DREVO, MOJ PRIJATELJ

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo NARAVOSLOVNI PROJEKT V VRTCU: DREVO, MOJ PRIJATELJ Romana Žnidar Maribor, 2015

2

3 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo NARAVOSLOVNI PROJEKT V VRTCU: DREVO, MOJ PRIJATELJ Mentorica: višji pred. mag. Darija Petek Kandidatka: Romana Žnidar Maribor, 2015

4 Lektorica: Viktorija Zupanec, profesor slovenščine Prevajalka: Nina Kresnik, profesor angleščine

5 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici, gospe višji pred. mag. Dariji Petek, za srčnost in občutenje, hitre povratne informacije, vso strokovno pomoč, napotke pri snovanju in izdelavi diplomske naloge. Zahvala vsem, veliko jih je, ki so me ves čas spodbujali, mi na vse mogoče načine pomagali, da končno prestopim korak in zaključim fakulteto. Zahvala ravnateljici vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, gospe Ivani Leskovar, da mi je omogočila izpeljavo projekta na eni izmed enot. Rada bi se zahvalila tudi svojim najbližjim, za vso potrpežljivost in spodbude.

6 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA Podpisana Romana Žnidar, roj , študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom NARAVOSLOVNI PROJEKT V VRTCU: DREVO, MOJ PRIJATELJ pri mentorici viš. pred. mag. Dariji Petek avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Romana Žnidar Maribor, oktober 2015

7 POVZETEK Diplomska naloga, Drevo, moj prijatelj, je praktično delo, kjer je v ospredju projektni način učenja naravoslovnih vsebin, ki otrokom omogoča, da preko aktivnega pristopa in lastne izkušnje pridejo do zastavljenega cilja. Teoretičen del zajema predstavitev pomena zgodnjega naravoslovja v predšolskem obdobju, temeljne spoznavne in naravoslovne postopke, pomen raziskovanja pri odkrivanju naravnega okolja in vloga vzgojitelja pri slednjem. Sledi podrobna razčlenitev in zgradba projektnega dela kot učnega modela v predšolskem obdobju, podrobno so predstavljene posamezne etape le-tega. V nadaljevanju je opisano drevo, od življenjsko pomembnih korenin, drevesne skorje in lubja, vejic in popkov, raznolikosti listov, drevesa kot življenjskega okolja, njihove ogroženosti, smrti drevesa. Praktični del vsebuje vse elemente didaktične zasnove projekta, ki je trajal deset dni. Namen projekta je bil predstaviti konkreten primer aktivnega učenja v vrtcu na področju naravoslovja, kjer so skozi stopnje projektnega učnega dela v korelaciji z ostalimi področji kurikuluma izpeljane dejavnosti, temelječe na vodeni samostojni aktivnosti otrok. Vsak dan projekta je predstavljen z didaktično pripravo, opisom poteka dela in analizo zastavljenih dnevnih ciljev. Ključne besede: drevo, projektno delo, aktivno učenje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti, vloga vzgojitelja, zgodnje naravoslovje

8 ABSTRACT Diploma thesis with the title Tree, My Friend is practical work because the leading idea is the project based teaching of the natural sciences, which enables the children to reach the target through active approach and personal experience. The theoretical part includes the presentation of how important it is to teach natural science early in the preschool years, the importance of exploring when discovering natural environment and the role of the preschool teacher in the learning process. This is followed by detailed analysis and the structure of the project work as a learning model in the preschool years as well as the detailed presentation of individual stages of it. After that a tree itself is described, from crucial parts like roots, tree bark, twigs, buds, the variety of leafs, to a tree as a natural habitat, its endangerment and the death of a tree. The practical part includes all the elements of the project s didactic plan which was 10 days in duration. The aim of the project was to present an actual example of active learning at the preschool in the natural science area, where the activities based on guided independent children s activity through stages of project learning part in the correlation with the rest of the curriculum. Every day of the project is represented with didactic lesson plan, the description of the lesson course and the analysis of the daily aims. Key words: tree, project work, active learning, the abilities and skills of natural sciences, the role of the preschool teacher, natural science in the early years

9 Kazalo vsebine 1 UVOD TEORETIČNI DEL ZGODNJE NARAVOSLOVJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU Vloga raziskovanja pri odkrivanju naravnega okolja v zgodnjem otroštvu Vloga vzgojitelja pri zgodnjem uvajanju otrok v raziskovanje TEMELJNI NARAVOSLOVNI POSTOPKI AKTIVNO UČENJE V VRTCU KAJ JE PROJEKTNO UČNO DELO Definicija projektnega učnega dela Značilnosti projektnega učnega dela ZGRADBA IN RAZČLENITEV PROJEKTNEGA DELA PO ETAPAH PRVA ETAPA: Nastajanje pobude oz. ideje s končnim ciljem DRUGA ETAPA: Oblikovanje idejne skice z delnimi cilji in nalogami TRETJA ETAPA: Načrtovanje izvedbe ČETRTA ETAPA: Izvedba načrta PETA ETAPA: Predstavitev dosežkov ŠESTA ETAPA: Ovrednotenje dosežkov in celotnega poteka izvedbe projekta evalvacija KAJ JE DREVO? Rojstvo drevesa Življenjsko pomembne korenine Drevesna skorja in deblo Vejice in popki Raznolikost listov Drevo kot življenjsko okolje Smrt drevesa PRAKTIČNI DEL NAMEN BESEDA O PROJEKTU CILJI DIPLOMSKE NALOGE METODOLOGIJA Raziskovalne metode... 25

10 3.4.2 Raziskovalni vzorec Postopki zbiranja podatkov Postopki obdelave podatkov IDEJNA SKICA PROJEKTA DNEVNE PRIPRAVE Z ANALIZAMI DOSEGANJA CILJEV PRVI DAN DRUGI DAN TRETJI DAN ČETRTI DAN PETI DAN ŠESTI DAN SEDMI DAN OSMI DAN DEVETI DAN DESETI DAN UGOTOVITVE SKLEP VIRI IN LITERATURA... NAPAKA! ZAZNAMEK NI DEFINIRAN. PRILOGA A: KWL TABELA PRILOGA B: ZAZNAVAMO Z VSEMI ČUTI PRILOGA C: OPAŽANJA IN IDEJE

11 Kazalo slik Slika 1: Vzgojiteljica pred vrati odkrije nahrbtnik in skrivnostno pismo Slika 2: Skrivnostni prijatelj nas vabi na potep Slika 3: V nahrbtniku se skrivajo razne stvari, tudi kazalke Slika 4: Prva puščica pred vrtcem nas vodi Slika 5: Sledenje puščicam je res zabavno Slika 6: S kazalkami v pomoč odkrivamo skrivnostnega prijatelja Slika 7: S pomočjo kazalke smo našli in prepoznali prijatelja Slika 8: Prisluhnemo staremu hrastu Slika 9: Počivamo v senci prijatelja, prisluhnemo njegovemu pripovedovanju Slika 10: Slikanje na plakat Slika 11: Drevo, naš prijatelj Slika 12: Odtiskovanje s tiskali iz naravnega materiala Slika 13: Drevo nima korenin, zato jih otroci do rišejo Slika 14: Otroci spoznajo drevesnega škrata Slika 15: Ples z nepremičnim prijateljem je lahko prav poseben Slika 16: Poslušanje zgodbice, ki jo prebere drevesni škrat Slika 17: Korak za korakom nastaja drevo, s polaganjem naravnih materialov, ki kasneje služi kot učni pripomoček Slika 18: Knjige so v sklopu projekta postale naše drage prijateljice Slika 19: Na plakatu vsak dan znova občutijo, kaj je hrapavo Slika 20: Čutni spomin je pritegnil k odkrivanju Slika 21: Le kaj se skriva v čutnih škatlah? Slika 22: V pomoč odkritju čutnih škatel, potipamo majhne, čutne dvojnice Slika 23: Mladi raziskovalci na delu, iščejo življenje (živali) v bližini prijatelja. 68 Slika 24: Različni drevesni listi, posušeni, stari in zeleni, mladi Slika 25: Kaj se zgodi, ko s tolkačem potolčemo stare, posušene liste? Slika 26: In kaj, ko potolčemo mlade, zelene liste? Slika 27: Obrisovanje otrok na velik plakat Slika 28: Otrok ob pomoči plakata Človeško telo, riše žile, živčni sistem Slika 29: Predstavitev in delo z mikrokamero... 83

12 Slika 30: Izbrali smo prostor, kjer smo pričeli z izkopom luknje Slika 31: Posadili smo mladiko starega hrasta in jo zalili Slika 32: Da bo mladika varno rasla, smo jo zaščitili z ograjo Slika 33: Otroci so sami izbrali barvo, s katero so prepleskali zaščitno ograjo Slika 34: Razkritje presenečenja, otroci najdejo Drevesnega vedeža Slika 35: Odkrivanje, raziskovanje otrok s pomočjo didaktičnega pripomočka Drevesni vedež Kazalo preglednic Tabela 1: Tabela etap... 15

13 1 UVOD Naj postane moja navada, da grem vsak dan ven, med drevje in bilke, med vse, kar raste, in tam naj bom (Rabin Nachman) Kakor v naravi raste drevo, tako rastejo spretnosti, odnosi do naravoslovja, in predvsem morajo rasti naravoslovne kompetence. Le z usvojenimi naravoslovnimi kompetencami bodo naši otroci dobro usposobljeni s prenosljivimi znanji, ki jih pri današnjem tempu življenja resnično potrebujejo. Naj drevo naravoslovja pod varnim obokom mavrice naravoslovnih ved čim uspešnejše raste in naj nam vrne v prihodnosti čim več zdravih mladik in sadežev (Grubelnik idr., 2008). Vsako mladiko je potrebno skrbno negovati in jo ves čas pripravljati za rast in zdrav razvoj. Kako ponosni smo, ko le-ta požene globoke korenine, se čvrsto utrdi v zemlji, da je niti veter niti kakšna druga življenjska ujma ne zlomi in potolče na tla. Iz majhnega, nebogljenega semena se spremeni in zraste v mogočno drevo. Podoba predšolskega otroka spominja na slednje misli. Zaupane so nam generacije»mladik«, imamo jim moč pomagati, jih usmerjati na poti njihove osebnostne rasti, novih spoznanj, sposobnosti in spretnosti, jih delajo radovedne in aktivne v preizkušanju in odkrivanju novega. Otroci so navdušeni, radovedni udeleženci raziskovalnih potovanj. Odrasli pri tem odigramo vlogo, da znamo otroku in njegovim željam prisluhniti, ga pri tem odgovorno in ciljno usmerjamo med dejavnosti, mu nudimo okolje in priložnosti, da otrok preko lastne izkušnje napreduje v kritičnosti, dvigu samozavesti, ozaveščenosti. Projektno delo, Drevo, moj prijatelj, je del zgodbe, ki se je zgodil v vaškem vrtcu. Je začetek. In potem dolg uvod, uvod v svet narave, ki nas obdaja, nam odkriva neverjetne zgodbe, nas vabi v naročje lepega, skrivnostnega, živega. Ves čas nas opominja, da moramo ostati budni in pozorni, toliko nam ima še povedati in nas 1

14 naučiti. Narava ostaja pomemben prostor, otrokova učilnica, ki vpliva na njegov razvoj, odnos do okolja in narave same. Povzemimo še po Wilsonovi (1995):»Svet narave vabi človeka k interakciji in zavzetosti. S tem, ko otrokom zagotovimo čas, prostor in svobodo za raziskovanje in s tem, da spodbujamo in podpiramo njihovo zavzetost za spoznavanje in odkrivanje narave, neizmerno prispevamo k njihovemu razvoju na vseh področjih.«(petek, 2003). 2

15 2 TEORETIČNI DEL 2.1 ZGODNJE NARAVOSLOVJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU Ena od prvih t.i.»učilnic«raziskovalnic za potešitev radovednosti otroka je naravno okolje. Bližnje okolje je tisto prvo, kjer otrok izrazi zanimanje po opazovanju in raziskovanju, na primer štetje kamenčkov ob poti, opazovanje drobnih živih bitij na travniku, vonj cvetlice na gredici Otrok želi potešiti radovednost tako, da želi bodisi žival bodisi rastlino prijeti, otipavati, povohati... Hrepeni po zadoščenju čutnih zaznav, kot so vid, tip, vonj in okus. Otrok do vseh spoznanj, tudi neprijetnih, pride in jih pridobi z izkušnjo. Poleg navedenih čutnih spoznanj otroci v prvem starostnem obdobju urijo in izpopolnjujejo ravnotežje svojega telesa, hojo, spretnosti, finomotoriko, izgovorjavo, besedni zaklad, govor... Prav je, da otrokovi iniciativi in radovednosti sledimo, saj se prav v tem starostnem obdobju postavljajo temelji, ki bodo imeli vpliv in učinek v višjih starostnih obdobjih otroka in mladostnika na proces učenja in vzgoje (Rems-Arzenšek, Brezinščak, & Katalinič, 2006, str. 18,19). Zelo pomembno je, da so razlage pri delu z otroki ustrezno poenostavljene, hkrati morajo biti jasne, razumljive in strokovno neoporečne. Nepravilne razlage imajo namreč vpliv na kasnejše razumevanje in sprejemanje strokovnih razlag. Za otroke je značilno animistično (predmete, nežive objekte si predstavljajo žive), finalistično (naključne pojave imajo za začetne) in artificialistično (prepričani so, da so v vse pojave vpleteni ljudje) dojemanje sveta (Novak, in drugi, 2003, str. 12). Zgodnje naravoslovje v vrtcu obsega področje narave in temelji na spoznavanju okolja z namenom pri vzgajanja naravnega življenjskega ritma v sožitju z naravo ter na naravoslovnih dejavnostih. Le-te obsegajo (Fošnarič & Katalinič, 2012, str. 16): pridobivanje temeljnih izkustev in znanja o naravi in razumevanju njenih pojavov, 3

16 naravna okolja, bogata z naravnimi doživetji, ki navdihujoče spodbujajo k opazovanju, raziskovanju, eksperimentiranju, sintetiziranju in sklepanju, možnost, da na različne načine predelajo vprašanja o čustvih, o življenju in različnih življenjskih dogodkih, pridobivanje temeljnih znanj o rastlinah in živalih, o njihovih življenjskih pogojih, njihovi vzajemni odvisnosti in naši odvisnosti od njih, razvijanje spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave, okoljske aktivnosti s praktičnimi primeri, kako skrbeti za okolje, eksperimentiranje s preprostimi naravnimi materiali in s preprostimi tehničnimi sredstvi, aktivnosti, ki pripomorejo, da otroci razvijajo osnovne pojme časa, razumevanje bioloških, fizikalnih, kemičnih vzročnih zvez in matematičnih pojmov. Zgodnje naravoslovje v vrtcu postavlja temelje naravoslovju v šoli. Rezultat je naravoslovno pismen posameznik, ki zraven poznavanja osnov naravoslovja in njegovih pojmov obvladuje še sposobnost reševanja problemov in odkrivanja narave na logičen in znanstven način. Zamisel o drevesu kot živem bitju se razvije šele takrat, ko imajo otroci potrebne izkušnje o drevesu in drugih živih bitij, da uvidijo povezavo. Da je drevo lepo ali mogočno in simbolično ni nepomembno odkritje, vendar drugačno zaradi samega procesa odkrivanja. Naravoslovna pismenost pa ni pomembna le zaradi sposobnosti razumevanja in odločanja o problemih sodobne družbe ter resnih problemov okolja, pomembna je tudi zato, ker je naravoslovje del naše kulture (Kroflič, 2001) Vloga raziskovanja pri odkrivanju naravnega okolja v zgodnjem otroštvu (Katalinič, 2008) je zapisal, da ima naravno okolje velik pomen pri razvoju otroka. Spoznavanje naravnega okolja naj bi v predšolskem obdobju potekalo v prijetnem ozračju, privzgajanje naravnega življenjskega ritma in sloga v sožitju z naravo pa 4

17 naj bi bil njen namen. Pri privzgajanju mislimo na oblikovanje kakovostnega odnosa med človekom in naravo. Otrokova prva doživetja so temeljni usmerjevalec v njegovem nadaljnjem duhovnem in predstavnem svetu o naravi in stvarnosti. Otrok ob igri v naravnem okolju doživlja povezanost z naravo in tudi s samim seboj. Prijazen je do narave, je ne uničuje in onesnažuje. Prav tako se nauči prisluhniti samemu sebi ter utripu žive in nežive narave (Pogačnik-Toličič, 1992, cit Čimžar, 2013). Ekologija je v svojem raziskovanju obsežna. Zajema tako rastline in živali kot tudi ljudi, ki živijo drug z drugim in vplivajo drug na drugega ter na okolje. Začeti moramo pri sebi. Najprej ugotavljamo, kako vplivamo na svoje okolje, spoznati moramo tudi, od kod je naša hrana, katere živali in rastline živijo okoli nas. Vse, kar povzročimo v svojem okolju, povratno učinkuje na nas. S svojimi dejanji vplivamo na vsa živa bitja, ki z nami delijo okolje (Spurgeon, 1991, cit Čimžar, 2013). Raziskovalni pristop igra pri uvajanju zgodnjega naravoslovja veliko vlogo. Otrok je kot raziskovalec postavljen v didaktično situacijo, kjer raziskuje, išče odgovore na problemska vprašanja, ki so sestavni del njegovega življenja (Petek, 2012, str. 104). Tak raziskovalni pristop omogoča uresničevanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, razvija intelektualne sposobnosti, znanstveno mišljenje in spodbuja iznajdljivost v problemskih situacijah. Motiviranost za učenje je velika, saj je raziskovanje povezano z naravnim okoljem in izkušnjami otrok. Pri tem spodbuja kritičnost, navaja na objektivnost ter oblikuje relativen odnos do resnice (Petek, 2012, str. 105). Raziskovalno učenje predpostavlja razvijanje naravoslovnih pojmov in naravoslovnega mišljenja, sklepanja, možnosti za reševanje problemov, postavljanje hipotez, klasificiranja, povzemanja bistva, oblikovanje konceptov. Ti 5

18 procesi potekajo nezavedno, zasnovani pa so na znanstveni metodi raziskovanja (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 105).»S pomočjo raziskovalnega pristopa sledimo dvema temeljnima ciljema izobraževanja: ohraniti radovednost otrok in trajen interes za znanje ter oblikovanje sposobnosti, ki so potrebne za samostojno reševanje problemov«(petek, 2012, str. 105) Vloga vzgojitelja pri zgodnjem uvajanju otrok v raziskovanje Tradicionalna vloga vzgojitelja se pri metodi raziskovanja spremeni, saj le-ta postane organizator situacij, spodbudnega okolja, vzdušja, ki otrokom omogoča svobodno izražanje, upoštevanje njihovih želja in idej. Hkrati pa delo vodi in skupaj z otroki analizira njihove želje in ideje, ki jih potem poskušajo skupaj tudi uresničiti. Pri upoštevanju otrokove osebnosti, razvojnih značilnosti in sposobnosti mora biti okolje organizirano tako, da bo otrok v njem lahko uporabljal svoje že pridobljene izkušnje in pridobil nove (Ilotić, 2001; povz. po Kunst, 2007). Vloga vzgojitelja pri zgodnjem uvajanju otrok v raziskovalno delo je predvsem v smislu vodenja otrok skozi posamezne stopnje raziskovalnega dela. Pri tem je pomembno, da po začetnih vnaprej pripravljenih raziskavah otroku dopustimo lastno raziskovanje, ki temelji na otrokovi kreativnosti. Vzgojiteljeva vloga pri tem je spodbujati in usmerjati h kritičnemu vodenju otrokovih lastnih ugotovitev in spoznanj (Novak, in drugi, 2003). S tem otroku pomagamo premostiti prehod od laičnega na razumsko dojemanje sveta, pri čemer je na podlagi soočenja z naivnimi spoznanji zmožen sprejeti nova znanja. Pri tem mora vzgojitelj dobro poznati znanje otrok, da lahko na obstoječem znanju organizira aktivnosti, ki otroka pripelje do novega znanja. Raziskovanje vključuje tudi skrbno zbiranje in urejanje informacij. Vzgojitelj mora biti organizator in moderator, ne pa lastnik informacij. Otrokom mora zagotoviti dostop do informacij in jim kasneje pomagati, da dobljene informacije 6

19 dokumentirajo, razvrstijo, analizirajo in povežejo v smiselne odgovore (Kunst, 2007). Odrasli v vrtcu največkrat omogočamo in spodbujamo možnost izbire in drugačnosti. S svojim ravnanjem dajemo zgled in sporočila, v kolikšni meri je zaželena otrokova soudeležba pri sprejemanju skupnih odločitev v zvezi z vsebinami, prostorom, časom, materiali, pravili idr. Vrtec je prostor, namenjen otrokom. Odrasli imamo v vrtcu sicer pomembno vlogo, vendar se moramo zavedati, da si prostor in čas delimo z otroki in za otroke. Otrokom je potrebno dati možnost, da govorijo in utemeljujejo, zagovarjajo svoje mnenje, pri tem pa jih iskreno in zavzeto poslušamo. Kot potrpežljivi in željni poslušalci zaupamo vanje, pri tem smo jim v podporo pri razvijanju njihovih lastnih idej. To, da upoštevamo predloge otrok pri načrtovanju vsebin, oblikovanju prostora itn., otroke postavi v aktivno vlogo. Ker niso pasivni opazovalci, se poveča njihov interes. Najprej jim razkrijmo svoja pričakovanja in načrte, potem pa spodbujajmo tudi njih same, da povedo, narišejo, pokažejo svoje načrte, zamisli, želje, pobude... Sledi naj argumentiranje idej, zamisli, razumevanj, njihovo utemeljevanje, zagovarjanje. Otroci se s tem učijo odgovornega sodelovanja in predvidevanja posledic svojih odločitev. Otroci se na tak način veliko naučijo. Pri vsebinskem sodelovanjem in načrtovanju upoštevajmo otrokove predloge vsebin, ki so navdušile,»povlekle«, «zagrabile«otroke. Problemsko zastavljene, široko opredeljene vsebine v obliki tematskih sklopov oziroma projektov nam navadno ponujajo več možnosti za vključitev idej otrok. Teme, o katerih razmišljamo in se pogovarjamo so široke. Za pogovore»na določeno temo«lahko izkoristimo sprotne, spontano nastale situacije ali pa si pomagamo z ustrezno literaturo za otroke in drugo literaturo (Bahovec, 2004). 7

20 2.2 TEMELJNI NARAVOSLOVNI POSTOPKI Otroci naj bi spoznavali naravoslovne vsebine zlasti ob dejavnostih, ki omogočajo sprejemanje novih informacij prek lastnih izkušenj. Ob takih dejavnostih namreč razvijajo naravoslovne postopke (sposobnosti in spretnosti). Pri mlajših otrocih naj bi razvijali zaznavanje, primerjanje, merjenje, razvrščanje, uvrščanje in sporočanje, pri malo starejših pa tudi sklepanje in napovedovanje. Ko bodi otroci dovolj vešči teh osnovnih naravoslovnih postopkov, bodo sposobni razvijati tudi zahtevnejše in bolj abstraktne, kot sta oblikovanje domnev in ločevanje spremenljivk (Charlesworth, Lind, 1990; cit. po Skribe-Dimec, 2007, str.10). Dejavnosti, zasnovane na raziskovalnem načinu in ob uporabi metode reševanja problemov, dajejo možnosti razvoja vrste sposobnosti in spretnosti. Z njimi razvijamo sposobnosti učenja in reševanja problemov, med samim izvajanjem dejavnosti pa razvijamo sposobnosti opazovanja, zbiranja informacij, sposobnost analize in organizacije informacij, sposobnost interpretacije, opisovanja ter samostojnega in timskega dela (Petek, 2010). Če želimo otroke vpeljati v raziskovalni pristop dojemanja naravoslovja, je postopen razvoj le-tega potreben. Zaželeno je, da pridobivanje procesnih oz. proceduralnih znanj sledi naslednjim postopkom (Fošnarič & Katalinič, 2012, str. 22): opazovanje, opisovanje (deskripcija), primerjanje, merjenje, zbiranje podatkov, beleženje podatkov, razvrščanje in vrednotenje podatkov, prikazovanje podatkov, sklepanje in pojasnjevanje podatkov, 8

21 oblikovanje hipotez napovedovanje predpostavljanje, načrtovanje planiranje, raziskovanje eksperimentiranje. OPAZOVANJE Otrok opazuje drugače kot odrasli. Sposobnost opazovanja se razvija pri vsakem posamezniku na svoj način. Opazovanje ni nikoli pasivno sprejemanje vtisov, je aktivna dejavnost. Opazovanje načrtujemo, lahko je vodeno, loči se od navadnega gledanja in poslušanja. Največkrat je opazovanje namerno in zastavljeno s ciljem. Vtisi, ki jih sprejemamo s čutili, se razčlenjujejo in pojasnjujejo. Z miselnimi procesi se čutilni vtisi predelajo, navežejo se na predznanje in omogočijo nadgradnjo. Pri naravoslovju se spodbuja otroka, da pozorno opazuje v določeni smeri z namenom, da spozna lastnosti predmetov, pojavov in njihovih sprememb, takšnih, kot so. Otroke pri opazovanju navajamo še na beleženje, še zlasti, če opazovanje traja dlje časa in se pogoji za opazovanje spreminjajo (prav tam). OPISOVANJE (DESKRIPCIJA) Otrok se izraža besedno. Opisuje lahko, kaj čuti in s tem izrazi številne lastnosti. Pomembno je, da je opisovanje v naravoslovju objektivno, popolno in natančno. Lahko je neposredno ali poteka po predhodnem opazovanju in že oblikovani predstavi (Fošnarič & Katalinič, 2012, str. 22, 23). PRIMERJANJE Primerjanje je dejavnost, s katero otroci ugotavljajo medsebojni odnos med dvema ali več lastnostmi. S primerjanjem podobnosti in razlik se v naravoslovju pridobljeno znanje poglobi. Pri primerjanju je zelo pomembno, da dobro poznamo lastnosti, ki jih med sabo primerjamo. Otrokom predstavimo primerjanje postopno: najprej ga izbira vzgojitelj sam, kasneje lahko otroci sami izbirajo lastnosti, ki jih primerjajo (Fošnarič & Katalinič, 2012, str. 23). 9

22 MERJENJE Z merjenjem primerjamo neko količino z odgovarjajočo lestvico, da ugotovimo številčno vrednost te količine. V začetnem naravoslovju merimo: dolžino, maso, čas, temperaturo. Otrok se ob merjenju uči rokovanja in pravilne rabe naprav za merjenje in pravilnega ter natančnega merjenja. Merjenje je v začetnem naravoslovju lahko samo ocena, primerjava, saj otrok, preden spozna standardno enoto, spozna nestandardne enote. S primerjanjem različnih ocen iste količine spoznajo pomen standardnih enot (prav tam). ZBIRANJE PODATKOV Zbiranje podatkov lahko poteka samostojno ali pod vodstvom učitelja. Podatke zbiramo z opazovanjem, praktičnim delom in merjenji v prostoru. Podatke zbiramo tudi s pomočjo literature, v sedanjem času pa tudi preko spleta. Zbrane podatke primerjamo med seboj (Fošnarič & Katalinič, 2012, str. 23, 24). BELEŽENJE PODATKOV Podatke, ki jih zberejo, morajo otroci beležiti oz. zapisovati na način, ki ga predhodno določijo. Podatki se na ta način ohranijo in so uporabni. Zapisujemo jih lahko na različne načine: z besedami, skicami, številkami, izpolnjevanjem razpredelnic, fotografskim zapisom (Fošnarič & Katalinič, 2012, str. 24). RAZVRŠČANJE IN VREDNOTENJE PODATKOV Razvrščanje pomeni razčlenjevanje celote na posamezne dele. Bolj je raziskovanje obsežno, bolj je nujno natančno opredeliti, kakšne podatke zbiramo in koliko jih spremljamo naenkrat. Določiti je potrebno kriterij za zbiranje podatkov, se ga dosledno držati, saj le tako podatki dobijo svojo vrednost (prav tam). PRIKAZOVANJE PODATKOV Zbrane podatke lahko otroci prikažejo v različnih preglednicah. Hitro in postopno se naučijo, kako podatke prikazati na različne načine. Otroci tako prikazujejo 10

23 podatke z razvrščanjem v množice, sestavljajo tabele, histograme, različne grafe, kolačnike (prav tam). SKLEPANJE IN POJASNJEVANJE PODATKOV Sklepanje sodi med najbolj zapletene oblike mišljenja oz. miselnih dejavnosti. Od sklepanja je odvisna globina razumevanja ciljev, s pomočjo sklepanja pridemo do razumevanja temeljnih zvez, odnosov, zakonitosti. V naravoslovju imajo otroci veliko možnosti za sklepanje in pojasnjevanje podatkov. Vzpodbujamo jih z izrazi/besedami: opazuj in sklepaj, naredi poskus in sklepaj, utemelji rezultate, pojasni, zakaj (prav tam). OBLIKOVANJE HIPOTEZ NAPOVEDOVANJE PREDPOSTAVLJANJE Oblikovanje hipotez napovedovanje - predpostavljanje so vnaprej postavljeni odgovori, ki jih otroci oblikujejo pred raziskovanjem zastavljenega problema. S pomočjo rezultatov raziskovanja lahko hipoteze potrdijo, delno potrdijo ali ovržejo. Napovedovanje je pomembno iz vidika vzpodbude za proučevanje, povečuje tudi notranjo motivacijo. V začetnem naravoslovju lahko napovedovanje vzpodbujamo z vprašanji: kaj se bo zgodilo, ali veš, kaj bo na koncu? (Fošnarič & Katalinič, 2012, str. 25). NAČRTOVANJE PLANIRANJE Načrtovanje je miselna aktivnost, s pomočjo katere vnaprej predvidevamo. Usmerjamo dejavnost, da pridemo do cilja. Načrtujemo postopke, način izvedbe, pripomočke, material in potreben čas, da pridemo do rešitve. V začetnem naravoslovju je vzgojitelj tisti, ki načrtuje dejavnosti za doseganje ciljev, otroci pa po načrtu izvajajo dejavnosti, ki jih pripeljejo do željenega cilja (prav tam). RAZISKOVANJE EKSPERIMENTIRANJE Z opazovanjem narave in njenih pojavov so ljudje odkrili njene zakonitosti. Otroci raziskujejo že odkrite pojave, da bi jih lažje razumeli. Lahko raziskujejo v naravi ali v igralnici, vedno pa je za raziskovanje potrebna oprema in motivacija. Eksperimentiranje pomeni neposreden stik s konkretnim materialom, kjer lahko 11

24 otroci opazujejo, zapisujejo opažanja, primerjajo, merijo, opisujejo Z eksperimentiranjem si otrok razvija in uri spretnosti, pri tem pa na konkretni operaciji spozna nek proces, pojav v naravi (prav tam). 2.3 AKTIVNO UČENJE V VRTCU Nov pogled na pomembnost predšolskega obdobja za otrokov razvoj so omogočile različne študije, ki so vplivale na oblikovanje stališč o pomenu zgodnjega učenja in njegovem vplivu na razvoj tistih sposobnosti, ki imajo pomembno vlogo pri kasnejšem izobraževanju in življenju nasploh. Da otrokovemu razvoju bolj ustrezajo prožni programi, ki vključujejo v otrokovo aktivnost različne oblike in načine dela, materiale, gradiva, s tem pa pridejo do izraza kreativnost, iniciativa in druge sposobnosti otroka. Tak program otroka razvija celostno, kar se kaže v različnih sposobnostih in drugih lastnostih kot so: interes za učenje, sodelovanje med otroki, kreativnost, samostojnost (Ferjančič, 1994). Sodobni kurikuli predšolske vzgoje poudarjajo načelo aktivnega učenja. S tem načelom je povezano spoznanje, da se predšolski otrok najbolje uči na osnovi konkretne izkušnje in praktične udeležbe v aktivnostih, kar danes velja za splošno sprejet princip predšolske vzgoje. V Kurikulu za vrtce (1999, str. 19) je zapisano, da naj predšolska vzgoja temelji na aktivnostih, ki so neposredne in pridobivanju konkretnih izkušenj. B. Marentič Požarnik (2000, str.12) pravi, da je aktivno učenje tisto učenje, ki učenca celostno, miselno in čustveno aktivira, je zanj pomembno zaradi osebne vpetosti v resnične življenjske okoliščine. Avtorica (prav ta) še razlaga, da gre pri aktivnem učenju za višjo stopnjo aktivnosti. V Kurikulu za vrtce (1999, str. 16, 17) je načelo aktivnega učenja opisano kot zagotavljanje za učenje spodbudnega okolja, ki omogoča izhajanje aktivnosti iz načrtovanja vzgojiteljice kot tudi otrokovih lastnih pobud. V ospredju učenja je razvijanje občutljivosti in krepitev zavesti o problemih. Otroke je treba navajati na 12

25 rabo različnih strategij in pripomočkov pri iskanju odgovorov, jim pomagati, jih spodbujati k drugim načinom izražanja.»predšolska vzgoja v vrtcih mora graditi na otrokovih zmožnostih in ga voditi k pridobivanju novih doživetij, izkušenj in spoznanj, tako da predenj postavlja smiselne zahteve oz. probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje, mu omogočajo izražanje, doživljanje ter ga močno čustveno in socialno angažirajo.«(prav tam, str. 19). Preko aktivnega miselnega iskanja otrok pride do novega znanja. Učenje ga preko iskanja bogati, pri tem razvija spoznavno strukturo, oblikuje postopke in modele reševanja, ki so prenosljivi na nove podobne primere. Aktivnost vpliva tudi na oblikovanje miselnega stila, omogoča uporabnost znanja, hkrati pa daje dejavnostim aktualnost in življenjskost. Miselni vzorci, ki jih otrok oblikuje pri takem načinu, so uporabni za reševanje vedno zahtevnejših problemov (Cencič & Cenčič, 2002, str. 79) 2.4 KAJ JE PROJEKTNO UČNO DELO Projektno učno delo je pristop učenja in poučevanja, ki je uveljavljeno že vrsto let. Uporablja se ga na različnih vsebinskih področjih, tudi na vseh ravneh izobraževanja (Ferk Savec, 2010) Definicija projektnega učnega dela V Wikipedii (2009) se projektno učno delo opredeljuje kot učna metoda, pri kateri učenci prinesejo zanimanje za določeno tematiko, ki jih obdaja v vsakdanjem življenju, v projektno delo v razredu. Učenci pri projektnem delu načrtujejo svoje aktivnosti, rešujejo probleme, sprejemajo odločitve in izvajajo raziskovalne dejavnosti (Ferk Savec, 2010). (Ferk Savec, 2010) je strnila definicije posameznih avtorjev o projektnem učnem delu. Le-te so: 13

26 Projektno učno delo je model organiziranja učenja v sklopu izvajanja projekta (Thomas, 2000), Projektno učno delo je učna metoda, pri kateri učenci osvajajo nove pojme izbranega vsebinskega področja ob uporabi elementov raziskovalnega pristopa, pri tem pa so osredinjeni na cilj izdelati projektno nalogo ali razviti izdelek (Blumenfeld et al., 1991), Projektno učno delo je dinamičen način učenja, pri katerem učenci raziskujejo probleme in izzive vsakodnevnega življenja. S takšnim pristopom aktivnega učenja so učenci spodbujeni k pridobivanju poglobljenega razumevanja preučevane vsebine (Edutopia, 2009), Projektno učno delo daje učencem priložnost izkusiti raziskovalno delo znanstvenikov, kar je zelo vznemirljivo in zabavno, če je izvedeno na učencem primeren način (Bruce Alberts, predsednik Nacionalne znanstvene akademije (angl. National Academy of Sciences, STEPs home, 2009), Projektno učno delo je sisitematičnen način učenja, ki učence aktivno vključuje v pridobivanje temeljnih znanj in za življenje koristnih spretnosti ob uporabi raziskovalnega pristopa, ki ga učenci soustvarjajo okoli kompleksnih, avtentičnih vprašanj ali premišljeno zasnovanih izdelkov in nalog (Buck Institute of Education, 2009) Značilnosti projektnega učnega dela Razumevanje pri navajanju značilnosti projektnega učnega dela oz. meril za njegovo opredelitev je zelo široko. Na osnovi primerjalne analize meril različnih avtorjev je v delu (Ferk Savec, 2010) oblikovanih osem ključnih meril za projektno učno delo: povezanost obravnavane tematike z izkušnjami učencev iz življenja, interdisciplinarni pristop, načrtovane in ciljno usmerjene aktivnosti, njihovi nosilci so učenci upoštevanje interesov, učnih stilov in sposobnosti učencev, razvijanje medosebnih odnosov ter sposobnosti komuniciranja in sodelovanja, 14

27 težišče na učnem procesu, odprtost učnega procesa, pri ocenjevanju je vrednotena izpeljava projektnega učnega dela in projektni izdelek. 2.5 ZGRADBA IN RAZČLENITEV PROJEKTNEGA DELA PO ETAPAH Projektno delo je skupek več komponent, ki si sledijo po etapah v določenem zaporedju. Zgradba in potek projektnega dela se lahko razlikujeta glede na različne avtorje. V knjigi Projektno učno delo drugačna pot do znanja (Novak in sodelavci, 1990) so povzeli razčlenitev in potek projektne metode po Karlu Freyu, ki je razčlenil potek te metode na pet etap: iniciativa, skiciranje projekta, načrtovanje izvedbe, izvedba in sklepna faza. Pri seznanjanju slovenskih pedagoških delavcev s to metodo so prav tako v začetku povzeli Freyevo razčlenitev in potek projektnega dela. Po nekaj letih dela s praktiki pa je prišlo do spoznanja, da je po zaključku projekta zelo pomembno tudi ovrednotenje poteka in dosežkov celotnega procesa. Zato je bila uvedena še šesta etapa, v kateri poteka ovrednotenje (evalvacija) projektnega dela in njihovih dosežkov. Razčlenitev in potek po etapah je prikazan spodaj (Novak idr., 2009, str.24, 25). ETAPE KOMPONENTE MISELNI POTEK 1 Iniciativa z oblikovanjem projektne teme in KAJ? ZAKAJ? končnega cilja 2 Izdelava idejne skice z operativnimi cilji KAJ? 3 Načrtovanje izvedbe KAKO? 4 Izvedba načrta Potek aktivnosti 5 Predstavitev dosežkov Rezultati 6 Evalvacija Sklepni del Tabela 1: Tabela etap (Novak idr., 2009). 15

28 2.5.1 PRVA ETAPA: Nastajanje pobude oz. ideje s končnim ciljem Pobudnik projekta je lahko vodja projektnega dela, predlagajo pa ga lahko tudi izvajalci (otroci), njihovi starši ali kdor koli, ki je zainteresiran za izvedbo projekta. Pobuda lahko izhaja iz učnega programa ali iz življenjske situacije. Uspešna izpeljava projektnega dela zavisi od motiviranosti izvajalcev za sodelovanje v njem. Prvo etapo sestavljajo naslednji koraki: nastajanje pobude, oblikovanje ene ali več tem, izbor ene od predlaganih tem in določitev končnega cilja. Temo po navadi predlagajo udeleženci sami, vodja projekta jih pri tem spodbuja, usmerja. Skupaj se odločijo med predlaganim. Pomembno je, da je tema življenjska, udeležencem iz dnevnega življenja znana in zanimiva. Tema mora biti smiselna, vsebinsko zaokrožena in ne iztrgana iz neke celote. Končni cilj projekta določijo izvajalci skupaj z vodjo projekta. Le-ta je po svoji naravi izrazito operativen, prav iz tega razloga ga lahko preverimo z dosežki, do katerih nas privede zaključek projekta. Ko je dokončno izbrana tema in določen končni cilj, je sklenjen še dogovor o naslovu projekta (Novak idr., 2009) DRUGA ETAPA: Oblikovanje idejne skice z delnimi cilji in nalogami Aktivno vključevanje izvajalcev v projekt, ki skupaj z vodjo projekta razmišljajo, predlagajo in se dogovarjajo o konkretnih dejavnostih, ki jih je potrebno opraviti med izvedbo projekta, je ključnega pomena. Vodja projekta je tisti, ki udeležence s postavljanjem vprašanj in podvprašanj vodi in usmerja, spodbuja k razmišljanju, usmerjanja njihovo pozornost na različne vire, daje usmeritve pri delu. Tako nastane idejna skica. Dejavnosti v njej predstavljajo delne cilje in operativne naloge. Cilji in naloge so podrejeni uresničevanju končnega cilja. 16

29 Vodja projekta poskrbi, da pri nastajanju idejne skice sodelujejo vsi udeleženci. Predlogi se zabeležijo na vidno in vsem dostopno mesto, kot je tabla, pano, plakat na zidu ipd. Dogovorijo se tudi za kriterije sprejema oz. izločitve posameznega predloga. Idejna skica nastaja kot slikovna ali grafična preglednica, ki vsebuje že dogovorjen naslov projekta in njegov končni cilj ali namen. Idejna skica mora biti pregledna, naloge jasno oblikovane in uresničljive. Podobna je miselnemu vzorcu. Če je slikovno opremljena, pridobi na estetskem izgledu, pritegne tudi gledalčevo pozornost in mu nudi (slikovni) vpogled v tematiko projekta. Nazorno izdelana in konkretizirana idejna skica pomeni lažjo izvedbo posameznih nalog v naslednji etapi. Skica mora biti vsebinsko jasna vsem udeležencem, prav tako nazorno predstavljena kot osnova za izdelavo načrta (prav tam) TRETJA ETAPA: Načrtovanje izvedbe Po sprejetju idejne skice sledi načrtovanje izvedbe posameznih dejavnosti oziroma načrt uresničevanja postavljenih delnih ciljev in nalog. Vsi cilji so operativni, zastavlja se vprašanje, kako jih bomo uresničevali. Postavljajo se vprašanja: Kdo bo izvajalec posameznih nalog? Kateri sodelavci bodo sodelovali? Kdaj? Kje in koliko časa se bodo posamezne naloge izvajale? Kako oziroma kakšni bodo postopki, metode in tehnike pri izvajanju posameznih nalog? Oblikuje se načrt, ki je lahko tabelaren ali v obliki miselnega vzorca. Pomembno pri njem je, da je pregleden, predstavljen na večjem papirju, ki je po možnosti pritrjen ali obešen na vidnem mestu ob idejni skici. Naloge udeležencev morajo biti natančno zabeležene in tudi, kdo jih bo prevzel. Ob pomoči vodje pri načrtovanju aktivno sodelujejo vsi udeleženci. Vsak predlog pretehtajo skupaj in presodijo njegovo uresničljivost in primernost glede na postavljene cilje. Posamezniki se prostovoljno javijo, pri katerih nalogah želijo sodelovati. 17

30 Na podlagi lastne odločitve ali v dogovoru z vodjo projekta udeleženci posamezne naloge izvajajo individualno, v dvojicah, v trojicah ali večjih skupinah, lahko pa se dogovorijo, da bodo določene naloge izvajali vsi skupaj. Vodja spremlja delo udeležencev, jih spodbuja, usmerja, če je potrebno, pomaga premagovati nastale ovire (prav tam) ČETRTA ETAPA: Izvedba načrta Ta etapa prinaša izvajanje posameznih nalog. Le-te se izpolnjujejo skladno z načrtom. Vodja projekta spremlja njihove aktivnosti, po potrebi izvajalce tudi usmerja, jih motivira pri izpolnjevanju nalog, spodbuja, da izrazijo svoje misli. Oseba, ki v projektu nastopa v vlogi pedagoške vodje oz. mentorja, mora obvladati tehnike in značilnosti medsebojne komunikacije na verbalni in neverbalni ravni. Pri vodenju projekta si bo pridobil spoštovanja udeležencev samo s svojim znanjem in strokovnostjo. Eden od glavnih ciljev pri vodenju izvajalcev projekta v etapi izvedbe sprejetega načrta je spodbujati udeležence k aktivnemu udejstvovanju in čim večji samostojnosti pri pridobivanju znanja. Zaradi boljšega pregleda nad potekom dela so skupni posveti del projekta. Namen tega je ugotoviti, ali projekt teče po načrtu in postavljenih ciljih, ali so dogovori in pravila upoštevani in ustrezni, ali jih je potrebno spremeniti oz. dopolniti, ali nastajajo pri izvedbi posameznih nalog motnje in kako jih odpraviti. Sprotno beleženje zanimivih opažanj, pomislekov, dilem, predlogov lahko vodja kasneje uporabi pri evalvaciji projekta. Projektno delo je kot pedagoški postopek primerno za vse starosti, zato vodja projekta prilagaja cilje, vsebine in didaktične postopke starosti udeležencev. 18

31 Prilagaja se njihovim razvojnim zmogljivostim in sposobnostim, pri tem nenehno spodbuja njihov razvoj (prav tam) PETA ETAPA: Predstavitev dosežkov Projekt se vedno zaključi s prikazom dosežkov. To so konkretni rezultati, ki so vidni in merljivi. Gre za izdelke posameznikov, posameznih skupin ali celotne skupine. Udeleženi v projektu jih predstavijo na različne načine: kvizi, predstavitev uspešno rešenega problema, različne razstave in kulturne prireditve od dramskih iger, glasbenih nastopov do svečanih proslav. S prikazanim se projekt zaključi. Cilj projekta je uresničen, ko predstavljeni dosežki potrdijo uresničitev zastavljenega. V sklepnem delu se udeleženci predstavijo in posredujejo osnovne podatke o projektu (prav tam): kdo so bili izvajalci projektnega dela (število, razred ali starost izvajalcev), kdo je bil vodja projekta, kdo so bili sodelavci projekta in koliko jih je bilo, od kdaj in do kdaj je projekt potekal, kje je projekt potekal ŠESTA ETAPA: Ovrednotenje dosežkov in celotnega poteka izvedbe projekta evalvacija S končnim izdelkom se zaključi projekt, ne pa tudi projektno delo. To se konča šele z ovrednotenjem rezultatov in celotnega poteka projekta. Priporočljivo je, da jih ovrednotijo vsi udeleženci kot izvajalci projekta, njihov vodja, strokovni sodelavci, tudi starši udeležencev, če so spremljali potek projekta in bili seznanjeni s končnimi dosežki njihovega otroka, pa tudi povabljenci na zaključni predstavitvi projekta. Vrednotenje izvedbe projekta naj bo posvečeno celotnemu poteku projektnega dela. Ob količini in kakovosti znanja, ki so ga udeleženci pokazali, naj bodo ovrednoteni 19

32 tudi postopki, s katerimi so udeleženci dosegli rezultate in z njimi uresničili končni cilj projekta. Do teh ocen lahko pridemo po različnih poteh. Ena od teh je samorefleksija udeležencev o njihovem počutju, doživetjih, spoznanjih in znanju, ki so ga pridobili med potekom projekta. Dragoceno je tudi njihovo ocenjevanje in samoocenjevanje lastnega dela in opažanja o spremembah, ki so jih pri sebi zaznali med izvajanjem projekta (prav tam). 2.6 KAJ JE DREVO? Prepoznati drevo ni težko, saj so to rastline, ki zrastejo višje od vseh drugih rastlin. So iz lesa - enega najtrših gradbenih materialov živega sveta. Drevesa so ključni del zemeljskega ekosistema, naj rastejo posamično ali v gozdovih. Nudijo dom mnogim bitjem, od drobnih žuželk do velikih sesalcev. Pomembne so tudi zaradi lesa in drugih delov drevesa, ki jih uporabljajo na različne načine. Zaradi predelave ogljikovega dioksida v kisik, so tudi izjemno pomembna pri kroženju ozračja in boljšemu stanju planeta. Poznamo dve vrsti dreves: trosovke, kot so npr. drevesaste praproti, in semenke, kot so sagovci, iglavci in kritosmenke. Kritosemenke, kot so primitivne kritosemenke, enokaličnice in dvokaličnice imajo cvetove, široke liste in tvorijo semena (Burnie, 2011) Rojstvo drevesa Prvi trenutki življenja drevesa so veliko bolj tvegani kot desetletja ali celo stoletja, ki jim sledijo. Že res, da zrastejo visoki hrasti iz majhnega želoda, toda le zelo malo semen živi tako dolgo. Če je leto dobro, hrastovo drevo obrodi okrog želodov. Večino le-teh pojejo, popasejo ali pohodijo živali ali pa padejo na kraje, kjer ne morejo vzkaliti. Leto pozneje jih bo živelo samo še prgišče. Semena vsebujejo hranila, ki jim dajejo moč za življenje ter omogočajo kalitev in rast. V nekaterih semenih je teh zalog zelo malo (vrbe) in vzkliti morajo le nekaj dni zatem, 20

33 ko odpadejo; na drugi strani pa so semena hrasta in bukve, ki pa imajo dovolj hrane, da lahko preživijo vso zimo. Kalitev - to resnično rojstvo drevesa - se začne, takoj ko se spomladi otopli (Burnie, 1990) Življenjsko pomembne korenine Drevo je podobno kot visoke zgradbe, oboji potrebujejo trdne temelje, da lahko stojijo. Drevo s pomočjo korenin, ki se razpredajo po prsti, zbira vodo in hranila. Korenine rastejo skupaj s preostalim drevesom. Sprva so majhne, nežne in se z lahkoto polomijo, ko pa drevo dozori, pomagajo drevesu preživeti viharje. Mogočnost koreninskega sistema drevesa si lahko predstavljamo kot ravno črto, ki je lahko dolga tudi več tisoč kilometrov, tako veliko rast lahko korenine dosežejo. Drevo lahko v toplem vremenu posrka tudi več kot 1000 litrov vode na dan. Po drevesnih koreninah dobesedno poteka dvosmerni promet, iz prsti potuje voda, v drugo smer po koreninah potuje drevesni sok, ki koreninskim vršičkom daje energijo, potrebno za rast (Burnie, 2011) Drevesna skorja in deblo Deblo, ki je najvišji in najmočnejši del drevesa, se dviga visoko v zrak. Trdnost debla je življenjskega pomena. Nositi mora težo vej in listov pa tudi vode in drevesnega soka, ki jih drevo potrebuje za rast. Trdnost dajejo deblu plasti, ki delujejo na precej različne načine. Najtrša plast je črnjava, ki je v sredini debla. Tik pod drevesno skorjo je najdejavnejša plast, ker deblo tam raste. Zunanja plast drevesa pa je drevesna skorja, ki je kot trden jopič, deblo varuje pred škodljivci in boleznimi. Mnogi pri razpoznavanju dreves najprej pogledajo drevesne liste, cvetove in sadeže, vendar drevo lahko razpoznamo tudi ob pogledu na drevesno skorjo. Ta je lahko gladka, nagubana, bodičasta, barvita, iz nje mezi smola ali pa je žilasta (Burnie, 2011). 21

34 2.6.4 Vejice in popki Veje so del drevesa, ki so lahko izjemno težke. V toplih predelih sveta imajo veje vse leto liste, v hladnejših pa so lahko več mesecev gole. Listnata drevesa se na zimo pripravijo z novimi popki. Le-ti so majceni poganjki, zaščiteni pred vetrom in mrazom. Pozimi ostanejo zaprti in ne kažejo znakov življenja, spomladi pa, ko se dnevi začnejo močno daljšati, začno postopoma nabrekati. V trenutku poči na milijone popkov, človek dobi občutek, kot da so se za to dogovorili (Burnie, 2011) Raznolikost listov Drevesa težko ločimo, če se jim ne približamo. Če pa stopimo bliže, se lahko o njih naučimo že z opazovanjem njihovih listov. Listi iglavcev so pogosto temno zeleni in imajo obliko iglic oziroma lusk. Največkrat so zimzeleni, kar pomeni, da so na drevesu vse leto. Listi listavcev pa so široki, ploščati ter imajo nešteto različnih oblik in odtenkov zelene barve. Ta drevesa so mnogokrat listopadna, kar pomeni, da jim še pred začetkom zime odpade listje. Listje se pred odpadanjem obarva, kar je znak, da prihaja hladno vreme (Burnie, 2011) Drevo kot življenjsko okolje Najštevilčnejši med živalmi, ki živijo na drevesih, so nevretenčarji (živali brez hrbtenice). Drevo je dom mikroskopsko majhnih ogrčic ali celo več milijonov žuželk. Na hrastovem drevesu je tako moč najti okrog 300 vrst žuželk; na njegovem listju ali celo v njem najdemo gosenice več sto metuljev. Drevo se pred takim izčrpavanjem brani s kemičnim orožjem, skritim v njegovih listih in lesu. Da si opomorejo od izgub, ki so jih pretrpela spomladi, imajo mnoga drevesa še drugo obdobje rasti, ki se zgodi sredi poletja (Burnie, 1990). Tudi v drevesnih koreninah najdemo skrivnostni svet, v katerem mrgoli od življenja. Nekatere od teh živali nikoli ne uzrejo sončne svetlobe, druge, na primer mnoge žuželke, odraščajo v gnijočem lesu ali prostoru med površino in prstjo. Te živali razgrajujejo odmrle živali in rastline in jih tako reciklirajo v hranila, ki jih drevesa potrebujejo za rast (Burnie, 2011). 22

35 2.6.7 Smrt drevesa Drevesa so ranljiva od trenutka, ko vzklijejo. Od raznih organizmov do žuželk, ki povzročajo majhne rane v njihovem lesu, tudi bršljana, ki se vzpenja po njihovih deblih in smrtonosni roj glivnih trosov, ki se naseli na vejah. Vsi od naštetih so pripravljeni, da na šibkih točkah v danem trenutku prodrejo v drevo in ga okužijo. Drevo se bori, košček za koščkom svojega tkiva prepušča napadalcem, žrtvuje nagnito vejo ali kos razpadajočega lesa, samo da bi preživelo. Drevo je lahko v boju za preživetje leta, vendar je zdravega lesa vedno manj. Neke pomladi se drevesni sok ne pretaka več, drevo je izgubilo boj, umrlo je (Burnie, 1990). 23

36 3 PRAKTIČNI DEL 3.1 NAMEN Namen diplomske naloge je predstaviti konkreten primer dobre prakse v vrtcu iz področja naravoslovja, ki je temeljil na projektnem delu. Skozi stopnje projektnega učnega dela so bile v korelaciji z ostalimi področji kurikuluma izpeljane naravoslovne dejavnosti, ki so temeljile na načrtovanem, sistematične delu, ki pa so ga s svojimi pobudami, predlogi nadgradili, izpopolnili sodelujoči otroci prvega starostnega obdobja, vključeni kot aktivni udeleženci v ponudbi nalog in dejavnosti, ki so bile primerne njihovim sposobnostim, spretnostim. 3.2 BESEDA O PROJEKTU Projektno delo, Drevo, moj prijatelj, je v poletnih mesecih nadgradilo dogajanje v vaškem vrtcu. Otroci starostne skupine 2 3 let so v desetih dneh, kar se je projekt izvajal, doživeli veliko zanimivega, novega in najpomembnejše, prelevili so se v aktivne mlade raziskovalce, ki so sami opazovali, raziskovali, preizkušali in iskali rešitve v zastavljenih dejavnostih. 3.3 CILJI DIPLOMSKE NALOGE Cilji diplomske naloge: Načrtovano vsebino izvajati s pomočjo metode aktivnega učenja, KWL tabelo. Ugotovimo začetno znanje (kaj že vemo), načrtujemo (kaj želimo izvedeti), preverimo naučeno oziroma pridobljeno znanje (kaj smo se naučili). Načrtovati in izvesti dejavnosti, ki otroka aktivno vključujejo v raziskovanje na temo spoznavanje dreves. 24

37 Razvijati osnovne naravoslovne sposobnosti, npr. opazovanje, primerjanje, urejanje. S pomočjo didaktičnega pripomočka Drevesni vedež razviti in ohranjati motivacijo, interes za samostojno raziskovanje dreves in ostalega živega sveta okrog njih. 3.4 METODOLOGIJA Raziskovalne metode Diplomsko delo je praktično, načrtovano na osnovi projektnega učnega dela, izvedeno v vrtcu. Uporabljeni sta deskriptivna metoda in metoda praktičnega dela Raziskovalni vzorec Raziskovalni vzorec predstavljajo otroci prvega starostnega obdobja, vaškega vrtca, stari 2-3 leta. Vključenih je bilo 14 otrok Postopki zbiranja podatkov Projektno delo je bilo izvedeno v desetih dneh. S pomočjo KWL TABELE (Know Kaj mislim, da vem; Want to know Želim vedeti; Learn Naučil sem se) smo skupaj z otroki postavili temelje učenja vsebine, ki je spodbujala kritično mišljenje skozi ves projekt, od začetka do konca (priloga A). Vsak dan so se dejavnosti odvijale od jutranjega kroga do popoldanske evalvacije, ki smo jo zaključili po kosilu, zbrani na blazini. Skozi različne dejavnosti, opazovanja, eksperimente, didaktične igre so se podatki vsakodnevno beležili v opazovalni list zaznavamo z vsemi čuti (priloga B). Svoja opažanja je beležila tudi vzgojiteljica (priloga C) 25

38 3.4.4 Postopki obdelave podatkov Zbrani podatki so obdelani kvalitativno opisno (evalvacije po zastavljenih ciljih in opažanjih) in podkrepljenim»foto zapisom«dejavnosti otrok, za katerega je pridobljeno predhodno soglasje staršev. 26

39 4 IDEJNA SKICA PROJEKTA NALOGA 1 Spoznati drevo hrast, ki stoji sam nedaleč od vrtca. NALOGA 1A: Presenečenje pred vrati igralnice. Skrivnostno pismo prijatelja, ki nas želi spoznati, nas opazovati, poslušati in se z nami igrati. NALOGA 1B: Orientacijski pohod z nalogami do osamljenega prijatelja. NALOGA 1C: Skrivnostni prijatelj je razkrit. Drevo. Osamljen star hrast. Doživetje drevesa. NALOGA 3 Didaktična igrača Drevesni vedež nas povezuje z drevesi, naravo, ki nas obdaja. NALOGA 2 Skozi načrtovane dejavnosti bodo otroci aktivni udeleženci v raziskovanju na temo spoznavanje drevesa. NALOGA 2A: Urejanje zbirk (material, ki ga najdemo okoli drevesa). NALOGA 2B: Pogovor ob urejanju plakata, ki dan za dnem spreminja podobo, saj vsak dan spoznamo kaj novega in to narišemo, nalepimo. NALOGA 2C: Branje pravljice Osamljeno drevo in drugih na temo drevesa; učenje pesmi Drevo. NALOGA 2D: Doživetje ob čutnih škatlah, igramo se s čutnim spominom, uredimo čutni plakat - Kaj je hrapavo? NALOGA 2E: Umetnost v družbi drevesa. Mladi slikarji slikajo drevo; plešemo z drevesom, prisluhnemo drevesnemu koncertu, ki igra ob spremljavi vetra. NALOGA 2F: Ogled, branje knjig na temo drevo. NALOGA 2G: Spoznavamo živali, ki živijo na drevesu; med koreninami, v/na deblu, v krošnji drevesa. NALOGA 2H: Primerjamo drevo - človek,»drevo v nas«s pomočjo knjig (velikost, starost), mikrokamere, plakatov. NALOGA 4 Ob pregledu zbranega gradiva in foto reportaže otroci spregovorijo o svojih doživetjih. NALOGA 2I:Naredimo preizkus: Kaj se zgodi, če v tolkaču zmečkamo zelene, sveže list in kaj, če zmečkamo rjave suhe liste? Naslov projekta: DREVO MOJ PRIJATELJ Končni cilj: Razviti in ohraniti zanimanje, interes za samostojno raziskovanje dreves in ostalega živega sveta okrog njih. NALOGA 2J: Opazujemo sadiko mladega hrasta, načrtujem zasaditek - kako jo bomo zasadili, kaj potrebujemo za saditev, kje, kako se bomo zavarovali. NALOGA 2K: V skupinah polagamo drevo iz naravnega materiala. NALOGA 2L: Senzibilizacija - dotikanje, božanje, objemanje drevesa. Kako se počutimo, kaj čutimo, kaj nam je drevo povedalo. 27

40 5 DNEVNE PRIPRAVE Z ANALIZAMI DOSEGANJA CILJEV 5.1 PRVI DAN Področje: NARAVA. Korelacija: gibanje, jezik, matematika. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: zbuditi interes otrok in pripraviti»prizorišče«dogajanja, otrok spoznava in doživlja drevo z vsemi čutili, otrok nabira, razvršča, ureja nabran material, s tehniko aktivnega učenja, KWL tabelo, postavimo izhodišče in končne cilje raziskovanja. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Metode: metoda razgovora, opazovanja, demonstriranja, raziskovanja, reševanja problemov, didaktična igra. Sredstva: pismo skrivnostnega prijatelja, nahrbtnik z raziskovalno opremo, lupe, razne posode, škatle, lončki, kazalke z listom hrasta, puščice na poti, čopiči, barva, velika pola papirja. Prostor: igralnica, pod krošnjo starega hrasta. 28

41 Literatura: Bajd, B., & Potočnik, N. (2013). Mali radovednež na obisku pri treh rastlinah. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Bajd, B. (2012). Moji prvi listavci, preprost določevalni ključ. Celovec: Mohorjeva založba. Beaumont, E., & Guiloret, M.-R. (2006). Podobe narave. Ljubljana: Oka otroška knjiga. Danks, F., & Schofield, J. (2007). Igrišča narave. Radovljica: Didakta. Johnson, O. (2010). Drevesa. Kranj: Založba Narava. Lemayeur, M.-C. (2001). Podobe gozdov. Ljubljana: Otroška knjiga Oka in založništvo Jutro. Spohn, M. i. (2008). Katero drevo je to? Kranj: Narava. UVOD Aktivnost vzgojiteljice: uvodna motivacija, pismo skrivnostnega prijatelja in nahrbtnik poln najrazličnejših pripomočkov, predmetov, prebere pismo, predstavi pripomočke, predmete, ki so se skrivali v nahrbtniku, povabi jih, da se pripravijo za na pot, ki jih bo pripeljala do skrivnostnega prijatelja, razdeli»kazalke«, ki jih je za otroke pripravil skrivnostni prijatelj in bodo pomagale pri iskanju le-tega (karton s prilepljenim listom hrasta), poda navodila za daljši sprehod. 29

42 Slika 1: Vzgojiteljica pred vrati odkrije nahrbtnik in skrivnostno pismo Slika 2: Skrivnostni prijatelj nas vabi na potep 30

43 Aktivnost otrok: otroci prisluhnejo, se vključijo v pogovor. Spregovorijo o lastnih izkušnjah, prepoznavajo pripomočke, predmete iz nahrbtnika, otroci se vključijo v načrtovanje sprehoda, so v pričakovanju, ko si ogledujejo kazalke, prisluhnejo navodilom, varna hoja na cesti. Orientacijska hoja s postanki ob puščičnih oznakah Hoja do skrivnostnega prijatelja poteka brez daljših postankov, ustavijo se le ob puščičnih oznakah, ki usmerjajo, vodijo po pravi poti. Slika 3: V nahrbtniku se skrivajo razne stvari, tudi kazalke Slika 4: Prva puščica pred vrtcem nas vodi 31

44 Ogled skrivnostnega prijatelja Aktivnost vzgojiteljice: pogovor na cilju, razkritje skrivnostnega prijatelja, spodbudi otroke k razmišljanju s vprašanji: Kako vemo, da smo našli prijatelja, ki nam je pisal? Kako vemo, da je prav slednje drevo pravi prijatelj? preko pogovora podoživi dogajanje na poti do skrivnostnega prijatelja, velikega hrasta, raziskovanje okrog njega, doživetje prijatelja z vsemi čuti, spodbudi k nabiranju materiala, razvrščanju, urejanju le-tega glede na posode, škatle, ki so bile v nahrbtniku. Aktivnost otrok: otroci prepoznajo skrivnostnega prijatelja, s pomočjo kazalke, primerjajo list starega hrasta, otroci objamejo drevo in ga doživijo z vsemi čuti (vonjajo, tipajo, poslušajo, opazujejo), otroci nabirajo materiale, ki jih najdejo v neposredni bližini drevesa, jih razvrščajo, urejajo v škatle, različne posode. Slika 5: Sledenje puščicam je res zabavno 32

45 Slika 6: S kazalkami v pomoč odkrivamo skrivnostnega prijatelja Slika 7: S pomočjo kazalke smo našli in prepoznali prijatelja Slika 8: Prisluhnemo staremu hrastu 33

46 Slika 9: Počivamo v senci prijatelja, prisluhnemo njegovemu pripovedovanju Hoja nazaj v vrtec Poteka mirno, otroke se spodbuja, opozarja na pozornost, dogajanje med potjo. Otroci spoznavajo okolico svojega kraja, pridobivajo znanje iz objektivnega sveta, si širijo obzorje. Vrtec Aktivnost vzgojiteljice: spomni na dogajanja iz sprehoda, povabi jih, da skupaj pregledajo nabran material, razvrstijo v zbirke, jih razstavijo, spodbudi otroke za izdelavo plakata. Iz katerih delov je sestavljeno drevo?, ponudi velik list (2x2m), čopiče in barvo, spodbudi jih za slikanje velikega drevesa. 34

47 Aktivnost otrok: otroci spregovorijo o svojih vtisih, doživetju, otroci si ogledajo nabran material, ga razvrščajo v zbirke, razstavijo na police, ki so jim dosegljive, otroci naštejejo dele drevesa ob pomoči vzgojiteljice, otroci se v paru izmenjajo pri slikanju drevesa na velik plakat. Slika 10: Slikanje na plakat Slika 11: Drevo, naš prijatelj 35

48 Popoldanski krog Aktivnost vzgojiteljice: uporabi tehniko aktivnega učenja KWL tabela (kaj že vem o drevesu, kaj želim izvedeti o drevesu, kaj sem se naučil o drevesu na to vprašanje odgovarjajo otroci na koncu projekta), ob naslikanem drevesu, drevo, otroke spodbudi, da spregovorijo o občutkih, ki so jih doživeli ob iskanju skrivnostnega prijatelja, spodbudi otroke, da poimenujejo dele drevesa ob narisanem plakatu. Aktivnost otrok: otroci povedo, kaj že vedo o drevesu in kaj o njem še želijo izvedeti, otroci spregovorijo o doživetju (kaj so počeli, videli, našli in pospravili v škatle, posode, kozarce), otroci poimenujejo dele drevesa ob plakatu. Analiza doseganja ciljev Uvodni cilj, zbuditi interes otrok in pripraviti»prizorišče«dogajanja, je z motivacijo bil uresničen v trenutku, ko so otroci zagledali nahrbtnik n skrivnostno pismo. Ko so nato sledili navodilom in puščičnim oznakam, opazovali kazalke z drevesnim listom, se je čudenje in interes samo poglabljal. Tudi doživetje, odkritje, prepoznavanje skrivnostnega prijatelja je bilo nekaj posebnega. Prišlo je do medsebojne komunikacije, ko so otroci pozorno primerjali list na kazalki z listom drevesa, za katera so menili, da je njihov skrivnostni prijatelj (tisti, ki je napisal pismo). Otrok je v tistem trenutku, ko je primerjal list na kazalki z listom na veji, ki jo je sam dosegel, navezal stik, prvič je doživel drevo. Otroci so kasneje drevo objeli, ga gladili, vonjali, se dotikali njegovih vej in listov, poslušali njegove zvoke, če strnemo, otrok je drevo doživel in spoznal z vsemi svojimi čuti. 36

49 Navdušenje je bilo tudi ob nabiranju materiala okrog drevesa in njegovi bližini, pospravljanje le-tega v različne škatle, kozarce, posode. Zanimivo je bilo tudi raziskovanje s povečevalnimi stekli, ki so jih nekateri otroci ta dan prvič spoznali in z njim rokovali. Interes otrok je bil velik, ves čas so sodelovali kot aktivni poslušalci in sogovorniki, ko so spoznali drevo z vsemi svojimi čuti. Razvrščanje, poimenovanje materiala v oddelku in kasneje razstava le-tega na otroku dosegljivem mestu je otroke pritegnila. Nasploh je otrokom nestrukturiran material privlačen, prevzame jih. Tako je tudi z naravnim materialom. Igra se je z nabranimi listi, koščki vej, lesenimi paličicami, nabranim želodom pričela samoiniciativno. Uporaba tehnike aktivnega učenja, KWL tabele je otroke dodatno motivirala. Dejavnost je bila izvedena v popoldanskem času, zato sem bila sprva v dvomih, ali bo njen namen uresničen. Pa se je zgodilo to, da so bili otroci po vseh doživetjih dneva tako miselno prisotni, govorno aktivni, da me je odziv pozitivno presenetil. Z zapisom v tabeli smo postavili izhodišče in končne cilje našega raziskovanja. 5.2 DRUGI DAN Vzgojno področje: NARAVA. Korelacija: umetnost, jezik, družba. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: otroka spodbujati k različnim pristopom k spoznavanju narave, otroke navajati na razmišljanje in uporabi predhodnega znanja, otrok se igra z naravnim materialom in ga spoznava, otrok uporablja tiskalo in se uri v spretnosti odtiskovanja, 37

50 otrok išče informacije o drevesu v različni literaturi. Metode: metoda razgovora, opazovanja, demonstriranja, raziskovanja, reševanja problemov, didaktična igra. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Sredstva: vreča listja, fotografije o drevesu, plakat naše drevo, nestrukturiran material, deščice, veje, listje, tiskala, škatle za razvrščanje, knjige in revije o drevesih, gozdu. Prostor: igralnica. Literatura: Bajd, B., & Potočnik, N. (2013). Mali radovednež na obisku pri treh rastlinah. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Bajd, B. (2012). Moji prvi listavci, preprost določevalni ključ. Celovec: Mohorjeva založba. Bajd, B., Ferbar, J., Krnel, D., & Pečar, M. (1999). Okolje in jaz, Spoznavanje okolja za 1. razred devetletne osnovne šole, Priročnik za učitelje. Ljubljana: Modrijan. Beaumont, E., & Guiloret, M.-R. (2006). Podobe narave. Ljubljana: Oka otroška knjiga. Brus, R. (2004). Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Charman, A. (1999). Zakaj neki imajo drevesa liste in druga vprašanja o raslinah. Murska Sobota: Pomurska založba. Cohen-Janca, I. (2011). Tudi drevesa jokajo. Ljubljana: Novi svet. Danks, F., & Schofield, J. (2007). Igrišča narave. Radovljica: Didakta. Johnson, O. (2010). Drevesa. Kranj: Založba Narava. 38

51 Kepec, M., Smolko, M., & Stare, H. (2000). Z učenski raziskujemo gozd. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kralj, M., Krnel, D., Kuštor, V., & Bajd, B. (1998). Živim z naravo, 1, pojdimo v gozd. Ljubljana: Modrijan. Larousse. (1996). Moja prva enciklopedija, Rastline. Tržič: Učila. Lemayeur, M.-C. (2001). Podobe gozdov. Ljubljana: Otroška knjiga Oka in založništvo Jutro. Mantegazza, G. (1995). V pragozdu. Tržič: Učila. Mettler, R. (1999). Narava vsak mesec drugačna. Ljubljana: Mladinska knjiga. Mettler, R. (2002). Narava vsako uro drugačna. Ljubljana: Mladinska knjiga. Spohn, M. i. (2008). Katero drevo je to? Kranj: Narava. UVOD Aktivnost vzgojiteljice: otroke povabi, da ležejo na tla v krogu, poda navodila ne smejo odpreti oči, ležijo pri miru, nanje vsuje vrečo listja, otroke z listjem prekrije, dopusti, da dogodek doživijo, nato postavlja vprašanja, kako so se počutili, zakaj jim je bilo všeč ali zakaj jim ni bilo, na kaj jih spominjajo ti občutki, ki so jih doživeli, otroke povabi, da doživeto narišejo. Aktivnost otrok: otroci so v pričakovanju, kaj bi se lahko zgodilo, ležijo z zaprtimi očmi, otroci so presenečeni, obrazi govorijo najrazličnejše, veselje, nelagodje, otroci ugotovijo, da so bili prekriti z listjem, 39

52 otroci se razživijo, vstanejo, se obmetavajo, veselja ne manjka, otroci spregovorijo o občutkih, odgovarjajo na vprašanja, razmišljajo, doživetje upodobijo s svinčnikom na listu belega papirja. JEDRO Aktivnost vzgojiteljice: otroke popelje od kotička do kotička, kjer so pripravljena sredstva (pripravi jih predhodno), predstavi naloge v vsakem kotičku, poda ustrezna navodila in se vključi po potrebi. Aktivnost otrok: otroci si ogledajo pripravljene kotičke, poslušajo navodila. 1. KOTIČEK: poišči fotografije, na katerih so naslikani deli drevesa Aktivnost vzgojiteljice: vključi se na koncu, ko je naloga opravljena in sicer skupaj z otroki pregleda pravilne rešitve. Aktivnost otrok: otroci si ogledujejo fotografije, jih razvrščajo na dva kupa (je drevo ni drevo), otrok skupaj z vzgojiteljico pregleda pravilne rešitve. 2. KOTIČEK: pod drevesom, igra z nestrukturiranim materialom Aktivnost vzgojiteljice: vključi se samo po potrebi, na koncu prisluhne otrokom, ki sporočijo, kaj so počeli. 40

53 Aktivnost otrok: otroci se igrajo s paličicami, deščicami, listjem, otroci komunicirajo, delujejo v skupini, se dogovarjajo. 3. KOTIČEK: odtiskovanje na škatle Aktivnost vzgojiteljice: otrokom ponudi tiskala, s skorjo, listom, želodom, spodbudi k tiskanju na škatle, v katere bodo kasneje razporedili nabran material preteklega dne, ki so ga našli pod drevesom in okrog njega. Aktivnost otrok: otroci se odločijo, s katerim tiskalom bodo tiskali, otroci s tiskalom po izbiri tiskajo na pripravljene škatle. Slika 12: Odtiskovanje s tiskali iz naravnega materiala 4. KOTIČEK: knjižni kotiček Aktivnost vzgojiteljice: otrokom prebere, kaj jih zanima. Aktivnost otrok: otroci si ogledujejo knjige, revije, 41

54 otrok posluša, kaj mu prebere vzgojiteljica, ali pa sam prijatelju sporoči, kaj je v knjigi našel. ZAKLJUČEK Aktivnost vzgojiteljice: otroke spodbudi, da si ogledamo fotografije, ki so jih v kotičku razvrščali na dva dela: je drevo - ni drevo, se pogovori o pravilnih rešitvah, predlaga, da fotografije nalepijo na plakat, Naše drevo. Aktivnost otrok: otroci še enkrat sporočijo pravilno rešitev, katere fotografije označujejo drevo, otroci fotografije lepijo na plakat, Naše drevo, jih razvrščajo glede na dele drevesa, ki so na fotografijah, otroci sami ugotovijo, da na plakatu manjkajo korenine, le-te do rišejo. Slika 13: Drevo nima korenin, zato jih otroci do rišejo Otroci se lahko v kotičku zamenjujejo, ko svoje delo končajo. 42

55 Analiza doseganja ciljev Otrokom nuditi vedenje, da je narava vse okrog nas, da je narava živa kot mi in da nas potrebuje. Nasploh je otrok v predšolskem obdobju dovzeten za stvari, ki ga zanimajo, jih ima rad, se z njimi igra, raziskuje, spoznava. Skozi različne pripravljene dejavnosti ga lahko še dodatno spodbujamo, predvsem pa mu moramo biti vzgled in dobro vodilo. Pripravljene dejavnosti v kotičkih otroke dobro spodbujajo in pripeljejo do različnim pristopov spoznavanja narave. Fotografije so sredstva, s katerimi pri otroku dosežeš pozitiven odziv, interes. Tako žive so in otroci jih na podlagi svojih izkušenj z lahkoto uporabljajo kot spodbudo pri razmišljanju. Povezovanje že pridobljenega znanja s pomočjo fotografij, konkretnih izkušenj v naravi, so otroci dokazali z aktivnostjo pri razvrščanju in lepljenju fotografij na plakat. Otrok je razmišljal, ko si je ogledoval fotografije drevesa, in jih razvrstil na podlagi predhodnega znanja. Cilj, otroke navajati na razmišljanje in uporabo predhodnega znanja, se je v celoti uresničil, saj je interes posameznikov pritegnil tudi tiste, ki so bili najprej samo opazovalci. Igra z»nestrukturiranim materialom«je eden izmed temeljev predšolske igre. Otrok je na podlagi svojih občutkov (tip, vid, vonj, sluh) prepoznaval različne materiale, jih občutil, spoznaval njihove lastnosti (trdnost, prožnost, gladko, hrapavo ) in se z njimi neumorno igral, trgal, sestavljal, polagal, gradil Zastavljeni cilj je bil uresničen, saj je naravni material, ki so ga večino otroci nabrali sami, ostal zanimiv ves čas. Pri odtiskovanju na podlago so otroci sprva imeli težave s koordinacijo in pravilno postavitvijo tiskala na pripravljeno podlago. Po nekaj poskusih in opazovanju prijatelja ter vzpodbudi vzgojiteljice je delo potekalo nemoteno in v veliko veselje otrok. Tudi najmlajši otroci imajo knjige neizmerno radi, pritegnejo z ilustracijami, živo fotografijo, ki jih vsebujejo poučne knjige za otroke. Pomembno je, da se 43

56 vzgojiteljica odzove, če kdo potrebuje pojasnilo, ali si želi brane besede. Ko je otrok v knjigi prepoznal njemu znane podobe, je bil odziv, interes še večji. Današnji dan je potekal po načrtu, zanimanje za delo in igro v kotičkih je bilo zavidljivo, načrtovane dejavnosti smo zaključili. 5.3 TRETJI DAN Vzgojno področje: NARAVA. Korelacija: jezik, umetnost. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave, otrok spoznava naravo v njeni neposrednosti, poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika ter spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke, otrok ob poslušanju in pripovedovanju pravljic razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje, otrok spontano izvaja naravne oblike gibanja, jih prenese v plesno izražanje, otrok ob umetniškem izražanju, slikanju, razvija in krepi opazovanje, spomin, domišljijo, koordinacijo oči in rok, bogati predstave. Metode: metoda razgovora, opazovanja, demonstriranja, raziskovanja, reševanja problemov, didaktična igra. Oblike: skupna, skupinska, individualna, v paru. 44

57 Sredstva: košara z oblačili za drevesnega škrata in naglavni obroč iz hrastovega listja, zgodba Osamljeno drevo, avtorja Nicholasa Hallidaya, odeje za sedenje, slikarska stojala, papir, barve, čopiči, dolgo trakovi blaga na žičnem krogu. Prostor: pod krošnjo starega hrasta. Literatura: Cohen-Janca, I. (2011). Tudi drevesa jokajo. Ljubljana: Novi svet. Halliday, N. (2008). Osamljeno drevo. Ljubljana: Založba Alica. Pergar, S. (2008). O hrastu in njegovem sinku. Murska Sobota: Založba Ajda. Recknagel, F., & Dusíková, M. (2001). Sarina vrba. Ljubljana: Založba Kres. Silverstein, S. (1992). Drevo ima srce. Celje: Mohorjeva družba. Verdnik, V. (1998). Samotna jelka. Ravne na Koroškem: ČZP Voranc, d.o.o. UVOD Aktivnost vzgojiteljice: pripravi košaro s sporočilom starega hrasta in prostor za poslušanje pravljice, se umakne in uredi, preobleče se v drevesnega škrata, otroke motivira s svojo podobo, plesnimi gibi, pesmico, prične z branjem zgodbe Osamljeno drevo avtorja Nicholasa Hallidaya, ki so jo otroci odkrili v košari pod drevesom, branje popestri s prikazovanjem ilustracij, otroke povabi, da ležejo na tla, zaprejo oči in poslušajo, kaj jim stari hrast, pripoveduje. Aktivnost otrok: otroci sedejo na pripravljen prostor pod hrastom in so v pričakovanju, odkrijejo košaro, presenečenje starega hrasta, 45

58 otroci doživijo še eno presenečenje, prihod drevesnega škrata, otroci se umirijo, prisluhnejo branju pravljice, otroci si ob branju ogledajo ilustracije, otroci po prebrani pravljici ležejo na tla, zapro oči in podoživijo pravljico, prisluhnejo staremu hrastu, otroci spregovorijo, kaj jih drevo sporoča. Slika 14: Otroci spoznajo drevesnega škrata 1. KOTIČEK: slikanje starega hrasta Aktivnost vzgojiteljice: otrokom pripravi slikarska stojala, papir, barve, čopiče, vključi se le po potrebi oz. na koncu, ko je likovno delo končano. Aktivnost otrok: otroci s čopičem in barvo upodobijo drevo, otrok ustvarja po lastni domišljiji, po opazovanju, občutenju lepote starega hrasta, 46

59 otrok po želji spregovori o občutkih, ko je z delom končal. Slika 15: Doživetje»prijatelja«otroke spodbudi k ustvarjanju pravih umetnin 47

60 2. KOTIČEK:»ples«s starim hrastom Aktivnost vzgojiteljice: pripravi pripomoček za ples z drevesom- dolge trakove blaga, ki so zavezani na žici okrog drevesa, otroke povabi, da primejo trak in se prepustijo zvokom narave, drevesa, spodbudi jih, da vsak po svoje, z gibi, ponazori občutenje narave in drevesa, otroke povabi, da ob plesnih gibih pojejo znane pesmi. Aktivnost otrok: otroci si izberejo trak in prostor za ples z drevesom, otroci se spontano plesno izražajo z različnimi gibi, otroci po gibanju pojejo znane pesmi. Slika 15: Ples z nepremičnim prijateljem je lahko prav poseben 3. KOTIČEK: Drevesni škrat pripoveduje Aktivnost vzgojiteljice: otroke povabi na mehko pogrnjena tla, jim ponudi še več knjig, pravljic o drevesih, povabi jih, da prisluhnejo pripovedovanju ob ilustracijah, branju iz knjig. Aktivnost otrok: otroci sedejo na tla, si ogledujejo knjige, pravljice o drevesih, 48

61 otroci prisluhnejo pripovedovanju, branju. Slika 16: Poslušanje zgodbice, ki jo prebere drevesni škrat Otroci se v kotičkih menjajo, ko zaključijo z delom. ZAKLJUČEK Stari hrast ob zaključku dejavnosti na prostem ponovno»vabi k sebi«in otrokom podari mlado sadiko hrasta. Drevesni škrat posreduje sporočilo drevesa, zakaj so dobili sadiko in kaj naj z njo storijo. Analiza doseganja ciljev Učenje, ustvarjanje v naravnem okolju je neprecenljiva izkušnja, otrokom s tem omogočimo, da se sami učijo, občutijo in doživijo naravo v njeni neposrednosti. Kotički oziroma dejavnosti so ravno iz teh razlogov bili postavljeni v neposredni starega hrasta. Zgodbo o osamljenem drevesu so lepo sprejeli in navdušeni so bili ob prihodu drevesnega škrata, ki jih je potem spremljal še ob ustvarjanju v kotičkih. Čeprav je 49

62 zgodba zahtevna, so otroci s poslušanjem vztrajali do konca. Ob ogledu ilustracij je bilo čutiti njihovo doživetje branega dela, saj so s svojim sporočanjem, komentarji povedali veliko. Otroci so ob branju in pripovedovanju zelo uživali, pogledi in njihova osredotočenost so veliko povedali. Skupaj s književnimi junaki so peli, se igrali, čutili Plesno doživetje s starim hrastom je bilo nekaj posebnega. Otroci so bili povezani z drevesom, dobesedno, s pomočjo trakov. Spremljal jih je občutek, da drevo pleše skupaj z njimi. Otroci so z vživljanjem in poslušanjem zvokov narave, drevesa, izvajali plesne gibe, ki so bili spontani, vendar plesno izrazni. Kotiček, kjer je potekalo slikanje starega hrasta, je bil odmaknjen. Razlog njegove odmaknjenosti je, da so otroci imeli celotno drevo v vidnem obsegu. Otrok je doživetje videnega, slišanega izrazil z barvo. Dodatno je krepil in razvijal opazovanje, ko se je s pogledom lahko kdaj koli obrnil k drevesu pred sabo. Nastala otroška slikarska dela so izražala otrokovo občutenje in doživetost. 5.4 ČETRTI DAN Vzgojno področje: NARAVA Korelacija: glasba, jezik, matematika. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: otrok odkriva in spoznava, kaj živo bitje potrebuje za rast in razvoj, otrok prepozna in uporablja pripomočke za sajenje, otrok razvija sposobnost pomnjenja, ko igra spomin, 50

63 otrok odkriva in spoznava lastnosti zvoka, otrok razvija predstavo o pojavni obliki drevesa, otrok išče informacije o drevesu v različni literaturi. Metode: metoda razgovora, opazovanja, demonstriranja, raziskovanja, reševanja problemov, didaktična igra. Oblike: skupna, skupinska. Sredstva: mladika starega hrasta, pripomočki za sajenje (kozarec, zemlja, lopatice, zalivalka), zaščita za mizo, fotografije dreves pari, flumastri, bel papir, plastenke s širšo odprtino, želodove kapice, listje, drobne vejice, drevesna skorja - koščki), delovni list, plakat, drevesna skorja, veje, listje, lesene deščice, želod, različne knjige, kazalke. Prostor: igralnica. Literatura: Bajd, B., & Potočnik, N. (2013). Mali radovednež na obisku pri treh rastlinah. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Bajd, B. (2012). Moji prvi listavci, preprost določevalni ključ. Celovec: Mohorjeva založba. Bajd, B., Ferbar, J., Krnel, D., & Pečar, M. (1999). Okolje in jaz, Spoznavanje okolja za 1. razred devetletne osnovne šole, Priročnik za učitelje. Ljubljana: Modrijan. Beaumont, E., & Guiloret, M.-R. (2006). Podobe narave. Ljubljana: Oka otroška knjiga. Brus, R. (2004). Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Charman, A. (1999). Zakaj neki imajo drevesa liste in druga vprašanja o raslinah. Murska Sobota: Pomurska založba. Cohen-Janca, I. (2011). Tudi drevesa jokajo. Ljubljana: Novi svet. 51

64 Danks, F., & Schofield, J. (2007). Igrišča narave. Radovljica: Didakta. Johnson, O. (2010). Drevesa. Kranj: Založba Narava. Kepec, M., Smolko, M., & Stare, H. (2000). Z učenski raziskujemo gozd. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kralj, M., Krnel, D., Kuštor, V., & Bajd, B. (1998). Živim z naravo, 1, pojdimo v gozd. Ljubljana: Modrijan. Larousse. (1996). Moja prva enciklopedija, Rastline. Tržič: Učila. Lemayeur, M.-C. (2001). Podobe gozdov. Ljubljana: Otroška knjiga Oka in založništvo Jutro. Mantegazza, G. (1995). V pragozdu. Tržič: Učila. Mettler, R. (1999). Narava vsak mesec drugačna. Ljubljana: Mladinska knjiga. Mettler, R. (2002). Narava vsako uro drugačna. Ljubljana: Mladinska knjiga. Spohn, M. i. (2008). Katero drevo je to? Kranj: Narava. UVOD Aktivnost vzgojiteljice: otroke povabi okrog mize, v rokah drži sadiko mladega hrasta, spodbudi jih k razmišljanju: Kaj drevesna sadika potrebuje za rast in razvoj? postavi podvprašanje: Kaj pa ljudje potrebujejo, da rastejo in se razvijajo? (primerjava), otrokom pojasni, da za rast in razvoj oboji potrebujejo hrano in vodo, otokom poda sadiko, potuje iz rok v roke, da si jo pobliže pogledajo. Aktivnost otrok: otroci si pobliže ogledajo sadiko mladega drevesa, razmišljajo, kaj sadika potrebuje za rast in razvoj, spregovorijo o lastnih izkušnjah, prisluhnejo razlagi vzgojiteljice. 52

65 JEDRO Aktivnost vzgojiteljice: otroke popelje od kotička do kotička, kjer so pripravljena sredstva (pripravi jih predhodno), predstavi naloge v vsakem kotičku, poda ustrezna navodila. Aktivnost otrok: otroci si ogledajo pripravljene kotičke, poslušajo navodila, v primeru nerazumevanja postavijo vprašanja. 1. KOTIČEK: zasaditev sadike v kozarcu Aktivnost vzgojiteljice: pripravi pripomočke za sajenje (kozarec, zemljo, lopatice, zalivalko) in spodbudi otroke, da jih poimenujejo, zaščiti mizo, tla, opozori na krhkost rastline, nežno prenašanje, dotikanje posameznih delov mlade rastline. Aktivnost otrok: otroci si ogledajo pripomočke, jih poimenujejo, otroci so pri sajenju previdni, upoštevajo navodila vzgojiteljice, na koncu določijo prostor, kje bo rastlina stala v času našega opazovanja. 2. KOTIČEK: poišči pare Aktivnost vzgojiteljice: vključi se na koncu, ko je naloga opravljena in sicer skupaj z otroki pregledajo pravilne rešitve, pripravi prostor za razstavo parov dreves, ki so jih narisali otroci. 53

66 Aktivnost otrok: otroci imajo na voljo fotografije dreves, iščejo pare, otroci na pripravljene liste narišejo svoj par in ga razstavijo. 3. KOTIČEK: kakšen je zvok? Aktivnost vzgojiteljice: vključi se po potrebi, če potrebujejo pomoč pri vnašanju materiala v plastenko ali pri zapisu na plakat, na koncu prisluhne otrokom, ki poročajo o doživetju izvabljanja različnih zvokov, spodbuja jih pri opisovanju glasov in uporablja nove izraze (prodoren, bučen, top, votel, glasen). Aktivnost otrok: vsak otrok ima pred sabo plastenke s širšo odprtino, otrok posluša, katera zmes je najglasnejša (ko potrese z njo) in to označi na pripravljen delovni list, otrok preizkuša zvoke v plastenkah, ko vanje vsuje želodove kapice, listje, drobne vejice, drevesno skorjo (koščke), otroci na koncu pregledajo skupen plakat, kjer so vidni rezultati. 4. KOTIČEK: polaganje drevesa iz naravnega materiala Aktivnost vzgojiteljice: določi prostor, kjer bodo v trojicah polagali drevesa iz naravnega materiala (drevesna skorja, veje, listje, lesene deščice, želod) in poda navodila, če je potrebno, otroke besedno spodbuja. Aktivnost otrok: otroci prisluhnejo navodilom in si ogledajo naravni material, otroci se obrnejo po pomoč vzgojiteljici, če le-to potrebujejo. 54

67 Slika 17: Korak za korakom nastaja drevo, s polaganjem naravnih materialov, ki kasneje služi kot učni pripomoček 55

68 5. KOTIČEK: knjižni kotiček Aktivnost vzgojiteljice: otrokom prebere, kaj jih zanima oziroma kaj so predhodno označili s kazalkami. Aktivnost otrok: otroci si ogledujejo knjige, revije in s kazalkami označujejo posamezne strani (ali jih kaj zanima, ali želijo, da nekaj v knjigi vidi tudi njegov prijatelj ), otrok posluša, kaj mu prebere vzgojiteljica ali pa sam prijatelju sporoči, kaj je v knjigi našel. Slika 18: Knjige so v sklopu projekta postale naše drage prijateljice ZAKLJUČEK Aktivnost vzgojiteljice: otroke spodbudi, da si ogledajo, kaj se je dogajalo v kotičkih, ki jih niso obiskali. 56

69 Aktivnost otrok: otrok se odloči in pokaže ostalim, kaj je tisti dan počel, ustvaril v posameznem kotičku. Analiza doseganja ciljev Otrokom ob mladiki starega hrasta predstavim rast in razvoj drevesa. Nekateri otroci so bili zelo zainteresirani ob razlagi, nekaj je bilo takih, ki v poslušanju in ogledu fotografij niso vztrajali. Ko so imeli priložnost držati mladiko v rokah, je interes spet pritegnil vse. Večina otrok poimenuje pripomočke, ki so bili uporabljeni pri sajenju mladike. Slednjim so znali tudi pripisati njihove lastnosti oziroma funkcijo, za kaj se uporabljajo. Pri samem sajenju so bili zelo pozorni na krhkost rastline, nežno prenašanje in dotikanje posameznih delov mlade rastline. Spomin je igra, ki tudi v prvem starostnem obdobju pritegne. Sprva je bila igra»spomin drevesa«postavljena tako, da so otroci imeli vidne slike. Fotografije so bile obrnjene tako, da so jih otroci gledali (niso bile obrnjene navzdol). Kasneje so fotografije dreves bile obrnjene in so otroci z odkrivanjem slik ugotavljali ali so našli par. Igra je pritegnila, otroci so vztrajali. S preizkušanjem zvokov v plastenkah, ki so jih povzročale različne vsebine, ki so bile vsute vanje, so imeli otroci veliko dela. Otroci so primerjali zvoke med seboj, se čudili razlikam v zvoku, čeprav so v plastenke vsuli enako vsebino. Dodatno jih je zaposlovalo beleženje rezultatov oz. slišanega, pri čemer pa se je morala vključiti vzgojiteljica. Prav iz razloga, ker jih je praktičen del tako pritegnil in zaposlil, da so na beleženje rezultatov enostavno pozabili. 57

70 Kotiček polaganja drevesa iz naravnega materiala je potekal v trojicah, interes posameznikov pa je bil velik. Na priloženih fotografijah je ena od skupine trojk, ki je v svoji vztrajnosti zmagala. Deklice so v igri polaganja vztrajale, se dogovarjale, pri svojem delu uporabljale plakat kot pripomoček pri delu, ki jim je prikazoval drevo, njegovo pojavno obliko. Knjižni kotiček je bil dobro obiskan, otroke so pritegnile tudi kazalke, s katerimi so si označili njim zanimive strani. Le-te so na koncu pregledali skupaj z vzgojiteljico. Želja otrok, da s kotički ne bi prenehali, pove, da so bili le-ti dobro izbrani in premišljeni. Otroci so bili pri delu osredotočeni, niso nikamor begali, vedeli so, da kotički ostanejo in da bodo lahko vse preizkusili. Zaradi časovne stiske se kdaj zgodi, da otrok tisti dan ne preizkusi vsega. Sklenjen je dogovor, da se del dejavnosti ravno iz tega vzroka naslednji dan ponovi. Otrok je zato pomirjen in bolj osredotočen na dejavnost, ki jo tisti trenutek opravlja. 5.5 PETI DAN Vzgojno področje: NARAVA Korelacija: jezik, matematika, družba. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: otrok razlikuje, odkriva in spoznava predmete glede na lastnost predmeta, otrok klasificira in razvršča predmete glede na njihovo lastnost, otrok razvija sposobnost pomnjenja, ko igra čutni spomin, 58

71 otrok preko tipa občuti, prepozna material, ga poimenuje. Metode: metoda razgovora, opazovanja, demonstriranja, raziskovanja, reševanja problemov, didaktična igra. Oblike: skupna, skupinska. Sredstva: raziskovalna vrečka, različni predmeti v vrečki (drevesna skorja, vileda z žičko, strgalo, brusni papir, lego kocke, žoga iz PVC-ja, blago, volna, stiropor ), plakat, lepilo, čutni spomin, raziskovalne škatle z različno vsebino, pomanjšane čutne, vidne škatle, list, svinčnik. Prostor: igralnica. UVOD Aktivnost vzgojiteljice: prinese raziskovalno vrečko, s katero jih spodbudi k ugibanju, kaj je v vrečki, po končanem tipanju in ugibanju razkrije vsebino vrečke, otrokom postavi miselni izziv s vprašanjem, kako bi razvrstili predmete iz vrečke, spodbudi jih k razmišljanju, dodatno spodbuja s podvprašanji, da sami pridejo do zaključka. Aktivnost otrok: otroci so v pričakovanju, ugibajo, kaj bi lahko bilo v njej, preden začnejo tipati po njej, otroci so nad nekaterimi predmeti presenečeni, kar nekaj so jih odkrili, 59

72 po ogledu otroci razmišljajo, kako bi predmete povezali oziroma jih razvrstili skupaj, otroci skušajo ugotoviti, da so predmeti iz različnih materialov in da jih na ta način lahko ločijo oziroma razvrstijo. JEDRO Aktivnost vzgojiteljice: otroke popelje od kotička do kotička, kjer so pripravljena sredstva (pripravi jih predhodno), predstavi naloge v vsakem kotičku, poda ustrezna navodila. Aktivnost otrok: otroci si ogledajo pripravljene kotičke, poslušajo navodila. 1. KOTIČEK: izdelava čutnega plakata Aktivnost vzgojiteljice: vključi se po potrebi, če otroci potrebujejo pomoč pri lepljenju, ogleda si končni izdelek otrok, plakat (Kaj je hrapavo?) obesijo na vidno mesto v igralnici. Aktivnost otrok: otroci razvrščajo predmete iz raziskovalne škatle, izločijo predmete, ki so na dotik hrapavi, grobi, izbrane predmete otroci nalepijo na plakat, ki ga s pomočjo vzgojiteljice izobesijo v igralnici. 60

73 Slika 19: Na plakatu vsak dan znova občutijo, kaj je hrapavo 2. KOTIČEK: poišči pare Aktivnost vzgojiteljice: vključi se na koncu, ko otrok išče pare z zavezanimi očmi. Aktivnost otrok: otroci imajo na voljo čutni spomin. Na pokrovih so nalepljene različne čutne podloge, ki jih otroci razvrščajo po tipu, vidu, otrok se preizkusi v iskanju parov z zavezanimi očmi. 61

74 Slika 20: Čutni spomin je pritegnil k odkrivanju 3. KOTIČEK: raziskovalne škatle Aktivnost vzgojiteljice: zapisuje izjave otrok, ko spregovorijo o svojih občutki (potem ko so z roko tipali v posamezno škatlo), otrokom postavlja dodatna vprašanja, če imajo težave z opisom svojih občutkov (na kaj jih je spomnil dotik s posameznim materialom, so že kaj takega kdaj občutili, jim je bilo všeč ali ne...), spodbuja otroke, da pridejo do rešitve, dodatno ponudi vidne tipne škatle. Aktivnost otrok: otroci z roko tipajo v raziskovalne škatle, spregovorijo o svojih občutkih, ko zatipajo material v škatli, otroci skušajo najti pravilno rešitev, odgovor, kaj se skriva v škatli, 62

75 otrok si do pravilne rešitve pomaga z vidnimi čutnimi škatlami (oblepljene z želodom, listi, skorjo). Slika 21: Le kaj se skriva v čutnih škatlah? Slika 22: V pomoč odkritju čutnih škatel, potipamo majhne, čutne dvojnice 63

76 ZAKLJUČEK Aktivnost vzgojiteljice: otroke spodbudi, da poročajo o delu ostalim otrokom, dodatno postavlja vprašanja. Aktivnost otrok: vsaka skupina poroča ostalim, kaj so v kotičku delali, če so bile težave, kaj so se naučili, jim je bilo všeč Analiza doseganja ciljev Raziskovalna vrečka vedno znova pritegne. «Kaj je v njej?«otroci so ugibali, se čudili, ko so nekaj zatipali, so ugotavljali. Potem, ko se je vrečka raztresla, so razmišljali, povezovali, sklepali in na koncu prišli do rešitve. Motivacija je uspela, otroci so bili v pričakovanju pripravljenih dejavnosti. Otroci so pri razvrščanju predmetov po tipu bili natančni, dosledni in zelo pozorni. Pri tem je potekala komunikacija, ko so pri tipanju ugotavljali, če je površina gladka ali hrapava. Sledilo je dokončno razvrščanje in lepljenje na plakat. Plakat je dosegel svoj namen, saj so otroci po zaključku dejavnosti bili ob njem zbrani večkrat, pri tem tipali različne predmete, se med sabo pogovarjali o občutkih, situacijah, preteklih izkušnjah, ki so se jih spomnili ob posameznih predmetih. Iskanje čutnih parov je pritegnilo najprej na način, da je vse je potrebno pretipati in si ogledati. Šele kasneje je dejavnost stekla kot igra, spomin. Pri tem se otrok ni ustavilo, motilo saj so tudi na ta način bili dejavni. Lahko bi trdili, da so ravno iz tega vzroka bili kasneje pri igri še bolj pozorni in osredotočeni. Raziskovalne škatle so bile izziv vseh izzivov. Sprva so nekateri otroci čutili nelagodje, stisko, da bi z roko segli v luknjo, ki je bila v škatli. Ko so opazovali 64

77 pogumnejše in se pri tem prepričali, da se ni nič zgodilo, so tudi sami preizkusili. Tipanja potem ni bilo moč ustaviti. Otroci so se vrteli v krogu in tipali v škatle vedno znova. Čeprav so že ugotovili, kaj se skriva v škatlah, so spregovorili tudi o občutkih, svojih izkušnjah, tipanju ni bilo konca. Raziskovalne škatle smo skupaj z vidnimi tipnimi škatlicami prav zaradi velikega interesa ohranili v igralnici še v naslednjih dneh. Otroci po skupinah predstavijo svoje delo, zaključke, rezultate. Vsi so bili mnenja, da so jim dejavnosti bile všeč, izrazili pa so željo, da se v kotičkih še zamenjajo. 5.6 ŠESTI DAN Vzgojno področje: NARAVA. Korelacija: jezik, matematika, družba. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: otrok ob poslušanju ugank prepoznava, uživa in išče pravilne rešitve, otrok ob KTV tehnologiji doživlja in spozna zanimivosti o izbrani temi, otrok v neposredni naravi išče, doživlja, spoznava, prepoznava, otrok spoznava življenje okrog drevesa, otrok ob pridobivanju novih izkušenj, znanja, nadaljuje z izdelovanjem plakata, otrok se izraža starosti primerno. 65

78 Metode: razgovor, opazovanje, demonstracija, raziskovanje, reševanje problema, didaktična igra. Oblike: skupna, skupinska. Sredstva: fotografije, slikovni material, knjige o živalih, posnetek o živalih v program movie maker, daljnogled, lupa, različne posode za ulovljene žuželke, živali, past za žuželke (plastična posoda, dva srednje velika kamna, lesena deska, sir, jabolka, piškot), plakat v nasajanju, lepilo. Prostor: igralnica, pod drevesom. UVOD Aktivnost vzgojiteljice: otrokom zastavi več ugank o živalih. Ko so uganke rešene, otroke spodbudi, da povedo, kaj vedo o teh živalih (tehnika aktivnega učenja»nevihta možgan«), otroke povabi v že pripravljen kotiček, kjer imajo na ogled knjige, slike in fotografije o živalih. Ob ogledovanju knjig in slikovnega materiala otroke z vodenimi vprašanji spodbuja h komentiranju, kje natančno te živali živijo (v krošnji drevesa, pod drevesno skorjo, med koreninami, v deblu drevesa ), otroke povabi k ogledu kratkega filma o živalih, ki živijo na drevesu (različni posnetki so izvzeti iz»youtuba«, narejeni v programu movie maker). Aktivnost otrok: otroci ugibajo, iščejo rešitve na zastavljene uganke 66

79 otroci si ogledujejo knjige, slikovni material o živalih, pri tem komentirajo, govorijo o svojih doživetjih, izkušnjah, otroci si ogledajo posnetek o živalih, ki živijo na drevesu. Odhod na»teren«aktivnost vzgojiteljice: pogovor o načinu opazovanja, raziskovanja, odnos do živih bitij, s čim oziroma kako bodo opazovali, predstavitev orodja, določijo prostor raziskovanja, otroke spodbuja k opazovanju, iskanju živih bitij, ki živijo v okolici drevesa, na drevesu, v drevesni skorji, dodatno otroke spodbudi k opazovanju in iskanju nalog, delovnih listov, ki so pritrjeni na zbirnem mestu, kamor otroci prihajajo po dodatna navodila, pomoč, kjer sporočajo o najdbah, doživetjih, po končani aktivnosti opazovanja in iskanja, otroke povabi k ogledu priprave pasti za žuželke in druge živalce, skupaj pripravijo tri pasti z različnimi vabami (s sirom, drobtinicami piškota, košček jabolka). Aktivnost otrok: otroci prisluhnejo navodilom vzgojiteljice, otroci spoznajo orodje za opazovanje, prostor, v katerem se lahko gibljejo, raziskujejo, opazujejo, otroci iščejo živa bitja, jih opazujejo s pomočjo daljnogleda, lupe, s prostim očesom, otroci prihajajo na točko zbirnega mesta po dodatna navodila in motivacijo ali pa samo sporočajo svoja videnja, doživetja, otrok opazuje, kasneje sodeluje pri postavljanju pasti za žuželke. 67

80 Slika 23: Mladi raziskovalci na delu, iščejo življenje (živali) v bližini prijatelja 68

81 Vrtec Aktivnost vzgojiteljice: spomnijo se dogajanja iz naravoslovnega dne v naravi, povabi jih, da si skupaj ogledajo ulovljena, najdena živa bitja, ki jih kasneje izpustijo nazaj v naravo (za to poskrbi vzgojiteljica), ogled fotografij in knjig o živalih, ki živijo na drevesu oz. okrog njega, spodbudi otroke k lepljenju slikic na plakat, ki ves čas nastaja in sicer lepijo nanj sličice živali, ki živijo, med koreninami, na deblu, pod skorjo, v krošnji drevesa, pod drevesom, pozorno spremlja, usmerja po potrebi. Aktivnost otrok: otroci spregovorijo o svojih vtisih, doživetju, otroci si ogledajo ulovljena živa bitja, otroci si ogledujejo knjige in fotografije živali, ki živijo na drevesu, okrog njega, otroci se v paru izmenjajo za lepljenje fotografij živali na velik plakat. Popoldanski krog Aktivnost vzgojiteljice: ob plakatu Drevo otroke spodbudi, da spregovorijo o občutkih, ki so jih doživeli tisti dan, spodbudi otroke, da poimenujejo živali, ki so si jih zapomnili. Aktivnost otrok: otroci spregovorijo o doživetju, kaj so počeli, kaj videli, kaj so našli, otroci poimenujejo živali, ki živijo na drevesu. 69

82 Analiza doseganja ciljev Uganke o živalih so otroke pritegnile. Sprva so otroci ugibali tako, da so fotografije živali videli. Ko je vzgojiteljica prebrala uganko, so samo pokazali žival, o kateri je govorila uganka. Naslednji sklop ugank je imel rešitev na hrbtni strani branega besedila. Otroci so morali zdaj razmišljati in poslušati bolj poglobljeno, saj rešitev ni bila na dlani. Ob pravilnih rešitvah so se zelo veseli. Ogled posnetka o živalih so otroci spremljali z zanimanjem. Veliko otrok je ves čas komentiralo videno (na svoj način). Ostali so tiho spremljali dogajanje, komentiranje prijateljev jih ni motilo. Ko smo po končanem ogledu strnili videno, je bilo opaziti, da so otroci bili natančni, pozorni gledalci. Otroci so notranje motivirani za raziskovalne dejavnosti v obliki naravoslovnega dne, le-te jih pritegnejo, dovolj pa so tudi radovedni. Pripraviti vse potrebno za izpeljavo naravoslovnega dne, je terjalo največ miselne priprave. Bodo v danem času, ki ga imajo na razpolago, uresničili vsaj nekaj zastavljenih ciljev, je bilo vprašanje, ki je begalo. Lahko rečemo, da so slabi občutki odšli stran v trenutku začetnega raziskovanja otrok na terenu. Nekaj iskati, prisluhniti, se skriti in opazovati, čakati, to so najlepši trenutki doživljanja narave. Tudi če ni bilo tisti trenutek videnega nič živega, pa se je premaknila le travica in že je tam, četudi v domišljiji, lezel hrošček ali pa velika mravlja, mogoče je bil polž. Otroci se spontano zlijejo v naravo, okolje, ki jim je tisti trenutek dano. Kljub vsemu je potrebno vedeti, da so otroci aktivno miselno vključeni v dogajanje na to temo že drugi teden. Res je tudi, da jih vse okrog drevesa zelo zanima, povezali so se s»prijateljem«, starim hrastom. Otroci bodo spoznavali življenje okrog drevesa tudi s pomočjo postavljene pasti za žuželke v bližini drevesa. Že ob postavljanju otroci ugibajo, predvidevajo, kaj se bo vanjo ujelo. Pričakovanja so velika, otroci komaj čakajo na naslednji dan, da jo odkrijejo in pogledajo vanjo. 70

83 Otroci so kot aktivni sodelavci bili vključeni v pripravljene dejavnosti skozi ves dan. Potrditev slednjega je bilo vidno in slišno v popoldanskem krogu, kjer so otroci ob lepljenju sličic na plakat in doživetem dnevu neumorno poročali, pripovedovali prijatelju o doživetjih. Plakat je svojo vlogo potrdil. Otroci so nova znanja ob izkušnjah in doživetjih v naravi poglobili, ponotranjili, sprejeli, nekateri tudi nadgradili. Otroci, ki so vključeni v projekt, so glede govora in komunikacije na različnih stopnjah razvoja. Strahovi glede izražanja otrok so se v meni»budili«že v začetni fazi projekta. Pa so potem odšli sami od sebe, saj sem pomislila na preteklo delo v oddelku, kjer sporazumevanje z najmlajšimi ni bila nikoli nepremostljiva ovira. Vsak izmed njih se zna na sebi primeren način izraziti, tudi svoja doživetja, videnja, občutenja. Pa čeravno to stori s smehom, vriskom, govorjeno besedo ali samo z izrazno mimiko obraza. Otroci so se izražali sebi in starosti primerno, pomembno je, da so otroci vedeli, da jih razumem. 5.7 SEDMI DAN Vzgojno področje: NARAVA. Korelacija: jezik, družba. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: otrok preko poklica»raziskovalec«spoznava, si gradi predstavo o možnih načinih dela, otrok razmišlja, predvideva, ugotavlja kaj se bo zgodilo pri posameznem eksperimentu, 71

84 otrok skozi lastno aktivnost odkriva in spoznava lastnosti listov in koreninskega sistema, otrok skozi daljše opazovanje pridobiva nova znanja, otrok išče informacije v različni literaturi, otrok spoznava življenje okrog drevesa. Metode: razgovor, opazovanje, demonstracija, raziskovanje, eksperimentalno delo, reševanje problema, didaktična igra. Oblike: skupna, skupinska. Sredstva: bel plašč, rokavice, zaščitna očala, kapalka, pinceta, mikroskop (igrača), PVC vrečke oblačila, slikovni material, posnetki iz spletne strani youtube, bel nagelj, posodi z obarvano tekočino, posoda, slamice, kapalke, različni listi (posušeni, rjavi in sveži, zeleni), tolkač, rastoči hrast, mladika, zalivalka, opazovalni list, različne knjige na obravnavano temo, kazalke, žuželčje pasti. Prostor: igralnica, gozdiček. Literatura: Anko, K. P., & Anko, B. (1994). Zbirka korenine znanja narava - gozdovi in drevesa. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ardley, N. (1993). Spoznavajmo znanost, Rast. Ljubljana: Mladinska knjiga. Chris Oxlade, C. S. (1990). Pogled skozi mikroskop. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Gourier, J. (1998). Mladi robinzon v gozdu. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Kepec, M., Smolko, M., & Stare, H. (2000). Z učenci raziskujemo gozd. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Manning, M., & Granström, B. (1997). Šola naravoslovja. Ljubljana: Učila. 72

85 Sivec, M., & Fras Berro, F. (2012). Kako otrok raziskuje, se uči in izraža. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Tomažič, I., & Vidic, T. (Ljubljana). Z igro v čarobni svet narave, pripročnik za naravoslovje v prvem triletju. 2013: Mladinska knjiga. UVOD Aktivnost vzgojiteljice: zastavi vprašanje: Kdo je raziskovalec, kaj dela, kdo vse je lahko raziskovalec? obleče bel plašč, nadene rokavice, zaščitna očala, vzame v roke kapalko, pinceto, gleda v mikroskop (igrača) predstavi delo raziskovalca tudi s pomočjo posnetkov (Youtube), slikovnega materiala, otrokom ponudi bela oblačila (izrezane PVC vrečke) in jih povabi, da postanejo raziskovalci. Aktivnost otrok: otroci odgovarjajo na vprašanja, spregovorijo o svojih izkušnjah, otroci opazujejo vzgojiteljico, ko jim predstavi delo raziskovalca, ogledajo si posnetke in slikovni material, otrok se obleče v belo oblačilo in se spremeni v raziskovalca. JEDRO Aktivnost vzgojiteljice: otroke popelje od kotička do kotička, kjer so pripravljena sredstva (pripravi jih predhodno), predstavi naloge v vsakem kotičku, poda ustrezna navodila. Aktivnost otrok: otroci si ogledajo pripravljene kotičke, poslušajo navodila, v primeru nerazumevanja postavijo vprašanja. 73

86 1. KOTIČEK: žejna rastlina Aktivnost vzgojiteljice: pripravljen ima bel nagelj, ki mu previdno razcepi steblo, le-tega postavi v posodi, ki sta obarvani z rdečo in modro vodo, otroke spodbuja k razmišljanju, kaj se bo zgodilo, če rastlina pije obarvano vodo, nagelj s posodama postavijo na ogledno mesto in opazujejo, kaj se dogaja, pripravi vodo v posodah, slamice, kapalke, razne posodice, otroke spodbuja k srkanju po slamicah, prenašanju vode iz enega kozarca v drugega s pomočjo slamic in zadrževanja vode v slamici s pomočjo kapalk. Aktivnost otrok: otroci si bel nagelj, njegovo razcepljeno steblo in postavitev v obarvani vodi ogledajo, otroci razmišljajo, predvidevajo, spregovorijo o svojih občutkih, kaj se bo zgodilo z rastlino, otroci opazujejo rastlino, ki je na oglednem mestu, komentirajo, če opazijo, da se je kaj spremenilo, otroci se igrajo z vodo, ko s pomočjo slamic in kapalk zadržujejo vodo in jo prenašajo v različne posode. 2. KOTIČEK: različni drevesni listi Aktivnost vzgojiteljice: pripravi liste, posušene, rjave, stare in sveže, zelene, nove rasti, otroke spodbuja k opazovanju listov, kaj opazijo, kakšni so listi, otrokom postavi vprašanje za predvidevanje: Kaj se zgodi, če v roki zmečkamo list, ki je star in rjav in kaj, ko je list svež in zelen? ponudi jim liste in po predvidevanju le-to preizkusijo, 74

87 otrokom ponudi tolkač, da preizkus naredijo še z njim, postavi vprašanje za predvidevanje: Kaj se zgodi, če potolčejo stare, rjave, liste in kaj, če potolčejo mlade, zelene liste? po predvidevanju, izvedejo. Aktivnost otrok: otroci si ogledajo liste, spregovorijo, kaj so opazili, spregovorijo tudi o svojih izkušnjah, otroci predvidevajo, ugibajo, kaj se bo zgodilo z listom, ki ga zmečkajo v roki, enako otroci predvidevajo, ko imajo v rabi tolkač. Slika 24: Različni drevesni listi, posušeni, stari in zeleni, mladi Slika 25: Kaj se zgodi, ko s tolkačem potolčemo stare, posušene liste? 75

88 Slika 26: In kaj, ko potolčemo mlade, zelene liste? 3. KOTIČEK: opazovanje sadike hrasta Aktivnost vzgojiteljice: otroke spodbudi k opazovanju rastočega hrasta v igralnici, vodi pogovor o vidnih, nevidnih spremembah hrasta, njegovi rasti, preverimo zapise o zalivanju, po potrebi zalijejo. Aktivnost otrok: otroci si ogledajo rastoči hrast v igralnici, otrok spregovori o videnem, spremembah, svojih izkušnjah, doživljanju, posluša, kaj govori vzgojiteljica, otrok po pregledu tabele ugotovi, kdaj je bil hrast nazadnje zalit, po potrebi ga zalije. 76

89 4. KOTIČEK: knjižni kotiček Aktivnost vzgojiteljice: otrokom prebere, kaj jih zanima oziroma kaj so predhodno označili s kazalkami. Aktivnost otrok: otroci si ogledujejo knjige, revije in s kazalkami označujejo posamezne strani (ali jih kaj zanima, ali želijo, da nekaj v knjigi vidi tudi njegov prijatelj...), otrok posluša, kaj mu prebere vzgojiteljica, ali pa sam prijatelju sporoči, kaj je v knjigi našel. ZAKLJUČEK Aktivnost vzgojiteljice: otroke spodbudi, da si gredo ogledat, kaj se je ujelo v žuželčje pasti, ki so jih nastavili v gozdičku, s pomočjo razkrijejo pasti, eno za drugo, spodbuja s vprašanji, kaj se je ujelo, ali prepoznajo ujeto Aktivnost otrok: otroci so v pričakovanju ujetega v žuželčje pasti, otroci si skupaj z vzgojiteljico ogledajo pasti in ujete živali, komentirajo, prepoznavajo, odgovarjajo na vprašanja vzgojiteljice. 77

90 Analiza doseganja ciljev Preko predstavitve poklica raziskovalec in eksperimentalnega dne so otroci dobili delno predstavo o možnih načinih dela. Otroci so bili zraven opazovalcev aktivni udeleženci pri delu v pripravljenih kotičkih. To je bil tudi smisel tega dne. Kot opazovalci so otroci pozorni kratek čas, če pa so aktivni sami, sodelujejo, rokujejo z različnimi sredstvi, pa čeprav po navodilu, se čas pozornosti in aktivnega sodelovanja otrok znatno podaljša. Izbrane dejavnosti so bile primerne otrokovi starosti. Mladi raziskovalci so bili pri svojem delu zelo natančni in delavni, doživetje eksperimentalnega dne je bilo zadovoljivo. Dejavnost, v kateri smo ponazorili srkanje vode preko koreninskega sistema s prerezanim steblom nageljna in nato še z listom hrasta, je otroke pritegnila. Čeprav smo povedali, da bodo rezultati našega eksperimenta bolje vidni naslednji dan, so vztrajali v opazovanju»žejne rastline«. Navdušenje je bilo kasneje še večje, ko so sami srkali vodo s pomočjo slamic in kapalk. Tudi eksperiment in predvidevanje, kaj se bo zgodilo z mečkanjem listov (s pomočjo rok in tolkača), je otroke pritegnil k aktivni udeležbi in preizkušanju. Zanimivo jim je bilo, ko je zeleni list pri mešanju s tolkačem spustil tekočino zelene barve. Otroci so bili ob tem presenečeni, saj slednje izkušnje ni imel še nihče. Nasprotno od mečkanja suhega lista, za katerega so starejši otroci vedeli, da se bo razdrobil. Skozi opazovanje, spremljanje in skrb za mladiko hrasta je otrok skozi daljše obdobje pridobil novo znanje in izkušnje. Otroci so ugotovili, da rastlina v času opazovanja ni vidno zrasla in da jo je dnevno bilo potrebno zalivati. Knjižni kotiček je v času projekta zelo obiskan. Prav iz tega razloga je bil večkrat vključen v osrednje dogajanje. Knjige v knjižnem kotičku se spreminjajo, glede na temo, ki je obravnavana, pa so knjige res zelo pestre in raznolike. Otroke vedno znova pritegnejo. 78

91 Pričakovanje, kaj se je ujelo v žuželčje pasti, je bilo veliko. Otroci so že pri odhodu iz igralnice ugibali, kaj oziroma katere živali bi se/so se ujele. Otroci so bili v pričakovanju in ko so odprli prvo, so bili razočarani. Nič ni bilo videnega, nič ujetega. Pa se je krhelj jabolka prevrnil in po njem je zlezla drobna mravljica. V pogovoru ob videnem so ugotavljali, da je bil na obisku še nekdo, ki za sabo pušča slinasto sled. Otroci sami so ugotovili, da je to bil polž. Ko so si ogledali zelo oglodan kos jabolka, so ugotavljali, ali je bil polž zelo lačen, ali je povabil na pojedino še soseda polža ali sploh vso družino ali pa se je z jabolkom mastil še kdo tretji. V ugibanju so stopili še do naslednjih pasti, kjer pa izkupiček ulova ni bil nič boljši. Otroci kljub vsemu niso bili razočarani, rdeča nit pogovora se je iz gozdička preselila v igralnico, kjer so na pobudo vzgojiteljice, potem pa sami, povsem samostojno iskali različne polže v knjižni literaturi, tiste, ki bi lahko jedli jabolko v žuželčji pasti. 5.8 OSMI DAN Vzgojno področje: NARAVA. Korelacija: jezik, matematika, umetnost, družba. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: otrok si starosti ustrezno oblikuje predstavo o podobnostih sebe (človeka) in drevesa, otrok spoznava sebe, svoje telo, dele telesa skozi obrisovanje svojega telesa, opazovanje plakata človeško telo, skozi»oči«mikrokamere, otrok skozi opazovanje potrdi, ovrže predvidevanja preteklega dne. 79

92 Metode: razgovor, opazovanje, demonstracija, raziskovanje, eksperimentalno delo, reševanje problema, didaktična igra. Oblike: skupna, skupinska. Sredstva: mladika hrasta, plakata s podobo drevesa in človeškega telesa, različne knjige na temo, velike pole papirja, flumastri, mikrokamera na računalniku, listi drevesa, risalni listi, flumastri, bel nagelj, ki ima razdvojeno steblo namočeno v obarvani tekočini. Prostor: igralnica. UVOD Aktivnost vzgojiteljice: otroke povabi okrog mize, v rokah drži mladiko hrasta, spodbudi jih k razmišljanju, kako lahko primerjajo drevo in sebe, kaj imajo skupnega, v čem so si podobni (človeško telo, drevo), pri tem uporabi plakata s podobo drevesa in človeškega telesa, postavlja podvprašanja, prikazuje podobe iz knjig in pojasnjuje primerjavo, otrokom poda mladiko, potuje iz rok v roke, da lahko primerjajo sebe in mladiko drevesa. Aktivnost otrok: otroci si pobliže ogledajo sadiko mladega drevesa, razmišljajo, v čem so podobni mladiki drevesa, otroci poslušajo razlago vzgojiteljice, ki s pomočjo plakata in knjig pojasnjuje primerjavo. 80

93 JEDRO Aktivnost vzgojiteljice: otroke popelje od kotička do kotička, kjer so pripravljena sredstva (pripravi jih predhodno), predstavi naloge v vsakem kotičku, poda ustrezna navodila. Aktivnost otrok: otroci si ogledajo pripravljene kotičke, poslušajo navodila, v primeru nerazumevanja postavijo vprašanja. 1. KOTIČEK: obrisovanje otrok na velik plakat Aktivnost vzgojiteljice: pripravi velike pole papirja, flumastre, naredi obris otroka, zapiše njegovo ime, namesti plakat človeško telo (žile, notranji organi) na vidno mesto, da lahko otroci opazujejo in primerjajo plakat s svojo podobo obrisa, ko sami rišejo žile v obris svojega telesa. Aktivnost otrok: otrok leže na polo papirja, da ga vzgojiteljica lahko obriše. ob ogledu plakata, človeško telo (žile, notranji organi), otroci na svoj obris telesa rišejo žile. Slika 27: Obrisovanje otrok na velik plakat 81

94 Slika 28: Otrok ob pomoči plakata Človeško telo, riše žile, živčni sistem 2. KOTIČEK: opazovanje z mikrokamero Aktivnost vzgojiteljice: pripravi mikrokamero na računalniku in otrokom predstavi rokovanje z napravo, navaja na samostojnost pri rokovanju z mikrokamero, ko opazujejo svojo dlan in list hrasta, spodbuja na pozorno ogledovanje razporeditve žil, koliko jih je, ostrino slike za natančno in jasno opazovanje, pripravi risalne liste, da otroci obrišejo svojo dlan in list hrast, kamor vrisujejo žile, ki so jih pred tem opazovali z mikrokamero. Aktivnost otrok: otroci si ogledajo napravo, mikrokamero, otroci samostojno in ob pomoči vzgojiteljice rokujejo z napravo, otrok si z mikrokamero ogleduje svojo dlan in liste hrasta, otrok je pozoren na žile, njihovo razporeditev, koliko jih je, otrok obriše svojo dlan in list hrasta ter vrisuje žile. 82

95 Slika 29: Predstavitev in delo z mikrokamero 3. KOTIČEK: opazovanje preizkusa»žejna rastlina«aktivnost vzgojiteljice: povabi otroke k opazovanju»žejne«rastline, ki so jo prejšnji dan postavili v dve različno obarvani tekočini, spodbuja k razmišljanju, kaj se je zgodilo z rastlino, kaj se je na njej spremenilo, kaj opazijo, opazovano»žejno«rastlino primerjajo s podobami v knjigi in sledijo zapisani razlagi. Aktivnost otrok: otrok opazi spremembe na rastlini, ki so jo prejšnji dan postavili v dve različno obarvani tekočini, otrok primerja»žejno«rastlino s pomočjo opisovanja knjig in razlage vzgojiteljice. ZAKLJUČEK Aktivnost vzgojiteljice: otroke odpelje v bližnji gozdiček, kjer v senci dreves prisluhnejo njihovi govorici, petju, spodbuja k pripevanju melodij, ki jih slišijo v gozdičku, navaja na umirjanje, sproščanje, vživljanje v odnosu do dreves in narave. 83

96 Aktivnost otrok: otrok prisluhne govorici dreves, njihovem petju, otrok izvablja iz sebe melodijo, ki jo čuti ob umirjenem poslušanju zvokov v gozdičku, otrok se navaja na sproščanje, umiranje, vživljanje v odnosu do dreves in narave. Analiza doseganja ciljev Kako triletnemu otroku prikazati podobnosti med njim in drevesom? Je to sploh mogoče, glede na njihovo starost? Odločitev, da se dejavnosti izpeljejo, je bila pravilna, kar se je pokazalo z zavzetostjo otrok ob osrednjih zaposlitvah. Otroke nekaj novega vedno pritegne, prav zabavno jim je, ko se seznanijo z nečim novim, kar lahko potem tisto nekaj sami preizkusijo. Otrok potrebuje izkušnje, informacije, le-tako gradi, bogati in oblikuje predstave o novem, neznanem. Otroci vključeni v dejavnosti tega dne so pridobili veliko. Obrisovanje telesa na velik plakat je pritegnil veliko pozornosti. Otroci so opazovali vzgojiteljico pri obrisovanju prijateljev in komaj čakali, da pridejo na vrsto še oni. Sledilo je primerjanje narisanega.»prijatelj je velik, jaz sem še bolj velik, večji.«vztrajali so tudi pri risanju žil v svoj obris telesa, pri čemer so si pomagali z opazovanjem plakata, človeško telo, na katerem so bili nazorno prikazani notranji organi in živčenje. Mikrokamera jih je povsem prevzela, kotiček je bil polno zaseden in obiskan. Otroci so po odhodu še vedno opazovali svojo dlan, kot da ne razumejo povsem, kaj so opazovali na svoji dlani, prav tako na listu. Plakati, knjige o drevesih in človeškem telesu so pritegnile. Vedno znova so otroci obstali ob plakatih in jih ali samo opazovali ali v družbi prijatelja komentirali in si s prstom na plakatu pomagali pri pojasnjevanju. 84

97 Ob»žejni«rastlini, eksperimentu preteklega dne, otroci opazijo spremembo. Opazijo obarvano rastlino, opazili so tudi sledi barve, ki je potovala po steblu navzgor. Otroci zavzeto prisluhnejo razlagi vzgojiteljice, ki jih pojasni pretok tekočine v rastlini, oziroma kako žejna rastlina pije. 5.9 DEVETI DAN Vzgojno področje: NARAVA. Korelacija: jezik, matematika, umetnost, družba, gibanje. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: otrok skozi daljše časovno obdobje doživlja, spremlja rast in razvoj rastline, ima vpliv na njen nadaljnji razvoj, otrok pridobi lastno izkušnjo o ohranjanju in varovanju naravnega okolja, otrok sodeluje pri načrtovanju in izvedbi zasaditve mladike, otrok praznuje, se veseli ob zasaditvi, občuti radost. Metode: razgovor, opazovanje, demonstracija, raziskovanje, reševanje problema. Oblike: skupna, skupinska. Sredstva: mladika hrasta, lopate, opornica, letve za ograjo, čopiči, barva, vrvica, zalivalka. Prostor: igralnica, oaza pred vrtcem, gozdiček. 85

98 UVOD Aktivnost vzgojiteljice: otroke povabi k načrtovanju dneva, prišel je dan, da zasadijo mladiko, spodbuja k predlogom, kaj potrebujejo za sajenje, kaj vse morajo narediti, da lahko zasadijo mlado drevo, kam jo bodo posadili, kako jo bodo obvarovali, da bo vidna, usmerja in zapisuje predloge, pripravi orodje in vse potrebo za saditev mladike hrasta. Aktivnost otrok: otroci so v pričakovanju, otroci s predlogi sodelujejo pri načrtovanju sajenja mladega drevesa, otroci si ogledajo pripravljeno orodje in vse potrebno za saditev mladike hrasta. Odhod na»teren«aktivnost vzgojiteljice: odpelje otroke na dogovorjeno mesto (po predlaganem), kje bi zasadili mladiko, razdelijo se v dve skupini, prva skupina prevzame zasaditev (kopanje luknje, postavitev opornice, sajenje...), druga skupina ureja zaščito za mlado drevo (pleskanje ograje za zaščito, postavitev ograje in zaščitne vrvice), po končanem delu obeh skupin otroke povabi v krog, spodbudi jih, da vsak zasajenemu drevesu nameni dobro misel, dobre želje, skupaj zapojejo še nekaj znanih pesmi in zaplešejo ringa raja. 86

99 Aktivnost otrok: otroci si ogledajo prostor, ki so ga pred tem predlagali za pravo mesto, kjer zasadijo drevo, otroci se razdelijo v dve skupini, vsaka skupina ima svojo nalogo, otroci prve skupine sadijo drevo (skopljejo luknjo, postavijo opornico drevesu, zakopljejo luknjo, mlado drevo zalijejo), otroci druge skupine barvajo oz. pleskajo ograjo za zaščito posajenega drevesa, ograjo postavijo in jo z zaščitno vrvico dodatno utrdijo, otrok zasajenemu drevesu nameni dobro misel, željo, skupaj otroci zapojejo in zarajajo. Zaključek Aktivnost vzgojiteljice: povabi otroke v gozdiček, kjer se lahko igrajo v senci velikih dreves, spodbuja aktivno gibanje, plezanje, hoja po deblu, tekanje, pozorno spremlja otroke, usmerja po potrebi. Slika 30: Izbrali smo prostor, kjer smo pričeli z izkopom luknje 87

100 Slika 31: Posadili smo mladiko starega hrasta in jo zalili Slika 32: Da bo mladika varno rasla, smo jo zaščitili z ograjo 88

101 Slika 33: Otroci so sami izbrali barvo, s katero so prepleskali zaščitno ograjo Aktivnost otrok: otroci se igrajo v senci dreves in so aktivni v gibanju. Popoldanski krog Aktivnost vzgojiteljice: otroke spodbudi, da spregovorijo o občutkih, ki so jih doživeli tisti dan. Aktivnost otrok: otroci spregovorijo o doživetju, kaj so počeli. Analiza doseganja ciljev Otroci so skozi daljše časovno obdobje spremljali rast in razvoj mladike hrasta. V tem času so spoznali veliko novega, prevzeli so skrb za zalivanje rastline, ob knjigah izvedeli zanimivosti. Otroci so bili pozorni in skrbni pri negi mladike. Otrok ob zasaditvi občuti ponos, saj sodeluje pri ohranjanju žive rastline, mladike hrasta. Skrb za ohranjanje in varovanje naravnega okolja se razvija že v zgodnjem 89

102 obdobju. Kako skrbno so otroci skopali jamo, kamor so položili mladiko, jo zasuli, zemljo okoli previdno poteptali in jo na koncu še zalili. Čeprav je mladika bila majhna, so otroci govorili o velikem drevesu. Kot da govorijo o hrastu, prijatelju iz soseske, ki nam je to sadiko podaril. Zdelo se je, kot da so začutili njegovo veličino in mogočnost v njegovi potomki, mladiki, ki smo jo posadili. Načrtovanje, kam, kdaj, kako bomo zasadili mladiko mladega hrasta, je potekalo v aktivnem sodelovanju otrok. Sami so predlagali prostor, kam bi jo posadili. Razmišljali so, kaj potrebujejo za posaditev mladega drevesa, našteli so pripomočke, ki jih potrebujejo. Ob predlogu vzgojiteljice, da se drevo zavaruje z ograjo, so sprejeli in jo nadgradili s predlogom, da lahko ograjo pobarvajo. Odločili so se za rdečo barvo. Ko je bila postavljena še prepleskana ograja, so otroci okrog zasajenega drevesa zaplesali in zapeli, poseben kamenček v mozaiku so bile lepe želje, ki so jih otroci izrekli drevesu. Skupno veselje ob dejanju, ki je prinašalo neizmerno veselje, so občutili tudi starši, ki so prvi izvedeli vse podrobnosti okrog zasaditve mladike hrasta. Na veliko željo otrok, so si nekateri to tudi pobliže ogledali. 90

103 5.10 DESETI DAN Področje: NARAVA. Korelacija: jezik, matematika, družba, umetnost. Tema: Drevo, moj prijatelj. Cilji: s pomočjo didaktičnega pripomočka Drevesni vedež razviti in ohranjati motivacijo, interes za samostojno raziskovanje dreves in ostalega živega sveta okrog njih, ugotoviti, primerjati začetno in končno vedenje - znanje o načrtovani vsebini, drevesu, otroke spodbuditi k izražanju želja po raziskovanju, ki jih vzgojiteljica zapiše. Oblike: skupna, skupinska, individualna. Metode: razgovor, opazovanje, demonstracija, raziskovanje, reševanje problema, didaktična igra. Sredstva: računalnik in predstavitev fotografij s pomočjo programa Powerpoint, didaktični pripomoček Drevesni vedež, plakat Naše drevo, KWL tabela, risalni listi, flumastri. Prostor: igralnica, gozdiček. 91

104 Uvod Aktivnost vzgojiteljice: pripravi»powerpoint«predstavitev s fotografijami, ki so jih ujeli tekom projekta, slednje predstavi otrokom s svojimi vtisi, pozitivnimi občutki, ponosom, povabi k pogovoru, da spregovorijo, kako se ob fotografijah spominjajo dni, ki so jih preživeli skupaj s prijateljem drevesom, pospravi računalnik, pod njim najde skrivnostno pismo, v katerem prijatelj, star hrast, piše o darilu, ki ga je nastavil pod lipo, v mavričnem vrtcu, povabi otroke, da se pripravijo za na pot, ki nas bo pripeljala do skrivnostnega darila. Aktivnost otrok: otroci se pripravijo na ogled fotografij na računalniku, otroci se vključijo v pogovor ob fotografijah, spregovorijo o svojih doživetjih, spominih, uspehih, kaj jim je bilo všeč, kaj bi še ponovili, otroci opazijo pismo pod računalnikom, prisluhnejo branju vzgojiteljice, otroci se uredijo za odhod do mavričnega vrtca, kjer jim je prijatelj, star hrast, pripravil presenečenje. Ogled skrivnostnega prijatelja Aktivnost vzgojiteljice: pogovor na cilju, razkritje darila»drevesni vedež«, prebere pismo»drevesnega vedeža«, ki razkriva, kako se bo z otroki družil, igral, prebere tudi prvo nalogo, ki jo je izbral «drevesni vedež«, in sicer o živalih, ki živijo med koreninami drevesa, na/v drevesni skorji, v krošnji drevesa, otrokom pokaže, kako se lahko igrajo z vedežem in kako jih uči o živalih, ki živijo okrog drevesa. 92

105 Aktivnost otrok: otroci odkrijejo darilo, spoznajo»drevesnega vedeža«, otroci prisluhnejo pismu, ki ga je napisal vedež, prebere ga vzgojiteljica, otroci prisluhnejo prvi nalogi, ki jo vedež nalaga in se seznanijo, kako bo vedež pri tem pomagal, se z njimi učil in igral. Slika 34: Razkritje presenečenja, otroci najdejo Drevesnega vedeža Slika 35: Odkrivanje, raziskovanje otrok s pomočjo didaktičnega pripomočka Drevesni vedež 93

106 Vrtec Aktivnost vzgojiteljice: vodi razgovor ob plakatu»naše drevo«, sledi zapisom KWL tabele, kaj že vem, kaj želim izvedeti, kaj sem se naučil o drevesu, otroke spodbudi k risanju drevesnega vedeža po doživetju tega dne, otroke nagovori k odgovoru, kaj želijo raziskovati skupaj z drevesnim vedežem v nadaljevanju, vzgojiteljica želje zapiše. Aktivnost otrok: otroci odgovarjajo na vprašanja, govorijo o svojih doživetjih, vtisih preteklih dni, otroci prisluhnejo izjavam, ki jih je zapisala vzgojiteljica, povedali pa so jih otroci na začetku in na koncu projekta, otroci s flumastri narišejo drevesnega vedeža, otrok razmisli o skupnem raziskovanju z vedežem. Popoldanski krog Aktivnost vzgojiteljice: otroke povabi k razstavi risb, na katerih so upodobili drevesnega vedeža, otrokom prebere njihove želje, ki jih želijo uresničiti skupaj z drevesnim vedežem. Aktivnost otrok: otrok si ogleda razstavo del, ki so jih narisali po doživetju, otrok prisluhne branju želja, ki jih je po nareku zapisala vzgojiteljica. 94

107 Analiza doseganja ciljev S pomočjo didaktičnega pripomočka Drevesni vedež se je izpolnil zastavljen cilj v trenutku, ko je otrokom bilo zastavljeno vprašanje o življenju in živalih na drevesu. Kolo se je zavrtelo prvič, drugič, potem se je štetje prenehalo. Ne enkrat, večkrat so ga posamezniki morali zavrteti in si ogledati fotografije, ki spadajo skupaj. Živi veverica med koreninami, v drevesni skorji ali v krošnji samega drevesa? Deklica je s pomočjo vedeža poiskala fotografiji (zavrtela oba vrtljiva kroga), ki spadata skupaj. Da bo drevesni vedež ostal na igrišču vrtca in da bo vedno znova zastavljal uganke o drevesu, naravi in vsem živem okrog nas, so otroci sprejeli z odobravanjem in veseljem. Ob pregledu zapisov v KWL tabeli, se da razbrati, da so dejavnosti potekale po načrtovanem. Zapisane trditve v preglednici, kaj vemo o drevesu, kaj želimo izvedeti, je vzgojiteljica prebrala ponovno in jih sklenila s končnim zapisom, kaj so se otroci naučili o drevesu. Z vodenim pogovorom, zastavljenimi odprtimi vprašanji je otroke spodbujala, da so spregovorili o svojih izkušnjah, ki so jih doživeli v preteklih dneh. S tem je otroke ponovno osredotočila na celotno dogajanje doživetega v projektnih dnevih in ga s tem tudi zaključila. Zapis želja, kaj bi raziskovali z Drevesnim vedežem, je prinesel zanimive ideje. Ob spodbudi vzgojiteljice so otroci razmišljali o mravljah, kje živijo ptički, o mokri travi (rosa), krtovi hiši, vetru 95

108 6 UGOTOVITVE V okviru diplomske naloge je bil načrtovan in izveden konkreten primer dobre prakse v vrtcu iz področja naravoslovja, ki je temeljil na projektnem delu. Njen namen je bil, da se skozi stopnje projektnega učnega dela izpeljejo dejavnosti, ki temeljijo na načrtovanem, sistematičnem delu, ki ga s svojimi pobudami dopolnjujejo otroci, vključeni kot aktivni udeleženci. S pomočjo metode aktivnega učenja, KWL tabele, je bilo ugotovljeno začetno znanje, na podlagi katerega se je načrtovalo in predvidevalo, razvidno pa je bilo tudi naučeno oz. pridobljeno končno znanje. Iz zapisa izjav otrok, na začetku projekta, «Kaj vedo o drevesu«in»kaj še želijo izvedeti, kaj jih zanima«, smo ugotovili začetno znanje. Prav tako je to bilo izhodišče za načrtovanje dejavnosti, s katerimi bodo otroci svoje izhodiščno znanje poglobili, razširili, nadgradili. Cilj je bil uresničen v celoti, saj so vsi otroci izvedeli kaj novega, se preizkusili kot mladi raziskovalci, znanstveniki. Načrtovane dejavnosti so iz dneva v dan bile zastavljene tako, da so otroci bili aktivni udeleženci. Čeprav so to bili otroci prvega starostnega obdobja, je njihova aktivnost bila vidna. Zastavljene dejavnosti so bile na primerni razvojni stopnji otrok, ki so se veselili svojega udejstvovanja, raziskovanj, preizkusov, izdelkov, ki so jih izdelali, prav tako so otroci vsakodnevno doživljali naravo z vsemi svojimi čuti. Bivanje v naravi nam je omogočilo, da smo bili vsakodnevni aktivni opazovalci. Urejali smo zbirke, razvrščali, primerjali nabran material, opisovali opažanja, ki jih je vzgojiteljica zapisovala. Same dejavnosti so bile načrtovane tako, da se otrok srečuje in si razvija naravoslovne sposobnosti in jih zna v praksi tudi uporabiti. Ves čas projekta so se tkale drobne nitke, nitke, ki so otroke vsakodnevno povezovale z naravo. Otroci so razvijali odgovoren in spoštljiv odnos do narave, spoznali so pomen žive narave, življenja, ki jih obdaja. Da se vse to obdrži, da 96

109 interes povezanosti z naravo ostane, je na igrišče vrtca prispel»drevesni vedež«kot darilo prijatelja. Prišel je s pozdravom in uganko, ki je otroke pritegnila. To bo njegova naloga tudi v prihodnje. Pritegniti otrokovo zanimanje, interes, ga navdušiti in ga voditi v raziskovanje dreves in ostalega živega sveta okrog njih. Didaktični pripomoček»drevesni vedež«je uresničil zastavljen cilj. 97

110 7 SKLEP Vsak začetek je težak. Prvi koraki, besede, prva spoznanja, čudenja, prva zadovoljstva, raziskovanje. Ko se v odkrivanju novega združita najmlajši in odrasli, prvi koraki postanejo skupni, lažji, majhni in veliki. V projektno delo nam je uspelo vstopiti z velikim korakom, z drobnimi, majhnimi koraki pa smo ga dodobra prestopicali. Projektno delo, Drevo, moj prijatelj, je po zaključku ocenjeno kot zelo uspešno, saj so se postavljeni cilji uresničili. Otroci so odkrivali, doživljali in spoznavali sebe, okolico, majhen del sveta, kjer se gibljemo, živimo. Tako majhno se zdi to, pa je kljub vsemu zanimivo, očem vabljivo, pisano. Otroci se želijo dotakniti, videti, slišati ali tudi okusiti. Ko od poznane okolice stopimo samo en korak naprej, se nam odkrije še več. Otroci si tega želijo, to potrebujejo, to živijo. Raziskovanje, spoznavanje novega, čudenje, bi moralo biti del vsakdanjika vsakega posameznika, otroka, ki je to sposoben. Projektno delo je teklo brez zapletov, po načrtovanih in zastavljenih ciljih. Izvedeno je bilo natančno po korakih, ki smo si jih zamislili in oblikovali. Uporabili smo ustrezna sredstva in didaktične pripomočke, ki so dobro služili namenu. Otroci so projektno delo doživeli kot pozitivno izkušnjo, pridobili so novo znanje, se seznanili z različnimi pristopi k spoznavanju narave, pridobili in razvili spretnosti mladih raziskovalcev. Kot taki bodo vedno naklonjeni, spoštljivi in odgovorni v odnosu do narave in vsega živega, ki nas obdaja. Svoja spoznanja vedno znova povezujemo, jih nadgrajujemo. Samo dobri temelji so kos novim izzivom, zdržijo pod težo bremena, ki nas obdaja. Bogastvo je v pridelanem, prihodnost je v želji po še in več. Otroci so naša prihodnost. Dolžni smo jim zagotoviti trdne temelje. 98

111 V našem vrtcu bomo zato nadaljevali s pristopi aktivnega pridobivanja izkušenj iz narave, naravoslovnimi dejavnostmi, ki bodo vodile v raziskovanje in eksperimentiranje, poskrbeli bomo za čudenje, razumevanje neznanega, nove izzive, ki so za otroke vznemirljivi in privlačni. 99

112 Viri in literatura Burnie, D. (1990). Drevesa. Murska Sobota: Pomurska založba. Burnie, D. (2011). Drevo, od drobnega semena do mogočnega gozda. Tržič: Učila. Cencič, M., & Cenčič, M. (2002). Priročnik za spoznavno usmerjen pouk. Ljubljana: Mladinska knjiga. Čimžar, T. (2013). Samostojen otrok v eko vrtcu. Samostojnost predšolskega otroka; (str ). Ljubljana: MiB d.o.o. Ferjančič, J. (1994). Pogoji in oblike aktivnega učenja v vrtcih. Nova Gorica: Educa. Ferk Savec, V. (2010). Projektno učno delo pri učenju naravoslovnih vsebin. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Fošnarič, S., & Katalinič, D. (2012). Didaktične usmeritve za izvedbo raziskovalnih in eksperimentalnih dejavnosti predšolskih otrok na področju naravoslovja. Maribor: Založba PEF, Pedagoška fakulteta Maribor, Univerza v Mariboru. Halliday, N. (2008). Osamljeno drevo. Ljubljana: Založba Alica. Katalinič, D. (2008). Iz sveta pravljic v svet narave. Murska Sobota: Pomurska založba d.d. Kroflič, R. (2001). Otrok v vrtcu. Maribor: Založba Obzorja. Kunst, K. (2007). Raziskovanje kot strategija dejavnega učenja. Vzgojiteljica: revija za dobro prakso v vrtcih, 9(5), Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Novak, H., & s sodelavci. (1990). Projektno učno delo, drugačna pot do znanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Novak, H., Žužej, V., & Zmaga Glogovec, V. (2009). Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolah. Radovljica: Didakta. Novak, T., Ambrožič-Dolinšek, J., Bradač, Z., Mencinger-Vračko, B., Petek, D., Pirš, P.,... Majer, J. (2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Maribor: Ministrstvo za šolstvo in šport, Pedagoška fakulteta Maribor. 100

113 Petek, D. (2010). Pomen raziskovanja kot sistema učenja pri razvoju naravoslovnih sposobnosti in spretnosti v zgodnjem otroštvu. Opredelitev naravoslovnih kompetenc, znanstvena monografija. (V. Grubelnik, Ured.) Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Pridobljeno iz Petek, D. (2010). Spoznavanje nekaterih pojmov (procesov) preko naravoslovnih poskusov v vrtcu. Revija za elementarno izobraževanje št.1, Pridobljeno iz Petek, D. (2011). Razvoj naravoslovnih kompetenc, Izbrana gradiva projekta. (V. Grubelnik, Ured.) Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Petek, D. (2012). Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopom. Revija za elementarno izobraževanje št. 4, Pridobljeno iz Rems-Arzenšek, G., Brezinščak, J., & Katalinič, D. (2006). Z igro in zabavo spoznavamo okolje in naravo III. Portorož: Doves. Skribe Dimec, D. (2007). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan. Urad Republike Slovenije za šolstvo. (1999). Predšolska vzgoja v vrtcih Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Zakaj je pomembno razpravljati o učenju v vrtcu? (brez datuma). Pridobljeno iz 101

114 Priloga A: KWL tabela Kaj MISLIM, DA VEM o drevesu? Kaj ŽELIM, VEDETI o drevesu? Kaj SEM SE NAUČIL o drevesu? 102

115 Priloga B: Zaznavamo z vsemi čuti 103