NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV INVESTMENT LIFE INSURANCE OF TRIGLAV INSURANCE COMPANY Kandidatka: Janja Šket Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: univerzitetni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Davor SAVIN Maribor, oktober, 2008

2 2 PREDGOVOR V toku življenja se ljudje srečujemo z različnimi dogodki, ki nam lahko spremenijo način in kakovost življenja in na katere ne moremo vplivati. Pomembno je, da se jih zavedamo in jih bolj ali manj pričakujemo. Pomembne mehanizem zagotavljanja varnosti posameznika v družbi pa prav gotovo predstavlja zavarovalništvo, ki spada med pomembne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k blagostanju ne samo posameznikov, ampak tudi celotnega gospodarskega sistema neke države. V zadnjih letih smo priča razvoju slovenskega finančnega trga, ki prinaša vedno nove zavarovalne in naložbene možnosti, s katerimi lahko lažje, hitreje in manj tvegano dosegamo pomembne finančne cilje. Vendar pa zaradi pestre ponudbe zavarovalnic, ki v Sloveniji ponujajo življenjska zavarovanja, dokaj težko najdemo sebi najprimernejše zavarovanje. Razloga za to sta agresivna politika trženja življenjskih zavarovanj in težka razumljivost strukture teh zavarovanj. V svoji vsebini imajo veliko izpeljank ali dodatnih možnosti, ki jih posameznik lahko vključi v osnovno obliko določenega življenjskega zavarovanja. V letu 2007 je v primerjavi z letom prej možno zaslediti povečanje deleža zanimanja za življenjska zavarovanja, kot oblike varčevanja, kar se odraža tudi v dejanski uporabi te storitve. Pri tem se je povečal delež uporabnikov, ki imajo sklenjena naložbena življenjska zavarovanja in znižal delež uporabnikov klasičnih življenjskih zavarovanj. Trendu naraščanja naložbenega življenjskega zavarovanja lahko sledimo od leta 2oo5 naprej. Namen diplomske naloge je podrobneje predstaviti naložbeno življenjsko zavarovanje največje zavarovalnice pri nas, Zavarovalnice Triglav. Največ prebivalstva ima naložbeno življenjsko zavarovanje sklenjeno prav pri omenjeni zavarovalnici, ki ta produkt trži od septembra V prvem delu bom opredelila pojem življenjskega zavarovanja, opisala nekatere vrste leteh in jih primerjala ter opredelila zakonodajo, ki ureja naložbeno življenjsko zavarovanje. Osrednji del bo namenjen predstavitvi ključnih značilnosti naložbenega življenjskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav na osnovi splošnih določil ter opcij in dodatnih jamstev, ki naredijo naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav drugačno od ostalih, saj omogočajo veliko prilagodljivost tega zavarovanja. Sledila bo predstvitev dodatnih zavarovanj, ki jih lahko prikjučimo naložbenemu življenjskemu zavarovanju ter vzajemnih skladov, ki so v ponudbi Zavarovalnice Triglav in s katerimi upravljajo Triglav DZU, Abančna DZU ter Probanka upravljanje. V zadnjem delu diplomske naloge bom na osnovi splošnih določil ter dodatnih opcij primerjala naložbeno življenjsko zavarovanje z novim produktom Zavarovalnice Triglav, investicijskim zavarovanjem Fleks ter skušala ugotoviti bistvene razlike teh dokaj podobnih oblik zavarovanja.

3 3 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Opredelitev zavarovanja Opredelitev in pomen življenjskih zavarovanj Vrste življenjskih zavarovanj Riziko življenjsko zavarovanje Klasično mešano življenjsko zavarovanje Naložbeno življenjsko zavarovanje Primerjava naložbenih in klasičnih življenjskih zavarovanj Primerjava trga naložbenih življenjskih zavarovanj Slovenija Avstrija DAVČNA UREDITEV PRI NALOŽBENIH ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJIH Davčni predpisi Vpliv davčnih predpisov na pričakovani donos NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV Splošna določila naložbenega življenjskega zavarovanja Zavarovalna doba in starostne omejitve Zavarovalna premija in zavarovalna vsota Izplačila zavarovalnice Izbira naložbenih skladov Jamstva in dodatne opcije pri naložbenem življenjskem zavarovanju Prenos sredstev med skladi Povečanje zajamčene zavarovalne vsote Mirovanje plačevanja premije Kapitalizacija Obnovitev Odkup in predujem Prevrednotenje ali valorizacija Pretvorba zavarovanja v mešano življenjsko zavarovanje DODATNA ZAVAROVANJA Dodatno nezgodno zavarovanje Dodatno zavarovanje kritičnih bolezni Zavarovanje kritičnih bolezni s preplačilom osnovne zavarovalne vsote Zavarovanje kritičnih bolezni z izplačilom dodatne zavarovalne vsote Dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco INVESTICIJSKI SKLADI ZAVAROVALNICE TRIGLAV Pomen in temeljne značilnosti investicijskih skladov Trenutna izbira investicijskih skladov pri Zavarovalnici Triglav Investicijski skladi Triglav DZU...38

4 Investicijski skladi Abančne DZU Investicijski skladi Probanke upravljanje Investicijski sklad Triglav Svet G PRIMERJAVA NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Z INVESTICIJSKIM ZAVAROVANJEM FLEKS ZAVAROVALNICE TRIGLAV Zavarovalna doba Zavarovalna premija in zajamčena zavarovalna vsota Naložbene strategije Prenos sredstev med skladi Povečanje zajamčene zavarovalne vsote Mirovanje plačevanja premije Obnovitev zavarovanja Odkup in predujem Dodatna zavarovanja Pretvorba zavarovanja SKLEP POVZETEK VIRI IN LITERATURA...53 PRILOGE KAZALO SLIK Slika 1: Premijska sestava življenjskih zavarovanj Slika 2: Primerjava NŽZ in VS (doba 10 let)...19 Slika 3: Primerjava NŽZ in VS (doba 15 let)...20 Slika 4: Primerjava NŽZ in VS (doba 20 let)...21 Slika 5: Primerjava NŽZ in VS (doba 25 let)...21 Slika 6: Kritične bolezni predplačilo osnovne zavarovalne vsote...33 Slika 7: Kritične bolezni izplačilo dodatne zavarovalne vsote...35 KAZALO TABEL Tabela 1: Zavarovalna dejavnost v Sloveniji 2006 in izbranih državah Tabela 2: Seznam naložbenih življenjskih zavarovanj na slovenskem (april 2007)...14 Tabela 3: Seznam naložbenih življenjskih zavarovanj na avstrijskem trgu (april 2007)...15 Tabela 4: Obdavčitev dohodka iz kapitala...18 Tabela 5: Tabela zdravniških pregledov...24 Tabela 6: Določitev zajamčene zavarovalne vsote...25 Tabela 7: Investicijski skladi v ponudbi Zavarovalnice Triglav...26 Tabela 8: Vrednost odkupnih faktorjev za začetne enote premoženja...29 Tabela 9: Odkup primer izračuna...29 Tabela 10: Predujem primer izračuna...30 Tabela 11: Informativni izračun za dodatno nezgodno zavarovanje...32 Tabela 12: Določitev zajamčene zavarovalne vsote...33 Tabela 13: Informativna izračuna vrednosti premoženja na naložbenem računu v EUR...34

5 5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Zavarovalništvo je prisotno v vseh porah gospodarskega in družbenega življenja in posameznik se z njim srečuje v različnih vlogah v življenju. Življenjsko zavarovanje je po svoji funkciji najbolj raznovrstno in heterogeno ter fleksibilno zavarovanje, saj se z življenjskim zavarovanjem uresničujejo različni cilji. Posamezniku in njegovi družini omogoča organiziranje lastnega sistema socialne varnosti, ki je prilagojen posameznikovim okoliščinam. V Sloveniji so se v letu 2001 pojavile sodobne oblike življenjskih zavarovanj, tako imenovana naložbena življenjska zavarovanja. Osnovna značilnost teh življenjskih zavarovanj je, da združujejo značilnosti življenjskih zavarovanj in hkrati ponujajo možnost donosnejšega nalaganja sredstev v investicijske sklade. Zavarovalci v zadnjih letih dajejo poudarek na višini zavarovalne vsote, ki je glavna komponenta življenjskih zavarovanj, saj je vedno močnejše zavedanje, da bodo pokojnine čez leta dosti nižje ali pa jih sploh ne bo. V razvitih tujih ekonomijah taka zavarovanja obstajajo že več desetletij. Prve znane oblike so omenjene že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je pojavila potreba po alternativnih oblikah zavarovanja. Za njihov razvoj so bili ključni predvsem razvoj informacijske podpore, ustrezna in zadostna razvitost finančnih trgov ter zadostna konkurenčnost na trgu življenjskih zavarovanj. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Ljudje se čedalje bolj zavedamo pomembnosti sklenitve življenjskega zavarovanja, vendar pa velikokrat ne vemo katero obliko zavarovanja izbrati in kaj pravzaprav določeno zavarovanje vključuje. Naše zavarovalnice ugotavljajo, da v zadnjem času največ povprašujemo po naložbenih življenjskih zavarovanjih, saj se je v letu 2007 delež prebivalstva, ki se odloča za naložbena zavarovanja, v primerjavi z letom 2006 dvignil za nekaj več kot 15 odstotkov, v primerjavi z letom 2005 pa za kar 42 odstotkov. Namen diplomske naloge je podrobneje predstaviti naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav, kot sodobno obliko dolgoročnega varčevanja prebivalstva ter predstaviti možnosti in priložnosti, ki nam jih ponuja ta vrsta zavarovanja. Cilji omenjene raziskave so: ugotoviti glavne značilnosti naložbenega življenjskega zavarovanja; podrobneje predstaviti naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav; podrobneje predstaviti dodatna zavarovanja priključena naložbenemu življenjskemu zavarovanju; predstaviti davčno ureditev pri naložbenih življenjskih zavarovanjih;

6 6 ugotoviti bistvene razlike med naložbenim življenjskim zavarovanjem in aktualnim investicijskim zavarovanjem Fleks Zavarovalnice Triglav. Osnovne trditve Klasična življenjska zavarovanja, ki jih je trg začel ponujati že pred leti, kjer je bila donosnost privarčevanih sredstev precej majhna, že nekaj časa niso več konkurenčna in zanimiva. Pri klasičnih življenjskih zavarovanjih je namreč višina izplačila določena ob sklenitvi zavarovalne police. Zavarovalci so veliko bolje sprejeli produkt naložbenega življenjskega zavarovanja. Naložbena življenjska zavarovanja ponujajo zelo veliko alternativ. Od ponudnika do ponudnika se razlikuje nabor vzajemnih skladov, premije se lahko vplačujejo periodično (npr. mesečno, kvartalno, letno, itd.) ali pa enkratno. Ob sklenitvi zavarovanja lahko zavarovalci ponekod k osnovnemu naložbenemu življenjskemu zavarovanju ugodno priključijo tudi dodatno nezgodno zavarovanje, zavarovanje kritičnih bolezni ali dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco. Zavarovalci najpogosteje sklepajo naložbena življenjska zavarovanja za deset ali več let, saj ta prinašajo tudi določene davčne ugodnosti. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke ljudje se različno odločajo med naložbenim življenjskim zavarovanjem in neposrednim vlaganjem v vzajemne sklade in veliko je takih, ki niso seznanjeni z razlikami in tveganji in ki nimajo natančnih ciljev varčevanja; naložbena življenjska zavarovanja imajo širši družbeni pomen in so ena varnejših oblik dolgoročnih naložb; povpraševanje po naložbenih življenjskih zavarovanjih se zaradi neugodnih razmer na svetovni finančnih trgih ne bo zmanjšalo, pričakuje pa se večja previdnost; Omejitve raziskave Pri izgradnji diplomskega dela bom omejena predvsem pri izbiri literature, saj je obravnava naložbenih življenjskih zavarovanj pri slovenskih avtorjih zelo skopa. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri diplomskem delu gre za poslovno in mikroekonomsko analizo problema, saj se bom v osnovi posvetila naložbenemu življenjskemu zavarovanju kot pomembnemu členu posameznikovega načrtovanja finančne prihodnosti. Del naloge bo temeljil na deskriptivnem pristopu, saj bom opisovala različna dejstva, spoznanja in koncepte, hkrati pa bom z metodo kompilacije od različnih avtorjev s področja zavarovalništva prevzela stališča, sklepe in najpomembnejše definicije, ki se nanašajo na to temo. Pri raziskovanja problema bom v okviru analitičnega pristopa uporabila metodo deduktivnega sklepanja na podlagi že znanih podatkov.

7 7 Pri zbiranju podatkov se bom naslonila na strokovno literaturo tujih in domačih avtorjev, interno gradivo Zavarovalnice Triglav ter vire, prispevke in članke z najnovejšimi teoretičnimi in praktičnimi spoznanji o naložbenem življenjskem zavarovanju.

8 8 2 ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE 2.1 Opredelitev zavarovanja Zavarovalništvo je posebna gospodarska dejavnost, ki teži tako kot vse ostale gospodarske panoge, k ustvarjanju dobička, vendar na področju prodaje storitev organizirane obrambe pred nepričakovanimi nevarnostmi. Korenine zavarovalništva segajo več tisoč let nazaj v preteklost, sodobno zavarovanje pa je resnično zacvetelo šele v zadnjih dveh stoletjih. V Sloveniji se je kljub več kot stoletni tradiciji zavarovalništvo šele v zadnjih desetih letih s polno paro približalo evropskim in svetovnim trgom. Najpogostejša in najkrajša opredelitev zavarovanja pravi, da je zavarovanje povezovanje nevarnostnih objektov zaradi izravnavanja nevarnosti.»zavarovanje je gospodarska institucija ustvarjanja gospodarske varnosti z združevanjem različnih objektov zaradi izravnavanja nevarnosti«(boncelj 1983, 13). Zavarovanje nam daje varnost, ta pa je osnovna potreba vsakega posameznika. Ponuja zaščito in povračilo nastale škode v primeru neljubih dogodkov, kot so nesreča, smrt, nezgoda in bolezen. 2.2 Opredelitev in pomen življenjskih zavarovanj Življenjsko zavarovanje uvrščamo med osebna zavarovanja in je edinstven produkt na svetovnem tržišču, s katerim lahko ob relativno nizkih zneskih plačila takoj zagotovimo socialno varnost in preskrbljenost naših bližnjih v primeru naše smrti. Po svoji socialni, politični in gospodarski funkciji je najvažnejša zavarovalna panoga, saj predstavlja ob obveznem (kot prvem) in prostovoljnem dodatnem zavarovanju (kot drugem) t.i. tretji steber v sistemu socialne varnosti starejših oseb. Z vidika posameznika lahko definiramo življenjsko zavarovanje kot pogodbo (zavarovalno polico), kjer ena stranka (lastnik zavarovalne police) plačuje določeni denarni znesek (premijo) drugi stranki (zavarovalnici), v zameno pa se zavarovalnica zavezuje, da bo plačala ali izplačevala določen denarni znesek, če posameznik, katerega življenje je zavarovano, umre ali slučajno utrpi neko bolezen ali nezmožnost za delo med trajanjem zavarovanja oziroma doživi s pogodbo določeno starost (Bogataj 1998, 7). Od vseh oblik varčevanja se življenjsko zavarovanje razlikuje po tem, da smo poleg varčevanja tudi zavarovani. Polica življenjskega zavarovanja je sestavljena iz dveh delov: iz varčevalnega in zavarovalnega za primer smrti in doživetja. Pri zavarovanjih, ki ob zavarovanju za primer smrti omogočajo tudi varčevanje, se bruto premija deli na tri dele: varčevalno premijo, riziko premijo in stroške. Varčevalna premija se izračunava na podlagi želene zavarovalne vsote in varčevalne dobe in je odvisna od tehnične (računske) obrestne mere, ki jo uporabi zavarovalnica. Riziko premija je prispevek zavarovalca k skladu, iz katerega zavarovalnica izplačuje zavarovalno vsoto za umrle zavarovalce. Stroški, ki nastajajo pred sklenitvijo zavarovanja, med njo in po njej,

9 9 se delijo na sklenitvene (alfa), stroške vplačil (beta) in upravne stroške (gama) (Huber 2007, 66). Življenjsko zavarovanje se sklene z izpolnitvijo ponudbe, v kateri so navedeni osnovni podatki o zavarovancu, višina premije, zavarovalna vsota, začetek in potek zavarovanja, zavarovalna doba, posredovalec ponudbe (zastopnik) ter podatki o zdravstvenem stanju zavarovalca. Zavarovalniška komisija nato na osnovi ponudbe potencialnega zavarovalca sprejme, v primeru, da pa je njegovo zdravstveno stanje preslabo, ga lahko zavrne. Po sprejemu v zavarovanje zavarovalnica izda polico življenjskega zavarovanja, to je listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi. Vsebuje vse potrebne podatke za izplačilo zavarovalnine, tabelo odkupnih vrednosti, tabelo znižanih zavarovalnih vsot brez nadaljnjega plačevanja premije. Zavarovalnice stroškov za sklenitev življenjskega zavarovanja neposredno ne zaračunavajo, saj so ti stroški že vkalkulirani v premiji. Posredno pa ima zavarovalec stroške s tem, ker del dobička od naložbenih sredstev ostane zavarovalnici (Wochl 2006, 42). Življenjska zavarovanja so likvidna do določenega odstotka vloženih sredstev. To pomeni, da lahko običajno med 60 in 80 odstotkov vloženih sredstev dvignemo pred iztekom zavarovanja (in pri tem nismo obdavčeni). Nekatera zavarovanja predvidevajo obvezno dobo varčevanja, kar pomeni, da recimo v prvih dveh letih zavarovalne dobe ne moremo dvignit sredstev, spet druga tega ne predvidevajo in lahko sredstva dvignemo kadarkoli (Kostantinovič 2007, 26). Pri življenjskem zavarovanju bi težko govorili o posameznikih, ki so preveč zavarovani, saj se police med seboj ne izključujejo in bo zavarovalec dobil izplačana sredstva po vseh policah. Zavarovalničarji menijo, da smo se v Sloveniji začeli zavedati pomembnosti življenjskih zavarovanj šele v zadnjih letih. To potrjujejo tudi statistični podatki, ki pravijo, da je povprečna premija življenjskega zavarovanja v Evropski uniji 1234 evrov, v Sloveniji pa komaj 269. Vzrokov, zakaj Slovenci nismo bolje zavarovani, je več, med najpomembnejšimi pa sta gotovo socialni status zavarovalcev in dosedanje ne tako močno zavedanje, da je življenjsko zavarovanje nujno potrebno (Kondža 2008, 24). Mednarodna pozicija slovenskega zavarovalništva je stabilna. Skladno s vsemi primerjalnimi pokazatelji za izbrane države in skladno s povprečjem Evropske unije, je Slovenija v letu 2006 obdržala svoj položaj. Celotna zbrana premija zavarovalnic je v letu 2006 dosegla 5,8 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), kar pomeni, da je Slovenija za Avstrijo in visoko pred Hrvaško, Madžarsko in Grčijo. Zbrana premija življenjskih zavarovanj je v letu 2006 v Sloveniji dosegla 1,8 odstotka BDP, njen delež v strukturi celotne zbrane premije zavarovalnic sicer vztrajno narašča in je v letu 2006 znašal 31,3 odstotka (Statistični zavarovalniški bilten 2007, 66).

10 10 Tabela 1: Zavarovalna dejavnost v Sloveniji 2006 in izbranih državah 2005 Premije Premija na prebivalca Delež Premija na Država* vsa življenje delež Vsa Življenje premij v zavarovalnico zavarov. delavca zavarov. mio EUR Življenja zavarov. EUR BDP mio EUR EUR mio EUR % EUR % Švica , , Belgija , , Danska , EU (25) , , Italija , Avstrija , , Portugalska , Slovenija , , Grčija , , Madžarska , Hrvaška , , Turčija , , * vrstni red po premiji vseh zavarovanj na prebivalca Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2007, 67. Slika 1: Premijska sestava življenjskih zavarovanj 2006 Življenjsko po ZPIZ 1; 24,00% Življensko po Zzavar 31% R entno 1% Dodatno zavarovanje 8% Drugo 4% Smrt in dož ivetje mešano zavarovanje 32% Vir: Statistični zavarovalniški bilten 2007, 46.

11 Vrste življenjskih zavarovanj Vse vrste zavarovanja delujejo po osnovnem principu: zavarovalnici plačamo premijo in če med zavarovalno dobo umremo, bodo upravičencu plačali vsoto, ki je na zavarovalni polici. Čeprav se zdi, da je danes nešteto vrst življenjskih zavarovanj, je vsaka samo različica osnovne vrste zavarovanja. Poznamo tri osnovne vrste življenjskih zavarovanj, iz katerih so se razvile številne različice. Da bi si izbrali pravilno vrsto zavarovanja glede na našo individualno situacijo, moramo razumeti razlike med njimi. Med življenjskimi zavarovanji poznamo riziko življenjsko zavarovanje, klasično mešano življenjsko zavarovanje ter naložbeno življenjsko zavarovanje Riziko življenjsko zavarovanje Pri riziko življenjskem zavarovanju je zavarovalec zavarovan samo za primer smrti in še to za določeno časovno obdobje. Če med zavarovalnim obdobjem zavarovalec umre, upravičenec prejme celotno izplačilo, ki je napisano na zavarovalni polici. Če zavarovalno dobo doživi, pa upravičenec ne dobi izplačanega nobenega denarja. Je cenejše, vendar ne vključuje varčevalne komponente Klasično mešano življenjsko zavarovanje Mešano življenjsko zavarovanje je zavarovanje in varčevanje hkrati. S sklenitvijo te oblike življenjskega zavarovanja se upravičencu ob koncu zavarovalne dobe izplača dogovorjena zavarovalna vsota s pripisanimi dobički. Lahko se izplača v enkratnem znesku ali v obliki mesečne rente. V primeru smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja pa se upravičencu izplača dogovorjena zavarovalna vsota za primer smrti skupaj s pripisanimi dobički. Ta vrsta življenjskih zavarovanj je zelo varna, saj so zavarovalnice pri naložbah zelo omejene. To tudi pomeni, da vam ne omogoča zelo velikih donosov, vendar po drugi strani jamči izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote ob doživetju s pripisanimi dobički, hkrati pa ste še zavarovani za primer smrti Naložbeno življenjsko zavarovanje»življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada, je zavarovanje, pri katerem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev investicijskih skladov oziroma povezano s spremembo vrednosti enote premoženja kritnega sklada«(zakon o zavarovalništvu 2006, 2 člen). V tujini so taka zavarovanja znana pod imenom»unit-linked«življenjska zavarovanja. Vrednost zavarovanja, torej zavarovalna vsota, je namreč odvisna od vrednosti enot investicijskih skladov, v katere zavarovanec nalaga svoja sredstva. Naložbeno življenjsko zavarovanje omogoča aktivnejši pristop k zavarovanju, saj z vplačilom premije združimo varčevanje z vezavo na enote investicijskih skladov in življenjsko zavarovanje za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto. Zavarovalno kritje obsega zavarovanje za primer smrti zavarovane osebe ter izplačilo zavarovalnine ob doživetju. Ko zavarovana oseba doživi dogovorjeno zavarovalno dobo, izplača zavarovalnica upravičencu zavarovalno vsoto za doživetje. Ta vsota je enaka vrednosti

12 12 privarčevanega premoženja na naložbenem računu zavarovalca. Upravičenec lahko ob nastopu zavarovalnega primera tudi zahteva, da se zavarovalna vsota izplačuje obročno kot mesečna renta. Naložbeno življenjsko zavarovanje je namenjeno vsem, ki želijo svoje življenje zavarovati, hkrati pa tudi vlagati denar, torej v tem primeru aktivno stopati na trg vrednostnih papirjev. Z vloženimi sredstvi je poskrbljeno za (načeloma) višje donose privarčevanih sredstev, z zavarovanjem pa se poskrbi za socialno varnost tistih, ki so po najhujšem ostali brez zavarovalčeve pomoči. Izbor investicijskih skladov, v katere se bodo usmerjala privarčevana sredstva, so stvar odločitve zavarovalca, zato je dobro, da le-ta pozna tveganja, ki so povezana z njimi. Nekateri ponudniki naložbenih življenjskih zavarovanj sicer ponujajo možnost zamenjave investicijskih skladov v času zavarovalnega obdobja, vendar je dobro, da zavarovanec ve, za kakšen produkt gre ter kakšna so tveganja v zvezi z njim. 2.4 Primerjava naložbenih in klasičnih življenjskih zavarovanj Klasično življenjsko zavarovanje je primernejše za tiste, ki so zadovoljni z manjšimi, vendar zagotovljenimi donosi in natančno vedo, kolikšna bo izplačana zavarovalna vsota ob izteku pogodbe, medtem ko je naložbeno življenjsko zavarovanje primernejše za tiste, ki jim naložbeno tveganje ne pomeni večjih težav. Glavna prednost naložbenega življenjskega zavarovanja pred klasičnim je, da so pri prvem mogoči večji donosi in posledično višje izplačilo ob nastanku zavarovalnega primera. Zavarovalec lahko sam določa tudi naložbeno politiko oziroma izbira, v katere sklade se bodo nalagala njegova sredstva. Pri klasičnih zavarovanjih so določena jasna pravila nalaganja sredstev kritnega sklada, ki ima skrajno konzervativno naložbeno strukturo, ki mora zagotavljati med drugim tudi minimalno donosnost. Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih pa se pojavi naložbeno tveganje, saj niti zavarovalnica niti zavarovalec ne moreta predvideti donosov v prihodnosti.»zato tudi njihova zavarovalna vsota za doživetje ni vnaprej tako strogo določena, kot pri klasičnih zavarovanjih, ampak je spremenljiva glede na gibanje vrednosti naložb«(atkinson in Dickson 2000, 108). Bistvena razlika med tema dvema vrstama zavarovanj je v tem, kdo prevzema naložbeno tveganje zavarovalnica ali zavarovalec sam. Glede na zasnovo naložbenih življenjskih zavarovanj, kjer zavarovalec sam prevzema naložbeno tveganje, so zavarovalci tudi bolje in podrobneje seznanjeni s tem, kako narašča sklad, kakšni so stroški ter kolikšno je plačilo za zavarovanje, kot pri klasičnih zavarovanjih. Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih gre, v primerjavi s klasičnimi, za večjo preglednost in boljšo seznanjenost z naložbeno politiko ter za jasnejšo opredelitev, da se z delom premije dejansko plačuje tudi življenjsko zavarovanje. Praviloma se tako klasična kot naložbena življenjska zavarovanja sklepajo vsaj za 10 let, saj so šele po tem času oproščena davka od prometa zavarovalnih poslov. Zanimanje za klasična življenjska zavarovanja se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo. Leta 2004 je bilo na slovenskem zavarovalniškem trgu razmerje med klasičnimi in naložbenimi življenjskimi zavarovanji glede na kosmato zbrano premijo 81 proti 19 odstotkov, leta 2005 se je razmerje spremenilo v 73 proti 27 odstotkov, leta 2006 pa so naložbene police dosegle že 41- odstotni delež. Indeks rasti je bil pri klasičnih policah

13 13 leta 2006 v upadanju in je znašal 97,5, pri naložbenih pa je znašal 177,8 (Vozel in Kosin 2007, 18). Če si med trajanjem zavarovanja želimo klasično spremeniti v naložbeno življenjsko zavarovanje, lahko to storimo po treh letih. Vendar se je pred sklenitvijo pogodbe dobro posvetovati o primernem zavarovanju in se tako izogniti morebitnim spremembam na polici, saj je to vedno povezano s stroški. 2.5 Primerjava trga naložbenih življenjskih zavarovanj Slovenija Avstrija 1 Razvitost ponudbe naložbenih življenjskih zavarovanj na slovenskem trgu je smiselno primerjati z razvitostjo ponudbe na avstrijskem trgu. Avstrija in Slovenija sta državi, ki sta si v marsičem podobni kljub dejstvu, da ima vsaka svoj zgodovinski razvoj, ki je botroval k nekaterim razlikam zavarovalnega trga. V splošnem lahko sklade v okviru naložbenih življenjskih zavarovanj razdelimo na tri vrste: odprti vzajemni skladi, v katere je možno investirati tudi brez sklenitve naložbenega zavarovanja; interni investicijski skladi, ki so oblikovani samo za potrebe zavarovalnice in v njih brez sklenitve naložbenega zavarovanja ni mogoče vlagati; portfelj skladov, ki jih oblikujeta družba za upravljanje in zavarovalnica - periodično se spreminjajo razmerja med skladi v portfelju. V seznam naložbenih zavarovanj so vključena naložbena zavarovanja v redni ponudbi in produkti brez kombinacije s klasičnimi življenjskimi zavarovanji. 1 Povzeto po: Strajnar in Husar 2007.

14 14 Tabela 2: Seznam naložbenih življenjskih zavarovanj na slovenskem (april 2007) Skladov / Zavarovalnica Produkt strategij Vrsta skladov Tip sklada sklad denarnega trga, obvezniški, Adriatic Vita Fond AS 11 uravnoteženi, delniški odprti Slovenica Vita Fond AS naložbeni paket 3 dinamični, uravnoteženi ali portfelj konzervativni naložbeni paket skladov Zavarovalnica Eurofond 5 uravnot. sklad z garancijo, delniški odprti Generali Skladba I in II 2 uravnot. sklad z garancijo, delniški interni Grawe Graweapollo plus, Graweapollo plus 5 obvezniški, skladi skladov, delniški odprti Zavarovalnica - enkratno naložbeno zavarovanje Merkur Vario Top, Vario Top Junior 2 skladi skladov z/brez garancije interni Zavarovalnica NLB Vita NLB Naložba Vita plus 3 obvezniški,uravnoteženi, delniški odprti NLB Naložba Vita Mega 12 obvezniški,uravnoteženi, delniški odprti Fondpolica, e-fondpolica, Naložbeno Slovenica življenjsko zavarovanje kreditojemalca 17 obvezniški,uravnoteženi, delniški Odprti Življenje Fondpolica z naložbenim paketom 3 dinamični, uravnoteženi ali portfelj konzervativni naložbeni paket skladov Zavarovalnica Prizma, Prizma-Junior 19 obvezniški,uravnoteženi, delniški odprti Maribor Prizma-Flex Pension, Prizma Junior Flex Pension 6 skladi skladov z garancijo odprti Naložbeno življenjsko zavarovanje, Enkratno obvezniški, uravnoteženi, delniški, Zavarovalnica naložb. zavarovanje, Naložb. zavarovanje Junior 19 sklad z garancijo odprti Triglav Naložbeno življenjsko zavarovanje, Enkratno 8 obvezniški,uravnoteženi, delniški, odprti naložbeno zavarovanje (Abanka) Wiener sklad denarnega trga, obvezniški, sklad Stadtische United Funds of Success 45 zavarovalniških delnic, delniški, odprti sklad skladov Življenjsko zavar. vezano na enote invest. skladov Življenjsko zavar. vezano na enote invest. skladov 31 obvezniški, uravnoteženi, delniški, sklad skladov,sklad z garancijo odprti sklenjeno preko interneta. Pro Tilia kredit Zavarovalnica VIP - Garant 5 skladi skladov z garancijo odprti Tilia i - VIP 12 obvezniški,uravnoteženi, delniški, hedge odprti Stars - VIP 4 uravnotežena, dinamična, ultra - dinamična portfelj slovenska strategija skladov GIP - VIP S 10 obvezniški, uravnoteženi, delniški, odprti VIP polica življenjskega zavarovanja 1 sklad skladov odprti Publikum - VIP, Publikum - VIP - Exclusive 8 obvezniški,uravnoteženi, delniški, odprti Vir: Strajnar in Husar 2007, 2. Iz tabele 2 je razvidno, da je izbor vzajemnih skladov v sklopu naložbenega življenjskega zavarovanja na slovenskem trgu pogojno zadovoljiv, saj zavarovalcem le v redkih

15 15 primerih pri enem naložbenem življenjskem zavarovanju ponuja širok izbor po vrstah oziroma tipih vzajemnih skladov. Prevladujejo odprti vzajemni skladi, v katere je možno vlagati tudi brez sklenitve življenjskega zavarovanja, sledijo portfelji skladov in nato interni skladi. Avstrijski trg življenjskih zavarovanj je zelo razvit in razvejan, zato je v seznamu naložbenih življenjskih zavarovanj za lažjo primerjavo vključeno pet zavarovalnic z najvišjim tržnim deležem življenjskih zavarovanj v letu 2005 in zavarovalnice, ki imajo svoje hčerinske zavarovalnice v Sloveniji ali pa tržijo življenjska zavarovanja preko svojih podružnic v Sloveniji. Tabela 3: Seznam naložbenih življenjskih zavarovanj na avstrijskem trgu (april 2007) Skladov / Tip Zavarovalnica Produkt strategij Vrsta skladov sklada Sparkassen s Fonds-Polizze, s Fonds- Polizze mit Kapitalobvezniški, uravnoteženi, skladi skladov, Versichrung Garantie 79 delniški odprti s High-Fix - Concept 4 uravnoteženi z garancijo interni Wiener Stadtische sklad denarnega trga, obvezniški, sklad Versichrung AG United Funds of Success 45 zavarovalniških delnic, delniški, odprti sklad skladov Raiffeisen Reiffeisen Fondspolizze 4 zelo konzervativna, konzervativna, portfelj Versicherung AG uravnotežena, dinamična strategija skladov Generali Vienna MAXX Invest 5 skladi skladov z garancijo odprti Group Gemangte FLV 8 skladi skladov odprti Uniqua Versicherung FL - Aktiv 4 zelo konzervativna, konzervativna, portfelj AG/FinanceLife uravnotežena, dinamična strategija skladov Versicherung AG Grazer obvezniški, uravnoteženi, delniški Wechselseitige Grawe Plus Fonds 3 sklad skladov odprti Versicherung AG Merkur Vario Top, Vario Top Junior 2 skladi skladov z/brez garancije interni Versicherung AG Allianz Elementar Start - Ziel - Polizze zelo konzervativna, konzervativna, uravnotežena, dinamična, ultra Lebensversicherung 5 dinamična portfelj AG strategija skladov Top - Future, Tip - Future Garantie 36 obvezniški, delniški, sklad skladov odprti Vir: Strajnar in Husar 2007, 4. Iz tabele 3 je razvidno, da je izbor vzajemnih skladov v sklopu naložbenega življenjskega zavarovanja na avstrijskem trgu prav tako pogojno zadovoljiv, saj zavarovalcem le v redkih primerih pri enem naložbenem življenjskem zavarovanju ponuja širok izbor po vrstah oziroma tipih vzajemnih skladov. Med vzajemnimi skladi so enakomerno porazdeljeni vsi trije tipi možnosti vključitve vzajemnih skladov v naložbena življenjska zavarovanja. Izbor skladov je tako po sestavi naložb kot tudi po delitvi glede na naložbeno strategijo na primerjalnih trgih podoben.

16 16 Večina naložbenih življenjskih zavarovanj na obeh obravnavanih trgih, ne glede na pestro izbiro skladov, vsebuje prenizko število vzajemnih skladov na posamezno naložbeno življenjsko zavarovanje, med katerimi lahko zavarovanec menjava svoje premoženje znotraj praviloma dolgoročne zavarovalne dobe. Pri primerjavi ponudbe avstrijskih zavarovalnic, ki imajo svoje hčerinske zavarovalnice ali podružnice v Sloveniji je razvidno, da se na obeh trgih večinoma pojavljajo naložbena življenjska zavarovanja s podobnim naborom skladov. Možnost implementacije številčnejše izbire skladov z avstrijskega na slovenski trg je zatorej omejena. Kljub navidezni podobnosti obeh trgov pa vendarle obstaja nekaj ključnih in bistvenih dejavnikov, ki so in bodo vplivali na nadaljnji razvoj trga naložbenih zavarovanj. Bistvenega pomena je vsekakor t.i. zavarovalni davek na življenjska zavarovanja, ki v Avstriji znaša 4 odstotke ne glede na trajanje zavarovanja in se plača od vsakokratne vplačane premije. V Sloveniji se skladno z 8. členom Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov ZDPZP (Uradni list 96/2005, uradno prečiščeno besedilo) za osebna zavarovanja s trajanjem nad 10 let ne obračuna davka od prometa zavarovalnih poslov. Že samo to dejstvo postavlja avstrijska naložbena zavarovanja v slabši položaj v primerjavi s slovenskimi. Ob predpostavki, da bi sklada enako uspešno upravljala sredstva, bi bila končna vrednost sredstev avstrijskega naložbenega zavarovanja bistveno manjša. Prav tako je vredno omeniti, da se v posebnih primerih (enkratno plačilo premije, odkup police, ki je bila predhodno kapitalizirana) življenjsko zavarovanje, ki se prekine pred desetimi leti dodatno bremeni dodatnih 7 odstotkov od odkupne vrednosti, v Sloveniji pa samo 6,5 odstotkov ne glede na način plačila in status pogodbe v trenutku odkupa. Struktura prodajnih poti življenjskih zavarovanj se med državama bistveno razlikuje. V Avstriji se približno 75 odstotkov življenjskih zavarovanj proda preko zaposlenih v zavarovalnicah, torej lastne prodajne mreže in bančnih okenc. V nasprotju z Avstrijo se v Sloveniji približno 65 odstotkov življenjskih zavarovanj proda preko odvisnih in neodvisnih zavarovalno zastopniških agencij ter posrednikov. To pomeni, da je struktura prodajnih poti v Sloveniji bistveno bolj naklonjena prodaji življenjskih zavarovanj, predvsem naložbenih, kot v Avstriji.

17 17 3 DAVČNA UREDITEV PRI NALOŽBENIH ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJIH Poznavanje davčnih prepisov je temeljni pogoj za opravljanje zavarovalne dejavnosti kot tudi pogoj za primerjavo finančnih naložb. Človek se lahko racionalno odloči le, če je poleg finančnih lastnosti posamezne naložbe seznanjen tudi z davčnopravnimi posledicami, ki sledijo. 3.1 Davčni predpisi Če želimo prikazati celostno davčno ureditev, ki velja za življenjska zavarovanja ter druge finančne naložbe, je potrebno poleg direktne obdavčitve obravnavati tudi t.i. indirektno obdavčitev. Slednjo vpeljuje Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov ZDPZP (Uradni list 96/2005, uradno prečiščeno besedilo), ki določa, da se davek od zavarovalnih poslov plačuje po 6,5 odstotni stopnji od plačane zavarovalne premije, če je zavarovalno razmerje krajše od 10 let oziroma, če zavarovalno razmerje preneha, preden poteče 10 let od sklenitve zavarovanja. Vendar pa zakonodaja ne predvideva indirektne obdavčitve drugih primerljivih naložb. Tako so druge finančne naložbe z davčnega vidika privilegirane, saj indirektna obdavčitev velja le za življenjska zavarovanja. Zato je nesmiselno primerjati naložbe z vidika ročnosti, ki ne presega desetih let. Pri obdavčitvi dohodka iz življenjskega zavarovanja, dohodka od obresti ter obdavčitvi dobička iz kapitala izhajamo iz veljavne ureditve, in sicer iz veljavnega Zakona o dohodnini ZDoh-2 (Uradni list RS 117/2006, v nadaljevanju ZDoh-2). Dohodek iz življenjskega zavarovanja se na podlagi 80. člena uvršča v dohodek iz kapitala, vanj pa se prav tako uvršata tudi dohodek od obresti (bančne naložbe) in dobiček iz kapitala (dohodek od vzajemnih skladov). To nam omogoča primerjavo, saj je osnovna davčna stopnja na dohodek iz kapitala enotna, obravnavati pa je potrebno tudi posebnosti posamezne naložbe. Davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja je po 86. členu ZDoh-2 opredeljena kot razlika med prejetim izplačilom in vplačilom člen ZDoh-2 pa določa oprostitev plačila dohodnine od dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti, in se dohodek izplača zaradi smrti osebe ter v primeru, če sta upravičenec in zavarovalec ista oseba in je zavarovalno razmerje daljše od desetih let. Od dohodka iz kapitala 3 se dohodnina, po 132. členu ZDoh-2, izračuna in plača od davčne osnove po 20 odstotni stopnji in se šteje kot dokončen davek. 2 Vrednost vplačila se v primeru obročnih vplačil določi kot seštevek vseh vplačanih obrokov. Če je izplačilo obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih vplačil porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja. Če celotno obdobje izplačevanja v pogodbi o življenjskem zavarovanju ni določeno, se kot obdobje izplačevanja upošteva razlika med zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek Statističnega urada RS. 3 Izraz»dohodek iz kapitala«terja terminološko natančnost, saj se med dohodek iz kapitala uvrščajo dividende, obresti in dobiček iz kapitala. Tako je treba razlikovati med dohodkom iz kapitala in dobičkom iz kapitala. Za dobiček iz kapitala namreč velja cedularna obdavčitev, ki pa se ne uporablja za obdavčitev obresti (dohodek iz življenjskega zavarovanja in obresti).

18 18 Za razliko od življenjskega zavarovanja je dohodek od vzajemnih skladov obdavčen cedularno, kar pomeni, da se stopnja obdavčitve znižuje vsakih pet let in znaša po petih letih 15 odstotkov, po desetih letih 10 odstotkov, po petnajstih letih pa 5 odstotkov, davčno oproščeno pa je izplačilo šele po preteku dvajsetih let. ZDoh-2 v 97. členu določa, da je davčna osnova od dobička iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Kot vrednost kapitala ob pridobitvi se štejejo nabavna vrednost kapitala in normirani stroški, povezani s pridobitvijo kapitala, v višini 1 odstotka nabavne vrednosti kapitala. Za vrednost kapitala ob odsvojitvi pa se šteje vrednost kapitala ob odsvojitvi, ta pa se prav tako zmanjša za normirane stroške, povezane z odsvojitvijo kapitala, v višini 1 odstotka vrednosti kapitala ob odsvojitvi. Primerjalo pravni prikaz veljavne davčne ureditve je mogoče prikazati v spodnji tabeli: Tabela 4: Obdavčitev dohodka iz kapitala Stopnje Dohodnine Davčne oprostitve Doba Življenjsko Vzajemni Življenjsko Vzajemni Zavarovanje skladi zavarovanje skladi do 5 let 20% 6,5% 20% Dohodek iz ŽZ ni obdavčen, Normirani stroški do 10 let 20% ZDPZP* 15% če se izplača zaradi smrti v višini 1% od do 15 let 10% ali če sta upravičenec nabavne vrednosti do 20 let Ni obdavčitve 5% in zavarovalec ista oseba oz. vrednosti od 20 let Ni in je razmerje daljše od 10 kapitala ob obdavčitve let. odsvojitvi. *Pri življenjskih zavarovanjih je upoštevana tudi indirektna obdavčitev, saj se v skladu z ZDPZP davek ne obračuna, če je zavarovalno razmerje daljše od 10 let in se zavarovalna pogodba ne razveže pred potekom 10 let od sklenitve zavarovanja. Vir: Naložbenik 2007, Vpliv davčnih predpisov na pričakovani donos 4 Dejanski vpliv davčne politike na donosnost finančne naložbe se lahko prikaže z primerjavo med naložbenim življenjskim zavarovanjem in varčevanjem v vzajemnih skladih. Izračuni so pripravljeni na podlagi modelov, v katerih so uporabljeni realno ocenjeni parametri 5, ki jih upravljavci skladov oziroma zavarovalnice uporabljajo pri svojih informativnih izračunih in predstavitvah. Zaradi lažje primerjave sta predpostavki tudi, da zavarovalnica in vzajemni sklad nalagata sredstva v iste vrednostne papirje, iz česar sledi, da z upravljanjem premoženja dosegata enake donose. V nadaljevanju je predstavljena primerjava za obdobje varčevanja od 10 do 25 let, v vseh izračunih pa je že obračunan davek. Izračun ni napravljen za obdobje do 10 let, saj je naložbeno življenjsko 4 Povzeto po: Čaroli in Plantarič Pri vzajemnem skladu so upoštevani 2 odstotni vstopni stroški, upravljavska provizija je že upoštevana v donosu, ob izplačilu pa niso obračunani izstopni stroški. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju izhajamo iz povprečne vrednosti informativnih izračunov, ki so javno dostopni. Izračun nevarnostne premije temelji na zavarovani osebi (moški), stari 35 let, zajamčena zavarovalna vsota pa je določena kot 150 odstotkov bodočih vplačil. Prav tako je v izračunih že obračunan davek. Posebej je treba poudariti, da vplivajo na stopnjo donosnosti tudi drugi elementi (dosežena stopnja donosa, višina nevarnostne premije, spol, starost, ), vendar namen tega ni prikazati, kako posamezni elementi vplivajo na donosnost naložbe.

19 19 zavarovanje zaradi potrebe po obračunu davka od prometa zavarovalnih poslov nekonkurenčno. V primeru odkupa zavarovanja se namreč od vrednosti izplačila obračuna 6,5 odstotni davek od prometa zavarovalnih poslov ter tudi 20 odstotna dohodnina od davčne osnove. Izpostaviti pa je potrebno še, da na celotno sliko vplivajo tudi višina nevarnostne premije, starost in spol zavarovane osebe, pričakovana stopnja donosa ter druge okoliščine, ki vplivajo na izračune. Ker zavarovalnice obračunavajo zelo različne stroške, ki so spremenljivi tako v prostoru kot tudi času, so naslednji izračuni zgolj informativni. Primerjalni izračun doba varčevanja 10 let Slika 2 prikazuje primerjavo vrednosti premoženja po preteku 10 let od začetka varčevanja, in sicer ob predpostavki stalnega 10 odstotnega donosa ter mesečni premiji 100 evrov. Prvi niz tabele ponazarja vrednost sredstev po preteku 10 let. Razvidno je, da je vrednost premoženja vzajemnih skladov (v nadaljevanju VS) po obračunu davka za 9,8 odstotka višja kot pri naložbenem življenjskem zavarovanju (v nadaljevanju NŽZ), vendar je treba upoštevati, da NŽZ vsebuje tudi zavarovanje za primer smrti. Pri drugem nizu je predstavljen zgled, ko bi poleg varčevanja v VS sklenili tudi zavarovanje za primer smrti. Od mesečnega prispevka 100 evrov tako odštejemo premijo, ki se plačuje zavarovalnici. V tem primeru se vidi, da je vrednost premoženja po preteku 10 let približno enaka, kot če bi sklenili zavarovanje ločeno. NŽZ je torej primernejše, če želimo imeti poudarjeno zavarovalno komponento, ter tudi v primeru, če je zavarovalec aktiven pri prenosih (P) premoženja, saj že ob enem samem prenosu premoženja ugotovimo, da je donosnejša naložba v NŽZ. Slika 2: Primerjava NŽZ in VS (doba 10 let) 115% 110% 105% 100% 95% 90% 85% 80% NŽZ VS VS+1P VS+2P VS+3P VS+4P VS+5P Niz1 100% 109,80% 107,10% 104,40% 103,20% 102,10% 101,10% Niz2 100% 101,30% 98,80% 96,30% 95,20% 94,19% 93,24% Vir: Čaroli in Plantarič 2007, 7. Primerjalni izračun doba varčevanja 15 let Enako primerjavo kot na prejšnji sliki lahko vidimo tudi na sliki 3. S prvega dela slike je razvidno, da je vrednost premoženja VS po obračunu davka za 14 odstotkov višja kot pri NŽZ. Podobno kot pri predhodnem primeru tudi v tem primeru vpliva na donosnost

20 20 možnost prenosa sredstev. Ob predpostavki, da bi zavarovalec opravil tri prenose sredstev, ugotovimo, da bi bila dejansko že izničena celotna prednost, hkrati pa NŽZ omogoča tudi zavarovanje. Prenos sredstev tako zaradi daljše dobe varčevanja ter zaradi večjega obsega sredstev celo bolj vpliva na donosnost kot pri krajši dobi. Če bi poleg varčevanja v VS sklenili tudi zavarovanje, bi bila vrednost premoženja NŽZ višja kot sredstva VS. V primeru aktivnega upravljanja pa bi bilo NŽZ izrazito primernejše, saj bi že pri treh prenosih imeli več kot 10 odstotkov več sredstev kot pri VS. Prav tako pa je iz slike razvidno, da bi bilo primernejše celo samo varčevanje, ob predpostavki petih opravljenih prenosih sredstev. Slika 3: Primerjava NŽZ in VS (doba 15 let) 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% NŽZ VS VS+1P VS+2P VS+3P VS+4P VS+5P Niz1 100% 114% 108,40% 105,90% 101,70% 100,40% 99,20% Niz2 100% 98,90% 94,00% 91,90% 88,30% 87,10% 86,00% Vir: Čaroli in Plantarič 2007, 8. Primerjalni izračun doba varčevanja 20 let Slika 4 prav tako prikazuje enako primerjavo. S prvega dela slike je razvidno, da je vrednost premoženja VS po obračunu davka za 20,5 odstotka višja kot pri NŽZ. Podobno kot pri prejšnjih primerih tudi v tem primeru vpliva na donosnost število prenosov sredstev. Vrednost premoženja VS in NŽZ je skoraj enaka že po treh prenosih. Po četrtem prenosu pa je vrednost NŽZ višja tudi, če zanemarimo zavarovalno komponento. Če bi poleg varčevanja v VS sklenili tudi zavarovanje, bi bila vrednost premoženja NŽZ bistveno višja kot pa sredstva VS. V primeru aktivnega upravljanja se razlika le poveča, že pri treh prenosih sredstev naraste razlika na skoraj 20 odstotkov v korist NŽZ. Nadaljnji prenosi nimajo več tako velikega vpliva na vrednost premoženja.

21 21 Slika 4: Primerjava NŽZ in VS (doba 20 let) 140% 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% NŽZ VS VS+1P VS+2P VS+3P VS+4P VS+5P Niz1 100% 120,50% 112,60% 106,90% 104,50% 98,90% 97,40% Niz2 100% 95,40% 89,10% 84,60% 82,70% 78,20% 77,10% Vir: Čaroli in Plantarič 2007, 7. Primerjalni izračun doba varčevanja 25 let Enako primerjavo lahko vidimo tudi na sliki 5. V prvem delu slike lahko vidimo, da je vrednost premoženja VS po obračunu davka za 29,6 odstotka višja kot pri NŽZ ter da na vrednost premoženja VS zaradi obračuna davka zelo vpliva možnost aktivnega upravljanja. Vrednost NŽZ in VS se že po treh prenosih sredstev skoraj izenači. Če bi poleg varčevanja v VS sklenili tudi zavarovanje, bi bila vrednost premoženja NŽZ bistveno višja kot sredstva VS. V primeru aktivnega upravljanja se razlika le poveča, pri treh prenosih pa že preseže 20 odstotkov v korist NŽZ. Za aktivno stranko je torej primernejše NŽZ, pri katerem prenos premoženja ni obdavčen. Slika 5: Primerjava NŽZ in VS (doba 25 let) 140% 120% 100% 80% 60% 40% 20% 0% NŽZ VS VS+1P VS+2P VS+3P VS+4P VS+5P Niz1 100% 129,60% 116,90% 108,50% 105,60% 103,30% 96,10% Niz2 100% 95,00% 85,60% 79,50% 77,40% 75,60% 70,40% Vir: Čaroli in Plantarič 2007, 10.

22 22 Na podlagi primerov lahko vidimo, da je za osebo, ki želi le varčevati in ne želi spreminjati svoje naložbe, primernejša naložba v vzajemni sklad. Za aktivnega upravljavca, ki želi ohraniti vpliv na svoja sredstva, pa je vsekakor primernejše naložbeno življenjsko zavarovanje. Glede na obravnavano dolgoročnost, je mogoče trditi, da ni smiselno vnaprejšnje zanemarjanje pravice do neobdavčenega prenosa sredstev, saj lahko takšna potreba nastopi pozneje. V večletnem obdobju je namreč realno pričakovati, da bo stranka opravila vsaj en prenos sredstev. Iz zgornjih grafov pa je razvidno, da je ob aktivnem upravljanju primernejše naložbeno življenjsko zavarovanje tudi, če zanemarimo zavarovalno komponento. Naložbeno življenjsko zavarovanje pa ima tudi druge prednosti: možnost dviga višine zajamčene zavarovalne vsote, priključitev dodatnih zavarovanj, neobdavčeno izplačilo po preteku desetih let, dinamično zavarovanje za primer smrti, vzajemno zavarovanje.

23 23 4 NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV Naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja izbranih investicijskih skladov in omogoča aktivnejši pristop k zavarovanju. Je fleksibilno, saj lahko razpršimo naložbo in s tem tudi tveganje med kar 23 investicijskih skladov, na naložbeno politiko pa lahko vplivamo s prenosom sredstev v investicijske sklade, ki jih ponuja Zavarovalnica Triglav. Donosnost je odvisna od izbire skladov, višjo rast vloženih sredstev pa lahko dosežemo z dolgoročno naložbo. Zavarovani sta lahko tudi dve osebi hkrati. Naložbeno življenjsko zavarovanje lahko prilagodimo svojim potrebam v različnih življenjskih obdobjih ter priključimo dodatna zavarovanja različnih rizikov: nezgodno zavarovanje, zavarovanje kritičnih bolezni in zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco zase in za vso družino. Med trajanjem zavarovanja nam nudi možnosti kot so, predujem, odkup, dodatna vplačila, mirovanje in obnovitev, itd. Zavarovalnica Triglav za vsakega zavarovalca vodi naložbeni račun. Na njem se vodijo podatki o plačanih premijah, pridobljenih enotah premoženja izbranih investicijskih skladov in njihovi vrednosti ter vrednosti premoženja. Zavarovalnica letno pisno obvešča zavarovanca o stanju na njegovem naložbenem računu. 4.1 Splošna določila naložbenega življenjskega zavarovanja Zavarovalna doba in starostne omejitve Zavarovalna doba pri naložbenem življenjskem zavarovanju znaša od 10 do 25 let, zavarujejo pa se lahko zdrave osebe, stare med 14 in 65 let. Najvišja starost ob izteku zavarovanja je 75 let. Osebe, starejše od 65 let, in osebe, ki niso popolnoma zdrave, lahko sklenejo naložbeno življenjsko zavarovanje le po dopolnilnih pogojih. V primeru sklenitve naložbenega življenjskega zavarovanje z dodatnim zavarovanjem kritičnih bolezni je lahko zavarovana oseba stara med 18 in 55 let, pri tem zavarovana oseba ob poteku zavarovanja ne sme biti starejša od 65 let. Zavarovanje se lahko sklene brez ali z zdravniškim pregledom, to pa je odvisno od seštevka zavarovalnih vsot za primer smrti in od pristopne starosti zavarovanca.

24 24 Tabela 5: Tabela zdravniških pregledov Razredi pristopnih starosti do 45 let Seštevek zavarovalnih vsot v EUR do do do A brez zdravniškega pregleda B zdravniški pregled B+C zdravniški pregled B+C+D zdravniški pregled nad nad nad B+C+D+E zdravniški pregled Legenda k tabeli zdravniških pregledov: A.brez zdravniškega pregleda B.zdravniški pregled z mikroanalizo urina (glukoza, albumin, sediment) C... EKG pod obremenitvijo, hematološke preiskave (SE, E, L, Hb, DKS) + biokemijo (holesterol, trigliceridi, krvni sladkor, sečna kislina, kreatinin, γ GT, AST) D... Rtg p/c (prsnega koša) E.HIV test Vir: Skupna določila premijskih cenikov za osebna zavarovanja 2005, Zavarovalna premija in zavarovalna vsota Premija se plačuje mesečno vnaprej, in sicer prvega v mesecu, v katerem zapade v plačilo. Zavarovalec in zavarovalnica se lahko dogovorita tudi za drugačno dinamiko plačevanja premije, npr. trimesečno, polletno in letno. Minimalna premija znaša 30 EUR mesečno za osnovno naložbeno življenjsko zavarovanje, od tega 10 EUR za posamezen investicijski sklad. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju lahko zavarovalec, ne glede na dogovorjeno višino in dinamiko plačevanja zavarovalne premije, ob prehodnem soglasju zavarovalnice vplača dodatno enkratno vplačilo. Zaradi dodatnih vplačil se zajamčena zavarovalna vsota ne spremni. Zajamčena zavarovalna vsota (v nadaljevanju ZZV) je dogovorjen denarni znesek, ki je zgornja meja obveznosti zavarovalnice, če nastane zavarovalni primer. Glede na znesek ZZV se del premije nameni za kritje izbrane vsote, preostali pa gre za varčevanje. Ob večji ZZV gre tudi več denarja za zavarovanje, z višanjem vrednosti premoženja na naložbenem računu pa se delež premije za kritje ZZV znižuje, medtem ko se s starostjo zavarovane osebe zvišuje. Premija za kritje ZZV se plačuje le do takrat, ko vrednost premoženja na naložbenem računu doseže ZZV (Cerar 2007, 29). Najnižja in najvišja možna ZZV za posamezno zavarovanje se določi kot odstotek vsote vseh bodočih premij za osnovno življenjsko zavarovanje. Glede na pristopno starost zavarovalca (oziroma starejšega, če sta zavarovana dva hkrati) in dogovorjeno zavarovalno dobo, so lahko odstotki za določitev ZZV v okviru omejitev, ki so prikazane v tabeli 5.

25 25 Tabela 6: Določitev zajamčene zavarovalne vsote Pristopna Zavarovalna doba (let) starost (let) 10 do do do do 45 50% do 200% 50% do 200% 50% do 200% 46 do 50 50% do 200% 50% do 150% 50% do 100% 51 do55 50% do 200% 50% do 100% 50% 56 do 60 50% do 150% 50% do 100% - 61 do 65 50% do 100% - - Vir: Premijski cenik za naložbeno življenjsko zavarovanje 2005, Izplačila zavarovalnice Zavarovalnica se zavezuje, da bo upravičencu za doživetje izplačala vrednost premoženja na naložbenem računu, če zavarovalec doživi dogovorjeno dobo zavarovanja. Če zavarovalec umre med trajanjem zavarovanja, zavarovalnica izplača upravičencu za primer smrti ZZV oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu, če le-ta presega zajamčeno zavarovalno vsoto. Kadar sta zavarovani dve osebi hkrati, se zavarovalnica zavezuje, da bo upravičencu v primeru doživetja izplačala zavarovalno vsoto, ki je enaka vrednosti privarčevanega premoženja, če oba zavarovalca doživita dogovorjeno dobo zavarovanja. V primeru smrti enega od zavarovalcev v času trajanja zavarovanja zavarovalnica izplača upravičencu, običajno je to preživeli zavarovalec, v pogodbi določeno ZZV oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu, če le-ta presega ZZV. Če zavarovalec pri zavarovanju brez zdravniškega pregleda umre v prvih šestih mesecih od začetka jamstva, je zavarovalnica dolžna izplačati upravičencu polovico ZZV. Če pa zavarovalec umre v prvih šestih mesecih pri zavarovanju z zdravniškim pregledom, zavarovalnica jamči s celotno ZZV. Prav tako zavarovalnica jamči s celotno ZZV v primeru smrti zaradi nezgode, nosečnosti ali poroda ter pri novem zavarovanju, sklenjenem brez zdravniškega pregleda, z začetkom najkasneje tri mesece po doživetju prejšnjega življenjskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav. Zavarovalnica ne izplača ZZV, temveč odkupno vrednost (več o tem v točki 4.2.6) zavarovanja v primeru, da je zavarovana oseba v prvih dveh letih trajanja zavarovanja napravila samomor ali ga je poskusila napraviti in ne glede na to kdaj je za njegovimi posledicami umrla ter, če je zavarovana oseba umrla zaradi vojnih dogodkov. Prav tako ne izplača ZZV, če je smrt zavarovane osebe namerno povzročil upravičenec. Le, če je bila do tedaj premija plačana najmanj za tri leta, izplača zavarovalnica odkupno vrednost zavarovanja (Splošni pogoji PG-U-NAL/06-11, 2006). Zavarovalec se lahko odloči za izplačilo zavarovalne vsote v obliki mesečne rente.

26 Izbira naložbenih skladov Ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja lahko zavarovalec varčuje v enem ali več investicijskih skladov in s tem prevzame naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti enote premoženja izbranega investicijskega sklada. Zavarovalec sam določi, na katere investicijske sklade bo vezal sredstva na naložbenem računu. Trenutno lahko izbira med skladi, prikazanimi v tabeli 7. Tabela 7: Investicijski skladi v ponudbi Zavarovalnice Triglav Upravljavec Vzajemni skladi TRIGLAV STEBER I TRIGLAV BALKAN TRIGLAV RASTOČI TRGI Triglav DZU TRIGLAV SVETOVNI TRIGLAV AZIJA DELNIŠKI TRIGLAV HITRO RASTOČA PODJETJA DELNIŠKI AZIJA DELNIŠKI ZDA Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI DELNIŠKI SVET DELNIŠKI EVROPA VIPA INVEST Probanka BETA upravljenje NOVI TRGI TRIGLAV RENTA Triglav DZU TRIGLAV EVROPA TRIGLAV TOP SEKTORJI MEŠANI Abančna DZU MEŠANI URAVNOTEŽENI Probanka ALFA upravljanje GLOBALNI NALOŽBENI SKLAD Abančna DZU OBVEZNIŠKI OBVEZNIŠKI Probanka GAMA upravljanje POSEBNI Commerzbank TRIGLAV SVET G80 Vir: Zavarovalnica Triglav 2008 [ Skladi, ki jih ponuja Zavarovalnica Triglav, se zaradi različne strukture naložb in naložbene politike razlikujejo po stopnji tveganosti in donosnosti. Zavarovalec se sam odloči, koliko sredstev bo namenil za naložbe v bolj tvegan sklad z običajno višjimi donosi in koliko v naložbe z nižjimi donosi in manjšim tveganjem. Z izborom različnih skladov se doseže dodatna razpršenost naložb, kar zmanjšuje naložbeno tveganje. Zavarovalec lahko med trajanjem zavarovanja zahteva spremembo razdelite premije med izbranimi investicijskimi skladi.

27 Jamstva in dodatne opcije pri naložbenem življenjskem zavarovanju Zavarovalnice vse pogosteje k naložbenim življenjskim zavarovanjem kot dodatno ugodnosti ponujajo določena jamstva in dodatne opcije. Naložbeno življenjsko zavarovanje tako omogoča, da med trajanjem zavarovanja le-to prilagajamo svojim potrebam Prenos sredstev med skladi Kot že vemo, lahko zavarovalec med trajanjem zavarovanja zahteva spremembo razdelitve premije med izbranimi investicijskimi skladi. To lahko stori, če sta od začetka zavarovanja pretekli vsaj dve leti in so premije plačane najmanj za dve leti. Prenos sredstev se opravi na obračunski dan v mesecu po prejemu pisne zahteve, ki mora biti vročena zavarovalnici vsaj osem dni pred koncem meseca (Splošni pogoji PG-U- NAL/06-11, 2006) Povečanje zajamčene zavarovalne vsote ZZV osnovnega zavarovanja se lahko poveča, in sicer ob pogoju, da zavarovalec plačuje ustrezno višjo premijo. Brez ugotavljanja zdravstvenega stanja zavarovane osebe se lahko poveča največ za takšno višino, da nova ZZV ne presega dvakratnika ZZV ob sklenitvi zavarovanja. V zahtevi za povečanje ZZV mora zavarovalec navesti razloge in predložiti dokazila, zaradi katerih zahteva povečanje ZZV. Razlogi za povečanje ZZV so lahko: rojstvo otroka zavarovane osebe, sklenitev zakonske zveze zavarovane osebe in najem dolgoročnega namenskega kredita za nakup nepremičnine zavarovane osebe. Zavarovalec mora zaprositi za povečanje ZZV najkasneje v treh mesecih po dogodku. V primeru, da zavarovana oseba v prvem letu po povečanju ZZV umre zaradi bolezni ali naredi samomor, zavarovalnica izplača prvotno dogovorjeno ZZV (Splošni pogoji PG-U- NAL/06-11, 2006) Mirovanje plačevanja premije Zavarovalec se lahko odloči za mirovanje po dopolnjenem drugem letu trajanja zavarovanja in če so premije plačane vsaj za dve leti. Mirovanje lahko neprekinjeno traja največ eno leto, zavarovalec pa ga lahko v času trajanja zavarovanja zahteva največ dvakrat. Drugič lahko zahteva mirovanje le, če sta od predhodnega mirovanja pretekli vsaj dve leti in je v vmesnem obdobju redno plačeval zavarovalno premijo. Zavarovalec mora v pisni zahtevi za mirovanje navesti razloge za oprostitev plačevanja premije ter želeno dobo trajanja mirovanja. V času mirovanja je zavarovana oseba zavarovana za ZZV, ki je enaka znižani ZZV. V skladu s pogoji lahko zavarovalnica zahtevo za mirovanje tudi zavrne (Splošni pogoji PG-U-NAL/06-11, 2006) Kapitalizacija Kadar zavarovana oseba ne plača premije dva meseca po zapadlosti, jo lahko zavarovalnica pozove, naj premijo plača. Če ta na zahtevo zavarovalnice zapadle premije ne plača v roku, ki je določen in ne sme biti krajši kot mesec dni po vročitvi zahteve, sme zavarovalnica izjaviti zavarovalcu, da je zavarovanje pretvorjeno v zavarovanje brez

28 28 nadaljnjega plačevanja premije ali kapitalizacijo. Kapitalizacija predstavlja možnost znižanja dogovorjene zavarovalne vsote brez nadaljnjega plačevanja zavarovalne premije v primeru, če zavarovalec preneha s plačevanjem zavarovalne premije. Kapitalizirana zavarovalna vsota pa se v skladu z zavarovalnimi pogoji izplača ob nastopu zavarovalnega primera (Ceniki za osebna zavarovanja 2005). Toda to lahko zavarovalnica stori le v primeru, če so ji bile dotlej plačane premije za najmanj za dve polni leti. V primeru kapitalizacije je zavarovana oseba zavarovana za primer smrti in doživetja v višini vrednosti premoženja na naložbenem računu, dodatna zavarovanja, ki so priključena osnovnemu zavarovanju, pa prenehajo (Splošni pogoji PG-U-NAL/06-11, 2006) Obnovitev Zavarovanje, ki je prenehalo veljati oziroma je kapitalizirano, se na pisno zahtevo zavarovalca lahko obnovi. V primeru kapitalizirane vrednosti mora zavarovalec poravnati obveznosti za nazaj. Prav tako mora zavarovalnica sprejeti zahtevo za obnovitev, če zavarovalec zahteva obnovitev zavarovanja v treh mesecih po prenehanju jamstva, ne glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe. Če je obdobje daljše od treh mesecev, je obnovitev zavarovanja možna z izpolnitvijo zdravstvenega vprašalnika Odkup in predujem Odkup predstavlja možnost predčasnega prenehanja zavarovanja. Zavarovalnica je dolžna izplačati odkupno vrednost police, če sta od začetka zavarovanja do odkupa potekli vsaj dve leti in so premije plačane najmanj za dve leti. Odkup zavarovanja pa se lahko zahteva le v naslednji primerih: izselitev iz Republike Slovenije; smrt upravičencev ali ožjih članov družine; 100 odstotna trajna invalidnost; težja bolezen zavarovane osebe; razveza zakonske zveze pri vzajemnem zavarovanju zakoncev; nepretrgana brezposelnost zavarovanca za obdobje več kot šest mesecev. Odkupna vrednost enote premoženja na naložbenem računu je različna za začetne enote in ostale enote, in sicer: odkupna vrednost začetne enote premoženja je enaka produktu vrednosti enote premoženja posameznega investicijskega sklada z odkupnim faktorjem, odkupna vrednost ostalih enot premoženja (vseh enot premoženja razen začetnih enot premoženja) je enaka vrednosti enote premoženja posameznega investicijskega sklada, odkupna vrednost začetnih in ostalih enot premoženja investicijskega sklada z zajamčenim donosom, ki je pridobljena iz naslova pripisa udeležbe na dobičku, znaša 80 odstotkov vrednosti enote premoženja (Splošni pogoji PG-U-NAL/06-11, 2006).

29 29 Tabela 8: Vrednost odkupnih faktorjev za začetne enote premoženja Odkupni faktorji (v %) za vrednost začetne enote premoženja glede število (celih)let do poteka dogovorjene zavarovalne dobe Leta Faktor Leta doživetje Faktor Vir: Premijski cenik za naložbeno življenjsko zavarovanje 2005, 6 Odkupna vrednost naložbenega življenjskega zavarovanja je enaka vsoti odkupne vrednosti začetnih enot premoženja in odkupne vrednosti ostalih enot premoženja na obračunski dan (Ceniki za osebna zavarovanja 2005). OVP = [ (število začetnih enot) * (odkupni faktor) + ((število vseh enot) (število začetnih enot))] * VEP * (delež odkupa) OVP.odkupna vrednost premoženja VEP.vrednost enote premoženja Delež odkupa znaša 1, razen v primeru enot investicijskega sklada z zajamčenim donosom, pridobljenih iz naslova pripisa udeležbe na dobičku, za katere znaša 0,8. Tabela 9: Odkup primer izračuna Začetek zavarovanja Zavarovalna doba 15 let Izbrani investicijski sklad Triglav Steber Vplačane zavarovalne premije EUR Vrednost premoženja 1.654,71 EUR Enote premoženja 59,16 začetne enote 54,26 ostale enote 4,9 Odkup zavarovanja Odkupna vrednost 941,46 EUR Izstopni stroški (1%) 9,41 EUR ZDPZP (6,5 %) 60,58 EUR Davek od dohodka ŽZ 0 EUR Za izplačilo 871,46 EUR Vir: Življenjska zavarovanja odkup in predujem 2007 Če sta od začetka zavarovanja potekli vsaj dve leti in so premije plačane najmanj za dve leti, lahko zavarovalnica zavarovalcu na njegovo pisno zahtevo izplača del vrednosti premoženja v višini do 80 odstotkov vrednosti premoženja na računu zavarovalca. Predujem lahko zavarovalec pozneje tudi vrne. V primeru predujma se ZZV zniža za znesek izplačila. Izplačilo in vračilo predujma pa ne vpliva na obveznost plačevanja premije. Ponovno lahko zavarovalec zahteva izplačilo predujma le, če sta od predhodnega

30 30 predujma pretekli vsaj dve leti in je v vmesnem obdobju redno plačeval zavarovalno premijo (Splošni pogoji PG-U-NAL/06-11, 2006). Tabela 10: Predujem primer izračuna Začetek zavarovanja Zavarovalna doba 15 let Izbrani investicijski sklad Triglav Steber Vplačane zavarovalne premije EUR Vrednost premoženja 1.654,71 EUR Enote premoženja 59,16 začetne enote 54,26 ostale enote 4,90 Predujem Odkupna vrednost 941,46 EUR 80% odkupne vrednosti 753,17 EUR Izstopni stroški (1%) 7,53 EUR ZDPZP (6,5 %) 0 EUR Davek od dohodka ŽZ 0 EUR Za izplačilo 745,64 EUR Po izplačilu predujma Enote premoženja 11,83 začetne enote 10,85 ostale enote 0,98 Vrednost premoženja 330,94 EUR Vir: Življenjska zavarovanja odkup in predujem Prevrednotenje ali valorizacija Zavarovalnica do 1.4. vsakega leta prevrednoti zavarovalno premijo in ZZV v višini povišanja indeksa cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji v skladu z uradno objavljenimi podatki Statističnega urada Republike Slovenije, glede na obdobje preteklega koledarskega leta. Prevrednotenje se izvede, če je na dan prevrednotenja od začetka zavarovanja preteklo vsaj eno leto in sta do izteka zavarovalne dobe več kot dve leti. Na enak način zavarovalnica prevrednoti tudi zavarovalne premije in zavarovalne vsote dodatnih zavarovanj, razen dodatnega zavarovanja kritičnih bolezni. O spremembi višine zavarovalne premije, ZZV ter zavarovalnih vsot dodatnih zavarovanj zavarovalnica obvesti zavarovalca, ta pa lahko valorizacijo v roku petnajstih dni od prejema zavrne (Splošni pogoji PG-U-NAL/06-11, 2006) Pretvorba zavarovanja v mešano življenjsko zavarovanje Če sta od začetka zavarovanja potekli vsaj dve leti in so premije plačane najmanj za dve leti, lahko zavarovalec zahteva spremembo naložbenega življenjskega zavarovanja v mešano življenjsko zavarovanje. Pri tem se upoštevajo zavarovalni pogoji za mešano življenjsko zavarovanje, ki veljajo na dan vložitve zahteve. V primeru spremembe se odkupna vrednost šteje kot enkratna zavarovalna premija mešanega življenjskega zavarovanja (Splošni pogoji PG-U-NAL/06-11, 2006).

31 31 5 DODATNA ZAVAROVANJA Ob sklenitvi zavarovanja lahko k osnovnemu naložbenemu življenjskemu zavarovanju priključimo še dodatno nezgodno zavarovanje, zavarovanje kritičnih bolezni in zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco. 5.1 Dodatno nezgodno zavarovanje Dodatno nezgodno zavarovanje je zavarovanje, ki krije posledice: smrti zaradi nezgode (nezgodna smrt); trajne invalidnosti zaradi nezgode; za primer prehodne nesposobnosti za delo zaradi nezgode (dnevna odškodnina); za primer prenočitve v bolnišnici zaradi zdravljenja posledic nezgode (bolnišnični dan). V primeru nezgodne smrti se dodatno izplača zavarovalna vsota za primer nezgodne smrti iz nezgodnega zavarovanja, v primeru trajne invalidnosti pa se izplača ustrezen odstotek zavarovalne vsote za trajno invalidnost. Zavarovalni vsoti nezgodne smrti in trajne invalidnosti sta vedno v razmerju 1:2. Za 1000 enot zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti in 2000 enot zavarovalne vsote za primer trajne invalidnosti, je mesečna premija 0,44. V primeru prehodne nesposobnosti za delo kot posledice nezgode se izplača dogovorjeni znesek za dnevno nadomestilo za vsaki dan od dneva, določenega v zavarovalnih pogojih, do zadnjega dne trajanja prehodne nesposobnosti za delo. Za enoto dnevne odškodnine je mesečna premija 0,69. Dnevna odškodnina lahko znaša največ 15 evrov, oziroma 60 evrov po posebnem soglasju pooblaščene osebe. V primeru namestitve in zdravljenja v bolnišnici (splošni, specialni bolnišnici ali kliniki) kot posledice nezgode se izplača dogovorjeni znesek za bolnišnični dan za vsak koledarski dan nastanitve zavarovane osebe v bolnišnici, vendar največ za 365 dni v dveh letih od dneva nezgode. Za eno enoto nadomestila za bolnišnični dan je mesečna premija 0,06. Nadomestilo za bolnišnični dan lahko znaša največ 40 evrov, oziroma 120 evrov po posebnem soglasju pooblaščene osebe. Naslednji informativni izračun za dodatno nezgodno zavarovanje prikazuje, da višina zavarovalne premije ni odvisna od starosti in spola zavarovane osebe, temveč od izbrane kombinacije zavarovanih nevarnosti in od višine zavarovalnih vsot za posamezne nevarnosti.

32 32 Tabela 11: Informativni izračun za dodatno nezgodno zavarovanje Mesečna Zavarovalne vsote v EUR za: premija v EUR nezgodno smrt ,40 trajno invalidnost dnevno nadomestilo 10 6,90 nadomestilo za bolnišnični dan 20 1,20 Vir: Naložbeno življenjsko zavarovanje 2007, Dodatno zavarovanje kritičnih bolezni Dodatno zavarovanje kritičnih bolezni krije prvi pojav ene od naslednjih bolezni: srčni infarkt, rak, možganska kap, odpoved ledvic, presaditev glavnih organov, paraliza, multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen (pred starostjo 60 let), Parkinsonova bolezen (pred starostjo 60 let), popolna in trajna odvisnost tuje pomoči, zamenjava srčnih zaklopk, operacija zaradi bolezni aorte in operacija koronarne arterije. Zavarovanje kritičnih bolezni lahko sklenejo osebe v starosti 18 do 55 let. Ob poteku zavarovanja je lahko posamezna zavarovana oseba stara največ 65 let. Ob sklenitvi dodatnega zavarovanja kritičnih bolezni je možno izbrati eno izmed dveh različic zavarovanja kritičnih bolezni, ki se razlikujeta po izplačilu zavarovalnih vsot in obračunu premije. Če želi zavarovana oseba ob pojavu kritične bolezni prejeti premoženje, zbrano na naložbenem računu ali ZZV iz naložbenega zavarovanja, se odloči za zavarovanje kritičnih bolezni s predplačilom osnovne zavarovalne vsote. Če pa želi ob pojavu kritične bolezni prejeti dodatno zavarovalno vsoto, ki ne bo vplivala na višino premoženja na naložbenem računu, se odloči za zavarovanje kritičnih bolezni z izplačilom dodatne zavarovalne vsote Zavarovanje kritičnih bolezni s predplačilom osnovne zavarovalne vsote Premija za dodatno zavarovanje se obračuna z odpisom enot iz naložbenega računa. Ko premoženje na naložbenem računu naraste čez ZZV za primer smrti, se premija za dodatno zavarovanje ne obračunava več. Ob prvem pojavu kritične bolezni pri zavarovani osebi se izplača ZZV za primer smrti oziroma vrednost sredstev na naložbenem računu, če je le-ta višja od zavarovalne vsote za primer smrti. S tem osnovno naložbeno življenjsko zavarovanje in vsa dodatna zavarovanja prenehajo. Zajamčena zavarovalna vsota lahko znaša v tabeli 9 navedeni odstotek vsote bodočih skupnih premij (osnovno zavarovanje in kritične bolezni).

33 33 Tabela 12: Določitev zajamčene zavarovalne vsote Pristopna Zavarovalna doba (let) starost (let) 10 do do do do 30 30% do 200% 30% do 150% 30% do 100% 31 do 40 30% do 150% 30% do 100% 30% do 80% 41 do 50 30% do 80% 30% do 80% 30% do 80% 51 do 55 30% do 80% 30% do 80% - Vir: Dodatna zavarovanja 2007 Slika 6: Kritične bolezni predplačilo osnovne zavarovalne vsote Vir: Naložbeno življenjsko zavarovanje 2007, 2. Tabela 10 prikazuje informativna izračuna vrednosti premoženja na naložbenem računu, ki sta pripravljena na podlagi naslednjih predpostavk: oseba, ki je sklenila zavarovanje, je moški v starosti 35 let in je popolnoma zdrav; zavarovanje je sklenil za dobo 15 let; odločil se je za mesečno premijo v višini 100 EUR; izbral je ZZV za primer smrti v višini EUR; predpostavljena letna rast vrednosti enote premoženja izbranih investicijskih skladov je 10 %.

34 34 Tabela 13: Informativna izračuna vrednosti premoženja na naložbenem računu v EUR NŽZ NŽZ + Kritične bolezni Seštevek Vrednost na Odkupna Vrednost na Odkupna Leto Vplačil naložbenem vrednost naložbenem vrednost računu Računu Vir: Naložbeno življenjsko zavarovanje 2007, Zavarovanje kritičnih bolezni z izplačilom dodatne zavarovalne vsote Premija za to zavarovanje se obračunava posebej in se med trajanjem zavarovanja ne spreminja. Ob prvem pojavu kritične bolezni pri zavarovani osebi se izplača zavarovalna vsota za primer kritične bolezni, ki je med trajanjem zavarovanja ves čas enaka. Osnovno naložbeno življenjsko zavarovanje s tem ne preneha in se ne spremeni, dodatno zavarovanje kitičnih bolezni pa preneha.

35 35 Slika 7: Kritične bolezni izplačilo dodatne zavarovalne vsote Vir: Naložbeno življenjsko zavarovanje 2007, Dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco Dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco (v nadaljevanju ZZPT) krije dokazane stroške nujno potrebne zdravniške oskrbe za posameznega zavarovanca ter povečane stroške prevoza v domovino, ki ga odredi zdravnik, zaradi nepredvidenih bolezni ali posledic nesreče oziroma nezgode, ki se pojavijo ali nastanejo med potovanjem ali bivanjem v tujini. Zavarovanje velja za ves svet, razen Slovenije. Zavarovanih je lahko več oseb, ne glede na število zavarovanih oseb osnovnega zavarovanja, vendar pa se starostne omejitve dodatnega ZZPT ujemajo s tistimi za osnovno zavarovanje. Ne glede na določila osnovnega zavarovanja je otroka ali posvojenca mogoče zavarovati kot družinskega člana samo v primeru, da ob sklenitvi zavarovanja še ni dopolnil 18. leta starosti in sicer največ za obdobje do konca koledarskega leta v katerem je dopolnil 26. leto starosti. Zavarovalci so lahko izključno: zakonec ali zunajzakonski partner in otroci ali posvojenci. Dodatno ZZPT je namenjeno kritju stroškov nujno potrebne zdravniške oskrbe do višine evrov in povrnitvi morebitnih prevoznih stroškov do evrov. Premija se plačuje najmanj za obdobje dvanajstih mesecev. V primeru, če se zavarovanje prekine pred potekom enega leta od priključitve, je zavarovalnica upravičena do poračuna premije za vseh dvanajst mesecev, kasneje pa lahko zavarovanje kadarkoli prekine, premija pa se preneha plačevati. Mesečno plačilo premije za eno osebo znaša 2,43 evrov, kadar pa je na isti zavarovalni polici naložbenega življenjskega zavarovanja z dodatnim ZZPT zavarovanih pet ali več oseb, se premija plača le za štiri osebe.

36 36 6 INVESTICIJSKI SKLADI ZAVAROVALNICE TRIGLAV 6.1 Pomen in temeljne značilnosti investicijskih skladov Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje - ZISDU-1-UPB1 določa investicijski sklad kot podjem, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj (Uradni list RS 26/2005, uradno prečiščeno besedilo). Investicijski skladi so pomembne finančne institucije, ki so se razvile s ciljem doseganja učinkovitega in uspešnega upravljanja, ki omogoča plemenitenje vloženih denarnih sredstev. Kot finančni posredniki se vrivajo med organizacije, ki izdajajo posamezne vrednostne papirje in posameznike, ki investirajo svoje prihranke v papirje. Preko investicijskega sklada se malemu investitorju ponuja možnost, da v zamenjavo za svoj denar gotovino, dobi delnico oz. certifikat (kupon) investicijskega sklada in s tem z nakupom enega samega vrednostnega papirja doseže večjo diverzifikacijo naložb, razpršitev in s tem zmanjšanje tveganja in raznovrstnosti naložbe. Njihovi ustanovitelji so posamezni subjekti kot npr. druge družbe, banke, zavarovalnice, pa tudi premožni posamezniki. Praviloma je v svetu sklad samostojna pravna oseba, razen če tak sklad ustanovi banka sama, je lahko ta tudi del banke. Sklad se oblikuje na enak način kot navadna delniška družba z izdajo delnic ali pa kot posebna oblika za zbiranje kapitala. Investicijski sklad se lahko oblikuje kot vzajemni sklad oziroma ustanovi kot investicijska družba. Investicijska družba je investicijski sklad, organiziran kot delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (ZISDU-1-UPB1). Vzajemni sklad ni ne fizična ne pravna oseba ampak združeno premoženje vlagateljev. Gre za odprti investicijski sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje (DZU) 6. Odprti investicijski sklad se imenuje zato, ker obseg izdanih delnic ni omejen in se jih vsak dan izda toliko, kolikor je po njih povpraševanja. Vzajemni sklad za razliko od investicijske družbe posluje tako, da so ti v vsakem trenutku pripravljeni odkupiti od svojih vlagateljev 6 Družba za upravljanje je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov. Je pravna oseba, s sedežem v državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v skladu z Direktivo o investicijskih skladih. Storitve upravljanja investicijskih skladov obsegajo upravljanje premoženja investicijskih skladov in druge storitve upravljanja investicijskih skladov kot so trženje investicijskih skladov, prodaja investicijskih kuponov oz. delnic investicijskih skladov ter administrativne storitve (vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil, pravne storitve, odnosi z vlagatelji in podobno). Družba za upravljanje ne sme opravljati nobenih drugih storitev razen zgoraj omenjenih storitev upravljanja tistih investicijskih skladov, ki so predmet nadzora Agencije oz. pristojnih organov države članice ali pristojnih organov tuje države s katerimi Agencija izmenjuje podatke in informacije na podlagi vzajemnosti.

37 37 investicijske kupone po skladovi neto čisti vrednosti, ki predstavlja razliko med vrednostjo sredstev sklada in vsemi obveznostmi do virov, izraženo na eno delnico. Pri vzajemnih skladih ne dobimo lastniških pravic kot pri delnicah. Celotno premoženje sklada je sestavljeno iz enot oz. točk. Vrednost točke se oblikuje dnevno, objavljena pa je v medijih. Družbe za upravljanje ponujajo investiranje v različne sklade, kar je povezano z njihovo investicijsko politiko, ta pa odločilno vpliva na donosnost in varnost. Obstaja več delitev vzajemnih skladov, vendar navajamo tisto, ki je za razumevanje različnosti pričakovanih donosov in nihajnosti vzajemnih skladov najbolj pomembna. Vzajemne sklade delimo glede na njihovo naložbeno politiko in delež sredstev namenjenih v posamične vrste vrednostnih papirjev na: delniške sklade; obvezniške sklade; mešane vzajemne sklade; sklade denarnega trga. Delniški vzajemni sklad Je sklad, namenjen vlagateljem, ki zahtevajo visoke donose svojih naložb in so hkrati pripravljeni sprejeti naložbeno tveganje. Upravitelji skladov investirajo sredstva sklada v delnice podjetij glede na: dejavnost podjetja, trenutno gibanje cen delnic na trgu, oceno bodočih dobičkov in rasti podjetja in preteklo dogajanje na trgu vrednostnih papirjev. Najpogostejše so naložbe v delnice proizvodnih podjetij, v dejavnostih z nadpovprečno donosnostjo ali visoko pričakovano stopnjo rasti. Pogosto je tudi vlaganje v storitvena podjetja, predvsem na finančnem področju. Ti skladi so srednje tvegani in imajo navadno visoko donosnost. Primerni so za daljšo dobo vlaganja in sicer nad pet let. Obvezniški vzajemni sklad Je sklad, katerega upravitelji vlagajo predvsem v obveznice in druge vrednostne papirje s fiksnim donosom. To so predvsem državni vrednostni papirji in vrednostni papirji Banke Slovenije. Zaradi fiksne vrednosti obveznic v katere skladi vlagajo, so naložbe v take sklade ne tvegane, vendar pa je tudi njihova donosnost majhna, primerljiva z donosnostjo vezanih bančnih vlog. Primerni so predvsem za dobo varčevanja tri leta ali več. Mešani vzajemni sklad Vlaga tako v različne delnice kot tudi obveznice in druge vrednostne papirje. Gre za zmerno tvegane naložbe, ki prinašajo tako varnost donosov naložb na krajši rok, kot tudi sorazmerno visoke povprečne letne donose na daljši rok. Z vlaganjem v delnice stabilnih podjetij želijo dosegati kapitalske dobičke, z naložbami v obveznice pa zmanjšujejo tveganje. Skladi denarnega trga So skladi, ki investirajo večino sredstev v instrumente denarnega trga, ostalo pa tudi v bančne depozite in obveznice. Priporočljiva doba varčevanja je do 1 leta.

38 38 Poznamo pa še nepremičninske vzajemne sklade in pokojninske vzajemne sklade. Nepremičninski sklad je sklad, ki svoja sredstva investira v nepremičnine, od katerih nato pobira najemnino. Pokojninski sklad nastane z vplačilom premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja in je namenjen kritju obveznosti do zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Vzajemni pokojninski sklad je v lasti zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki z vplačilom premije postanejo sorazmerni lastniki sklada. 6.2 Trenutna izbira investicijskih skladov pri Zavarovalnici Triglav Ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav lahko trenutno izbiramo med vezavo naložbe na gibanje vrednosti enot premoženja skladov, ki jih upravljajo Triglav DZU, Abančna DZU, Probanka upravljanje ter med internim skladom Triglav Svet G80 Zavarovalnice Triglav. Skladi se zaradi različne strukture naložb med seboj razlikujejo po stopnji tveganosti in donosnosti Investicijski skladi Triglav DZU Triglav družba za upravljanje, d. o. o., katere večinski lastnik je Zavarovalnica Triglav, je bila ustanovljena v letu 1994 in sicer z namenom sodelovati pri procesu razdelitvene privatizacije družbenega premoženja. Osnovna dejavnost družbe pa se je do danes razširila tudi na upravljanje vzajemnih skladov tako doma kot tudi v tujini. Skladi, ki jih upravlja Triglav DZU in so v ponudbi naložbenega življenjskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav, so naslednji: Delniški vzajemni sklad Triglav Steber I (Priloga 1): sklad je primeren za vlagatelje, ki želijo doseči dolgoročno visoke donose svojih naložb in so pri tem pripravljeni prevzemati večje tveganje. Naložbena politika sklada je osredotočena na naložbe v tržne vrednostne papirje, s poudarkom na naložbah v velika in srednje velika podjetja v državi in v tujini. Naložbe so pretežno usmerjene v lastniške vrednostne papirje, kar pomeni, da se delež naložb v delnice giba med 75 odstotkov in 90 odstotkov vrednosti sredstev sklada. Pri izbiri naložb imajo prednost naložbe v delnice podjetij, ki so kapitalsko močna in za katere lahko v prihodnosti pričakujemo stabilno rast. Tveganje vzajemni sklad zmanjšuje z naložbami v obveznice in ostale dolžniške vrednostne papirje in z ustrezno razpršenostjo naložb. Naložbe so pretežno usmerjene v Srednjo Evropo (Slovenija, Nemčija, Avstrija, Italija, Češka in Madžarska), saj delež teh naložb predstavlja najmanj 60 odstotkov vrednosti sredstev vzajemnega sklada, največ 30 odstotkov sredstev sklada pa je usmerjenih v neevropske države. Je višje tvegan sklad z oceno tveganosti 8 7. Delniški vzajemni sklad Triglav Svetovni (Priloga 2): sklad omogoča izkoristiti potencial globalnih finančnih trgov, saj investira v preko 60 državah, na 76 organiziranih borznih trgih in v preko 20 valutah. Sklad, je namenjen vlagateljem, ki pri svojem investiranju zasledujejo stabilnost naložbe, dolgoročno obdobje varčevanja in razpršenost 7 Razvrstitev je narejena na osnovi Predloga razvrščanja skladov glede na tveganost naložbene politike, ki ga je pripravilo Združenje družb za upravljanje, pri tem razred oziroma ocena pomeni: 1-3 nizko tvegano, 4-7 srednje tvegano in 8-10 visoko tvegano naložbo.

39 39 naložbenih tveganj in predstavlja osnovo vsakega naložbenega portfelja investitorja. Cilj naložbene politike je doseganje visokih donosov na osnovi kapitalskih dobičkov in dividend, ki jih prinašajo največja svetovna podjetja. Naložbe sklada so globalno usmerjene, pretežno v delnice izdajateljev, ki imajo sedež na razvitih kapitalskih trgih. Naložbe v delnice predstavljajo najmanj 85 odstotkov sklada. Naložbe sklada so, v nevtralni poziciji, glede na sedež izdajatelja geografsko omejene na naslednje razvite trge: 55 % Severna Amerika, 31 % Evropa, 14 % Azija in Pacifik. Sklad ima največ 10 % naložbenih sredstev v delnicah izdajateljev s sedežem na enem od razvijajočih trgov Latinske Amerike, Vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda, Afrike, Azije in Pacifika. Triglav Svetovni je srednje tvegan sklad, z oceno tveganosti 7. Delniški vzajemni sklad Triglav Rastoči trgi (Priloga 3): Triglav Rastoči trgi je globalni delniški vzajemni sklad, ki nudi varčevalcem možnost varčevanja in doseganja nadpovprečnih donosov na hitro rastočih trgih. Značilnost teh trgov so visoka gospodarska rast, ogromne zaloge surovin in materialov, visoka tehnologija in znanje, cenovno nizka proizvodnja idr. Sklad je namenjen vlagateljem, ki že imajo izkušnje z varčevanjem v vzajemnih skladih in ki pri svojih vlaganjih zasledujejo naložbe s potencialno višjo donosnostjo. Osnovni cilj naložbene politike sklada je doseganje visokih donosov na osnovi kapitalskih dobičkov in dividend z naložbami pretežno v delnice podjetij na hitro rastočih svetovnih trgih Latinske Amerike, Afrike, Azije in Vzhodne Evrope. Glavni kriterij pri izbiri naložb je temeljna in tehnična analiza posameznega vrednostnega papirja, panoge in trga. Naložbe v delnice podjetij in investicijskih skladov znašajo najmanj 85 odstotkov sredstev sklada. Je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 8. Delniški vzajemni sklad Triglav Top sektorji (Priloga 4): Triglav Top sektorji je sektorski delniški vzajemni sklad, ki nudi inovativno naložbeno politiko sektorske rotacije. Deluje na dolgoročnem predvidevanju gospodarskih ciklov in ustvarja donose z investiranjem v industrijske sektorje z največjim potencialom rasti v naslednjih šestih mesecih. Sklad je namenjen vlagateljem, ki že imajo izkušnje z varčevanjem v vzajemnih skladih in ki pri svojih vlaganjih zasledujejo dolgoročni horizont varčevanja in možnost doseganja nadpovprečnih donosov s spremljanjem gospodarskih ciklov. Osnovni cilj naložbene politike sklada je doseganje dolgoročne rasti z naložbami, ki so primarno sektorsko usmerjene, in sicer v delnice izdajateljev, s katerimi se trguje na ameriških kapitalskih trgih. Pretežno je izpostavljen ameriškemu trgu, delež drugih trgov ne presega 40 odstotkov sredstev sklada. Naložbe v delnice podjetij in investicijskih skladov znašajo najmanj 85 odstotkov sredstev sklada. Triglav Top sektorji je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 8. Delniški vzajemni sklad Triglav Azija (Priloga 5): Triglav Azija je regionalni delniški vzajemni sklad. Naložbe vzajemnega sklada so usmerjene pretežno v delnice podjetij, ki imajo sedež na enem od azijskih trgov in v enote premoženja oziroma delnice investicijskih skladov, ki imajo naložbeno politiko usmerjeno na področje Azije. Omenjene naložbe skupaj predstavljajo najmanj 80 odstotkov vseh sredstev sklada, do 10 odstotkov sredstev pa lahko sklad investira v delnice drugih izdajateljev, ki imajo sedež na drugih razvitih in hitro rastočih trgih. Področje Azije predstavljajo države: Kitajska, Indija, Rusija, Japonska, Hong Kong, Singapur, Koreja, Malezija, Tajvan, Tajska, Nova Zelandija, Avstralija, Indonezija, Pakistan in Filipini. Naložbe v delnice in enote premoženja drugih skladov predstavljajo najmanj 80 odstotkov sredstev sklada, od tega največ 35 odstotkov v enotah premoženja ciljnih skladov. Sklad je namenjen vlagateljem,

40 40 ki že imajo izkušnje z varčevanjem v vzajemnih skladih in želijo del premoženja investirati v geografsko specializirane naložbe. Triglav Azija je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 8. Delniški vzajemni sklad Triglav Balkan (Priloga 6): Triglav Balkan je regionalni delniški vzajemni sklad. Naložbe sklada so usmerjene pretežno v delnice podjetij, ki imajo sedež na enem od razvijajočih se trgov Jugovzhodne Evrope in v enote premoženja oziroma delnice investicijskih skladov, ki imajo naložbeno politiko usmerjeno na te trge oziroma na kapitalske trge balkanskih držav, to je Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore, Bolgarije in Romunije. Omenjene naložbe skupaj predstavljajo najmanj 75 odstotkov vseh sredstev sklada. Do 20 odstotkov sredstev lahko sklad investira v delnice drugih izdajateljev, ki imajo sedež na drugih razvitih ali hitro rastočih trgih. Naložbe v delnice in enote premoženja drugih skladov predstavljajo najmanj 75 odstotkov sredstev sklada, od tega največ 35 odstotkov v enotah premoženja ciljnih skladov. Sklad je namenjen vlagateljem, ki že imajo izkušnje z varčevanjem v vzajemnih skladih in želijo del premoženja investirati v geografsko specializirane naložbe. Triglav Balkan je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 9. Delniški vzajemni sklad Triglav Hitro rastoča podjetja (Priloga 7): Triglav Hitro rastoča podjetja je specializiran delniški vzajemni sklad. Naložbe vzajemnega sklada so usmerjene pretežno v delnice podjetij z nizko tržno kapitalizacijo (Small Cap) ter v enote premoženja in delnice investicijskih skladov s podobno naložbeno usmeritvijo. Sklad vlaga v manjša podjetja, ki imajo veliko potencialno rast, posledično visoko stopnjo rasti dobička ter nadpovprečno pričakovano donosnost. Delež naložb z nizko tržno kapitalizacijo ni nižji od 50 odstotkov sredstev sklada. Naložbe v delnice in enote premoženja drugih skladov predstavljajo najmanj 80 odstotkov sredstev sklada, od tega največ 35 odstotkov v enotah premoženja ciljnih skladov. Sklad je namenjen vlagateljem, ki že imajo izkušnje z varčevanjem v vzajemnih skladih in želijo del premoženja investirati v specializirane naložbe. Triglav Hitro rastoča podjetja je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 10. Uravnoteženi vzajemni sklad Triglav Renta (Priloga 8): sklad je namenjen vlagateljem, ki želijo ob konsistentni uravnoteženi naložbeni politiki vzajemnega sklada dosegati dolgoročno pozitivne donose na kapitalskem trgu, ki jih omogočata donosnost delnic in varnost manj tveganih naložb. Uravnotežena naložbena politika zagotavlja dolgoročno rast vloženih sredstev s poudarkom na zmanjševanju tveganja, kar omogoča široka razpršitev naložb v tržne delnice, predvsem uspešnih slovenskih podjetij, ter v prvovrstne podjetniške in državne obveznice. Glavni cilj upravljanja sklada je iskanje ravnotežja med njegovo donosnostjo in varnostjo. Naložbeno razmerje med delnicami in obveznicami ni fiksno določeno, saj ima sklad lahko od 40 do 60 odstotkov sredstev naloženih v delnice. Upravljavec sklada se glede na razmere na trgu odloča, kolikšen del sredstev bo sklad imel naložen v delnice in kolikšen del v manj tvegane naložbe. Triglav Renta je srednje tvegan sklad z oceno tveganosti 6. Mešani vzajemni sklad Triglav Evropa (Priloga 9): cilj naložbene politike je dosegati dolgoročno kapitalsko rast predvsem na račun kapitalskih dobičkov, manj pa tudi dividend in obresti. Triglav Evropa je vzajemni sklad, ki s svojo aktivno naložbeno politiko in mešano naložbeno strukturo, usmerjeno v prvovrstna večja zahodno evropska podjetja, omogoča enostavno pot na evropske kapitalske trge. Naložbena politika sklada je usmerjena pretežno v prvovrstne delnice podjetij, ki po tržni

41 41 kapitalizaciji spadajo med večja evropska podjetja. Taka naložbena politika omogoča visoko likvidnost portfelja, saj so delnice teh podjetij med najbolj likvidnimi na evropskih trgih. Ob neugodnih gospodarskih razmerah in pričakovanih padcih vrednosti delniških indeksov, omogoča naložbena politika sklada zniževanje tveganj s povečanjem deleža dolžniških vrednostni papirjev. S tem namenom je portfelj sklada določen v razponih, in sicer lastniški vrednostni papirji (45-75 %), dolžniški vrednostni papirji ter ostala likvidna sredstva (25-55 %). Je srednje tvegan sklad, z oceno tveganosti Investicijski skladi Abančne DZU Abančna DZU, družba za upravljanje investicijskih skladov, že več kot dvanajst let uspešno upravlja z investicijskimi skladi. Skupina usposobljenih upravljavcev premoženja, analitikov in podpornega osebja zagotavlja široko ponudbo vzajemnih skladov, ki zajemajo naložbe z vseh pomembnejših kapitalskih trgov in gospodarskih panog v svetu. Sklenitelji naložbenih življenjskih zavarovanj lahko izbirajo med osmimi vzajemnimi skladi Abančne DZU, ki omogočajo razporeditev sredstev v sklade z različno naložbeno politiko, od uravnotežene do nekoliko bolj agresivne: Delniški Aktivni: premoženje vzajemnega sklada je vloženo v papirje in instrumente denarnega trga izdajateljev s sedežem znotraj in zunaj evropske regije. Naložbe v delnice skupaj obsegajo najmanj 75 odstotkov in največ 10 odstotkov vseh sredstev vzajemnega sklada. Vzajemni sklad bo imel vloženih do največ 5 odstotkov sredstev v dolžniške vrednostne papirje (obveznice). Je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 8. Delniški Evropa: premoženje vzajemnega sklada bo vloženo v vrednostne papirje in instrumente denarnega trga izdajateljev s sedežem znotraj evropske regije. Naložbe v lastniške vrednostne papirje bodo obsegale najmanj 80 odstotkov vseh sredstev vzajemnega sklada. Je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 8. Delniški Azija: sredstva vzajemnega sklada so vložena pretežno v lastniške vrednostne papirje (najmanj 80 % sredstev) in instrumente denarnega trga (do 20 % sredstev) izdajateljev s sedežem v Aziji in Oceaniji. Regija Azija in Oceanija vključuje naslednje države: Avstralija, Filipini, Hong Kong, Indija, Indonezija, Japonska, Kitajska, Koreja, Malezija, Nova Zelandija, Singapur, Tajvan in Tajska. Je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 8. Delniški ZDA: najmanj 80 odstotkov sredstev je vloženih v lastniške vrednostne papirje izdajateljev s sedežem v Združenih državah Amerike, do 20 odstotkov sredstev pa v dolžniških vrednostnih papirjih in instrumentih denarnega trga. Je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 8. Delniški Svet: naložbe v lastniške vrednostne papirje bodo skupaj obsegale najmanj 80 odstotkov in največ 100 odstotkov vseh sredstev vzajemnega sklada. Vzajemni sklad lahko vlaga do največ: 40 odstotkov sredstev v lastniške vrednostne papirje izdajateljev s sedežem v državah članicah EU, 20 odstotkov sredstev v lastniške vrednostne papirje izdajateljev s sedežem v evropskih državah nečlanicah EU, 40 odstotkov sredstev v lastniške vrednostne papirje izdajateljev s sedežem v državah Severne in Južne Amerike, 40 odstotkov sredstev v lastniške vrednostne papirje izdajateljev s sedežem v državah

42 42 Azije in Oceanije in do 15 odstotkov sredstev v lastniške vrednostne papirje izdajateljev s sedežem v Republiki Sloveniji. Je srednje tvegan sklad, z oceno tveganosti 7. Mešani: naložbe v lastniške vrednostne papirje bodo skupaj obsegale najmanj 50 odstotkov in največ 70 odstotkov vseh sredstev vzajemnega sklada. Medtem, ko bodo naložbe v dolžniške vrednostne papirje obsegale najmanj 10 odstotkov in največ 50 odstotkov sredstev vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada Abančna DZU Mešani bo naloženo v vrednostne papirje znotraj in zunaj EU. Je srednje tvegan sklad, z oceno tveganosti 6. Uravnoteženi: naložbe v lastniške vrednostne papirje bodo skupaj obsegale najmanj 40 odstotkov in največ 60 odstotkov vseh sredstev vzajemnega sklada. Medtem, ko bodo naložbe v dolžniške vrednostne papirje obsegale najmanj 20 odstotkov in največ 60 odstotkov sredstev vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada Abančna DZU Uravnoteženi bo naloženo v vrednostne papirje znotraj in zunaj EU. Je srednje tvegan sklad, z oceno tveganosti 6. Abančna DZU Obvezniški: naložbe v dolžniške vrednostne papirje (obveznice in drugi dolžniški vrednosti papirji) bodo skupaj z naložbami v instrumente denarnega trga obsegale najmanj 75 odstotkov in največ 100 odstotkov vseh sredstev vzajemnega sklada. Vzajemni sklad Abančna DZU Obvezniški ne bo vlagal v lastniške vrednostne papirje (delnice). Premoženje sklada bo naloženo v vrednostne papirje zunaj in znotraj EU. Je nizko tvegan sklad, z oceno tveganosti Investicijski skladi Probanke upravljanje Družba Probanka upravljanje d.o.o., je bila ustanovljena leta Upravlja z dobrimi 240 milijoni EUR, kar jo uvršča med največje družbe za upravljanje v Sloveniji. Je del Finančne skupine Probanke, ki je hkrati tudi njena 100 odstotna lastnica. Skladi, ki jih upravlja Probanka upravljanje in so v ponudbi naložbenega življenjskega zavarovanja, so naslednji: Alfa uravnoteženi: edini vzajemni sklad v Sloveniji z natančno uravnoteženo naložbeno politiko. Primerna naložba tako v stabilnih, kakor tudi nestabilnih razmerah na kapitalskih trgih, saj z globalno razpršenostjo in razpršenostjo po naložbenih razredih nudi precejšnjo stopnjo varnosti. Do 60 odstotkov naložb vzajemnega sklada je v delnicah družb pretežno iz razvitih trgov, ostalo je v dolžniških vrednostnih papirjih (varnih obveznicah, instrumentih denarnega trga), bančnih depozitih in denarju. Namenjen je vlagateljem, ki nameravajo v vzajemnem skladu varčevati vsaj srednjeročno. Idealni vzajemni sklad za vsakogar, ki se ne želi obremenjevat s stanjem na kapitalskih trgih. Je srednje tvegan sklad, z oceno tveganosti 6. Beta delniški: vzajemni sklad Beta je eden najboljših globalnih delniških skladov tako v Sloveniji kot tudi svetovnem merilu, saj nudi prvovrstni portfelj delnic iz najperspektivnejših panog po vsem svetu. 90 do 100 odstotkov sredstev nalaga globalno v delnice, do 10 odstotkov naložb bo usmerjenih v instrumente denarnega trga in bančne depozite. Prevladujejo delnice družb iz razvitih držav. Namenjen je predvsem vlagateljem, ki nameravajo varčevati dolgoročno (najmanj pet let). Primeren je za doseganje dolgoročnih ciljev vlagateljev ter vlagatelje, ki pričakujejo višje donose, a se zavedajo tudi večjega naložbenega tveganja. Je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 8.

43 43 Gama obvezniški: Vzajemni sklad za vse, ki od naložbe zahtevajo stabilnost, visoko likvidnost in v nobenem primeru ne želijo prevzeti visokih tveganj. Naložbena politika vzajemnega sklada je nizko tvegana, saj je usmeritev sklada globalna in izključno v dolžniške vrednostne papirje. Vzajemni sklad enkrat letno razdeli prihodke z naslova obresti vsem imetnikom investicijskih kuponov. Imetniki lahko dobijo obresti izplačane ali pa jih avtomatsko reinvestirajo nazaj v vzajemni sklad. Je nizko tvegan sklad, z oceno tveganosti 3. Novi trgi delniški: vzajemni sklad s prvovrstnim izborom delnic družb vezanih na razvijajoča gospodarstva - držav bodočih zmagovalk. Je priporočljiva oblika naložbe za vlagatelje z ugodnimi finančnimi razmerami, ki želijo investirati na najbolj tvegane svetovne trge in zato pričakujejo največje donose, obenem pa se zavedajo s tem povezanega visokega naložbenega tveganja. Naložba v sklad predstavlja priložnost za izpolnitev dolgoročnih finančnih potreb oziroma ciljev vlagatelja v obdobju 10 in več let. Je visoko tvegan sklad, z oceno tveganosti 9. Globalni naložbeni sklad: vzajemni sklad ima popolnoma fleksibilno strukturo naložb. Upravljavec ima torej mandat, da se poleg odločanja za prodajo ali nakup posamezne delnice, glede na svojo prognozo gibanja delniških trgov, odloča tudi o deležu celotnih sredstev sklada investiranega v delnice oziroma obveznice. To pomeni, da upravljavec skozi čas prilagajala naložbe tržnim in gospodarskim spremembam na trgih tako, da je močno izpostavljen do delnic (tudi stoodstotno), ko na borzi pričakuje rast, in da je v denarju ali obveznicah, ko pričakuje padanje delnic. Torej, vlagatelju ponuja najboljše iz obeh svetov, delniškega (rast) in obvezniškega (varnost). S tem vzajemni sklad v povprečju prevzema relativno manj tržnega tveganja kot popolnoma delniški sklad. Naložba v sklad je namenjena vlagateljem, ki od naložbe zahtevajo profesionalno upravljan portfelj naložb. Značilnost vzajemnega sklada je tudi kotacija njegovih investicijskih kuponov z oznako PBGS na Ljubljanski borzi. Ocena tveganosti sklada je med 7 in Investicijski sklad Triglav Svet G80 Investicijski sklad Triglav Svet G80 je sklad z naložbami v delniške trge po vsem svetu. Združuje možnost doseganja potencialno nadpovprečnih donosov in garancijo, da bo vrednost enote premoženja (VEP) v vsakem trenutku znašala vsaj 80 odstotkov najvišje VEP preteklih dvanajstih mesecev. VEP investicijskega sklada Triglav Svet G80 predstavlja zunanjo referenčno vrednost, na katero se ob izbiri tega sklada v sklopu ponudbe naložbenega življenjskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav veže vrednost premoženja na naložbenem računu. Naložba v ta investicijski sklad je naložba v delniške sklade rastočih trgov in perspektivnih sektorjev po vsem svetu. Regionalno usmerjeni skladi pokrivajo razvite trge Evrope, ZDA in Japonske, razvijajoče se trge vzhodne Evrope, Rusije, Azije, Latinske Amerike, Afrike ter Bližnjega Vzhoda. Sektorsko usmerjeni skladi nalagajo sredstva v sektorje telekomunikacij, industrije, financ, visoke tehnologije, energetike, rudnih bogastev, okoljevarstva, cikličnih in necikličnih panog, javnih storitev in farmacije.

44 44 Sredstva investicijskega sklada Triglav Svet G80 so v vsakem trenutku enakomerno razporejena med štiri sklade. Glede na pričakovano donosnost vseh skladov v prihodnjem investicijskem obdobju se vsakih šest mesecev izbere nov nabor štirih delniških skladov. Posamezni delniški sklad se lahko nadomesti tudi z obvezniškim oziroma denarnim skladom, če se za prihajajoče obdobje predvideva, da je taka izbira glede na donosnost bolj smiselna. Aktivna politika varovanja VEP, ki jo izvaja Commerzbank 8, omogoča, da se v primeru negativnih trendov delniških trgov del sredstev investicijskega sklada, naloženih v izbrane štiri sklade, prenese v varnejše naložbe (obveznice, denarna sredstva). S tem je doseženo bistveno počasnejše padanje VEP investicijskega sklada od padanja vrednosti delniških trgov, v katere sklad investira. Commerzbank v vsakem trenutku tudi jamči, da bo VEP investicijskega sklada znašala vsaj 80 odstotkov najvišje VEP, dosežene v preteklih dvanajstih mesecih. Nivo garancije torej sledi gibanju VEP, sklad pa v letu dni, tudi ob najbolj katastrofalnih dogodkih na delniških trgih, ne more izgubiti več kot 20 odstotkov svoje vrednosti. 8 Commerzbank AG, Kaiserplatz, Frankfurt am Main, upravljavec investicijskega sklada Triglav Svet G80, je druga največja nemška komercialna banka po skupni bilančni vsoti in je med vodilnimi evropskimi finančnimi institucijami.

45 45 7 PRIMERJAVA NALOŽBENEGA ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Z INVESTICIJSKIM ZAVAROVANJEM FLEKS ZAVAROVALNICE TRIGLAV Zavarovalnica Triglav trži naložbeno življenjsko zavarovanje že od septembra V tem času je ta naložbeni produkt nekako izpodrinil primerljivo mešano življenjsko zavarovanje. Mešano življenjsko zavarovanje je življenjsko zavarovanje, medtem ko je naložbeno življenjsko zavarovanje kombinacija varčevanja v investicijskih skladih in življenjskega zavarovanja za primer smrti v višini zajamčene zavarovalne vsote oziroma vrednosti premoženja na naložbenem računu, v kolikor je ta večja od zajamčene zavarovalne vsote. Bistvena razlika med naložbenim in mešanim življnjskim zavarovanjem je v stopnji sodelovanja zavarovalca pri naložbeni politiki zavarovanja. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju zavarovalec sam odloča o naložbi sredstev v posamezni sklad ter o razdelitvi premije med sklade. Pri mešanem pa zavarovalec nima vpliva na naložbeno politiko in ne prevzema naložbenega tveganja. Pripada mu zajamčena donosnost, deležen pa je tudi letnih pripisov dobička. Maja 2008 pa je Zavarovalnica Triglav predstavila novost na slovenskem trgu, investicijsko zavarovanje Fleks, ki poleg naložbenega dela vključuje življenjsko zavarovanje za primer smrti. Kombinira obetavne naložbe in življenjsko varnost, uporabnikom pa prinaša veliko odzivnost in svobodo izbire, tako ob sklenitvi kot tudi med trajanjem zavarovanja. V nadaljevanju želim spoznati bistvene razlike med naložbenim življenjskim zavarovanjem in investicijskim zavarovanjem Fleks ter ugotoviti kakšen vpliv lahko ima investicjsko zavarovanje Fleks na nadaljnji uspeh naložbenega življenjskega zavarovanja. 7.1 Zavarovalna doba Zavarovalna doba pri naložbenem življenjskem zavarovanju znaša od 10 do 25 let, medtem ko je invseticijsko zavarovanje Fleks zavarovanje z odprto zavarovalno dobo. Tako v tem primeru investicijsko zavarovanje Fleks ponuja več kot naložbeno življenjsko, saj ga je možno skleniti za obdobje krajše od 10 let. Vendar pa je zaradi posebnih davčnih ugodnosti, ki veljajo za zavarovanja sklenjena za več kot 10 let, priporočena zavarovalna doba investicijskega zavarovanja Fleks najmanj 10 let. 7.2 Zavarovalna premija in zajamčena zavarovalna vsota Tako pri naložbenem življenjskem zavarovanju kot tudi pri investicijskem zavarovanju Fleks si lahko zavarovalec sam izbere višino premije in dinamiko njenega plačevanja: mesečno, četrtletno, polletno ali letno. Minimalna mesečna premija pri naložbenem življenjskem zavarovanju znaša 30 EUR, pri investicijskem zavarovanju fleks pa 50 EUR. Vendar pa je pri investicijskem zavarovanju Fleks potrebno plačati še enkratno začetno vplačilo v višini najmanj 300 EUR.

46 46 Zavarovalec lahko v obeh primerih zavarovanja, ne glede na dogovorjeno višino in dinamiko plačevanja zavarovalne premije, vplača dodatna enkratna vplačila, zaradi katerih pa se zajamčena zavarovalna vsota ne spremeni. Pri obeh oblikah zavarovanja se zavarovalnica zavezuje, da bo v primeru smrti zavarovane osebe med trajanjem zavarovanja, upravičencu izplačala zajamčeno zavarovalno vsoto za primer smrti oziroma vrednost premoženja na naložbenem računu, če le-ta presega zajamčeno zavarovalno vsoto. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju se najnižja in najvišja možna zajamčena zavarovalna vsota določi kot odstotek vsote vseh bodočih premij za osnovno življenjsko zavarovanje. Glede na pristopno starost zavarovalca in dogovorjeno zavarovalno dobo, so odstotki za določitev zajamčene zavarovalne vsote v okviru omejitev, ki so prikazane v tabeli 6. Pri investicijskem zavarovanju Fleks pa je višina zajamčene zavarovalne vsote določena tako, da ni nižja od do EUR in ne višja od 120 do 600-kratnika mesečnega obroka dogovorjene zavarovalne premije. Točne omejitve višine zajamčene zavarovalne vsote so odvisne od starosti zavarovane osebe ob sklenitvi zavarovanja, ter od tega, ali gre za zavarovanje ene osebe ali za vzajemno zavarovanje. V obeh primerih so možne različne kombinacije izplačil v obliki mesečne rente in enkratnega izplačila. 7.3 Naložbene strategije Ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja zavarovalec sam določi, na katere investicijske sklade bo vezal sredstva na naložbenem računu. Pri investicijskem zavarovanju Fleks pa ima zavarovalec na izbiro tri naložbene strategije. Naložbena strategija Samostojna izbira investicijskih skladov omogoča lastno izbiro investicijskih skladov. Pri tej strategiji lahko zavarovalec, tako kot pri naložbenem življenjskem zavarovanju, spreminja strukturo razdelitve premije med investicijskimi skladi. Poleg tega se lahko v okviru te strategije zavarovalec odloči za naložbeno strategijo Samodejna prerazporeditev sredstev, ki omogoča, da se enkrat letno na naložbenem računu vzpostavi takšno vrednostno razmerje med investicijskimi skladi, kot je določeno na zavarovalni polici. Strategija Finančni cilji predstavlja dinamično prelivanje sredstev med naložbenimi politikami. Tako se postopoma znižuje naložbeno tveganje in varuje že ustvarjene donose naložbe. Pri investicijskem zavarovanju Fleks lahko zavarovana oseba izbira med dvema skladoma več kot pri naložbenem življenjskem zavarovanja. To sta obvezniški vzajemni sklad Triglav Obvezniški, ki ga upravlja Triglav DZU in Sklad z zajamčenim donosom, ki ga upravlja Zavarovalnica Triglav. 7.4 Prenos sredstev med skladi Pri naložbenem življenjskem zavarovanju lahko zavarovalec po dveh letih trajanja zavarovanja zahteva, da se sredstva na naložbenem računu vežejo na vrednost enot

47 47 premoženja drugega investicijskega sklada, medtem ko lahko pri investicijskem zavarovanju Fleks to zahtevamo že po šestih mesecih. 7.5 Povečanje zajamčene zavarovalne vsote V obeh primerih zavarovanja se zajamčena zavarovalna vsota za primer smrti lahko poveča, in sicer, da zavarovalec plačuje ustrezno višjo premijo. V določenih primerih je zajamčeno zavarovalno vsoto mogoče povečati tudi brez zdravniškega pregleda: rojstvo otroka, sklenitev zakonske zveze, najem dolgoročnega kredita za nakup nepremičnine zavarovane osebe, v primeru investicijskega zavarovanja Fleks pa tudi, če zavarovalec med trajanjem zavarovanja zaključi šolanje ali študij oziroma pridobi višjo izobrazbo, strokovni ali znanstveni naziv. V tem primeru se zajamčena zavarovalna vsota lahko poveča največ na dvakratnik obstoječe zajamčene zavarovalne vsote. 7.6 Mirovanje plačevanja premije Zavarovalec se lahko odloči za mirovanje po dopolnjenem drugem letu trajanja zavarovanja, če so premije plačane vsaj za dve leti. Mirovanje lahko neprekinjeno traja največ eno leto. V času trajanja zavarovanja pa lahko zavarovalec ponovno zahteva mirovanje le, če sta od predhodnega mirovanja pretekli vsaj dve leti in ob pogoju rednega plačevanja premije v vmesnem obdobju. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju lahko zavarovalec v času trajanja zavarovanja zahteva mirovanje največ dvakrat. Pri investicijskem zavarovanju Fleks pa je možno po preteku desetih let od sklenitve zavarovanja zahtevati mirovanje tudi za obdobje dveh let, če je od predhodnega mirovanja preteklo vsaj eno leto in ob pogoju rednega plačevanja v vmesnem obdobju. V obeh primerih zavarovanja je je v času mirovanja zavarovanje kapitalizirano, zavarovana oseba pa je zavarovana z zajamčeno zavarovalno vsoto, ki je enaka vrednosti premoženja na naložbenem računu. V času mirovanja zavarovalnica ne jamči za izplačila iz naslova dodatnih zavarovanj. 7.7 Obnovitev zavarovanja Tako za naložbeno življenjsko zavarovanje kot za investicijsko zavarovanje Fleks velja, da se zavarovanje, ki je prenehalo veljati oziroma je kapitalizirano, lahko na pisno zahtevo zavarovalca obnovi. 7.8 Odkup in predujem Pri obeh oblikah zavarovanja lahko zavarovalec zahteva odkup zavarovanja pod pogojem, da sta od začetka zavarovanja do odkupa potekli vsaj dve leti in so premije plačane najmanj za dve leti. Je pa majhna razlika v enem od razlogov za odkup. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju je zavarovalnica dolžna izplačati odkupno vrednost police, če

48 48 nepretrgana brezposelnost zavarovalca traja več kot šest mesecev, medtem, ko je pri investicijskem zavarovanju Fleks ta doba le tri mesece. Pri naložbenem življenjskem zavarovanju lahko zavarovalec zahteva izplačilo predujma, če sta od začetka zavarovanja potekli vsaj dve leti in so premije plačane najmanj za dve leti. V tem primeru zavarovalnica izplača zavarovalcu del premoženja v višini do 80 odstotkov vrednosti premoženja na računu. Pri investicijskem zavarovanju Fleks pa lahko zavarovalec zahteva izplačilo predujma, če vrednost rednih enot premoženja na naložbenem računu presega znesek najnižjega izplačila predujma, ki se določi v vsakokratnem veljavnem ceniku zavarovalnice. V primeru predujma se v prvih desetih letih od začetka zavarovanja izplača del vrednosti premoženja na naložbenem računu, in sicer višini do 90 odstotkov vrednsoti rednih enot premoženja. Po preteku desetih let pa se lahko izplača do 100 odstotkov vrednosti rednih enot premoženja. Zavarovlnica ne izplača predujma na začetne enote (enote pridobljene na podlagi vplačanih premij za prvih 24 mesecev). 7.9 Dodatna zavarovanja Med trajanjem zavarovanja lahko zavarovana oseba osnovnemu zavarovanju, pri obeh oblikah zavarovanja, kadarkoli in pod enakimi pogoji priključi katerokoli izmed dodatnih zavarovanj v ponudbi. To so dodatno nezgodno zavarovanje, dodatno zavarovanje kritičnih bolezni in dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco. Prekinitev dodatnih zavarovanj ni vezana na trajanje osnovnega zavarovanja Pretvorba zavarovanja Če sta od začetka zavarovanja pretekli vsaj dve leti in so premije plačane najmanj za za dve leti, lahko zavarovana oseba tako pri naložbenem življenjskem zavarovanju kot pri investicijskem zavarovanju Fleks zahteva spremembo zavarovanja v mešano življenjsko zavarovanje.

49 49 8 SKLEP Ob spremenjenem načinu življenja, ki ga živimo, življenjska zavarovanja postajajo nuja. Vse več ljudi se zaveda pomembnosti življenjskega zavarovanja. Pomembna so tako z vidika posameznika kot tudi za celotno družbo, saj prispevajo k socialni varnosti in minimizirajo finančni stres in skrbi. Življenjsko zavarovanje je način varčevanja za prihodnost in je v različnih oblikah namenjeno vsakomur. V Sloveniji so v zadnjih letih pravi razcvet doživela predvsem naložbena življenjska zavarovanja. Govorimo o modernem zavarovalno varčevalnem produktu, ki združuje lastnosti klasičnega življenjskega zavarovanja in varčevanja v vzajemnih skladih, pri čemer sami izberemo naložbeno politiko, s tem pa seveda v celoti prevzamemo naložbeno tveganje. Na podlagi primerjave različnih naložbenih oblik, lahko potrdim, da imajo ta zavarovanja širši družbeni pomen in so ena najbolj dovršenih in varnih oblik dolgoročnih naložb, saj ponujajo različna jamstva in opcije ter razne davčne ugodnosti. Poznavanje davčnih predpisov je temeljni pogoj za opravljanje zavarovalne dejavnosti. Djanski vpliv davčne politike na donosnost finančne naložbe sem spoznala pri primerjavi med naložbenim življenjskim zavarovanjem in varčevanjem v vzajemnih skladih, kjer lahko vidimo, da je za osebo, ki želi le varčevati in ne želi spreminjati svoje naložbe, primernejša naložba v vzajemni sklad, za aktivnega upravljalaca, ki želi ohraniti vpliv na svoja sredstva, pa je primernejše naložbeno življenjsko zavarovanje. Za naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je značilno, da ga lahko prilagajamo svojim življenjskim ciljem in potrebam. Sami določimo višino premije, višino zajamčene zavarovalne vsote, naložbeno politiko in dobo zavarovanja. Prav tako je možen prenos sredstev med skladi, povečanje zavarovalne vsote, obnovitev zavarovanja ter mirovanje plačevanja premije. Predčasno lahko zahtevamo tudi odkup, ki predstavlja možnost predčasnega prenehanja zavarovanja ali predujem, pri katerem zavarovalnica zavarovalcu na njegovo pisno zahtevo izplača del vrednosti premoženja v višini do 80 odstotkov vrednosti premoženja na računu zavarovalca. Naložbenemu življenjskemu zavarovanju Zavarovalnice Triglav lahko priključimo tudi dodatna zavarovanja kot so: dodatno nezgodno zavarovanje, ki krije posledice smrti ali invalidnosti zaradi nezgode, dnevno odškodnino in bolnišnični dan, dodatno zavarovanje kritičnih bolezni, kjer smo zavarovani pred prvim pojavom ene od trinajstih bolezni ter dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco. Pod določenimi pogoji lahko zavarovanje spremenimo tudi v mešano življenjsko zavarovanje Pri naložbenem življenjskem zavarovanju Zavarovalnice Triglav lahko trenutno izbiramo med različnimi vzajemnimi skladi, ki jih upravljajo: Triglav DZU, Abančna DZU ter Probanka upravljanje. Bodoča donosnost je odvisna od gibanj na kapitalskih trgih, kamor so investirana sredstva in od uspešnosti DZU pri upravljanju vzajemnih skladov. V primerjavi naložbenega življenjskega zavarovanja z novim produktom Zavarovalnice Triglav, investicijskim zavarovanjem Fleks, lahko vidimo, da sta si ti obliki zavarovanja zelo podobni. Tako je tudi investicijsko zavarovanje Fleks kombinacija življenjskega zavarovanja in vlaganja v investicijske sklade. Bistvena razlika med njima je v bolj

50 50 razčlenjenem naložbenem delu investicijskega zavarovanja Fleks, saj omogoča izbiro treh naložbenih strategij, ter določenih splošnih pogojih, ki so pri zavarovanja Fleks ugodnejši. Naložbena življenjska zavarovanja lahko uspešno združujejo zavarovalne in druge finančne storitve. Zavarovalnice lahko učinkovito konkurirajo na trgu življenjskih zavarovanj, vendar z ustreznimi značilnostmi zavarovanja, kot so različna zavarovalna vsota za primer smrti in/ali doživetja, priključene opcije in garancije, izbira naložbene politike in drugimi značilnostmi, ter ob ustrezni kvantifikaciji prevzetih tveganj in s temeljito proučitvijo možnih denarnih tokov.

51 51 9 POVZETEK Najpogostejši razlog za sklenitev kateregakoli življenjskega zavarovanja je zaščita dohodka. Posamezniku in njegovi družini omogoča organiziranje lastnega sistema socialne varnosti, ki je prilagojen okoliščinam, v katerih posameznik živi. Drugi razlog sklenitev življenjskega zavarovanja je akumulacija sredstev. Z življenjskim zavarovanjem zavarovalec redno vsak mesec vplačuje sredstva. Med življenjskimi zavarovanji poznamo riziko življenjsko zavarovanje, klasično mešano življenjsko zavarovanje in naložbeno življenjsko zavarovanje. Naložbena življenjska zavarovanja so alternativa zavarovalcem življenjskih zavarovanj, ki želijo poleg sklenitve zavarovanja še aktivno sodelovati na trgu vrednostnih papirjev. Ob sklenitvi zavarovanja se njihovo premoženje naloži v posebne investicijske sklade, ki jih zavarovalnica oblikuje sama, ali pa gre za kakšne zunanje investicijske sklade, ti pa nato naložijo sredstva v vrednostne papirje, depozite, nepremičnine in podobno. V diplomski nalogi sem podrobneje predstavila življenjsko zavarovanje, v okviru katerega sem naredila primerjavo naložbenih in klasičnih življenjskih zavarovanj ter primerjala slovenski trg naložbenih življenjskih zavarovanj z avstrijskim. Zaradi pomembnega vpliva davčne zakonodaje na življenjska zavarovanja, sem raziskala davčno ureditev pri naložbenih življenjskih zavarovanjih, kjer sem predstavila davčne predpise in njihov vpliv na pričakovani donos. V naslednjem poglavju sem podrobneje opisala naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav ter zajela splošna določila kot so zavarovalna doba in starostne omejitve, zavarovalna premija in zavarovalna vsota, izplačila zavarovalnice in izbira naložbenih skladov. Prav tako sem opisala jamstva in dodatne opcije, ki jih naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zajema. Naložbenemu življenjskemu zavarovanju pa lahko priklučimo še dodatna zavarovanja, ki so: dodatno nezgodno zavarovanje, dodatno zavarovanje kritičnih bolezni in dodatno zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco. Ker je naložbeno življenjsko zavarovanje kombinacija življenjskega zavarovanja in vlaganja v investicijske sklade, sem na kratko opisala glavne značilnosti investicijskih skladov ter predstavila sklade, ki so trenutno v izbiri. Na koncu sem naredila primerjavo naložbenega življenjskega zavarovanja z novim produktom Zavarovalnice Triglav, investicijskim zavarovanjem Fleks, saj sem želela spoznati bistvene razlike med tema zelo podobnima zavarovanjima. Ključne besede: zavarovalništvo, življenjska zavarovanja, varčevanje, naložbeno življenjsko zavarovanje, zavarovalna premija, zavarovalna vsota, investicijski skladi, davčni predpisi, dodatna zavarovanja. SUMMARY The prevalent reason to take out life insurance is to protect one's income. Life insurance enables each individual and his family to organize their own system of social security, adapted to the circumstances in which they live. The second reason to take out life insurance is to accumulate means - the insurer pays regularly a monthly sum. There are

52 52 many types of life insurances: a risk life insurance, a classical life insurance and investment life insurance. Investment life insurance is an alternative to those who want to take an active part in stock exchange as well as take out a life insurance. When they arrange the insurance, their means are directed into special investment funds which are build up by the insurance company itself or are external investment funds. These external investment funds invest the means into stocks, deposits, real estates and the like. The thesis presents in detail the life insurance within the framework of which a comparison between the investment life insurance and the classical life insurance has been made. A further comparison of the Slovenian market of investment life insurances to that of Austria has been made as well. Because of the influence that tax legislation exerts on life insurances, it seemed reasonable to conduct a research on tax regulation regarding investment life insurance. The influence of tax regulation on the expected profit has been demonstrated. The thesis comprises a detailed description of the investment life insurance of the Triglav Insurance Company with their general parameters such as insurance period and age restrictions, insurance premium and insurance sum, insurance payment and the choice of investment funds. Furthermore, the guarantees and additional options of the investment life insurance that the Triglav Insurance Company offers have been mentioned. The investment life insurance can be upgraded with additional types of insurances: additional life insurance, additional insurance of acute illnesses and additonal travel health insurance abroad with assistance. The investment life insurance is a combination of life insurance and investing in investment funds, therefore a brief description of the main characteristics of investment funds and a presentation of funds that are currently on the market has been made. A comparison of the investment life insurance with the new product of the Triglav Insurance Company, an investment insurance called Fleks, concludes the thesis. The latter comparison has been made in order to examine the differences between these two very similar types of insurance. Key words: insurance, life insurance, saving, investment life insurance, insurance premium, insurance sum, insurance fund, tax regulation, additional insurance.

53 53 10 VIRI IN LITERATURA Literatura 1. Atkinson, Margaret E. in David C. M. Dickson An Introduction to Actuarial Stidies. Cheltenham (UK): E. Elgar. 2. Black, Keneth in Harold D. Skipper Life and Health Insurance. New York: Prentice Hall. 3. Bogataj, Marija Življenjska zavarovanja. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet. 4. Boncelj, Jože Zavarovalna ekonomika. Maribor: Založba Obzorja. 5. Cerar, Maja Polico najbolj potrebujejo starši. Delo 69, Cerar, Maja Zavarovalna vsota naj ponuja finančno brezskrbnost vsaj dve leti. Delo 72, Čoroli, Tadej in Primož Plantarič Vpliv davčne zakonodaje na konkurenčnost življenjskih zavarovanj. V: 14. dnevi slovenskega zavarovalništva. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. 8. Dakić, Lana Poudarek višini zavarovalne vsote. Finance 48, Dvoršak Bugarija, Jana Obvladovanje tveganja: v zavarovalnih finančnih institucijah. Ljubljana: Pegaz International. 10. Ericson, Richard V. in Aaron Doyle Uncertain Business: Risk, Insurance and the Limits of Knowledge. Toronto: University of Toronto Press. 11. Glavnik, Mitja Pot do varne starosti: zavarovanje za življenje? Kapital 412, Glavnik, Mitja Kako in kje varčevati: naložbena zavarovanja. Kapital 414, Glavnik, Mitja Življenjska so za zaščito dohodka. Delo 49, Habbe, Nataša Naložbeno življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 15. Huber, Rok Zavarovanja, prilagojena posamezniku. Manager 5, Ivanjko, Šime at al ABC zavarovalništva. Maribor: Založba Kapital. 17. Ivanjko, Šime Uvod v zavarovalno pravo. Maribor: Pravna fakulteta. 18. Jesenek, Mateja Vodnik za preračunljivo investiranje: Vse o investiranju v vrednostne papirje. Velenje: Založba Pozoj. 19. Kondža, Blaž Naj premija ne ogrozi tekoče porabe. Delo 88, Kosin, Nina Dobro je poznati meje prožnosti zavarovanja. Finance 174, Kostantinovič, Darko Naložbeno življenjsko zavarovanje: Stroškovno»ugodno«. Kapital 430, Lorger, Lucija, Naložbeno življenjsko zavarovanje kot oblika doseganja varnih kapitalskih donosov. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 23. Osmanović, Haris Vzajemni sklad ali naložbeno življenjsko zavarovanje? Finance 163, Pavliha, Marko Zavarovalno pravo. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 25. Pust, Borut Naložbena izrivajo klasična zavarovanja. Finance 241, Pust, Borut Zavarovalna samopostrežna. Finance 40, Pust, Borut Naložbena življenjska zavarovanja prevzemajo prvo mesto. Finance 40, Rihar, Miha in Mitja Glavnik Dinamika zavarovanj: Pojav specializiranosti. Kapital 432, 52.

54 Santini, Guste in Sandra Bebek Vodič za razumijevanje osobnih financija. Zagreb: Rifin. 30. Saunders, Anthony Financial Institutions Management: A Modern Perspective. Boston: Irwin/McGraw-Hill. 31. Smrekar, Tanja Življenjska zavarovanja, ki se trenutno splačajo. Finance 64, Soroszy, Janja Pozor, zavarovalnice niso varčevalnice. Delo 47, Strajnar, Martin in Simon Husar Primerjava trga naložbenih življenjskih zavarovanj (Slovenija-Avstrija). V: 14. dnevi slovenskega zavarovalništva. Ljubljana: Slovensko zavarovalno združenje. 34. Šenk, Matija Iskanje priložnosti za rast. Delo 92, Todić, Danijela Naložbena zavarovanja Zavarovalnice Triglav. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 36. Wochl, Simona Življenjsko zavarovanje kot oblika finančne naložbe. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. 37. Vozel, Mojca in Nina Kosin Naložbene police bodo kmalu povozile klasične. Finance 174, 18. Viri 1. Abanka, družba za upravljanje [Online]. Dostopno na: [ 2. Kapital Naložbena zavarovanja: zavarujte se in varčujte! [Online]. Dostopno na: [ [ ]. 3. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001). 4. Probanka, družba za upravljanje [Online]. Dostopno na: [ [ ]. 5. Slovensko zavarovalno združenje [Online]. Dostopno na: [ [ ]. 6. Statistični zavarovalniški bilten (v angleščini) [Online]. Dostopno na: [ [ ]. 7. Triglav, družba za upravljanje [Online]. Dostopno na: [ [ ]. 8. Triglav, družba za upravljanje [Online]. Dostopno na: [ [ ]. 9. Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov (uradno prečiščeno besedilo ZDPZP- UPB1) (Uradni list RS, št 96/2005). 10. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) (Uradni list RS, št. 117/2006). 11. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (uradno prečiščeno besedilo ZISDU-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 26/2005). 12. Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/2006). 13. Zavarovalnica Triglav [Online]. Dostopno na: [ [ ]. 14. Zavarovalnica Triglav Davčna obravnava ŽZ. Izobraževanje za Finmart. Ljubljana. 15. Zavarovalnica Triglav Dodatna zavarovanja. Izobraževanje za Finmart. Ljubljana.

55 Zavarovalnica Triglav Investicijsko zavarovanje Fleks. [Online]. Dostopno na: [ [Maj 2008]. 17. Zavarovalnica Triglav Splošni pogoji za investicijsko zavarovanje Fleks. [Online]. Dostopno na: [ [Maj 2008]. 18. Zavarovalnica Triglav Življenjska zavarovanja odkup in predujem. Izobraževanje za Finmart. Ljubljana. 19. Zavarovalnica Triglav Naložbenik, promocijski časopis o naložbenih zavarovanjih Zavarovalnice Triglav. Ljubljana. 20. Zavarovalnica Triglav Skupna določila premijskih cenikov za osebna zavarovanja. V: Ceniki za osebna zavarovanja. Ljubljana. 21. Zavarovalnica Triglav Premijski cenik za naložbeno življenjsko zavarovanje. V: Ceniki za osebna zavarovanja. Ljubljana. 22. Zavarovalnica Triglav Splošni pogoji za naložbeno življenjsko zavarovanje (PG-U-NAL/06-11). Ljubljana. 23. Zavarovalnica Triglav Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje (PG-Z- ZIV/07-8). Ljubljana. 24. Zavarovalnica Triglav Naložbeno življenjsko zavarovanje. Ljubljana. 25. ZDU Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ Preizkus strokovnih znanj s področja trženja investicijskih skladov in prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov. Ljubljana.

56

57 1 PRILOGE Priloga 1: DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV STEBER I Gibanje vrednosti enot premoženja (VEP) *Podatki o VEP za obdobje pred so preračunani v evre s tečajem menjave (1 evro = 239,64 tolarja). Finančne informacije ( ) VEP Danes Letos 1-Letna 3-Letna (EUR) (%) (%) (%) (%) 22,30-0,96-19,67-14,06 44,85 Sestava naložb po državah Slovenija 60,66% ZDA 8,12% Nemčija 4,69% Francija 2,91% Velika Britanija 2,66% Japonska 2,48% Poljska 2,24% Avstrija 2,12% Kitajska 1,61% Ostalo 12,31% Vir: Triglav, družba za upravljanje, 2008 [

58 2 Sestava naložb po vrsti vrednostnih papirjev Delnica 87,22% Depozit 10,29% Ostalo 1,89% Donosnost Donosnost % V letošnjem letu -13,82 1-letna -4,24 Povprečna tedenska -0,083 Priloga 2: DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV SVETOVNI Gibanje vrednosti enot premoženja (VEP) *Podatki o VEP za obdobje pred so preračunani v evre s tečajem menjave (1 evro = 239,64 tolarja). Vir: Triglav, družba za upravljanje, 2008 [

59 3 Finančne informacije ( ) VEP Danes Letos 1-Letna 3-Letna (EUR) (%) (%) (%) (%) 3,66-2,41-19,21-20,15 0 Sestava naložb po državah ZDA 53,04% Nemčija 13,39% Slovenija 8,99% Velika Britanija 5,41% Francija 4,25% Švica 3,6% Japonska 2,69% Španija 1,81% Rusija 1,69% Ostalo 5,14% Sestava naložb po vrsti vrednostnih papirjev Delnica 91,01% Depozit 0% Ostalo 8,99% Donosnost Donosnost % V letošnjem letu -10,37 1-letna -12,53 Povprečna tedenska -0,25 Vir: Triglav, družba za upravljanje [

60 4 Priloga 3: DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV RASTOČI TRGI Gibanje vrednosti enot premoženja (VEP) *Podatki o VEP za obdobje pred so preračunani v evre s tečajem menjave (1 evro = 239,64 tolarja). Finančne informacije ( ) VEP Danes Letos 1-Letna 3-Letna (EUR) (%) (%) (%) (%) 4,63-1,14-21,12-13,78 0 Sestava naložb po državah Hong Kong 15,66 % Slovenija 13,75% Rusija 13,63% Brazilija 11,04% Kitajska 10,01% Južna Koreja 9,48% Indija 8,27% Južna Afika 4,75% Izrael 1,97% Ostalo 11,45% Vir: Triglav, družba za upravljanje [

61 5 Sestava naložb po vrsti vrednostnih papirjev Delnica 86,25% Ostalo 13,75% Donosnost Donosnost % V letošnjem letu -10,80 1-letna 1,17 Povprečna tedenska 0,032 Priloga 4: DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV TOP SEKTORJI Gibanje vrednosti enot premoženja (VEP) *Podatki o VEP za obdobje pred so preračunani v evre s tečajem menjave (1 evro = 239,64 tolarja). Vir: Triglav, družba za upravljanje [

62 6 Finančne informacije ( ) VEP Danes Letos 1-Letna 3-Letna (EUR) (%) (%) (%) (%) 3,49-2,41-17,30-21,39 0 Sestava naložb po državah ZDA 63,21% Slovenija 7,92% Velika Britanija 7,29% Nemčija 4,96% Francija 4,06% Hong Kong 3,26% Izrael 2,77% Rusija 2,28% Kanada 1,63% Ostalo 2,63% Sestava naložb po vrsti vrednostnih papirjev Delnica 92,08% Ostalo 7,92% Donosnost Donosnost % V letošnjem letu -9,79 1-letna -15,37 Povprečna tedenska -0,307 Vir: Triglav, družba za upravljanje [

63 7 Priloga 5: DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV AZIJA Gibanje vrednosti enot premoženja (VEP) *Podatki o VEP za obdobje pred so preračunani v evre s tečajem menjave (1 evro = 239,64 tolarja). Finančne informacije ( ) VEP Danes Letos 1-Letna 3-Letna (EUR) (%) (%) (%) (%) 3,87-1,13-26,29-21,91 0 Sestava naložb po državah Hong Kong 16,62% Slovenija 15,06% Rusija 12,41% Kitajska 12,29% Japonska 11,61% Južna Koreja 8,80% Indija 6,34% Singapur 6,07% Tajvan 4,60% Ostalo 6,19% Vir: Triglav, družba za upravljanje [

64 8 Sestava naložb po vrsti vrednostnih papirjev Delnica 84,92% Ostalo 12,96% Depozit 2,12% Donosnost Donosnost % V letošnjem letu -17,43 1-letna -9,41 Povprečna tedenska -0,165 Priloga 6: DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV BALKAN Gibanje vrednosti enot premoženja (VEP) *Podatki o VEP za obdobje pred so preračunani v evre s tečajem menjave (1 evro = 239,64 tolarja). Vir: Triglav, družba za upravljanje [

65 9 Finančne informacije ( ) VEP Danes Letos 1-Letna 3-Letna (EUR) (%) (%) (%) (%) 5,44-1,03-27,56-25,78 0 Sestava naložb po državah Slovenija 33,23% Hrvaška 15,89% Srbija 14,59% BiH 10,26% Turčija 9,43% Grčija 8,10% Makedonija 3,48% Bolgarija 3,45% Madžarska 1,57% Sestava naložb po vrsti vrednostnih papirjev Delnica 81,20% Ostalo 14,18% Depozit 4,62% Donosnost Donosnost % V letošnjem letu -22,32 1-letna -19,17 Povprečna tedenska -0,411 Vir: Triglav, družba za upravljanje [

66 10 Priloga 7: DELNIŠKI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV HITRO RASTOČA PODJETJA Gibanje vrednosti enot premoženja (VEP) *Podatki o VEP za obdobje pred so preračunani v evre s tečajem menjave (1 evro = 239,64 tolarja). Finančne informacije ( ) VEP Danes Letos 1-Letna 3-Letna (EUR) (%) (%) (%) (%) 4,00-1,68-20,79-19,50 0 Sestava naložb po državah ZDA 46,65% Hong Kong 9,07% Italija 7,51% Slovenija 6,67% Nemčija 4,60% Rusija 4,20% Japonska 3,83% Velika Britanija 2,69% Izrael 1,93% Ostalo 12,86% Vir: Triglav, družba za upravljanje [

67 11 Sestava naložb po vrsti vrednostnih papirjev Delnica 93,79% Ostalo 6,21% Donosnost Donosnost % V letošnjem letu -13,72 1-letna -10,34 Povprečna tedenska -0,205 Priloga 8: URAVNOTEŽENI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV RENTA Gibanje vrednosti enot premoženja (VEP) *Podatki o VEP za obdobje pred so preračunani v evre s tečajem menjave (1 evro = 239,64 tolarja). Vir: Triglav, družba za upravljanje [

68 12 Finančne informacije ( ) VEP Danes Letos 1-Letna 3-Letna (EUR) (%) (%) (%) (%) 12,15-0,75-15,80-11,08 24,25 Sestava naložb po državah Slovenija 46,40% ZDA 14,15% Nemčija 12,86% Francija 7,80% Švedska 3,40% Velika Britanija 2,53% Grčija 2,19% Nizozemska 1,87% Švica 1,64% Ostalo 6,96% Sestava naložb po vrsti vrednostnih papirjev Delnica 57,40% Obveznica 36,11% Ostalo 5,93% Depozit 0,56% Donosnost Donosnost % V letošnjem letu -11,17 1-letna -3,90 Povprečna tedenska -0,081 Vir: Triglav, družba za upravljanje [

69 13 Priloga 9: MEŠANI VZAJEMNI SKLAD TRIGLAV EVROPA Gibanje vrednosti enot premoženja (VEP) *Podatki o VEP za obdobje pred so preračunani v evre s tečajem menjave (1 evro = 239,64 tolarja). Finančne informacije ( ) VEP Danes Letos 1-Letna 3-Letna (EUR) (%) (%) (%) (%) 4,87-0,75-13,35-15,03 4,45 Sestava naložb po državah Slovenija 23,34% Nemčija 14,18% Francija 13,60% Velika Britanija 13,57% Nizozemska 8,46% Švica 4,28% Avstrija 3,91% Kitajska 3,51% Španija 2,72% Ostalo 12,43% Vir: Triglav, družba za upravljanje [