VALUTNI TRGOVALNI (IN ANALITIČNI) INFORMACIJSKI SISTEMI: PRIMER SISTEMA TRGOVANJA

Size: px
Start display at page:

Download "VALUTNI TRGOVALNI (IN ANALITIČNI) INFORMACIJSKI SISTEMI: PRIMER SISTEMA TRGOVANJA"

Transcription

1 DIPLOMSKO DELO VALUTNI TRGOVALNI (IN ANALITIČNI) INFORMACIJSKI SISTEMI: PRIMER SISTEMA TRGOVANJA CURRENCY TRADING AND ANALYTICAL INFORMATIONAL SYSTEMS: A TRADING SYSTEM EXAMPLE Študent: Vid Gradišar Naslov: Ulica bratov Učakar 68, Ljubljana Številka indeksa: Izredni študij, 3. letnik Program: Visokošolski strokovni program Študijska smer: Podjetniška informatika Mentor: mag. Igor Perko Izjavljam, da bom diplomsko nalogo napisal sam in se zavedam disciplinskih in kazenskih posledic, če bi ugotovili, da sem pri pisanju uporabljal nedovoljena sredstva. Podpis:Vid Gradišar Ljubljana, oktober, 2008

2 Predgovor Vse več je potreb po pametnem investiranju. Smo v času recesije in finančna kriza je neizbežna. Ljudje v strahu dvigujejo svoje prihranke in ne vedo, kam naj jih investirajo, da bi privarčevana sredstva oplemenitili. Ena od možnosti je trgovanje z valutami. A za to potrebujemo določeno znanje, izkušnje in pravilno moramo uporabiti informacije, ki so nam na voljo. Te informacije se pretakajo skozi informacijske sisteme. S svojim diplomskim delom, bom poskušal neukemu bralcu razložiti osnovne pojme in zahteve pri trgovanju z valutami. Kako poteka trgovanje, kako se analizira valutni par in kaj pomenijo določene informacije. Kako te informacije uporabljati in kako je trgovanje povezano z informacijskimi sistemi. Predstavil bom vse zahteve, predvsem najpomembnejše in mu ponudil enostaven sistem trgovanja, ki v praksi deluje. Ko bo končal z branjem diplomske naloge, bo poznal vse osnovne informacije, potrebne za trgovanje z valutami. Vendar pa je to le majhen vpogled v ogromen svet trgovanja z valutami. 2

3 Kazalo 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode NAJPOMEMBNEJŠI ČLEN TRGOVANJA: TRGOVALEC FOREX Kaj je valutno trgovanje? Posredniki ali "brokerji" VALUTNO TRGOVANJE Trgovalni načrt Navidezno trgovanje DEMO trading Trgovanje s pravim kapitalom in zmanjševanje rizika Psihološki problemi trgovanja OSNOVNI TRGOVALNI POJMI IN INDIKATORJI PIP, LOT, finančni vzvod (leverage) in polog za kritje (margin) Grafi in tabele Tehnična in temeljna analiza VALUTNI TRGOVALNI SISTEMI Kaj so valutni trgovalni sistemi Zahteve, ki jih trgovalec ima do valutnih trgovalnih sistemov Napake in problemi, ki se pojavljajo pri trgovalnih sistemih Podpora, računalniško znanje in oprema potrebna za uspešno trgovanje Trgovalne platforme in njihova primerjava PRIMER UPORABE VALUTNEGA TRGOVALNEGA SISTEMA Valutni trgovalni sistem Anna SKLEP Povzetek Summary Ključne besede Key words VIRI

4 Kazalo slik Slika 1: Delovni čas različnih svetovnih borz... 8 Slika 2: tečanjica valutnih parov ( 9 Slika 3: različni posredniki oziroma brokerji ( 10 Slika 4: tabela s prodajno (bid) in nakupno (ask) ceno Slika 5: grafični prikaz nihanja valutnega para Slika 6: razvojne linije, trend lines Slika 7: primer grafa z različnimi indikatorji(sma50, EMA50, Fibb levels, trend line) Slika 8: koledar novic in napovedi za 5 oktober Slika 9: delovno okolje trgovalca Slika 10: primer trgovalne platrofme MT4, InterbankFX Slika 11: trgovalna platforma posrednika Oanda Slika 12: trgovalna platforma FXCM trading station Slika 13: elementi sistema Anna, grafični prikaz tvorbe signalov Slika 14: prikaz delovanja trgovalnega sistema Forex

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi bom opisal osnovne pojme pri trgovanju na borzi valut in zahteve, ki naj bi jih poznal in imel vsak trgovalec. Razložil jih bom do te mere, da bo nekdo, ki ga zanima trgovanje na valutnem trgu, osvojil delček osnovnega znanja, ki ga za to potrebuje in bo vedel kaj se na borzi valut dejansko dogaja. Kaj vodi borzo, kaj lahko pričakuje in na kakšne pasti mora biti pozoren. Predstavil bom trgovalne platforme, jih med seboj primerjal ter en trgovalni sistem, ki je dovolj dober, da je primeren za vsakdanjo uporabo. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je predstaviti postopek trgovanja posameznega trgovalca na borzi valut. Izpostavil bom vse ključne elemente, kot so zahteve trgovalca, kaj sploh je borza valut, kako se trguje na njej, osnovne pojme in indikatorje, predstavil bom prednosti in slabosti nekaterih trgovalnih platform, opisal bom trgovalne sisteme in jih razložil na konkretnem primeru. Cilj diplomske naloge je predstavitev vseh opisanih pojmov in primerjava trgovalnih platform, da si bo bodoči trgovalec lažje izbral ustrezno svojemu načinu trgovanja. Dejstvo je, da trgovanje s slabim trgovalnim sistemom in trgovanje na trgovalni platformi, ki jo trgovalec ne obvladuje najbolje, zmanjšuje njegove možnosti za dobiček. Torej to predstavlja pomemben del v trgovanju posameznega trgovalca. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Moje predpostavke so, da je dandanes ogromno posrednikov, trgovalnih platform in trgovalnih sistemov, zato je zelo težko ugotoviti, kateri so dobri in kateri ne. To je lahko velik problem pri pravilni izbiri posameznega trgovalca. Diplomsko nalogo bom omejil na predstavitev osnovnih pojmov in na podrobnejšo primerjavo trgovalnih platform, da se bo morebitni bodoči trgovalec lažje odločal, katero naj uporablja pri svojem delu. Prav tako mu ponujam vpogled v trgovalni sistem, ki se je izkazal za zelo uspešnega v moji karieri trgovanja. Pri diplomski nalogi sem uporabljal predvsem tuje vire preko različnih internetnih strani, ki ponujajo trgovanje na Forexu in vso potrebno pomoč, ki jo nudijo bodočim investitorjem. Razlog je v tem, da je domačih virov v zvezi z trgovanjem na Forexu dokaj malo. 5

6 1.4 Uporabljene raziskovalne metode V diplomskem delu bom uporabljal deskriptivni pristop, v okviru katerega bom analiziral pridobljene podatke in jih ponekod primerjal s pomočjo komparativne metode. 6

7 2 NAJPOMEMBNEJŠI ČLEN TRGOVANJA: TRGOVALEC Kot širši pojem trgovalca lahko imenujemo vsakega, ki ima trgovalni kapital in z njim trguje. V ožjo definicijo pa bom zapisal, da je to nekdo, ki ima osnovno znanje računalništva, pozna osnovne pojme, ki se pojavljajo pri trgovanju in ve kaj potrebuje za uspešno trgovanje. Za uspešno trgovanje potrebujemo več stvari, od kapitala, primerne povezave s posrednikom, sodobno računalniško opremo, neko osnovno znanje in razumevanje, kot najpomembnejše pa bi izpostavil tri stvari. To so primeren posrednik za sklenitev poslov, primerna trgovalna platforma in znanje oziroma pravilno tolmačenje dejanskega stanja v nekem trenutku. Torej, da si znamo znake in indikatorje pravilno interpretirati. Od tega je odvisen vstop na trg in tudi naše možnosti za uspeh. V diplomski nalogi bom obravnaval tudi zahteve do trgovalne platforme. Trgovalec teži k temu, da je trgovalna platforma enostavna za uporabo, da ima dober grafični prikaz trenutnega stanja, da omogoča veliko nastavitev, da lahko na njej uporabljamo čim več tehničnih indikatorjev, da je čim bolj razširjena med uporabniki, da jo sproti nadgrajujejo in posodabljajo, da je na voljo 24 urni center za pomoč v primeru težav, da omogoča pol in popolno avtomatsko delovanje in seveda, da je pri trgovanju z njo čim manj prekinitev. To je pomembno predvsem iz vidika zapiranj in odpiranj pozicij, ker v nasprotnem primeru lahko pride do velike izgube trgovalnega kapitala. Opišimo najpomembnejše zahteve: Brezhibno delovanje platforme, število prekinitev. Število indikatorjev, ki jih podpira. Enostavnost oziroma zapletenost uporabe za trgovalca. Kvaliteta grafičnega prikaza informacij na platformi. Kako je platforma razširjena med ostalimi trgovalci. Ali se platforma nadgrajuje in posodablja. Kakšno podporo nudi posrednik za svojo platformo. Ali platforma omogoča avtomatsko in pol avtomatsko trgovanje. Na koncu diplomske naloge bom ocenil vsako posamezno postavko, tako da bo razvidno, katera trgovalna platforma najbolje ustreza zahtevam trgovalca. 7

8 3 FOREX Borza tujih valut obstaja povsod tam, kjer se ena tuja valuta trži ali menja za drugo tujo valuto. Je največje in najbolj likvidno finančno tržišče na svetu, kjer se izvaja medsebojno trgovanje večjih bank, centralnih bank, valutnih špekulantov, multi-nacionalnih korporacij, vlad, in drugih finančnih trgov in institucij. Povprečna dnevna vrednost trgovanja na globalnih valutnih trgih se povečuje vsak dan in po zadnjih podatkih presega 4 trilijone USD dnevno, na podlagi poročila Banke za mednarodno poslovanje aprila 2007 ( Valutni trg (Forex) je trg, na katerem udeleženci zamenjujejo eno valuto za drugo. S preko 3000 milijardami dolarjev dnevnega prometa gre za največji, najdinamičnejši in najlikvidnejši kapitalski trg na svetu. Na Forexu se trguje 5 dni na teden, 24 ur na dan, od odprtja v nedeljo ob 22ih do zaprtja trga v petek ob 23ih. V zadnjih dveh desetletijih sta razvoj računalniške tehnologije in razvoj evro finančnih trgov, kjer valutni posli niso podvrženi nacionalnim jurisdikcijam, omogočila velik razcvet valutnih trgov. Tako se je od leta 1980 do 2005 dnevni obseg trgovanja na tem trgu povečal za več kot štiridesetkrat. Elektronsko trgovanje, na internetu dostopne raziskave in analize ter stroškovna konkurenčnost so v zadnjem času naredile ta trg bolj dostopen za posamezne vlagatelje. Na valutnem trgu aktivno trguje več sto tisoč dobro poučenih posameznikov, podjetij in investicijskih skladov ( Borza valut je sestavljena iz 5 manjših borz. To so Avstralija, Azija, Frankfurt, London, New York. Ker se med seboj prekrivajo po svojih odpiralnih časih govorimo o neprekinjenem 24 urnem delovanju. Azijska, London in New York so najmočnejše, največji pretok kapitala, več kot 30% pa se zgodi za časa Londonske borze. Slika 1: Delovni čas različnih svetovnih borz 3.1 Kaj je valutno trgovanje? Gre za kupovanje in prodajanje valut izraženih v valutnih parih, v nekem določenem trenutku, za neko časovno obdobje. Pri tem lahko sodelujejo vse finančne institucije, državne in privatne banke, investicijske hiše in vsi ostali posamezniki s pomočjo posrednikov, tako imenovanih "brokerjev". Trguje se z valutnimi pari in sicer se prodaja ali kupuje valutni par oziroma valutni križ. Valutni pari kotirajo na valutni borzi imenovani FOREX. 8

9 Poznamo nakupno in prodajno ceno valutnega para. Razlika med nakupno in prodajno ceno valutnega para je provizija, ki jo trgovalec plača posredniku za opravljen posel in se rahlo razlikuje od posrednika do posrednika. Tečaj valutnih parov je izražen s štirimi decimalnimi mesti, kar je mnogo bolj natančno, kot smo vajeni iz menjalnih tabel v bankah ali menjalnicah. Vsaka sprememba zadnjega, četrtega decimalnega mesta za eno enoto, se imenuje 1 PIP. Valute vedno kupujemo v LOT-ih. Na primer valutni par EUR/USD pomeni razmerje med valutama EUR in USD. Prva izražena valuta se imenuje bazična valuta, druga izražena valuta pa se imenuje nasprotna valuta. Tečaj nam pove v kakšnem razmerju je druga navedena valuta z prvo navedeno valuto v valutnem paru. Na primer če je v nekem trenutku razmerje EUR/USD = 1,5000 pomeni, da je za 1 EUR potrebno plačati 1,5000 USD. Pri trgovanju vedno kupujemo in prodajamo bazično valuto, za posel jamčimo s svojim kapitalom. Pri špekulaciji, da bo bazična vrednost nasprotne valute naraščala jo kupujemo, v nasprotnem primeru pa prodajamo. Obseg posla je odvisen od vrednosti LOT-a in vzvoda, ki ga za to uporabimo. Slika 2: tečanjica valutnih parov ( 3.2 Posredniki ali "brokerji" Posredniki ali "brokerji" so institucije ali banke, ki imajo neposreden dostop do medbančnih menjalnih tečajev za določene valutne pare in možnost za nakup le teh. Tečaje s pribitkom svoje provizije posredujejo svojim trgovcem preko svojih trgovalnih platform. Skrbijo za to, da lahko trgovci v želenem trenutku kupijo ali prodajo izbran valutni par. Svojim trgovcem pri trgovanju ponujajo možnost uporabe finančnih vzvodov ob tem pa skrbijo, da garancija trgovca za opravljen posel ne presega razpoložljivega kapitala trgovca. 9

10 Pri poslovanju skrbijo, da je transakcija opravljena takoj ob podani zahtevi in po izklicni ceni, ki je bila prikazana na trgovalni platformi v trenutku odločitve. Posrednikov je na svetovnem tržišču ogromno. V nekaterih državah jih nadzirajo posebne finančne službe, kar omogoča trgovcem veliko večjo varnost pri trgovanju. Veliko posrednikov pri trgovanju z valutnimi pari goljufa svoje stranke na različne načine. Zato se trgovcem priporoča izbira takega posrednika, ki je pod okriljem priznanih nadzornih finančnih služb in ki pri poslovanju nudi najboljše pogoje, recimo čim nižjo provizijo za opravljen posel, uporabniku prijazno trgovalno platformo ali delovanje brez posredniške pisarne (dealing desk-a). Slika 3: različni posredniki oziroma brokerji ( 10

11 4 VALUTNO TRGOVANJE O trgovanju govorimo, ko je trgovalec že izpolnil osnovne pogoje, ki mu dovoljujejo vstop in prisotnost na borzi valut. To pomeni, da ima ustrezno računalniško opremo, izbranega posrednika, kateremu je že položil trgovalni denar za kritje svojih trgovalnih poslov in dobro komunikacijsko povezanost s svojim posrednikom in s tem dostop do trgovalne platforme posrednika. Najpomembnejši elementi trgovanja pa se začnejo šele, ko so ti osnovni pogoji izpolnjeni. Da lahko posameznik uspešno trguje na valutnem trgu, mora pravilno oceniti stanje tega trga. Pri tem mora opraviti temeljno analizo, to je analizo trenutnih ekonomskih in političnih razmer v državi valute. Tako je potrebno upoštevati stopnjo inflacije, nezaposlenosti, raven obrestne mere in davčno politiko ter stopnjo politične stabilnosti. Poleg temeljne analize je potrebno opraviti tudi tehnično analizo, to je statistično in matematično analizo prejšnjih stanj in napoved cen v prihodnosti. Medtem ko se temeljna analiza osredotoča na ekonomske vzvode gibanja cen, se tehnična analiza opira predvsem na odzive trga. Namen obeh analiz pa je ugotoviti, v katero smer se bo gibala vrednost valutnega para (Murphy, 1999, 5). 4.1 Trgovalni načrt Vsak trgovalec mora imeti trgovalni načrt. Verjetnost, da bo trgovalec izgubil ves svoj trgovalni kapital je ogromna, če nima izdelanega trgovalnega načrta. V njem je zapisana strategija trgovanja, v njem so zapisana vsa pravila, vsi elementi, vse podrobnosti v zvezi s samim trgovanjem. Napisano je napr., ob katerih urah bo trgoval, katere dni v tednu, kateri sistem bo uporabljal, s kolikšnim kapitalom bo vstopal v posamezne pozicije, kakšne ukrepe bo izvajal v primeru večjih zaporednih izgub kapitala, kaj bo storil z dobičkom, kakšna je vrednost njegovega trgovalnega lota, kakšen vzvod bo uporabljal, itd Vse podrobnosti, brez izjem. 4.2 Navidezno trgovanje DEMO trading Želja posrednikov je imeti čim več trgovalcev. Zakaj? Ker s tem povečajo vrednost kapitala s katerim upravljajo, to pa jim omogoča boljše reference in boljši zaslužek, saj živijo od provizij ustvarjenih z vsakim poslom, ki ga pri njih opravijo njihovi trgovalci. Zato vabijo trgovalce, naj uporabljajo njihove storitve na različne načine, bodisi obljubljajo manjše provizije za vstop v posel, hitrejša izplačila, neposredne nakupe na medbančnih trgih in še bi lahko našteval, prav vsi 11

12 pa nudijo svojim in bodočim trgovalcem tako imenovane DEMO trgovalne platforme. Kaj so demo trgovalne platforme? To so trgovalne platforme, ki so povsem enake kot prave trgovalne platforme s to razliko, da se na njih uporablja virtualni denar. To omogoča trgovalcem preizkušanje trgovalne platforme, ki se razlikujejo od posrednika do posrednika in preizkušanje trgovalnih sistemov, vzvodov in različnih indikatorjev. Uporaba demo trgovalnih platform je za trgovalca zelo pomembna, saj lahko na ta način preizkuša svoje trgovalne strategije, ki jih nato uporablja pri pravem trgovanju in seveda dodobra se lahko spozna s posrednikovo trgovalno platformo. Največji problem pa nastane, ker pri trgovanju s virtualnim denarjem trgovalci ne uporabljajo čustev. Čustva pa so pomemben dejavnik trgovanja s pravim kapitalom, saj iz njih izvirata strah in pohlep, ki še kako vplivata na odločitve pri samem trgovanju. 4.3 Trgovanje s pravim kapitalom in zmanjševanje rizika Poklicni trgovalec se zaveda, kakšnim rizikom izpostavlja svoj trgovalni kapital. Pripravljen mora biti sprejeti izgubo brez čustev in nadaljevati s svojim trgovanjem. Zaveda se, da so izgube del posla, tako kot zmage. "Taking a loss does not mean that you do not know what you are doing. Too many new traders think that losing a trade means that they are losers or that they aren't smart enough to trade. Nothing could be further from the truth though. Professional traders understand that if they trade, they will have losing trades. That is really the only guarantee in the field of speculation. How you handle those losing trades has as much to do with your success as a trader as any other factor. You don't have to like losing, but you must accept the fact that all trades cannot be winning trades. You have to keep those losing trades small enough to be able to make up for them with your winning trades. Identify your exit point before you get into the trade and stick to it. Judge yourself from month to month rather than on every pip move in the market. Be consistent in your approach and stay in one time frame from the beginning of the trade to the end of the trade" (James Hart). Prevod: Izgubljanje ne pomeni, da ne veš kaj počneš. Vse preveč novih trgovalcev misli, da izgubljanje pomeni, da niso dovolj pametni za trgovanje. Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Poklicni trgovalci se zavedajo, da če bodo trgovali, bodo tudi izgubljali. To je edina garancija v polju špekulacij. Kako prenašaš izgubo ima opraviti s tvojim uspehom enako kot kateri koli drug dejavnik. Ni potrebno, da ti je všeč izgubljati, vendar moraš sprejeti dejstvo, da vsi posli ne morejo biti uspešni. 12

13 Potrebno je ohranjati tako majhne izgube, da jih lahko enostavno pokriješ z dobički. Identificiraj svoje točke izhoda iz posla, ali SL točke in se jih drži. Ocenjuj se iz meseca v mesec, ne le po vsakem majhnem premiku na borzi. Bodi dosleden v svojem pristopu in ostajaj v enem časovnem okvirju od začetka svoje pozicije do zaprtja pozicije. Za zmanjševanje rizika se uporabljajo predvidene nivoje izstopa iz pozicije. To so lahko tako imenovani SL ali stop-loss nivoji, nivoji zaustavitev izgube. Ob tem poznamo tudi TP ali take profit nivoje, nivoje kjer končamo zmagoslavni ali dobičkonosni posel. SL ali TP je lahko samo navidezni nivo v kateri bo trgovalec zaprl vse dobičkonosne - izgubljajoče pozicije, ali pa je že vnaprej napovedan nivo, ki ga sporoči svojem posredniku, kdaj naj ta zapre pozicijo v primeru dobička - izgube. To orodje dan danes nudijo vsi posredniki. Upravljanje z SL in TP nivoji je lahko pomemben del strategije pri trgovanju z valutnimi pari na borzi valut. 4.4 Psihološki problemi trgovanja Stop loss in Take profit nivoji predstavljajo za večino trgovalcev precejšne probleme, saj so reakcije trgovalcev ob približevanju tem nivojem zelo čustvene. Poklicni trgovalci na njih skoraj ne reagirajo čustveno, na to gledajo kot na del posla. Prava pot je, da se ti nivoji prej določijo, in ko se jim nek valutni par približuje ni dvoma, kaj je potrebno storiti. To je zapisano v trgovalnem načrtu trgovalca, v sami strategiji trgovanja in trgovalnem sistemu, ki ga uporabljajo. Zakaj je to tako pomembno? Ker pri teh nivojih trgovalci pri trgovanju delajo največ napak. Kako nadzirati lastna čustva pri samem trgovanju je največja uganka za vsakega trgovalca. Odgovor na to ponudijo samo izkušnje pridobljene s časom, disciplina, samokontrola in striktno držanje pravil trgovanja, napisanih v trgovalnem načrtu ali trgovalnem sistemu. Napetost je seveda večja ob približevanju SL nivojem. Trgovalec upa, da se bo stanje spremenilo, da se bo izguba spremenila v dobiček ali da se bo vsaj zmanjšala, da se bo morda sprememba ali obrat zgodil ravno pri njegovem nivoju ali rahlo za njim, zato nivo velikokrat prestavljajo, podaljšujejo čas posla in zadnjo mejo, do katere lahko gre nek valutni par. Pretekle izgube mu govorijo, da je do obrata prišlo skoraj vedno pri njegovem nivoju izgube ali tik za njim, vsaj večina trgovalcev to tako dojema. To je vaba, ki se ji je težko upreti. Pri tem so soočeni z notranjimi boji, sprejemanjem izgube, ki se povečuje, laganjem samemu sebi in prilagajanju indikatorjev in časa opazovanja, da bi si pritrdilno odgovorili na razlog, zakaj so ostali v poziciji, ki jim prinaša izgubo. 13

14 Največkrat pa to pomeni samo še večje izgube. V primeru TP nivoja, pa posla enostavno ne končajo z dobičkom ampak vztrajajo, pri tem pa se največkrat zgodi, da pride do hitrega obrata in dobičkonosna pozicija se spremeni v izgubo. Po odzivu na dano situacijo lahko ločimo dobre trgovalce od slabih. K napačnim odločitvam veliko pripomore tudi napačno urjenje z virtualnim denarjem, kjer ni pravega čustvenega naboja. Zato je trgovanje lažje, brez napetosti. Potrebna je velika mera profesionalizma, da se trgovanje z virtualnim denarjem spremeni v pravo trgovanje in v testiranje, čemur je tudi namenjeno. Kontrola in samodisciplina sta boljši, ker sta bolj obvladljivi. Prednost prinaša tudi računalniško podprto trgovanje, ker niso vpletena čustva. Naj omenim še, da posredniki z analizo SL in TP nivojev obvladujejo premike valutnih parov. Gre predvsem za posrednike z trgovalnimi pisarnami, ki nadzirajo pozicije svojih trgovalcev, preden jih izvajajo na medbančnih trgih. S podrobno analizo hitro ugotovijo, kje je postavljena večina teh nivojev in namenoma potiskajo tečaje valutnih parov prek teh mej, da lahko sami zaslužijo več denarja. 14

15 5 OSNOVNI TRGOVALNI POJMI IN INDIKATORJI Borzo valut ali tržišče v ozadju generirata značilna trgovska faktorja, to sta ponudba in povpraševanje, zato je vsak trenutek na borzi unikaten. Dejansko se na borzi odraža boj med kupci in prodajalci nekega valutnega para. Vsi špekulirajo, vsi se zanašajo, v večini primerov, na lastne analize, na lastno dojemanje objavljenih informacij ali gospodarskih napovedi. Gre samo za to, kako si posamezni trgovalci v določenem trenutku interpretirajo posamezno informacijo. Nato nastopi trenutek odločitve. Vstopiti v posel ali počakati na boljšo priložnost, kupiti valutni par ali ga prodati? Stanju trgovalca na borzi v danem trenutku pri izbranem valutnem paru rečemo pozicija. Osnovna motivacija vseh trgovalcev je zaslužek. V primeru večjega povpraševanja od ponudbe vrednost valutnega para raste. Ko je moč kupcev valutnega para večja kot moč prodajalcev, se na borzi ustvarja bikovski trend. In obratno. Ko je moč prodajalcev večja, ponudba večja od povpraševanja, smo priča nastanku medvedjega trenda. Če je moč dokaj enakovredno porazdeljena med kupce in prodajalce, govorimo o omejenem območju nihanja valutnega para (ranging market). Ne smemo pa pozabiti omeniti, da v ozadju prevladujeta dva močna človeška psihološka dejavnika, to sta strah in pohlep. 5.1 PIP, LOT, finančni vzvod (leverage) in polog za kritje (margin) PIP: Tečaj valutnih parov je izražen s štirimi decimalnimi mesti. Vsaka sprememba zadnjega, četrtega, decimalnega mesta za eno enoto, se imenuje 1 PIP. Sprememba v pipih nam pove, koliko smo zaslužili ali izgubili. LOT: Na Forexu se trguje v lotih in njegovih deležih. Standardna velikost lota je USD ali EUR, odvisno od izbire trgovca. Finančni vzvod: Da bi lahko trgovali s tako majhno spremembo v tečaju, kot je 1 PIP, je potrebno trgovati z ogromno količino vrednosti določene valute, ki pa je trgovci običajno nimajo. Zato nam posredniki omogočajo trgovanje s pomočjo finančnega vzvoda. Razmerje je odvisno od izbire posameznega trgovca in od tega, kaj nam ponuja določeni posrednik. Razmerja so od 1:10 do 1:500. To pomeni, da lahko trgovalec pri svojem poslu kupuje ali prodaja večjo količino vrednosti valutnega para, kot jo dejansko plača. Primer: trgovalec pri prodaji EUR/USD za 1 LOT= EUR, z vzvodom 1:100 dejansko kupuje USD v vrednosti EUR po trenutnem tečaju valutnega para, za kar jamči s svojim kapitalom. 15

16 V našem primeru z 1/100 LOT-a ali 1 stotino vrednosti LOT-a, torej s EUR-i svojega kapitala, kar je minimalen polog za kritje, ki ga bo od njega zahteval posrednik. Kako lahko po preprosti formuli izračunamo vrednost enega PIP-a: Recimo, da je tečaj EUR/USD 1,4555, v tem primeru računamo takole: 0,0001 (1 PIP) / 1,4555 (trenutni tečaj) * EUR (vrednost LOT-a) = 6,87 To pomeni, da je vrednost za 1 PIP = 6,87 EUR. V primeru, da tečaj valutnega para zraste za 20 pipov, kar pomeni, da se je vrednost EUR-a napram USD povečala za 20 enot, trgovalec pri poslu izgubi 137,47 EUR svojega kapitala (6,87 EUR * 20 pipov). V nasprotnem primeru (če tečaj EUR-a pade za 20 pipov), pa trgovalec pri poslu zasluži 137,47 EUR-a. Trgovalec za kritje posla jamči s 1000 EUR-i svojega kapitala, kar pomeni, da se bo pri naraslem tečaju za 145 pipov ( 1000EUR / 6,87EUR) posel zanj končal z izgubo tega kapitala. Posel bo zanj namesto njega zaključil njegov posrednik (margin call). Zato lahko trdim, da je najpomembnejša stvar pri trgovanju nadziranje in upravljanje svojega kapitala (money management). Odlično ravnanje s svojim kapitalom omogoča trgovcem dolgoročno uspešnost pri trgovanju z valutnimi pari, saj jih v nasprotnem primeru lahko preseneti hitra in nenapovedana sprememba vrednosti valutnega para in izguba vsega trgovalnega kapitala. 5.2 Grafi in tabele Vsak trgovalec pri svojem trgovanju za pregled dogajanja uporablja različna orodja. To so v večini primerov grafi in tabele, na katerih lahko odčita vrednost posameznega valutnega para v točno določenem trenutku. V tabelah je prikazana metrična vrednost, nakupni in prodajni tečaj za določen valutni par. Slika 4: tabela s prodajno (bid) in nakupno (ask) ceno 16

17 Grafi vsebujejo sliko in metrične vrednosti. Na grafih lahko določamo obseg časovnega obdobja v katerem želimo opazovati določen valutni par, lahko določimo, na kakšen način želimo izpis premika posameznega valutnega para v točno določenem časovnem obdobju. Največkrat pa se grafi uporabljajo za potrebe tehnične analize, saj nam s svojim slikovnim prikazom in možnostjo uporabe indikatorjev nudijo pregled nad tem, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja z določenim valutnim parom v tem trenutku. Čeprav je metod za upodabljanje gibanj cen v grafih veliko, bom omenil samo tiste, ki so najpopularnejše. To so linijska metoda, prikaz z japonskimi svečniki in High, Low, Close (HLC) oziroma Open, High, Low, Close (OHLC) grafi. Pri zadnjih dveh gre za otvoritvene, najvišje, najnižje in zaključne cene, po katerih so se v določenem dnevu sklepali posli z vrednostnim papirjem.grafični prikaz: graf japonski svečniki časovni interval 1 mesec: od do velikost sveče: 1 dan valutni par: GBP/USD Slika 5: grafični prikaz nihanja valutnega para 5.3 Tehnična in temeljna analiza Trgovci se ponavadi ločijo na tiste, ki trgujejo s pomočjo tehnične analize tržišča in na tiste, ki trgujejo s pomočjo temeljne analize tržišča. Pri vsem tem je potrebno vzeti v obzir časovno obdobje v katerem posamezni trgovalec trguje. 17

18 Trgovanje na krajši rok je po navadi podprto s tehnično analizo, trgovanje na daljši časovni rok pa s temeljno analizo. Seveda pa je potrebno za uspešno trgovanje poznati in uporabljati obe vrsti analize. Ponavadi odločitev, ki pogojuje nakup ali prodajo neke določene valute vzpodbudi tako imenovan signal, kar pomeni, da se ujema več indikatorjev, lahko tehničnih ali temeljnih, lahko pa kombinacija obojih. Teh indikatorjev je ogromno in vsak trgovalec se na osnovi lastne presoje odloča, katere izmed njih bo uporabljal pri svojem trgovanju. Signal kaže na možno povečanje ali pomanjšanje vrednosti bazične valute glede na nasprotno valuto. Presoja in odločitev o vstopu v posel pa je popolnoma subjektivna stvar trgovalca. Tehnična analiza: analiza, ki temelji na posebnih indikatorjih, ki se uporabljajo v kombinaciji z grafi. Ti indikatorji se rišejo oziroma dodajajo preteklim premikom določenega valutnega para in kažejo morebitno prihodnjo smer gibanja tega valutnega para. "Trgovalci v stroki se vedno bolj nagibajo k tehnični analizi. Zavedajo se, da se delnice, terminske pogodbe in valutni pari ne gibljejo naključno, temveč da se gibljejo na podlagi ponavljajočih in razpoznavnih vzorcev. Te informacije jim omogočajo, da so korak pred vlagatelji, ki tega znanja nimajo (tehnična analiza pride prav tudi v povezavi z "money" in "risk" managementom)". ( "Tehnična analiza je metoda, s katero se napovedujejo gibanja prihodnje cene s preučevanjem grafikonov, na katerih so narisana pretekla gibanja treh spremenljivk: cene, pri terminskih instrumentih pa tudi obsega trgovanja in odprtega interesa". ( Ločimo dve vrsti tehničnih indikatorjev: vodilne in sledilne. Vodilni, tako imenovani indikatorji momenta, nam nakazujejo smer gibanja valutnega para. Sledilni indikatorji pa so najbolj uporabni takrat, ko se na tržišču že izoblikuje močni trend. Naštejmo nekaj najpogostejših indikatorjev: MA drseča sredina, enostavna in eksponentna (moving averages, simple and exponential). Drseča sredina na preprost način kaže premikanje vrednosti valutnega para. Omogoča hitro zaznavo tvorjenje trenda ali smeri valutnega para. Je zelo priljubljen indikator. Veliko trgovalcev uporablja križanje različno nastavljenih drsečih sredin kot svoj signal za vstop ali izstop iz trgovalnega posla ali pozicije. Izračunamo jo na osnovi povprečne cene za želeno obdobje za odprto, zaprto, najvišjo ali najnižjo točko cene. Recimo SMA 50, pomeni, da je v izračunu zajeto povprečje 50 dni. 18

19 Trendne ali razvojne linije - kažejo smer, razvoj, tok premikanja valutnega para (Trend lines). Kažejo bikovski, medvedji trend ali območje nihanja valutnega para. Padajoči trend Naraščajoči trend Slika 6: razvojne linije, trend lines SR nivoji nivoji podpore in upora. To so nivoji oziroma točke, kjer se valutni par prebija skozi navidezne nivoje upora ali podpore na grafu (support and resistance levels). V teh nivojih se je v preteklosti dogajala večja sprememba z valutnim parom: ali je prišlo do obrata v trendu ali do zavlačevanja v prehodu nivoja. Ti nivoji označujejo vrednosti pri katerih kupci ali prodajalci niso pustili, da bi prišlo do še večje spremembe kot se je že zgodila. Če so bili pri tem uspešni je prišlo do obrata, če ne, pa se je to poznalo kot zavlačevanje in preboj nivoja. So zelo pomemben indikator dogajanja z valutnim parom. Ponavljajoči se vzorci - "Vzorci nadaljevanja predstavljajo tiste vzorce, na podlagi katerih tehnični analitiki sklepajo, da se bo trend gibanja cene vrednostnega papirja nadaljeval v isti smeri" (Gašper Perme,10). Nekaj izmed njih: 19

20 Fibonacci nivoji - matematično statistično izračunana naravna razmerja, pogosto uporabljena kot orodje za trgovanje z valutami. Poznamo odbojne nivoje 0.236, 0.382, 0.500, 0.618, in razširitvene nivoje 0, 0.382, 0.618, 1.000, 1.382, Kaj pomenijo ti nivoji? Odbojni nivoji govorijo, do kam se lahko odbije vrednost ali tečaj valutnega para po uspešnem naraščajočem ali padajočem momentu. Nivoji razširitve pa govorijo, do kam se lahko naraščajoči ali padajoči moment nadaljuje. Trgovalci jih uporabljajo kot dokaj zanesljivo napoved prihodnjega obnašanja valutnega para, saj na teh nivojih postavljajo točke vstopov in zaključkov posla. Zakon velikih številk - govori, da so velike številke, oziroma okrogle številke močni nivoji podpore ali upora za vsak valutni par. To so točke, pri katerih je moč ali strah trgovcev tako velika, da enostavno ne pustijo vrednosti valutnega para preko takšnega nivoja. Vzemimo valutni par EUR/USD, velike številke bi bile vse vrednosti, ki imajo dve ničli za končne vrednosti, na primer 1,5700, 1,5800, 1,5900, itd... Teorija, ki jo je napisal Elliott Wave teorija govori o tem, da se nihanje vsakega valutnega para odraža v valovih, ki se jih da prešteti, nato pa pride do spremembe v trendu. Omenja 5 osnovnih valov in 3 nasprotne valove. Teorija govori o tem, da se valovi ponavljajo in to naj bi trgovalci izkoriščali pri napovedovanju prihodnjih gibanj valutnega para. (Ellitott Wave theory) 20

21 Valovanje valutnega para Čas trgovanja vsak trgovalec se odloča v katerem obdobju dneva bo trgoval in v kakšnem časovnem intervalu. Na osnovi tega si lahko izbere tako imenovani časovni okvir, ki mu služi kot osnova za spremljanje nekega valutnega para. Poznamo hipne trgovce, enourne, dnevne, tedenske Glavna razlika med njimi je v tem, kako dolgo so v trgovalnem poslu in kako dolgo časovno obdobje spremljajo. Na tej podlagi lahko tudi poimenujemo trgovske posle, med seboj ločimo scalp trade, day trade, carry trade, swing trade In mnogo drugih boillinger bands, pivot points, stochastic oscillators, MACD, RSI, fractals, ATR, itd.. Slika 7: primer grafa z različnimi indikatorji(sma50, EMA50, Fibb levels, trend line) 21

22 Slabosti tehnične analize so: Pristranskost analitika: Prav tako, kot je subjektivna temeljna analiza, je subjektivna tudi tehnična analiza. To se odraža tudi v razlagi indikatorjev oziroma analizi. Če je analitik večni optimist, se bo to odrazilo v napovedi. Različne interpretacije: Čeprav obstajajo standardi pri interpretaciji določenih indikatorjev je možno, da bosta na podlagi istih indikatorjev dva različna analitika prišla do različnih ugotovitev. Ažurnost: Tehnična analiza je bila že od nekdaj kritizirana, da identificira trend šele, ko je le-ta v polnem razmahu. Takrat je možnost zaslužka seveda manjša (Gašper Perme,3). Uporaba izključno tehnične analize in njenih indikatorjev je lahko vzrok za neuspešnost. Vsi tehnični indikatorji analizirajo pretekle dogodke in postavljajo oziroma računajo sedanji prikaz ali signal na osnovi zgodovinskih podatkov, kar pomeni, da zaostajajo. Trgovalec dejansko vidi signal, ki je že zgodovina, saj se je že zgodil v preteklosti. Ker se stanje na borzi spreminja iz sekunde v sekundo to pomeni, da taki signali niso več veljavni ker so se že zgodili. Temeljna analiza: je metoda napovedovanja gibanja cene določenega finančnega instrumenta s proučevanjem ekonomskih, političnih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po njem ( Je analiza, ki temelji na gospodarskih novicah in dolgoročnih napovedih, ki jih izdajajo statistični uradi, finančne, gospodarske institucije in njihovi predstavniki. Veljajo za posamezne države ali monetarne unije, prevladujejo pa področja financ in gospodarstva. Izdaja večine novic in napovedi je vnaprej napovedana na mesečnih in letnih koledarjih. Tako lahko vsak trgovec za veliko večino novic ve, kdaj se bodo zgodile, ne ve, pa kakšni bodo rezultati. Tukaj pride do izraza špekuliranje z novicami in napovedmi, zato rečemo tudi, da je borza valut največje špekulativno tržišče na svetu. Različne novice in napovedi imajo različno močan vpliv na obnašanje nekega valutnega para. Novice in napovedi prikazujejo trenutno stanje neke države ali monetarne unije in kaj se lahko zgodi z njeno gospodarsko močjo v prihodnosti zaradi določene novice ali napovedane spremembe. Primer takšnih novic je objava podatka o količini novo najetih stanovanjskih kreditov in primerjava s prejšnjim obdobjem, kar kaže na kupno moč prebivalstva. Dolgoročna napoved pa je nagovor guvernerja centralne banke neke države o znižanju obrestne mere centralne banke te države. To pomeni, da bodo banke te države ceneje dobile finančna sredstva, jih zato tudi ceneje oddajala, s tem se bo povečala količina denarja v obtoku in s tem se bo zmanjšala vrednost denarja te države. 22

23 Slika 8: koledar novic in napovedi za 5 oktober 2008 Kdaj uporabljati katero? Temeljna analiza je bolj učinkovita pri napovedi trendov, ki so daljši od enega leta, tehnična analiza pa pokaže boljše rezultate pri napovedih, ki krajše od trehmesecev. Najbolj priporočljiva je kombinacija uporabe obeh metod. 23

24 6 VALUTNI TRGOVALNI SISTEMI 6.1 Kaj so valutni trgovalni sistemi Kot trgovalni sistem lahko opredelimo nek sistem, ki ga pri svojem delu uporabljajo trgovci. To so lahko računalniško vodeni sistemi, pol avtomatizirani sistemi ali ročni sistemi. Trgovalni sistem lahko izumi tudi vsak trgovalec sam, na osnovi lastnih izkušenj, opazovanj in testiranj, s svojimi indikatorji, s svojimi zahtevami in pravili. Pomembno je, da vsak trgovalec sistem, ki ga že ali ki ga šele namerava uporabljati, pred samo uporabo temeljito preizkusi. Dober trgovalni sistem mora točno določati vse parametre in opise načina trgovanja, kot so: čas trgovanja, časovni okvir, indikatorje, ki se uporabljajo pri trgovanju s tem trgovalnim sistemom, natančna navodila, kdaj indikatorji tvorijo signal za vstop v posel, točna navodila izhoda iz posla navodila kateri valutni pari so primerni za trgovanje s tem trgovalnim sistemom, točna pravila upravljanja s kapitalom za vsak posamezni posel, temeljito testiranje trgovalnega sistema z uporabo zgodovinskih podatkov premikanja nekega valutnega para. 6.2 Zahteve, ki jih trgovalec ima do valutnih trgovalnih sistemov Najpomembnejša zahteva, ki jo ima vsak trgovalec do nekega sistema sta dobičkonosnost in KISS: keep it simple ( v dobesednem prevodu pomeni enostavnost sistema za uporabo). To pomeni, da mora trgovalni sistem v nekem časovnem obdobju trgovcu priposlovati dobiček. To pomeni, da je lahko 9 izmed 10 napovedi trgovalnega sistema o vstopu v posel napačnih. Kljub temu pa s samo eno pravilno napovedjo zasluži trgovec več kot je izgubil z 9 napačnimi posli. Na osnovi dobičkonosnosti se trgovalec odloča, ali bo nek trgovalni sistem uporabljal ali ne. Seveda pa mora biti sistem enostaven za uporabo, kajti v nasprotnem primeru, trgovalec ne bo znal pravilno razbrati informacij, ki mu jih sistem ponuja. Pomembno je, da se trgovalec strogo drži pravil trgovalnega sistema, ki ga uporablja in da zaupa njegovim napovedim. Pri tem mu je lahko v veliko pomoč testiranje zgodovinskih podatkov, s približno sliko o uspešnosti trgovalnega sistema. Potrebno pa se je pri tem zavedati, da ni nujno, da se bo določen trgovalni sistem tako dobro obnesel tudi v prihodnosti. 24

25 6.3 Napake in problemi, ki se pojavljajo pri trgovalnih sistemih Pri vsakem trgovalnem sistemu se lahko pojavi več različnih problemov: vsi trgovalni sistemi ne delujejo enako v istih trgovalnih pogojih, še več, trgovalni pogoji se nenehno spreminjajo in nihče ne ve, kako se bo nek trgovalni sistem obnesel v prihodnosti. V medvedjem ali bikovskem trendu je lahko trgovalni sistem nadvse uspešen, v območju omejenega gibanja valutnega para pa se izkaže kot zelo slab in trgovcu prinaša velike izgube. Uporaba dodatnih indikatorjev. V veliki meri napaka začetnikov, saj obstoječim trgovalnim sistemom naknadno dodajajo različne indikatorje, ki jim samo otežujejo branje signalov. Več indikatorjev pomeni več možnosti, seveda pa je verjetnost, da bo več indikatorjev kazalo nasprotujoče si signale večja. S tem se lahko zelo poveča možnost napake in zmanjša dobičkonosnost sistema. Tržišče vodita dva močna človeška psihološka dejavnika, strah in pohlep. Zato je trgovcu težko ohraniti neko pozicijo v poslu, kljub napovedim njegovega trgovalnega sistema, če mu le ta v trenutku trgovanja prinaša izgubo. Zato je nujno potrebno dobro preizkusiti trgovalni sitem in zaupati njegovim napovedim. Z željo, da bi se zmanjšal vpliv človeškega faktorja, nekateri trgovci uporabljajo pol avtomatizirane in popolnoma računalniško vodene trgovalne sisteme. Slabost le teh je, da jih mora trgovalec stalno nadzirati in da se jih v večini primerov ne da popolnoma natančno prilagoditi trenutnim spreminjajočim se razmeram. Računalnik ne pozna človeških dejavnikov, elementov strahu in pohlepa, zato ni zmožen na pravilni način interpretirati dogajanja na borzi valut. Takšni sistemi pa so kljub temu lahko dobičkonosni. Računalniško trgovanje zna v določenih situacijah pomeniti veliko prednost, a z zelo omejenim rokom trajanja. Pri tem pa ne pozabimo omeniti možnosti računalniške napake. Ni velika, a obstaja. 6.4 Podpora, računalniško znanje in oprema potrebna za uspešno trgovanje Najpomembnejša postranska stvar pri trgovanju je dobra povezanost s posrednikom. Sam fizični proces trgovanja temelji na delu za računalnikom in upravljanju s trgovalno platformo, kar pomeni, da nek trgovalec preko svojega zaslona spremlja posrednikovo trgovalno platformo in s svojega računalnika ali telefona oddaja naročila za izvedbo posla. V primeru okvare ali izpada električnega toka, računalniške povezave, interneta ali telefonskih linij je nujno imeti na razpolago vsaj en ali dva dodatna vira, s katerima se lahko takoj ob izpadu povežemo s svojim posrednikom. To je življenjskega pomena za trgovalca, saj v nasprotnem 25

26 primeru zaradi nedosegljivosti posrednika, lahko izgubi ves svoj trgovalni kapital. Povezuje se na več načinov, s pomočjo interneta, telefona, mobilnega telefona ali kar na sedežu podjetja posrednika. Raven računalniškega znanja je nizka in omejena samo na razumevanje informacij s trgovalne platforme posrednika in na pravilno izvajanje ukaznih nizov za opravljanje poslov. Sama oprema ponavadi vsebuje odlično internetno povezavo, najmanj en srednje zmogljiv osebni računalnik in najmanj en monitor, ki naj bo čim večji, za bolj enostavno branje informacij iz grafov. Seveda imajo profesionalni trgovalci na voljo več osebnih računalnikov in več zaslonov s katerimi lahko opazujejo več grafov naenkrat ter seveda vsaj dve neodvisni internetni povezavi in pa takojšno telefonsko dostopnost do svojega posrednika, da lahko v sili takoj ustavijo trgovalni posel. Slika 9: delovno okolje trgovalca 26

27 6.5 Trgovalne platforme in njihova primerjava Vsak posrednik ima svojo trgovalno platformo, vendar pa najdemo tudi trgovalne platforme, ki jih uporablja več posrednikov skupaj. Ena takih in najbolj razširjena trgovalna platforma je Metatrader ali MT4. To proizvaja podjetje Metaquotes, Llc in jo kot licenco prodaja različnim posrednikom. Najbolj razširjena je prav zaradi dejstva, da posrednikom ni treba razvijati svoje trgovalne platforme in da je za to trgovalno platformo razvito ogromno indikatorjev, ki na njej delujejo. Velika prednost omenjene trgovalne platforme je tudi ta, da omogoča popolnoma računalniško vodeno trgovanje. Ker jo uporablja veliko trgovalcev, jo stalno izboljšujejo, uporaba je intuitivna in preprosta-ko se je enkrat navadiš. Njena slabost je redko zmrzovanje platforme. Slika 10: primer trgovalne platrofme MT4, InterbankFX Trgovalna platforma podjetja Oanda je precej podobna. Ima več omejitev, a grafični prikaz je odličen. Ni možno dodajanje lastnih indikatorjev. Ne omogoča avtomatskega trgovanja. 27

28 Slika 11: trgovalna platforma posrednika Oanda Trgovalna platforma posrednika FXCM se od omenjenih dveh razlikuje, ker nima grafičnega prikaza na osnovnem meniju. Ne omogoča avtomatiziranega trgovanja, ne omogoča dodajanje lastnih indikatorjev. Slika 12: trgovalna platforma FXCM trading station 28

29 Zgoraj omenjene trgovalne platforme pripadajo trem največjim posrednikom na svetu. Kot lahko vidimo, se med sabo razlikujejo. V spodnji tabeli so podane ocene vsake posamezne trgovalne platforme: ZAHTEVE Ocena (od 1 najslabše-10 najbolje) trgovalna platforma, naziv MT4 Oanda FXCM posrednik, ki jo nudi Alpari Oanda FXCM brezhibno delovanje/ izpadi št. indikatorjev, ki delujejo na njej enostavnost uporabe kvaliteta grafičnega prikaza razširjenost platforme posodobitve urni center za pomoč pol avtomatsko trgovanje avtomatsko trgovanje SKUPAJ: Tabela 1: primerjava trgovalnih platform Po oceni je najboljša in najbolj primerna trgovalna platforma MT4, podjetja Metaquotes. Ima veliko prednosti pred ostalimi trgovalnimi platformami, zato jo uporablja največ trgovalcev in zato jo pod licenco nudi veliko posrednikov na uporabo svojim trgovalcem. Vendar moram omeniti, da je za uspešno trgovanje prav tako potrebno izbrati pravega posrednika. Če ta nima najustreznejše trgovalne platforme, ali take, ki bi ustrezala trgovalčevemu slogu trgovanja, lahko ta še vedno uporablja drugo trgovalno platformo za grafični prikaz, za nastavitev indikatorjev, izvajanje analiz, pregled nad dogajanjem tečaja nekega valutnega para, samo trgovanje pa vrši na trgovalni platformi svojega posrednika. Opisano trgovanje je zelo razširjeno tudi zaradi dejstva, da skoraj vsi posredniki nudijo tako imenovane DEMO trgovalne platforme, ki se od pravih ne razlikujejo v ničemer razen v tem, da se na njih za trgovanje uporablja virtualni denar. Veliko trgovalcev pri svojem delu uporablja tudi več različnih trgovalnih platform različnih posrednikov ob istem času, saj tako lažje nadzirajo spremembe tečaja valutnega para, ki ga spremljajo in lažje nadzirajo poigravanje posrednika s tečajem, ko jih želi ogoljufati. 29

30 7 PRIMER UPORABE VALUTNEGA TRGOVALNEGA SISTEMA 7.1 Valutni trgovalni sistem Anna Pravila sistema Anna: 15 minutni časovni okvir, z višanjem tega zmanjšamo pogostost napačnih signalov. Priporočena okvirja še 30 minut in 1 ura. Graf: uporabimo graf s svečkami Indikatorji: Slow Stochastic, nastavitve Stochastic nam s pomočjo krivulje nakazuje ali je valuta precenjena ali podcenjena v danem trenutku. Pri nivoju 20 ali manj je podcenjena, pri nivoju 80 in več je precenjena. Najpomembnejši element sistema je notranja sveča, ali INSIDE BAR. To pomeni, ko je trenutna sveča manjša ali enaka svečki pred njo. Čas trgovanja: priporočen čas obratovanja Londonske borze. Pravila trgovanja: Slika 13: elementi sistema Anna, grafični prikaz tvorbe signalov Poiščemo pravilno oblikovan IB na grafu s svečkami. Nato preverimo nivo, kjer se nahaja stochastic krivulja. Ko je krivulja pod ali okoli nivoja 20 in se obrača navzgor, preverimo če je IB že oblikovan. Če je, potem vstopimo v pozicijo in sicer v nakup valutnega para. Ko je stochastic krivulja nad nivojem 80 ali okoli njega in se obrača navzdol, poiščimo pravilno oblikovan IB za prodajo valutnega para. Vstop v pozicijo 2 pipa višje kot oblikovan IB pri nakupu valute in 2 pipa nižje kot oblikovan IB pri prodaji valute. Nujno je potrebno upoštevati tudi senco IB-ja kot najvišjo ali najnižjo točko. (Vključno s sencami mora biti IB manjši ali enak predhodni svečki). SL nivoji: pri nakupnih pozicijah 2 pipa pod svečko pred oblikovanim IB-jem in za prodajne pozicije 2 pipa nad prejšnjo svečko pred IB-jem. Pri trgovanju bodite pozorni na velike številke, 30

31 kjer se trend lahko hitro obrne. Za valutni par GBP/USD so to 1,9000/ 1,9025 / 1,9050 / 1,9075 / 1,9100. Tudi vstop v pozicije se ne priporoča okoli velikih številk. Vedno trgujte v smeri dnevnega trenda. Izhod iz pozicije: ko se pojavi nasprotni signal ko stochastic oscilator ustvarja krivuljo v nasprotni smeri trgovanja. Pravila upravljanja s trgovalnim kapitalom Obvladovanje rizika: Maksimalna izpostavljenost do 2 % obstoječega trgovalnega kapitala na trgovalni posel oziroma za nakup pozicije. Primer izračuna: imamo 4000 EUR trgovalnega kapitala. Pri tem bomo izpostavili največ 1% vrednosti lastnega trgovalnega kapitala, v našem primeru je to 40 EUR. Če predvidevamo, da bo ob oblikovanju IB, naš SL nivo oddaljen 20 pipov od vstopa v pozicijo, pomeni, da je vrednost našega pipa 1 EUR. Grafični prikazi vstopov v pozicije: 31

32 IB IB Slika 14: prikaz delovanja trgovalnega sistema Forex Na zgornji sliki lahko vidimo, da so se signali po trgovalnem sistemu Anna pokazali dvakrat. Prvič bi vstopili v posel pri tretji zeleni svečki, takoj za prvim rdečim krogcem, pri tečaju 155,40, drugič pa bi prav tako stopili v nakupni posel takoj za drugim krogcem, pri tečaju 155,70. Izhod iz posla ali pozicije je stvar upravljanja s kapitalom vsakega posameznega trgovalca. Se pa priporoča, da ko se enkrat tečaj premakne v dobičkonosno smer, da se postavi spodnja meja izstopa iz posla, torej SL (stop-loss) pozicija na točki, ki je najmanj enaka točki vhoda v posel, oziroma nakupa pozicije. 32

33 8 SKLEP Trgovanje na svetovni borzi valut je lahko zelo donosen posel. Obseg poslovanja se veča iz dneva v dan, vse več je novih trgovalcev, ki želijo preizkusiti srečno na največjem in najlikvidnejšem tržišču na svetu. Forex je edino tržišče, ki ne dopušča posojanja kapitala in najemanja kreditov za vstopanje v pozicije. Če kapitala nimaš, noben posrednik ne bo dovolil oziroma izvršil tvoje naročene kupčije. Ko nekdo zasluži s svojim poslom, na drugi strani nekdo izgubi. To je neizpodbitno dejstvo. Poleg tega ima Forex ogromno prednosti. Je izredno likviden, volatilen trg, ki s svojimi premiki dobrim špekulantom omogoča izredne dobičke. Prav tako pa tudi izgube. Tudi pozicija, ko trgovalec samo opazuje valutni par in dejansko ne nastopa v vlogi kupca ali prodajalca se imenuje pozicija, saj pri tem ne izgublja svojega trgovalnega kapitala. Pri tem ne smemo pozabiti, da 95 % vseh trgovalcev izgublja svoj trgovalni kapital. Zakaj? V večini primerov zato, ker jih pri trgovanju vodijo čustva. Zaslepljeni so z dobički in manj z vsemi ostalimi elementi, potrebnimi za uspešno trgovanje. Samodisciplina, samokontrola in brezhibno upravljanje s trgovalnim kapitalom so ključ do uspeha. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da za vsaki uspešnim trgovalcem stoji uspešna trgovalna strategija, ki je implementirana v trgovalni načrt, ta se pa uresničuje s pomočjo trgovalnega sistema. Pri tem pa ne zanemarimo dejstva, kako pomembna je izbira prave trgovalne platforme in pravega posrednika. Tudi od tega je lahko zelo odvisno ali bo nek trgovalec uspešen ali ne. Vse več je posrednikov, bank in mednarodnih institucij, ki se zapletajo v špekulacije z valutami. Vse več je trgovalcev, ki se združujejo pod okrilji različnih klubov, forumov, ki si med seboj nesebično pomagajo. Imajo iste cilje. Potrebno je ogromno časa, živcev in volje, da trgovalec doseže tako stopnjo osebnostne rasti, da njegova čustva ne upravljajo z njegovim trgovalnim kapitalom. To so razlogi, zakaj vse več ljudi vstopa v široki svet trgovanja z valutami. Ob tem naj omenim, da je vse več ljudi, ki z valutami ne bi trgovali, so pa pripravljeni svoje premoženje zaupati pametnim trgovalcem. Ob tem jih mamijo visoki donosi, ki so tudi 50 krat večji od zajamčenih obresti bančnih depozitov. Prav zato se pojavljajo tudi zlorabe borze valut in imena Forex. Pojavljajo se razni piramidni sistemi, ki za masko imena Forex vabijo ljudi v investicije, ki se bodo odvijale na Forexu, pa konkretno z trgovanjem z valutnimi pari sploh nimajo veze. Zato je treba biti zelo previden komu zaupate svoj kapital, preveriti dejstva, ki vam jih trgovalec ali posrednik navaja, zgodovinske rezultate, ki so že bili doseženi, potrebno je preveriti s katerim posrednikom deluje, ali je ta nadzorovan s strani kakšne finančne ustanove in kje se nahaja sedež podjetja. V nasprotnem primeru boste izgubili svoj kapital hitreje, kot bi ga na pravi borzi valut. Vsi vemo, da je trgovanje na Forexu brez dobre organizacije, dobrega sistema, trgovalnega načrta in strategije, kot igranje lota. Vse možnosti so proti vam. Zato se svetuje, da se tem investicijam namenja izključno 33

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

AVTOMATIZIRANE TRGOVALNE STRATEGIJE NA FOREX TRGU

AVTOMATIZIRANE TRGOVALNE STRATEGIJE NA FOREX TRGU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR Magistrsko delo AVTOMATIZIRANE TRGOVALNE STRATEGIJE NA FOREX TRGU Automated Trading Strategies on the Forex Market Kandidat: Jan Kresnik Študijski

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./

More information

TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC

TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC Ljubljana, junij 2004 BOJANA BIDOVEC IZJAVA Študentka Bojana Bidovec izjavljam, da sem avtorica tega

More information

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde

More information

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85 VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta:  espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica« Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRVE JAVNE PONUDBE DELNIC: ZNAČILNOSTI GIBANJA DONOSNOSTI NA KRATEK IN DOLGI

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

OBVLADOVANJE TVEGANJ NA PRIMERU PODJETJA MAGISTER

OBVLADOVANJE TVEGANJ NA PRIMERU PODJETJA MAGISTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ NA PRIMERU PODJETJA MAGISTER Ljubljana, september 2015 ROK AVSEC IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Rok Avsec, študent Ekonomske

More information

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,

More information

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:

More information

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,

More information

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova

More information

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV Ljubljana, september 2010 JURE KIMOVEC I IZJAVA Študent JURE KIMOVEC

More information

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic

More information

PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI

PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomski seminar PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN DELNIŠKIMI NALOŽBAMI A Comparasion Between Gold and Stock Investment Kandidat: Luka Golc Študijski

More information

D I P L O M S K O D E L O

D I P L O M S K O D E L O UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O ANŽE PLEMELJ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE PROIZVODNJE S PRIMEROM LIPBLED d.d. Ljubljana, oktober

More information

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić

More information

(Besedilo velja za EGP)

(Besedilo velja za EGP) 31.3.2017 L 87/193 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/580 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability

Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ

More information

IZBOLJŠANJE HOLT-WINTERSOVE METODE NAPOVEDOVANJA POVPRAŠEVANJA

IZBOLJŠANJE HOLT-WINTERSOVE METODE NAPOVEDOVANJA POVPRAŠEVANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO IZBOLJŠANJE HOLT-WINTERSOVE METODE NAPOVEDOVANJA POVPRAŠEVANJA Ljubljana, september 2012 ANA VEHOVEC IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Ana Vehovec,

More information

KONTROLNI SISTEM ZA KRMILJENJE MOTORJEV IN KOREKCIJSKIH TULJAV

KONTROLNI SISTEM ZA KRMILJENJE MOTORJEV IN KOREKCIJSKIH TULJAV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tadej Humar KONTROLNI SISTEM ZA KRMILJENJE MOTORJEV IN KOREKCIJSKIH TULJAV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: izr. prof. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ČLANOV TIMA GLEDE NA BELBINOVE TIMSKE VLOGE Ljubljana, februar 2009

More information

VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič

VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič Povzetek VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA Marko Klemenčič marko.klemencic@siol.net Prispevek obravnava pomembnost organizacijske kulture kot enega od dejavnikov, ki lahko pojasni, zakaj

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

More information

Prototipni razvoj (Prototyping)

Prototipni razvoj (Prototyping) Prototipni razvoj (Prototyping) Osnovna ideja: uporabnik laže oceni, ali delujoča aplikacija ustreza njegovim zahteva, kot v naprej opredeli zahteve Prototipni pristop se je uveljavil v začetku 80- tih

More information

VITKO DELAJ. Od načrta A do načrta, ki deluje. Ash Maurya. Alexis Zrimec, urednik slovenske izdaje Eric Ries, urednik angleške zbirke

VITKO DELAJ. Od načrta A do načrta, ki deluje. Ash Maurya. Alexis Zrimec, urednik slovenske izdaje Eric Ries, urednik angleške zbirke Prevod 2. izdaje knjige Running Lean www.delajvitko.si Ash Maurya DELAJ VITKO Od načrta A do načrta, ki deluje Alexis Zrimec, urednik slovenske izdaje Eric Ries, urednik angleške zbirke Živimo v času neomejenih

More information

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V BASLU II Lidija Janevska 1

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V BASLU II Lidija Janevska 1 TEHNIKE ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V BASLU II Lidija Janevska 1 Uvod Nujnost po obvladovanju kreditnega tveganja je v času od uveljavitve kapitalskega sporazuma iz leta 1988 po svetu spodbudila večjo

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.«Analysis

More information

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Kuzem NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU MENTOR: vis.

More information

IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI

IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA ZA IZBIRO IZBIRNIH PREDMETOV V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Mentor: red. prof. dr. Vladislav

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations)

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations) UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations) Kandidat(ka): Anja Žnidarič

More information

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sebastjan Štucl Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,

More information

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,

More information

Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza

Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Bitenc Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor

More information

UPORABA VAR METODE PRI IZRAČUNU KAPITALSKE USTREZNOSTI ZA IZPOSTAVLJENOST TRŽNIM TVEGANJEM: SIMULACIJA NA HIPOTETIČNEM PORTFELJU BANKE

UPORABA VAR METODE PRI IZRAČUNU KAPITALSKE USTREZNOSTI ZA IZPOSTAVLJENOST TRŽNIM TVEGANJEM: SIMULACIJA NA HIPOTETIČNEM PORTFELJU BANKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA VAR METODE PRI IZRAČUNU KAPITALSKE USTREZNOSTI ZA IZPOSTAVLJENOST TRŽNIM TVEGANJEM: SIMULACIJA NA HIPOTETIČNEM PORTFELJU BANKE Ljubljana,

More information

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:

More information

Vodnik za uporabo matrike Učinek+

Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna

More information

MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ECB ZA EUROOBMOČJE

MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ECB ZA EUROOBMOČJE Okvir MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ZA EUROOBMOČJE Sedanji gospodarski obeti so izredno negotovi, saj so ključno odvisni od prihodnjih odločitev v zvezi z usmeritvami politik ter od odziva akterjev

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PORTFELJSKI MANAGEMENT IN METODE INVESTICIJSKEGA ODLOČANJA Ljubljana, september 2006 PRIMOŽ ŠKRBEC 1 IZJAVA Študent Primož Škrbec izjavljam, da

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ IN UVAJANJE STRATEŠKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KORPORACIJE LJUBLJANA, 16.8.2007 BOŠTJAN TUŠAR IZJAVA Študent Boštjan Tušar izjavljam, da

More information

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:

More information

LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija dela LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Mentorica: izr. prof. dr.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA FINANČNIH NALOŽB PO NOVIH IN STARIH SRS

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA FINANČNIH NALOŽB PO NOVIH IN STARIH SRS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA FINANČNIH NALOŽB PO NOVIH IN STARIH SRS Ljubljana, april 2003 MATEJA BAJDE IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE H V DEJAVNOSTI VAROVANJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 MONIKA RAUH IZJAVA Študentka Monika Rauh izjavljam, da sem avtorica

More information

Preprost prevajalnik besedil za platformo android

Preprost prevajalnik besedil za platformo android UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Ergim Ramadan Preprost prevajalnik besedil za platformo android DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX

More information

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta

Ocenjevanje stroškov gradbenih del v zgodnjih fazah gradbenega projekta Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni program Gradbeništvo, Konstrukcijska

More information

Kje kupovati? V slogu recepta: Potrebuješ

Kje kupovati? V slogu recepta: Potrebuješ Kje kupovati? Material je mogoče kupiti v Sloveniji (Farnell, IC Elektronika, HTE ) ali prek spleta (ebay, Deal Extreme, evropski Deal Extreme, Ali Express). Če šola najde način za kupovanje prek spleta,

More information

11/14. test NOKIINIH ZEMLJEVIDOV na Androidu ANDROID 5 nasveti za MAC in LINUX sam svoj MOJSTER. TEST vrhunskih telefonov od Appla do»kitajcev«12

11/14. test NOKIINIH ZEMLJEVIDOV na Androidu ANDROID 5 nasveti za MAC in LINUX sam svoj MOJSTER. TEST vrhunskih telefonov od Appla do»kitajcev«12 PREIZKUSILI SMO WINDOWS 10! ZABAVNA ELEKTRONIKA I RAČUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE 11/14 6,65 november 2014 / letnik 24 www.monitor.si Najboljši ta hip! TEST vrhunskih telefonov od Appla do»kitajcev«12

More information

Dokumentni sistemi 03/13

Dokumentni sistemi 03/13 Pod lupo: Nadzor delovnega časa Prihodnost maloprodaje? Recept za dobro uporabniško izkušnjo Hadoop in MapReduce Vzporedni splet Intervju: Jožek Gruškovnjak, direktor Cisco Internet Business Solutions

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

UPORABA NEKATERIH METOD IN MODELOV ZA MANAGEMENT V PODJETJU ALPLES D.D.

UPORABA NEKATERIH METOD IN MODELOV ZA MANAGEMENT V PODJETJU ALPLES D.D. UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Špela PREZELJ UPORABA NEKATERIH METOD IN MODELOV ZA MANAGEMENT V PODJETJU ALPLES D.D. DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij USAGE OF SOME MANAGEMENT

More information

Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju

Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Urška Metelko* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija ursimetelko@hotmail.com Povzetek: Namen in

More information

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Klavdija Košmrlj Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA

STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA Ljubljana, julij 2011 LIDIJA BREMEC IZJAVA Študent/ka Lidija Bremec izjavljam, da sem avtor/ica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju

More information

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA

OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI PROJEKTU IZGRADNJE PODATKOVNEGA OMREŽJA Ljubljana, marec 2016 MARKO PUST IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Marko Pust,

More information

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA

MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE MANAGEMENT IN RAČUNOVODENJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PODJETJU KRKA SIMONA JURŠIČ IZJAVA Študentka Simona Juršič

More information

RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH PODATKOV

RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH PODATKOV UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer informatika v organizaciji in managmentu RAZVOJ APLIKACIJE ZA ZAJEM IN SPREMLJANJE PROIZVODNIH

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Žnidaršič ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS DIPLOMSKO DELO visokošolskega strokovnega študija Ljubljana,

More information

Projektna pisarna v akademskem okolju

Projektna pisarna v akademskem okolju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAPOVED PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z NEVRONSKO MREŽO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAPOVED PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z NEVRONSKO MREŽO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NAPOVED PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Z NEVRONSKO MREŽO Ljubljana, julij 2003 TEJA BATAGELJ IZJAVA Študentka Batagelj Teja izjavljam, da sem avtorica

More information

Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani,

Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani, VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA Tatjana Vdovič Maribor, 2008 VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR DRUŽINSKA PODJETJA PRI NAS IN PO SVETU (diplomsko delo) Tatjana

More information

Analiza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje

Analiza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS

More information

UPORABA PREPROSTEGA EEG V AFEKTIVNI POVRATNI ZANKI DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

UPORABA PREPROSTEGA EEG V AFEKTIVNI POVRATNI ZANKI DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za elektrotehniko Tjaša Korpič UPORABA PREPROSTEGA EEG V AFEKTIVNI POVRATNI ZANKI DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za

More information

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:

More information

Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave

Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave 66 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2013 Adrijana Biba Starman Adrijana Biba Starman Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave Povzetek: V prispevku obravnavamo študijo primera kot vrsto kvalitativnih raziskav.

More information

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA

Merjenje potenciala po metodologiji DNLA raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko

More information

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Rok Prah Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Diplomsko delo Maribor, september 2011 II Diplomsko delo univerzitetnega strokovnega študijskega programa Prikaz podatkov

More information

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU Ljubljana, julij 2011 ANDREJA BREZOVNIK IZJAVA Študentka Andreja Brezovnik

More information

GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI

GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2010 TADEJA VERČ IZJAVA Študentka Tadeja Verč izjavljam, da sem avtorica

More information

Bayesove metode razvrščanja nezaželene elektronske pošte

Bayesove metode razvrščanja nezaželene elektronske pošte UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matej Gorenšek Bayesove metode razvrščanja nezaželene elektronske pošte Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matej

More information

THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA

THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA JET Volume 10 (2017) p.p. 11-23 Issue 3, October 2017 Type of article 1.01 www.fe.um.si/en/jet.html THE OPTIMIZATION OF A RACE CAR INTAKE SYSTEM OPTIMIZACIJA SESALNEGA SISTEMA DIRKALNIKA Luka Lešnik 1R,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA URŠIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA URŠIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA URŠIČ UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV, PRIMER MODELA AUDI A3 Ljubljana, november

More information

NEKATERI MODELI ZA MERJENJE KREDITNEGA TVEGANJA IN NJIHOVA UPORABA

NEKATERI MODELI ZA MERJENJE KREDITNEGA TVEGANJA IN NJIHOVA UPORABA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NEKATERI MODELI ZA MERJENJE KREDITNEGA TVEGANJA IN NJIHOVA UPORABA Ljubljana, november 2004 ANTON JUKIČ IZJAVA Študent JUKIČ Anton izjavljam, da

More information

KLJUČNE BESEDE:, blagovna znamka, avtomobilska blagovna znamka, imidž, identiteta, prodaja, podjetje, avtomobili, kupci, potrošniki, konkurenti,

KLJUČNE BESEDE:, blagovna znamka, avtomobilska blagovna znamka, imidž, identiteta, prodaja, podjetje, avtomobili, kupci, potrošniki, konkurenti, VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR IDENTITETA IN IMIDŽ BLAGOVNE ZNAMKE MERCEDES BENZ V PODJETJU AUTOCOMMERCE D.O.O. (diplomsko delo) Goran Čebulj Maribor, 2009 Mentor/Mentorica: mag. Vinko Zupančič

More information

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk EN SL Program usklajevanja Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk 1. Ali se skupna praksa razlikuje od prejšnje prakse? Skupna praksa pomeni, da nekateri uradi

More information

ANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC

ANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA NELEGALNEGA TRGA Z MARIHUANO V SLOVENIJI IN OCENA DAVČNIH POSLEDIC Ljubljana, september 2015 PETAR PERIĆ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE

OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Mitja Glasenčnik OPTIMIZACIJA ZUNANJEGA SKLADIŠČA V PODJETJU GORENJE KERAMIKA D.O.O. Z UVEDBO RFID TEHNOLOGIJE diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, september

More information

BOJ PROTI FINANČNI KRIZI V ZDA

BOJ PROTI FINANČNI KRIZI V ZDA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOJ PROTI FINANČNI KRIZI V ZDA Ljubljana, avgust 2011 TJAŠA GORC IZJAVA Študentka TJAŠA GORC izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

More information

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

PSIHOLOŠKI VIDIKI NESREČ: NEURJE

PSIHOLOŠKI VIDIKI NESREČ: NEURJE 31 PSIHOLOŠKI VIDIKI NESREČ: NEURJE V HALOZAH LETA 1989 Marko Polič* Andrej Bauman** Vekoslav Rajh*** in Bojan Ušeničnik**** Neurja, kakršno je bilo v noči s 3. na 4. julij v Halozah, niso ravno pogosta.

More information