SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE

Size: px
Start display at page:

Download "SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE"

Transcription

1 Uradni list Evropske unije L 307/89 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 26. septembra 2012 o okviru za upravljanje s kakovostjo v centralizirani bazi vrednostnih papirjev (ECB/2012/21) (2012/689/EU) SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke ( 1 ), ob upoštevanju naslednjega: (1) Centralizirana baza vrednostnih papirjev (Centralised Securities Database CSDB) je enotna informacijska infrastruktura, ki jo skupaj upravljajo članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z nacionalnimi centralnimi bankami (NCB) držav članic zunaj euroobmočja, kadar take NCB prostovoljno sodelujejo pri upravljanju CSDB. V CSDB so shranjeni podatki po posameznih postavkah, zlasti podatki o vrednostnih papirjih, njihovih izdajateljih in cenah. (2) Podatki se zbirajo iz različnih virov, vključno od članic ESCB in nekaterih komercialnih ponudnikov ter iz javnih in upravnih virov, in se prenašajo v CSDB. Toda pri tem obstaja tveganje, da so taki vhodni podatki netočni ali nepopolni. Sistem CSDB lahko uskladi delno neskladne vhodne podatke iz različnih virov in zazna nepopolne ali manjkajoče podatke. Vhodne podatke iz različnih virov, ki se prekrivajo, samodejno sestavlja v kar se da popolno in visoko kakovostno enotno evidenco. (3) Splošna kakovost v CSDB se lahko ocenjuje samo na ravni izhodnih in ne na ravni posameznih nizov vhodnih. Da bi se, kolikor je mogoče, zagotovile popolnost, točnost in skladnost izhodnih, je treba opredeliti okvir za upravljanje s kakovostjo, ki se bo uporabljal za izhodne ne vire, to je podniz izhodnih, ki se lahko uporabijo pri pripravi statistike ali za druge namene. Izhodni ni viri se nacionalnim ( 1 ) UL L 318, , str. 8. centralnim bankam zagotovijo najkasneje v sedmih delovnih dneh po koncu vsakega koledarskega meseca. (4) Nekateri izhodni ni viri vsebujejo tudi atribute, kot so informacije o cenah ali dohodku, za katere se pričakuje, da s časom nihajo. Sistem CSDB samodejno preverja te atribute prek statističnih algoritmov. Skladno s to smernico preverjajo pristojni organi samo tiste atribute, ki so določeni v Prilogi I za vsakega od ciljev upravljanja s kakovostjo. Popoln seznam atributov, ki predstavljajo podprte ne vire, je določen v Prilogi II. (5) Okvir za upravljanje s kakovostjo v CSDB bi bilo treba za izhodne ne vire uporabljati ne glede na vir vhodnih. Določiti bi moral odgovornost NCB euroobmočja za kakovost izhodnih v CSDB in, kadar je to primerno, odgovornost Evropske centralne banke (ECB). (6) Okvir za upravljanje s kakovostjo v CSDB bi moral temeljiti, prvič, na ciljih upravljanja s kakovostjo, ki predstavljajo kazalnike za ocenjevanje kakovosti izhodnih nih virov, in, drugič, na merilih za upravljanje s kakovostjo, ki za vsak posamezni cilj upravljanja s kakovostjo določijo in prednostno razvrstijo izhodne ne vire, ki jih je treba preveriti. Prav tako bi moral temeljiti na pragovih upravljanja s kakovostjo, ki opredeljujejo najmanjšo raven preverjanja, ki ga je treba izvesti v povezavi s posameznim ciljem upravljanja s kakovostjo. (7) Zaradi odsotnosti referenčnih cilji upravljanja s kakovostjo vedno ne ugotovijo napak v izhodnih nih virih, ampak lahko zgolj ugotovijo primere, kjer je treba izhodne ne vire ročno preveriti. (8) Ker CSDB skupaj upravljajo vse članice ESCB, bi vse morale spoštovati iste standarde za upravljanje s kakovostjo. Poleg tega so NCB zunaj euroobmočja v najboljšem položaju, da upravljajo s kakovostjo, povezanih z izdajatelji, ki so rezidenti v njihovih državah članicah. Medtem ko velja, da smernice, ki

2 L 307/90 Uradni list Evropske unije jih sprejme ECB, ne smejo nalagati obveznosti nacionalnim centralnim bankam zunaj euroobmočja, se člen 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke uporablja tako za NCB euroobmočja kot tudi za NCB zunaj euroobmočja. NCB zunaj euroobmočja bi zato morale oblikovati in izvesti vse ukrepe, ki jih štejejo kot primerne za upravljanje s kakovostjo v skladu s to smernico. (9) Da bi se izboljšala kakovost izhodnih, bi bilo treba upravljanje z viri izvajati s ciljem, da bi se ponavljajoče se in strukturne napake vhodnih ugotovile in odpravile neposredno pri ponudniku SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO: namenom zagotoviti, da bo kakovost izhodnih CSDB izpolnjevala zahteve za ne vire CSDB; 9. cilj upravljanja s kakovostjo pomeni referenčno merilo za ocenjevanje kakovosti izhodnih nih virov, kot je določeno v Prilogi I; 10. merilo za upravljanje s kakovostjo pomeni statistični kazalnik, ki meri raven, do katere je bil dosežen določen cilj upravljanja s kakovostjo, in je določen v Prilogi I; 11. prag upravljanja s kakovostjo pomeni najnižjo raven preverjanja, ki ga je treba izvesti, da bi bile izpolnjene zahteve okvira za upravljanje s kakovostjo glede posameznega cilja upravljanja s kakovostjo ; V tej smernici: Člen 1 Opredelitev pojmov 12. delovni postopek za upravljanje s kakovostjo pomeni tehnični postopek, ki se uporablja za popravljanje vhodnih, da bi bil izpolnjen prag upravljanja s kakovostjo ; 1. CSDB pomeni centralizirano bazo vrednostnih papirjev, ki jo je vzpostavil ESCB in se nahaja v prostorih ECB; 2. vhodni podatki pomenijo vse podatke, ki se iz enega ali več virov zagotovijo v CSDB; 3. izhodni podatki pomenijo podatke, ki se samodejno izpeljejo v CSDB s sestavljanjem vhodnih v popolno, visoko kakovostno enotno evidenco; 4. izhodni ni viri pomenijo podniz izhodnih in značilnosti, naštetih v Prilogi II, ki služijo kot vhodni podatki pri pripravi statistike ali za druge namene; 5. upravljanje s kakovostjo pomeni zagotavljanje, preverjanje in ohranjanje kakovosti izhodnih nih virov z uporabo ciljev in pragov upravljanja s kakovostjo ter meril in delovnega postopka za upravljanje s kakovostjo ; 6. upravljanje z viri pomeni ugotavljanje in odpravljanje ponavljajočih se in/ali strukturnih napak vhodnih neposredno pri ponudniku ; 7. začetno upravljanje s kakovostjo pomeni upravljanje s kakovostjo izhodnih nih virov, vključno s podatki za zadnje časovno obdobje, ki ga mesečno izvajajo pristojni organi za upravljanje s kakovostjo, pri čemer upoštevajo izhodne ne vire iz predogleda ob koncu meseca; 8. redno upravljanje s kakovostjo pomeni upravljanje s kakovostjo izhodnih nih virov, ki ga mesečno izvajajo pristojni organi za upravljanje s kakovostjo, pri čemer upoštevajo referenčne podatke zunaj CSDB, pridobljene iz različnih virov, z 13. predogled ob koncu meseca pomeni redno mesečno posodabljanje izhodnih in meril za upravljanje s kakovostjo, na podlagi katerega se izdela približek izhodnih za naslednje stanje ob koncu meseca; 14. delovni dan je celoten dan, ko je odprt sistem TARGET2, kot je objavljeno na spletni strani ECB; 15. preverjanje pomeni postopek, pri katerem pristojni organi za upravljanje s kakovostjo pregledajo izhodne ne vire CSDB in, če je potrebno, popravijo vhodne podatke CSDB, pri čemer uporabljajo delovni postopek za upravljanje s kakovostjo ; 16. rezident ima pomen, kot je določen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Člen 2 Vsebina in področje uporabe 1. Ta smernica postavlja okvir za upravljanje s kakovostjo v CSDB, katerega cilj je z usklajeno uporabo pravil o standardih kakovosti za izhodne podatke v CSDB zagotoviti popolnost, točnost in skladnost takih. 2. Okvir za upravljanje s kakovostjo v CSDB temelji na upravljanju s kakovostjo in upravljanju z viri. Člen 3 Pristojni organi za upravljanje s kakovostjo 1. NCB držav članic euroobmočja, v katerih je posamezen izdajatelj vrednostnih papirjev rezident, so pristojne za upravljanje s kakovostjo, povezanih s tem izdajateljem.

3 Uradni list Evropske unije L 307/91 2. ECB je pristojna za upravljanje s kakovostjo, povezanih z izdajatelji, ki niso rezidenti euroobmočja, razen če je NCB zunaj euroobmočja sprejela obveznost upravljanja s kakovostjo, povezanih z izdajatelji, ki so rezidenti v njeni državi članici. Člen 4 Upravljanje s kakovostjo, merila za upravljanje s kakovostjo in pragovi upravljanja s kakovostjo 1. Pristojni organi za upravljanje s kakovostjo izvajajo začetno in redno upravljanje s kakovostjo. Pri tem preverjajo izhodne ne vire ne glede na njihov vir. 2. Pristojni organi za upravljanje s kakovostjo uporabljajo merila za upravljanje s kakovostjo v skladu s Prilogo I. 3. Za atribute, zajete s Prilogo I, pristojni organi za upravljanje s kakovostjo uporabljajo pragove upravljanja s kakovostjo na ravni, ki zagotavlja kakovost izhodnih nih virov, kakršna se zahteva za uporabo teh zadevnih atributov, kot je določeno v Prilogi II. Člen 5 Začetno upravljanje s kakovostjo 1. Začetno upravljanje s kakovostjo se izvaja za cilje upravljanja s kakovostjo 1, 2, 3a, 3b in 6, kot je določeno v Prilogi I. 2. ECB da na voljo predogled ob koncu meseca sedem delovnih dni pred koncem vsakega koledarskega meseca. 3. Pri izvajanju začetnega upravljanja s kakovostjo pristojni organi za upravljanje s kakovostjo preverijo znatna statistična odstopanja, da bi izhodni ni viri po izvedbi začetnega upravljanja s kakovostjo, kolikor je mogoče, odražali zadnja gibanja. 4. Pristojni organi za upravljanje s kakovostjo preverijo podatke iz predogleda ob koncu meseca do konca drugega delovnega dne naslednjega koledarskega meseca, kolikor pragovi upravljanja s kakovostjo glede na merila za upravljanje s kakovostjo niso bili izpolnjeni. 5. Kadar referenčnih zunaj CSDB ni, se začetno upravljanje s kakovostjo opira zgolj na informacije, ki so že na voljo pristojnim organom za upravljanje s kakovostjo ali se lahko zlahka pridobijo, ne da bi se vzpostavljala kakšna nova poročevalska struktura. 6. Pristojni organi za upravljanje s kakovostjo popravijo vhodne podatke v skladu z delovnim postopkom za upravljanje s kakovostjo tako, da uporabijo sistem CSDB ali da Evropski centralni banki zagotovijo datoteke z vhodnimi podatki, kar je primerno. Člen 6 Redno upravljanje s kakovostjo 1. Redno upravljanje s kakovostjo se izvaja za cilje upravljanja s kakovostjo 3a, 3b, 4, 5 in 6, kot je določeno v Prilogi I. 2. Pristojni organi za upravljanje s kakovostjo izvedejo redno upravljanje s kakovostjo v enem mesecu po koncu vsakega koledarskega meseca. Izhodne ne vire preverijo ob upoštevanju vseh informacij, ki so trenutno na voljo, najkasneje do drugega delovnega dne tistega koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bilo izvedeno redno upravljanje s kakovostjo. 3. Pristojni organi za upravljanje s kakovostjo popravijo vhodne podatke v skladu z dogovorjenim delovnim postopkom za upravljanje s kakovostjo tako, da uporabijo sistem CSDB ali da Evropski centralni banki zagotovijo datoteke z vhodnimi podatki, kar je primerno. Člen 7 Naloge v zvezi z upravljanjem z viri 1. Pristojni organi za upravljanje s kakovostjo ugotavljajo kakršna koli odprta vprašanja v zvezi z upravljanjem z viri in jih sporočajo ECB. 2. ECB obravnava ponavljajoče se, visoko prednostne napake, ki zadevajo upravljanje z viri, v sodelovanju z zadevnimi pristojnimi organi za upravljanje s kakovostjo v enem mesecu od datuma, ko je bilo vprašanje v zvezi z upravljanjem z viri sporočeno ECB. Člen 8 Popravljanje vhodnih Če pristojni organ za zagotavljanje kakovosti pridobi izboljšane vhodne podatke, uporabi sistem CSDB za popravo vseh napak in pomanjkljivosti svojih vhodnih, ki niso bile odpravljene med preverjanjem, kot je določeno v členu 5(4). Člen 9 Letno poročilo o kakovosti Izvršilni odbor ECB ob upoštevanju stališč Odbora ESCB za statistiko letno poroča Svetu ECB o kakovosti izhodnih nih virov. Člen 10 Poenostavljen postopek spreminjanja Izvršilni odbor ECB je ob upoštevanju stališč Odbora ESCB za statistiko upravičen izvesti tehnične spremembe prilog k tej smernici, pod pogojem, da take spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira te smernice, vključno z delitvijo odgovornosti med ECB in NCB, ali bistveno ne vplivajo na breme poročanja pristojnih organov za upravljanje s kakovostjo. Izvršilni odbor brez nepotrebnega odlašanja o vsaki taki spremembi obvesti Svet ECB. Člen 11 Začetek veljavnosti 1. Ta smernica začne veljati 1. novembra Ta smernica se uporablja od 1. julija 2013.

4 L 307/92 Uradni list Evropske unije Člen 12 Naslovniki Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema. V Frankfurtu na Majni, 26. septembra 2012 Za Svet ECB Predsednik ECB Mario DRAGHI

5 PRILOGA I CILJI UPRAVLJANJA S KAKOVOSTJO PODATKOV, IZVEDBA, ATRIBUTI IN PODLAGA ZA PRAG UPRAVLJANJA S KAKOVOSTJO PODATKOV Cilj upravljanja s kakovostjo Merila za upravljanje s kakovostjo Izvedba Atributi izhodnih nih virov Cilj 1: Stabilnost podatki o stanjih Koncept: Merilo se za vsako kombinacijo rezidenčna država/sektor opredeli kot z obsegom tehtani indeks spremembe, tehtano z denarnimi zneski. Če ima indeks vrednost 1, to prikazuje, da se zadevni atribut ni spremenil za nobenega od vrednostnih papirjev, na katere se indeks nanaša, vrednost indeksa 0 pa prikazuje, da se je zadevni atribut spremenil za vse vrednostne papirje. Če indeks pade pod 1, se ugotovijo posamezni vrednostni papirji s spremenjenim atributom, ki je povzročil padec indeksa, da bi se preverila sprememba, dokler ni dosežen prag za upravljanje s kakovostjo. Dogodki, ki sprožijo spremembo indeksa: Za diskretne atribute se šteje, da spremembo indeksa sproži vsaka razlika v atributu na medmesečni ravni. Za zvezne atribute se šteje, da spremembo indeksa sproži vsaka razlika na medmesečni ravni, ki je večja od 25 %. Zajeti instrumenti: To merilo upravljanja s kakovostjo zajema vse delnice investicijskih skladov, lastniške in dolžniške vrednostne papirje, vključno s certifikati, katerih datum zapadlosti ni starejši od treh mesecev. Cilj 1 ocenjuje stabilnost o stanjih. Nepreverjene spremembe atributov CSDB ne smejo zmanjšati deleža stabilnih prek praga upravljanja s kakovostjo za vsakega od naslednjih sektorjev izdajateljev po Evropskem sistemu računov (ESR) ( 1 ): S.11 nefinančne družbe (S.11 po ESR S.121 centralna banka (S.121 po ESR S.122 institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122 po ESR S.123 skladi denarnega trga (MMF) (S.122 po ESR S.124 investicijski skladi razen MMF (S.123 po ESR S.125 drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123 po ESR S.126 izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124 po ESR S.127 lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.123 po ESR S.128 zavarovalne družbe (IC) (S.125 po ESR S.129 pokojninski skladi (PF) (S.125 po ESR S.13 država (S.13 po ESR. Eksplicitni atributi: datum izdaje dolga, datum zapadlosti dolga, nominalna valuta, osnova za kotacijo, razred instrumenta po ESR, rezidenčna država izdajatelja, sektor izdajatelja po ESR, razvrstitev izdajatelja po evropski klasifikaciji gospodarskih dejavnosti (NACE), neporavnani znesek, število uveljavljajočih se delnic za kotirane delnice. Podlaga za prag upravljanja s kakovostjo Neporavnani zneski ali tržna kapitalizacija v eurih, izraženi kot delež o stanjih SL Uradni list Evropske unije L 307/93

6 Cilj upravljanja s kakovostjo Merila za upravljanje s kakovostjo Izvedba Atributi izhodnih nih virov Cilj 2: Točnost nove izdaje in odkupi; neto izdaje Koncept: Merilo se opredeli za vsako kombinacijo rezidenčna državo/sektor in zajema nove izdaje, odkupe in neporavnane zneske dolžniških vrednostnih papirjev, navedeno v odstotkih. Merilo poveže aktivnosti v zvezi z neto izdajo med mesecem z neporavnanim zneskom ob koncu preteklega meseca (odstotkovna sprememba) in spremlja relativno gibanje neporavnanega dolga. Omogočiti je treba dostop do razčlenjenih, navzdol do o posameznih novih izdajah in odkupih, ki so povzročili spremembo v neporavnanih zneskih. Ta gibanja je treba preveriti, dokler ni dosežen prag za upravljanje s kakovostjo. Cilj 2 ocenjuje nove izdaje in odkupe glede na ustrezne podatke o stanjih. Nepreverjeni podatki o neporavnanih zneskih novih izdaj in odkupov dolžniških vrednostnih papirjev, navedeni v odstotkih, v neto vrednosti ne smejo preseči praga upravljanja s kakovostjo za vsakega od naslednjih sektorjev izdajateljev po ESR: S.11 nefinančne družbe (S.11 po ESR S.121 centralna banka (S.121 po ESR S.122 institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122 po ESR S.123 skladi denarnega trga (MMF) (S.122 po ESR S.124 investicijski skladi razen MMF (S.123 po ESR S.125 drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123 po ESR S.126 izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124 po ESR S.127 lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.123 po ESR S.128 zavarovalne družbe (IC) (S.125 po ESR S.129 pokojninski skladi (PF) (S.125 po ESR S.13 država (S.13 po ESR. Eksplicitni atributi: neporavnani znesek. Implicitni atributi: datum izdaje, datum zapadlosti, nominalna valuta, osnova za kotacijo, razvrstitev instrumenta po ESR, rezidenčna država izdajatelja, sektor izdajatelja po ESR. Podlaga za prag upravljanja s kakovostjo Neporavnani zneski v eurih, izraženi kot relativno gibanje v primerjavi z ustreznimi podatki o stanjih. L 307/94 SL Uradni list Evropske unije

7 Cilj upravljanja s kakovostjo Merila za upravljanje s kakovostjo Izvedba Atributi izhodnih nih virov Cilj 3a: Točnost podpreti pravilne razporeditev po sektorjih in izvlečke po izdajateljih Konceptualno ozadje: CSDB povezuje informacije o izdajatelju in instrumentu na podlagi povezave, ki se lahko opiše od enega izdajatelja k več instrumentom (one to many), tj. en izdajatelj se lahko poveže z več instrumenti, nasprotno pa je vsak instrument povezan samo z enim izdajateljem. Ta povezava med instrumentom in izdajateljem se vzpostavi prek posameznih identifikacijskih oznak izdajateljev, ki jih določijo različni ponudniki vhodnih. Ker skupni standard še ne obstaja, se te identifikacijske oznake med ponudniki razlikujejo, morale pa bi biti usklajene. Če ponudniki vhodnih za isti instrument določijo neskladne (nasprotujoče si) identifikacijske oznake izdajateljev, tj. če med njimi ni strinjanja o izdajatelju, instrumenta ni mogoče razporediti k določenemu izdajatelju in pristane v sporni skupini (clash group). Instrumente iz sporne skupine je še vedno mogoče pravilno razvrstiti po državi in sektorju, toda usklajene povezave do zadevnega izdajatelja instrumenta ni. Instrumenti v sporni skupini onemogočajo pridobitev usklajenih in zanesljivih izvlečkov vseh instrumentov, ki jih je izdal določen izdajatelj. Instrumenti v sporni skupini povečujejo tveganje napačne razvrstitve po rezidenčni državi ali sektorju. Koncept: Merilo za vsako rezidenčno državo ugotovi instrumente v sporni skupini in jih v odstotnih deležih glede na število ali denarne zneske poveže z vsemi instrumenti za to državo. Zajeti instrumenti: Merilo zajema vse instrumente v CSDB. Cilj 3a ocenjuje pravilno identifikacijo izdajateljev. Kadar ni strinjanja o izdajatelju instrumenta, tj. instrumenti v sporni skupini, taki instrumenti ne smejo preseči praga upravljanja s kakovostjo. Eksplicitni atributi: identifikacijska oznaka izdajatelja, ki se uporablja za razvrščanje v skupine. Podlaga za prag upravljanja s kakovostjo Neporavnani zneski v eurih, ki se nanašajo na instrumente v sporni skupini, izraženi kot odstotni delež vseh instrumentov SL Uradni list Evropske unije L 307/95

8 Cilj upravljanja s kakovostjo Merila za upravljanje s kakovostjo Izvedba Atributi izhodnih nih virov Cilj 3b: Točnost podpreti pravilne razporeditev po sektorjih in izvlečke po izdajateljih Konceptualno ozadje: CSDB povezuje informacije o izdajatelju in instrumentu na podlagi povezave, ki se lahko opiše od enega izdajatelja k več instrumentom (one to many), tj. en izdajatelj se lahko poveže z več instrumenti, nasprotno pa je vsak instrument povezan samo z enim izdajateljem. Ta povezava med instrumentom in izdajateljem se vzpostavi prek posameznih identifikacijskih oznak izdajateljev, ki jih določijo različni ponudniki vhodnih. Ker skupni standard še ne obstaja, se te identifikacijske oznake med ponudniki razlikujejo, morale pa bi biti usklajene. Če za določen instrument noben ponudnik ne določi identifikacijske oznake izdajatelja, obstaja tveganje, da ta instrument ne bo razporejen k določenemu izdajatelju in bo pristal v samostojni skupini (standalone group), ki jo sestavlja samo ta instrument. Instrumente iz samostojnih skupin je še vedno mogoče pravilno razvrstiti po državi in sektorju, toda usklajene povezave do zadevnega izdajatelja instrumenta ni. Instrumenti v samostojnih skupinah onemogočajo pridobitev usklajenih in zanesljivih izvlečkov vseh instrumentov, ki jih je izdal določen izdajatelj. Instrumenti v samostojnih skupinah povečujejo tveganje napačne razvrstitve po rezidenčni državi ali sektorju, saj so informacije o njih pogosto nepopolne. Koncept: Merilo za vsako rezidenčno državo ugotovi instrumente v samostojnih skupinah in jih v odstotnih deležih glede na število ali denarne zneske poveže z vsemi instrumenti za to državo. Cilj 3b ocenjuje pravilno identifikacijo populacije izdajateljev. Kadar ni zanesljivih informacij o izdajatelju instrumenta, tj. ko obstajajo instrumenti v samostojnih skupinah, taki instrumenti ne smejo preseči praga upravljanja s kakovostjo. Eksplicitni atributi: identifikacijska oznaka izdajatelja, ki se uporablja za razvrščanje v skupine. Podlaga za prag upravljanja s kakovostjo Neporavnani zneski v eurih, ki se nanašajo na instrumente v samostojnih skupinah, izraženi kot odstotni delež vseh instrumentov. L 307/96 SL Uradni list Evropske unije

9 Cilj upravljanja s kakovostjo Merila za upravljanje s kakovostjo Izvedba Atributi izhodnih nih virov Cilj 4: Točnost neporavnani znesek dolžniških vrednostnih papirjev, vključno s certifikati Zajeti instrumenti: Merilo zajema vse instrumente v CSDB. Koncept: Merilo agregira neporavnane zneske za dolžniške vrednostne papirje, vključno s certifikati, po rezidenčni državi vsakega izdajatelja in po sektorju izdajatelja v skladu s konceptom statistike izdaj vrednostnih papirjev. Ta agregat se primerja z ustrezno postavko SEC in izračuna se odstotkovno odstopanje CSDB. Nepreverjene in nepojasnjene razlike ne smejo preseči praga upravljanja s kakovostjo. Cilj 4 primerja izhodne podatke CSDB z zunanjimi referenčnimi podatki. Nepreverjene in nepojasnjene razlike med agregiranimi podatki CSDB in ustreznimi informacijami statistike ECB o izdajah vrednostnih papirjev ali drugimi zanesljivimi referenčnimi podatki, če so taki referenčni podatki na voljo, za isti referenčni datum ne smejo preseči praga upravljanja s kakovostjo za vsakega od naslednjih sektorjev izdajateljev po ESR: S.11 nefinančne družbe (S.11 po ESR S.121 centralna banka (S.121 po ESR S.122 institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122 po ESR S.123 skladi denarnega trga (MMF) (S.122 po ESR S.124 investicijski skladi razen MMF (S.123 po ESR S.125 drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123 po ESR S.126 izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124 po ESR S.127 lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.123 po ESR S.128 zavarovalne družbe (IC) (S.125 po ESR S.129 pokojninski skladi (PF) (S.125 po ESR S.13 država (S.13 po ESR. Eksplicitni atributi: Neporavnani znesek v eurih, tržna kapitalizacija v eurih. Implicitni atributi: datum izdaje, datum zapadlosti, valuta, sektor izdajatelja po ESR, rezidenčna država. Podlaga za prag upravljanja s kakovostjo Neporavnani zneski ali tržna kapitalizacija v eurih, izraženi kot odstotkovna razlika med podatki CSDB in zunanjimi referenčnimi podatki SL Uradni list Evropske unije L 307/97

10 Cilj upravljanja s kakovostjo Merila za upravljanje s kakovostjo Izvedba Atributi izhodnih nih virov Cilj 5: Točnost tržna kapitalizacija lastniških vrednostnih papirjev Koncept: Merilo agregira tržno kapitalizacijo za lastniške vrednostne papirje po rezidenčni državi vsakega izdajatelja in po sektorju izdajatelja v skladu s konceptom statistike izdaj vrednostnih papirjev. Ta agregat se primerja z ustrezno postavko SEC in izračuna se odstotkovno odstopanje CSDB. Nepreverjene in nepojasnjene razlike ne smejo preseči praga upravljanja s kakovostjo. Cilj 5 primerja izhodne podatke CSDB z zunanjimi referenčnimi podatki. Nepreverjene in nepojasnjene razlike med agregiranimi informacijami CSDB in ustreznimi informacijami statistike ECB o izdajah vrednostnih papirjev ali drugimi zanesljivimi referenčnimi podatki, če so taki referenčni podatki na voljo, za isti referenčni datum ne smejo preseči praga upravljanja s kakovostjo za vsakega od naslednjih sektorjev izdajateljev po ESR: S.11 nefinančne družbe (S.11 po ESR S.121 centralna banka (S.121 po ESR S.122 institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122 po ESR S.123 skladi denarnega trga (MMF) (S.122 po ESR S.124 investicijski skladi razen MMF (S.123 po ESR S.125 drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123 po ESR S.126 izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124 po ESR S.127 lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.123 po ESR S.128 zavarovalne družbe (IC) (S.125 po ESR S.129 pokojninski skladi (PF) (S.125 po ESR S.13 država (S.13 po ESR. Eksplicitni atributi: neporavnani znesek v eurih, število uveljavljajočih se delnic za kotirane delnice, ki kotirajo na borzi. Implicitni atributi: nominalna valuta, sektor izdajatelja po ESR, rezidenčna država, cena za kotirane delnice, ki kotirajo na borzi (samo pregled odstopanj). Podlaga za prag upravljanja s kakovostjo Neporavnani zneski ali tržna kapitalizacija v eurih, izraženi kot odstotkovna razlika med podatki CSDB in zunanjimi referenčnimi podatki. L 307/98 SL Uradni list Evropske unije

11 Cilj upravljanja s kakovostjo Merila za upravljanje s kakovostjo Izvedba Atributi izhodnih nih virov Cilj 6: Točnost razvrstitev izdajateljev Koncept: Merilo razvršča izdajatelje za vsako kombinacijo rezidenčna država/sektor izdajatelja glede na njihove skupne obveznosti iz vrednostnih papirjev (združeno lastniški in dolžniški vrednostni papirji). Merilo prav tako prikazuje absolutne spremembe v razvrstitvi med različnimi izdajatelji, da bi se olajšalo ugotavljanje znatnih odstopanj v neporavnanih zneskih ali tržni kapitalizaciji. Razvrstitev izdajatelja po rezidenčni državi in sektorju se preverja do praga upravljanja s kakovostjo. Zajeti instrumenti: Merilo zajema vse delnice investicijskih skladov, lastniške in dolžniške vrednostne papirje, katerih datum zapadlosti ni starejši od treh mesecev. Cilj 6 ocenjuje statistično razvrstitev izdajateljev. Statistična razvrstitev izdajateljev do praga upravljanja s kakovostjo se preverja za vsakega od naslednjih sektorjev izdajateljev po ESR: S.11 nefinančne družbe (S.11 po ESR S.121 centralna banka (S.121 po ESR S.122 institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122 po ESR S.123 skladi denarnega trga (MMF) (S.122 po ESR S.124 investicijski skladi razen MMF (S.123 po ESR S.125 drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123 po ESR S.126 izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124 po ESR S.127 lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.123 po ESR S.128 zavarovalne družbe (IC) (S.125 po ESR S.129 pokojninski skladi (PF) (S.125 po ESR S.13 država (S.13 po ESR. Sektor izdajatelja po ESR, rezidenčna država. ( 1 ) Številčenje kategorij odraža številčenje, uvedeno v predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji, COM(2010) 774 konč. Podlaga za prag upravljanja s kakovostjo Neporavnani zneski ali tržna kapitalizacija v eurih, izraženi kot kapitalizacija, tj. neporavnani zneski plus tržna kapitalizacija na izdajatelja SL Uradni list Evropske unije L 307/99

12 L 307/100 Uradni list Evropske unije PRILOGA II PODATKOVNI VIRI IN ATRIBUTI IZHODNIH PODATKOVNIH VIROV, KI JIH ZAJEMA OKVIR ZA UPRAVLJANJE S KAKOVOSTJO PODATKOV Okvir za upravljanje s kakovostjo zajema naslednje ne vire, ki podpirajo različne namene: ni viri za zunanjo statistiko (EXT ) ni viri glede družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ki podpirajo statistiko družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev (FVC ) ni viri glede investicijskih skladov, ki podpirajo statistiko investicijskih skladov (IF ) ni viri glede imetja vrednostnih papirjev, ki podpirajo statistiko imetja vrednostnih papirjev (SHS ) ni viri glede državnega financiranja z izdajanjem vrednostnih papirjev, ki podpirajo statistiko državnega financiranja z izdajanjem vrednostnih papirjev (GSF ) Atributi izhodnih nih virov, ki predstavljajo podprte ne vire: Podatkovni vir Ime atributa izhodnih nih virov Opis EXT FVC IF SHS GSF International Security Identification Number (ISIN) code (Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN)) Identifikacijska številka vrednostnega papirja ISIN. Instrument European System of Accounts (ESA) class (Razred instrumenta po Evropskem sistemu računov (ESR)) Razvrstitev vrednostnega papirja po ESR. Debt type (Vrsta dolga) Vrsta dolžniškega instrumenta. Is In securities issues statistics (SEC) Atribut, ki se lahko uporabi za določanje vrednostnih papirjev, ki bi morali biti vključeni v trenutne neporavnane zneske, skladno z opredelitvami pojmov statistike ECB o izdajah vrednostnih papirjev. Instrument supplementary class (Dodatni razred instrumenta) Dodatni atribut, ki omogoča ugotovitev, ali bi moral biti instrument vključen v statistiko izdaj vrednostnih papirjev ali ne. Ta atribut lahko zavzame vrednosti, kot so 1 = coupon strip (ločeno trgovanje s kuponom), 2 = principal strip (ločeno trgovanje z glavnico), itd. Security status (Status vrednostnega papirja) Dodatni atribut, ki omogoča ugotovitev, ali bi moral biti instrument vključen v statistiko izdaj vrednostnih papirjev ali ne. Ta atribut lahko prikaže, ali je instrument aktiven ali ne. Asset securitisation type (Vrsta zavarovanja finančnega premoženja) Vrsta zavarovanja finančnega premoženja. Is In the Eligible Assets Database Atribut, ki prikazuje, ali je instrument primeren, da se uporabi kot zavarovanje za kreditne posle Eurosistema. Nominal currency (Nominalna valuta) Nominalna valuta instrumenta (Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) 4217).

13 Uradni list Evropske unije L 307/101 Podatkovni vir Ime atributa izhodnih nih virov Opis EXT FVC IF SHS GSF Issue Date (Datum izdaje) Datum, ko izdajatelj proti plačilu izroči vrednostne papirje odkupniku primarne izdaje vrednostnih papirjev. To je datum, ko so vrednostni papirji prvič na voljo za izročitev investitorjem. Opomba: Za ločeno trgovanje (strip) ta stolpec prikazuje datum, ko se loči kupon/glavnica. Maturity date (Datum zapadlosti) Datum, ko se dolžniški instrument dejansko odkupi. Residual maturity (Preostala zapadlost) Issuer domicile country (Domicilna država izdajatelja) Preostala zapadlost instrumenta, izračunana za datum, na katerega se nanašajo izhodni ni viri. Država pravne registriranosti (domicil) izdajatelja vrednostnega papirja (ISO 3166). Issuer ESA sector (Sektor izdajatelja po ESR) Institucionalni sektor izdajatelja po ESR. Issuer European Classification of Economic Activities (NACE) classification (Razvrstitev izdajatelja po evropski klasifikaciji gospodarskih dejavnosti (NACE)) Glavna gospodarska dejavnost po NACE. Amount issued (Izdani znesek) Amount outstanding (Neporavnani znesek) Znesek dolžniškega instrumenta, ki je bil pridobljen ob izdaji (nominalna vrednost). Za ločeno trgovanje (strip) ta stolpec prikazuje, pri katerem znesku je bil ločen kupon/glavnica. Za vrednostne papirje, izdane v tranšah pod eno številko ISIN, ta stolpec prikazuje kumulativni znesek, ki je bil dotlej izdan. Izdani znesek je izražen v nominalni valuti. Neporavnani znesek v nominalni vrednosti. Za vrednostne papirje, izdane v tranšah pod isto številko ISIN, ta stolpec prikazuje kumulativni znesek, ki je bil dotlej izdan, neto brez odkupov. Vrednosti so v nominalni valuti. Neporavnani znesek je izražen v nominalni valuti. Če podatka o nominalni valuti ni, je neporavnani znesek izražen v eurih. Amount outstanding in euro (Neporavnani znesek v eurih) Neporavnani znesek, preračunan v eure po menjalnem tečaju za euro glede na nominalno valuto, veljavnem na datum, na katerega se nanašajo izhodni ni viri. Market capitalisation (Tržna kapitalizacija) Zadnja tržna kapitalizacija, ki je na voljo. Tržna kapitalizacija je izražena v nominalni valuti. Če podatka o nominalni valuti ni, je tržna kapitalizacija izražena v eurih.

14 L 307/102 Uradni list Evropske unije Podatkovni vir Ime atributa izhodnih nih virov Opis EXT FVC IF SHS GSF Yield to maturity (Donos do zapadlosti) Donos do zapadlosti posameznega vrednostnega papirja v odstotkih. Short name (Skrajšano ime) Pool factor (Faktor sklada) Quotation basis (Osnova za kotacijo) Skrajšano ime, ki ga določi izdajatelj in se opredeli glede na značilnosti izdaje in kakršne koli razpoložljive informacije. Pri vrednostnih papirjih, zavarovanih s hipotekami, faktor sklada ali faktor preostalih glavnic izraža neporavnane zneske glavnic iz sklada hipotek, s katerim je zavarovan vrednostni papir, deljeno s prvotnim zneskom glavnic. Osnova za kotacijo instrumenta, npr. odstotek nominalne vrednosti (odstotek) ali valuta na delnico/enoto (enote). Price value (Cena) Zadnja razpoložljiva reprezentativna cena instrumenta na referenčni datum glede na osnovo za kotacijo in nominalno valuto, če je primerno, instrumenta. Za vrednostne papirje, ki prinašajo obresti, je podana čista cena, tj. brez natečenih obresti. Price value type (Vrsta cene) Narava cene, tj. če predstavlja tržno vrednost, ocenjeno ali privzeto vrednost. Monthly average price (Povprečna mesečna cena) Povprečje normaliziranih cen instrumenta, ki so na voljo v zadnjih 30 koledarskih dnevih do referenčnega datuma glede na osnovo za kotacijo in nominalno valuto, če je primerno, instrumenta. Redemption type (Način odkupa) Redemption frequency (Pogostost odkupov) Način odkupa, npr. z enkratnim odplačilom ob zapadlosti (bullet), časovno neomejen (perpetual), strukturiran (structured), z anuitetami (annuity), serijski (serial), neredni (irregular), ničen (null), stopničast (stepped). Število odkupov na leto za dolžniški instrument. Redemption price (Cena ob odkupu) Končna cena ob odkupu. Accrued interest (Natečene obresti) Accrued income factor (Faktor nastalih dohodkov) Obresti, ki so se natekle od zadnjega izplačila kupona ali od datuma, ko začnejo teči. Za vrednostne papirje, ki prinašajo obresti, dodajanje te vrednosti k ceni prikazuje tako imenovano polno ceno (dirty price). Faktor dnevnega dohodka posameznega vrednostnega papirja v odstotkih, izračunan po dolžniškem pristopu (debtor approach). Faktor temelji na dohodkih, tj. prikazuje združen učinek natečenih obresti in dohodka iz razlike v ceni ob izdaji in odkupu.

15 Uradni list Evropske unije L 307/103 Podatkovni vir Ime atributa izhodnih nih virov Opis EXT FVC IF SHS GSF Coupon type (Vrsta kupona) Last coupon rate (Zadnja kuponska obrestna mera) Last coupon date (Datum zadnjega izplačila kupona) Last coupon frequency (Pogostost izplačevanja kuponov) Dividend amount (Znesek dividende) Dividend amount type (Način izplačila dividende) Dividend currency (Valuta dividende) Dividend Settlement date (Datum poravnave dividende) Last split factor (Faktor zadnje razdelitve delnic) Last split date (Datum zadnje razdelitve delnic) Vrsta kupona, npr. fiksni, spremenljiv, stopničast itd. Zadnja kuponska obrestna mera v odstotkih na leto, ki je bila dejansko izplačana (letna obrestna mera). Datum, ko je bila dejansko izplačana zadnja kuponska obrestna mera. Atribut omogoča ugotovitev, ali je zadnja kuponska obrestna mera, ki je bila dejansko izplačana, zajeta v poročevalsko obdobje ali ne. Pogostost na leto, s kakršno se izplačuje zadnja kuponska obrestna mera: annual (letno) se preoblikuje v AN, semi-annual (polletno) v SA itd. Znesek zadnjega izplačila dividende na delnico (glede na način izplačila dividende) pred obdavčitvijo (bruto dividenda). Dividenda na delnico je lahko izražena v valuti ali številu delnic. Koda valute ISO 4217 za zadnje izplačilo dividende. Datum poravnave zadnjega izplačila dividende. Atribut omogoča ugotovitev, ali je izplačan znesek dividende zajet v poročevalsko obdobje ali ne. Razdelitve in združitve delnic. Datum, od katerega učinkuje razdelitev delnic.

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./

More information

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

NAVODILO. za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino

NAVODILO. za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino NAVODILO za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino April 2017 KAZALO I. SPLOŠNO... 3 II. POROČILO O STORITVENI MENJAVI IN DELU BLAGOVNE MENJAVE, TER O TEKOČIH/KAPITALSKIH TRANSFERIH

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 17.8.2018 COM(2018) 597 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ o uporabi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno

More information

SKLEP O KREDITNIH ZAVAROVANJIH

SKLEP O KREDITNIH ZAVAROVANJIH (neuradno prečiščeno besedilo) Uradni list RS, št. 135/06 z dne 21. 12. 2006 osnovno besedilo (velja od 1. 1. 2007). Uradni list RS, št. 104/07 z dne 16. 11. 2007 spremembe in dopolnitve (veljajo od 24.

More information

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 4.10.2012 COM(2012) 576 final 2012/0278 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz

More information

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V BASLU II Lidija Janevska 1

TEHNIKE ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V BASLU II Lidija Janevska 1 TEHNIKE ZMANJŠEVANJA KREDITNEGA TVEGANJA V BASLU II Lidija Janevska 1 Uvod Nujnost po obvladovanju kreditnega tveganja je v času od uveljavitve kapitalskega sporazuma iz leta 1988 po svetu spodbudila večjo

More information

Posebno poročilo št. 19/2016. Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti izkušnje, pridobljene v programskem obdobju

Posebno poročilo št. 19/2016. Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti izkušnje, pridobljene v programskem obdobju Posebno poročilo št. 19/2016 (v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU) Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007 2013 z odgovori Komisije

More information

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council

Mednarodni standardi. ocenjevanja vrednosti. International Valuation Standards Council Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti 2013 International Valuation Standards Council Copyright 2013 International Valuation Standards Council. Avtorske pravice 2013 ima Odbor za mednarodne standarde

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

(Besedilo velja za EGP)

(Besedilo velja za EGP) 31.3.2017 L 87/193 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/580 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede

More information

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja. Del I. (Besedilo velja za EGP)

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja. Del I. (Besedilo velja za EGP) EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 20.7.2011 COM(2011) 452 konč. 2011/0202 (COD) C7-0417/11 Part.1 [ ] Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska

More information

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV

ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA NAPAKE SLEDENJA PRI INDEKSNIH ETF SKLADIH PRIMER DVEH IZBRANIH SKLADOV Ljubljana, september 2010 JURE KIMOVEC I IZJAVA Študent JURE KIMOVEC

More information

USTREZNA FINANČNA AKTIVA, KI JIH OD BANK ZAČASNO KUPUJE EVROPSKA CENTRALNA BANKA

USTREZNA FINANČNA AKTIVA, KI JIH OD BANK ZAČASNO KUPUJE EVROPSKA CENTRALNA BANKA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO USTREZNA FINANČNA AKTIVA, KI JIH OD BANK ZAČASNO KUPUJE EVROPSKA CENTRALNA BANKA JANA SUHADOLNIK Ljubljana, oktober 2003 IZJAVA Študen/ka izjavljam,

More information

METODOLOŠKO POJASNILO INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN IN POVPREČNE DROBNOPRODAJNE CENE

METODOLOŠKO POJASNILO INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN IN POVPREČNE DROBNOPRODAJNE CENE INDEKSI METODOLOŠKO POJASNILO INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN IN POVPREČNE DROBNOPRODAJNE CENE To metodološko pojasnilo se nanaša na objavljanje podatkov: - Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija,

More information

REVIDIRANO LETNO POROČILO 2013

REVIDIRANO LETNO POROČILO 2013 REVIDIRANO LETNO POROČILO 2013 KRITNI SKLAD 3 POVZETEK PRIPRAVLJENO V SKLADU Z MEDNARODNIMI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA KAZALO 1 PREDSTAVITEV KRITNEGA SKLADA 3... 3 1.1 O KRITNEM SKLADU... 3 1.2

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA FINANČNIH NALOŽB PO NOVIH IN STARIH SRS

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA FINANČNIH NALOŽB PO NOVIH IN STARIH SRS UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA FINANČNIH NALOŽB PO NOVIH IN STARIH SRS Ljubljana, april 2003 MATEJA BAJDE IZJAVA Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega diplomskega

More information

REVIDIRANO LETNO POROČILO 2013

REVIDIRANO LETNO POROČILO 2013 REVIDIRANO LETNO POROČILO 2013 KRITNI SKLAD 2 POVZETEK PRIPRAVLJENO V SKLADU Z MEDNARODNIMI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA KAZALO 1 PREDSTAVITEV KRITNEGA SKLADA 2... 3 1.1 O KRITNEM SKLADU... 3 1.2

More information

DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN POKOJNINSKI BONI

DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN POKOJNINSKI BONI UNIVERZA V LJUBJLANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN POKOJNINSKI BONI Ljubljana, oktober 2002 IRENA LAVRENČIČ I Z J A V A Študent/ka izjavljam, da sem avtor/ica tega

More information

Vzorec pogodbe. Izdelajte eno elektronsko kopijo parafirane vzorčne pogodbe za elektronsko kopijo vloge.

Vzorec pogodbe. Izdelajte eno elektronsko kopijo parafirane vzorčne pogodbe za elektronsko kopijo vloge. Vzorec pogodbe Vzorec pogodbe preberite in parafirajte na zadnji strani, ni pa je potrebno izpolnjevati. S parafo potrdite, da ste bili vnaprej, ob prijavi seznanjeni s pogodbenimi določili. Pogodba se

More information

SL Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? Posebno poročilo

SL Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? Posebno poročilo SL 2014 št. 14 Posebno poročilo Kako institucije in organi EU izračunajo, zmanjšujejo in izravnavajo svoje emisije toplogrednih plinov? EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE 12, rue Alcide

More information

Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila?

Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila? Ali regulacija in kritje cen zdravil vplivata na javne izdatke za zdravila? Do the price regulation and reimbursement affect public expenditures for medicinal products? Romana Kajdiž, 1 Štefan Bojnec 2

More information

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO LISTINJENJE KOT EDEN OD RAZLOGOV ZA FINANČNO KRIZO Ljubljana, september 2009 MILAN PELOVSKI IZJAVA Študent Milan Pelovski izjavljam, da sem avtor

More information

Hiter pregled primera Vračanje DDV na področju kohezije poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna

Hiter pregled primera Vračanje DDV na področju kohezije poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna SL Hiter pregled primera Vračanje DDV na področju kohezije poraba sredstev EU, pri kateri so pogoste napake in ki ni povsem optimalna November 2018 2 Vsebina Odstavek Uvod 01 02 Kaj je DDV in kako funkcionira?

More information

NAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE SKLIC ODOBRITVE VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE DELO DO. DELO POTRJUJE (ime in priimek odgovorne osebe)

NAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE SKLIC ODOBRITVE VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE DELO DO. DELO POTRJUJE (ime in priimek odgovorne osebe) Vrednotenje delovnih izkušenj za kategorijo B1.1 PODATKI O KANDIDATU IME kandidata PRIIMEK kandidata DATUM rojstva NASLOV stalnega prebivališča ZAPOSLITVE NAZIV VZDRŽEVALNE ORGANIZACIJE NAZIV VZDRŽEVALNE

More information

Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017

Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Avtorji: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk

Program usklajevanja. Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk EN SL Program usklajevanja Pogosto zastavljena vprašanja o skupni praksi CP4 Obseg varstva črno-belih znamk 1. Ali se skupna praksa razlikuje od prejšnje prakse? Skupna praksa pomeni, da nekateri uradi

More information

EVROPSKA CENTRALNA BANKA LETNO POROČILO LETNO POROČILO 2012

EVROPSKA CENTRALNA BANKA LETNO POROČILO LETNO POROČILO 2012 SL EVROPSKA CENTRALNA BANKA LETNO POROČILO LETNO POROČILO V letu 2013 je na vseh publikacijah ECB motiv z bankovca za 5. LETNO POROČILO Evropska centralna banka, 2013 Naslov Kaiserstrasse 29 60311 Frankfurt

More information

BOJ PROTI FINANČNI KRIZI V ZDA

BOJ PROTI FINANČNI KRIZI V ZDA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO BOJ PROTI FINANČNI KRIZI V ZDA Ljubljana, avgust 2011 TJAŠA GORC IZJAVA Študentka TJAŠA GORC izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki

More information

Poročilo o reviziji učinkovitosti upravljanja Evropske centralne banke za proračunsko leto z odgovori Evropske centralne banke

Poročilo o reviziji učinkovitosti upravljanja Evropske centralne banke za proračunsko leto z odgovori Evropske centralne banke ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS

More information

Uradni list Evropske unije L 153/17

Uradni list Evropske unije L 153/17 5.6.2013 Uradni list Evropske unije L 153/17 UREDBA SVETA (EU) št. 502/2013 z dne 29. maja 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 990/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz koles s poreklom

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO STOLPČNO USMERJENI SISTEMI ZA UPRAVLJANJE PODATKOVNIH BAZ DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO STOLPČNO USMERJENI SISTEMI ZA UPRAVLJANJE PODATKOVNIH BAZ DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO David Možina STOLPČNO USMERJENI SISTEMI ZA UPRAVLJANJE PODATKOVNIH BAZ DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRVE JAVNE PONUDBE DELNIC: ZNAČILNOSTI GIBANJA DONOSNOSTI NA KRATEK IN DOLGI

More information

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Projekt se izvaja s pomočjo sredstev Evropske komisije Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Mag. Andreja Poje, Metka Roksandić Ljubljana, november 2013 Izdajatelj: Zveza svobodnih sindikatov

More information

RAZPISNA DOKUMENTACIJA

RAZPISNA DOKUMENTACIJA JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJETNIŠTVO, ULICA KNEZA KOCLJA 22, SI -2000 MARIBOR, TEL. H.C.: 02/ 234 12 60, FAKS: 02/234 12 82, IDENTIFIKACIJSKA ŠT. ZA DDV: SI58045473, WWW.PODJETNISKISKLAD.SI

More information

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike

Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Poenostavitve sistema izvajanja evropske kohezijske politike Številka: 3263-1/2012/43 Ljubljana, 3. julija 2013 4 POENOSTAVITVE SISTEMA IZVAJANJA

More information

RAZVOJ NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH RAČUNOV ZA SLOVENIJO

RAZVOJ NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH RAČUNOV ZA SLOVENIJO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH RAČUNOV ZA SLOVENIJO Ljubljana, april 2012 EVA HELENA ZVER IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Eva Helena Zver,

More information

ISSN ISBN METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU

ISSN ISBN METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU ISSN 1408-1482 ISBN 978-961-239-247-5 METODOLOŠKA NAVODILA ZA POPIS RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V VISOKOŠOLSKEM SEKTORJU 2 Ljubljana, 2012 ISSN 1408-1482 ISBN 978-961-239-247-5 23 RAZISKOVANJE IN

More information

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA

(Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA 31.7.2013 SL Uradni list Evropske unije C 219 A/1 V (Objave) UPRAVNI POSTOPKI EVROPSKA KOMISIJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Objava prostih delovnih mest evropskega nadzornika za varstvo podatkov

More information

Predlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje

Predlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje Predlog nacionalnih pragov med elektroenergijskimi moduli za javno posvetovanje Ljubljana, dne 30.11.2016 1 / 12 Kazalo vsebine Kazalo vsebine... 2 1 Seznam kratic... 3 2 Uvod... 4 3 Merila... 6 4 Utemeljitev

More information

TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC

TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TEMELJNA IN TEHNIČNA ANALIZA DELNIC Ljubljana, junij 2004 BOJANA BIDOVEC IZJAVA Študentka Bojana Bidovec izjavljam, da sem avtorica tega

More information

SL Predpristopna pomoč EU Turčiji: doslej le omejeni rezultati. Posebno poročilo. št. (v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU)

SL Predpristopna pomoč EU Turčiji: doslej le omejeni rezultati. Posebno poročilo. št. (v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU) SL 2018 št. 07 Posebno poročilo Predpristopna pomoč EU Turčiji: doslej le omejeni rezultati (v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) PDEU) REVIZIJSKA EKIPA Posebna poročila Evropskega računskega sodišča

More information

Okvir kompetenc EU za upravljanje in izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada Smernice za uporabnike za okvir kompetenc EU in orodje za samoocenjevanje

Okvir kompetenc EU za upravljanje in izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada Smernice za uporabnike za okvir kompetenc EU in orodje za samoocenjevanje Okvir kompetenc EU za upravljanje in izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada Smernice za uporabnike za okvir kompetenc EU in orodje za samoocenjevanje Okvir kompetenc EU in orodje za samoocenjevanje sta

More information

0.2 Tip in splošen opis: FM5300, GPS/GSM TERMINAL Type and general commercial description: GPS/GSM TERMINAL

0.2 Tip in splošen opis: FM5300, GPS/GSM TERMINAL Type and general commercial description: GPS/GSM TERMINAL JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA SLOVENIAN TRAFIC SAFETY AGENCY AVP, Trdinova ulica 8, SI-1000 Ljubljana, tel.: 01 40 08430, fax.: 01 40 08417, Trdinova ulica 8, SI-1000 Ljubljana,

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

NAVODILA ORGANA UPRAVLJANJA ZA NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, POROČANJE IN VREDNOTENJE IZVAJANJA KOHEZIJSKE POLITIKE V PROGRAMSKEM OBDOBJU

NAVODILA ORGANA UPRAVLJANJA ZA NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, POROČANJE IN VREDNOTENJE IZVAJANJA KOHEZIJSKE POLITIKE V PROGRAMSKEM OBDOBJU Št.: 3083-70/2007-75 Na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007 2013 (Uradni list

More information

ProductDiscontinued. Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX. Posebna varnostna navodila SL, 1.

ProductDiscontinued. Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX. Posebna varnostna navodila SL, 1. Posebna varnostna navodila Sistem za merjenje z rezervoarjem Posebna varnostna navodila ATEX ProductDiscontinued www.rosemount-tg.com Posebna varnostna navodila Rosemount TankRadar REX Vsebina Vsebina

More information

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85 VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju

More information

Vodnik za uporabo matrike Učinek+

Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna

More information

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta: espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«

Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg MARIBOR e pošta:  espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica« Pošta Slovenije d.o.o. Slomškov trg 10 2500 MARIBOR e pošta: info@posta.si www.posta.si espremnica Navodilo za namestitev aplikacije»espremnica«maribor, September 2017 KAZALO Opis dokumenta... 3 Načini

More information

ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA ZAKON O NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA V Sloveniji smo v letu 1988 izvedli prvo reformo javnih služb na področju negospodarskih sektorjev, ko

More information

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:

More information

Odprava sodnih zaostankov

Odprava sodnih zaostankov Odprava sodnih zaostankov Odprava sodnih zaostankov 4 ODPRAVA SODNIH ZAOSTANKOV Povzetek R ačunsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) je revidiralo odpravo sodnih zaostankov,

More information

GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI

GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKA KRIZA IN NJEN VPLIV NA TRG DELA V SLOVENIJI Ljubljana, avgust 2010 TADEJA VERČ IZJAVA Študentka Tadeja Verč izjavljam, da sem avtorica

More information

Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi

Smernice glede metodologije za izvedbo analize stroškov in koristi EVROPSKA KOMISIJA GENERALNI DIREKTORAT ZA REGIONALNO POLITIKO Tematski razvoj, vpliv, ocenjevanje in inovativni ukrepi Ocenjevanje in dodatnost Novo programsko obdobje 2007 2013 Metodološki delovni dokumenti

More information

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI KLICA V SILI NA ŠTEVILKO 112 Providing the quality of emergency calls to 112 Boštjan Tavčar*, Alenka Švab Tavčar** UDK 659.2:614.8 Povzetek Enotna evropska številka za klic v sili

More information

VALUTNI TRGOVALNI (IN ANALITIČNI) INFORMACIJSKI SISTEMI: PRIMER SISTEMA TRGOVANJA

VALUTNI TRGOVALNI (IN ANALITIČNI) INFORMACIJSKI SISTEMI: PRIMER SISTEMA TRGOVANJA DIPLOMSKO DELO VALUTNI TRGOVALNI (IN ANALITIČNI) INFORMACIJSKI SISTEMI: PRIMER SISTEMA TRGOVANJA CURRENCY TRADING AND ANALYTICAL INFORMATIONAL SYSTEMS: A TRADING SYSTEM EXAMPLE Študent: Vid Gradišar Naslov:

More information

profila tveganj in donosa s strani upravljalca skladov v razponu

profila tveganj in donosa s strani upravljalca skladov v razponu Splošni pogoji življenjskega zavarovanja z naložbenim tveganjem in možnostjo nalaganja naložbene premije med štiri sklade Merkur Top invest (SPNAL 2017) 1. člen Splošne določbe (1) Splošni zavarovalni

More information

Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands

Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands Cannabis problems in context understanding the increase in European treatment demands EMCDDA 2004 selected issue In EMCDDA 2004 Annual report on the state of the drugs problem in the European Union and

More information

Smernice za ocenjevalce

Smernice za ocenjevalce Evropski znak kakovosti (EQM European Quality Mark) Smernice za ocenjevalce L A U Q Y T I I T Y Q U A L www.europeanqualitymark.org R U R K EQM je znak kakovosti, ki so ga s skupnimi močmi razvili partnerji

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana

Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana T: 01-369-6600 F: 01-369-6609 E: gp.mf@gov.si www.mf.gov.si PRILOGA 1 (spremni dopis 1. del): Številka: 007-495/2016/133 Ljubljana, 17. 7. 2017 EVA: 2015-1611-0018

More information

Spodbujanje zaposlovanja invalidov

Spodbujanje zaposlovanja invalidov Gradivo je nastalo s finančno pomočjo EU, in sicer Evropskega socialnega sklada. Za vsebino je odgovoren Zavod RS za zaposlovanje. Vsebina gradiva v ničemer ne izraža stališč EU. Spodbujanje zaposlovanja

More information

Projektna pisarna v akademskem okolju

Projektna pisarna v akademskem okolju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.

More information

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete

More information

010 MEDNARODNA STANDARDNA KNJIŽNA ŠTEVILKA (ISBN)

010 MEDNARODNA STANDARDNA KNJIŽNA ŠTEVILKA (ISBN) 010 MEDNARODNA STANDARDNA KNJIŽNA ŠTEVILKA (ISBN) Polje vsebuje mednarodno standardno knjižno številko (ISBN) in pojasnilo, ki opredeljuje ISBN, kadar zapis vsebuje več ISBN-jev. Polje ustreza območju

More information

ZAKON O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK

ZAKON O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK PREDLOG (EVA 2017-1611-0004) ZAKON O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK I UVOD 1 OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA 1.1. Zakon o spremembah in dopolnitvah

More information

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE Uradni list C 96 Evropske unije Letnik 61 Slovenska izdaja Informacije in objave 14. marec 2018 Vsebina II Sporočila SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE Evropska komisija 2018/C

More information

OBVLADOVANJE TVEGANJ NA PRIMERU PODJETJA MAGISTER

OBVLADOVANJE TVEGANJ NA PRIMERU PODJETJA MAGISTER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO OBVLADOVANJE TVEGANJ NA PRIMERU PODJETJA MAGISTER Ljubljana, september 2015 ROK AVSEC IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Rok Avsec, študent Ekonomske

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ALBINCA PEČARIČ UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE program: management kakovosti storitev ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO

More information

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO

More information

ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ)

ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI. Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI OSKRBI Simona Smolej Jež (IRSSV), Mateja Nagode (IRSSV), Anita Jacović (SURS) in Davor Dominkuš (MDDSZ) Ljubljana, december 2016 Kazalo vsebine 1. ANALIZA KADRA V DOLGOTRAJNI

More information

Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu

Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Simon Gotlib Opis in uporaba strežnika Microsoft Team Foundation Server v projektnem delu DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TANJA BIZOVIČAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBLIKOVANJE POPOLNIH TABLIC UMRLJIVOSTI ZA SLOVENIJO ZA LETA 1997 2007 Ljubljana,

More information

Program Obzorje 2020

Program Obzorje 2020 Program Obzorje 2020 Vzorec sporazuma z več upravičenci o dodelitvi nepovratnih sredstev za drugo fazo instrumenta za MSP (sporazum z več upravičenci SME Ph2) Različica 5.0 18. oktober 2017 Izjava o omejitvi

More information

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor

More information

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000)

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacijska informatika RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU 17799 (27000) Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Kandidatka: Janja Žlebnik So-mentorica:

More information

Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti. Osma izdaja International Valuation Standards Committee

Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti. Osma izdaja International Valuation Standards Committee Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti Osma izdaja 2007 International Valuation Standards Committee i International Valuation Standards Committee 12 Great George Street London United Kingdom SW1P 3AD

More information

Analiza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje

Analiza morebitnih prihrankov za proračun EU, če bi Evropski parlament centraliziral svoje delovanje ЕВРОПЕЙСКА СМЕТНА ПАЛАТА TRIBUNAL DE CUENTAS EUROPEO EVROPSKÝ ÚČETNÍ DVŮR DEN EUROPÆISKE REVISIONSRET EUROPÄISCHER RECHNUNGSHOF EUROOPA KONTROLLIKODA ΕΥΡΩΠΑΪΚΟ ΕΛΕΓΚΤΙΚΟ ΣΥΝΕΔΡΙO EUROPEAN COURT OF AUDITORS

More information

VPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS

VPRAŠANJA UPRAVIČENIH PRIJAVITELJEV IN ODGOVORI PO ZMOS Številka: 303-4/2017-14, Verzija 2 Ljubljana, 31. 03. 2017 Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij energetske prenove večstanovanjskih stavb v 100 % (oz. več kot 75 %) javni lasti z mehanizmom

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

POROČILO AGENCIJE ZA ZAVAROVALNI NADZOR ZA LETO 2011

POROČILO AGENCIJE ZA ZAVAROVALNI NADZOR ZA LETO 2011 POROČILO AGENCIJE ZA ZAVAROVALNI NADZOR ZA LETO 2011 POROČILO AGENCIJE ZA ZAVAROVALNI NADZOR ZA LETO 2011 UVODNA BESEDA I. POROČILO O STANJU NA PODROČJU ZAVAROVALNIŠTVA ZA LETO 2011 II. LETNO POROČILO

More information

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel

More information

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,

More information

Z N A M K A S K U P N O S T I

Z N A M K A S K U P N O S T I Z N A M K A S K U P N O S T I KAZALO ZNAMK A SKUPNOSTI............................................................................ 3 KDO JE OHIM...................................................................................

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO TEJA KUMP UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA STROŠKOV IN DOBROBITI UVEDBE NOVE TEHNOLOGIJE SANITARNIH SISTEMOV SANBOX

More information

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev

Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Sebastjan Štucl Mobilna aplikacija za inventuro osnovnih sredstev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Slovar strokovnih izrazov za trg z električno energijo

Slovar strokovnih izrazov za trg z električno energijo 1 2 Slovar strokovnih izrazov za trg z električno energijo z razlagami v slovenskem in angleškem jeziku Glossary of terms used in the field of electricity market with Slovenian and English interpretations

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ. Uvedba eura v Litvi

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ. Uvedba eura v Litvi EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 27.5.2015 COM(2015) 222 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Uvedba eura v Litvi

More information

ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA

ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA Matej Divjak (matej.divjak@gov.si), Irena Svetin (irena.svetin@gov.si), Darjan Petek (darja.petek@gov.si), Miran Žavbi (miran.zavbi@gov.si), Nuška Brnot (nuska.brnot@gov.si)

More information

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ

More information

OBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI

OBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBRAVNAVA BONITET PO ZAKONU O DOHODNINI Ljubljana, avgust 2008 TANJA RUPAR IZJAVA Študentka Tanja Rupar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

PRIMERJALNA ANALIZA MED PRIVATIZACIJO TELEKOMA SLOVENIJE IN DRUGIH TELEKOMUNIKACIJSKIH PODJETIJ V TRANZICIJSKIH DRŽAVAH

PRIMERJALNA ANALIZA MED PRIVATIZACIJO TELEKOMA SLOVENIJE IN DRUGIH TELEKOMUNIKACIJSKIH PODJETIJ V TRANZICIJSKIH DRŽAVAH UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FALULTETA DIPLOMSKO DELO PRIMERJALNA ANALIZA MED PRIVATIZACIJO TELEKOMA SLOVENIJE IN DRUGIH TELEKOMUNIKACIJSKIH PODJETIJ V TRANZICIJSKIH DRŽAVAH Ljubljana, september 2009

More information

NEKATERI MODELI ZA MERJENJE KREDITNEGA TVEGANJA IN NJIHOVA UPORABA

NEKATERI MODELI ZA MERJENJE KREDITNEGA TVEGANJA IN NJIHOVA UPORABA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NEKATERI MODELI ZA MERJENJE KREDITNEGA TVEGANJA IN NJIHOVA UPORABA Ljubljana, november 2004 ANTON JUKIČ IZJAVA Študent JUKIČ Anton izjavljam, da

More information

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information