UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO. Niko Poljanšek

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO. Niko Poljanšek"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Niko Poljanšek STOL KOT FUNKCIONALNA OBLIKA V PROSTORU Zasnova in izdelava stola za bivalni prostor (lounge chair) Diplomsko delo Maribor, september 2013

2 II Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa arhitektura STOL KOT FUNKCIONALNA OBLIKA V PROSTORU Zasnova in izdelava stola za bivalni prostor (lounge chair) Študent: Študijski program: Niko POLJANŠEK univerzitetni, Arhitektura Mentorica: Somentor: Lektorica: Izr. prof. Vojko POGAČAR, akad. sl. pred. Tomaž EBENŠPANGER, univ. dipl. inž. arh. prof. slov. Vesna RIŽNIK Maribor, september 2013

3 III

4 IV Zahvala Za strokovno pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem svojemu bratu Poljanšek Bojanu, uni. dipl. inž. stroj., mentorju Izr. prof. Vojko Pogačar, akad. sl., somentorju pred. Tomaž Ebenšpanger, univ. dipl. inž. arh. in Andreju Cupar, uni. dipl. inž. stroj. Posebna zahvala velja tudi staršem in bližnjim za pomoč in neizmerno podporo v času študija, ter vsem ostalim sodelujočim pri izdelavi stola. Posebna zahvala pri realizaciji projekta gre tudi podjetju MoPlan d.o.o. za pomoč in možnost realizacije, mizarstvu Filipič za pomoč pri rezanju lesene konstrukcije, kovinarstvu Impott pri zvijanju cevi za noge in podjetju Razgoršek pri prototipiranju oblazinjenja za stol.

5 V STOL KOT FUNKCIONALNA OBLIKA V PROSTORU Zasnova in izdelava stola za bivalni prostor (lounge chair) Ključne besede: stol, sestavljiv stol, ergonomija stola, zgodovina stola, funkcija stola, znani stoli, stoli na slovenskem, zasnova in oblikovanje stola UDK:72.01:684.43(043.2) Povzetek Skozi zgodovino je stol najprej predstavljal moč in položaj, s časom pa je postajal vse bolj udoben in dostopen ostalim. Skozi čas se je spreminjala oblika stola, ki je bila neposredno povezana z materiali in procesom obdelave z razvojem tehnologije je nastalo več možnosti oblikovanja materialov in s tem več možnosti oblikovanja pohištva. Danes stol nima le funkcije sedenja, ampak je lahko s svojo ekspresivno vrednostjo tudi pomemben element v prostoru, kar odražajo marsikatere ikone iz tega področja. Naš namen je bil ustvariti stol, ki bo nekaj novega, ki bo upošteval ergonomske zahteve in bo za uporabnika zanimiv. Oblikovali smo stol, kateri nudi nadvse udobno sedenje, izvedba je možna v treh različicah, uporabnik pa si ga lahko sestavi kar sam.

6 VI CHAIR AS FUNCTIONAL FORM IN SPACE Design and manufacturing of lounge chair Key words: chair, chair ergonomics, history of chairs, chair function, famous chairs, chairs from Slovenia, concept and design of a chair UDK:72.01:684.43(043.2) Abstract Throughout the history chairs were associated with power and status and with time they became more comfortable and accessible to everyone else. Over time shape of the chair, which was directly related to available materials and techniques, changed quite a lot - development of technology has led to more design options and use of different, before unknown materials. Chair, as we know it today, isn't solely meant for seating but can also be an important element in architectural space. Our goal was to design a chair following ergonomic standards and create something interesting for users as well as being something new on the market. We ended up with finished prototype of a lounge chair, easy to assemble by the user, extremely comfortable and also available in three different versions of comfort and even more different versions of colors.

7 VII VSEBINA 1. UVOD Opredelitev problema Namen in cilji diplomskega dela Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja PREGLED STANJA OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE Uvodna beseda o stolu Funkcija stola Prisotnost Stoli skozi čas svetovno prepoznavnih stolov Stoli na slovenskem ERGONOMIJA Antropometrija Ergonomija Telesna drža OBLIKOVANJE POČIVALNIKA (LOUNGE CHAIR) Ideja Koncept Oblikovanje po proporcih človeka Oblika Prototipiranje Oblazinjenje... 57

8 VIII 4.7 Barvne rešitve Fotografije stola POVZETEK VIRI IN LITERATURA SEZNAMI Seznam slik Seznam tabel PRILOGA... 73

9 1 1. UVOD 1.1 Opredelitev problema Diplomsko delo obravnava več problemov, ki nastopijo pri snovanju tovrstnega produkta. Pojavi se ključni problem, kako ergonomske zahteve in smernice učinkovito prenesti na funkcionalno, moderno in privlačno obliko stola. Potrebno je raziskati ergonomske smernice in določiti vzorčnega človeka, saj na ta način preprečimo morebitne kasnejše zdravstvene težave in nastale poškodbe zaradi neprimernega položaja na/v stolu. Prav tako je potrebna raziskava sedanjega trga ter zgodovine in razvoja stolov. S pomočjo tega lahko snujemo stol z nekakšno všečno obliko, ki bi bila posebna, obenem pa s sodobnimi tehnološkimi postopki povsem izvedljiva. Problem, ki sledi, je nosilnost stola. Slednji mora vzdržati tudi najhujše obremenitve, katerim bo kasneje tudi podvržen. Pri tem je pomembna izbira in obdelava materialov, prav tako tudi oblika produkta. Zaradi kasnejšega možnega globalnega transporta, je potrebno pri zasnovi upoštevati tudi sestavljivost, logičnost, modularnost, ipd.za zaključek snovanja stola je potrebna še barvna študija ter vizualizacija. Po končani zasnovi je potrebna natančna izdelava stola v 3D CAD programu, katerega načrti se kasneje prenesejo v stroje, ki izdelajo prototipni model.

10 2 1.2 Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je, da se na osnovi poglobljene ergonomske študije, ter evolucije stolov zasnuje inovativen, moderen, udoben stol, ki bi lahko sam v prostoru deloval kot nekaj posebnega. Počivalniku bi se kasneje lahko dodali še dodatni produkti (mizica, stol za noge, ipd.) in tako skupaj tvorili manjšo družino pohištva. Kot zadnji cilj diplomskega dela je, da se končni produkt poskuša iztržiti s pomočjo spleta. Cilji diplomskega dela so: izvesti poglobljeno študijo ergonomije konvencionalnega stola, določiti vzorčnega človeka, prilagoditi glavne geometrijske izmere stola na slednjega, oblikovati inovativen dizajn/obliko stola z upoštevanjem ergonomskih smernic, zagotoviti trdnost ter stabilnost stola, določiti smiselne in privlačne barvne kombinacije, izdelati fizični model stola, poizkus trženja produkta preko spleta, vrednotenje rezultatov. Tovrsten izdelek, ki bo v stalni interakciji s človekom, mora biti zanesljiv, udoben ter vizualno privlačen. Ustrezati mora iz vidika ergonomije, trdnosti in varnosti.

11 3 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Rezultat diplomskega dela bo izdelek, razvit do konca (pripravljen za prodajo). Ker so za ta proces potrebne precejšnje finance, je to lahko ena izmed omejitev diplomskega dela. V najslabšem primeru se fizični model stola nebi izdelal, poizkus trženja produkta pa bi moral biti opuščen. V tem primeru se naredi pomanjšan model, ki bo popolna replika dejanskega stola. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Za namen diplomske naloge bom pregledal in preučil strokovno, kot tudi poljudno literaturo. S pomočjo CAD programa se bodo izdelali načrti za fizični model stola, prav tako pa bo CAD program v pomoč pri sami zasnovi oblike. Kasneje, pri izdelavi prototipa, se bodo uporabljali CNC stroji za rezanje elementov, stroji za ukrivljanje kovine, kalupi za ukrivljanje lesa, ipd.

12 4 2. PREGLED STANJA OBRAVNAVANE PROBLEMATIKE 2.1 Uvodna beseda o stolu Stol je neizmerno sugestivna forma in je eden izmed najbolj antropomorfnih tipov pohištva: ima hrbet, sedež in noge, včasih roke, občasno komolce, kolena ter stopala. Stol stoji, sedi in vabi k sedenju - tudi kadar je sam, ima nekakšno človeško navzočnost. Skozi celotno življenje se igramo igro stolov - iz gugalnega prehajamo v večje stole, iz šolskih na pisarniške in iz udobnih bivalnih nazaj v gugalne. Od časa do časa se lahko znajdemo tudi na stolu pri zobozdravniku.(wilhide, 2010) 2.2 Funkcija stola Ne glede na to kakšen je stol, mora vedno podpirati sedeče telo ne da se pri tem zlomi ali prevrne. Ključna stvar je moč stola. Ogrodje ali podporna konstrukcija mora biti dovolj močna da zdrži, sedalo in hrbet pa dovolj odporna, da zdržita teže, ki so jima predstavljene. Uporaba stola narekuje kakšen tip podpore bo stol ponujal. Lahko je pokončen in vključuje naslon za roke, glavo in noge, objame uporabnika z oblazinjeno notranjostjo, se nagne ali pa se prilagaja telesnim spremembam uporabnika. Pisarniški stol, v katerem uporabnik sedi po več ur skupaj, mora omogočiti telesu gibanje, saj s tem zmanjša obremenitev na hrbtenico, ki nastane pri večurnem nepremičnem sedenju. Stol za sproščanje (lounge chair) običajno omogoča spreminjanje naklona hrbta, tako da se teža uporabnika premakne iz sedeža na hrbet.

13 5 Globina in višina sedala sta dve najbolj kritični dimenziji pri načrtovanju stola. Previsok sedež povzroča pritisk na zadnjo stran kolena in visenje nog,prenizko sedalo pa lahko povzroči pritisk na kosteh v spodnjem delu hrbtenice. Plitek sedež nagiba težo naprej, medtem ko preglobok nagiba težo preveč nazaj, kar povzroča neudobje.(wilhide, 2010) Uporaba antropometričnih dimenzij pri načrtovanju stola zagotavlja, da je teža razporejena tako, da nudi najboljše udobje. Podobno funkcijo opravlja obloga (blazine), tako da poveča število kontaktnih točk med telesom in stolom. Klasičen primer stola, ki je produkt obširne ergonomske raziskave je "Aeron task chair", narejen leta 1992, katerega oblikovalca sta Donald T. Chadwick in Bill Stumpf. Na voljo je v treh različnih velikostih in tako zelo nastavljiv (nagib naprej, pnevmatski dvig, vertikalno in globinsko nastavljive ledvene blazine, višinsko nastavljivi nasloni za roke, ki se lahko tudi rotirajo), da ima certifikat za kar 24-urno uporabo, v nasprotju z običajno 8-urno. Material na hrbtu in sedežu je narejen iz posebne raztezne mreže, katera enakomerno porazdeli težo uporabnika in omogoča kroženje zraka.(wilhide, 2010) Slika Aeron stol (Vir:

14 6 Primarna funkcija stolov je, da služijo kot prostor za sedenje, vendar pa obstajajo še številne druge funkcije. Zložljivi stoli in stoli, katere lahko naložimo enega na drugega, obravnavajo potrebo po prenosljivosti in ekonomičnosti prostora. Odličen primer je stol Plia, oblikovalca Giancarlo Piretti, z izjemoma plitvo širino, kadar je zložen. Slika Plia stol (Vir: Ali je stol namenjen za zunanjo ali notranjo uporabo? Javno ali domačo? Cena, vzdrževanje, robustnost, teža so vse faktorji katere mora oblikovalec stola upoštevati. V zadnjem času vse bolj prihaja v ospredje ekološka ozaveščenost: ali je material vzdržljiv, recikliran, zmožen reciklaže? Jasper Morrison je leta 2008 za podjetje Vitra ustvaril Monopod stol iz recikliranih zamaškov od vina in ga nato oblazinil z usnjem.(wilhide, 2010)

15 7 Slika Monopod stol (Vir: Prisotnost Ni presenetljivo, da se je mnogo arhitektov poizkusilo v oblikovanju stola. Arne Jacobsen je oblikoval pohištvo in opremo za mnogo njegovih zgrajenih objektov, včasih tudi vse do ročajev za zavese. Stoli ne zasedejo samo prostora ampak služijo tudi kot prostorski označevalci. Stoli Charles Rennie Mackintosha, kot je stol z lestvenim hrbtom, oblikovan za spalnico v "hiši na hribu" - Hill house, in Ingram, stol z visokim naslonjalom oblikovan za Glasgowo čajnico, sta izjemna primera prostorskih označevalcev. Njuna vertikalnost poudari formo arhitekturnih detajlov ali v primeru Ingram stola, kateri tvori palisado ali tesno ogrado okrog mize.(wilhide, 2010)

16 8 Slika Stoli Charles Rennie Mackintosha (Vir: Stoli pravtako "vsebujejo" prostor. Dizajni, kot je Eero Aarniov stol "Ball chair", narejen iz steklenih vlaken in nato oblazinjen, je primer prostora v prostoru, kjer je uporabnik zajet v svojem svetu. Aarniova verzija stola vključuje telefon; drugi integrirajo zvočnike. Podobno je pri letalskih sedežih poslovnega razreda, kateri se lahko spremenijo v posteljo, jedilni prostor in prostor za zabavo. Slika Ball Chair oblikovalca Eero Aarnio (Vir:

17 9 Drugi način, pri katerem stol naznani prisotnost, je z izražanjem manifesta ali umetniškega, političnega položaja. Favela stol, Brazilskih oblikovalcev Humberto in Fernando Campana, je majhen odgovor na primitivna zavetišča, ki so namnožena na obrobju Rio de Janeira, zbita skupaj iz odpadnega materiala, ki je na voljo. Stol je sestavljen iz odpadnih delov lesa. Vsak lesen del je posamično naključno zlepljen in pribit na mesto. Slika Favela stol oblikovalcev Humberto in Fernando Campana (Vir: Tudi z igrivostjo in eksperimentiranjem lahko ustvarimo nekaj izjemnega in edinstvenega. Achille in Pier Giacomo Castiglionijev stol Mezzadro je nastal iz združitve traktorskega sedeža z zvito kovino, ki služi za podporo. Ron Aradijev avtomobilski stol iz Roverja je združen z gradbenim odrom. Vrhunec oblikovanja za Vico Magistrettija pa je predstavljal Sinbad stol, kateri je nastal iz najdene konjske odeje, s katero je prevlekel železno ogrodje.(wilhide, 2010)

18 10 Slika Mezzadro stol (Vir: Slika Ron Aradijev Rover stol (Vir:

19 Stoli skozi čas Stol v osnovni obliki obstaja že več tisoč let. Ohranjenih je le nekaj primerkov. Kiparstvo, stenske poslikave in drugi viri nam razkrivajo, da so bili stoli značilnost starodavnih družb v Egiptu, Grčiji, Rimu in drugod, kjer so najpogosteje povezani z oblastjo ali avtoriteto. Stoli, ki so odražali moč in privilegije, so bili pogosto bogato rezljani, dekorirani in izdelani iz dragocenih materialov, kot so ebenovina, slonovina in zlato. V nasprotju s temi državami, večina Azije (razen Kitajske) ni razvila stola v bivalni kulturi, vendar so še naprej kot normo ohranjali sedenje na tleh. Stol je ohranjal status moči in avtoritete več stoletij, navadni ljudje pa so sedeli na stolčkih, klopeh ali sediščih z visokim naslonom. S prihodom renesanse je uporaba stola prešla v skupno in vsakodnevno rabo. Od takrat naprej je forma stola odražala spremembe v tehnologijah in v materialih, kot tudi spremembe sloga, kulture in družbe. RAZVOJ UDOBJA Evropsko pohištvo, vključno s stoli, je bilo v zgodnjih obdobjih sestavljeno iz trdih lesenih plošč, ki so bile pogosto izklesane in okrašene. Pred sedemnajstim stoletjem je bil stol izrecno v obliki naslonjača, nekje v sedemnajstem stoletju pa se je pojavil stol s hrbtnim naslonjalom in brez naslonov za roke ( back chair'). Z osemnajstim stoletjem je v Evropo prišel tropski trd les mahagoni, pred njim so bili izdelovalci omejeni na uporabo hrasta, oreha in bukve. Preproste stole, najdene v navadnih hišah, so pogosto izdelovali potujoči strugarji. Po sedemnajstem stoletju so se zaloge hrastovega lesa občutno zmanjšale zaradi obširne rabe le-tega v ladjedelništvu. Hrast je nadomestil orehov les, vendar je bil strukturno šibek in podvržen lesnim črvom, za mahagoni, uvožen iz zahodne Indije, pa se je izkazalo, da je idealen les za pohištvo. Mahagoni je gost, ni podvržen lesnim črvom, je lahek za ukrivljanje, zaradi česar so lahko iz njega izdelovali veliko močnejše stole, nudil pa je tudi več možnosti izražanja stila. Mahagoni je postal vse bolj razširjen les za izdelovanje pohištva, z njegovim širjenjem pa je rastlo tudi število izdelovalcev pohištva, kateri so začeli prevladovati nad nekdanjimi mizarji, uvedli pa so tudi nove tehnike spajanja, kot je lastovičji rep.(wilhide, 2010)

20 12 Slika Tehnika spajanja - lastovičji rep (Vir: V tem obdobju je rasla tudi želja po udobnejšem pohištvu. Tapetniki, katerih prvotna vloga je bila izdelovanje posteljnih baldahinov, so začeli sodelovati z izdelovalci pohištva, oblazinjali so sedeže, naslone za roke in hrbet stola ter zofe. Nasloni so bili rahlo nagnjeni za podporo hrbta, sedeži pa dovolj široki, da so sprejeli mogočna krila in plašče. Francoski bergere z oblazinjenimi stranicami in sedalom, je bil značilen nov tip oblazinjenega stola in se je hitro razširil izven svoje domovine. Podobno kot bergere je bil oblazinjen angleški stol s stranskimi krili (wing chair), ki je imel oblazinjeno sedalo, hrbet, naslone za roke in še stranska krila, katera so ograjevala in ščitila pred hladnim prepihom. Slika Primer angleškega "wing chair-a" (Vir:

21 13 Stoli so v osemnajstem stoletju postali veliko bolj udobni. Eden izmed najbolj znanih oblikovalcev tistega časa je bil Anglež Thomas Chippendale ( ), ki je posebno pozornost dal hrbtnim naslonjalom z ornamentnim okrasjem. Tudi noge stola so doživele podobno preobrazbo. V začetku osemnajstega stoletja je bila tipična oblika nog cabriole, katere so bile rahlo ukrivljene in končane z nogico, poimenovano ball-and-claw (žoga in krempelj). Postopoma so noge postale ravne in ožje.(wilhide, 2010) Slika Chippendaleova risba treh stolov (Vir: ROJSTVO MODERNEGA STOLA Čeprav so nekaj mehanizacije za izdelovanje pohištva uporabljali že od začetka, se je večina le-te razvila skozi devetnajsto stoletje. Najpomembnejša inovacija tega obdobja, ki predstavlja velik tehnološki in tipološki napredek, je stol Bentwood chair No. 14 (1855), avstrijskega obrtnika Michaela Thoneta ( ). Thonet je eksperimentiral z načini proizvodnje pohištva, ki bi bili brez zamudnega in dragega zvijanja in spajanja. Patentiral je proces za parno zvijanje in oblikovanje komponent stola, ki se enostavno združujejo. Druga prednost komponent je, da je stol mogoče pakirati v škatle in jih pošiljati po vsem svetu.

22 14 Slika Komponente Thonetovega stola No. 14 (Vir: Thonetov No. 14, znan tudi kot Konsumstuhl, je bil proizveden za oskrbo rastočega mednarodnega povpraševanja po kavarniških stolih in je takoj postal tržni uspeh med letoma 1860 in 1930 je bilo prodanih več kot 50 milijonov stolov, saj je bil ekonomičen, lahek, močan, lahko sestavljiv in enostaven za popravilo. (Wilhide, 2010) DOBA STROJEV Zgodnje evropske protomodernistične skupine, kot je Wiener Werkstatte in nizozemski De Stijl, so bile pod močnim vplivom gibanja Arts and Crafts. Gerrit Rietveld ( ) je ustvaril Red/Blue chair ( ), ki nazorno prikazuje sekanje horizontalnih in vertikalnih ravnin, odraža pa tudi abstraktne geometrijske oblike in barve, ki jih najdemo na slikah Pieta Mondriana, ki je prav tako deloval v De Stijlu.

23 15 Do leta 1919, ko je bil v Dessau, Nemčiji ustanovljen Bauhaus, je masovna proizvodnja oz. proizvodnja strojev ustvarila novo smer. Letala, kolesa in parniki so bili izhodišča: forma je tako kot pri oblikovanju pohištva, tudi pri načrtovanju hiš in objektov sledila funkciji. Ideja o stolu, ki je na konzolnih nogah iz jeklenih cevi, se je v istem času razvila pri treh oblikovalcih; Martu Stamu ( ), Marcelu Breuerju ( ) in Ludwigu Mies van der Rohu ( ), dva od teh sta delovala pri Bauhausu (Breuer in Mies). Pri stolu s konzolo sta dve zviti cevi iz jekla nosili težo telesa, ki se je lahko nagibalo naprej in nazaj, kar je nadomestilo štiri noge, ki so prej nosile stol. Jeklene cevi so takrat postale nov material v industriji. Breuer je trdil, da je njegova ideja za uporabo cevi izhajala iz lahkosti in moči njegovega kolesa Adler s cevastim okvirjem. Njegov B32 stol (1928) je bil od vseh treh najbolj tržno uspešen, Brno chair (MR50, ) Mieasa van der Roha je bil najbolj dovršen, Stamov stol S33 pa je bil prvi svojo idejo je začel razvijati že leta 1924.(Wilhide, 2010) Slika Breuerjev stol (levo), Miesov Brno chair (sredina) in Stamov stol S33 (desno) (Vir: Le Courbusier je v poznih 1920-ih. ustvaril veliko ikoničnih kosov v sodelovanju s Carlotte Perriand ( ), ki so bili zaznamovani z mehanskim vplivom Bauhausovih dizajnov. Le Courbusierjevi izdelki so, tako kot mnogi drugi zgodnji modernistični stoli, imeli pisano zgodovino proizvodnje. Ironično je, da so bili oblikovani za masovno proizvodnjo, na širši trg pa so bili poslani veliko kasneje. Nekaj od njih je doseglo zelo visoke cene.

24 16 Slika Le Courbusierjev počivalnik B306 - "machine for resting" (Vir: PONOVNA OBUDITEV TEHNIKE UKRIVLJANJA LESA Ko so se modernistične ideje širile proti severu Skandinavije, se je industrijska estetika začela razvijati v bolj dostopnem slogu. Eden od razlogov za to je trajno in naravno skandinavsko oblikovanje ter bogat naravni vir lesa, dejstvo pa je tudi, da je bilo v skandinavskih državah v tem času zelo malo težke industrije, kar izključuje proizvodnjo kovinskega pohištva. Vodilna oseba modernega oblikovanja pohištva med obema vojnama je bil finski arhitekt in oblikovalec Alvar Aalto. Njegov cilj je bil združiti čistost in funkcionalizem modernizma s toplim lesom. Njegov najbolj znan stol je stolček s tremi nogami (Model No. 60, ) in počivalnik Paimio, zasnovan kot del Aaltovega Paimio Sanitoriuma.(Wilhide, 2010)

25 17 Slika Aaltova modela No. 60 (levo) in Pimio (desno) (Vir: MODERNIZEMSREDI STOLETJA Do konca druge svetovne vojne je prevlado prevzel modernizem. V Ameriki so delovali evropski arhitekti, ki so se tja preselili pred vojno; Mies van der Rohe, Walter Gropius ter Eliel Saarinen in so imeli močan vpliv na nove generacije. Takojšnji odgovor na to je bil slog danske moderne (nov skandinavski slog), ki se je hitro razširil na vse tržne ravni. Prva sta širšo pozornost in odobravanje dobila danska oblikovalca pohištva Hans Wegner ( ) in Finn Juhl ( ), material, ki je definiral ta novi slog, pa je bil tik. Wegner in Juhl, ki sta izhajala iz danske obrtne pohištvene tradicije, sta oblikovala novo tehniko spajanja tika, ki je omogočala tekoče in gladke krivulje v njunih dizajnih. Wegner je v času svojega delovanja oblikoval preko petsto stolov, stremel pa je k popolnosti in dovršenosti. Najbližje njegovim ciljem je bil The Round chair (1949), ki je opisan tudi kot najlepši stol na svetu.(wilhide, 2010)

26 18 Slika Round chair Hans Wegnerja (Vir: Vpliven danski oblikovalec je bil tudi Arne Jacobsen, ki je oblikoval kar nekaj stolov, med drugimi Ant stol ( ), stol Model 3107 (1955) in ikonični stol Egg (1958). Podoben organski humanizem je moč zaznati tudi v delih Eera Saarinena ter Charlesa in Ray Eamesa. Charles Eames je v poznih 1930-ih začel eksperimentirati z vezano ploščo oblikovano s kalupom. Leta 1940 sta s Saarinenom sooblikovala stol iz vezane plošče, ki je osvojil prvo nagrado na tekmovanju Organic Designs in Home Furnishing (organski dizajn v pohištvu) v muzeju modernih umetnosti.

27 19 Slika Organic chair Eamesa in Saarinena (Vir: Med leti 1950 in 1960 so se dela italijanskih oblikovalcev začela enotiti s skandinavskimi tako v kvaliteti produktov, kot tudi v kvaliteti proizvodnje. V Italiji je bil napreden pristop k oblikovanju pomemben element povojne prenove, katerega so vodila napredna podjetja, kot so Cassina in Artemide.(Wilhide, 2010) PLASTIKA Vsak nov material predstavlja navdih oblikovalcem, da iz njega oblikujejo nov stol. V takojšnjem povojnem obdobju, je plastika predstavljala napredujoč futuristični material, možnost oblikovanja le-te pa je odprla nove vznemirljive možnosti oblik. Charles in Ray Eames, ki sta nenehno eksperimentirala s tehnologijo, sta proizvedla enega izmed prvih stolov, pri katerem je bila izpostavljena površina lupine. To je bil stol La Chaise, oblikovan za mednarodno tekmovanje v nizkocenovnem oblikovanju pohištva v muzeju modernih umetnosti v New Yorku leta 1948).

28 20 Slika Stol La Chaise - Charles in Ray Eames (Vir: Medtem, ko je plastika odprla nove smeri v oblikovanju, so oblikovalci kmalu ugotovili, da njihove vizije presegajo tisto, kar je bilo v tistem času tehnično mogoče. Eero Saarinen je oblikoval stol Tulip ( ), s kalupom oblikovano lupino iz steklenih vlaken, pritrjeno na lito aluminijasto podlago. Zaradi omejitev v tehnologiji tistega časa, mu ni uspelo ustvariti forme, kot si jo je zadal; stol z eno nogo narejen iz enodelnega kalupa. Slika Tulip chair - Saarinen (Vir:

29 21 Do leta 1990 so plastiko začeli povezovati z vsem, kar je poceni in za enkratno uporabo. Vse to se je spremenilo, ko je francoski oblikovalec Philippe Starck (1949-) začel proizvajati svoje prve plastične stole. Vpliv Starckovih stolov je vzpodbudil zanimanje za plastiko med ostalimi oblikovalci pohištva, začelo pa se je tudi tekmovanje v proizvodnji prvega enodelnega plastičnega stola. Starck je pri izdelavi svojih prvih plastičnih stolov uporabljal staro tehniko brizganja plastike. Prelom v industriji plastike predstavlja Airchair (1999) oblikovalca Jasperja Morrisona, pri katerem je uporabil kalup s plinskim vbrizgavanjem plastike. Vbrizgavanje plina v kalup potiska plastični material ob robove in s tem ustvari votlino, kar pomeni, da se lahko debelina materiala v kalupu spreminja; noge stola so lahko debelejše, sedež in naslonjala pa tanjša. Takšna tehnika omogoča oblikovanje, ki daje občutek volumna. Air-chair, lahek, trpežen in inovativen, je klasičen primer, kako se lahko z napredkom v tehnologiji ustvari nova smernica v oblikovanju. Slika Air chair - Morrison (Vir: Uokvirjen in spojen, izrezljan in oblazinjen, ukrivljen in vbrizgan, izdelan iz lesa, jeklenih cevi, kovinskih mrež ali plastike; skozi zgodovino je bila oblika stola neposredno povezana z materialom in procesom obdelave.(wilhide, 2010)

30 svetovno prepoznavnih stolov 1) Thonet Bentwood No. 14 Slika Stol Bentwood No. 14 podjetja Thonet (Vir: Večina razvojev na področju oblikovanja stola je tako neizvirnih kot tudi inovativnih. Mala peščica pa jih je prav resnično revolucionarnih. Stol "No. 14", znan kot Bistro stol, katerega je leta 1855 oblikoval Michael Thonet, ostaja najbolj slaven in prepoznaven stol podjetja Thonet. Narejen je z uporabo edinstvene tehnike mehčanja in zvijanja lesa, znana kot "bentwood", za katero so potrebovali leta, da so jo izpopolnili. Stol je s svojim preprostim dizajnom in dostopno ceno postal eden izmed najbolj prodajnih stolov v zgodovini. Med letom 1859 in 1930 so prodali več kot 50 milijonov kopij stola in še več milijonov od takrat naprej. Thonetov stol No.14 je sestavljen iz šest upognjenih kosov lesa, deset vijakov, in dveh matic. Leseni deli stola so narejeni iz bukovih letev segretih na 100 stopinj celzija in nato stisnjeni v ukrivljenem železnem kalupu, na koncu pa 20 ur sušeni na 70 stopinj celzijah. Stole so lahko masovno proizvajali nekvalificirani delavci in jih celotno razstavili, tako da so zavzeli zelo majhen prostor med transportom.(miller, Chairs, 2009)

31 23 2) Red/Blue - Gerrit Rietveld Slika Red/Blue stol (Vir: Red/Blue Stol Danskega oblikovalca in arhitekta Rietveld Gerrita, ki poleg forme za sedenje spominja še na abstraktno skulpturo, predstavlja trenutek, ko je pohištveni dizajn zavrnil nekatera temeljna načela ročne obrti in naredil velik korak proti modernizmu. Rietveldova želja je bila narediti stol z nizko proizvodno in prodajno ceno, ter dokazati, da je možno ustvariti nekaj čudovitega z uporabo strojno obdelanih komponent. Temelji na relativno preprosti geometrijski konstrukciji, sestavljeni iz 13 lesenih komponent, med seboj postavljenih pod pravimi koti in pritrjenimi tako, da podpirajo 4 plošče - sedalo, naslon za hrbet in obe roki. Zanimivo je, da prvotna verzija stola ni bil v prepoznavnih barvah, po katerih je dobil ime, ampak iz naravnega, zbrušenega lesa. Vendar pa je Gerrit leta 1919 začel sodelovati z umetniki De Stijl skupine in do leta 1923 že prebarval svoj stol z značilnimi De Stijl barvami.(miller, Chairs, 2009)

32 24 3) B3 (Wassily) - Marcel Breuer Slika Stol B3 znan tudi kot Wassily (Vir: Marcel Breuerjev prvi stol iz cevi, za katerega naj bi dobil navdih pri balanci svojega kolesa, predstavlja zanimiv kontrast med čvrsto kovino in prožnim usnjem. Stol B3, kasneje poimenovan Wassily, je verjetno najbolj kopiran stol madžarskega arhitekta in oblikovalca Breuerja. Leta 1925 je bil eden izmed prvih stolov nasploh, narejenih iz jeklenih cevi. Prekrivajoče ploskve na stolu bi naj bile povzete po dizajnih oblikovalca Rietveld Gerrita, in kažejo oblikovalske zmožnosti novega revolucionarnega materiala. Ob prihodu stola na tržišče se je s strani kupcev pojavil velik odpor, saj je bil počivalnik sestavljen iz jeklenih cevi, dosti dražji kot pa ostali leseni. Do leta 1930 so si stol lahko privoščili le bolj premožni, kasneje pa se je cena nekoliko znižala.(miller, Chairs, 2009)

33 25 4) Chaise Lounge No. B306 - Le Corbusier Slika Chaise Lounge oblikovalca Le Corbusierja (Vir: Corbusier.jpg) Kot oče moderne arhitekture in eden izmed najbolj vplivnih arhitektov v zgodovini, ima Le Corbusier božansko veličino v oblikovalskem svetu. Njegov "chasie lounge B306" ima podoben status, vendar njegove zasnove ni mogoče pripisati samo Le Corbusierju. Charles-Edouard Jeanneret-Gris, rojen v Švici, si je leta 1920 nadel vzdevek Le Corbusier - trendovska artistična domišljavost v Franciji, še posebej v Parizu, kjer je delal. Stol B306 je bil prvotno izdelan v avstrijskem podjetju Thonet. Dandanes na tržišču obstaja mnogo kopij stola, vendar ima uradno licenco za izdelavo Le Corbusierjevih dizajnov le podjetje Cassina, katero je pridobilo leta 1964, ko je bil Charles Jeanneret še živ. Počivalnik se trenutno proizvaja v barvnih različicah - črne ali krom zvite cevi s črnim podnožjem.(miller, Chairs, 2009)

34 26 5) MR90 (Barcelona) - Ludwig Mies van der Rohe Slika Svetovno prepoznaven Barcelona chair (Vir: Leta 1929, dve leti po oblikovanju stolov MR10 in MR20 in eno leto pred imenovanjem za zadnjega direktorja Bauhausa, je Nemški arhitekt Ludwig Mies van der Rohe oblikoval stol MR90, nedvomno enega izmed najsvetlejših zvezd med stoli, s prodanimi več sto tisoč kopijami. V resnici Mies stola ni oblikoval sam, ampak s sodelovanjem večletne sodelavke v Deutscher Werkbund, Lilly Reich. Ustvarjen je bil v okviru veliko večjega projekta, Barcelona paviliona. To je bil Nemški pavilion, zgrajen za 1929 internacionalni sejem v Barceloni - od tukaj izhaja tudi vzdevek stola, "Barcelona chair". Stol že od leta 1953 izdeluje podjetje Knoll, na podlagi izključnih pravic, odobrenih s strani Miesa. Danes se izdeluje iz visokokvalitetnega kromiranega nerjavečega jekla, precej drago in ročno obdelanega do visokega sijaja. Snemljiv sedež in hrbtna blazina, podprta z usnjenimi traki, sta dandanes napolnjena s peno in nato ročno prevlečena in zarobljena z govejim usnjem. Na voljo je v klasičnih barvah, kot sta črna in bela, prav tako pa ga je mogoče kupiti tudi v drugih bolj živih barvah.(miller, Chairs, 2009)

35 27 6) Lounge Chair (670) - Charles in Ray Eames Slika Lounge chair ekipe Eames (Vir: "Eames lounge" stol z ujemajočim se taburetom, oblikovalcev Eames Charlesa in njegove žene Ray, izstopa od ostalega izjemnega repertuarja zaradi razkošnega, kompleksnega izgleda ter relativno visoke cene. Kljub temu pa je postal eden izmed najbolj cenjenih in takoj prepoznavnih dizajnov Ameriške "mož-in-žena" ekipe. Udoben in napihnjen kot nekakšna starinska klubska zofa, predstavlja odgovor srede 20. stoletja na Viktorijansko dnevno posteljo. Počivalnik in taburet sta sestavljena iz več delov kot kateri koli drug Eamsov produkt. Glavni trije deli prvotnega stola so bili sestavljeni iz petih slojev s kalupom upognjene vezane plošče, današnja verzija pa ima sedem slojev. Prvotni furnir je bil zamenjan z orehovim, češnjevim in palisanderjem. V originalu je bil stol prevlečen s črnim usnjem, vendar ga je sedaj mogoče kupiti tudi v drugih barvah, vključno z belo. Zgodnje različice oblazinjenja so vsebovale perje, sodobne verzije pa peno. Prvi fotelj in taburet je imel prodajno ceno 637 dolarjev, kar je v letih 1956 predstavljalo znatno vsoto denarja. Še vedno ostaja drag: glavni strošek predstavlja ročno delo, potrebno pri sestavljanju vseh posameznih delov in oblazinjenju.(miller, Chairs, 2009)

36 28 7) Egg - Arne Jacobsen Slika Egg Chair oblikovalca Arne Jacobsena (Vir: "Egg" stol je Arne Jacobsenov edinstven ter neponovljiv poizkus izdelave "wing-back" stola. Je velik in bujnih oblin, njegova skulpturna forma pa objame uporabnika in mu nudi plišasto, luksuzno udobje. Ikoničen stol, prvotno proizveden v pozornost vzbujajoči rdeči barvi, je Jacobsen oblikoval za SAS Royal Hotel v Copenhagenu, skupaj s stolom Swan. Egg stol, kot večina ostalih Jacobsenovih del iz leta 1950, je bil narejen z uporabno novi tehnologij, ki so dopuščale izdelavo enodelnih odlitih form. Menijo, da je navdih za stol dobil pri Eero Saarinenem "Womb" stolu. Narejen je iz preproste lupine (steklena vlakna) prevlečene z prožno, mehko peno, katera je oblikovana po človeškem telesu. Stol stoji na elegantnem jeklenem podnožju in za tako velik stol, visok 107 cm in težak 15 kg, izgleda neverjetno elegantno. Namenjen je bil za hotelske recepcije in vgrajen z napredno vrtljivo funkcijo, kar je bila novost v tistem času, lahko pa se je nagnil nazaj in nudil še večje udobje. Vrtljivost stola je omogočala uporabnikom, da so se lahko obrnili drug proti drugemu in imeli živahen pogovor ali pa se obrnili proč za trenutek zasebnosti.(miller, Chairs, 2009)

37 29 8) Panton - Verner Panton Slika Panton chair (Vir: Izdelava enodelnega plastično-brizganega stola z uporabo večinoma nepreverjenih sodobnih materialov, je bil koncept, ki je obsedel Danskega oblikovalca Vernerja Pantona. Verner, inovativen in napreden oblikovalec, je bil vseskozi odličen tako v arhitekturi kot tudi v oblikovanju, in vladal na vseh področjih, od razsvetljave in pohištva do enodelnega lesenega S stola, narejenega iz vezane plošče. Inspiracija za eleganten, zapeljiv Panton stol bi naj bil kup plastičnih veder, zloženih eden na drugega. Stol z zavito formo, preprostim zlaganjem in paleto barv, vključno z bogato rdečo in žarečo rumeno, je postal nadvse priljubljen med ljubitelji Pop estetike. Prav res uteleša ideale 1960-ih let Pop estetike in kot vsi dobri dizajni združuje funkcijo z formo.(miller, Chairs, 2009)

38 30 9) Ox - Hans J. Wegner Slika Ox stol Hans Wegnerja (Vir: Kot nekakšen zaključek za Hans Wegnerja, je»ox«stol z usnjem prevlečena, mojstrska zverina stola; veličasten, mogoč, gospodovalen in dominanten. Čeprav je večina stolov Danskega oblikovalca relativno manjših velikosti in izdelanih iz prečudovitega ročno obdelanega lesa, ta kos pohištva vseeno kaže podobnosti in karakteristične značilnosti njegovega dela. Svoje ime je dobil iz nenavadno širokega vzglavnika, ki spominja na volove roge. Oblika je nastala iz Wegnerjevega navdušenja nad delom Pablo Picassa. Wegner je bil mojster združevanja funkcije predmeta z njegovo estetsko privlačnostjo, brez žrtvovanja enega ali drugega. Eden izmed izzivov, ki si jih je zastavil pri njegovem iskanju popolnega stola, je bil najti formo, ki bi se lahko uporabljala na več načinov, in ponujala udobje uporabniku, ne glede na njegov telesni položaj. Če pogledamo»ox«stol, si lahko predstavljamo, kako bi se zvili v njegovi ogromni obliki, ali pa se preprosto»razgrnili«po njem, tako da bi nam noge visele ob strani. Za še bolj razkošno razvajanje je na voljo taburet v isti barvi.(miller, Chairs, 2009)

39 31 10) Chair_One - Konstantin Grcic Slika Chair_One (Vir: Stol»Chair_One«oblikovalca Grcic Konstantina je postal eden izmed pomembnejših stolov začetka 21. stoletja, zahvaljujoč kombinaciji industrijske natančnosti in estetskega šarma. Ustvaril ga je oblikovalec iz München-a na zahtevo Magis, italijanskega proizvajalca pohištva, da ustvari stol z uporabo litega aluminija. Proces načrtovanja in izdelave je trajal 4 leta, nato pa je stol leta 2004 končno prispel na tržišče. Uspeh»Chair_One«stola je spodbudil proizvodnjo v različnih oblikah, od preprostega stola za zlaganje do več stolov pritrjenih na nosilec v obliki klopi. Vse oblike imajo značilno mrežno sedalo, ampak na različnih podnožjih, od ploskih jeklenih nog, kot je prikazano zgoraj na sliki, do vlitega betona. Oblika stola je povzročila rojstvo še drugih pohištvenih kosov, kot so miza in barski stol. Vendar pa sta stol in mrežasto aluminijevo sedalo tista, ki bosta vztrajala kot klasična forma in komponenta oblikovanja.(miller, Chairs, 2009)

40 Stoli na slovenskem Tudi na slovenskem imamo nekaj svetovno znanih industrijskih oblikovalcev, kot so Janez Suhadolc, v današnjem času deluje Nika Zupan, najbolj pa je zgodovino slovenskega oblikovanja stolov zaznamoval Niko Kralj. Niko Kralj ( ) je bil slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec, deloval je v petdesetih letih 20. stoletja. Njegova najbolj znana stola sta Rex in njegove različice ( ) ter stol Mosquito. Slika Stol Mosquito - Niko Kralj (Vir: Stol Rex (sicer del kolekcije stolov Rex) je eden najbolj znanih izdelkov slovenskega industrijskega oblikovanja. Rex je bil prvi stol v Sloveniji oblikovan za serijsko proizvodnjo, izdelan v tehnologiji stiskane, luknjane vezane plošče. Je svetovna prodajna uspešnica ter zgled ergonomsko, funkcionalno in estetsko dovršenega izdelka.

41 33 S svojim udobjem in funkcionalnostjo se je hitro priljubil uporabnikom ter postal predmet poželenja po vsem svetu, še posebno potem, ko je bil vključen v zbirko muzeja moderne umetnosti MOMA v New Yorku. Z več kot prodanimi kosi, številnimi mednarodnimi priznanji ter nagradami, se je stol Rex zapisal v zgodovino ter postal kultni predmet dizajnersko osveščenih posameznikov.(niko, 2013) Slika Stol Rex slovenskega oblikovalca Kralj Nika (Vir:

42 34 3. ERGONOMIJA 3.1 Antropometrija Antropometrija je znanost, ki raziskuje anatomske meritve in preučuje fiziologijo človeškega telesa. Raziskovalci, ki delajo na področju antropometrije, generirajo statistiko iz različnih starostnih skupin, velikosti teles in telesnih proporcev. Znanje fiziologije in meritve človeškega telesa sta ključnega pomena pri oblikovanju pohištva. Antropometrijski podatki so pomemben vir podatkov za oblikovalce pohištva, inženirje, in arhitekte, prav tako pa so v pomoč pri ugotavljanju dimenzij, velikosti in materialov določenega produkta.(postell, 2007) Slika Antropometrijski pojmi in dimenzije pri sedenju (Vir:Postell, James; str. 113)

43 Ergonomija Ergonomija se osredotoča na preučevanje načina dela. Želi si najti najboljše razmerje med izvajanjem opravil, dimenzijami človeškega telesa in oblikovanim produktom. Ta teza temelji na predpostavki, da je človeško telo bolj zdravo in učinkovito, če ni izpostavljeno prevelikim obremenitvam mišic, kosti in drže telesa. Slika Odnos med spodnjim delom hrbtnih vretenc in medenico (Vir: Postell, James; str. 115) Ergonomsko oblikovan produkt se prilagaja mejam telesa. Cilj ergonomije je, da glede na fiziološke in psihološke meje človeškega telesa narekuje smernice pri oblikovanju produkta, da bo ta omogočil najboljši način opravljanja dela. Telesna drža in fizične sposobnosti (dviganje, vlečenje, seganje in potiskanje) so pomembni faktorji, katere je treba upoštevati pri ergonomskem oblikovanju produkta.(postell, 2007)

44 36 Velikost, material in forma stola mora poskrbeti za ergonomsko podporo in utilitarno funkcijo. Dimenzije uporabnika in operativne naloge so pomemben dejavnik pri oblikovanju stola. Prav tako je potrebno upoštevati še 4 utilitarne faktorje pri oblikovanju podpore za človeško telo: a) Podpreti težo uporabnika Prvi dejavnik je, kako podpreti težo uporabnika. Tradicionalni pogledi kažejo, da bi naj ergonomsko sedenje enakomerno porazdelilo težo pri sedenju, vendar pogostokrat lahko podpremo telo samo v določenih delih: spodnji del hrbtenice, medenična kost (ischial tuberosities) in roke. Pomemben je kot med hrbtnim naslonjalom in sedalom, tako imenovan»seat rake«. Oblikovalci in ergonomski raziskovalci iščejo korelacije med»seat rake-om«in telesno držo. Prav tako lahko nagnjen naslon lažje porazdeli težo telesa.(postell, 2007) b) Zmanjšati točkovni pritisk Drugi dejavnik je, kako zmanjšati točkovni pritisk. Točke pritiska lahko zavirajo obtok krvi skozi telo in pritiskajo na živčevje, ki prenaša občutke do možganov. To lahko povzroči nelagodje, vodi do pikastega občutka, parestezije, lahko pa tudi pripelje do otopelosti. Območje za kolenom je še zlasti občutljivo na pritisk. Znotraj zadnjice se nahajata dve trikotni kosti z imenom»ischial tuberosities«. Raziskave nakazujejo, da se med sedenjem prenaša približno 65 procentov telesne teže skozi zgoraj omenjene kosti na sedež stola. Oblika, kot in krivulja sedeža vplivajo na količino pritiska na trikotni kosti. Priporočena višina sedeža je malenkost manjša kot je dolžina notranjega spodnjega dela noge. Vertikalna dimenzija, ki poteka od spodnje strani stegna vse do spodnjega dela stopala, se imenuje»poplitealna«dimenzija. Uporablja se pri ugotavljanju višine sedeža pri

45 37 oblikovanju sedalnega pohištva. Višina sedišča pri masovno proizvedenih stolih je ponavadi 43.2 centimetra ali 17 inčev. Zelo pomembno je, da višina sedala ni večja od»poplitealne«dimenzije uporabnika. Tradicionalne teorije predlagajo, da naj bi stopala trdno počivala na tleh. To zmanjša točkovne pritiske, poveča stabilnost sedenja in pomaga bolj enakomerno porazdeliti težo telesa. V teoriji naj bi se upošteval 135 stopinjski kot med hrbtenico in stegnom, tako da pridejo kolena znatno pod sedalo, prav tako pa se medenica in hrbtenica poravnata in postavita v nevtralni položaj. Podoben kot, ki ga je še treba upoštevati je stopinjski kot med sedežem in hrbtnim naslonjalom.(postell, 2007) c) Omogočati gibanje telesa Tretji ergonomski dejavnik je, da omogočimo gibanje telesa med sedenjem. Človeško telo se med sedenjem in počivanjem konstantno giba, išče udobje in različne poze. Oblika stola mora uporabniku omogočiti pravilno razporeditev telesne teže, spreminjanje položaja sedenja in uporabo mišic med sedenjem. Oblikovalec mora s produktom uporabniku zagotoviti dovolj prostora in primerno podporo telesa. d) Ohraniti ledveno lordozo Četrti dejavnik pri podpiranju človeškega telesa med sedenjem, je krivulja spodnjega dela ledvenih vretenc in kot kolka. Pri oblikovanju stola je najboljše, če lahko ohranimo ledveno lordozo-naravno krivino hrbtenice med stojo. Med sedenjem na ravni površini so spodnja ledvena vretenca stisnjena in potisnjena naprej, kar povzroča bolečino in čez čas okvaro vretenc.»kyphosis«je pojav, pri

46 38 katerem so spodnji deli ledvenih vretenc stisnjeni navznoter. Oblikovalci morajo s svojim produktom nujno poskrbeti, da uporabniku ne povzročijo»kyphosis-a«. Obračanje medenice naprej pomaga pri ohranjanju naravne krivine hrbtenice. Slika prikaz ledvene lordoze in khyposis-a (Vir: Telesna drža Pohištvo lahko vpliva na telesno držo, kar posledično vpliva na to, kako ljudje sedijo, delajo, se družijo in počivajo. Navdih in oblikovalske ideje lahko dobimo z opazovanjem ljudi pri delu, sedenju ter počivanju. Telesna drža lahko razkrije formalne in neformalne vedenjske vzorce, prostorske komunikacije in socialne interakcije. Idealna telesna drža ne obstaja, saj ljudje stežka mirujemo v eni pozi dalj časa. Drža ljudi se konstantno spreminja, zaradi potrebe po sprostitvi pritiska na določen del telesa, ki nastane pri daljšem nepremičnem sedenju. Način, s katerim ljudje komunicirajo znotraj in skozi prostor ter način sedenja ljudi, neposredno vpliva kakšno je pohištvo in kako funkcionira.(postell, 2007) Telesna drža je koncept, ki razkriva neprekinjeno gibanje telesa pri sedenju, stoji ali hoji. Telo konstantno spreminja položaj, da bi našlo boljše ugodje. Drža izraža družbenoprostorske komunikacije med ljudmi, katere izhajajo iz kulturnih norm in psiholoških faktorjev. Slabe delovne navade in slaba telesna drža pripomorejo k fiziološkim problemom hrbta, vratu in zapestij, kar še bolj motivira raziskave na področju ergonomije

47 39 in telesne drže. V 20. stoletju so bili šolski stoli in mize oblikovani tako, da so usmerjali telo in uči naprej, kolki, kolena in gležnji pa so bili po večini postavljeni pod pravim kotom. Pogosto so bili stoli in mize združeni med sabo. Slika prikaz združenega šolskega stola z mizo (Vir: Postell, James; str. 118) Danes so tako oblikovani produkti označeni kot telesu nezdravi, neprijazni. Združen stol in miza ponujata zelo malo fleksibilnosti, poleg tega pa je težko ohranjati statičen položaj dalj časa. Raziskovalne študije so v zadnjih 20-ih letih pokazale, da se pri sedenju na takšen način kolki obrnejo za samo 60 stopinj. Dodatnih 30 stopinj rotacije se zgodi v spodnjem delu ledvenih vretenc. Takšno zvijanje povzroča pritisk na ledvena vretena in utruja mišice na tem kritičnem predelu. Slika 3.4 kaže, kako so koti med kolkom, kolenom in hrbtu povezani med sabo v različnih pozah, od stoje do ležanja. Trenutne raziskave kažejo, da je sedenje v naravni drži bolj zdravo za telo. Takšen način sedenja je boljši in manj naporen za hrbtenico, saj se lažje in bolj udobno prenaša telesna teža na sedalo in naslon stola.(postell, 2007) Slika Različne telesne drže (Vir: Postell, James; str. 119)

48 40 4. OBLIKOVANJE POČIVALNIKA (LOUNGE CHAIR) 4.1 Ideja Pred začetkom oblikovanja je potrebno pomisliti na vse dejavnike, ki smo jih omenili tekom besedila. Naša želja je narediti stol, ki bi odstopal in predstavljal nekaj novega na tržišču. Uporabnik si ga bo lahko sam enostavno sestavil, brez uporabe lepila ali vijakov. Počivalnik bo moral ustrezati tako malo višjim kot nižjim uporabnikom. Lahko bi se uporabljal v notranjih prostorih in zunaj. Paziti moramo tudi na strošek izdelave celotnega stola, težo ter velikost. Stol želimo primarno prodajati preko spleta in v izbranih trgovskih salonih po Sloveniji in svetu. 4.2 Koncept Po večmesečnem razmišljanju, "brain-stormanju" in neuspelem poizkušanju, smo se odločili da bo stol lesen, in sicer iz 9mm debele vezane plošče, izrezane na CNC stroju. Vsak izrezan del plošče bo imel do 0.1 mm natančno izrezane 9mm široke zatike in se bo nato pri sestavljanju zataknil v drugi del izrezane plošče. Plošče se bodo morale zatikati ena v drugo po pravilnem vrstnem redu, kar bo še bolj zanimivo za uporabnika. Vrstni red zatikanja plošč bo opisan in narisan v priročniku za sestavljanje stola. Počivalnik bo precej visok in širok, tako da bo v celoti zaobjel uporabnika in mu nudil nadvse udobno sedenje in počivanje. Stol bo narejen v treh različicah in sicer brez prevleke, z blazinami ali pa s prevleko, ki prekrije celotno konstrukcijo.

49 41 Podnožje in noge bodo za razliko od zgornjega dela narejene iz kovine in sicer iz aluminijevih pravokotnih profilov in železnih cevi. Preproste, tanke kovinske noge bodo preprečile, da bi stol izgledal prevelik ali težak. Slika sistem zatikanja vezane plošče (vir: lastna grafika)

50 Oblikovanje po proporcih človeka Pri načrtovanju je potrebno upoštevati proporce in dimenzije človeškega telesa, katere smo pridobili iz baze z antropometrijskimi podatki na naslovu sections/section03.htm. Uporabljali bomo podatke, ki zajemajo 50% vzorčne populacije (slika 4.2, 4.3 in 4.4: antropološke mere človeka). Ključne mere, ki jih bomo upoštevali za oblikovanje počivalnika, so: dolžina spodnjega dela roke, dolžina nog, dolžina stegna, poplitealna dimenzija, višina bokov, širina bokov, širina ramen in višina hrbta. Slika Antropometrijske mere človeka (Vir:

51 43 Slika Antropometrijske mere človeka (Vir: Slika Antropometrijske mere človeka (Vir: Tabela 1 - dimenzije človeškega telesa Št. meritve Del telesa Dimenzija 50% moške vzorčne populacije [cm] 381 Dolžina spodnjega dela roke Dolžina noge Dolžina stegna Poplitealna dimenzija Višina bokov Širina bokov Širina ramen Višina hrbta 65.4

52 Oblika a) Zgornji del stola - konstrukcija stola Tako kot vsaka oblika, se je tudi ta začela iz idejnih skic, čačk. Želeli smo oblikovati počivalnik, ki bi spadal v kategorijo "wingchair". Stol bo moral pozivati, vabiti uporabnika k sedenju, zato morajo biti linije mehke in elegantne. Slika Od začetne oblike (levo) do končne oblike (desno) zgornjega dela stola (Vir: lastna grafika) Slika Popravljanje linij in določanje okvirnih dimenzij stola (Vir: lastna grafika) Najprej smo v 3D računalniškem programu (Cinema 4D) narisali polno obliko stola oz. že oblazinjeno, končno obliko, nato pa s pomočjo programa naredili prereze na 3D modelu in dobili leseno konstrukcijo z zatiki.

53 45 Slika Iz 2D skic do 3D oblike stola (Vir: lastna grafika) Pri računalniškem rezanju oblikovanega modela stola, smo se odločili za 10 cm široke razmike med rezi. Tako smo dobili ravno prav gosto leseno mrežasto konstrukcijo. Preveč redka konstrukcija bi povzročala probleme pri sedenju sedenje bi bilo neudobno, oblazinjenje bi padlo skozi prevelike odprtine preveč gosta pa bi povzročila nepotrebno povišanje uporabe materiala in s tem tudi povečala težo stola. Slika Razrez polnega modela stola (Vir: lastna grafika)

54 46 b) Spodnji del stola - noge Podobno kot pri zgornjem delu stola, smo tudi pri nogah začeli z idejnimi skicami. Iskali smo najbolj primerno obliko nog, ki bi ustrezala zgornjem delu stola. Slika Ideacija nog (Vir: lastna grafika)

55 47 Po izbrani obliki nog,je sledilo modeliranje nog v 3D modelirniku, tokrat v Solidworks. Noge so sestavljene iz dveh delov, ki se nalegata in se skupaj združita z dvema vijakoma. Na nogah so pritrjeni štirje zatiči, ki se zataknejo v pravokotno podnožje, katero je narejeno iz štirih pravokotnih aluminijastih profilov, in se nato pritrdi na konstrukcijo stola. Slika Modeliranje nog in podnožja v programu Solidworks (Vir: lastna grafika)

56 Prototipiranje a) Maketa Prototip smo se odločili narediti, da bi ugotovili prednosti in slabosti izdelanega koncepta stola. Najprej smo se odločili narediti maketo, da bi ugotovili, če ideja o sestavljivem stolu sploh funkcionira. Za maketo smo izbrali 4mm debelo leseno ploščo topol, merilo 1:2, način rezanja pa laserski robotsko-vodeni stroj. Zaradi edinstvenega zatikanja lesene konstrukcije, smo najprej morali ugotoviti širino zatika, glede na debelino vezane plošče. To smo ugotovili s testno ploščo, ki ima izrezanih več zatikov različnih širin. V tem koraku smo izbrali na podlagi ugibanja. Hoteli smo doseči ravno pravšnjo tesnost zatika - preveč trdo zatikanje bi lahko povzročilo morebitni zlom lesa pri sestavljanju, zaradi prelahkega zatikanja pa bi se lahko del lesene konstrukcije iztaknil. Glede na debelino topol plošče, ki je 4 mm, smo na koncu izbrali širino zatika 3,85 mm. Slika Testna plošča z različnimi širinami zatikov (Vir: lastna grafika)

57 49 Naslednji korak je bil pripraviti načrt, po katerem bo laserski stroj rezal. Najprej smo morali nastaviti pravilno širino vseh zatikov, nato pa dele stola ekonomično razporediti na ploščo in pri tem upoštevati delovno površino stroja, odmik med posameznimi deli in se čimbolj izogniti nepravilnostim v lesu grčam. Slika Priprava načrtov za laserski izrez na dve topol plošči (Vir: lastna grafika) Po končanem enournem rezanju 28 kosov lesa je sledilo sestavljanje stola. Hitro smo ugotovili, da so zatiki nekoliko preozki in da je zatikanje malce pretesno. Morali smo biti nadvse previdni zaradi krhkosti topol vezane plošče. Po končanem sestavljanju je bilo razvidno, daje konstrukcija zelo močna, ideja o zatikih deluje,stol pa se ne razstavlja. Slika Sestavljanje makete v merilu 1:2 (Vir: lastna grafika)

58 50 b) Prototip 1 Po končani maketi smo se odločili narediti prototip stola v merilu 1:1. Izbrali smo zelo močno, prožno, vodoodporno T-fix vezano ploščo, debeline 9 milimetrov. Zaradi dosti večje debeline izbranega materiala, smo morali spremeniti način rezanja plošče. Izbirali smo lahko med velikim laserskim ali rezkalnim CNC strojem. Zaradi stroškov rezanja, ki so dosti večji pri laserskem izrezu, smo izbrali rezkanje s svedrom. Testne plošče za ugotovitev širine zatikov tokrat nismo izdelali, saj smo pravilno širino zatika nastavili tik pred rezanjem plošče, tako da smo nastavili pravi odmik svedra.za prvi prototip smo želeli doseči precej tesno zatikanje plošč. Pred rezanjem je bilo potrebno povečati dele stola in širino zatika na pravo merilo, nato pa ponovno razporediti kose počivalnika na ploščo, ki ne presega delovne površine stroja, katera je bila v našem primeru 2,5 m x 1,25 m. Tokrat nismo rabili upoštevati nepravilnosti v lesu, saj jih T-fix plošča skorajda nima, potrebno pa je bilo odmakniti kose stola na večjo oddaljenost med sabo, saj je sveder debel 8 mm. Slika Postavitev kosov stola na ploščo dimenzij 2,5 x 1,25 m (Vir: lastna grafika)

59 51 Pri samem rezanju ni prišlo do zapletov. Po končanem izrezu je sledilo sestavljanje stola. Prav hitro smo ugotovili, da čeprav je tesen zatik boljši, nam povzroča velike težave, ko moramo zatakniti več plošč naenkrat. Zatikanje je bilo tako tesno, da stola sploh nismo mogli v celoti sestaviti, med sestavljanjem pa smo morali uporabit celo kladivo, zaradi česar smo tudi zlomili nekaj lesene konstrukcije. Ugotovili smo, da če v hrbtni naslon zatikamo sprednje in zadnje horizontalne dele, prihaja do težav izskakovanja plošč na drugih delih stola. Ko smo stol sestavili, smo ugotovili, da je hrbtni del nekoliko visok, vendar pa je bil stol kljub vsemu udoben za sedenje. Slika Rezanje T-fix plošče z CNC rezkalnim strojem v merilu 1:1 (Vir: lastna grafika) Slika Sestavljanje prvega prototipnega stola v merilu 1:1 (Vir: lastna grafika)

60 52 c) Prototip 2 Po končani analizi prvega prototipa smo poskušali odpraviti vse napake. Malenkost smo popravili obliko stola in ga zmanjšali po višini, odebelili in s tem ojačali kritične točke, razširili zatike za 0.2 mm, obrnili zatike in s tem spremenili zaporedje sestavljanja stola. Kljub temu, da je bil prvi stol udoben, smo se odločili še nekoliko podpreti ledveni del stola. Pri postavljanju delov stola na ploščo v 2D programu, smo uporabili kar postavitev prvega prototipa, saj se kosi niso tako zelo razlikovali. Tokrat stol za sestavljanje ni predstavljal nobenih težav. Zatiki so se zatikali gladko in tudi izskakovali niso. Kljub temu, da smo stol malenkost zmanjšali, se je opazila očitna razlika v velikosti. Zaradi večje krivine v ledvenem delu, je stol še udobnejši za sedenje. S prototipom smo prav tako ugotovili, da je stol udoben za sedenje tudi brez oblazinjenja, saj se teža uporabnika porazdeli po sestavljeni konstrukciji. S tem prototipom smo potrdili, da je stol ergonomsko oblikovan in udoben, lahko sestavljiv in privlačnih oblik, sama konstrukcija pa zelo močna in stabilna. Slika Primerjava velikosti prototipa z maketo (levo) in primerjava velikosti prototipa z jedilnim stolom (desno) (Vir: lastna grafika)

61 53 d) Prototip nog in podnožja Po končani izdelavi lesene konstrukcije stola, je bilo potrebno izdelati še prototip nog in podnožja. Tako kot pri vsaki izdelavi produkta, je naprej potrebno pripraviti načrte za izdelavo. Za pravokotno podnožje smo potrebovali le dolžine pravokotnih profilov, za zvijanje cevi pa dimenzije in kote srednjic nog, katere smo dobili v 3D programu Solidworks. Zaradi lažjega zvijanja cevi smo morali obe nogi razdelili na tri dele. Po končanem rezanju profilov na pravo dimenzijo in zvijanju cevi je sledilo sestavljanje. Slika načrti za zvijanje nog (levo) in načrt podnožja (desno) (Vir: lastna grafika) Najprej smo se lotili varjenja nog. Pred varjenjem smo morali zelo natančno poravnati vse dele nog, saj bi se drugače lahko stol, po končanem varjenju zibal ali pa nebi stal ravno. Pri varilnem stroj MIG, s katerim smo varili, je pogostokrat velika verjetnost, da se varjena dela kovine zaradi vročine uklonita. Zaradi tega je treba na koncu varjenja poravnati varjene kose kovine, kolikor se le da. Podoben problem se je pojavil tudi pri varjenju okvirja za podnožje. Naslednji korak je bil privariti zatiče, ki se bodo vstavili v "ključavničaste" luknje na podnožnem okvirju. Ker bi bilo rezkanje zatikov predrago, smo na noge privarili kar matico in v njo privijačili M6 vijak. Po končanem varjenju je sledilo brušenje ostankov zvara.

62 54 Slika prikaz varjenja nog (slika 1 in 2); končano varjenje nog in podnožja (slika 3); detajl zvara (slika 4); detajl pobrušenega zvara (slika 5); prikaz zvarjenih nog in matic z vijaki (slika 6) (Vir: lastna grafika) Po končanem brušenju podnožja in nog smo zvrtali "ključavničaste" luknje v okvir podnožja. To smo storili z dvema svedroma različnih dimenzij in sicer 14 mm in 8 mm. Da nebi cevi nog puščale na tleh sledi, smo naredili še štiri čepke, ki se zataknejo v vsak konec cevi. Ker smo jih morali izstružiti, smo izbrali bolj mehak material, in sicer plastiko. Samo struženje je potekalo brez večjih zapletov. Najprej smo izmerili notranji premer cevi, nato pa se še odločili kakšen premer bo na koncu čepka. Plastiko smo vpeli v stružnico in počasi stružili plastični cilinder na željena premera. Nato smo postopek ponovili še za preostale tri čepke. Na koncu smo čepke tesno potisnili v cevi. Za konec smo se odločili še pobarvati noge in podnožje s črno barvo. Uporabili smo dve akrilni barvi v spreju in sicer osnovni nanos (oranžen) in končni (črna mat).

63 55 Slika struženje plastičnega cilindra (slika 1,2,3) in končni rezultat (slika 4,5,6) (Vir: lastna grafika) Slika Končane, pobarvane noge z vstavljenimi plastičnimi čepki (Vir: lastna grafika)

64 56 Slika Končni prototip (Vir: lastna grafika)

65 Oblazinjenje Končni produkt smo si zamislili v treh različnih verzijah. Prvi brez prevleke, naslednji bi za malo več udobja imel dve preprosti blazini, zadnja različica pa bi bila trodelna prevleka, katera bi objela in prekrila celotno leseno konstrukcijo. a) Stol brez prevleke Pri stolu brez prevleke je vidna celotna lesena konstrukcija stola. Stol v takšni obliki prostoru daje ekspresivno vrednost in deluje kot nekakšna skulptura. Kljub temu, da stol ni oblazinjen, je vseeno udoben, vendar ni primeren za daljše sedenje. b) Stol z blazino Za drugo verzijo končnega produkta je bila mišljena gola konstrukcija stola, v katero se preprosto položita dve blazini, ena na sedež in ena na hrbtni naslon. Za polnilo smo izbrali perje, zaradi lahkotnosti in edinstvenega posedanja blazine pri sedenju. V podjetju Razgoršek, kjer smo z njihovo pomočjo izdelovali prevleko za stol, smo poizkusili kako se obnese stol z dvema blazinama. Zaradi večjih stroškov izdelave blazin napolnjenih s perjem, smo za prototip uporabili kar dve blazini, ki sta bili izdelani za drugi kos pohištva. Čeprav sta bili blazini malenkost preveliki, smo kljub temu prišli do ugotovitve, da dve navadni blazini, preprosto položeni v počivalnik ne zakrivata preveč konstrukcije in ne odvzameta pozornosti od stola, ampak sta lahkotno naslonjeni na konstrukcijo in vabita k nadvse udobnem sedenju.

66 Slika Prototip stola z dvema blazinama napolnjenima s perjem (Vir: lastna grafika) 58

67 59 c) Stol s trodelno prevleko Kot zadnjo rešitev oblazinjenja smo si zamislili debelejšo prevleko, ki bi v celoti prekrila konstrukcijo stola. Bila bi sestavljena iz treh delov - sedalo, sprednji del in zadnje hrbtno pokrivalo. Uporabnik bi po končani sestavi lesene konstrukcije in železnih nog ter podnožja nadel vse tri dele prevleke na stol in s tem zaključil sestavo počivalnika. Slika Računalniški prikaz trodelne prevleke (Vir: lastna grafika) Prvotno je bila za združitev vseh treh delov prevleke mišljena zadrga, vendar smo se zaradi možnih zapletov pri zapiranju ter kasnejših reklamacije zaradi poškodovanja zadrge odločili za preprosto in cenejšo izvedbo in sicer kar z gumbi. Nahajali bi se pod zarobljenim robom izbranega blaga, tako da na prvi pogled nebi bili vidni. Sama prevleka bi bila na sedalnem delu sestavljena iz treh slojev, in sicer spodnji (prvi) iz reciklirane pene, saj se na sedalu prenaša največ teže uporabnika na konstrukcijo, zaradi česar moramo preprečiti uhajanje pene skozi mrežo lesene konstrukcije. Drugi sloj, ki skrbi za čim večje udobje, bi bil iz debele pene, zadnji sloj pa blago ali usnje. Na ostalih delih stola bi bila prevleka sestavljena le iz dveh, že prej omenjenih materialov, in sicer, pena in finalni sloj blago ali usnje.

68 60 Prevleka bi bila različnih debelin na različnih območjih stola, saj želimo na nekaterih delih doseči čim večje udobje (funkcija) na drugih pa eleganco in vitkost (forma). Ker želimo s prevleko doseči precej zahtevne oblike, bi bilo potrebno dele pene oblikovati in izrezati po meri s pomočjo CNC stroja. Izrezane kose pene bi nato prilepili na že prej izrezane kroje izbranega blaga ali usnja in nato vse kose zašili med sabo. Tako bi dobili tri velike prevleke, ki bi jih nadeli in napeli na leseno konstrukcijo in s tem zaključili sestavljanje počivalnika. Stol s celotno trodelno prevleko bi se lahko prodajal tudi že sestavljen in "oblečen" za kupce, katerih ne zanima sestavljanje stola. Slika Vizualizacija trodelne prevleko (Vir: lastna grafika)

69 Barvne rešitve Stol brez prevleke in blazin, torej zgolj leseno konstrukcijo, bi ponujali v dveh glavnih barvnih različicah, in sicer črna ali bela vezana plošča, z vidno, nepobarvano leseno strukturo na robovih, kombinirana z črnimi ali belimi mat nogami in podnožjem. Slika Prikaz barvne variante - bela lesena konstrukcija, bele noge (Vir: lastna grafika)

70 62 Slika Prikaz barvne variante - črna lesena konstrukcija,črne noge (Vir: lastna grafika) Poleg klasične črne in bele barve, bi po želji kupca ponujali še več barvnih različic. Pri različici stola s celotno prevleko bi ponudili počivalnik tapiciran z volnenim materialom, bombažem ali govejim usnjem v kombinaciji s kromiranimi ali brušenimi kovinskimi nogami. Cena bi bila višja pri usnjeni prevleki, malo cenejša pri volneni in najcenejša pri prevleki iz bombaža. Tako pri volni in bombažu kot tudi pri usnju, bi bile prevleke na voljo v več barvah, od osnovne črne, sive in bele, do živih barv.

71 63 Slika Prikaz barvne verzije z belimi nogami (Vir: lastna grafika) Slika Barvne rešitve lesene konstrukcije in nog (Vir: lastna grafika)

72 Fotografije stola Slika Lokacija: UGM

73 65 Slika Lokacija: Salon Uporabnih Umetnosti Slika Lokacija: Salon Uporabnih Umetnosti

74 Slika Lokacija: Salon Uporabnih Umetnosti 66

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG

LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG KATALOG PRIKOLIC LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG Podvozje iz pocinkane pločevine Keson iz posebne AlZn pločevine Dodatni sredinski vzdolžni nosilec Blatniki iz umetne mase Vodoodporna

More information

-

- e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega

More information

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:

More information

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85 VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju

More information

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova

More information

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:

More information

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ

More information

HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV

HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Komercialist Modul: Podjetniški HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV Mentorica: Neţka Bajt, univ. dipl. inţ. ţiv. tehnol. Lektorica: Ana Peklenik, prof. Kandidat: Uroš Jenko Kranj,

More information

Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Ta priročnik je bil pripravljen v okviru projekta PLASTiCE in je

More information

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta:  espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica« Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

More information

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju

More information

IROSS - cepilci drv številka 1

IROSS - cepilci drv številka 1 MXK114 MXK 115 15 ton MXK116 MXK 117 17 ton MX 120 MX 220 KATALOG IN CENIK 2017 IROSS - PREDSTAVITEV MXK 115 15 ton MXK 117 17 ton IROSS - moč v imenu, ki je rezultat družinske tradicije izdelave cepilcev

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,

More information

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Luka TRONTELJ RAZVOJ OTROŠKEGA POHIŠTVA ZA SPANJE DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

More information

IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA

IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA Uroš Slemnik IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA KRMILNIK LINEARNEGA MOTORJA Diplomsko delo Maribor, september 2010 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IZGRADNJA GRAFIČNEGA VMESNIKA ZA

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./

More information

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza

More information

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Alidžanović UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ČLANOV TIMA GLEDE NA BELBINOVE TIMSKE VLOGE Ljubljana, februar 2009

More information

Globalization in the Field of Fluid power

Globalization in the Field of Fluid power Globalization in the Field of Fluid power Jožef Pezdirnik, Franc Majdič An interview with Prof. Dr. Monika Ivantysynova, one of the most prominent experts in the field of Fluid Power worldwide, and Head

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBLIKOVANJE POPOLNIH TABLIC UMRLJIVOSTI ZA SLOVENIJO ZA LETA 1997 2007 Ljubljana,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Psihotronsko orožje mit ali realnost?

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Psihotronsko orožje mit ali realnost? UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Stojko Psihotronsko orožje mit ali realnost? Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Stojko Mentor: red.

More information

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic

More information

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september

More information

Tehnološka platforma za fotovoltaiko

Tehnološka platforma za fotovoltaiko Tehnološka platforma za fotovoltaiko STRATEŠKI RAZVOJNI PROGRAM Pripravili: Partnerji slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko KAZALO 1 Predstavitev Fotovoltaike... 3 1.1 Sončne celice... 3 1.1.1

More information

TEHNIŠKI DAN ZA PROMOCIJO INTERESNE DEJAVNOSTI PLASTIČNO MAKETARSTVO NA OSNOVI STRATEGIJE PROJEKTNEGA DELA

TEHNIŠKI DAN ZA PROMOCIJO INTERESNE DEJAVNOSTI PLASTIČNO MAKETARSTVO NA OSNOVI STRATEGIJE PROJEKTNEGA DELA UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Študijski program: Fizika in tehnika TEHNIŠKI DAN ZA PROMOCIJO INTERESNE DEJAVNOSTI PLASTIČNO MAKETARSTVO NA OSNOVI STRATEGIJE

More information

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.«Analysis

More information

Sodoben razvoj prototipov uporabniških vmesnikov z orodjem Microsoft Expression Blend 4

Sodoben razvoj prototipov uporabniških vmesnikov z orodjem Microsoft Expression Blend 4 Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Matjaž Ravbar Sodoben razvoj prototipov uporabniških vmesnikov z orodjem Microsoft Expression Blend 4 DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Dobova, junij 2010 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika

More information

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.

More information

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE Ljubljana, januar 2012 TOMAŽ KERČMAR

More information

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,

More information

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:

More information

IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O.

IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. DIPLOMSKO DELO Egon Lozej Mentor: pred.stojan Grgič univ. dipl. inž.

More information

THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA

THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA JET Volume 10 (2017) p.p. 11-23 Issue 3, October 2017 Type of article 1.01 www.fe.um.si/en/jet.html THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA Luka Lešnik 1R,

More information

Osnovna šola Hudinja Mariborska 125, Celje UNIKATNE TORBICE. Patricija Dobravc, 7.a. profesorica likovne umetnosti

Osnovna šola Hudinja Mariborska 125, Celje UNIKATNE TORBICE. Patricija Dobravc, 7.a. profesorica likovne umetnosti Osnovna šola Hudinja Mariborska 125, Celje UNIKATNE TORBICE Avtorici: Tjaša Gorjanc, 9.a Patricija Dobravc, 7.a Mentorica: Lilijana Jelen, profesorica likovne umetnosti Mestna občina Celje, Mladi za Celje

More information

VITKO DELAJ. Od načrta A do načrta, ki deluje. Ash Maurya. Alexis Zrimec, urednik slovenske izdaje Eric Ries, urednik angleške zbirke

VITKO DELAJ. Od načrta A do načrta, ki deluje. Ash Maurya. Alexis Zrimec, urednik slovenske izdaje Eric Ries, urednik angleške zbirke Prevod 2. izdaje knjige Running Lean www.delajvitko.si Ash Maurya DELAJ VITKO Od načrta A do načrta, ki deluje Alexis Zrimec, urednik slovenske izdaje Eric Ries, urednik angleške zbirke Živimo v času neomejenih

More information

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,

More information

D I P L O M S K O D E L O

D I P L O M S K O D E L O UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANŽE PLEMELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE PROIZVODNJE S PRIMEROM LIPBLED d.d. Ljubljana, oktober

More information

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE H V DEJAVNOSTI VAROVANJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 MONIKA RAUH IZJAVA Študentka Monika Rauh izjavljam, da sem avtorica

More information

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde

More information

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Konstrukcijska

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Klavdija Košmrlj Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

11/14. test NOKIINIH ZEMLJEVIDOV na Androidu ANDROID 5 nasveti za MAC in LINUX sam svoj MOJSTER. TEST vrhunskih telefonov od Appla do»kitajcev«12

11/14. test NOKIINIH ZEMLJEVIDOV na Androidu ANDROID 5 nasveti za MAC in LINUX sam svoj MOJSTER. TEST vrhunskih telefonov od Appla do»kitajcev«12 PREIZKUSILI SMO WINDOWS 10! ZABAVNA ELEKTRONIKA I RAČUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE 11/14 6,65 november 2014 / letnik 24 www.monitor.si Najboljši ta hip! TEST vrhunskih telefonov od Appla do»kitajcev«12

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tamara Petelinek. Notranji dizajn kot spodbuda inovativnosti. Diplomsko delo

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tamara Petelinek. Notranji dizajn kot spodbuda inovativnosti. Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Petelinek Notranji dizajn kot spodbuda inovativnosti Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tamara Petelinek

More information

IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI

IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Mentor: red. prof. dr. Vladislav

More information

Vodnik za uporabo matrike Učinek+

Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

Preprost prevajalnik besedil za platformo android

Preprost prevajalnik besedil za platformo android UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Ergim Ramadan Preprost prevajalnik besedil za platformo android DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

Pozicija zvarov na digitalnih slikovnih posnetkih

Pozicija zvarov na digitalnih slikovnih posnetkih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Mitja Placer Pozicija zvarov na digitalnih slikovnih posnetkih DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Mentor: prof. dr. Peter Šuhel Ljubljana, 2004 Zahvala

More information

DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI

DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lara ŠTUMBERGER DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lara ŠTUMBERGER Mentorica:

More information

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IRENA MUREN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA UČINKOV UPORABE DIZAJNERSKEGA NAČINA RAZMIŠLJANJA PRI POUČEVANJU PODJETNIŠTVA

More information

Proizvodnja in poraba furnirja. Avtorji: Mitja Piškur

Proizvodnja in poraba furnirja. Avtorji: Mitja Piškur Avtorji: Mitja Piškur September 2014 Contents Proizvodnja in poraba furnirja... 3 Zaključek... 11 Kazalo slik Slika 1: Model Loop 3D Vinterio, blagovna znamka Infiniti podjetja OMP S.r.l., oblikovalec:

More information

Hypex Mini linearna tirna vodila MR / Miniature Linear Guideways MR MR 9 M N SS V0 N 2 L120 L2 L3. Oznaka tipa / Type code

Hypex Mini linearna tirna vodila MR / Miniature Linear Guideways MR MR 9 M N SS V0 N 2 L120 L2 L3. Oznaka tipa / Type code Mini linearna tirna vodila MR / Miniature Linear Guideways MR PRIMER NAROÈANJA / HOW TO ORDER MR M N SS V N 2 L L2 L3 Oznaka tipa / Type code Nazivna velikost / Size Velikost tirnice:,,, Velikost vozièka:,,,

More information

vodila za drsna vrata

vodila za drsna vrata vodila za drsna vrata - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel

More information

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk EN SL Program usklajevanja Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk 1. Ali se skupna praksa razlikuje od prejšnje prakse? Skupna praksa pomeni, da nekateri uradi

More information

UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO

UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management informacijskih sistemov UPORABA CELOVITE REŠITVE ORACLE EBS V NABAVNEM PROCESU S PROTOTIPNO REŠITVIJO Mentor: red. prof.

More information

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Rok Prah Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Diplomsko delo Maribor, september 2011 II Diplomsko delo univerzitetnega strokovnega študijskega programa Prikaz podatkov

More information

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andraž Poje Vzhodnjaški pristopi k vodenju pri projektih Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andraž Poje Mentor:

More information

Video igra kot oglas

Video igra kot oglas UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Strasner Video igra kot oglas Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Strasner Mentorica: doc. dr. Tanja

More information

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Delo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje

Delo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matjaž Zupan Delo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV

RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV ŠOLSKI CENTER VELENJE ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA Trg mladosti 3, 3320 Velenje MLADI RAZISKOVALCI ZA RAZVOJ ŠALEŠKE DOLINE RAZISKOVALNA NALOGA RAZISKAVA SEVANJA MOBILNIH TELEFONOV Tematsko področje: TELEKOMUNIKACIJE

More information

Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta Oddelek za umetnostno zgodovino. Marcel Cugmas

Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta Oddelek za umetnostno zgodovino. Marcel Cugmas Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za umetnostno zgodovino Marcel Cugmas OBLIKOVANJE AVTOMOBILOV POD VODSTVOM DANTEJA GIACOSA V DRUŽBI FIAT MAGISTRSKO DELO Maribor, marec 2017 Univerza v

More information

od OBLETNICA RIMSKE POGODBE GRAFIČNI PRIROČNIK Logotip Tipografija Barve

od OBLETNICA RIMSKE POGODBE GRAFIČNI PRIROČNIK Logotip Tipografija Barve 50. OBLETNICA RIMSKE POGODBE GRAFIČNI PRIROČNIK Logotip Logotip Velikost logotipa Območje blagovne znamke (zaščitno območje) Barvne aplikacije logotipa Prilagoditev logotipa v posameznih jezikih Kaj je

More information

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.

More information

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA RUS LIKOVNE ZNAČILNOSTI CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE S PODROČJA GRADBENIŠTVA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA RUS LIKOVNE ZNAČILNOSTI CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE S PODROČJA GRADBENIŠTVA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA MAJA RUS LIKOVNE ZNAČILNOSTI CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE S PODROČJA GRADBENIŠTVA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LIKOVNA PEDAGOGIKA

More information

Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands

Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands EMCDDA 2004 selected issue In EMCDDA 2004 Annual report on the state of the drugs problem in the European Union and

More information

PRIPRAVA DVEH STROJEV D6N IN INŽENIRJEV PODJETJA FINNING NAJETA OPREMA V MONGOLSKEM RUDNIKU OYU TOLGOI JE ZAKON

PRIPRAVA DVEH STROJEV D6N IN INŽENIRJEV PODJETJA FINNING NAJETA OPREMA V MONGOLSKEM RUDNIKU OYU TOLGOI JE ZAKON ŠTEVILKA 1 2013 WWW.CAT.COM 3.200-KILOMETRSKA POT ČEZ ANTARKTIKO: PRIPRAVA DVEH STROJEV D6N IN INŽENIRJEV PODJETJA FINNING NAJETA OPREMA V MONGOLSKEM RUDNIKU OYU TOLGOI JE ZAKON SKUPINA JALLAD V JORDANIJI

More information

PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI

PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski seminar PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI A Comparasion Between Gold and Stock Investment Kandidat: Luka Golc Študijski

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRVE JAVNE PONUDBE DELNIC: ZNAČILNOSTI GIBANJA DONOSNOSTI NA KRATEK IN DOLGI

More information

RAZVOJ LOPATICE 50 KILOVATNE VETRNE TURBINE

RAZVOJ LOPATICE 50 KILOVATNE VETRNE TURBINE Fakulteta za strojništvo RAZVOJ LOPATICE 50 KILOVATNE VETRNE TURBINE Študent: Študijski program: Smer: Simon PODGRAJŠEK Univerzitetni študijski program Strojništvo Konstrukterstvo in gradnja strojev Mentor:

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations)

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations) Kandidat(ka): Anja Žnidarič

More information

OBVLADOVANJE KULTURNIH RAZLIK KOT KOMPETENCA MEDNARODNEGA TRŽNIKA

OBVLADOVANJE KULTURNIH RAZLIK KOT KOMPETENCA MEDNARODNEGA TRŽNIKA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE KULTURNIH RAZLIK KOT KOMPETENCA MEDNARODNEGA TRŽNIKA Managing cultural differences as a competence of international

More information

Metalico Plus. TEHNOPANELI-DIZAJN d.o.o. Izložbeno-prodajni salon Obrtnička 3, Zagreb (Savica-Šanci) Skladište Majstorska 11

Metalico Plus. TEHNOPANELI-DIZAJN d.o.o. Izložbeno-prodajni salon Obrtnička 3, Zagreb (Savica-Šanci) Skladište Majstorska 11 Metalico Plus TEHNOPANELI-DIZAJN d.o.o. Izložbeno-prodajni salon Obrtnička 3, 10000 Zagreb (Savica-Šanci) Skladište Majstorska 11 T: 01 6040 105, 6040 106, 6040 108 i 618 4037 F: 01 618 4337 E: prodaja@tehnopaneli.hr

More information

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,

More information

Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave

Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave 66 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2013 Adrijana Biba Starman Adrijana Biba Starman Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave Povzetek: V prispevku obravnavamo študijo primera kot vrsto kvalitativnih raziskav.

More information

Clearance list. Let s make room for new Design Classics. (update 8 July 2017)

Clearance list. Let s make room for new Design Classics. (update 8 July 2017) Clearance list (update 8 July 2017) Let s make room for new Design Classics Terms and Conditions: * No reservation possible under any circumstance unless paid in full. * The price excludes delivery and

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO NAČINI VODENJA V PODJETJIH PRIMERJAVA VODENJA V PROIZVODNJI IN RAZVOJU Ljubljana, september 2004 Mitja Dolžan KAZALO 1. UVOD...1 2. VODENJE...4

More information

Šport in socialna integracija

Šport in socialna integracija UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Marolt Šport in socialna integracija Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Neža Marolt Mentor: doc. dr. Samo

More information