dne dokončno izčrpani. To bo imelo katastrofalne posledice za prihodnje generacije. Da bi se temu izognili, politike (skladno z načeli trajnostnega razvoja) priporočajo manjšo porabo materialov za izdelavo izdelkov ter uporabo obnovljivih virov, kadarkoli je to le mogoče. Skupaj z mislijo na odgovorno uporabo virov je potrebno upoštevati še emisije toplogrednih plinov, ki so posledica proizvodnje, in njihov vpliv na povečan učinek tople grede. Kazalnik, imenovan ogljični odtis, zajema vse emisije toplogrednih plinov, ki neposredno in posredno nastanejo v vseh stopnjah življenjskega kroga določenega izdelka. Enota, uporabljena v ogljičnem odtisu, je običajno tona ali kilogram ekvivalenta ogljikovega dioksida. Po mnenju profesorja R. Narayana z državne univerze v Michiganu je pri obravnavanju ogljičnega odtisa zelo priporočljivo uporabiti obnovljive materiale rastlinskega izvora, vključno z biorazgradljivimi polimeri kot je polilaktid (PLA), saj rastline med fotosintezo porabljajo CO 2. V tem primeru znanstveniki za proizvodne procese tovrstnih materialov predvidevajo ničto ali negativno stopnjo ogljičnega odtisa. Več o tem najdete v 5. poglavju. Izpolnjevanje višjih zahtev, kot jih določa trenutna zakonodaja, vključno z neobveznim certificiranjem za varstvo okolja V Evropski uniji obstaja veliko neobveznih sistemov certificiranja za področje okolja. Mednje spadajo: certificiranje izdelkov iz obnovljivih virov, certificiranje kompostirnih izdelkov, izdaja potrdil o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za vsak certifikat obstaja poseben simbol. Sistemi certificiranja in omenjeni simboli so podrobno opisani v 5. poglavju. 4.3 Ocenjevalna merila za družbene vidike Obstoječi sistemi za zbiranje odpadkov in možnosti za recikliranje Pri uvajanju novih izdelkov na trg je potrebno upoštevati tudi že obstoječe sisteme za zbiranje odpadkov in možnosti za recikliranje na območju. Izdelek je lahko trajnosten z okoljskega vidika, a je hkrati težaven, ko postane odpadek, če na območju niso na razpolago ustrezne tehnike ravnanja s takšno vrsto odpadkov. Kompostirni plastični odpadki, ki niso zbrani skupaj z organskimi odpadki, temveč jih odlagajo na odlagališčih, imajo negativen družbeno-okoljski učinek. Slika 20 kaže organizacijska in tehnična področja, ki bi jih moral imeti delujoči sistem recikliranja. Pri uvajanju novega izdelka na trg je koristno proučiti ta model in ugotoviti/preveriti, kako dobro posamezna enota deluje na območju, kjer želimo tržiti izdelek. 29

30 Slika 20: Model sistema recikliranja Vir: COBRO Znanje strank in raven izobraževanja Ali bo družba dobro sprejela neko novo tehnično ali tehnološko rešitev, je navadno odvisno tudi od ozaveščenosti širše javnosti, ki pa je pogojena tudi s stopnjo izobrazbe in gmotnim stanjem. Ob uvajanju sprememb je navadno pomembno, kako visoko stopnjo znanja imajo ljudje in kakšna je splošna družbena klima; res pa je, da lahko na ta dva dejavnika vplivamo tudi z reklamnimi akcijami, publiciteto, različnimi izobraževalnimi programi (izobraževanja v šolah, na univerzah, seminarji, konference, itd.), podjetja tudi z dobrimi odnosi z javnostjo, Izpolnjevanje pričakovanj strank Glede na trenutno stanje na trgu, mora izdelek izpolniti veliko zahtev, če ga želimo uspešno tržiti. Izdelki morajo biti privlačnega izgleda, enostavni za uporabo, ergonomsko oblikovani, obstojni, itd. Povedano drugače tudi če ob zasnovi in oblikovanju izdelka upoštevamo načela trajnosti (npr. za njegovo izdelavno uporabimo obnovljive vire ali če izdelek po končani rabi lahko kompostiramo), izdelek ne sme biti nič manj privlačen za potrošnika ali imeti slabših lastnosti. Ko se spopadate s tem problemom, vam lahko pomagajo različne tržne raziskave. Vrednotenje vpliva na družbo skriti stroški ob koncu življenjskega kroga Odločitve, ki jih proizvajalci in potrošniki sprejemajo na mikroekonomski ravni, imajo lahko za posledico ti.»zunanje stroške«ali»družbene stroške«. Glede na učinek, ki ga določeno dejanje ima (prinaša koristi ali slabosti), ločimo: pozitivne družbene učinke (družbena korist), negativne družbene učinke (družbena cena). Do pozitivnega družbenega učinka pride, kadar dejanja proizvajalca ali potrošnika družbi kot celoti prinašajo koristi. Te koristi se proizvajalcem in potrošnikom ne povrnejo neposredno. Do negativnega družbenega učinka pa pride, ko proizvajalec ali potrošnik s svojimi dejanji ustvarita dodatne stroške za družbo, zaradi katerih je družba na slabšem, kot je bila pred tem, a hkrati sama ne nosita nobenih stroškov. Ti stroški se imenujejo»zunanji ali družbeni stroški«. 30

31 4.4 Ocenjevalna merila za ekonomske vidike Povpraševanje po polimernih materialih Ob uvedbi novega izdelka na trg in pri določanju njegove cene bi se morali odločati na podlagi skupnih stroškov proizvodnje, vključno s stroški polimernih materialov. Ti pa bi morali biti določeni na podlagi tržnih analiz o potencialnih potrošnikih na določenem trgu. Ugotovitve analize embalirne industrije na Poljskem, ki jo je izvedel Raziskovalni inštitut za embalažo COBRO, kažejo, da so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na odločitve, povezane s proizvodnjo, cena, lastnosti polimera in njegova razpoložljivost. Kar 52 % proizvajalcev je za»trajnostne«polimere pripravljenih plačati isto ceno, kot jo plačajo za klasične polimerne materiale. Samo 22 % proizvajalcev pa si lahko privošči % višje stroške. Spodnji graf prikazuje značilni krivulji ponudbe in povpraševanja in kaže področji primanjkljaja (kadar je povpraševanje po izdelkih večje od ponudbe) in presežka (kadar je ponudba izdelkov na trgu večja od povpraševanja). Ko pride do presežkov ali primanjkljajev ponudbe ali povpraševanja, trg ni več v ravnovesju in ga zato ni več mogoče vzdrževati. Da bi lahko dosegli ustrezno ravnovesje, je treba ceno izdelka zvišati ali znižati. Ta preprosti koncept ima zelo pomembno vlogo pri izbiri strategije za določanje cen plastičnih izdelkov. Slika 21: Značilni krivulji ponudbe in povpraševanja z označenima območjema presežka in primanjkljaja Ekonomsko podprta izbira polimerov Pri izbiranju vira polimerov si lahko pomagamo z: analizo trga, analizo tveganja (študija izvedljivosti), analizo portfeljev proizvajalcev in dobaviteljev (analiza konkurence). Ocena stroškov življenjskega kroga (Life Cycle Costs Evaluation LCC) stroški postopkov, ki se izvršijo tekom celotnega življenjskega kroga izdelka Oceno stroškov v vseh stopnjah življenjskega kroga lahko opravimo z analizo življenjskega kroga (LCA), pri čemer upoštevamo stroške postopkov. Ta korak vključuje popolno okoljsko študijo življenjskega kroga z dodatnimi informacijami o stroških vsakega posameznega postopka. S tem pristopom k analizi življenjskega kroga je mogoče analizirati prispevke ločenih postopkov, vodje pa lahko svoje odločitve sklepajo na podlagi stroškov. 31

32 5. Sistem vrednotenja za izbrane lastnosti plastike 5.1 Certificiranje kompostirne plastike Ker je o t.i.»zeleni plastiki«krožilo veliko napačnih in zavajajočih informacij, so organizacije, zadolžene za standardizacijo, razvile standarde za področje bioplastike. Evropska komisija je sredi devetdesetih let 20. stoletja Evropskemu odboru za standardizacijo naročila, da mora razviti standardne zahteve za kompostirno embalažo. Rezultat njihovega dela je standardna specifikacija EN 13432, ki je usklajena z Direktivo 94/62/ES o embalaži. Standard je spisek zahtev, ki jih mora izdelek ali storitev izpolnjevati. Obstajata dve glavni skupini standardov: Standardna specifikacija je spisek/skupina/seznam zahtev ali določenih vrednosti, ki jim mora posamezen izdelek zadostiti, da se mu lahko dodeli določeno oznako. Primer standardne specifikacije za kompostirno plastiko je standard EN Podlaga za zahteve standardne specifikacije EN je bila naknadno razširjena na plastiko s standardno specifikacijo EN V skupino standardnih specifikacij za kompostirno plastiko pa spadajo tudi druge standardne specifikacije, na primer ASTM D6400, ISO in druge. Analizne metode, ocene ali prakse. Analizne metode opisujejo postopek po katerem je treba preveriti posamezno lastnost izdelka ter določajo kako validirati posamezno analizo. V standardni specifikaciji je za preverjanje skladnosti določenih lastnosti kompostirnega izdelka s standardom navedena ustrezna analizna metoda, ki jo je treba uporabiti za testiranje. Kot osnova za certifikacijski sistem/shemo najpogosteje služijo standardne specifikacije, vendar to ne velja vedno (certifikacijska shema za bioosnovano plastiko). Certifikat je potrdilo, da izdelek ali storitev izpolnjuje posebne zahteve. Preverjanje in preizkušanje izdelkov poteka na podlagi analiznih metod, ki so opisane v standardih. Specifikacije za kompostirno plastiko Najbolj poznana specifikacija za kompostirno plastiko je prej omenjena standardna specifikacija EN 13432, ki za kompostiranje določa naslednje zahteve: vsebnost težkih kovin in drugih elementov, navedenih v Prilogi A standardne specifikacije EN morajo biti pod mejo, navedeno v standardu; analiza razgradnje med biološko obdelavo trimesečna (12-tedenska) analiza pod pogoji industrijskega ali polindustrijskega kompostiranja mora pokazati ustrezno stopnjo razgradnje (nad dvomilimetrskim sitom sme ostati največ 10 % suhe snovi); analiza biorazgradnje najmanj 90 % organskega ogljika SE MORA v 180 dneh spremeniti v ogljikov dioksid (mineralizacija); analiza okoljske toksičnosti, ki potrdi, da biološka obdelava ne zmanjša kakovosti komposta to se določi s testom rasti rastlin. Kompostiranje, ki mu pravimo tudi organsko recikliranje, v bistvu označuje predelavo biorazgradljivih odpadkov v prisotnosti kisika. Ta postopek v strogo nadzorovanih pogojih opravljajo mikroorganizmi, ki organski ogljik spreminjajo v ogljikov dioksid. Po končanem postopku dobimo organsko snov - kompost. Da je izdelek zares kompostiren, tj. dovzeten za biološki razkroj pod pogoji (pol)industrijskega kompostiranja, dokazuje s certifikatom, ki se dodeli končnim izdelkom, če izpolnjujejo predpisane zahteve. Prav tako je mogoče registrirati surovine (polimere), polizdelke in aditive. Proizvajalci materialov torej ne morejo pridobiti takega certifikata, ki se ga podeljuje končnim izdelkom, lahko pa opravijo omenjeno registracijo skladnosti s standardno specifikacijo EN To olajša proces 32

33 certifikacije za proizvajalce končnih izdelkov iz surovin, ki so bile registrirane. Z uporabo registriranih surovin se namreč lahko izognejo dragemu in dolgotrajnemu preizkusnemu postopku za ta material (morajo pa biti pozorni na debelino, ki je bila registrirana in debelino materiala v končnem izdelku). Nemčija je bila ena od prvih držav, ki je začela certificirati biorazgradljivo plastiko. Osnove za kriterije certificiranja je pripravilo mednarodno združenje za biorazgradljive materiale (Interessengemeinschaft Biologisch Abbaubare Werkstoffe - IBAW), ki se je leta 2006 preoblikovalo v Evropsko združenje za bioplastiko (European Bioplastics Association). Slika 22 prikazuje različne evropske oznake za kompostirno plastiko in plastiko, ki je biorazgradljiva v vodnem okolju ter v zemlji. Slika 22: Različne evropske oznake za kompostirno plastiko in plastiko, ki je biorazgradljiva v vodnem okolju in zemlji (Vir: PLASTiCE) Glavni certifikacijski organizaciji v Evropi, ki sta uvedli sistem certificiranja, sta DIN CERTCO (član nemškega inštituta za standardizacijo DIN) in Vinçotte. DIN CERTCO ima nacionalne partnerje v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in Poljskem, Vinçotte pa omogoča certificiranje izdelkov v sodelovanju z mednarodnima pisarnama v Belgiji in Italiji. Italija ima svojo certifikacijsko organizacijo za certificiranje kompostirne plastike Italijansko združenje za kompostiranje (Consorzio Italiano Compostatori - CIC) skupaj z inštitutom Certiquality. Tako DIN CERTCO kot Vinçotte podeljujeta lastnikom certifikatov pravico do uporabe certifikacijske oznake kalček (Seedling), ki pa je v lasti Evropskega združenja za bioplastiko (European Bioplastics) in potrošniku sporoča, da je treba izdelek odvreči skupaj z drugimi kompostirnimi organskimi odpadki. Poleg tega imata organizaciji DIN CERTCO in Vinçotte lastne oznake za kompostirno plastiko, ki jih proizvajalci ob podelitvi certifikata lahko dodajo na izdelek. Združenje CIC kompostirnim izdelkom dodeljuje izključno lastno oznako za kompostiranje. Slika 23 kaže različne certifikacijske oznake za kompostiranje, ki jih izdelkom s certifikati dodelijo organizacije DIN CERTCO, Vinçotte in CIC. Slika 23: Logotip»Seedling TM «in posebni logotipi organizacij DIN CERTCO»Geprüft«, Vinçotte»OK COMPOST«in CIC. Vir: Spletne strani certifikacijskih organov DIN CERTCO, Vinçotte in CIC 33

34 Izdelek je kompostiren, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: Vsi materiali, iz katerih je izdelek, morajo biti primerni za kompostiranje, razen če jih je mogoče brez težav ločiti od kompostirnega dela izdelka, kot na primer lahko enostavno ločimo jogurtov lonček in njegov pokrovček. Debelina materiala mora biti manjša od največje debeline (ali njej enaka) pri kateri je potekla biorazgradnja (in za katero je bil material registriran). Embalaža ne sme vsebovati kakršnihkoli okolju škodljivih aditivov. Za vsak izdelek mora biti podrobno opisano, čemu je namenjen in za kakšne namene se ga lahko uporablja. Izdelkom, v katerih so aditivi, zaradi katerih bi bila lahko kakovost komposta manjša, se certifikata ne dodeli. Certifikacijski organizaciji DIN CERTCO in Vinçotte poleg certifikatov za plastiko, ki je primerna za industrijsko kompostiranje, dodeljujeta tudi certifikate za plastiko, ki je primerna za domače kompostiranje. Certifikacijski oznaki za DOMAČE kompostiranje sta prikazani na sliki 24. Zaradi manjše količine odpadkov in zaradi izpostavljenosti naravnim pogojem (npr. zelo nizke temperature zraka pozimi) so, v primerjavi z industrijskim komposiranjem, temperature na domačem (vrtnem) kompostu bistveno nižje in se bolj spreminjajo. Prav zato je domače kompostiranje počasnejši postopek, na nek način morda tudi zahtevnejši, saj mikroorganizmi niso stalno izpostavljenim optimalnim pogojem; prav tako proces kompostiranja ni nadzorovan. Certifikacijska oznaka»ok HOME compost«zagotavlja, da se bo izdelek na domačem (vrtnem) kompostu popolnoma biorazgradil. Slika 24: Certifikacijske oznake za izdelke, ki so namenjeni domačemu kompostiranju Vir: Spletne strani certifikacijskih organov DIN CERTCO in Vinçotte Certifikacijska organizacija Vinçotte certifikacijske oznake dodeljuje tudi izdelkom, ki se biorazgradijo v zemlji ali vodi (oznaki sta prikazani na sliki 25). Podobno kot v primeru oznake za domače kompostiranje, certifikacijski oznaki za biorazgradnjo v zemlji ali vodi jamčita, da se bodo izdelki s to oznako popolnoma razgradili v zemlji ali sladki vodi ter pri tem ne bodo imeli škodljivih vplivov na okolje. Pomembno je, da vemo, da certifikat za biorazgradljivost v zemlji ali vodi ne jamči, da bo razgradnja izdelka potekla tudi v morskem okolju (slani vodi). Slika 25: Oznaki certifikatov za izdelke, ki so biorazgradljivi v zemlji ali vodi Vir: Spletna stran certifikacijskega organa Vinçotte V ZDA certificiranje biorazgradljive plastike temelji na standardu ASTM D6400. Na sliki 26 je certifikacijska oznaka za kompostirno plastiko, ki jo podeljujeta Svet ZDA za kompostiranje in Inštitut za biorazgradljive izdelke. Slika 26: Biorazgradljivost in kompostirnost izdelkov potrjujeta Svet ZDA za kompostiranje in Inštitut za biorazgradljive izdelke. Vir: Spletna stran certifikacijskega organa, Inštituta za biorazgradljive izdelke 34

35 5.2 Certificiranje bioosnovanih materialov Material je bioosnovan, če je del ogljika v materialu iz obnovljivih virov. Določanje vsebnosti deleža ogljika iz obnovljivih virov temelji na merjenju aktivnosti izotopa 14 C. Materiali (tako tisti, ki so narejeni iz fosilnih virov, kot tudi tisti iz obnovljivih virov) so v glavnem sestavljeni iz ogljika, ki ga v naravi najdemo v treh izotopih: 12 C, 13 C in 14 C. Izotop 14 C je nestabilen, počasi razpada in je naravno prisoten v vseh živih organizmih. Vsebnost izotopa 14 C v vseh živih organizmih je stabilna, saj je povezana s koncentracijo izotopa 14 C v okolju, ki je skoraj popolnoma konstantna. Ko organizem umre, iz okolja preneha absorbirati izotop 14 C. Od tega trenutka naprej začne koncentracija 14 C upadati zaradi naravnega razpada izotopa. Razpolovna doba izotopa 14 C je približno let. V primerjavi s povprečno življenjsko dobo enega človeka to sicer ni opazno, če pa kot časovni okvir vzamemo let, pa bo vsebnost izotopa 14 C upadla na raven, ki je ni več mogoče izmeriti. To pomeni, da je koncentracija izotopa 14 C v fosilnih virih zanemarljiva. Osnova za certificiranje bioosnovanih materialov, polizdelkov, aditivov in izdelkov je standard ASTM D6866, ki je napisan upoštevajoč značilnosti in dejstva, opisana v prejšnjem odstavku. Obe certifikacijski organizaciji, Vinçotte in DIN CERTCO, sta uvedli sistem certificiranja deleža obnovljivega ogljika v materialih in izdelkih iz plastike. Takšen sistem certificiranja določa razmerje med»starim«(fosilnim) in»novim«(obnovljivim/bioosnovanim) ogljikom. Slika 27 prikazuje razliko med»starim«in»novim«ogljikom.»starost ogljika«je čas, potreben za pridobitev ogljika za proizvodnjo izdelka. Klasične/običajne vrste plastike so izdelane iz fosilnih virov, ki vsebujejo več milijonov let star ogljik. Po drugi strani pa bioosnovane vrste plastike, ki so izdelane iz obnovljivih virov (koruza, sladkorni trs, krompir ter odpadki, ki nastanejo v kmetijstvu in pri pridelavi hrane), vsebujejo največ nekaj let star ogljik.»starost ogljika«v lesenih izdelkih je nekaj desetletij. Slika 27: Starost ogljika V EU je prvi sistem certificiranja plastike iz obnovljivih virov uvedla belgijska družba AIB-VINÇOTTE International S.A. Certifikat o vsebnosti bioosnovanega ogljika lahko pridobijo izdelki, ki vsebujejo najmanj 20 odstotkov bioosnovanega (obnovljivega) ogljika, certifikacijska shema, ki temelji na osnovi deleža bioosnovanega ogljika v materialu, pa loči štiri skupine: 20- do 40-odstotni delež ogljika iz obnovljivih virov, 40- do 60-odstotni delež ogljika iz obnovljivih virov, 60- do 80-odstotni delež ogljika iz obnovljivih virov, več kot 80-odstotni delež ogljika iz obnovljivih virov. 35

36 Ta certifikacijski sistem omogoča certificiranje veliko izdelkov, ki so v celoti ali delno izdelani iz obnovljivih materialov/polimerov/virov (razen za trdna, tekoča ali plinasta goriva). Merila vrednotenja, ki so osnova za pridobitev tega certifikata, so javno dostopna. Merila vključujejo naslednje osnovne zahteve: izdelek mora za pridobitev certifikata vsebovati vsaj 30 % organskega ogljika, izmerjenega v suhi snovi, od katerega mora biti vsaj 20 % bioosnovanega organskega ogljika. Analiza temelji na metodi B ali C iz standarda ASTM D6866. Certifikat podeljujejo samo za materiale, ki niso strupeni in se ne uporabljajo v medicini. Število zvezdic na certifikacijski oznaki označuje odstotek obnovljivih virov v določenem izdelku. Na sliki 28 sta certifikacijska oznaka, ki potrjuje, da je izdelek narejen iz obnovljivih virov, ter razlage pomenov določenih delov certifikacijske oznake. Slika 28: Certifikacijska oznaka AIB-Vinçotte za izdelke iz obnovljivih virov Vir: Spletna stran certifikacijske organizacije Vinçotte Certifikacijska organizacija DIN CERTCO podeljuje certifikate za bioosnovane polimere za številne panoge in izdelke (razen za medicinske, petrokemične in strupene izdelke). Pridobitev certifikata proizvajalcu omogoča, da na izdelek natisne certifikacijsko oznako z odstotkom vsebnosti obnovljivih virov v materialu ali izdelku. Lestvica certificiranja ima tri stopnje: od 20 do 50 %, od 50 do 85 %, več kot 85 % obnovljivega ogljika. Slika 29 kaže certifikacijske oznake z odstotkom vsebnosti obnovljivih virov. Slika 29: Certifikacijske oznake DIN CERTCO za izdelke iz obnovljivih virov Vir: Spletna stran certifikacijske organizacije DIN CERTCO Če je izdelek sestavljen iz več sestavnih delov, mora podjetje, ki zaprosi za pridobitev certifikata, predložiti vlogo za vsak sestavni del izdelka posebej. Po drugi strani pa je mogoče pridobiti certifikat za skupino izdelkov, ki so izdelani iz istega materiala in imajo podobno obliko, razlikujejo pa se samo po velikosti. 36

37 5.3 Povzetek poglavja o certificiranju Slika 30: Standardizacija in certificiranje bioplastike Slika 30 kaže, kako je urejeno področje standardizacije in certificiranja bioplastike. Bioplastika je lahko bioosnovana, biorazgradljiva ali oboje (opredelitev European Bioplastics). Certifikacijske sheme za biorazgradljivo in bioosnovano plastiko so ločene. Za bioosnovano plastiko (plastika iz obnovljivih virov) obstajajo samo testne metode, standardnih specifikacij pa ni, ker je merilo za pridobitev certifikata delež obnovljivega ogljika v primerjavi s fosilnim ogljikom, kar ugotovijo z meritvami. Na podlagi rezultata meritve vsebnosti bioosnovanega ogljika v izdelku/materialu certifikacijska organizacija dodeli certifikat. Biorazgradljiva plastika je razdeljena v naslednje skupine: plastika, biorazgradljiva v vodi obstajajo standardna specifikacija in testne metode, razvita je certifikacijska shema; plastika, biorazgradljiva v zemlji razvite so samo testne metode, standardne specifikacije ni, prav tako je razvita certifikacijska shema; plastika, biorazgradljiva pod anaerobnimi pogoji razvite so samo testne metode, standardne specifikacije in certifikacijske sheme ni; plastika, primerna za kompostiranje, ki je dodatno razdeljena v dve skupini: plastika, primerna za industrijsko kompostiranje na tem področju obstaja največ standardnih specifikacij, standardnih testnih metod in certifikacijskih shem, ter plastika, primerna za domače kompostiranje standardna specifikacija je bila objavljena leta 2010, razvite so standardne testne metode in certifikacijske sheme; oksorazgradljiva plastika, ki dejansko NE spada med bioplastiko, saj zaenkrat še ni na voljo dovolj dokazov o poteku mineralizacije (delovanje mikroorganizmov). Za oksorazgradljivo plastiko je sicer na voljo nekaj testnih metod, certifikacijske sheme ali standardne specifikacije pa trenutno še ne obstajajo. Področje standardizacije in certificiranja bioplastike je zelo široko in zapleteno ter se hitro spreminja. Za podrobnejše informacije se obrnite na prej navedene certifikacijske organe. 37

38 5.4 Potrditev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov Zakonske omejitve glede emisij toplogrednih plinov so vplivale na številne metode vrednotenja emisij in določile metode določanja toplogrednih plinov, ki se lahko uporabljajo za izdelke, vključno z embalažo. Najbolj priljubljena metoda vrednotenja toplogrednih plinov se imenuje ogljični odtis ali ogljični profil. Ogljični odtis plastičnega izdelka vključuje vse neposredne in posredne emisije CO 2 (in drugih toplogrednih plinov), do katerih pride tekom celotnega življenjskega kroga izdelka. V Evropi trenutno najbolj pogosto uporabljen izračun ogljičnega odtisa temelji na specifikaciji PAS 2050:2011, ki jo je objavila institucija BSI (British Standards Institution). Slika 31 prikazuje pet korakov postopka izračuna ogljičnega odtisa, na sliki 32 pa so vidne stopnje življenjskega kroga in vprašanja, na katera potrebujemo odgovore, če želimo izračunati ogljični odtis. Slika 31: Koraki za izračun ogljičnega odtisa, skladno s standardno specifikacijo PAS 2050:2011 Slika 32: Stopnje življenjskega kroga, ki se jih upošteva pri oceni ogljičnega odtisa in vprašanja, preko katerih pridobimo druge potrebne podatke Organizacija Carbon Trust (organizacija, financirana s strani britanske vlade) je leta 2007 uvedla novo oznako, imenovano»carbon reduction label«(oznaka o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida). Trenutna različica oznake je prikazana na sliki 33. Oznaka o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida prikazuje vse emisije CO 2 in emisije drugih toplogrednih plinov, pretvorjene in izražene kot ekvivalent CO 2 za vse stopnje življenjskega kroga (proizvodnja, transport, distribucija, odstranjevanje in recikliranje). Osnova za vrednotenje je specifikacija PAS 2050:2011. Oznaka o zmanjšanju ogljika potrošnike obvešča o stopnji emisij toplogrednih plinov in jim pomaga sprejeti premišljene odločitve, ki imajo manjši vpliv na okolje. 38

39 Ogljični odtis tega izdelka je s k u p n a k o l i č i n a e m i s i j ogljikovega dioksida (CO 2 ) in drugih toplogrednih plinov, ki so posledica življenjskega kroga tega izdelka, vključno s p r o i z v o d n j o, r a b o i n odstranjevanjem. Slika 33: Trenutni izgled oznake, ki potrjuje sodelovanje z organizacijo Carbon Trust Zavezali smo se k zmanjševanju ogljičnega odtisa Proizvajalci, ki sodelujejo z organizacijo Carbon Trust, analizirajo procese, povezane z življenjskim krogom njihovih izdelkov. Podjetja lahko s poznavanjem in razumevanjem emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo pri njihovih postopkih, najdejo ustrezne tehnične in logistične rešitve, zaradi katerih so lahko emisije v prihodnosti manjše. V pilotnem testiranju te sheme so sodelovali proizvajalci naslednjih izdelkov: pomarančnega soka, krompirjevega čipsa, detergentov, sijalk in oblačil. Na sliki 34 je primer oznake o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida na izdelku iz verige supermarketov. Vir: Eden glavnih svetovnih proizvajalcev pijače je še en dober primer sodelovanja z organizacijo Carbon Trust. Na sliki 35 je prikazan življenjski krog pijač, slika 36 pa prikazuje razčlenitev ogljičnega odtisa po proizvodnih procesih. Kot lahko vidite, znaša ogljični odtis steklenice 68,5 % vseh emisij CO 2, 0,33 L pločevinke 56,4 %, PET plastenke (0,5 L) 43,2 % in 2 L PET plastenke 32,9 % celotnega ogljika. Slika 35: Stopnje v življenjskem krogu pijače 39

40 Slika 36: Razčlenitev ogljičnega odtisa za različne embalaže Na sliki 37 vidite primerjavo ogljičnega odtisa za nekatere pijače; najvišjo vrednost ima običajno različica pijače (1.071 g CO 2 na liter) v 0,33 L steklenici. Najnižjo vrednost pa ima dietna različico pijače v 2 L plastenki PET (192 g CO 2 na liter). Višje vrednosti običajnih različic pijač v primerjavi z dietnimi različicami so posledica večje vsebnosti sladkorja, kar vodi do višjih vrednosti skupnih emisij. Slika 37: Ogljični odtis za različne pijače 40

41 6. Zaključek Spoštovani bralec, ta priročnik je bil pripravljen z namenom, podajanja nepristranskih informacij o bioplastiki in pomoči za lažje in boljše razumevanje»trajnostne plastike«. Vključuje celotno vrednostno verigo»trajnostne plastike«, od osnov plastike in bioplastike ter zmogljivosti proizvodnje, do trajnostnih vidikov, ki so povezani z bioplastiko, kjer smo predstavili vse tri stebre trajnostnega razvoja, ter do različnih sistemov ocenjevanja, kjer smo navedli informacije, kako nepristransko preveriti dodano vrednost izdelkov iz bioplastike. Upamo, da ta priročnik zajema vsa področja bioplastike, ki vas zanimajo. Nekaj uporabnih informacij o bioplastiki lahko najdete tudi v prilogah, kjer smo predstavili nekaj primerov možne uporabe bioplastike ter seznam analiz in drugih storitev, povezanih z bioplastiko, ki jo ponuja naš konzorcij. Prav tako upamo, da je ta priročnik izpolnil vaša pričakovanja. Nekaj dodatnih tehničnih informacij lahko najdete tudi na našem kanalu YouTube ( kjer smo objavili naše video predstavitve in predavanja, kot tudi predavanja drugih strokovnjakov na naših dogodkih. 41

42 Priloga A Spoštovani bralci, Z brošuro Primeri uporabe bioplastike vam želimo pomagati najti ideje, kako uporabiti bioplastiko v vašem podjetju, in pokazati, da je uporaba bioplastike mnogo širša in ne zajema samo vrečk za biološke odpadke, kot misli večina. Izdelki so razdeljeni v različne skupine ter opremljeni s kratkim opisom možne uporabe in pojasnilom o prednostih uporabe bioplastike. Pred vami je pregled primerov uporabe bioplastike do junija 2013, vsak dan pa se na trgu pojavljajo novi izdelki iz bioplastike. Izbor služi zgolj za ilustracijo razpona uporab in nikakor ne obsega vseh uporab ali izdelkov. Čeprav se trudimo izogibati prikazom blagovnih znamk v tej točki ne moremo prikazati različnih primerov uporabe bioplastike brez omembe nekaterih družb in prikaza znamk. Slike smo si večinoma izposodili s spletne strani European Bioplastics (zavihek Press/Press pictures), viri drugih slik pa so navedeni pod sliko. Želimo vam čim več uspešnih idej za uporabo bioplastike. 42

43 Folije, vrečke Folije iz bioplastike lahko uporabljamo za proizvodnjo vrečk za biološke odpadke, vrečk za kompostiranje, vrečk iz obnovljivih virov, folij za zavijanje živil in pakiranje pijač ter za druge namene. Kompostirna nakupovalna vrečka Avtor: Aldi/BASF Bioosnovana nakupovalna vrečka iz PE Avtor: Lidl Austria GmbH Kompostirna nakupovalna vrečka Avtor: Novamont Prosojen ovoj za cvetje, primeren za kompostiranje Avtor: FKuR Kompostirna folija za sadje in zelenjavo Avtor: Alesco Kompostirna folija za pakiranje pijač Avtor: Alesco Kompostirna embalaža za kozmetične izdelke Avtor: FKuR Kompostirni ovoj za milo Avtor: FKuR, Umbria Olli International 43

44 Pakiranje živil Embalažo za živila iz bioplastike lahko uporabljamo za pakiranje različnih vrst živil, od kruha in pekovskih izdelkov, do sadja in zelenjave, sladkih izdelkov, različnih vrst začimb in čajev ter različnih vrst brezalkoholnih pijač. Na trgu so že na voljo različne vrste embalaž iz bioplastike. Glavni prednosti uporabe bioplastike, kot embalaže v živilskem sektorju, sta daljša življenjska doba pakiranih živil in kompostiranje kot zadnja faza obdelave kompostirnih izdelkov. Biorazgradljiva vrečka iz celuloze za ekološke testenine Avtor: Birkel Kompostirna mreža za sadje Avtor: FKuR Kompostirni in vodotopni pladenj za čokolado na osnovi škroba Avtor: Marks and Spencer Kompostirna embalaža za sadje in zelenjavo iz polimlečne kisline (PLA), vir slike: Plastice Kompostirna embalaža za zelišča in začimbe na osnovi celuloze Avtor: Innovia Films Kompostirne vrečke za sadje in zelenjavo Avtor: Wentus 44

45 Kompostirna embalaža na osnovi celuloze Avtor: Innovia Films Kompostirna embalaža na osnovi celuloze Avtor: Innovia Films Kompostirna embalaža na osnovi celuloze, Avtor: Innovia Films Kompostirna embalaža na osnovi celuloze Avtor: Innovia Films Kompostirna embalaža na osnovi celuloze Avtor: Innovia Films Kompostirna embalaža na osnovi celuloze Avtor: Innovia Films Plastenke pijač, izdelane iz obnovljivih virov Plastenke pijač, izdelane iz obnovljivih virov Plastenke pijač, izdelane iz 30 % (masni delež) obnovljivih virov Avtor: Coca Cola Plastenke pijač, izdelane iz 30 % (masni delež) obnovljivih virov Avtor: Heinz Avtor: Blue Lake Citrus Products Avtor: Sant Anna Fonti di Vinadio 45

46 Kozarci, pribor in krožniki za enkratno uporabo Izdelke za enkratno uporabo pogosto uporabljamo na piknikih, prireditvah na prostem, pri pripravi in dostavi hrane, kot posodo za enkratno uporabo in na letalih. Takšni izdelki predstavljajo ogromno količino odpadkov in jih je težko reciklirati, ker so onesnaženi s hrano. Ena od glavnih prednosti uporabe kompostirne plastike za takšne izdelke je, da lahko takšne izdelke odstranijo skupaj z ostanki hrane, in jih lahko v industrijskih kompostarnah spremenijo v kompost. Kompostirni kozarci za vroče napitke iz papirja, laminiranega z bioplastiko Avtor: Huhtamaki Kompostirni kozarci za hladne pijače Avtor: Huhtamaki Biorazgradljive vilice Avtor: Novamont Sklede in votla posoda iz bioosnovane plastike Avtor: Koser/Tecnaro Biorazgradljive slamice Avtor: PLASTiCE 46

47 Kmetijski in vrtnarski izdelki Biorazgradljivi lončki za rastline, folije za mulčenje, pladnji iz ekspandirane polimlečne kisline za uporabo v vrtnarstvu. Biorazgradljivi lončki za rastline olajšajo sajenje sadik, saj omogočajo sajenje rastlin skupaj z lončkom. Na ta način se izognemo poškodovanju korenin, lonček pa se nato spremeni v kompost in pognoji zemljo. Folije za mulčenje uporabljajo kmetje za zatiranje plevela in zbiranje vode večinoma pri gojenju vrtnin in poljščin. Ko kmetje pridelek poberejo lahko folijo zorjejo v zemljo in jo uporabijo kot gnojilo. Oranje folije za mulčenje v zemljo po uporabi je bolj praktično in omogoča bolj ekonomično uporabo v primerjavi s pobiranjem plastike, čiščenjem ostankov zemlje in recikliranjem. Pladnje iz ekspandirane polimlečne kisline lahko uporabljajo kmetje in vrtnarji kot običajne pladnje iz ekpandiranega polistirena (stiropora), vendar so primerni za kompostiranje. Biorazgradljivi lonček za rastline Avtor: Limagrain Kompostirne biorazgradljive folije za mulčenje, ki jih je mogoče zorati v zemljo Avtor: BASF Pladnji iz ekspandirane polimlečne kisline Avtor: FKuR & Synbra 47

48 Elektronske naprave za širšo uporabo Znano je da živimo v elektronski dobi. Danes so ohišja računalnikov, mobilnih telefonov, pomnilnikov podatkov in vsi drobni elektronski pripomočki izdelani iz plastike, da bi zagotovili čim manjšo maso in odlično mobilnost, pri čemer pa je velik poudarek tudi na vzdržljivosti izdelkov, in kjer je to potrebno, na trpežnosti. Prvi izdelki iz bioplastike, ki so prodrli na hitro razvijajoče se področje naprav za širšo uporabo so tipkovnice, ohišja mobilnih telefonov, sesalniki in miške za prenosnike, uporaba bioplastike v elektronskih napravah pa se nenehno povečuje. Biorazgradljiva miška Avtor: Fujitsu Tipkovnica, izdelana iz bioosnovane plastike Avtor: Fujitsu Tipkovnica, izdelana iz bioosnovane plastike Avtor: Fujitsu Tipkovnica, izdelana iz bioosnovane plastike Avtor: Fujitsu Biorazgradljivo in/ali bioosnovano ohišje za telefone Ventev Innovations TM Biorazgradljiva ohišja za telefone Avtor: Api Spa Biomood Srl 48

49 Oblačila Običajno plastiko ali naravne materiale v industriji oblačil je počasi začela nadomeščati bioplastika, ki jo uporabljajo proizvajalci obutve in oblačil iz sintetičnih materialov. Bioplastiko uporabljajo kot tkanino za poročne obleke, jakne ali kot alternativo usnju. Alternativo usnju pogosto uporabljajo za izdelavo biorazgradljivih čevljev. Dodana vrednost teh izdelkov je vsestranska uporaba tudi za najbolj zahtevne uporabnike. Jakna, delno izdelana iz bioosnovane plastike Avtor: Du Pont Biorazgradljiva poročna obleka Avtor: Gattinoni Biorazgradljivi čevlji Vir slike: ecouterre.com Gucci Uporaba v avtomobilski industriji Bioplastika je eden od pogosto uporabljenih materialov za opremljanje notranjosti vozil, vendar je prisotna tudi na drugih področjih avtomobilske industrije. Ta področja uporabe so zelo specifična in imajo zelo posebne zahteve (kot cev za gorivo iz obnovljivih virov najlona). Cev za gorivo iz bioosnovanega najlona, odporna na kemično agresivna goriva, temperaturne ekstreme in mehanske vplive Avtor: DuPont Vrhnji sloj zračne blazine, izdelan iz bioosnovane plastike Avtor: DuPont 49

50 Sanitarni in kozmetični izdelki Sanitarni in kozmetični izdelki so vir nepredstavljivih količin plastičnih odpadkov, zaradi česar potreba po uporabi bolj trajnostnih materialov narašča. Nekateri proizvajalci uporabljajo biorazgradljive materiale, spet drugi pa običajno fosilno plastično embalažo nadomeščajo z bolj trajnostnimi materiali, narejenimi iz obnovljivih virov. Biorazgradljiva kozmetična embalaža Avtor: Sidaplax Biorazgradljiva kozmetična embalaža Avtor: FKuR Biorazgradljiva kozmetična embalaža Avtor: Cargo Cosmetics Kompostirne zobne ščetke, ščetine niso primerne za kompostiranje! Avtor: World Centric Biorazgradljiva embalaža za nego las in telesa Avtor: Sidaplax Biorazgradljiva embalaža za nego las in telesa Avtor: Eudermic/Natureworks Bioosnovana embalaža za nego las in telesa Avtor: Procter&Gamble 50

51 Tekstil za dom in avtomobile Kot ste lahko prebrali do zdaj je bioplastika uporabna na najrazličnejših področjih. Ena od možnih uporab bioplastike je proizvodnja tekstila. Za izdelavo tekstilnih izdelkov uporabljajo različne vrste plastike, vendar se v reklamnih sporočilih največkrat poudarja vsebnost obnovljivih virov v materialu, čeprav so nekateri od njih tudi biorazgradljivi. Izdelki iz takšnega tekstila imajo podobne lastnosti kot tradicionalni. Preproga iz bioplastike Avtor: DuPont Tkanina za kavče iz bioplastike Avtor: Tango Biofabric. Tejin Polnilo iz bioplastike za blazine Avtor: Paradies GmbH Tekstil iz bioplastike za prtljažnike, narejen iz bioosnovanega PET-a, Toyota. Vir slike: Tkanina za avtosedeže, izdelana iz bioplastike, odporne na vročino Avtor: Mazda Motor Corporation, Teijin 51

52 Športna oprema Večina športnih pripomočkov in veliko športih oblačil je izdelanih iz plastike in so ravno zaradi tega lažji in cenejši. V področje športne opreme počasi prodira tudi bioplastika. Spodaj je naštetih nekaj športnih pripomočkov iz bioplastike. Biorazgradljive kroglice za airsoft Vir: Wikimedia Commons Biorazgradljivi podstavki za žogice za golf Vir: EcoGolf Smučarski čevelj, izdelan iz bioosnovane plastike Avtor: Salomon Smučarski čevelj, izdelan iz 80 % bioosnovane plastike Avtor: Atomic Sedeži na stadionu ArenA, izdelani iz bioosnovanega polietilena Vir: Wikimedia Commons 52

53 Drugo Tukaj so prikazane različne uporabe bioplastike, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti med druge skupine izdelkov. Biorazgradljivi kemični svinčnik Avtor: Telles, Metabolix Potovalna torba iz 100 % bioosnovane plastike Avtor: Arkema Bioosnovane in biorazgradljive igrače Avtor: BioFactur Bioosnovane in biorazgradljive igrače Avtor: Metabolix Zoe b Biorazgradljivi obešalnik iz tekočega lesa Avtor: Benetton Group Vgradni stenski vložki Fisher iz bioosnovane plastike Avtor: Fischerwerke, Waldachtal Okvir za sončna očala, izdelan iz bioosnovane plastike Avtor: Tanaka Foresight Inc., Teijin 53 Okvir za sončna očala, izdelan iz bioosnovane plastike Avtor: Arkema

54 Priloga B Inovativni razvoj vrednostne verige za trajnostno plastiko v srednji Evropi Delovni paket št. 3 Razvoj akcijskega načrta od znanosti do inovacij v vrednostni verigi SKUPNA (MEDNARODNA) SHEMA ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ OKOLJSKIH BIORAZGRADLJIVIH POLIMEROV 54

55 Uvod Partnerji PLASTiCE projekta smo bili v preteklih letih vključeni v osnovne in uporabne raziskave na različnih stopnjah vrednostne verige okoljsko biorazgradljive plastike. Vsaka od vključenih razvojno raziskovalnih institucij je v teoriji sposobna opraviti večino raziskav, vendar je vsak inštitut specializiran za posamezne razvojno raziskovalne dejavnosti. V želji, da bi izpolnili pričakovanja proizvajalcev biorazgradljivih polimerov in plastike v Centralni Evropi in podkrepili razvoj novih produktov na trgu, smo razvili združeno (transnacionalno) razvojno raziskovalno shemo za okoljsko biorazgradljive polimerne materiale. Zahvaljujoč sodelovanju med sedmimi razvojno raziskovalnimi inštituti iz štirih držav ponuja združena R&R shema prilagojene rešite za podjetja, ki so v Centralni Evropi vključena v vpeljavo novih okoljsko biorazgradljivih polimerov na trg. Za več informacij o sodelovanju s PLASTiCE partnerji kontaktirajte vaše lokalne razvojno raziskovalne inštitute. Stiki Za Italijo, Avstrijo Za Češko in Slovaško Univerza v Bologni, Oddelek za kemijo, g. Ciamician (PP8) Mariastella Scandola, profesorica, vodja polimerne skupine Tel./Fax: / E-naslov: mariastella.scandola@unibo.it Polimerni inštitut Slovaške Akademije Znanosti (PP5) Ivan Chodak, višji znanstvenik, profesor Tel./Fax: / E-naslov: upolchiv@savba.sk Slovaška univerza za tehnologijo v Bratislavi (PP6) Dušan Bakoš, profesor Tel./Fax: , , fax E-naslov: dusan.bakos@stuba.sk Za Slovenijo in balkanske države Kemijski inštitut (LP), laboratorij za polimerno kemijo in tehnologijo Andrej Kržan, višji raziskovalni sodelavec Tel./Fax: E-naslov: andrej.krzan@ki.si Center odličnosti, Polimerni materiali in tehnologije (PP11) Urska Kropf, raziskovalka Tel./Fax: E-naslov: urska.kropf@polieko.si Za Poljsko in baltske države Poljska akademija znanosti, Center za polimerne in ogljične materiale (PP12) Marek Kowalczuk, vodja oddelka za biorazgradljive materiale Tel./Fax: / E-naslov: cchpmk@poczta.ck.gliwice.pl Poljski center za raziskave in razvoj embalaže (PP13) Hanna Żakowska, namestnica direktorja za raziskave Tel./Fax: ext. 18 E-naslov: ekopack@cobro.org.pl 55

56 Dopolnjevanje Konzorcij PLASTiCE skladno s posebnimi potrebami industrije ponuja storitve raziskav in razvoja, ki se nanašajo na polimerne materiale iz PLA in PHA, materiale na osnovi škroba in druge. Naslednja preglednica daje pregled področij specializacije partnerjev konzorcija. Področje raziskav *: V sodelovanju s partnerji PLA, PHA in materiali na osnovi škroba Drugi materiali Lastnosti polimerov na trgu, vključno s/z:: sestavo in molekularno strukturo PP5, PP6, PP12 PP5, PP6, PP12 lastnostmi trdnega stanja (solid state) PP8, PP5, PP6, PP11 PP8, PP5, PP11 Kemijska modifikacija lastnosti polimerov, vključno s/z: modifikacijo (z modifikatorji polimerov) PP5, PP11, PP12 PP5, PP11,PP12 funkcionalnimi polimeri PP11, PP12 PP11, PP12 Fizikalna modifikacija lastnosti polimerov, vključno s/z: modifikacijo z aditivi PP5, PP6, PP11 PP5, PP6, PP11 polimernimi mešanicami PP5, PP6, PP11, PP12 PP5, PP6, PP11, PP12 polimernimi kompoziti, tudi z nanokompoziti PP5, PP6, PP11 PP5, PP6, PP11 Predelava, vključno s/z: reologijo in procesnimi parametri PP5, PP6, PP11 PP5, PP6, PP11 homogenizacijo (z internimi mešalnimi napravami, enovijačnimi in dvovijačnimi ekstruderji) PP5, PP6, PP11 PP5, PP6, PP11 Industrijska proizvodnja, vključno s/z: folijo PP6, PP11*, PP12 PP6, PP11*, PP12 togo embalažo PP6, PP11*, PP12 PP6, PP11*, PP12 prilagodljivo embalažo PP6, PP12 PP6, PP12 folijo za mulčenje PP6, PP12 PP6, PP12 penastimi materiali PP5 PP5 prevlečenimi materiali PP11*, PP12 PP11*, PP12 Uporabne lastnosti polimernih izdelkov, vključno s/z: staranjem polimernih materialov LP, PP5, PP12, PP13 LP, PP5, PP12, PP13 pregradnimi lastnostmi polimernih materialov (prepustnost plinov) toplotno-mehanskimi lastnostmi polimernih materialov lastnostmi, ki vplivajo na obstojnost in rok uporabe izdelka (stik z živili skladno z Direktivo 2002/72/ES) PP5, PP12, PP13 PP5, PP6, PP8, PP11, PP12, PP13 PP5, PP12, PP13 PP5, PP6, PP8, PP11, PP12, PP13 Preizkušanje biorazgradnje in primernosti za kompostiranje (skladno s standardi EN, ASTM in ISO), vključno s/z: pod laboratorijskimi pogoji PP6*, PP11, PP12, PP13 v komunalnih in industrijskih obratih za aerobno kompostiranje PP13 PP12 PP13 PP6*, PP11, PP12, PP13 PP12 56

57 Skupna shema za raziskave in razvoj okoljske biorazgradljive plastike Področja raziskav Opis raziskovalnih dejavnosti Rezultat analize Karakterizacija polimerov na trgu Fizikalne lastnosti (termalne, mehanske, strukturne, morfološke) Analiza termične stabilnosti (temperatura degradacije) za eno ali več komponentne materiale (s termogravimetrično analizo, od sobne temperature do 900 C v inertni atmosferi ali zraku) Analiza termične stabilnosti in masna spektrometrija hlapnih spojin (s TGA-MS, od sobne temperature do 900 C v inertni atmosferi) Analiza toplotnih/faznih prehodov (steklast prehod, kristalizacija in taljenje, z določitvijo temperatur prehoda in pripadajočo specifično toploto posameznih stopenj, kristalizacijska in talilna entalpija z diferenčno dinamično kalorimetrijo, temperaturni okvir od 100 C 250 C, hlajenje s tekočim dušikom, dve meritvi za posamezen vzorec Določitev mehanskih lastnosti pri sobni temperaturi (elastični modul, napetost in obremenitev ob pretrganju, natezne lastnosti s statistično analizo rezultatov za minimalno 8 vzorcev) Določitev viskoelastične relaksacije (z dinamično mehansko analizo pri eni ali več frekvencah, temperaturni okvir med 150 C in 250 C ) Strukturna analiza kristalne faze (s širokokotno rentgensko praškovno difrakcijo) Poročilo o fizikalnih lastnostih analiziranega polimera Predviden rok izvedbe 3 delovni dnevi (en vzorec) 1-2 tedna (do 10 vzorcev) 3 delovni dnevi (en vzorec) 1-2 tedna (do 10 vzorcev) 2-4 tedne (odvisno od števila vzorcev) 2-5 tednov (odvisno od števila vzorcev) 3-4 tedne 2 tedna Področja raziskav Opis raziskovalnih dejavnosti Rezultat analize Karakterizacija polimerov na trgu Sestava in molekularna struktura Določevanje lastnosti trdnega stanja z uporabo infrardeče spektroskopije s Fourjejevo transformacijo (FTIR) Določanje topnosti materiala in določanje deleža posameznega polimera v plastiki (kemijska analiza) Določanje posameznega polimera v plastiki z NMR (jedrsko magnetno resonanco) spektroskopijo Določitev molske mase polimera z GPC tehniko (gelska permeacijska kromatografija) Analiza aditivov z masno spektrometrijo LCMS-IT-TOF (hibridno masni spektrometer s sposobnostjo ionske pasti in z resolucijo in masno natančnostjo tandemskega masnega spektrometra) Karakterizacija biorazgradljivih kopoliestrov (PHA) s sekvenčnim in tandemskim masnim spektrometrom ESI-MS n (elektrorazpršilna mehka ionizacija s sekvenčno masno spektrometrijo) Poročilo o molekularni strukturi polimera in karakterizacija aditivov v plastiki Predviden rok izvedbe 1-2 tedna 1-3 tedni 1-3 tedni 1-3 tedni 1-3 tedni 1-3 tedni 57

58 Področja raziskav Opis raziskovalnih dejavnosti Rezultat analize Kemijska modifikacija lastnosti polimera: Modifikacija (s polimernimi modifikatorji) Funkcionalni polimeri Sinteza kemijskih modifikatorjev Določitev fizikalnih lastnosti polimernih materialov Modifikacija polimerov z namenom doseči specifične lastnosti: žamreževanje polimerov z namenom povečanja odpornosti na topila Modifikacija polimerov z namenom doseči specifične lastnosti: povečanje polarnosti površine polimera za izboljšanje kvalitete tiskanja ali oprijema, povečanje termične in oksidativne stabilnosti Standardni komercialni polimer z želenimi lastnostmi Predviden rok izvedbe 1 mesec-2 leti 3 dni-2 tedna 1 mesec-2 leti 1 mesec-2 leti Področja raziskav Opis raziskovalnih dejavnosti Rezultat analize Fizikalno modificiranje lastnosti polimerov: Modificiranje z aditivi Mešanice polimerov Polimerni kompoziti vključno z nanokompoziti Modificiranje lastnosti posameznega polimera z dodajanjem nizkomolekularnih aditivov kot so plastifikatorji, podaljševalci verig in stabilizatorji ali z mešanjem z malimi količinami drugih polimerov za dosego želenih lastnosti Mešanje dveh polimerov čez njuno polno koncentracijsko območje, želene lastnosti dosežejo z modifikacijo vmesnikov in kompatiblizatorjev Priprava kompozitov na osnovi polimernih matric s prilagojenimi lastnostnimi z modifikacijo vmesnika Poročilo o alternativah za kompatibiliziranje različnih biorazgradljivih polimerov Predviden rok izvedbe 1 mesec-2 leti (ali dlje) 1 mesec-2 leti (ali dlje) 1 mesec-2 leti (ali dlje) Področja raziskav Opis raziskovalnih dejavnosti Rezultat analize Procesiranje: Reologija, parametri procesiranja Homogenizacija (z uporabo internih mikserjev, eno in dvo vijačnih ekstruderjev) Izbira primernih mešanic biorazgradljivih polimerov za uporabo, predlogi za področja uporabe Določanje parametrov procesiranja materialov Predviden rok izvedbe 1 dan-3 mesece 1-4 tedne Poročilo o parametrih procesiranja izbranih biorazgradljivih polimerov, priporočilo glede glavnih metod procesiranja, vključno z opremo in tipičnimi parametri procesiranja Področja raziskav Opis raziskovalnih dejavnosti Rezultat analize Industrijska proizvodnja (raziskave lastnosti industrijskega procesiranja: proizvodnja filmov, proizvodnja rigidne embalaže, proizvodnja fleksibilne embalaže, proizvodnja filmov za mulčenje, proizvodnja penjenih materialov in proizvodnja prevlečenih materialov Laboratorijska proizvodnja folij: raziskave o procesiranju in mešanju, proizvodnja masterbatchov (mini dvovijačni ekstruder (MiniLab II) kombiniran z napravo za brizganje (Mini Jet II) HAAKE, uporaba force feeder-ja, kontinuirna ekstruzija z majhnimi volumni, mini naprava za brizganje ki omogoča proizvodnjo vzorcev za testiranje materialov in simultano merjenje reoloških lastnosti) Laboratorijska proizvodnja fleksibilne embalaže Podpora pilotni proizvodnji na mestu samem Kontroliranje mehanskih lastnosti izdelka med proizvodnim procesom: Meritve mehanskih lastnosti, Instron model 4204 za natezni test Kontrola molekularnih lastnosti izdelka med proizvodnim procesom Poročilo o stabilnosti polimera z ozirom na vsebino embalaže 58 Predviden rok izvedbe 1-2 tedna 1-2 tedna 1 dan-6 tednov 1-2 tedna 1-3 tedne

59 Področja raziskav Opis raziskovalnih dejavnosti Testiranje uporabnih lastnosti polimernih produktov (embalažni materiali in embalaža): Staranje polimernih materialov Barierne lastnosti polimernih materialov (prepustnost plinov) Termo-mehanske lastnosti polimernih materialov Testiranje obstojnosti embalaže za kontakt z živili (stik z živili po Uredbi komisije EU 10/2011) Xenotest (staranje materiala zaradi svetlobe ali vremenskih razmer) za testiranje obnašanja materiala v naravnih pogojih Določitev celotnega organskega ogljika (TOC) in deleža obnovljivih virov v polimernih materialih Testiranje prepustnosti vodne pare, kisika in ogljikovega dioksida Določitev nateznih lastnosti (obremenitev ob pretrganju, raztezek do pretrganja, elastični modul, itd.) Določitev odpornosti na trganje Določitev odpornosti na udarce z uporabo prosto padajoče puščice Tesnilne lastnosti (nosilnost ob pretrganju, tesnilna odpornost, itd.) Hot-tack testiranje tesnjenja DSC (diferenčna dinamična kalorimetrija) in FTIR (infrardeča spektroskopija) Senzorična analiza Določitev celotne in specifične migracije nizkomolekularnih spojin v živila Predviden rok izvedbe 4 mesece* 1 mesec* 2 tedna* 2 tedna* 2 tedna* 2 tedna* 2 tedna* 2 tedna* 1 teden* mesec* 2 mesca* Rezultat analize Testiranje vsebnosti monomera v plastičnih materialih in sproščanje hlapnih substanc 1 mesec* Analiza bioplastike (biorazgradljiva/iz obnovljivih virov) in določevanje lastnosti. Poročilo in analiza lastnosti sta v pomoč pri uporabi bioplastike. *Povprečen čas izvedbe, vključno s pripravo, preizkušanjem in poročilom, lahko niha, kar je odvisno od razpoložljivosti laboratorijev. Področja raziskav Opis raziskovalnih dejavnosti Testiranje biorazgradljivosti in kompostirnosti (po EN, ASTM in ISO standardih) pod : laboratorijskimi pogoji ali v komunalnih in industrijskih kompostarnah Testiranje razgradnje in kompostirnosti pod laboratorijskimi pogoji: preliminarno testiranje biorazgradljivosti embalaže z uporabo simuliranih kompostiranih pogojev na laboratorijskem nivoju sledeč EN 14806: 2010 Testiranje razgradnje in kompostirnosti pod laboratorijskimi pogoji: hidrolitska razgradnja v vodi ali pufrni raztopini (testiranje razgradnje biorazgradljivih polimerov v preprostem mediju za staranje z namenom napovedovanja obnašanja polimera Testiranje razgradnje in kompostirnosti pod laboratorijskimi pogoji: laboratorijska razgradnja v kompostu z uporabo respirometrije (Respirometer Micro- Oxymax S/N Columbus Instruments za merjenej CO 2 v laboratorijskih pogojih po EN ISO :2009 Določanje končne aerobene biorazgradljivosti in razkroja polimernih materialov pod nadzorovanimi pogoji kompostiranja Metoda z analizo sproščenega ogljikovega dioksida 1 del Testiranje (bio)razgradnje in testiranja kompostirnosti v kompostarnah (testiranje biorazgradljivega materiala v industrijski kompostirni kopici ali v KNEER kompostirnem kontejnerju) Predviden rok izvedbe 4 mesece Od nekaj tednov do 6 mesecev, odvisno od tipa materiala in standarda Od nekaj tednov do 6 mesecev, odvisno od tipa materiala in standarda Od nekaj tednov do 6 mesecev, odvisno od tipa materiala in standarda Rezultat analize Certificiranje kompostirnih izdelkov in potencialno označevanje embalaže z oznak "kompostirno" (v sodelovanju z DIN CERTCO, Nemčija 2-4 mesece Poročilo o obnašanju novih polimernih materialov med testiranjem (bio)razgradnje, Certifikat 59

60 60

61 Viri European Bioplastics en.european-bioplastics.org PLASTICS EUROPE The Facts documentrequest.aspx?docid=54693 Widdecke H, Otten A.: Bio-Plastics Processing Parameter and Technical Characterisation. A Worldwide Overview, IFR, 2006/2007. Morschbacker A.: Biobased PE A Re-newable Plastic Family, Braskem S.A., European Bioplastics Conference Hand-book, 21-22, Paris, November Cees van Dongen, Dvorak R., Kosior E.: Design Guide for PET Botle Recyclability, UNESDA&EFBW, Word s First 100% Plant-Bassed PET Bottle, Bioplastics Magazine No. 2/2011, p.25. Wikipedia Narayan R.: LCAL How to report on the carbon and environmental footpront of PLA, 1st PLA World Congress, Munich DIN CERTCO Vinçotte CIC Biodegradable Products Institute PAS 2050:2011, Specification for the assessment of the life cycle greenhouse gas emission of goods and services. Guide to PAS How to assess the carbon footprint of goods and services, BSI, Tkaczyk L.: Narzędzia zarządzania emisją gazów cieplarnianych, ABC jakości nr 3-4, Sapiro U.: Carbon foot printing and packaging, Seminar EUROPEN Beyond compliance Packaging in the Sustainability Agenda, Brussels, 26th May

62

63

64 Boljša plastika proizvaja manj odpadkov Plastika je sopotnik modernega življenja s katerim imamo ambivalenten odnos: radi imamo udobje, ki nam ga plastika ponuja vendar je ne maramo ker doprinese k onesnaženju našega okolja. Bioplastika, novo razvita vrsta plastike, je biorazgadljiva in/ali bioosnovana in tako bolj trajnostna. PLASTiCE projekt spodbuja skupni raziskovalni program, ki predstavlja proizvajalcem in predelovalcem možnosti novih vrst plastike, hkrati pa pripravlja časovni načrt ukrepov, ki bodo vodili do komercializacije novih vrst plastike.

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne. Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk

Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne. Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk Izboljševanje energetske učinkovitosti cementarne Ljubljana, junij 2015 Tanja Ljubič Mlakar, Tomaž Vuk VSEBINA Položaj industrije cementa v sodobni družbi in njene ključne lastnosti Razvoj energetske učinkovitosti

More information

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ

More information

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

More information

-

- e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO URŠKA FERK LJUBLJANA 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA MATERIALE IN METALURGIJO VREDNOTENJE ŽIVLJENJSKEGA

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,

More information

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo

Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo S e k c i j a za p l a s t i k o i n g u m o Poročilo o delu 20 09-2 01 2 Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo Boštjan Šifrar, direktor podjetja Sibo G d.o.o., podpredsednik UO GZS-ZKI za področje

More information

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./

More information

OCENA ZALOG FOSILNIH GORIV GLEDE NA NOVE TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA

OCENA ZALOG FOSILNIH GORIV GLEDE NA NOVE TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za elektrotehniko Peter Kulovec OCENA ZALOG FOSILNIH GORIV GLEDE NA NOVE TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Rafael

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić

More information

D I P L O M S K O D E L O

D I P L O M S K O D E L O UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANŽE PLEMELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE PROIZVODNJE S PRIMEROM LIPBLED d.d. Ljubljana, oktober

More information

Vodnik za uporabo matrike Učinek+

Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX

More information

Tehnološka platforma za fotovoltaiko

Tehnološka platforma za fotovoltaiko Tehnološka platforma za fotovoltaiko STRATEŠKI RAZVOJNI PROGRAM Pripravili: Partnerji slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko KAZALO 1 Predstavitev Fotovoltaike... 3 1.1 Sončne celice... 3 1.1.1

More information

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde

More information

Prototipni razvoj (Prototyping)

Prototipni razvoj (Prototyping) Prototipni razvoj (Prototyping) Osnovna ideja: uporabnik laže oceni, ali delujoča aplikacija ustreza njegovim zahteva, kot v naprej opredeli zahteve Prototipni pristop se je uveljavil v začetku 80- tih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.«Analysis

More information

GoGreen Uspešna strategija trajnostnega razvoja skupine Deutsche Post DHL

GoGreen Uspešna strategija trajnostnega razvoja skupine Deutsche Post DHL GoGreen Uspešna strategija trajnostnega razvoja skupine Deutsche Post DHL Lucija Kokelj 16. april, 2013 Struktura skupine DP DHL 2 DP DHL v številkah Smo vodilna globalna logistična organizacija. Z našo

More information

Varnostni list. ODDELEK 1:Identifikacijasnovi/zmesiindružbe/podjetja. Oznaka izdelka

Varnostni list. ODDELEK 1:Identifikacijasnovi/zmesiindružbe/podjetja. Oznaka izdelka Varnostni list (vskladuzuredbo KOMISIJE(EU)št.453/2010) Oznaka izdelka ODDELEK 1:Identifikacijasnovi/zmesiindružbe/podjetja Ime izdelka Ime kemikalije Registracijskaštevilka REACH Novex 12% Tris-Glycine

More information

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova

More information

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,

More information

SL Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? Posebno poročilo

SL Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? Posebno poročilo SL 2014 št. 14 Posebno poročilo Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

Proizvodnja in poraba furnirja. Avtorji: Mitja Piškur

Proizvodnja in poraba furnirja. Avtorji: Mitja Piškur Avtorji: Mitja Piškur September 2014 Contents Proizvodnja in poraba furnirja... 3 Zaključek... 11 Kazalo slik Slika 1: Model Loop 3D Vinterio, blagovna znamka Infiniti podjetja OMP S.r.l., oblikovalec:

More information

Trajnostni transport & mobilnost

Trajnostni transport & mobilnost Trajnostni transport & mobilnost Priročnik za dijake Izvedbo so omogočili programi Evropske unije Inteligentna energija - Evropa in Program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija IUSES in TESSI Pričujoči

More information

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,

More information

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o transmaščobah v živilih in splošni prehrani prebivalstva Unije. {SWD(2015) 268 final}

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU. o transmaščobah v živilih in splošni prehrani prebivalstva Unije. {SWD(2015) 268 final} EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.12.2015 COM(2015) 619 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o transmaščobah v živilih in splošni prehrani prebivalstva Unije {SWD(2015) 268 final} SL SL KAZALO

More information

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Klavdija Košmrlj Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

Energijska izraba odpadkov kot AG

Energijska izraba odpadkov kot AG Terminologija SRF in RDF PREDNOSTI ALTERNATIVNIH GORIV 1. Lahko so uporabljeni v različnih sežigalnih procesih 2. Uporaba AG pomaga ohranjati fosilna goriva 3. Sežig AG proizvede več energije kot sežig

More information

Varnostni list po 1907/2006/ES, Člen 31

Varnostni list po 1907/2006/ES, Člen 31 stran: 1 / 9 ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja 1.1 Identifikator izdelka Številka artikla: JSH 1.2 Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe Proizvod

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 17.8.2018 COM(2018) 597 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ o uporabi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno

More information

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.

More information

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

More information

Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands

Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands EMCDDA 2004 selected issue In EMCDDA 2004 Annual report on the state of the drugs problem in the European Union and

More information

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor

More information

ANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O.

ANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O. UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA URAVNAVANJA ZALOG V PODJETJU TIPRO, D.O.O. Ljubljana, julij 2003 ČOTIĆ TOMISLAV UVOD 1 1. Uravnavanje zalog 2 1.1. Opredelitev problema uravnavanja

More information

Elektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT. Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012)

Elektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT. Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012) Elektromobilnost POSVETOVALN I DOKUMENT Maribor, oktober 2012 (revizija: december 2012) Komu je dokument namenjen: Posvetovalni dokument je namenjen predvsem odjemalcem, dobaviteljem in sistemskim operaterjem

More information

OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO

OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO MAJ, 2008 ALEŠ PREMZL 2 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Psihotronsko orožje mit ali realnost?

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Psihotronsko orožje mit ali realnost? UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Stojko Psihotronsko orožje mit ali realnost? Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Stojko Mentor: red.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

BIODIZEL. (raziskovalna naloga)

BIODIZEL. (raziskovalna naloga) Šolski center Celje Srednja šola za elektrotehniko in kemijo BIODIZEL (raziskovalna naloga) Mentorja: Avtorja: Andrej Grilc, univ. dipl. inž. el. doc. dr. Barbara Čeh, univ. dipl. inž. agr. Benjamin Skubic

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september

More information

ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA

ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ZELENO JAVNO NAROČANJE IN VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL: PRAKTIČNI PRIMER ODDAJE ZELENEGA JAVNEGA NAROČILA Ljubljana, oktober 2010 KATJA ZAKRAJŠEK

More information

Trendi v avtomatizaciji

Trendi v avtomatizaciji Trendi v avtomatizaciji Andrej Brelih, Andrej Brečko, Simon Čretnik Siemens d.o.o. Bratislavska 5, 1000 Ljubljana andrej.brelih@siemens.com, andrej.brecko@siemens.com, simon.cretnik@siemens.com Trends

More information

IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O.

IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. DIPLOMSKO DELO Egon Lozej Mentor: pred.stojan Grgič univ. dipl. inž.

More information

HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV

HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Komercialist Modul: Podjetniški HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV Mentorica: Neţka Bajt, univ. dipl. inţ. ţiv. tehnol. Lektorica: Ana Peklenik, prof. Kandidat: Uroš Jenko Kranj,

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU Ljubljana, julij 2011 ANDREJA BREZOVNIK IZJAVA Študentka Andreja Brezovnik

More information

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA Ljubljana, marec 2016 MARKO PUST IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Marko Pust,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA Ljubljana, september 2006 PRIMOŽ ŠKRBEC 1 IZJAVA Študent Primož Škrbec izjavljam, da

More information

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem

More information

LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG

LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG KATALOG PRIKOLIC LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG Podvozje iz pocinkane pločevine Keson iz posebne AlZn pločevine Dodatni sredinski vzdolžni nosilec Blatniki iz umetne mase Vodoodporna

More information

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Varnostni list po 1907/2006/ES, Člen 31

Varnostni list po 1907/2006/ES, Člen 31 stran: 1 / 7 ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja 1.1 Identifikator izdelka Številka artikla: Ekspandirani polistiren, EPS 200 CAS-številka: 9003-53-6 NLP-številka: 500-008-9 1.2 Pomembne

More information

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85 VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju

More information

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IRENA MUREN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UČINKOV UPORABE DIZAJNERSKEGA NAČINA RAZMIŠLJANJA PRI POUČEVANJU PODJETNIŠTVA

More information

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:

More information

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel

More information

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:

More information

LESNA BIOMASA ZA TOPEL DOM IN DEBELO DENARNICO

LESNA BIOMASA ZA TOPEL DOM IN DEBELO DENARNICO ŠOLSKI CENTER VELENJE STROJNA ŠOLA Trg mladosti 3 MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA LESNA BIOMASA ZA TOPEL DOM IN DEBELO DENARNICO Tematsko področje: tehnika ali tehnologija

More information

orodje za zagotavljanje varnosti živil sistem RAsFF RAsFF as the tool for ensuring food safety

orodje za zagotavljanje varnosti živil sistem RAsFF RAsFF as the tool for ensuring food safety Aktualno orodje za zagotavljanje varnosti živil sistem RAsFF RAsFF as the tool for ensuring food safety Mojca jevšnik 1*, Andrej ovca 1, Renata sabo 2 PoVZETEK Zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane

More information

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA SIMONA JURŠIČ IZJAVA Študentka Simona Juršič

More information

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE Ljubljana, januar 2012 TOMAŽ KERČMAR

More information

Varnostni list po 1907/2006/ES, Člen 31

Varnostni list po 1907/2006/ES, Člen 31 stran: 1 / 9 ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja 1.1 Identifikator izdelka Številka artikla: 5.900.223 1.2 Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe Stopnja

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations)

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations) Kandidat(ka): Anja Žnidarič

More information

1.4 Telefonska številka za nujne primere: Posvetujte se z osebnim oz. dežurnim zdravnikom, v primeru življenjske ogroženosti pokličite 112.

1.4 Telefonska številka za nujne primere: Posvetujte se z osebnim oz. dežurnim zdravnikom, v primeru življenjske ogroženosti pokličite 112. Stran 1 od 7 ODDELEK 1: Identifikacija snovizmesi in družbepodjetja: 1.1 Identifikator izdelka Št. proizvoda: 01000000CTDEX 1.2 Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe: Čistilo

More information

Shranjevanje energije in energijske pretvorbe ter Nekaj energetskih scenarijev za Slovenijo

Shranjevanje energije in energijske pretvorbe ter Nekaj energetskih scenarijev za Slovenijo Shranjevanje energije in energijske pretvorbe ter Nekaj energetskih scenarijev za Slovenijo dnevna proizvodnja in poraba elektrike 20.10.2011 (MWh/h) vir: www.eles.si mesečna proizvodnja in poraba elektrike

More information

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO

More information

PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL

PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andreja Ţitnik PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr.

More information

ANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC

ANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC Ljubljana, september 2015 PETAR PERIĆ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

SVET EVROPSKE UNIJE. Bruselj, 2. julij 2012 (02.07) (OR. en) 12093/12 COMPET 480 RECH 310 IND 121 MI 465 FC 34 RC 17 SPREMNI DOPIS

SVET EVROPSKE UNIJE. Bruselj, 2. julij 2012 (02.07) (OR. en) 12093/12 COMPET 480 RECH 310 IND 121 MI 465 FC 34 RC 17 SPREMNI DOPIS SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 2. julij 2012 (02.07) (OR. en) 12093/12 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: COMPET 480 RECH 310 IND 121 MI 465 FC 34 RC 17 za generalnega sekretarja Evropske komisije: direktor Jordi

More information

UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO

UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management informacijskih sistemov UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO Mentor: red. prof.

More information

KLJUČNE BESEDE:, blagovna znamka, avtomobilska blagovna znamka, imidž, identiteta, prodaja, podjetje, avtomobili, kupci, potrošniki, konkurenti,

KLJUČNE BESEDE:, blagovna znamka, avtomobilska blagovna znamka, imidž, identiteta, prodaja, podjetje, avtomobili, kupci, potrošniki, konkurenti, VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR IDENTITETA IN IMIDŽ BLAGOVNE ZNAMKE MERCEDES BENZ V PODJETJU AUTOCOMMERCE D.O.O. (diplomsko delo) Goran Čebulj Maribor, 2009 Mentor/Mentorica: mag. Vinko Zupančič

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNA KONCENTRACIJA V SLOVENSKI TEKSTILNI, OBLAČILNI IN USNJARSKI INDUSTRIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNA KONCENTRACIJA V SLOVENSKI TEKSTILNI, OBLAČILNI IN USNJARSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNA KONCENTRACIJA V SLOVENSKI TEKSTILNI, OBLAČILNI IN USNJARSKI INDUSTRIJI Ljubljana, september 27 HELENA ARSIĆ IZJAVA Študentka Helena Arsić izjavljam,

More information

INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE

INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE Ljubljana, september 2016 ANŽE KOCJANČIČ IZJAVA O AVTORSTVU

More information

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Alidžanović UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

TEHNIŠKI DAN ZA PROMOCIJO INTERESNE DEJAVNOSTI PLASTIČNO MAKETARSTVO NA OSNOVI STRATEGIJE PROJEKTNEGA DELA

TEHNIŠKI DAN ZA PROMOCIJO INTERESNE DEJAVNOSTI PLASTIČNO MAKETARSTVO NA OSNOVI STRATEGIJE PROJEKTNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Študijski program: Fizika in tehnika TEHNIŠKI DAN ZA PROMOCIJO INTERESNE DEJAVNOSTI PLASTIČNO MAKETARSTVO NA OSNOVI STRATEGIJE

More information

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko

More information

Pametno mesto. hi!tech. Obvladovanje kompleksnosti. Prihajajo velikani. Omrežja in inteligentne IT rešitve so ključ do prijaznih mest prihodnosti

Pametno mesto. hi!tech. Obvladovanje kompleksnosti. Prihajajo velikani. Omrežja in inteligentne IT rešitve so ključ do prijaznih mest prihodnosti Revija za inovacije 1 12 hi!tech www.siemens.com/hitech Obvladovanje kompleksnosti Učeči se sistemi zbirajo znanje, sprejemajo odločitve in napovedujejo. Prihajajo velikani Vetrna energija dobiva nove

More information

Odklopna naprava, potrošniška goljufija in namerno ogrožanje okolja v zadevi Dieselgate

Odklopna naprava, potrošniška goljufija in namerno ogrožanje okolja v zadevi Dieselgate Odklopna naprava, potrošniška goljufija in namerno ogrožanje okolja v zadevi Dieselgate Gregor Hočevar, Katja Eman Namen prispevka Manipulacija s programsko opremo ali izdelki samimi je postala v 21. stoletju

More information

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Katedra za psihologijo dela in organizacije DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Študijsko

More information

Hilti Firestop Acrylic Sealant CFS-S ACR; CP 606

Hilti Firestop Acrylic Sealant CFS-S ACR; CP 606 Datum izdaje: 07/01/2016 Datum obdelave: 07/01/2016 Nadomešča izdajo: 07/01/2016 Verzija: 4.2 ODDELEK 1: Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja 1.1. Identifikator izdelka Oblika izdelka Zmes Ime

More information