Key words: Croupier, tip, gambling desks, gambling slot machines, salary, gambling, tourism, catering industry
|
|
- Gerard Thomas
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 Tipping as additional stimulation for an employee SUMMARY A tip is of great importance for any employee in the gambling industry. Also because it directly effects the amount of the personal income of the employee. This article presents the factors which influence and hinder its existence. The survey has shown that in the majority of the Slovenian gambling centers there is no such thing as a clear cut as how to teat it. The only exception being the company HIT Ltd. The reason for its being so developed there were very negotiations between the labour union and the management. This shows that it is possible to put some order in this branch as well. The author finds out that in comparison with other service activities in Slovenia there are tips liable to tax and those tips that are tax-free. In search of different legal actions and possibilities for sensible sharing of the tips the authors constantly uses and shows the examples and solutions as found and used abroad. This is why in the conclusion part there are presented possible ways of dealing with the tips in the future. They should be legally regulated in such a way that they would still stimulatively effect those there employed. Key words: Croupier, tip, gambling desks, gambling slot machines, salary, gambling, tourism, catering industry Napitnina kot dodatna stimulacija za delo Andrej Raspor, M. Valentinčiča 13, 5250 Solkan, Slovenija POVZETEK Napitnina je, kot eden od elementov, ki neposredno vplivajo na višino osebnih dohodkov, za igralniškega delavca zelo velikega pomena. V tem prispevku so opisani tako dejavniki, ki vplivajo na njen nastanek, kot tudi tisti, ki njen nastanek zavirajo. Raziskava je pokazala, da v večini slovenskih igralnic tega področja nimajo posebej razdelanega, z izjemo modela delitve napitnine, ki je nastal v družbi HIT d.d., kot plod skupnih prizadevanj za ureditev stanja na pogajanjih med sindikatom in upravo. Dokazuje, da je možno urediti tudi tako zahtevno področje. Avtor ugotavlja, da, v kolikor igralniške napitnine primerjamo s preostalimi v storitveni dejavnosti v Sloveniji, poznamo tako obdavčljive kot neobdavčljive napitnine. Pri iskanju različnih pravnih podlag in uzanc za delitev napitnine se naslanja predvsem na rešitve v tujini. Zato v sklepnem delu nakaže možne rešitve za zakonsko ureditev iger na srečo, v kolikor bi želeli, da bi tudi v prihodnosti napitnina stimulativno delovala na zaposlene. Ključne besede: Krupje, napitnina, igralne mize (IM), igralni avtomati (IA), plača, gostinstvo, turizem, igralništvo. Raspor, Andrej (2002): Napitnina kot dodatna stimulacija za delo. Organizacija. 35(5),
2 1. IGRALNIŠKA NAPITNINA 1.1. Opredelitev napitnine Napitnina je darilo za nadstandardno storitev. Najbolj poznane so: natakarske in frizerske napitnine, napitnine zaposlenih na bencinskih servisih, napitnine v vseh ostalih storitvenih dejavnostih, kamor spadajo navsezadnje tudi igralniške. Vsem pa je skupno, da jih zadovoljne stranke namenijo zaposlenim. Vsem prej naštetim napitninam, z izjemo igralniških, je skupno tudi to, da potujejo iz rok strank v žep zaposlenih, ne da ti plačali davke. Eskluziva za neplačevanje davkov je prisotna praktično povsod po svetu. Namen tega prispevka ni, da bi razglabljal o napitninah, ki niso vezane na igralništvo. Osredotočil se bom na napitnino igralnih miz Predstavitev dejavnosti Igra sama je stara toliko kot človeštvo. Srečamo jo že v starem Egiptu in Grčiji. Z igrami so se ukvarjali razni misleci, med katerimi najpogosteje omenjajo matematika Pascala ( ), ki je za svoje matematične preizkuse skonstruiral posebno vrtljivo napravo in na njej ugotavljal pogostost izidov posameznih številk; nekateri ga imajo zaradi tega za duhovnega očeta današnje rulete. Nekateri avtorji celo trde, da so verjetnostni račun porodile prav igre na srečo izračunavanje možnosti izida, kombinacij in najmanjšega tveganja naj bi kasneje izkoristili v fiziki, tehniki in drugih vedah. V prvih sto letih svojega obstoja ruleta, kot igralni pripomoček, ni bila deležna velikih sprememb. S pojavom množičnih igralniških centrov pa je prišlo tudi na tem področju do velikih sprememb. Zgodovinsko gledano, je bil tudi razvoj igralnih avtomatov podvržen podobnim trendom, kot je bil razvoj iger s kroglicami (ameriška in francoska ruleta). Prvotno so avtomati nastali za potrebe prodaje cigar. Že kaj kmalu pa so se iz njih razvili igralni avtomati in postali uspešnica ob koncu 19. stoletja. V zadnjih letih so bili deležni velikih sprememb zaradi uvedbe progresivnih nagrad. Te rastejo odvisno od igranosti, dokler ne izide najvišja kombinacija. Povezava več avtomatov pa takšne nagrade še povečuje. Po podatkih Združenja za turizem in gostinstvo imamo v Slovenji 5 družb, ki se ukvarjajo s prirejanjem klasičnih iger na srečo. Lokacijsko gledano, je največ igralnic ob italijanski meji. V vseh naših nacionalnih razvojnih politikah in programih je turizem (in s tem tudi igralništvo) obravnavan kot perspektivna dejavnost. Država in tudi lokalne oblasti sprejemajo ukrepe za njegovo spodbujanje. Uveljavljeni so že nekateri najpomembnejši dokumenti: zakon o davku od iger na srečo: Uradni list RS, št /1999; posebni prometni davek od posebnih iger na srečo: Uradni list RS, št. 67/1993; zakon o igrah na srečo: Uradni list RS, št. 27/1995; zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo: Uradni list RS, št. 85/2001. Sam zakon o igrah na srečo v 53. členu razdeli vrste iger na srečo na dva dela: tiste, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu (chemin de fer, poker) in tiste, ki jih igralci igrajo proti igralnici: igre s kroglico (francoska ruleta, ameriška ruleta, boulle); igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici (black jack, punto banco, mini punto, carribean poker, 30/40, red dog); igre s kockami (craps, tai sai); 2
3 igre na igralnih panojih (bingo, keno, big wheele, toto); igre na igralnih avtomatih; stave. Država je v zadnjih letih turistični dejavnosti namenila nekoliko več sredstev in ugodnih kreditov (prenova smučarskih zmogljivosti). Država je znižala tudi koncesijsko dajatev. Vendar so pomoči še vedno zelo majhne, doslej so bile namenjene predvsem razvoju turistične infrastrukture. Nujne prenove in izgradnje namestitvenih zmogljivosti so brez državne pomoči težko izvedljive. Na lokalni ravni pa so ukrepi prevečkrat le deklarativni in zato igralništvo kljub velikim zneskom, ki jih plačuje v občinski proračun (koncesijska dajatev), ni deležno večje podpore pri vlaganju Dejavniki, ki vplivajo na nastanek napitnine Napitnina pri prirejanju posebnih iger, ni odraz enega samega dogodka, ampak splet dejavnikov, ki bi jih lahko razdelili na tri temeljne skupine: zunanji dejavniki; notranji dejavniki; dejavniki sreče. Te dejavnike predstavljam s sliko št. 1: Slika št. 1 : Dejavniki, ki vplivajo na višino prejete napitnine Zunanji dejavniki: Vzgojenost igralcev Vraževernost Višina stave Število igralcev Dejavniki sreče: Pozitivni finančni rezultat Notranji dejavniki: Igralna naprava Medsebojni odnosi Plačni sistem Profesionalen odnos Prijaznost Urejenost Splošna razgledanost Neverbalna komunikacija NAPITNINA Zunanji dejavniki so tisti, na katere zaposleni nimajo velikega vpliva. V kolikor pa je vpliv mogoč, se rezultati kažejo šele na dolgi rok. Vzgojenost igralcev je prvi tak dejavnik. Lahko bi ga imenovali tudi igralniška kultura. Ni namreč vseeno, iz katere države izvirajo igralci. Za igralce iz romanskega dela Evrope je značilno, da si želijo biti v središču pozornosti. Praviloma so bolj glasni od ostalih. Če zaposleni znajo prisluhniti njihovim željam, znajo to nagraditi tudi z nadpovprečno visoko napitnino. Pravo nasprotje so Nemci in Avstrijci. Tudi pri igri so bolj dosledni in disciplinirani. Igralniška kultura jim ni tuja. Na vsak polni zadetek dajo en žeton za zaposlene. 3
4 Drug zunanji dejavnik, ki sicer v manjši meri vpliva na prejeto napitnino, je tudi vraževernost gosta, da lahko krupje vpliva na izid stave. Ta dejavnik pride še toliko bolj do izraza, ko gosta vedno spremlja sreča pri istem krupjeju. Takrat se z menjavami zaposlenih med igralnimi mizami zamenjajo tudi igralci. Tretji dejavnik je višina stave (vložkov) in iz tega izhajajoči dobitek. Višina stave je odvisna od tipa igralca: ali je ta pripravljen več tvegati ali pa igra zgolj za zabavo. Število igralcev posredno vpliva na napitnino. V kolikor le teh ni ni igre in če ni igre, tudi napitnine ne more biti. Število igralcev je odvisno od lokacije igralnice, sezone, ponudbe in konkurence. Ker pa je odvisno tudi od marketinških aktivnosti igralnice, se lahko dolgoročno vpliva na njihovo število. Notranji dejavniki se delijo v dva sklopa. Prvi sklop so tisti, ki izhajajo iz same igralniške organizacije. V prenesenem pomenu, bi jih lahko imenovali tudi higieniki. Prvi tak dejavnik je igralna naprava. Delo le-te mora biti brezhibno in izid zmagovalne kombinacije mora biti izključno posledica naključja. Glede na strukturo iger, bi lahko razdelili napitnino v dva dela: napitnina, ki jo zaposleni prejmejo pri prirejanju iger s kroglicami, napitnina pri prirejanju ostalih posebnih iger. Ni vseeno, ali se igra odvija na ameriški ruleti ali igrah s kartami. V igralništvu velja nenapisano pravilo, da gost ob zadetku na polno (igre s kroglicami) obdari krupjeja z enim žetonom. K temu seveda ni zavezan. Če je s storitvijo zadovoljen, izvajalca nagradi, sicer pa ne. Tako je pač v vseh uslužnostnih dejavnostih. Pravo nasprotje so igre s kartami, kjer napitnina ni odraz enega samega dogodka, ampak največkrat odraz gostovega pozitivnega finančnega rezultata. Medsebojni odnosi so zelo pomembni. V kolikor so le-ti dobri, je posledično dobro tudi delovno vzdušje in tudi gostje so bolj sproščeni ter se počutijo bolj domače. Prirejanje posebnih iger s kartami je večinoma individualno delo in ga izvaja posameznik sam. Pravo nasprotje je ruleta, ki je izrazito skupinsko opravilo, zato so medsebojni odnosi še toliko bolj pomembni. Naloge skupine bi lahko razdelili na naslednja opravila. Krupje izvaja igro. Urejevalec žetonov skrbi, da so žetoni pravilno sortirani. Vodja mize skrbi, da igra poteka korektno in dovolj hitro. Kot zadnji član skupine pa je inšpektor, ki ima nalogo, da komunicira z gosti, opravlja dodatni nadzor nad igro in rešuje morebitne konflikte na relaciji gost tehnika zaposleni. Obnašanje skupine in njena zrelost je v veliki meri odvisna od obnašanja managerjev in narave sistemov, ki jih le-ti nadzirajo. Zato odgovornost v primeru slabih medsebojnih odnosov pripisujemo prav njim. Pomembno vlogo za medsebojne odnose ima organizacijska kultura, ki sicer ureja medčloveške odnose. Po drugi strani pa krati osebno svobodo, vendar omogoča medčloveške odnose znotraj podjetja. Glavne značilnosti dobre organizacijske kulture so (Ferjan, 1998, str.50): dobro počutje zaposlenih, dobri odnosi med samimi zaposlenimi, 4
5 dobri odnosi me zaposlenimi in managementom, odločitve se sprejemajo ob participaciji zaposlenih. Plačni sistem je dejavnik, ki lahko zaposlene stimulira ali pa ne. Plačilni sistem je v domeni vodstva igralnice. Drugi sklop notranjih dejavnikov so tisti, ki so odvisni od zaposlenih in so v neposredni zvezi z njihovo motivacijo. Motivacija se prične z razumevanjem nalog, ki naj bi jih zaposleni opravili, kako njihove naloge vplivajo na ostale dejavnosti v igralnici. Zaposleni se morajo prvenstveno zavedati prednosti pravilno opravljenega dela na vseh nivojih in učinka slabo izvršenega dela na ostale zaposlene ter na zadovoljstvo gostov. Profesionalni odnos zaposlenih se deli na: odnos do dela (igre), odnos do gostov, čas potreben za izvedbo naročila, napake. Odnos do dela je spoštovanje delovnih navodil. Poleg tega morajo zaposleni spoštovati tudi nepisana pravila, ki so prisotna v igralnici. Na odnos do gostov mislimo, ko govorimo, kako zaposleni obravnavajo goste: glede na njihovo obnašanje, debelino denarnice, kulturo, obleko, ipd. Gostje hitro odreagirajo, če se zaposleni bodisi preveč posvečajo premožnejšim gostom in zanemarjajo ostale ali pa so do vseh enaki. Za razumevanje profesionalnega odnosa je zelo pomemben tudi čas, ki ga porabimo za izvršitev naročila ali storitve. Nepotreben čas je v neposredni zvezi z dobičkom podjetja in zadovoljstvom gostov. Naročilo, ki ga sprejmemo od gosta, je treba izvršiti brez napake. Zato lahko kakovost storitev merimo po napakah. Potem je tu prijaznost zaposlenih, ki je ne smemo enačiti s profesionalnim odnosom. Ta odnos se kaže v ustrežljivosti, kooperativnosti, potrpežljivosti ipd. Mejo med prijaznostjo in pretirano vljudnostjo je zelo težko določiti. To mejo si mora postaviti vsak zaposlen sam glede na izkušnje in trenutno stanje. Kakšno težo ima ta dejavnik, bom utemeljil z naslednjim. Strateški marketing privablja nove goste. Vendar marketinška akcija ne bo dosegla pravega učinka, v kolikor se ne bodo gostje ponovno vračali. Ta notranji marketing pa se s preprostimi besedami imenuje zadovoljen in (vedno) nasmejan delavec. Urejenost zaposlenih je zelo pomemben dejavnik. Na delovnem mestu morajo biti vedno primerno urejeni, v predpisanih in skrbno vzdrževanih ter brezhibno zlikanih oblekah, kot določa katalog delovnih oblek igralnice. Splošna razgledanost je naslednji dejavnik, s katerim lahko zaposleni pripomorejo k višini napitnine. Vsem obiskovalcem, ki so prihajali ali še prihajajo v igralnico, je namreč skupno le to, da so prišli z določenimi željami in pričakovanji. Ko se vračajo domov, morajo imeti občutek, da so za vloženi denar tudi nekaj dobili. Tisti, ki jim morajo to nuditi, pa so prav zaposleni ne glede na lokacijo dela v igralnici. 5
6 Zadnji dejavnik je neverbalna komunikacija. Tu je najpomembnejše pravočasno ugotoviti, kaj si gost v določenem trenutku želi, in mu tudi ustreči, v kolikor njegove želje niso v nasprotju z veljavnimi delovnimi navodili. Človekovo dojemanje sogovornika je kompleksen proces in ima velik pomen za razumevanje človekovih čustvenih stanj in procesov. Gostje neverbalno sporočajo na različne načine: z obleko in obutvijo, z modnimi dodatki, kozmetiko, pričesko ipd. Poleg tega človek, hote ali nehote sporoča tudi s svojim telesom, ki obsega nekaj tisoč izrazov. Delili pa bi jih lahko v štiri skupine (Ferjan, 1998, str 33): proksemiko (to je položaj in gibanje ljudi v prostoru); držo in hojo ljudi; gestiko (to je kretnje rok, nog in glave); mimiko (to je izraz obraza in oči). Dejavniki sreče so tisti, ki so odvisni izključno od spletov naključij. Vsaka igralna naprava ima pri svojem delovanju določene tolerance in napake. Tako bi morali izdelovalci igralnih naprav, kot zaposleni v igralnici, težiti k temu, da bi bilo odstopanj čim manj. Tak dejavnik je pozitivni finančni rezultat igralca, ki neposredno vpliva na napitnino in njeno višino. Ni vseeno, ali gostje pri igri izgubljajo in se to kaže v pozitivnem finančnem rezultatu igralnice. Ko pa jih pri igri spremlja sreča, takrat igralnica izgublja. Laično gledano je interes krupjeja, da gost dobiva, saj ima takrat največjo napitnino. V kolikor so izpolnjeni vsi pogoji korektnega (beri poštenega) dela krupjeja in brezhibnosti igralnih naprav, pa to nikakor ni možno. Zato v tem primeru krupje nima nobenega vpliva na izid stave. Sam prihodek igralnice je odvisen od teoretičnega donosa igre, ki je za posamezno igro različen. V preglednici št. 1 navajam le najpomembnejše vrste iger. Daljši kot je čas igranja, bolj se donos igralnice približuje teoretičnem donosu. Preglednica št. 1: Teoretični donos posamezne igre Vrsta igre Donos igralnice ameriška ruleta 2,70 % black jack od 0,18 do 0,43 % punto banko od 1,06 do 1,24 % igralni avtomati* od 2,00 do 15,00 % *pri igralnih avtomatih je praktično možen donos od 1 do 99%, vendar pa države z zakonodajo predpisujejo, kolikšen odstotek vplačanega denarja se mora namenjati za izplačila. Šele po izpolnjenih vseh prej naštetih dejavnikih (ali vsaj večini od njih) da gost napitnino krupjeju in mu reče: -»PER GLI IMPIEGATI, - POUR LES EMPLOYES, - FÜR DIE ANGESTELLTEN, - FOR THE BOYS, - ZA, VAS DRUGOVI, - ZA VAS (osebje ob igralni mizi) «6
7 1.4. Težave zaposlenih pri delu Teoretično bi lahko vse težave, s katerimi se srečujejo zaposleni pri delu, dobili tako, da bi negirali prej naštete notranje dejavnike, ki izhajajo iz organizacije in vplivajo na prejeto napitnino. Tudi v praksi je podobno. Koliko truda mora krupje vložiti, da prejme napitnino, nam pove že kratek opis dela. Delo krupjeja je izredno monotono, kretnje, gibi in postopki se neprestano ponavljajo, in sicer v povprečju vsakih 80 sekund. V glavnem se delo odvija ponoči, v dimu, ob stalnem delovanju klima naprav (tudi prepih pri tem ni izvzet), pod zdravju škodljivimi halogenskimi lučmi, vse vikende in praznike. Vsak krupjejev gib se spremlja z video nadzorom. Značilne so tudi menjave denarja. Čim več menjav v čim krajšem času, pri izplačilih in vplačilih, venomer, vsakih 80 sekund znova. Po nekaj urah tako intenzivnega dela nastopi padec koncentracije, ravno koncentracija pa je eden od osnovnih pogojev za uspešno opravljanje tega dela. S padcem koncentracije se začnejo pojavljati napake, ki posledično pomenijo slabše razpoloženje tako gostov kot nadrejenih. Seveda se da to preseči. In kdor je tega sposoben, je profesionalec. Prav profesionalen odnos pa je tisto, kar napitnina nagrajuje. Poseben problem so medsebojni odnosi v nekaterih slovenskih igralnicah, saj so zaposleni pri svojem delu podvrženi vojaškim, diskriminatornim srednjeveškim načelom. Demokracija in odprtost družbenih načel, kot tudi vpliv svetovnih trendov mode tako ni prinesel moškim možnosti do lepotnih popravkov, kot so; brada, dolgi lasje in uhani. Ženski del zaposlenih si ne sme barvati las in nohtov s preveč kričečimi barvami. Poleg tega se ne smejo razkazovati s preveč bleščečim nakitom. Komunikacija med zaposlenimi in gosti je omejena na minimum. To pomeni, da se lahko z gosti pogovarjajo le o igri, ki se izvaja na igralni mizi. Takšne omejitve so ponekod pripeljale do tega, da je tudi tako banalni pogovor, kot je vreme, prepovedana tema. Delovna navodila so zelo toga, saj narekujejo, da je obračanje glave omejeno na delovno površino mize. Vse s ciljem, da bi se gost v igralnici čim manj moteče počutil (ali je to res tako?). Obiskovalcev igralnice ne zanimajo problemi, s katerimi se zaposleni soočajo pri delu. Pričakujejo le, da jim bodo nudili dovolj visok nivo storitev. V kolikor želijo gostom nuditi dovolj visok nivo storitev, mora delo potekati zelo intenzivno. Tako intenzivnost dela bi težko našli še v katerem poklicu. Tako je poklic krupjeja zaradi stalnih vplačil in izplačil izredno stresen. Kakšen strelovod nejevolje gostov so, vedo le tisti, ki to delo opravljajo.to pa se vsako leto bolj odraža v povečanem obsegu bolezni. Težave, s katerimi se soočajo zaposleni pri svojem delu, prikazuje slika št.2. Slika št. 2: Težave, s katerimi se srečujejo zaposleni pri svojem delu gost - njegove potrebe in pričakovanja težave, ki izhajajo iz samega dela delo krupjeja video nadzor in odnos nadrejenih Na osnovi ogleda delovnih mest, razgovorov z zaposlenimi, kadrovsko službo je bilo pri zdravniških pregledih ugotovljeno, da obstajajo naslednje obremenitve in škodljivosti: pretežno popoldansko in nočno delo in s tem v zvezi moten socialni ritem življenja, neustrezen ritem budnosti in spanja; zahteva po pozornosti in koncentraciji; 7
8 statične obremenitve vratne in ledvenokrižne hrbtenice; dinamične obremenitve desne roke zlasti v ramenu; izpostavljenost hrupu in umetni osvetlitvi; neugodni klimatski pogoji: dim, suh zrak, prah, premikanje zraka zaradi delovanja klimatskih naprav. Zaradi vsega naštetega pa se največ zdravstvenih težav kaže na naslednjih organskih sistemih po MKBP (IX revizija): psihične težave v smislu psihastenij, anksiozno depresivnih nervoz, zasvojenosti ter druge motnje; težave s prebavili, zlasti ulkusne bolezni; težave z lokomotornim aparatom (vratna in ledvenokrižna hrbtenica); bolezni dihal (zlasti kronična obolenja dihal); okvare sluha in astenopične težave z očmi; bolezni KV sistema (povišan arterijski krvni tlak, bolezni ven na nogah). Kot je bilo že omenjeno, je delo izredno stresno in zato zaposleni nemalokrat iščejo dejavnost za sprostitev. Rešitve so različne, od športa do alkohola, narkomanije in zasvojenosti z igrami. V igralnicah z daljšim stažem pa je zaradi različnih bioritmov z življenjskimi sopotniki prisotno tudi povečano število ločitev, kot sicer velja za slovensko povprečje Vrednotenje dela Kolektivna pogodba dejavnosti uvršča poklic krupjeja v V. tarifni razred, za katerega je poleg srednješolske izobrazbe potreben še izpit za krupjeja in poznavanje jezika igralcev. Glede na to, da so v slovenskih igralnicah pretežno tuji gostje (italijanski, avstrijski) je znanje jezika še kako zelo pomembno za komunikacijo. V kolikor povzamem opisni list delovnega mesta, tam zasledimo naslednje vsebine: pripravljanje naprav za izvajanje iger na igralni mizi; izvajanje iger na srečo; obveščanje (poročanje) o odmikih pri izvajanju iger na srečo; zaključevanje mize z ugotovitvijo stanja vrednostnih žetonov, štetje denarja in napitnine, ter kontrola med stanjem na igralni mizi in blagajno; pobiranje in razvrščanje žetonov v stolpce po barvi in vrednosti; kontroliranje dela v pripravi naprav za izvajanje iger na igralnih mizah; povezovanje izvedbe iger na IM, vodenje in kontroliranje sodelavcev ob izvajanju igre. Krupje naj bi napredoval iz urejevalca žetonov (s tujko chiperja), ki skrbi za podporo krupjeju pri delu na ameriški ruleti. Logična nadgradnja delovnega mesta krupjeja je vodja mize (le ta igro nadzira) in inšpektor iger na igralnih mizah, ki vodi poslovanje igralnih miz. Nov Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo pa je vnesel še nove zahteve pri zaposlovanju v igralništvu. Tako so v pod poglavju 8-Posebne določbe za delavce v igralništvu v III. poglavju vnesli nov 85. a, 85. b člen, ki se glasita (citiram): 85. a člen:»vodje igralnic, krupjeji, vodje iger, osebe, ki opravljajo interni nadzor v igralnici, ter glavni in pomožni blagajniki morajo imeti dovoljenje za delo v dejavnosti 8
9 prirejanja posebnih iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: licenca), ki ga izda posebna komisija, sestavljena iz dveh članov, ki ju imenuje minister, pristojen za finance, in člana Odbora združenja igralnic pri Gospodarski zbornici Slovenije. K vlogi za pridobitev licence mora koncesionar za osebe iz prejšnjega odstavka predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev: da ima oseba zahtevano izobrazbo in izpolnjuje druge pogoje, katerih minimum vsebin je opredeljen v igralniških standardih, na katere se v predpisu sklicuje minister, pristojen za finance; da izpolnjuje dodatne zahteve, ki jih za delovno mesto predpiše koncesionar; da oseba ni bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir. Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev licence oziroma preneha opravljati delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo, za katero je potrebna licenca, mora koncesionar obvestiti komisijo iz prvega odstavka tega člena, ki licenco odvzame. Komisija o odvzemu licence obvesti nadzorni organ.«85. b člen:»nadzorni organ zaradi izvajanja določil tega zakona vodi posebno zbirko podatkov o osebah, ki so pridobile licenco. V zbirki iz prejšnjega odstavka se zbirajo naslednji podatki: ime in priimek, datum in kraj rojstva, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo, izobrazba, datum pričetka veljavnosti licence in delovno mesto. Podatki iz zbirke iz prvega odstavka tega člena se hranijo še eno leto od odvzema licence.«za zaposlene pa je zelo pomemben tudi spremenjen 86. člen, ki se glasi (citiram):»delavci v igralnici (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki imajo neposreden stik z izvajanjem igre, se ne smejo udeleževati posebnih iger na srečo kot igralci v igralnici oziroma igralnem salonu, ki je v lasti ali v upravljanju koncesionarja, pri katerem so zaposleni.«nov člen uvaja nekaj več pravic za zaposlene. Po starem določilu je bilo namreč prepovedano kakršnokoli obiskovanje igralnic v slovenskem prostoru vsem, ki so zaposleni kot krupjeji v katerekoli slovenski igralnici. Vendar pa ta spremenjeni člen še ne pomeni, da bodo zaposleni resnično tudi lahko obiskovali konkurenčne igralnice, saj za vodstva igralnic ni obvezujoč. Le ta imajo pravico izdati prepoved vstopa, ne da bi navedli razloge zanjo. 2. REGULACIJA NAPITNINE V TUJINI V nadaljevanju bom v grobem (prostorske možnosti objave raziskave namreč ne dopuščajo poglobljenih študij) predstavil urejenost napitnine v nekaterih evropskih državah in v ZDA, saj se ta od države do države zelo razlikuje Anglija V Angliji se igralniška dejavnost odvija v posebnih klubih. Zaposlenim zato ni dovoljeno sprejemati napitnine med samim izvajanjem igre, ampak ko je igra zaključena in igralna miza ne obratuje več. Višina napitnine je tako odvisna od finančnega izkupička 9
10 posameznega igralca. Do napitnine so zaposleni upravičeni neposredno v skladu z internimi dogovori v posamezni igralnici. Poleg napitnine so zaposleni upravičeni do plačila iz naslova rednega dela Avstrija V Avstriji imajo plačo izraženo z zajamčeno vrednostjo točke. Število točk regulira relativna razmerja med delovnimi mesti. Vse prejete napitnine so po letu 1990 izključno namenjene za plače zaposlenih v igralništvu. Zaposleni se delijo v dve strukturi: v uslužbence (zaposleni na IM, IA, blagajnah in recepciji) in delavce, (valeji, vratarji, čistilke in ostali pomožni delavci). Napitnino delijo v razmerju 96 : 4 v korist uslužbencev. 27.člen zakona v 3. odstavku zasledimo naslednje besedilo:»delojemalci koncesionarja ne smejo igrati v igralnicah in tudi ne smejo sprejemati od igralcev nobenih zneskov ali bonitet katerekoli vrste. Kljub temu pa je dovoljeno zbiranje zneskov, ki so določeni za skupnost delojemalcev koncesionarja in se zbirajo v posebnih zabojčkih v igralnici (cagnotte).«4.odstavek:»delitev cagnotte med delojemalci koncesionarja, se ureja s kolektivno pogodbo in s posebnim dogovorom. Koncesionar nima nobene pravice do teh zneskov. Vodilni kader, to so člani vodstva, vodilni uslužbenci po posebni pogodbi in delojemalci drugih stranskih obratov nimajo pravice do teh zneskov.«(konec citata) Kaj sploh je»cagnotta«? Poleg 100% napitnine, ki se deli v skladu s kolektivno pogodbo, se v znesek za plače nameni še delež od iger, in sicer ameriške rulete in igre s kartami 28%, od igralnih avtomatov 20% prihodkov. Ta določila si je izboril sindikat, ko so začeli uvajati v igralnico nove igre in igralne avtomate in si tako zagotovil, da jim uvedbe novih iger, ki napitnine ne prinašajo, ne znižajo plače. V skupnem znesku, ki se nameni za plače, predstavlja napitnina 50 odstotkov vsega denarja. V kolikor»cagnotta«ne zagotavlja izplačila plače po zajamčeni točki, se to stori iz še dodatnega denarja iz realizacije. Višina delitve»cagnotte«se usklajuje kvartalno. V kolikor se ustvarjena»cagnotta«v preteklih treh mesecih poveča, se poveča tudi osnova za delitev v naslednjem tromesečju in obratno. Poleg rednih mesečnih dohodkov so zaposleni upravičeni tudi do regresa za letni dopust in božičnega dodatka, le ti se izplačajo iz istega zneska kot ostali prejemki Francija V Franciji se je po sprejemu nove zakonodaje (1993) uvedlo takšen način delitve napitnine, da zaposleni lahko zelo natančno nadzirajo višino zbranih sredstev, kot tudi udeležbo njih samih (objava na oglasni deski), napitnine. Za plače se deli samo dnevno zbrana napitnina, tako gre 80% tistim, ki so delali na določen dan, preostalih 20% pa se nameni za bolniške do 30 dni, dopuste in božični dodatek. Vsi zaposleni si lahko takoj prvega v mesecu izračunajo plačo za pretekli mesec, ko seštejejo osnovno plačo in dodatke ter vse dnevne deleže napitnin, ki jim pripadajo. Zneske pa je potrebno vnesti v davčne napovedi. Poudariti je potrebno, da se napitnina deli na koncu meseca brez zmanjševanja za prispevke in davke, delavec pa lahko izbira ali bo akontacijo dohodnine plačeval mesečno ali bo plačal vso na koncu leta. Med upravičence za delitev napitnine so vključeni delavci, ki sodelujejo pri igrah na srečo: baccara, black jack, ruleta, ameriška ruleta, 30-et-40, craps, boulle, 23, in v zelo 10
11 omejenem obsegu delavci, ki posredno sodelujejo ali so zaposleni drugje po igralnici oziroma pomagajo delavcem na IM pri teh igrah na srečo. V decembru dobijo zaposleni 13. plačo, le ta znaša 10% letne plače Italija V Italiji plačilni sistem pozna osnovno plačo in dodatke. Zaposleni se delijo v devet plačilnih kategorij, ki so določene ločeno za administracijo in igralnico. Napitnina IM se deli v razmerju 50:50. Prva polovica je namenjena delavcem za igralnimi mizami. Nadaljnja delitev poteka v skladu z internim pravilnikom o delitvi napitnine, tako rekoč naravnost v žep. Delavci so dolžni vnesti zneske napitnine v svoje letne davčne napovedi. Druga polovica se prišteje k realizaciji igralnih miz, v zameno pa je lastnik igralnice dolžan zaposlenim plačevati prispevke za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Poleg tega se po istih merilih tudi dejansko izplača delavcem tako imenovano» trinajsto plačo«. Ta plača ni v nikakršni povezavi z rednimi plačami zaposlenih. V poletnih mesecih pa zaposleni prejmejo regres, ki znaša 10% od letne osnovne plače Madžarska V vseh madžarskih igralnicah je dovoljeno sprejemanje napitnin. Le te se, tako kot je ustaljena praksa po vseh evropskih igralnicah, deponirajo v posebne zabojčke. Dvajset odstotkov napitnine se prišteje k prihodkom (razlika v vsoti vseh vplačil igralcev in vseh izplačil igralcem) igralnih miz in igralnih avtomatov. Prihodki so obdavčeni s štirideset odstotno stopnjo. Preostali znesek napitnin se razdeli med zaposlene kot dodatna stimulacija Nemčija V Nemčiji je dejavnost igralništva urejena z zveznimi zakoni in je zato med posameznimi igralnicami lahko različna. Vsem pa je skupno to, da zaposleni ne smejo napitnine sprejemati neposredno, ampak jo morajo deponirati v posebne skrinjice, imenovane»tronc«. Tako zbrana napitnina se razdeli med vse zaposlene v igralnici, ki so povezani z prirejanjem iger, vključno z zaposlenimi na igralnih avtomatih. Velja dogovor, da so do višjih zneskov napitnine upravičeni tisti zaposleni, ki imajo večji vpliv na njeno višino. Tako prejme krupje več napitnine kot vodja mize, še manj napitnine pa prejme vodja oddelka igralnih miz. Različni so tudi prejemki napitnine glede na status krupjeja. Krupje na ameriški ali francoski ruleti tako prejme več napitnine kot tisti na black jack-u. Upošteva se tudi delovna doba zaposlenih v igralnici. Iz tega sledi, da več kot ima posameznik delovne dobe v igralnici, do večjega deleža napitnine je upravičen. Napitnina je obdavčena z maksimalno 10% stopnjo. Preostanek se po prej opisanem postopku skupaj z deležem realizacije razdeli med zaposlene Nizozemska Delavci prejeto napitnino deponirajo v zabojček za napitnino, imenovan»tronc«. kasnejša razdelitev pa je natančno določena v kolektivni pogodbi. 11
12 Zaposleni v igralnici se delijo na igralniške delavce (direktor igralnice, pomočnik direktorja igralnice, inšpektor, pomočnik inšpektorja, vodja igralne mize, nadzornik, višji krupje, krupje, kandidat krupje,»bout-de-table«, krupje za black jack, krupje za dvojno ruleto, vodja blagajne in blagajnik) in na neigralniške delavce. Tako imenovani neigralniški delavci (zaposleni na igralnih avtomatih, varnosti in recepciji, režijski delavci..) dobijo fiksne plače in so razdeljeni na 11 funkcijskih skupin, za vsako delo v funkcijski skupini pa je določena minimalna in maksimalna plača. Napitnina je namenjena izključno formiranju mase za plače. Vsako posamezno delovno mesto je ovrednoteno z najnižjim in najvišjim številom točk (napredovanje delavcev). Vrednost točke se določi glede na višino povprečnih mesečnih napitnin. Znesek denarja za plače se dopolni s korekcijskim faktorjem za igre, ki ne ustvarjajo napitnine (približno 10% realizacije na igralnih mizah), s katerimi se zagotavlja izplačilo dogovorjene vrednosti točke. V primeru presežka napitnine več kot tri mesece zapored se vrednost točke poveča. Realizacija igralnih miz pa služi tudi za izplačilo 13. in 14. plače Združene države Amerike V tej državi se»tip«v večini igralnic ne evidentira. Njegova višina od primera do primera zelo varira, saj jo zaposleni v večini igralnic spravijo neposredno v žep. Prejemanje napitnin in njihovo vključevanje v plače pa je v posameznih državah zelo različno urejeno, ali pa ponekod sploh ni urejeno. Poznani pa so tudi primeri, ko je ureditev zelo podobna evropski. Obiskovalci lahko dajejo napitnine delilcem (zaposleni, ki delajo na igrah s kartami) in krupjejem pri igralnih mizah. Na splošno velja le, da management ter zaposleni, zadolženi za nadzor in red, po zveznem zakonu ne smejo prejemati napitnine. Napitnine se glede davkov (dohodnina) obravnavajo enako kot ostali prejemki, obdavčitve pa so minimalne. Kapitalizem je tudi pri delitvi napitnine tu prišel najbolj do izraza; v kolikor napitnine ne dobiš, oziroma je ne ustvariš, je nimaš. V igralnicah, kjer se»tip«ne evidentira, nisi deležen napitnine svojih sodelavcev. V nekaterih igralnicah obstajajo dogovori, da si»team«, ki kroži med igrami, ki napitnine ne prinašajo, in igrami, kjer je napitnine več, deli napitnino v enakih deležih. Poleg napitnine pa zaposleni prejmejo dodatno plačilo za opravljeno uro dela Države bivše Jugoslavija Vse države bivše Jugoslavije imajo sprejeto igralniško zakonodajo. V BIH in republiki Črni gori zakonodaja napitnine ne omenja. Prav tako tudi ni nobene aktivne igralnice, da bi lahko v praksi preverili načine delitve med zaposlene. Sicer pa je na Hrvaškem in v Makedoniji zakonodaja zelo podobna tisti v Avstriji. 3. UREJENOST NAPITNINE V SLOVENSKI ZAKONODAJI Veljavni zakon o igrah na srečo ne obravnava napitnine na način, kot bi si zaposleni želeli. V 88. členu namreč navaja:»delavci, ki vodijo posebne igre na srečo ali nadzorujejo igre, ne smejo od igralcev sprejemati napitnin, daril, posojil ali drugih ugodnosti zase ali za koga drugega.«napitnina je omenjena tudi v 91. členu, kjer pa preberemo naslednje; 12
13 »Ne glede na določbe 88. člena tega zakona, lahko igralci dajejo napitnino za izvajanje določenih iger na srečo, ki se daje v posebne skrinjice na igralnih mizah. Napitnina iz prejšnjega odstavka je sestavni del prihodkov koncensionarja. Prihodki iz napitnine so lahko podlaga za plače in plače na podlagi delovne uspešnosti. Pri delitvi prihodka iz napitnin iz prejšnjega odstavka so izvzeti člani uprave in drugi vodilni delavci koncesionarja. Način delitve se določi s splošnim aktom za igralnico v skladu z panožno kolektivno pogodbo.«predlagatelj je zgornji člen obrazložil takole (skrajšano): Napitnine v igralnicah naj bi bile drugačne narave kot npr. tiste v gostinstvu, bencinskih servisih..., saj se napitnina v igralnicah zbira v posebne zabojčke na igralnih mizah. Priznava, da se drugod po svetu igralniške napitnine uporabljajo za izplačilo plač zaposlenim, ki neposredno izvajajo posebne igre na srečo. V sklad za plače se poleg napitnin steka tudi ustrezen del prihodkov igralnice (Avstrija, Nizozemska). Predlagatelju se ne zdi primerno, da bi se celotna napitnina uporabi za plače, boji se namreč možnosti, da bi zaposleni ovirali širitve igralniških zmogljivosti z igrami, ki napitnine ne prinašajo (npr. igralni avtomati). Meni tudi, da zberejo igralnice na Primorskem več napitnine kot tiste v notranjosti in smatra Italijane za bolj radodarne enotna regulacija tega vprašanja naj ne bi bila sprejemljiva. Sistem delitve napitnin naj bi določila panožna kolektivna pogodba. 4. OBREMENITVE NAPITNINE KOT SESTAVINE PLAČE 4.1. Zakon o dohodnini Napitnine, kot sestavni del prihodkov igralnice, se obravnavajo kot osebni prejemki in so podvržene vsem davčnim obremenitvam, ki izhajajo iz zakona. Preglednica št.2.: Stopnja dohodnine za leto 2001: Letna osnova nad do Davek v SIT + % nad Vir: Ministrstvo za finance RS Davek od osebnih prejemkov se plačuje po predpisani lestvici, ki je progresivna in stopničasta (najnižja 17%, najvišja 50%). Skupine v njej pa so odvisne od povprečne plače zaposlenih v RS v predpreteklem mesecu, zato se lestvica mesečno spreminja. Akontacijo dohodnine plačuje (odvaja) igralnica, kot pravna oseba. V kolikor med letom ni bilo odvedeno dovolj dohodnine, se le-ta poračuna na podlagi odločbe o plačilu dohodnine. 13
14 4.2. Zakon o prispevkih za socialno varnost Od napitnine, kot sestavine plače, je potrebno plačati tudi prispevke. Prispevke plačuje (odvaja) igralnica kot pravna oseba, ki izplačuje plače in je zavezanec za plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanje, porodniško varstvo in za prispevek za zaposlovanje. Prispevke se obračunava in plačuje od kosmatih plač. Preglednica št. 3.: Prispevki od plač v % Delojemalec Delodajalec Prispevek za pokoj.in invalid.zavarovanje 15,50 8,85 Prispevek za zdravstvo 6,36 6,56 Prispevek za porodniško varstvo 0,10 0,10 Prispevek za zaposlovanje 0,14 0,06 Prispevek za primer nesreče 0,00 0,53 Skupaj 22,10 16,10 Vir: Zakon o prispevkih za socialno varnost 4.3. Zakon o davku na izplačane plače Davke plačuje igralnica kot pravna oseba, ki izplačuje plače in davek obračunava in plačuje od bruto plač. Davek je prihodek proračuna. Stopnje davka nam ponazarja preglednica št. 4. Preglednica št.4: Stopnje davka na plače Če znaša mesečna bruto plača zaposlenega od do, znaša stopnja davka % Mesečna osnova nad do % , , ,8 nad ,8 Vir: Zakon o davku na izplačane plače Celotno obremenitev plače pa ponazarja preglednica št.5. Preglednica št. 5.: Celotna obremenitev plač neto akont.doh. dav.os. prispevki bruto I prisp.podj. bruto 2 %davka davek na IP strošek plač * , ** , , , , Vir: SIDS januar 2002 * zajamčena plača ** minimalna plača 14
15 5. OBREMENITEV NAPITNINE KOT PRIHODKA PODJETJA 5.1. Zakon o davku na dodano vrednost Zakon o davku na dodano vrednost določa, da mora zavezanec za DDV za vsak promet blaga oziroma storitve izdati račun ali drug dokument, ki služi kot račun, ter obdržati kopijo računa. Igralništvo je teh davkov oproščeno, saj bi bilo nemogoče gostom pri vsakem izplačilu izdajati račun. Tako je DDV-ja oproščena tudi napitnina. Kljub vsemu pa je igralnica dolžna zaračunavati DDV pri vstopnini v višini 20 odstotkov Zakon o davku na dobiček V tistih podjetjih, kjer se ne razdeli celotna napitnina in se zato steka v prihodke in kasneje v dobiček, je potrebno plačati davek na dobiček. Davek se obračunava pred ugotovitvijo čistega dobička. Davek se obračunava torej tudi iz napitnin. Igralnica kot pravna oseba, ki dosega dobiček z opravljanjem dejavnosti in ima sedež v RS, je tudi zavezanka za plačilo davka. Le-ta znaša 25%. 6. DELITEV NAPITNINE V SLOVENSKIH IGRALNICAH V igralnicah Portorož, Lipica, Bled, Maribor in Ljubljana ne razpolagajo s posebnimi ureditvami napitnine, zato se le-ta prišteje preostalim prihodkom in deli skupaj s preostalim zneskom za plače. Tudi v družbi HIT d.d. se napitnina v skladu z določili 91. člena Zakona o igrah na srečo steka med prihodke podjetja. Samo zbiranje napitnine ureja delovno navodilo, ki določa, da delavci, ki vodijo oziroma nadzorujejo izvajanje igre, ne smejo sprejemati napitnine na svoj račun niti na račun drugih, ne da bi napitnino deponirali v zato določeno skrinjico na igralni mizi. V kolikor je dana napitnina v gotovini, pa jo mora krupje zamenjati v vrednostni žeton. Vsebino skrinjice šteje posebna komisija, ki je sestavljena iz predstavnika igralnih miz, igralnih avtomatov in blagajniškega poslovanja. Evidenca prejete napitnine se vodi z obračunom posamezne igralne mize in na skupnem zbirniku v tekočem dnevu prejete napitnine. V samem pravilniku o plačah je določeno, da se za delitev med zaposlene namenja celotna napitnina. Poleg tega tudi določa kdo so upravičenci in v kolikšnem deležu participirajo v uspešnosti igralnice. Sestavni del pravilnika o plačah je metodologija delitve napitnine, pridobljene na igralnih mizah, ki natančno določa način delitve napitnine med zaposlene. 7. SKLEPNE MISLI V povzetku lahko ugotovimo, da napitnina ni obvezen sestavni del igralniške storitve. Tuja zakonodaja, ki ureja prirejanje posebnih iger na srečo, je v večini držav ne upošteva kot sestavni del prihodkov. Način delitve napitnine med zaposlene je v razvitem svetu v posameznih državah različen in ni neposredno primerljiv. Tako so v avstrijskih, kot tudi v italijanskih igralnicah vsi delavci, ki imajo neposreden stik z gosti za igralnimi mizami, 15
16 plačani z napitninami. Gostje napitnine podarijo za storjene usluge, zato so le-te enake narave kot napitnine v vseh drugih storitvenih dejavnostih. Te napitnine se zbirajo v posebnih skrinjicah. Čeprav se v nekaterih državah del napitnine steka v prihodke, pa jo po meni znanih podatkih nikjer v svetu ne uporabljajo za izračun realizacije in iz nje povezane uspešnosti poslovanja, ki služi kot osnova za izračunavanje bruto dodane vrednosti. Taka kategorizacija napitnine bistveno izkrivi dejansko višino stroškov za plače. V kolikor bi bila napitnina v prihodkih igralnice in se ne bi delila kot dodatna stimulacija, bi za plače nominalno (realno sicer ne) porabili več denarja kot ga sicer sedaj. V nekaterih igralnicah po svetu so napitnine neobdavčene in so jih zaposleni deležni neposredno. Spet v drugih državah pa so napitnine kljub temu da jih zaposleni prejemajo neposredno, vseeno obdavčene. Večina služb v slovenskih igralnicah (receptorji, valeji, šoferji, garderoberji, blagajniki, natakarji, postreščki, v nekaterih igralnicah tudi zaposleni na IA) napitnino že dobiva neposredno, saj jih zakon o igrah na srečo pri tem ne omejuje. Zakon določa drugačna pravila samo za zaposlene za igralnimi mizami. Prav tako so napitnine deležni delavci drugih storitvenih dejavnosti (frizerji, natakarji, delavci na bencinskih servisih.). V kolikor zaposleni napitnine prejemajo neposredno, jim ni potrebno odvajati nobenih davkov in prispevkov. To kaže, da poznamo v Sloveniji dve vrsti napitnin: obdavčene in neobdavčene. O neobdavčenih govorimo takrat, ko omenjamo napitnine, ki jih stranke dajo konkretni osebi (npr. natakarju). Ta napitnina je osebni prejemek, ki ni obdavčen z nobenim davkom. Na drugi strani so napitnine igralnih miz, za katere zakon določa, da so prihodek igralnice. Ob njihovi delitvi je poleg prispevkov zaposlenih in akontacije dohodnine, ki je razvidna na plačilni listi, potrebno plačati (ta denar odvaja podjetje) tudi prispevke podjetja in davek na plače. Iz tega sledi, da se v državni proračun zbirajo velike vsote denarja, saj se: pri 3,8 % davku na plače 100% vrednost zniža na 83,4% v bruto znesku. V neto znesku pa posameznik prejme 56,5% od osnove. pri 7,8 % davku na plače 100% vrednost zniža že na 80,7% bruto znesku. V neto znesku pa posameznik prejme 46,1% od osnove. pri 14,8 % davku na plače 100% vrednost zniža na 76,4% bruto znesku. V neto znesku pa lahko posameznik prejme le največ 39,4% lahko pa tudi manj v kolikor bi imel zelo visoko plačo. Ko se seznanimo s temi dejstvi, ugotovim, da slovenska zakonodaja deli državljane na privilegirane in neprivilegirane. Taka delitev je po vsej verjetnosti v nasprotju z načeli enakopravnosti, ki so zapisane v ustavi. V Sindikatu igralniških delavcev, ki zastopa zaposlene v slovenskih igralnicah, so mnenja, da so tudi v Sloveniji napitnine namenjene delavcem in zato ne sodijo med prihodke podjetja. Zaradi člena v veljavnem zakonu pa nekatera vodstva igralnic, kljub zahtevam delavcev, še vedno preprečujejo delitev le teh v celoti, pa čeprav bi se plačali vsi prej našteti davki in prispevki. Rešitev, ki so jo uvedli v družbi HIT, je zato prvi korak k ureditvi stanja na tem področju. Rešitev ni idealna niti za podjetje, kaj šele za zaposlene. Je pa edina možna in sprejemljiva, dokler zakon ne bo dovoljeval drugačnih rešitev. V prihodnosti bo zato potrebno spremeniti zakonodajo, predvsem v tistih členih, ki napitnino obravnavajo kot sestavni del prihodkov igralnice. Zaradi zagotavljanja socialnega in ekonomskega standarda pa bi se morala deliti po zgledu Italija in Francije kot druga»masa«. Zaposleni namreč ne bodo zmogli opravljati dela do upokojitve. Vse preveč je bolezni, ki jih bodo prisilile k zamenjavi dela. V kolikor bo prišlo do razumevanja problematike napitnin in le-ta ne bo več podvržena tako visokim obremenitvam, bi en del napitnine namenili za tretji steber pokojninskega zavarovanja in del za sklad za invalide. V osnutku panožne kolektivne 16
17 pogodbe, katerega so odposlali na Gospodarsko zbornico, so to že upoštevali; kar pa je poseben problem. Pripravljenosti pristojnih, da bi delitev napitnine uredili v panožni kolektivni pogodbi za igralništvo, čeprav zakon iz leta 1995 to določa, ni zapaziti. Vlogo za začetek pogajanj so predstavniki zaposlenih vložili že v letu 1999, a kaj več od pisnega odgovora, da so pristojni pri GZS namero sprejeli na znanje, ni bilo Razmere v igralništvu V svetu napitnina zelo upadu. To izhaja predvsem iz dejstva, da se v igralnice uvajajo igralni avtomati (predvsem elektronske rulete) in igre, ki napitnine ne prinašajo (igre s kartami). Tem spremembam zaposleni niso najbolj naklonjeni. V svetu so rešitve različne; od stavk pa do dogovorov, da se del realizacije iger, ki napitnine ne prinašajo, nameni za plače krupjejev. V prihodnjih letih bo zato prav gotovo prišlo do večjih sprememb pri nagrajevanju zaposlenih, saj je trend uvajanja iger, ki napitnine ne prinašajo v velikem porastu, le-ta pa bo zaradi spremenjenih navad gostov (internet igranje, igralni avtomati) po vsej verjetnosti prisoten tudi v prihodnje. Počasi, a nezadržno se veča razkorak med bogatimi in revnimi sloji ljudi. Srednjega sloja, ki je bil že po pravilu največji uporabnik igralnih miz, je vedno manj. Revnejši sloj pa se bolj poslužuje igralnih avtomatov, ki dopuščajo nižje vložke v igro, vendar napitnine ne prinašajo. Tudi razmere, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, niso ravno spodbudne. Trendi gibanja v zadnjih desetih letih ne kažejo dovolj premikov na bolje, da bi lahko državljane preveval optimizem. Nasploh se v svetu dogajajo velike in pretresljive spremembe, ki so posledica globalnih in socioloških sprememb (»sindrom«11. septembra). Svet se vedno bolj manjša zaradi naglega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije. Pri tem pomembno vlogo igrajo tudi velike spremembe v transportu ljudi, blaga in kapitala ter prenosu informacij. V vsa ta spremenjena pričakovanja in dogajanja je globoko vključeno tudi področje slovenskega igralništva. V prihodnjih letih lahko pričakujemo, da bo Slovenija stopila v Evropsko Zvezo (EZ). Pričakovanja so velika. Kaj se bo v resnici spremenilo na bolje, bo pokazal čas. Po mojem mnenju bi lahko bila prav gostinstvo in turizem ključna nosilca slovenskega približevanja v EZ, če že ne v finančnem, pa v promocijskem pogledu. Vendar, ali bomo znali izkoristiti naravno geografsko lego, relativno čisto okolje in delavnost državljanov? Na drugih področjih namreč ne bomo mogli nuditi razvitejšemu Zahodu dovolj močne in agresivne konkurence. To pa zaradi tega, ker nas bodo na eni strani ovirale države z visoko zmogljivo tehnologijo. Druga ovira pa bodo države s cenejšo delovno silo. Prav obremenitev plač je v Sloveniji nerazvojno usmerjena. Ni namreč razumljivo, kako imamo lahko tako visoko obremenjene stroške dela, če želimo biti konkurenčnejši. Visoka obremenitev plač s prispevki za socialno varnost in z davki je resda lahko dobra za vzdrževanje socialne politike. Po drugi strani pa nižja obdavčitev in s tem tudi večji čisti prihodki iz naslova plač dvigujejo kupno moč prebivalstva (v kolikor se ta del denarja ne bi pretakal v dobiček) ter pospešujejo potrošnjo. Na splošno velja, da imajo podjetja z nizkimi stroški večjo varnost obstoja. Denar, ki bi bil privarčevan, lahko podjetja namenijo za razvoj novih programov ali trženje. V kolikor bi se znižala obremenitev plač, bi bila slovenska delovna sila bolj konkurenčna. Z večjim vlaganjem tujega in domačega kapitala, bi se znižala tudi brezposelnost. Seveda bi država morala ustrezno pokriti izpad prihodkov, ki bi nastali s spremembami. Možnosti je več. Ena je skrb za dosledno plačevanje davkov in kaznovanje tistih, ki davkov ne plačujejo. Druga je preprečevanje»dela na črno«in stimuliranje privatnega sektorja k rednem zaposlovanju delavcev. Na ta način bi se v državni proračun 17
18 natekla enaka količina denarja. Nižji stroški za brezposelne (manj brezposelnih zaradi novih delovnih mest) pa bi učinke še povečali. Socialno pomoč pa bi prejemali resnično tisti, ki jo potrebujejo. Glede na to, da je bil zakon o igrah na srečo delno spremenjen v letu 2001, je pričakovati, da kaj kmalu ne bo deležen sprememb. Čeprav je bila dejavnost deležna znižanja koncesijske dajatve, pa se bo prometni davek dvigoval za 0,5% na leto še do leta To seveda dejavnosti ne bo koristilo, v kolikor jo primerjamo s tujino. Zaradi vse večje konkurence na igralniškem trgu srednje Evrope, kot tudi zaradi zastarelosti igralniške ponudbe, sta v zadnjih letih opazna upad obiska in manjši prihodki. V kolikor bodo želele igralnice slediti razvojnim trendom, ki jih narekujejo tekmeci, bodo morale še več investirati v spremljajoče dejavnosti igralništva. Le tako bodo igralnice lahko ohranile obstoječi nivo prihodkov. V nasprotnem primeru pa se bo trend padanja obiska še nadaljeval. Rezultat tega bo prej ali slej odpuščanje osebja. Edina možnost, ki jo vidim, je, da se zniža davčna stopnja na odstotek, ki bi bil nižji, kot je v državah, ki s Slovenijo mejijo, ter slovenskim igralnicam predstavljajo neposredno konkurenco. V prihodnosti, ko se bo ponovno ugotavljalo, ali je zakon dovolj razvojno usmerjen, pa bi se morali pristojni bolj poglobiti v dejavnost igralništva, kot tudi v urejenost napitnine, če želijo, da bo tako od igralništva kot od napitnine sploh še kaj ostalo. Andrej Raspor Literatura; BGB1.Nr.695/93, (1993), 620. Bundesgesetz vom 28. November 1989 zur Regelung des Glücksspielwesens (Glücksspielgesetz-GSpG) in der Fassung, Wien Casino Austria, (1990), Betriebsvereinbarung für die Arbeitnehmer der Casinos Austria, Wien Casino Casis, (1985), Personnel des jeux dans les casinos autoriés, Paris Casino Venezia, (1996), Contrato aziendale di lavoro per i dipendenti del casino Municipiale di Venezia, Venezia, Ferjan, M., (1998), Poslovno komuniciranje, Založba Moderna organizacija, Kranj, Holland Casino, (1999), Collectieve arbeidsovereenkomst, Amsterdam, Institute For Study Of Gambling And Commercuial Gambling, (1999), International Casino Law, University of Nevada, Mohorič, I., (2001), Napitnine in presežki gotovine v gostinski blagajni, Obrtnik, št. 10/01, str , Ljubljana Narodne novine Hrvatske republike 36/98, (1998), Odluka o proglašenju zakona o igrama na sreču, Zagreb Podjetniška kolektivna pogodba za družbo HIT d.d., (2001), Nova Gorica, Raspor A., (2000), Napitnina ali For the boys I, Hitove novice, št.3/00, Nova Gorica, 18
Atim - izvlečni mehanizmi
Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne
More informationMESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018
MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./
More informationVPLIV RAZDELJEVANJA NAPITNIN NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH:
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andrej Raspor VPLIV RAZDELJEVANJA NAPITNIN NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH: primerjava med gostinstvom in igralništvom Doktorska disertacija Ljubljana, 2010 UNIVERZA
More informationPRAVILNIK NAGRADNE IGRE ''MINI MIDI MAXI''
PRAVILNIK NAGRADNE IGRE ''MINI MIDI MAXI'' 1. Prireditelj nagradne igre Organizator Casino Bled d.d., Cesta svobode 15, 4260 Bled (v nadaljevanju organizator), je 6.3.2017 sprejel pravilnik za nagradno
More informationOBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI Ljubljana, avgust 2008 TANJA RUPAR IZJAVA Študentka Tanja Rupar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationEVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH
EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),
More informationZ NAGRAJEVANJEM DO ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Poslovni sekretar Z NAGRAJEVANJEM DO ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH Mentorica: Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Lektorica: Andreja Tasič, prof. slov. Kandidatka: Ida Toni
More informationRepublike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 784. o razglasitvi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1) Št.
Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814013, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike
More informationUGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:
More informationPLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka
More informationODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA
ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA Matej Divjak (matej.divjak@gov.si), Irena Svetin (irena.svetin@gov.si), Darjan Petek (darja.petek@gov.si), Miran Žavbi (miran.zavbi@gov.si), Nuška Brnot (nuska.brnot@gov.si)
More informationSMISELNOST BONITET KOT ORODJA MOTIVIRANJA IN NAGRAJEVANJA V SLOVENSKIH PODJETJIH
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO SMISELNOST BONITET KOT ORODJA MOTIVIRANJA IN NAGRAJEVANJA V SLOVENSKIH PODJETJIH Ljubljana, junij 2006 TEJA KMET IZJAVA Študentka Teja Kmet izjavljam,
More informationZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA
ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA V Sloveniji smo v letu 1988 izvedli prvo reformo javnih služb na področju negospodarskih sektorjev, ko
More informationDELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29
DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila
More informationOCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationPLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU S POUDARKOM NA SISTEMU NAPREDOVANJ IN NAGRAJEVANJ JAVNIH USLUŽBENCEV
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Organizator poslovanja Modul: Analiza in psihologija dela PLAČNI SISTEM V JAVNEM SEKTORJU S POUDARKOM NA SISTEMU NAPREDOVANJ IN NAGRAJEVANJ JAVNIH USLUŽBENCEV Mentorica:
More informationMODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationDIPLOMSKO DELO POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN V NEMČIJI
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN V NEMČIJI Kandidatka: Mateja Šumah Študentka rednega študija Številka indeksa: 81586899 Program: visokošolski
More informationEnako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma
Projekt se izvaja s pomočjo sredstev Evropske komisije Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Mag. Andreja Poje, Metka Roksandić Ljubljana, november 2013 Izdajatelj: Zveza svobodnih sindikatov
More informationK O L E K T I V N A P O G O D B A
K O L E K T I V N A P O G O D B A ZA DEJAVNOST ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE 1 (Ur.l.RS, št: 15/94, 57/95,19/96, 56/98,76/98, 102/2000 in 62/2001) 1 neuradno prečiščeno besedilo, služi kot
More informationDELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lara ŠTUMBERGER DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lara ŠTUMBERGER Mentorica:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ČLANOV TIMA GLEDE NA BELBINOVE TIMSKE VLOGE Ljubljana, februar 2009
More informationODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Logistični menedţment ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA Mentor: dr. Andrej Friedl, univ. dipl. prav. Kandidat: Uroš Zupanc Lektorica: mag. Nataša Koraţija, prof.
More informationSTRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA Ljubljana, julij 2011 LIDIJA BREMEC IZJAVA Študent/ka Lidija Bremec izjavljam, da sem avtor/ica
More informationHydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier
Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer
More informationProgram Obzorje 2020
Program Obzorje 2020 Vzorec sporazuma z več upravičenci o dodelitvi nepovratnih sredstev za drugo fazo instrumenta za MSP (sporazum z več upravičenci SME Ph2) Različica 5.0 18. oktober 2017 Izjava o omejitvi
More informationSISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO
More informationVZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE H V DEJAVNOSTI VAROVANJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 MONIKA RAUH IZJAVA Študentka Monika Rauh izjavljam, da sem avtorica
More informationVLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič
Povzetek VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA Marko Klemenčič marko.klemencic@siol.net Prispevek obravnava pomembnost organizacijske kulture kot enega od dejavnikov, ki lahko pojasni, zakaj
More informationLETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija dela LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Mentorica: izr. prof. dr.
More informationPatenti programske opreme priložnost ali nevarnost?
Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih
More informationObdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO Obdavčitev storitev ter analiza oblik promocije in spodbujanja prodaje v sistemu davka na dodano vrednost Ljubljana, september 2011 ALENKA GORENČIČ
More informationProjektna pisarna v akademskem okolju
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.
More informationAkcijski načrt e-uprave do 2004
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Center Vlade RS za informatiko Langusova 4, Ljubljana Akcijski načrt e-uprave do 2004 Povzetek izvajanja Akcijskega načrta za obdobje do 14.09.2004 Datum izdelave: 17.09.2004
More informationGOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2010 TADEJA VERČ IZJAVA Študentka Tadeja Verč izjavljam, da sem avtorica
More informationDelo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matjaž Zupan Delo v družinskem podjetju vpliv družinskega na poslovno življenje Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationTermoelektrarna Šoštanj d. o. o.
Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:
More informationZDRAVSTVENI ABSENTIZEM V SLOVENIJI ZBORNIK PRIMEROV IZ PRAKSE 14 SLOVENSKIH PODJETIJ
ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM V SLOVENIJI ZBORNIK PRIMEROV IZ PRAKSE 14 SLOVENSKIH PODJETIJ FEBRUAR 2010 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1507 Ljubljana Odgovorna oseba: Samo
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod
More informationDRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Katedra za psihologijo dela in organizacije DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Študijsko
More informationSmernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov
Smernice glede uvedbe biometrijskih ukrepov Priročnik, ki vam bo pojasnil pravila, kdaj in pod katerimi pogoji lahko upravljavci osebnih podatkov uvedejo biometrijske ukrepe in na kaj morajo ob tem paziti.
More informationUČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem
More informationANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ)
ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) Ljubljana, december 2016 Kazalo vsebine 1. ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI
More informationAbsentizem in indeks delovne zmožnosti v invalidskem podjetju Mercator IP, d. o. o.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maruša Podobnik Absentizem in indeks delovne zmožnosti v invalidskem podjetju Mercator IP, d. o. o. Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV Ljubljana, september 2010 JURE KIMOVEC I IZJAVA Študent JURE KIMOVEC
More informationAKTIVNOST PREBIVALCEV SLOVENIJE NA PODROČJU FITNESA V POVEZAVI Z NEKATERIMI SOCIALNO DEMOGRAFSKIMI ZNAČILNOSTMI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT AKTIVNOST PREBIVALCEV SLOVENIJE NA PODROČJU FITNESA V POVEZAVI Z NEKATERIMI SOCIALNO DEMOGRAFSKIMI ZNAČILNOSTMI DIPLOMSKA NALOGA MATEJ BUNDERLA LJUBLJANA 2008 UNIVERZA
More informationNAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE SKLIC ODOBRITVE VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE DELO DO. DELO POTRJUJE (ime in priimek odgovorne osebe)
Vrednotenje delovnih izkušenj za kategorijo B1.1 PODATKI O KANDIDATU IME kandidata PRIIMEK kandidata DATUM rojstva NASLOV stalnega prebivališča ZAPOSLITVE NAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE NAZIV VZDRŽEVALNE
More informationP R A V I L N I K o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen
Na podlagi 19. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86 preč. bes.) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih
More informationPLAČE PILOTOV SLOVENSKE VOJSKE PRIMERJALNA ANALIZA
ŠOLA ZA ČASTNIKE 20. GENERACIJA SPECIALIZACIJA LETALSTVO ZAKLJUČNA NALOGA PLAČE PILOTOV SLOVENSKE VOJSKE PRIMERJALNA ANALIZA Kandidat, slušatelj: Mentor: So-mentor: des., Tobija Cukjati ppk., mag. Drago
More informationPROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D.
Organizacija in management kadrovskih in izobraţevalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA KADROV V PODJETJU METREL D.D. Mentor: viš. pred. mag. Franc Belčič Kandidatka: Anja Buh Kranj, september 2011 ZAHVALA
More informationDefinicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju
Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Urška Metelko* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija ursimetelko@hotmail.com Povzetek: Namen in
More informationRevizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za
Revizijsko poročilo Uspešnost projektov prenove informacijskega sistema Davčne uprave Republike Slovenije in združevanja vplačilnih podračunov za dajatve POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno
More informationPROCES ZAPOSLOVANJA V MERKUR, D. D.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA V MERKUR, D. D. Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat:
More informationRazvoj postopka za pripravo igralnega avtomata za uporabo v igralnici
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Dejan Primožič Razvoj postopka za pripravo igralnega avtomata za uporabo v igralnici Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: prof. dr.
More informationVzorec pogodbe. Izdelajte eno elektronsko kopijo parafirane vzorčne pogodbe za elektronsko kopijo vloge.
Vzorec pogodbe Vzorec pogodbe preberite in parafirajte na zadnji strani, ni pa je potrebno izpolnjevati. S parafo potrdite, da ste bili vnaprej, ob prijavi seznanjeni s pogodbenimi določili. Pogodba se
More informationSISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK
Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationDEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:
More informationMerjenje potenciala po metodologiji DNLA
raziskava vodstvenega potenciala srednjega menedžmenta v podjetjih v sloveniji Merjenje potenciala po metodologiji DNLA 1. UVOD namen raziskave V teoriji je tako, da imajo slabo vodena podjetja ravno toliko
More informationPRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO
PRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO SAŠA Inkubator 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen (SAŠA Inkubator) SAŠA Inkubator je podjetniški inkubator vpisan v javno evidenco subjektov inovativnega okolja pri Javni
More informationUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE program: management kakovosti storitev ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO
More informationANALIZA IN VREDNOTENJE ORGANIZACIJSKE KULTURE V PODJETJU MERCATOR PEKARNA GROSUPLJE D.D.
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA IN VREDNOTENJE ORGANIZACIJSKE KULTURE V PODJETJU MERCATOR PEKARNA GROSUPLJE D.D. Ljubljana, marec 2004 EVA URATNIK IZJAVA Študentka Eva Uratnik
More informationAnaliza pokojninskega sistema v Sloveniji ter primerjava z izbranimi pokojninskimi sistemi v državah EU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jana Lukan Analiza pokojninskega sistema v Sloveniji ter primerjava z izbranimi pokojninskimi sistemi v državah EU Magistrsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA
More informationPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 17.8.2018 COM(2018) 597 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ o uporabi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno
More informationRepublike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 956. o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD18 27) Št.
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations)
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Vpliv kulture na mednarodna pogajanja (The effect of culture on international negotiations) Kandidat(ka): Anja Žnidarič
More informationCannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands
Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands EMCDDA 2004 selected issue In EMCDDA 2004 Annual report on the state of the drugs problem in the European Union and
More informationFINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016
FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA Finančni načrt so pripravili:
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationINTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova
More informationEden najbolj priznanih strokovnjakov na področju organizacijske kulture in spreminjanja le-te, Schein, definira kulturo kot vzorec temeljnih
Pomen organizacijske kulture za kakovost storitev v bančnih ustanovah Nataša Vrčon Tratar, spec. in dr. Boris Snoj Visoka šola za management v Kopru Nedvomno je organizacijska kultura kot notranja zavest
More informationPoenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike
Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Številka: 3263-1/2012/43 Ljubljana, 3. julija 2013 4 POENOSTAVITVE SISTEMA IZVAJANJA
More informationVPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV
ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.
More informationMARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:
More informationI. POMANJKLJIVOSTI / ANOMALIJE, KI SE NE NANAŠAJO NA UVRSTITVE V PLAČNE RAZREDE
I. POMAJKLJIVOSTI / AOMALIJE, KI SE E AAŠAJO A UVRSTITVE V PLAČE RAZREDE Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju Smiselno bi bilo namesto uredbe sprejeti
More informationKljučne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani,
VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA Tatjana Vdovič Maribor, 2008 VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR DRUŽINSKA PODJETJA PRI NAS IN PO SVETU (diplomsko delo) Tatjana
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO NAČINI VODENJA V PODJETJIH PRIMERJAVA VODENJA V PROIZVODNJI IN RAZVOJU Ljubljana, september 2004 Mitja Dolžan KAZALO 1. UVOD...1 2. VODENJE...4
More informationVPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS
Številka: 303-4/2017-14, Verzija 2 Ljubljana, 31. 03. 2017 Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100 % (oz. več kot 75 %) javni lasti z mehanizmom
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.«Analysis
More informationProgram usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk
EN SL Program usklajevanja Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk 1. Ali se skupna praksa razlikuje od prejšnje prakse? Skupna praksa pomeni, da nekateri uradi
More informationZgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes
Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes V podjetjih se dnevno soočajo s projekti in projektnim menedžmentom. Imajo tisoč in eno nalogo, ki jih je potrebno opraviti do določenega roka,
More informationOBVLADOVANJE KULTURNIH RAZLIK KOT KOMPETENCA MEDNARODNEGA TRŽNIKA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE KULTURNIH RAZLIK KOT KOMPETENCA MEDNARODNEGA TRŽNIKA Managing cultural differences as a competence of international
More informationRazvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Bitenc Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationEvalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje
Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič
More informationPSIHOLOŠKI VIDIKI NESREČ: NEURJE
31 PSIHOLOŠKI VIDIKI NESREČ: NEURJE V HALOZAH LETA 1989 Marko Polič* Andrej Bauman** Vekoslav Rajh*** in Bojan Ušeničnik**** Neurja, kakršno je bilo v noči s 3. na 4. julij v Halozah, niso ravno pogosta.
More informationObratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško. Impact of New NPP Krško Unit on Power-System Reliability
Obratovalna zanesljivost elektroenergetskega sistema ob vključitvi novega bloka NE Krško Matjaž Podjavoršek 1, Miloš Pantoš 2 1 Uprava RS za jedrsko varnost Železna cesta 16, 1000 Ljubljana 2 Univerza
More informationZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 Boštjan Tavčar*, Alenka Švab Tavčar** UDK 659.2:614.8 Povzetek Enotna evropska številka za klic v sili
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO NATAŠA MAVRIČ
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO NATAŠA MAVRIČ 2 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO STARŠEVSKO VARSTVO MED PRAVICAMI DELAVCEV IN OBVEZNOSTMI DELODAJALCEV Ljubljana,
More informationRepublike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More informationObvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationOdprava sodnih zaostankov
Odprava sodnih zaostankov Odprava sodnih zaostankov 4 ODPRAVA SODNIH ZAOSTANKOV Povzetek R ačunsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) je revidiralo odpravo sodnih zaostankov,
More informationRAVNATELJEVANJE PROJEKTOV
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,
More informationJAVNI NASTOP Z VIDIKA BESEDNE IN NEBESEDNE KOMUNIKCIJE. Saša Špitalar
JAVNI NASTOP Z VIDIKA BESEDNE IN NEBESEDNE KOMUNIKCIJE Saša Špitalar sashica7@gmail.com Povzetek Javni nastop z vidika besedne in nebesedne komunikacije je področje, kjer gre za veščino, ki se je z veliko
More informationAnaliza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska
More informationVideo igra kot oglas
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Strasner Video igra kot oglas Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Strasner Mentorica: doc. dr. Tanja
More informationŠtudija varnosti OBD Bluetooth adapterjev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
More informationFinančni načrt Zdravstveni dom Ljubljana
Finančni načrt 2018 Zdravstveni dom Ljubljana FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2018 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak,
More informationUPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel
More informationSpodbujanje zaposlovanja invalidov
Gradivo je nastalo s finančno pomočjo EU, in sicer Evropskega socialnega sklada. Za vsebino je odgovoren Zavod RS za zaposlovanje. Vsebina gradiva v ničemer ne izraža stališč EU. Spodbujanje zaposlovanja
More informationŠOLANJE ZA PILOTA Za kaj gre pri letenju? Zakonodaja in pristojni organi
ŠOLANJE ZA PILOTA Odločili ste se, da postanete pilot. Kaj pa zdaj? Kakšno licenco potrebujete, kje jo lahko dobite, kakšni so pogoji za pridobitev licence? To so vprašanja, ki sledijo odločitvi o usposabljanju
More information