profila tveganj in donosa s strani upravljalca skladov v razponu

Transcription

1 Splošni pogoji življenjskega zavarovanja z naložbenim tveganjem in možnostjo nalaganja naložbene premije med štiri sklade Merkur Top invest (SPNAL 2017) 1. člen Splošne določbe (1) Splošni zavarovalni pogoji za življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem in možnostjo nalaganja naložbene premije med štiri sklade (v nadaljevanju kot»splošni pogoji«) so sestavni del pogodbe o življenjskem zavarovanju, vezanem na investicijske sklade (v nadaljevanju kot»zavarovalna pogodba«oziroma»zavarovanje«), ki jo zavarovalec sklene z Merkur zavarovalnico d.d., Dunajska cesta 58, Ljubljana. (2) Posamezni izrazi in pojmi, uporabljeni v teh splošnih pogojih, pomenijo: ponudnik je fizična ali pravna oseba, ki želi z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo in ji v ta namen predloži pisno ponudbo za zavarovanje; ponudba je pisna vloga ponudnika na obrazcu zavarovalnice, s katero ponudnik izkazuje svojo voljo za sklenitev zavarovalne pogodbe; zavarovalnica je Merkur zavarovalnica d.d., Ljubljana; zavarovalec je fizična ali pravna oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo; zavarovanec je fizična oseba, katere življenje se zavaruje za primer smrti; partner je fizična oseba, katere življenje se zavaruje za primer smrti, poleg življenja zavarovanca (partnersko zavarovanje); upravičenec je fizična ali pravna oseba, v dobro katere se zavarovanje sklepa in je imenovana za prejem dogovorjene zavarovalne dajatve; premija je zavarovalna premija, to je denarni znesek, ki se plačuje zavarovalnici; plačnik premije je fizična ali pravna oseba, ki plačuje premijo; naložbena premija je del premije, ki je namenjen nalaganju v investicijske sklade; zavarovalna polica je pisna listina, ki jo o sklenjeni zavarovalni pogodbi izda zavarovalnica; upravljavec skladov je skupina DWS Group (trenutno), ki jo sestavljata družbi Deutsche Asset Management Investment GmbH in Deutsche Asset Management S.A., oziroma drug upravljavec skladov po izboru zavarovalnice; garant je oseba, ki jamči za izplačilo garantirane vrednosti. To je investicijska družba Deutsche Asset Management S.A.oziroma oseba iz 4. odstavka 13. člena teh splošnih pogojev; garantirana vrednost je garantirana vrednost enot premoženja investicijskega sklada DWS Funds Global Protect 90, vključno s pripadajočimi dividendami, skladno z določilom 13. člena teh splošnih pogojev. (3) V skladu s temi splošnimi pogoji se lahko zavarujejo fizične osebe obeh spolov, ki so ob sklenitvi zavarovanja zdrave ter so dopolnile najmanj 14 let in največ 75 let starosti in ki ob izteku zavarovanja ne bodo stare več kot 85 let. Starost zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja je razlika med koledarskim letom začetka zavarovanja in letom njegovega rojstva. 2. člen Ponudba (1) Za sklenitev zavarovalne pogodbe mora ponudnik zavarovalnici predložiti pisno ponudbo. Ponudba se predloži na obrazcu zavarovalnice. V ponudbi je potrebno navesti resnične, točne in popolne podatke, ki so potrebni za sklenitev zavarovalne pogodbe in so pomembni za ocenitev nevarnosti (rizikov), ki jih zavarovalnica prevzema. (2) Ponudba obvezuje ponudnika osem dni od dneva, ko je prispela na sedež zavarovalnice v Ljubljani, če je potreben zdravniški pregled zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja ali pregled medicinske dokumentacije, pa trideset dni. Če se med predložitvijo in sprejemom ponudbe poveča nevarnost za zdravje ali življenje zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja, ponudnik ali zavarovanec oziroma sozavarovani partner pa za to ve ali bi moral vedeti, mora ponudnik takoj, ko izve za povečanje nevarnosti, to pisno sporočiti zavarovalnici. Kot povečanje nevarnosti velja predvsem sprememba poklica, nastanek hujše bolezni ali drugega obolenja in poškodbe zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja. (3) Če v roku iz prejšnjega odstavka zavarovalnica ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, ter je ponudnik plačal enkratno ali prvo letno premijo oziroma njen prvi obrok, predviden v ponudbi, se šteje, da je ponudbo sprejela in da je zavarovalna pogodba sklenjena z dnem, ko je ponudba prispela na sedež zavarovalnice. V vseh primerih, ko zavarovalnica ponudbo iz kateregakoli razloga odkloni (reklamira), velja, da se ponudba odmika od pogojev, po katerih zavarovalnica sklepa predlagano zavarovanje. Zavarovalnica lahko odkloni ponudbo brez navajanja razlogov. Če zavarovalnica odkloni ponudbo, se ponudba s priloženimi dokumenti ponudniku ne vrača, razen na izrecno pisno zahtevo ponudnika. (4) Če se zavarovalna polica bistveno razlikuje od ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca, lahko ta razlikam pisno ugovarja v roku osmih dni po prejemu zavarovalne police, sicer velja vsebina zavarovalne police. V primeru, če pri izdaji police pride do očitnih tipkarskih napak ali drugih očitnih napak, se določilo prejšnjega stavka ne uporabi, temveč se prava vsebina police ugotavlja na podlagi vse pogodbene dokumentacije (v skladu z 2. odstavkom 3. člena teh splošnih pogojev) in dogovorjene prave vsebine zavarovanja. (5) Če zavarovalec in zavarovanec ni ista oseba, mora za veljavnost zavarovalne pogodbe ponudbo podpisati tudi zavarovanec oziroma mora zavarovalec k ponudbi priložiti pisno soglasje zavarovanca z navedbo zavarovalne vsote, za katero se sklepa zavarovanje. Smiselno enako velja za sozavarovanega partnerja. (6) Določila tega člena veljajo tudi za vsa dodatna zavarovanja, ki se sklepajo po isti ponudbi. 3. člen Zavarovalna pogodba (1) Z zavarovalno pogodbo se zavarovalnica obvezuje, da bo izpolnila z zavarovalno pogodbo določene obveznosti, zavarovalec pa se obvezuje, da bo zavarovalnici plačeval določena denarna sredstva (premijo). (2) Sestavni deli zavarovalne pogodbe so: ponudba z medicinsko ali drugo dokumentacijo, zavarovalna polica, obrazec v skladu z Sklepom o podrobnejši vsebini določb nekaterih zavarovalnih pogodb, ti splošni pogoji, morebitni posebni ali dodatni zavarovalni pogoji, pisne izjave ponudnika, zavarovalca in zavarovalnice ter zavarovalni polici priložene klavzule. 4. člen Odstop od zavarovalne pogodbe (1) Zavarovalec lahko brez navajanja razlogov v roku trideset dni po tistem, ko je bil obveščen v skladu s 522. členom (Zakona o zavarovalništvu) ZZavar-1 odstopi od zavarovalne pogodbe. V tem primeru ima zavarovalnica pravico zadržati administrativne stroške v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom zavarovalnice. (2) Če je bil k zavarovalni pogodbi ob izteku življenjskega zavarovanja z naložbenim tveganjem sklenjen dodatek, s katerim je bilo dogovorjeno rentno izplačilo, lahko zavarovalec brez navajanja razlogov odpove dodatek k zavarovalni pogodbi v roku trideset dni od njegove sklenitve. V primeru odpovedi se znesek že izplačane rente odšteje od zneska zavarovalne dajatve iz zavarovalne pogodbe. 5. člen Zavarovalno kritje (1) Zavarovalno kritje se prične ob uri dneva, ki je na zavarovalni polici naveden kot začetek zavarovanja, pod pogojem, da je predhodno plačana enkratna premija oziroma prva letna premija ali njen prvi obrok, vključno s plačilom morebitnih javnih dajatev. Pred datumom, ki je naveden na zavarovalni polici kot začetek zavarovanja, ni zavarovalnega kritja. (2) Zavarovalno kritje preneha ob uri dneva, ki je na zavarovalni polici naveden kot konec zavarovanja. Zavarovalne pogodbe ni možno molče podaljšati. 6. člen Zavarovalna vsota za primer nezgodne smrti (1) Zavarovalec lahko dodatno izbere tudi zavarovanje za primer nezgodne smrti zavarovanca v višini 100% ali 200% izbrane zavarovalne vsote za primer smrti zavarovanca. Izbrano zavarovalno vsoto za primer nezgodne smrti zavarovanca lahko zavarovalec v skladu z določilom prejšnjega stavka kadarkoli med zavarovanjem tudi spremeni. (2) Pri zavarovanju z enkratnim plačilom premije je dodatno zavarovanje za primer nezgodne smrti zavarovanca v višini 100% izbrane zavarovalne vsote za primer smrti zavarovanca že vključeno v zavarovanje. Če želi, lahko zavarovalec izbere višje kritje za primer nezgodne smrti zavarovanca v višini 200% izbrane zavarovalne vsote za primer smrti zavarovanca. 7. člen Naložbeno življenjsko zavarovanje in tveganja (1) Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem (v nadaljevanju kot»naložbeno življenjsko zavarovanje«) združuje varčevanje, vezano na investicijske sklade, ter življenjsko zavarovanje za primer smrti z zajamčeno zavarovalno vsoto za primer smrti. Z naložbenim življenjskim zavarovanjem zavarovalec prevzame naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti enot premoženja investicijskih skladov. (2) Deleži v investicijskih skladih so vrednostni papirji, katerih prihodnje vrednosti in donosi so negotovi. Za gibanja vrednosti enot premoženja investicijskih skladov praviloma veljajo nihanja, zato pri naložbenem življenjskem zavarovanju ni možno govoriti o enakih povečevanjih vrednosti enot premoženja investicijskih skladov skozi čas. Podatki o gibanju vrednosti enot premoženja investicijskih skladov se vedno nanašajo na preteklost, zato ne omogočajo sklepanja o prihodnjih gibanjih. 1

2 Denarno izplačilo ob izteku zavarovalne pogodbe je lahko tudi nižje od vsote vseh vplačanih naložbenih premij, zaradi možnosti negativnega gibanja vrednosti enot premoženja investicijskih skladov pa je možna tudi izguba celotnega naložbenega premoženja ali njegovega pretežnega dela. (3) Na naložbe v investicijske sklade, ki kotirajo ali so vezani na tujo valuto (valuta, ki ni evro), vplivajo tudi nihanja valutnih tečajev, ki lahko dodatno vplivajo na vrednost enot premoženja investicijskih skladov. 8. člen Register sredstev (1) Zavarovalnica ločeno vodi register sredstev življenjskih zavarovanj, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije iz zavarovalnih pogodb iz skupine življenjskih zavarovanj. (2) Register sredstev življenjskih zavarovanj se oblikuje za premoženje namenjeno pokrivanju obveznosti zavarovalnice, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, njegovo premoženje pa je dovoljeno uporabljati izključno za poplačilo obveznosti, za katere je oblikovan. (3) Premoženje za produkt Merkur Top Invest bo naloženo v naslednje investicijske sklade: 1. Sklad svetovnih delnic Deutsche Invest II Global Equity High Conviction Fund LC; 2. Sklad evropskih delnic Deutsche Invest II European Top dividend LC; 3. Obvezniški sklad Deutsche Invest I Global Bonds LC; 4. Sklad trenutnih priložnosti trenutno sta to Deutsche Invest I New Resources LC in DWS Funds Global Protect 90 (glej 9. člen teh splošnih pogojev). Naložbe v navedene investicijske sklade se opravijo v skladu z vsakokrat veljavno naložbeno politiko, ki jo določi zavarovalec. (4) Ob rasti vrednosti enot premoženja investicijskih skladov se doseže povečanje vrednosti, upad vrednosti enot premoženja investicijskih skladov pa povzroči zmanjšanje vrednosti. Donosi investicijskih skladov se ne izplačujejo, temveč se investirajo naprej in s tem povečujejo kritno rezervacijo zavarovalne pogodbe. 9. člen Opis in naložbena struktura investicijskih skladov (1) Zavarovalec lahko enkratno oziroma tekočo naložbeno premijo poljubno naloži med štiri sklade. Prvi trije skladi so: 1. Sklad svetovnih delnic Deutsche Invest II Global Equity High Conviction Fund LC. Je delniški sklad, ki investira v delnice podjetij po celem svetu. Naložbena politika sklada je, da identificira in investira v panoge in podjetja, ki bi lahko v prihodnosti zagotavljala nadpovprečne donose. Sklad investira v podjetja, ki so pozicionirana v tako imenovanih tržnih nišah (angl.:»growth niches«), to je v specifičnih dejavnostih, za katere se ocenjuje, da naj bi rasle ne glede na splošne ekonomske razmere. Prav tako investira v podjetja iz razvijajočih držav in podjetja, katera na teh trgih delujejo. Razvijajoče se države so države, katere po mnenju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v času naložbe niso razvite industrializirane države. 2. Sklad evropskih delnic Deutsche Invest II European Top Dividend LC. Je delniški sklad, ki ponuja investicijo v delnice z možnostjo konstantnega dobička. Investira v delnice visokokapitaliziranih evropskih podjetij, za katere upravljalec sklada ocenjuje, da se poleg nadpovprečnega donosa pričakuje tudi nadpovprečna rast dividend. 3. Obvezniški sklad Deutsche Invest I Global Bonds LC. Je svetovni obvezniški sklad, ki investira v dolžniške vrednostne papirje. Cilj sklada je z aktivnim upravljanjem in visoko stopnjo razpršenosti naložb dosegati dolgoročno stabilne donose. 4. Četrti sklad je Sklad trenutnih priložnosti. Trenutno lahko zavarovalec za četrti sklad izbira med Deutsche Invest I New Resources LC in DWS Funds Global Protect 90. Deutsche Invest I New Resources LC je delniški sklad, ki investira v panoge povezane z obnovljivimi viri energije, kmetijstvom in vodo. Glede na ozko usmerjeno naložbeno politiko sklada gre za visoko tvegan delniški sklad, ki poleg nadpovprečnih donosov prinaša tudi nadpovprečno nestanovitnost. DWS Funds Global Protect 90 je aktivno upravljan sklad, ki zagotavlja dnevno garancijo najvišje vrednosti na podlagi dveh komponent naložb: (a) naložbe namenjene ohranjanju kapitala in zagotavljanju garancije; to so manj tvegane naložbe, kot npr. instrumenti denarnega trga, dolžniški vrednostni papirji, skladi denarnega trga, obvezniški skladi ter (b) naložbe namenjene doseganju donosov; to so bolj tvegane naložbe, kot npr. delnice. Vplačana naložbena premija se naloži v zgoraj navedene sklade glede na naložbeno politiko, ki jo določi zavarovalec. (2) Podrobnejše informacije o navedenih skladih so v angleškem in nemškem jeziku dostopne prek spletnega naslova Povezave na spletne strani upravljavca skladov, ki vsebujejo opise in podatke investicijskih skladov, so dostopne tudi prek spletnega naslova (3) Zavarovalnica bo v skladu s priporočilom upravljavca skladov občasno, vendar največ enkrat letno v ponudbo Merkur Top Invest uvrstila nov sklad iz ponudbe skladov trenutnih priložnosti. O vključitvi novega sklada v ponudbo, bo zavarovalnica zavarovalce obvestila hkrati z letnim obvestilom o stanju vrednosti enot premoženja oziroma na drug ustrezen način. Obvestilo o vključitvi novega sklada trenutnih priložnosti v ponudbo Merkur Top Invest vsebuje opis in naložbeno strukturo novega investicijskega sklada in postane za zavarovalca z dnem njegove oddaje priloga in sestavni del teh splošnih pogojev. 10. člen Opredelitev profila tveganj, v zvezi z naložbeno politiko Opredelitev profila tveganj, v zvezi z naložbeno politiko: V skladu z opredelitvijo profila tveganj in donosa s strani upravljavca skladov v razponu od najnižje kategorije (1. kategorija nizko tveganje/ nizki donosi) do najvišje kategorije (7. kategorija visoko tveganje/ visoki donosi) je opredelitev profila tveganj s strani Merkur zavarovalnice d.d. opredeljena na naslednji način: 1. in 2. kategorija predstavljata nizko tveganje/nizke donose, 3., 4., in 5. kategorije predstavljajo srednje tveganje/srednje donose, 6. in 7. kategorija predstavljata visoko tveganje/visoke donose. Izračun profila tveganja in donosa temelji na zgodovinskih podatkih, katere ne moremo uporabiti kot zanesljiv kazalnik za bodoči profil tveganja. Podrobnejša opredelitev tveganj vseh skladov je v angleškem in nemškem jeziku dostopna prek spletnega naslova deutscheam.com. Povezave na spletne strani upravljavca skladov, ki vsebujejo podrobnejšo opredelitev tveganj vseh skladov, so dostopne tudi prek spletnega naslova 1. Sklad svetovnih delnic - Deutsche Invest II Global Equity High Conviction Fund LC: V skladu z opredelitvijo profila tveganj in donosa s strani upravljalca skladov v razponu od najnižje kategorije (1. kategorija nizko tveganje/ nizki donosi) do najvišje kategorije (7. kategorija visoko tveganje/ visoki donosi) je sklad razvrščen v 5. kategorijo, ker cena njegovih delnic relativno močno niha in je zato verjetnost tako izgub kot tudi dobičkov relativno visoka. Sklad vlaga v finančne instrumente, ki so v osnovi zadostno likvidni, vendar lahko v okviru določenih okoliščin postanejo nelikvidni. To pomeni začasno prekinitev ali nezmožnost običajnega trgovanja. Sklad izvaja transakcije z različnimi pogodbenimi partnerji. Če pogodbeni partner na primer postane insolventen, lahko pride do neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. Sklad vlaga v lastniške vrednostne papirje, na katerih cene zlasti vplivata uspešnost dobičkov podjetja izdajatelja ter uspešnost sektorja in gospodarstva kot celote. Za lastniške vrednostne papirje so značilna močna nihanja cen in posledično tudi tveganja za znižanje cen. Opredelitev profila tveganj: srednje tveganje. 2. Sklad evropskih delnic: Deutsche Invest II European Top Dividend LC: V skladu z opredelitvijo profila tveganj in donosa s strani upravljalca skladov v razponu od najnižje kategorije (1. kategorija nizko tveganje/ nizki donosi) do najvišje kategorije (7. kategorija visoko tveganje/ visoki donosi) je sklad razvrščen v 5. kategorijo, ker cena njegovih delnic relativno močno niha in je zato verjetnost tako izgub kot tudi dobičkov relativno visoka. Sklad vlaga v finančne instrumente, ki so v osnovi zadostno likvidni, vendar lahko v okviru določenih okoliščin postanejo nelikvidni. To pomeni začasno prekinitev ali nezmožnost običajnega trgovanja. Sklad izvaja transakcije z različnimi pogodbenimi partnerji. Če pogodbeni partner na primer postane insolventen, lahko pride do neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. Sklad svoja sredstva vlaga v izbrane regije ali sektorje. Če je sklad osredotočen na le nekaj regij ali sektorjev, lahko nanj močno vplivajo gospodarski in politični pogoji v zadevnih regijah ali sektorjih. Sklad vlaga v lastniške vrednostne papirje, na cene katerih zlasti vplivata uspešnost dobičkov podjetja izdajatelja ter uspešnost sektorja in gospodarstva kot celote. Za lastniške vrednostne papirje so značilna močna nihanja cen in posledično tudi tveganja za znižanje cen. Opredelitev profila tveganj: srednje tveganje. 3. Obvezniški sklad: Deutsche Invest I Global Bonds LC: V skladu z opredelitvijo profila tveganj in donosa s strani upravljalca skladov v razponu od najnižje kategorije (1. kategorija nizko tveganje/ nizki donosi) do najvišje kategorije (7. kategorija visoko tveganje/ visoki donosi) je sklad razvrščen v 3. kategorijo, ker cena njegovih obveznic relativno malo niha in je zato verjetnost tako izgub kot tudi dobičkov relativno nizka. Sklad vlaga v obveznice, katerih vrednost je odvisna od plačilne sposobnosti njihovih izdajateljev. Tveganje za neizpolnjevanje plačilnih obveznosti (boniteta) lahko med izdajatelji niha. Sklad vlaga v finančne instrumente, ki so v osnovi zadostno likvidni, vendar lahko v okviru določenih okoliščin postanejo nelikvidni. To pomeni začasno prekinitev ali nezmožnost običajnega trgovanja. Sklad izvaja transakcije z različnimi pogodbenimi partnerji. Če pogodbeni partner na primer postane insolventen, lahko pride do neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. Opredelitev profila tveganj: srednje tveganje. 4. Sklad trenutnih možnosti: Deutsche Invest I New Resources LC: V skladu z opredelitvijo profila tveganj in donosa s strani upravljalca skladov v razponu od najnižje kategorije (1. kategorija nizko tveganje/ nizki donosi) do najvišje kategorije (7. kategorija visoko tveganje/ visoki donosi) je sklad razvrščen v 6. kategorijo, ker lahko cena njegovih delnic močno niha in je zato verjetnost tako izgub kot tudi dobičkov lahko visoka. Sklad vlaga v finančne instrumente, ki so v osnovi zadostno likvidni, vendar lahko v okviru določenih okoliščin postanejo nelikvidni. To pomeni začasno prekinitev ali nezmožnost običajnega trgovanja. Sklad izvaja transakcije z različnimi pogodbenimi partnerji. Če pogodbeni partner na primer postane insolventen, lahko pride do neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. Sklad svoja sredstva vlaga v izbrane regije ali sektorje. Če je sklad osredotočen na le nekaj regij ali sektorjev, lahko 2

3 nanj močno vplivajo gospodarski in politični pogoji v zadevnih regijah ali sektorjih. Sklad vlaga v lastniške vrednostne papirje, na cene katerih zlasti vplivata uspešnost dobičkov podjetja izdajatelja ter uspešnost sektorja in gospodarstva kot celote. Za lastniške vrednostne papirje so značilna močna nihanja cen in posledično tudi tveganja za znižanje cen. Opredelitev profila tveganj: visoko tveganje. 5. Sklad trenutnih možnosti DWS Funds Global Protect 90: V skladu z opredelitvijo profila tveganj in donosa s strani upravljalca skladov v razponu od najnižje kategorije (1. kategorija nizko tveganje/ nizki donosi) do najvišje kategorije (7. kategorija visoko tveganje/ visoki donosi) je sklad razvrščen v 3. kategorijo, ker cena njegovih delnic relativno malo niha in je zato verjetnost tako izgub kot tudi dobičkov relativno nizka. Družba Deutsche Asset Management S.A.. zagotavlja, da čista vrednost sredstev na delnico v skladu skupaj s katerimi koli izplačanimi razdelitvami ne bo znašala manj kot 90 % največje možne čiste vrednosti sredstev, pridobljene kadar koli tekom trajanja pogodbenega obdobja. Če garant postane insolventen, lahko pride do neizpolnjevanja plačilnih obveznosti. Opredelitev profila tveganj: srednje tveganje. 11. člen Spremembe investicijskih skladov (1) V primeru likvidacije posameznega investicijskega sklada s strani upravljavca skladov bo zavarovalnica prenesla premoženje zavarovalca iz tega investicijskega sklada v drug investicijski sklad upravljavca, ki se bo po lastnostih in naložbeni politiki v čim večji meri ujemal z nadomeščenim skladom. Zavarovalnica pri tem zavarovalcu ne bo obračunala nobenih stroškov prenosa. (2) Zavarovalnica je o prenosu sredstev iz prejšnjega odstavka dolžna obvestiti zavarovalca. Zavarovalec lahko po prejemu pisnega obvestila zahteva, da se sredstva prenesejo v sklad iz ponudbe zavarovalnice po njegovi izbiri. (3) Če se posamezni investicijski sklad združi z drugim investicijskim skladom, premoženje zavarovalca ostane v združenem investicijskem skladu, če se ta po lastnostih in naložbeni politiki ujema z investicijskim skladom pred združitvijo. V nasprotnem primeru ravna zavarovalnica po 1. in 2. odstavku tega člena. 12. člen Naložbena politika (1) Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem Merkur Top Invest temelji na vsakokrat veljavni naložbeni politiki, ki jo določi zavarovalec. Naložbena politika je odvisna od strategije vlaganja, to je od načina razpršitve enkratne oziroma tekoče naložbene premije med več investicijskih skladov. V osnovi ima lahko naložbena politika dinamično strategijo (samo naložbe v delniške sklade), uravnoteženo strategijo (enakomerna razporeditev med delniške in obvezniške sklade) ali konzervativno strategijo (večji delež v obvezniškem skladu in brez naložbe v visoko tvegane sklade). (2) Naložbeno politiko v celoti določi zavarovalec tako, da enkratno oziroma tekočo naložbeno premijo procentualno razporedi med vse štiri sklade iz 3. odstavka 8. člena teh splošnih pogojev, pri čemer posameznemu skladu lahko dodeli med 0 in 100 odstotkov, seštevek deležev v vseh štirih skladih skupaj pa ne sme presegati 100 odstotkov. 13. člen Garancija (1) Deutsche Asset Management S.A. garantira, da vrednost enot premoženja investicijskega sklada DWS Funds Global Protect 90, vključno s pripadajočimi dividendami (garantirana vrednost), ne bo manj kot 90% najvišje dosežene vrednosti enote premoženja tega sklada, ki jo ta sklad doseže kadarkoli tekom svojega obstoja. Če garantirana vrednost ob izplačilu enot premoženja investicijskega sklada DWS Funds Global Protect 90 ne bo dosežena, bo Deutsche Asset Management S.A. iz lastnih virov pokril razliko med dejansko in garantirano vrednostjo. (2) Garantirana vrednost se ugotavlja dnevno in predstavlja 90% najvišje vrednosti enote premoženja investicijskega sklada DWS Funds Global Protect 90, če je ta nad predhodno ugotovljeno garantirano vrednostjo. To pomeni, da se garantirana vrednost, ki je namenjena za izplačilo enot premoženja tega sklada, nenehno pomika na 90% najvišje dosežene vrednosti enote premoženja. Na ta način se vse vlagatelje v ta sklad obravnava enako ter se jim pod enakimi pogoji zagotavlja možnost udeležbe na najvišji doseženi ravni garancije. (3) V primeru spremembe obdavčitve investicijskega sklada DWS Funds Global Protect 90 v času trajanja garancije, ki bi negativno vplivala na cenovno učinkovitost tega sklada, v kar so vključene zamujene tržne priložnosti in terminsko pogojene priložnosti reinvestiranja, se garancija zniža za znesek razlike, ki jo takšna sprememba obdavčitve povzroči. (4) Upravni odbor investicijske družbe Deutsche Asset Management S.A. se v primeru odločitve te investicijske družbe, da pred likvidacijo investicijskega sklada DWS Funds Global Protect 90 preneha z aktivnostmi upravljavca tega sklada, zavezuje, da bo zagotovil prenos garancije na drugo osebo, ki je po kreditni boniteti in kapitalski ustreznosti primerljiva z Deutsche Asset Management S.A.. (5) Podatki o garantu in vsakokratni ravni garancije so vsebovani v letnem in polletnem poročilu investicijskega sklada DWS Funds Global Protect 90, ki je zainteresiranim osebam na vpogled na sedežu zavarovalnice. Ti podatki so v angleškem in nemškem jeziku dostopni prek spletnega naslova deutscheam.com. (6) K navedbam tega člena sta merodajni tudi celotna vsebina prodajnega prospekta investicijskega sklada DWS Funds Global Protect 90 ter celotna vsebina vsakokrat veljavnega letnega in polletnega poročila tega sklada. 14. člen Dajatve zavarovalnice (1) Življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem, vezano na investicijske sklade nudi izplačilo v primeru nastopa smrti zavarovanca med trajanjem zavarovanja ali v primeru doživetja v zavarovalni pogodbi določene zavarovalne dobe, kar pomeni, da je zavarovanec na dan izteka zavarovanja ob uri živ. Zavarovalec je udeležen v razvoju vrednosti enot premoženja izbranih investicijskih skladov. Naložba se opravi v obliki enot premoženja investicijskih skladov, ki predstavljajo t.i. kritno rezervacijo pogodbe. (2) V primeru smrti zavarovanca se upravičencu izplača eden od spodaj navedenih zneskov, in sicer tisti, ki je višji: znesek zavarovalne vsote za primer smrti, ki je navedena na takrat veljavni zavarovalni polici, ali znesek denarne vrednosti naložbenega dela zavarovalne pogodbe, ki se izračuna na prodajni dan, glede na število enot premoženja investicijskih skladov, v katere je naložena naložbena premija zavarovalca. (3) V primeru doživetja dospe v plačilo denarna vrednost naložbenega dela zavarovalne pogodbe, ki se izračuna na prodajni dan, glede na število enot premoženja investicijskih skladov, v katere je naložena naložbena premija zavarovalca. (4) Če je sklenjeno dodatno zavarovanje za primer nezgodne smrti zavarovanca v skladu z 6. členom teh splošnih pogojev in če je smrt zavarovanca med trajanjem zavarovanja posledica nezgode, zavarovalnica upravičencu poleg zavarovalne dajatve za smrt iz drugega odstavka tega člena izplača tudi dodatno zavarovalno vsoto za nezgodno smrt v višini 100 % ali 200 % izbrane zavarovalne vsote za primer smrti zavarovanca. (5) V primeru, da zavarovanec med trajanjem zavarovanja zboli za eno od naslednjih hudih bolezni srčni infarkt, bypass operacija koronarnih arterij, rak, možganska kap, kronična odpoved ledvic, opravljena transplantacija organa, multipla skleroza, paraplegija, slepota, zamenjava srčnih zaklopk, operacija aorte in če to diagnozo potrdi zdravnik specialist, lahko zavarovalec pred potekom zavarovalne dobe zahteva izplačilo denarne vrednosti enot premoženja investicijskih skladov, v katere je naložena naložbena premija zavarovalca, v višini kritne rezervacije (odkup zaradi hude bolezni zavarovanca). Zavarovalec lahko navedeno zahteva šele po preteku treh let od začetka zavarovalne pogodbe, pod pogojem, da so bile plačane tri letne premije, pri zavarovanjih z enkratnim plačilom premije pa po preteku enega leta. (5) Vse dajatve zavarovalnice so v denarni obliki. Če ni določeno drugače, izplača zavarovalnica zavarovalno dajatev v obliki denarne vrednosti enot premoženja investicijskih skladov, ki se izračuna na prodajni dan. 15. člen Dajatve zavarovalnice pri partnerskem zavarovanju (1) Pri vključitvi partnerskega zavarovanja je zavarovalna vsota za primer smrti sozavarovanega partnerja enaka zavarovalni vsoti za primer smrti zavarovanca. (2) V primeru nastopa smrti sozavarovanega partnerja med trajanjem zavarovanja zavarovalnica upravičencu izplača zavarovalno vsoto za primer smrti sozavarovanega partnerja, ki je navedena na takrat veljavni zavarovalni polici, ter iz zavarovanja izključi sozavarovanega partnerja, zavarovalna pogodba pa ostane še naprej v veljavi. Višina obstoječe premije se ne spremeni, temveč se spremeni le porazdelitev premije (v skladu z 1. odstavkom 20. člena teh splošnih pogojev). 16. člen Premija (1) Premija za primer smrti se določa po premijskem ceniku zavarovalnice in je odvisna od starosti in poklica zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja, od dogovorjene zavarovalne vsote za primer smrti in od stanja kritne rezervacije. Starost zavarovanca se določi tako, da se od koledarskega leta odšteje leto rojstva zavarovanca. (2) Za zavarovance oziroma sozavarovane partnerje, ki so podvrženi večji nevarnosti za življenje ali zdravje, se lahko dogovori višja premija ali posebni pogoji zavarovanja. (3) Za kritje za primer smrti je mogoče izbrati zavarovalno vsoto med 10% in 100 % vseh premij. V primeru, da je pristopna starost zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja 65 let ali več, je kritje za primer smrti možno samo v višini 10% vseh premij. 17. člen Plačevanje premij (1) Premije so letne ali enkratne in se plačujejo vnaprej. Premijo je dolžan plačati zavarovalec, vendar je zavarovalnica dolžna sprejeti premijo od vsakogar, kdor ima za to plačilo pravni interes. Z zavarovalno pogodbo se lahko dogovori obročni način plačila letne premije, ki je lahko polletni, četrtletni ali mesečni. Premije se poravnavajo po vrstnem redu 3

4 zapadlosti v izpolnitev. Stroški plačila bremenijo plačnika. (2) Enkratna premija in prva letna premija oziroma njen prvi obrok zapade v plačilo najkasneje en dan pred dnem začetka zavarovanja. Če se enkratna premija ali prva letna premija oziroma njen prvi obrok plača z nalogom izvajalcu plačilnega prometa (npr. pošti, banki), se šteje, da je plačano ob 24:00 uri dne, ko je bil nalog za plačilo izročen izvajalcu plačilnega prometa. (3) Nadaljnje premije se lahko plačujejo na podlagi direktne obremenitve transakcijskega računa oziroma v primeru, ko je zavarovalec pravna oseba, na podlagi izdanega računa. Izjemoma, če to utemeljujejo posebne okoliščine, lahko zavarovalec na podlagi posebne odobritve zavarovalnice plačuje nadaljnje premije tudi prek plačilnega naloga. V primeru plačila prek plačilnega naloga ali na podlagi izdanega računa je rok plačila najkasneje petnajstega v mesecu zapadlosti premije oziroma njenega obroka, razen če je na plačilnem nalogu ali na izdanem računu navedeno drugače. Če se premije oziroma njeni obroki poravnavajo prek direktne obremenitve, bo zavarovalnica osemnajstega v mesecu zapadlosti premije oziroma njenega obroka brez vsakokratnega predhodnega obvestila o tem zavarovalcu oziroma plačniku premije bremenila transakcijski račun, ki ga je zavarovalec oziroma plačnik premije sporočil zavarovalnici. Če plačilo premije preko direktne obremenitve transakcijskega računa iz kateregakoli razloga postane nemogoče, se šteje, da gre za nepravočasno plačilo premije. V tem primeru se uporabijo določbe 19. člena teh splošnih pogojev. (4) V primeru zamude s plačilom premije oz. njenega obroka, lahko zavarovalnica zaračuna zakonske zamudne obresti. Odlog plačila premije oz. njenega obroka je možen le po predhodnem pisnem dogovoru med zavarovalnico in zavarovalcem. (5) Zavarovalnica si pridržuje pravico v bodoče uvesti tudi druge oblike plačila nadaljnje premije, ki bodo plačniku olajšale izvedbo plačevanja. 18. člen Posledice neplačila enkratne ali prve premije (1) Če enkratna ali prva letna premija oziroma njen prvi obrok ni plačana ob zapadlosti (v skladu z 2. odstavkom 17. člena teh splošnih pogojev), je zavarovalnica prosta obveznosti izplačila zavarovalnih dajatev. Zavarovalnica lahko pozove zavarovalca k plačilu zapadle premije z vročitvijo priporočenega pisma, v katerem določi rok plačila mesec dni, ki začne teči z dnem, ko je bilo pismo vročeno. Če v tem roku enkratna ali prva letna premija oziroma njen prvi obrok ni plačana, ima zavarovalnica pravico, da izjavi, da odstopa od pogodbe. (2) V primeru odstopa od zavarovalne pogodbe zavarovalnica, v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom, zavarovalcu zaračuna stroške morebitnega opravljenega zdravniškega pregleda zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja. 19. člen Posledice neplačila nadaljnje premije (1) Če katera izmed nadaljnjih letnih premij oziroma njenih obrokov ni plačana pravočasno, zavarovalnica najprej izpelje postopek opominjanja zavarovalca. Zavarovalcu se največ dva zaporedna koledarska meseca poleg direktne obremenitve oziroma izjemoma plačilnega naloga za tekočo premijo oziroma njen obrok izstavi tudi plačilni nalog za neporavnane zneske premije oziroma njenih obrokov iz preteklih obdobij. Če je zavarovalec pravna oseba, se ga o neporavnanih zneskih opomni s pisnim dopisom. Če zavarovalec neporavnanih zneskov premije oziroma njenih obrokov ne plača v postopku opominjanja, zavarovalnica nadaljuje s postopkom v skladu z določili drugega do četrtega odstavka tega člena. Stroške opominjanja zavarovalnica zaračuna zavarovalcu v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom zavarovalnice. (2) Zavarovalnica vroči zavarovalcu priporočeno pismo, v katerem določi rok plačila mesec dni, ki začne teči z dnem, ko je bilo pismo vročeno. Če v tem roku zapadle premije niso plačane, ima zavarovalnica v skladu s tretjim odstavkom tega člena pravico, da izjavi, da odstopa od zavarovalne pogodbe. V primeru odstopa od zavarovalne pogodbe lahko zavarovalnica, v skladu z vsakokrat veljavnim cenikom, zavarovalcu zaračuna stroške morebitnega opravljenega zdravniškega pregleda zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja, pri tem pa ima pravico z zavarovalno pogodbo nastale stroške poračunati z morebitnim, zavarovalcu pripadajočim dobroimetjem iz tega zavarovanja. (3) Če so od začetka zavarovanja potekla najmanj tri leta in če so plačane vsaj tri letne premije, lahko zavarovalnica zavarovanje v skladu z 32. členom teh splošnih pogojev postavi na t.i. premije prosto zavarovanje (kapitalizacija) ali pa zavarovalcu doseženo odkupno vrednost zavarovalne police izplača (v skladu z 3. odstavkom 21. člena in 36. člena teh splošnih pogojev) ter s tem odstopi od pogodbe. (4) Če nastopi zavarovalni primer, preden je bila zavarovalna pogodba razdrta ali postavljena na premije prosto zavarovanje, se šteje, da je pogodba že postavljena na premije prosto zavarovanje oziroma da je pogodba že razdrta, glede na okoliščino ali so bile premije plačane vsaj za tri leta ali ne. (5) Za enkratna doplačila premije velja, da v primeru, ko zavarovalec predlaganega doplačila ne plača, sprememba zavarovalne pogodbe na podlagi doplačila ne začne veljati, pač pa velja stanje zavarovalne pogodbe pred vložitvijo predloga za doplačilo (v skladu z 29. členom teh splošnih pogojev). 20. člen Uporaba premije in stroški (1) Od premije se odbijejo stroški sklepanja zavarovanja in morebitni inkaso stroški. Stroški sklepanja zavarovanja in morebitni inkaso stroški skupaj znašajo 7,5% od celotne predvidene plačane premije pri posamezni zavarovalni pogodbi. Pri zavarovanju z enkratnim plačilom premije so stroški sklepanja in morebitni inkaso stroški 6,5% od plačane enkratne premije. Pri zavarovanju s tekočim plačilom premije se od premije nadalje odbijejo tudi stroški upravljanja zavarovanja. Odvisni so od višine letne premije in za letno premijo do 360,00 EUR znašajo 30,00 EUR, za letno premijo od 361,00 EUR do 479,00 EUR znašajo 35,00 EUR in za višje letne premije 40,00 EUR. Stroški upravljanja se letno, glede na zavarovalno leto posameznega zavarovalca, povečujejo za 3%. V primeru premije prostega zavarovanja in zavarovanja z enkratnim plačilom premije se stroški upravljanja zavarovanja črpajo iz kritne rezervacije in znašajo 25,00 EUR letno in se letno, glede na zavarovalno leto posameznega zavarovalca, povečujejo za 3%. Preostanek premije, ki ga imenujemo naložbena premija, to je premija po odbitku stroškov sklepanja zavarovanja, morebitnih inkaso stroškov in pri zavarovanju s tekočim plačilom premije tudi stroškov upravljanja, se v skladu z naložbeno politiko zavarovalca vloži v investicijske sklade iz 3. odstavka 8. člena teh splošnih pogojev in preračuna v enote premoženja teh skladov. Stroški, ki zmanjšujejo vrednost enote premoženja teh skladov so vstopni stroški, izstopni stroški in upravljavska provizija upravljavca skladov. V skladu z določili pogodbe, sklenjene med zavarovalnico in upravljavcem skladov, se vstopni in izstopni stroški ne obračunavajo, upravljavska provizija upravljavca skladov pa je za vsak posamezen investicijski sklad, ki je naveden v 3. odstavku 8. člena teh splošnih pogojev, objavljena na spletnem naslovu zavihek Fizične osebe, zavihek Življenjska zavarovanja, meni Merkur Top Invest. (2) Mesečno se iz kritne rezervacije črpajo sredstva za premije za tveganje smrti in za druga morebitna dodatna zavarovanja. Premija za tveganje smrti se na način iz prejšnjega stavka obračunava toliko časa, dokler kritna rezervacija ne doseže zavarovalne vsote za smrt. Premije za druga morebitna dodatna zavarovanja se na način iz prvega stavka tega odstavka obračunavajo celotno obdobje trajanja zavarovanja. (3) Kritna rezervacija se oblikuje iz plačanih premij, pri katerih se upošteva razvoj vrednosti pripadajočega sklada, odšteje pa se tisti del premije, ki je namenjen pokrivanju tveganja smrti, morebitnih dodatnih zavarovanj, stroškov upravljanja zavarovanja v primeru premije prostega zavarovanja in zavarovanja z enkratnim plačilom premije ter stroškov postavitve na premije prosto zavarovanje (v skladu z 32. členom teh splošnih pogojev). Pri zavarovanjih z enkratnim plačilom premije in pri premijah prostih zavarovanjih lahko v primeru padanja tečajev pride do tega, da se kritna rezervacija porabi pred pretekom dogovorjene zavarovalne dobe. V tem primeru zavarovalna pogodba preneha veljati. 21. člen Postopek izračuna denarne vrednosti kritne rezervacije (1) Denarna vrednost kritne rezervacije se izračuna z množenjem števila enot premoženja investicijskih skladov z vrednostmi enot premoženja teh skladov. (2) Zavarovalnica bo naročila za nakupe oziroma prodaje enot premoženja investicijskih skladov oddajala enkrat mesečno, in sicer na 22. dan v mesecu oziroma na prvi naslednji delovni dan, če je 22. dan v mesecu sobota, nedelja, praznik ali dela prost dan. Nakup oziroma prodaja enot premoženja posameznega investicijskega sklada se opravi po oddanem naročilu v roku, določenim s prospektom posameznega sklada, in po tečaju na nakupni oziroma prodajni dan v skladu z določili prospekta posameznega sklada. Za določitev praznikov, dela prostih dni in delovnih dni veljajo ureditve v Republiki Sloveniji, Nemčiji in Luksemburgu. (3) Če se zavarovanje konča z iztekom ali odpovedjo ali če se zavarovanje konča zaradi zavarovančeve smrti ali z odkupom zaradi hude bolezni zavarovanca (v skladu z 2. in 5. odstavkom 14. člena teh splošnih pogojev), se denarna vrednost kritne rezervacije izračuna šele po izvedeni prodaji enot premoženja skladov tako, da se kot vrednost enot premoženja skladov vzame tečaj na prodajni dan v skladu z določili prospekta posameznega sklada. Prodaja enot premoženja investicijskih skladov se opravi prek naročila za prodajo, in sicer na 22. dan v mesecu oziroma na prvi naslednji delovni dan, če je 22. dan v mesecu sobota, nedelja, praznik ali dela prost dan, ki sledi mesecu izteka ali odpovedi zavarovalne pogodbe oziroma mesecu, v katerem je bila smrt zavarovanca prijavljena zavarovalnici oziroma mesecu zaključka zavarovalne pogodbe zaradi prejema potrdila zdravnika specialista o hudi bolezni zavarovanca, če gre za odkup zaradi hude bolezni zavarovanca. 22. člen Pomen odgovorov na vprašanja v ponudbi (1) Zavarovalnica prevzema zavarovalno kritje v zaupanju, da so odgovori na vsa v ponudbi navedena vprašanja resnični in popolni. Ob sklenitvi zavarovalne pogodbe so zavarovalec, zavarovanec in sozavarovani partner dolžni prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za oceno nevarnosti in so jim znane ali jim niso mogle ostati neznane. Za take okoliščine se štejejo vse tiste, po katerih je zavarovalnica spraševala izrecno in pisno. (2) Če zavarovalec, zavarovanec ali sozavarovani partner namenoma neres- 4

5 nično prijavi ali namenoma zamolči kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zahteva razveljavitev pogodbe ali odkloni izplačilo zavarovalne vsote za primer smrti. To pravilo velja tudi v primerih, ko zavarovanec ali sozavarovani partner umre, preden je zavarovalnica izvedela za tako okoliščino. Če je bila pogodba v smislu prejšnjega stavka razveljavljena, lahko zavarovalnica obdrži že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe. Pravica zavarovalnice, da zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe, preneha, če v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za neresničnost prijave ali za zamolčanje, pisno ne izjavi, da jo namerava uveljaviti. (3) Če zavarovalec, zavarovanec ali sozavarovani partner kaj neresnično prijavi ali opusti dolžno obvestilo, pa tega ne stori namenoma, lahko zavarovalnica v roku enega meseca od dneva, ko je zvedela za neresničnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da odstopa od zavarovalne pogodbe ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju s povečano nevarnostjo. V takem primeru preneha zavarovalna pogodba po izteku štirinajst dni od dneva, ko je zavarovalnica pisno sporočila zavarovalcu svoj odstop od zavarovalne pogodbe. Če zavarovalnica predlaga zvišanje premije, je pogodba razdrta, če zavarovalec ne sprejme predloga v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je prejel. Kot sprejem predloga o zvišanju premije šteje pisna privolitev zavarovalca oziroma plačilo višje premije. Če se je zavarovalni primer zgodil pred ugotovitvijo neresničnosti ali nepopolnosti prijave ali pozneje, vendar pred odstopom od zavarovalne pogodbe oziroma pred zvišanjem premije, se zavarovalna dajatev zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost. V primerih, ko je narava okoliščin, ki niso prijavljene zavarovalnici, takšna, da zavarovalna pogodba ne bi bila sklenjena, pomeni uporaba tega sorazmerja, da zavarovalnica ne bo dolžna izplačati zavarovalne dajatve. (4) Če zavarovalnica zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe ali izjavi, da odstopa od zavarovalne pogodbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, izplača odkupno vrednost, če ta obstaja. V nasprotnem primeru se izplača kritna rezervacija. (5) Če se zavarovalna pogodba sklepa v imenu in za račun drugega ali v dobro tretjega, se določbe tega člena nanašajo tudi na te osebe, če so vedele ali bi morale vedeti o neresničnosti prijave ali zamolčanju okoliščin, pomembnih za oceno nevarnosti. 23. člen Obseg zavarovalnega kritja (1) Zavarovalno kritje velja načeloma neodvisno od tega, kaj je vzrok zavarovalnega primera. S temi splošnimi pogoji so določene posamezne omejitve obsega zavarovalnega kritja in primeri, ko je zavarovalno kritje izključeno v celoti. (2) Celotno zavarovalno kritje je podano tudi, če zavarovanec oziroma sozavarovani partner umre: kot potnik v civilnih letalih, jadralnih letalih ali helikopterjih (prevoz potnikov); kot civilni potnik v vojaških letalih ali helikopterjih, ki se uporabljajo za prevoz potnikov; kot član letalske posadke civilnega letala (ne helikopterja), reaktivnega letala ali jadralnega letala, pod pogojem, da ima zavarovanec vsa predpisana dovoljenja za ukvarjanje s to dejavnostjo; zaradi skoka s padalom, ki je opravljen z namenom reševanja lastnega življenja. (3) Če je smrt zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja v neposredni ali posredni vzročni zvezi s spodaj navedenimi primeri, zavarovalnica za primer smrti zavarovanca ne izplača celotne zavarovalne dajatve, temveč le odkupno vrednost zavarovalne pogodbe, za primer smrti sozavarovanega partnerja pa je prosta svoje obveznosti, razen če je z zavarovalnico posebej drugače dogovorjeno in je plačana ustrezna dodatna premija za zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja: 1. Uporaba zračnega plovila drugačne vrste od tistega, ki je naveden v prejšnjem odstavku (npr. letenje v balonu, športno padalstvo, letenje z zmaji, paragliding ipd.). 2. Uporaba letala za drugačen namen od tistega, ki je naveden v prejšnjem odstavku (npr. inštruktor letenja, učenec letenja, posadka helikopterja, poskusni, agrarni, umetniški, tekmovalni, izpitni, vojaški leti ipd.). 3. Izvajanje dejavnosti posebnega pilota (npr. zmajar, balonar, jadralni padalec, padalec ipd.), pilota helikopterja ali vojaškega pilota. 4. Izvajanje nevarnega športa (npr. ekstremni plezalec, globinski potapljač, skoki z vrvjo, skoki z elastiko, ekstremno plezanje, ekstremno smučanje, potapljanje v velikih globinah, heli-ski ipd.). 5. Udeležba na tekmah ali pripadajočih treningih s kopenskim, zračnim ali vodnim motornim vozilom. (4) Če je smrt zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja v neposredni ali posredni vzročni zvezi s spodaj navedenimi primeri zavarovalnica za primer smrti zavarovanca ne izplača celotne zavarovalne dajatve, temveč le kritno rezervacijo zavarovalne pogodbe, za primer smrti sozavarovanega partnerja pa je prosta svoje obveznosti: 1. Vojni dogodki, teroristični napadi in druge sovražnosti do države, četudi ni razglašeno vojno stanje. 2. Državljanske vojne, upori, vstaje, revolucije, nemiri in izgredi vseh oblik. 3. Sodelovanje zavarovanca oziroma sozavarovanega partnerja v oboroženih silah ali aktivnostih mirovnih misij in kakršenkoli dogodek znotraj označenega minskega polja. 4. Biološka, kemična ali jedrska katastrofa (tudi jedrska fuzija, jedrska fizija in vpliv jedrskih odpadkov) ter kakršnokoli radioaktivno ali ionizacijsko sevanje. 5. Storitev ali poskus storitve kaznivega dejanja s strani zavarovanca, sozavarovanega partnerja, zavarovalca ali upravičenca. 6. Zavarovanec oziroma sozavarovani partner po svoji volji ali zavoljo drugih ali v povezavi s skupino ali organizacijo deluje v aktivnostih za nasilno vplivanje na drugo skupino, podjetje ali vlado, in sicer v obliki terorizma, ugrabitev ali poskusov ugrabitev, napada ali kakršnekoli druge oblike nasilja. 7. Upravljanje motornega vozila brez predpisane uradne listine, ki daje pooblastilo za upravljanje in vožnjo na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet. 8. Jemanje drog ali zdravil, razen tistih, ki jih je zavarovancu oziroma sozavarovanemu partnerju predpisal zdravnik, zloraba alkohola ali jemanje strupov. 9. AIDS ali HIV infekcije (neposredno ali posredno). 24. člen Umor zavarovalca, zavarovanca ali sozavarovanega partnerja (1) Zavarovalnica je prosta obveznosti izplačati upravičencu zavarovalno dajatev, če je ta naklepno povzročil smrt zavarovalca, zavarovanca ali sozavarovanega partnerja. (2) Če je od začetka zavarovanja z enkratnim plačilom premije poteklo eno leto, pri zavarovanjih s tekočim plačilom premije pa najmanj tri leta in če so bile do naklepne povzročitve smrti zavarovalca ali zavarovanca po prejšnjem odstavku plačane najmanj tri letne premije oziroma enkratna premija, zavarovalnica izplača zavarovalcu oziroma njegovim dedičem kritno rezervacijo zavarovalne pogodbe. V primeru naklepne povzročitve smrti sozavarovanega partnerja po prejšnjem odstavku pa je zavarovalnica prosta svoje obveznosti. 25. člen Samomor (1) Če pride do samomora zavarovanca v prvem letu od sklenitve zavarovalne pogodbe z enkratnim plačilom premije oziroma v prvem, drugem ali tretjem letu od dneva, ko je bila zavarovalna pogodba s tekočim plačilom premije sklenjena, spremenjena, vzpostavljena v prejšnje stanje ali oživljena, zavarovalnica izplača le kritno rezervacijo. Če v obdobju iz prejšnjega stavka pride do samomora sozavarovanega partnerja, je zavarovalnica prosta svoje obveznosti. (2) V primeru samomora zavarovanca ali sozavarovanega partnerja po preteku prvega leta od sklenitve zavarovalne pogodbe z enkratnim plačilom premije oziroma po preteku treh let od sklenitve zavarovalne pogodbe, njene spremembe, vzpostavitve v prejšnje stanje ali oživitve, obstaja polno zavarovalno kritje. (3) Če se zavarovalnici dokaže, da je bilo dejanje samomora storjeno v stanju bolezenske duševne motnje, ki izključuje svobodno voljo in odločanje, obstaja polno zavarovalno kritje. 26. člen Izplačilo zavarovalnih dajatev (1) V zavarovalni pogodbi dogovorjena izplačila se izvršijo na podlagi izročitve zavarovalne police. Zavarovalnica ima pravico zahtevati tudi dokazilo o zadnjem plačilu premije oziroma druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje pravic do izplačila. (2) Zavarovalne dajatve zapadejo v izplačilo z zaključkom postopkov, ki so potrebni za ugotovitev obstoja in obsega zavarovalne dajatve, vendar v primeru doživetja ne pred potekom zavarovalne pogodbe. (3) Zavarovalnica bo dospele zavarovalne dajatve izplačala v skladu z zavarovalno pogodbo v roku 14 dni od ugotovitve obstoja in višine obveznosti zavarovalnice, ob pogoju da zavarovalnica razpolaga z vso dokumentacijo, ki je potrebna za izplačilo. Kadar je za ugotovitev obstoja ali višine obveznosti zavarovalnice potrebno ugotoviti višjo vrednost v skladu z 2. odstavkom 14. člena teh splošnih pogojev, prične ta rok teči z naslednjim dnem od prodaje enot premoženja investicijskih skladov. Kraj izplačila zavarovalne dajatve je sedež zavarovalnice. Stroške izplačila zavarovalne dajatve krije upravičenec. V primeru, da zavarovalnica ne po svoji krivdi ne more izplačati zavarovalne dajatve, upravičencu ne pripadajo zamudne obresti. (4) Zavarovalna pogodba se v primeru, če se zavarovanje konča zaradi zavarovančeve smrti ali zaradi odkupa zaradi hude bolezni zavarovanca (v skladu z 2. in 5. odstavkom 14. člena teh splošnih pogojev), zaključi z zadnjim dnem meseca, v katerem je nastopila smrt zavarovanca oziroma je zavarovalnica prejela potrdilo zdravnika specialista o hudi bolezni zavarovanca, če gre za odkup zaradi hude bolezni zavarovanca. 27. člen Nadomestna polica (1) Če zavarovalec oziroma imetnik zavarovalne police zavarovalnici pisno sporoči njeno izgubo, mu zavarovalnica izda nadomestno zavarovalno polico. Zavarovalnica lahko od zavarovalca oziroma imetnika zavarovalne police zahteva, da ji na svoje stroške dostavi dokazila o preklicu 5