UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANJA VERBIČ

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANJA VERBIČ LJUBLJANA, 2016

2 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE VPLIV DODATKA ZA UDOBJE NA IZGLED ŽENSKE BLUZE DIPLOMSKO DELO ANJA VERBIČ LJUBLJANA, september 2016

3 UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN IMPACT OF EASE ALLOWANCE ON THE APPEARANCE OF WOMAN'S BLOUSE DIPLOMA THESIS ANJA VERBIČ LJUBLJANA, September 2016

4 PODATKI O DIPLOMSKEM DELU Število listov: 73 Število strani: 59 Število slik: 54 Število preglednic: 6 Število literaturnih virov: 58 Število prilog: 1 Študijski program: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) Proizvodnja tekstilij in oblačil Komisija za zagovor diplomskega dela: Predsednik: doc. dr. Mateja Kert Član: izr. prof. dr. Matejka Bizjak Član: izr. prof. dr. Alenka Pavko Čuden Ljubljana, i

5 IZVLEČEK Dodatek za udobje je razlika med mero telesa in mero oblačila na isti liniji merjenja. Je dodatek, izražen v centimetrih, ki ga pri razvoju kroja na telesnih linijah prištejemo ali odštejemo, in nam omogoča udobno nošenje ter funkcionalno uporabo oblačila. Namen diplomskega dela je bil preučiti, kako dodatek za udobje, ki ga izberemo, ko razvijamo osnovni kroj oblačila, vpliva na videz ženske bluze/srajce. V ta namen je bilo izdelanih 8 bluz/srajc (4 brez prsnega všitka in 4 s prsnim všitkom) po osnovnem kroju nemškega Müllerjevega konstrukcijskega sistema, s štirimi različnimi dodatki za udobje, in sicer 0 cm, 3 cm, 7 cm in 14 cm na horizontalni liniji prsnega obsega. Za potrebe ocenjevanja smo s pomočjo fotografiranih bluz/srajc izvedli anketni vprašalnik na 105 študentih Naravoslovnotehniške fakultete, 83 ženskega in 22 moškega spola. Ugotovljeno je bilo, da preiskovana populacija v sodobnih časih izbira zelo različno oprijeta oblačila glede na dodatke, kar pomeni od krojev brez dodatka za udobje, do zelo širokih. Ugotovljeno je bilo, da ima trenutno mlada moška populacija željo po nošnji širokih krojev srajc, medtem ko enaka ženska populacija želi nositi bolj oprijeta oblačila. Zato je pomembno, da se oblačilna industrija temu odzove na način, da ponudi isti ciljni skupini oblačila z različnimi dodatki za udobje, vključenimi v osnovni kroj oblačila. Ključne besede: dodatek za udobje, konstrukcijski sistem, razvoj kroja oblačila, kroj, bluza/srajca ABSTRACT Ease allowance is the difference between body measurements and garment measurements along the same measurement line. It is an allowance which is added to or subtracted from the measurements of the body lines when the pattern is designed, and enables comfort and functionality of the garment. The purpose of this thesis was to study how ease allowance, which is chosen when the basic garment pattern is designed, influences the appearance of a woman s blouse. For this purpose 8 blouses (4 without and 4 with dart) were made according to the Müller & Sohn pattern making system with four different ease allowances at bustline (0 cm, 3 cm, 7 cm and 14 cm). ii

6 For evaluation purposes, 105 students (83 female and 22 male) from the Faculty of Natural Sciences and Engineering were surveyed using a questionnaire containing photographs of blouses. It was found that the surveyed population chooses differently fitted clothing in regard to ease allowance, ranging from patterns without ease allowance to very wide patterns. It was found that the young males prefer shirts with wider patterns, while young women prefer wearing more close-fitting clothes. For this reason, it is important that the clothing industry, in response, offers different ease allowances incorporated into the same basic patterns to the same target groups. Key words: ease allowance, pattern making system, garment pattern design, pattern, blouse iii

7 VSEBINSKO KAZALO IZVLEČEK... ii ABSTRACT... ii SEZNAM SLIK... vi SEZNAM PREGLEDNIC... x SEZNAM OKRAJŠAV IN POSEBNIH SIMBOLOV... xi 1 UVOD TEORETIČNI DEL MODA SKOZI DESETLETJA KROJAŠKA LUTKA RAZVOJ KROJEV OBLAČIL Oblačilna antropometrija SIST EN Tabele mer Razvoj kroja ženske bluze/srajce Dodatek za udobje EKSPERIMENTALNI DEL iv

8 3.1 IZBOR MER ZA RAZVOJ TEMELJNEGA KROJA ŽENSKE BLUZE/SRAJCE IZBOR DODATKA ZA UDOBJE IZBOR LUTKE ZA OCENJEVANJE RAZVOJ KROJEV BLUZ/SRAJC Ženska bluza/srajca z dodatkom za udobje 0 cm na prsnem obsegu Ženska bluza/srajca z dodatkom za udobje 3 cm na prsnem obsegu Ženska bluza/srajca z dodatkom za udobje 7 cm na prsnem obsegu Ženska bluza/srajca z dodatkom za udobje 14 cm na prsnem obsegu Primer poteka risanja osnovnega kroja ženske bluze/srajce/obleke z dodatkom za udobje 3 cm na prsnem obsegu FOTOGRAFIJE ŽENSKIH BLUZ/SRAJC IZBOR CILJNE SKUPINE ANKETIRANCEV REZULTATI ANKETE RAZPRAVA IN REZULTATI SKLEPI LITERATURNI VIRI PRILOGA A v

9 SEZNAM SLIK Slika 1: Flappers (Lit. vir (4)) Slika 2: Ženska oblačila 20-ih let 19. stoletja (Lit. vir (5,6)) Slika 3: Ženska oblačila 30-ih let 19. stoletja (Lit. vir (8, 9)) Slika 4: Ženska oblačila 30-ih let 19. stoletja (Lit. vir (10)) Slika 5: Ženska oblačila 40-ih let 19. stoletja (Lit. vir (11)) Slika 6: Ženska oblačila 40-ih let 19. stoletja (Lit. vir (12,13,14))... 6 Slika 7: Diorjev»New Look«(Lit. vir (17)) Slika 8: Ženska oblačila 50-ih let 19. stoletja (Lit. vir (18, 19, 20)) Slika 9: Ženska oblačila 50-ih let 19. stoletja (Lit. vir (21, 22, 23)) Slika 10: Ženska oblačila 60-ih let 19. stoletja (Lit. vir (24, 25, 26)) Slika 11: Ženska oblačila 60-ih let 19. stoletja (Lit. vir (27, 28))... 9 Slika 12: Ženska oblačila 60-ih let 19. stoletja (Lit. vir (24, 29)) Slika 13: Ženska oblačila 70-ih let 19. stoletja (Lit. vir (30, 31)) Slika 14: Ženska oblačila 80-ih let 19. stoletja (Lit. vir (32, 33)) Slika 15: Ženska oblačila 80-ih let 19. stoletja (Lit. vir (34, 35)) Slika 16: Supermodeli 90-ih (levo), Gwen Stefani in Ska-Punk subkulturni stil (desno) (Lit. vir (36)) Slika 17: Glasbena skupina Destiny's Child v usklajenih oblačilih (Lit. vir (37, 38)) Slika 18: Sproščena ulična moda 90-ih, igralci nadaljevanke Beverly Hills (Lit. vir (39)) Slika 19: Obleka Diane Von Furstenberg z majhnim dodatkom za udobje v pasu in A linijo, ki se razširi do dolžine nad koleni (levo), obleka Balmain brez dodatkov za udobje in dolžino do gležnjev (desno) (Lit. vir (40, 41)) Slika 20: Vpliv 20-ih let s kroji, kjer je pas oblačila spuščen proti kolčni liniji in velikim dodatkom za udobje v liniji naravnega pasu (Lit. vir (42)) Slika 21: Calvin Klein, pomladna kolekcija 2014: Majica in krilo z velikim dodatkom za udobje tako na prsnem obsegu, v pasu ter kolčni liniji (levo), Balmain, pomladna kolekcija 2012: Priležna majica z majhnim dodatkom za udobje na prsnem obsegu ter zelo oprijeto mini krilo brez dodatka za udobje (desno) (Lit. vir (43, 44)) Slika 22: Alexander Wang: Model s široškimi hlačami z velikim dodatkom za udobje (levo); Savannah in Sienna Miller, jesenska kolekcija 2009: Popolnoma oprijete jeans hlače brez dodatka za udobje (desno) (Lit. vir (45, 46)) vi

10 Slika 23: Različne vrste krojaških lutk (Lit. vir (47 49)) Slika 24: Antropometrične točke na človeškem telesu (Lit. vir (52)) Slika 25: a) Osnovni kroj ženske bluze/srajce/obleke s prsnim všitkom v nemškem konstrukcijskem sistemu Muller & Sohn (Lit. vir (54)); b) Osnovni kroj ženske bluze/srajce/obleke s prsnim všitkom v italijanskem konstrukcijskem sistemu F. Burgo (Lit. vir (55)); c) Osnovni kroj ženske bluze/srajce/obleke s prsnim všitkom v angleškem konstrukcijskem sistemu W. Aldrich (Lit. vir (56)) Slika 26: Oprijeti osnovni kroj (Close-fitting) ženske bluze/srajce s prsnim všitkom (levo), priležni osnovni kroj (Easy fitting) ženske bluze/srajce s prsnim všitkom (desno) (56) Slika 27: Krojaška lutka Adjustoform S (Lit. vir (58)) Slika 28: Razvit kroj ženske bluze/srajce v merilu 1 : 4 z dodatkom za udobje 0 cm, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno) Slika 29: Razvit kroj ženske bluze/srajce v merilu 1 : 4 z dodatkom za udobje 3 cm, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno) Slika 30: Razvit kroj rokava ženske bluze/srajce z dodatkom za udobje 3 cm (levo) in razvit kroj rokava s komolčnim všitkom ženske bluze/srajce z dodatkom za udobje 3 cm Slika 31: Razvit kroj ženske bluze/srajce v merilu 1 : 4 z dodatkom za udobje 7 cm, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno) Slika 32: Razvit kroj rokava ženske bluze/srajce z dodatkom za udobje 7 cm Slika 33: Razvit kroj ženske bluze/srajce v merilu 1 : 4 z dodatkom za udobje 14 cm, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno) Slika 34: Razvit kroj rokava ženske bluze/srajce z dodatkom za udobje 14 cm Slika 35: Ženska bluza/srajca z dodatkom 0 cm na prsnem obsegu, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno) Slika 36: Ženska bluza/srajca z dodatkom 3 cm na prsnem obsegu, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno) Slika 37: Ženska bluza/srajca z dodatkom 7 cm na prsnem obsegu, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno) Slika 38: Ženska bluza/srajca z dodatkom 14 cm na prsnem obsegu, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno) vii

11 Slika 39: Fotografije bluz/srajc brez prsnega všitka z dodatki za udobje 0 cm (A), 3 cm (B), 7 cm (C), 14 cm (D) s sprednje in zadnje strani, ki smo jo prikazali anketirancem ob vprašalniku Slika 40: Fotografije bluz/srajc brez prsnega všitka (fotografije levo) in s prsnim všitkom (fotografije desno) z dodatkom za udobje 0 cm (A1, A2), 3 cm (B1, B2), 7 cm (C1, C2) in 14 cm (D1, D2) s sprednje strani, ki smo jo prikazali anketirancem ob vprašalniku Slika 41: Spol in starost ciljne skupine raziskovanja Slika 42: Vsi odgovori na vprašanje»ali med prikazanimi bluzami/srajcami A, B, C, D na sliki 1 opazite razliko?« Slika 43: Vsi odgovori na vprašanje»če ste odgovorili z DA, v čem opazite razliko?« Slika 44: Primerjava odgovorov po spolu na vprašanje»če ste odgovorili z DA, v čem opazite razliko?« Slika 45: Vsi odgovori na vprašanje»katero oprijetost bluze/srajce bi zase izbrali največkrat/včasih/nikoli?« Slika 46: Primerjava odgovorov po spolu na vprašanje»katero oprijetost bluze/srajce bi zase izbrali največkrat?« Slika 47: Primerjava odgovorov po spolu na vprašanje»katero oprijetost bluze/srajce bi zase izbrali včasih?« Slika 48: Primerjava odgovorov po spolu na vprašanje»katere oprijetosti bluze/srajce zase ne bi izbrali nikoli?« Slika 49: Vsi odgovori na vprašanje»katero bluzo/srajco/majico glede na oprijetost telesu ste oblekli danes?« Slika 50: Primerjava odgovorov po spolu na vprašanje»katero bluzo/srajco/majico glede na oprijetost telesu ste oblekli danes?« Slika 51: Vsi odgovori na vprašanje»ali na sliki 2 opazite razliko med videzom bluz/srajc A1 in A2, videzom bluz/srajc B1 in B2, videzom bluz/srajc C1 in C2, videzom bluz/srajc D1 in D2?« Slika 52: Primerjava odgovorov po spolu na vprašanje»ali na sliki 2 opazite razliko med videzom bluz/srajc A1 in A2, videzom bluz/srajc B1 in B2, videzom bluz/srajc C1 in C2, videzom bluz/srajc D1 in D2?« Slika 53: Odgovori na vprašanje»ali si izbirate kroj bluze/srajce s prsnim všitkom ali kroj bluze/srajce brez prsnega všitka?« viii

12 Slika 54: Odgovori na vprašanje»zakaj vaša odločitev?« ix

13 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Tabela mer po nemškem konstrukcijskem sistemu Müller & Sohn (54) Preglednica 2: Tabela mer po italijanskem konstrukcijskem sistemu F. Burgo (Il Modelisimo) (55) Preglednica 3: Tabela mer po konstrukcijskem sistemu W. Aldrich tabela mer je narejena za ženske srednje višine, cm (56) Preglednica 4: Tabela mer po konstrukcijskem sistemu W. Aldrich High-street fashion garments (56) Preglednica 5: Dodatki za udobje po nemškem konstrukcijskem sistemu Müller & Sohn, ki ga uporabljamo tudi v Sloveniji (54) Preglednica 6: Dodatki za udobje po italijanskem konstrukcijskem sistemu F. Burgo (Il Modelisimo) (55) x

14 SEZNAM OKRAJŠAV IN POSEBNIH SIMBOLOV DK dolžina koraka DR dolžina roke D. Z. U. dodatek za udobje GRI globina rokavnega izreza GSe globina sedala HD hrbtna dolžina HŠ hrbtna širina KoG kolčna globina KoO kolčni obseg ODlani obseg dlani OGlave obseg glave OG obseg gležnja OKol obseg kolena OKom obseg komolca OM obseg meč ONadl obseg nadlahti OPodl obseg podlahti OSt obseg stegna OV obseg vratu OZap obseg zapestja PaO pasni obseg PPrO podprsni obseg PrG prsna globina PrO prsni obseg SD sprednja dolžina ŠPrT širina med prsnima očkama ŠRa širina rame ŠVI širina vratnega izreza VKol višina kolena VKom višina komolca VT telesna višina xi

15 1 UVOD Oblačila izdelamo s pomočjo izrisa krojnih delov na podlagi izbranega konstrukcijskega sistema. S tem dosežemo, da se izdelano oblačilo dobro prilega telesnim meram tistega, za katerega je izdelano oziroma povprečni postavi izbrane ciljne skupine potrošnikov. V procesu razvoja osnovnega kroja oblačila lahko konstruktor izbere različne dodatke za udobje. Njegov izbor vpliva na oprijetost oblačila telesu, zato so nekatera oblačila oprijeta in druga široka. V svetu poznamo veliko različnih konstrukcijskih sistemov, ki so tehnična osnova vsake konstrukcije krojev oblačil. Podajo celostna navodila, s pomočjo katerih lahko razvijemo kroje različnih oblačil. Konstrukcijski sistemi vsebujejo navodila za antropometrično merjenje telesa, formule, s pomočjo katerih iz glavnih mer izračunamo proporcionalne mere, ki jih potrebujemo za razvoj kroja, navodila za izris kroja in navodila za modeliranje osnovnih krojev v različne modele oblačil. V konstrukcijskem sistemu najdemo tudi tabele mer ter tabele dodatkov za udobje. Dodatek za udobje je dodatek, izražen v centimetrih, ki ga pri izrisu kroja na telesnih linijah prištejemo ali odštejemo telesnim meram in nam omogoča udobno nošenje ter funkcionalno uporabo oblačila. Odvisen je od lastnosti materiala, iz katerega bo oblačilo izdelano, namembnosti oblačila ter individualnih želja posameznika. Različni konstrukcijski sistemi imajo različne, že vnaprej predpisane dodatke za udobje. Le-ti pa velikokrat ne ustrezajo potrebam in željam nositeljev oblačil. V diplomski nalogi bomo raziskovali, kako dodatki za udobje vplivajo na videz ženske bluze/srajce s pomočjo ankete, opravljene na izbrani ciljni skupini. Anketa nam bo dala odgovore, katere dodatke za udobje bi danes izbrala mlada slovenska populacija študentov in zakaj. 1

16 2 TEORETIČNI DEL 2.1 MODA SKOZI DESETLETJA Moda se spreminja zaradi sprememb v družbi, ki vplivajo na razmišljanje in občutenje ljudi o lastnih telesih. Ljudje z oblačili telo vizualno preoblikujejo in ga približajo podobi lepotnega ideala določenega časa. Poleg krojev, materialov, stilov in barv se oblačila spreminjajo tudi glede na oprijetost telesu, kar pomeni izbor različnih dodatkov za udobje v procesu razvoja osnovnih krojev oblačil. Te spremembe so vidne na vseh kosih oblačil krilih, bluzah/srajcah, hlačah, oblekah, vrhnjih oblačilih in v vsakem zgodovinskem obdobju različno. Zato bomo v prvem poglavju naredili pregled omenjenih sprememb v družbi, ki so vplivale na spremembe v modi. Hkrati bomo opisali, kako so se te spremembe odražale v izboru dodatkov za udobje na krojih različnih oblačil. V eksperimentalnem delu naloge pa bomo raziskovali le vpliv dodatka za udobje na videz oblačila pri bluzi/srajci oz. oblačilu, ki pokriva zgornji del telesa Boj za novo razdelitev sveta privede do 1. svetovne vojne, katere posledica so globoki družbeni in gospodarski pretresi. Zarisane so nove meje številnih držav. Spreminja se tudi vloga žensk, ki začnejo svoj boj za enakopravnost. Zaposlujejo se v sektorjih, ki so bili do tedaj izključno v domeni moških, kot so industrija in vojska. Konec vojne privede do velikega gospodarskega razcveta ter živahnega utripa v velikih evropskih mestih. Veliko ljudi ima od vojne materialne koristi, kar pripelje do njihovega bogastva in blaginje. Blesteči krom avtomobilov, tehničnih pripomočkov in pohištva odraža mehanizirano kulturo udobnega življenja na vrhuncu svojega napredka. Razmere v družbi imajo izjemen vpliv na modo tistega časa. Vpliv vojaških uniform se kaže v udobnih, praktičnih oblačilih in detajlih, kot so žepi in gumbi. V trendu je posnemanje moškega stila oblačenja. Ženske nosijo hlače ter»moške«kroje ženskih oblačil. Tovrstni trend, ki ga imenujemo»the flapper«, se pojavi po celem svetu. Ženske si kratko pristrižejo lase na t. i. bob cut frizuro. Emancipacija žensk in njihova zaposlenost vodijo v osvoboditev telesa in opustitev steznika. Steznike zamenjajo široki elastični trakovi, ki sploščijo žensko telo. Nekatere ženske si za to, da dosežejo ploski videz in 2

17 vitkejšo postavo, telo celo povezujejo in nosijo nekakšne»ploščilce«prsi. S tem je oblika pasu pozabljena. Lepotni ideal so neizraziti boki in ploske prsi, v stilu predadolescentnega dekleta. Nekatere ženske popeljejo adrogini trend tako daleč, da jih zamenjujejo za mlade moške (»Les garçonnes«). To dosežejo tudi s preprostimi, brezobličnimi cevastimi kroji, ki skrivajo ženske obline. Dodatki za udobje so pri cevastih krojih izredno veliki samo v naravni liniji pasu, medtem ko se oblačilo na prsni in kolčni liniji bolj približa telesu. Pas oblačila je spuščen proti kolčni liniji telesa (1, 2, 3). Slika 1: Flappers (Lit. vir (4)). Slika 2: Ženska oblačila 20-ih let 19. stoletja (Lit. vir (5,6)). 3

18 Leta 1929 nastopi svetovna gospodarska kriza, borzni zlom Wall Streeta, ki zaznamuje gospodarsko situacijo celotnega desetletja. Ta doseže svoj vrh leta Za seboj pusti okoli 30 milijonov nezaposlenih ljudi po celem svetu. Tvorijo se temelji za totalitarne režime, kot sta nacionalizem in fašizem, ki obljubljata rešitve in izhod iz krize. Skozi te ideologije se spremeni tudi ženska vloga v družbi, boja za emancipiranost in enakopravnost ni več. Ženska ponovno postane zelo feminilna, skrbi za gospodinjstvo, vzgaja otroke in se podreja moževim zahtevam ter potrebam. Temu sledijo tudi spremembe v modi in oblačilni industriji. Ženska postava se vrne nazaj k naravni liniji. Nov lepotni ideal je visoka atletska postava, zato so priljubljene telovadbe, diete, letovišča in športne aktivnosti. Zelo velik je tudi vpliv Hollywooda in filmskih zvezd, glamurja. Nosijo se elegantne dolge večerne obleke z izredno globokimi hrbtnimi izrezi. Marlene Dietrich popularizira hlače in ostala klasična moška oblačila. V trendu postane poudarjanje širokih ramen z blazinicami in gazami, saj tako ustvarijo iluzijo izrazito ozkih bokov. Dodatek za udobje ni pretirano velik in je sorazmeren z obsegi na kolčni in pasni liniji, saj oblačila poudarjajo obliko telesa. Nekoliko pa se poveča na prsnem obsegu, saj se ta nadaljuje v širša, rahlo poudarjena ramena z večjim dodatkom za udobje, ki ga omogočijo ramenske blazinice. Med najbolj znane idole tega časa spadajo: Greta Garbo, Marlene Dietrich, Joan Crawford, med oblikovalce pa Elza Schiaparelli, Coco Chanel, Nina Ricci (1, 7). Slika 3: Ženska oblačila 30-ih let 19. stoletja (Lit. vir (8, 9)). 4

19 Slika 4: Ženska oblačila 30-ih let 19. stoletja (Lit. vir (10)) Nemški napad na Poljsko, , pod vodstvom Adolfa Hitlerja sproži drugo svetovno vojno. V tem času je po vsej Evropi zamrznjeno umetniško in kulturno življenje, primanjkuje hrane in drugih izdelkov. Ženska samostojnost in emancipacija je spet večja, pridružijo se odporu in zavzamejo moška delovna mesta pomagajo pri gradnji letal, delajo v zdravstvu, služijo v vojski. Ker primanjkuje blaga, se varčuje tudi pri oblačilih, nosi se t. i.»the Utility Suit«. Ta oblačila so preprosta, funkcionalna, spominjajo na uniforme, poudarjena so ramena in imajo moško silhueto. Zaradi pomanjkanja nogavic si ženske ličijo noge. Pri oblačilih so aktualne temnejše barve, kot so modra, rjava, siva, olivno zelena in črna, od materialov pa bombaž in volna. Kroji so preprosti. Tako v naravni liniji pasu, kot tudi na kolčni in prsni liniji, je dodatek za udobje majhen, vendar dovolj velik, da omogoča normalno gibanje. Kroj in dodatki za udobje sledijo silhueti telesa, nekoliko bolj pa je poudarjen naravni pas telesa, kjer dodatka za udobje ni in se oblačilo telesa povsem oprime. Med najbolj znane idole štiridesetih spadajo Marlene Dietrich, Ava Gardner, Bette Davis (1, 3, 7). 5

20 Slika 5: Ženska oblačila 40-ih let 19. stoletja (Lit. vir (11)). Slika 6: Ženska oblačila 40-ih let 19. stoletja (Lit. vir (12,13,14)). Po vojni, leta 1947, Christian Dior izda kolekcijo, ki jo poimenuje»carolle line«. To je izredno razkošna, elegantna kolekcija, ki poudarja žensko silhueto. Njeno podobo naredi izredno feminilno. Javnost ta videz, ki je popolnoma drugačen od predhodnega, poimenuje»the New Look«. Za razliko od oblačil, ki so jih ženske nosile med vojno, so zdaj oblačila ponovno izdelana iz elegantnih materialov in velike metraže blaga. Oblačila tako dajejo vtis, da ljudje želijo pozabiti na posledice vojne in ponovno zaživeti v vsem svojem razkošju. Značilen je preščipnjen pas, ki ga ženske dosežejo z nošnjo steznika, široki boki in velike prsi. Dodatek za udobje je pri krojih»new Looka«v pasu izredno majhen oziroma ga sploh ni, saj ženske z namenom čim ožjega pasu pod oblačili nosijo še steznike. Veliko večji pa je dodatek na prsih in v kolčni liniji. Ženske si postavo oblikujejo tako, da skupaj s spodnjim perilom nosijo tudi vložke iz pene ali gume. S tem še poudarijo velikost prsi in zadnjice ter tako ustvarijo silhueto peščene ure (1, 3, 7, 15, 16). 6

21 Slika 7: Diorjev»New Look«(Lit. vir (17)) V petdesetih letih prevladuje mir in optimistično razpoloženje. Zmaga demokracije prinese višji življenjski standard in splošno družbeno blaginjo. Poveča se potrošništvo. Značilna je masovna proizvodnja izdelkov, ki so prej veljali za luksuzne, po zdaj dostopnih cenah. V družbi ne gre več za delovno žensko, njen interes je biti lepa, občudovana. Ženska mora biti v koraku z modo, elegantna in urejenega videza. Željena oblika telesa postane bolj mišičasta, izrazite so ženske obline. Oblačila imajo še vedno vpliv Diorjevega»New Looka«. Ženskost je poudarjena z ozkimi rameni, preščipnjenim pasom in izrazitimi boki ter prsmi. Ta so osrednje poudarjena, saj so modrčki izbočeni in podloženi, s krožno pošitimi šivi. Krilo je široko in sega do meč. Oblika telesa je še bolj poudarjena kot v prejšnjem desetletju. Silhueta ostane enaka, vendar bolj izrazita. Pas je še bolj preščipnjen, boki in prsi še bolj poudarjeni. Temu sledijo tudi dodatki za udobje v pasu in na prsih, kjer jih praktično ni. V primeru kril širokih krojev pa je dodatek za udobje na kolčni liniji še večji (1, 3, 7, 15, 16). 7

22 Slika 8: Ženska oblačila 50-ih let 19. stoletja (Lit. vir (18, 19, 20)). Slika 9: Ženska oblačila 50-ih let 19. stoletja (Lit. vir (21, 22, 23)) Šestdeseta leta so čas, ko odraste prva povojna generacija mladine. Ljudje protestirajo, značilni so študentski nemiri in svobodno izražanje mnenj. Izrazito je nasprotovanje konzervativni družbi. Mladi iščejo lastno identiteto, živijo drugače. Je obdobje emancipacije žensk in seksualne revolucije. Te spremembe so izrazito vidne tudi v zunanjem videzu žensk,»star«lepotni ideal izgine. Lepotni ideal postane vitko, nerazvito, otroško žensko telo, dolge noge, majhne prsi, velike modre oči. Ženskam je največji vzgled Lesley Hornby Twiggy s svojo suho, skoraj androgino postavo, z velikimi očmi, dolgimi trepalnicami ter kratkimi lasmi. Najbolj značilno oblačilo šestdesetih postane mini krilo, ki ga popularizira Mary Quant. To povzroči umik nogavic na pasove, pojavijo se hlačne nogavice. Velik vpliv imajo tudi rock in pop glasbene 8

23 skupine, pogoste so subkulture. Te doživijo razcvet Mods, Rockers, Hippies, Bikers in z njimi tudi antimoda, s čimer se uveljavi svoboden način oblačenja. Tako kot so različni stili oblačenja, kroji ter barve oblačil, so različni tudi dodatki za udobje. Že samo pri mini krilu najdemo različne vrste krojev ter različne oprijetosti od povsem prilegajočih telesu do oblek z A linijo ter večjimi dodatki za udobje. Različni oblačilni stili te razlike le še povečujejo (1, 3, 7, 15, 16). Slika 10: Ženska oblačila 60-ih let 19. stoletja (Lit. vir (24, 25, 26)). Slika 11: Ženska oblačila 60-ih let 19. stoletja (Lit. vir (27, 28)). 9

24 Slika 12: Ženska oblačila 60-ih let 19. stoletja (Lit. vir (24, 29)) Sedemdeseta leta zaznamuje naftna kriza, ki konča navdušenje nad plastiko in razvoj bencinsko potratnih avtomobilov. Ljudje se začnejo zavedati ekoloških nevarnosti, ki jih povzroča izkoriščanje narave. Razširi se ekologija,»recycling«,»redesign«, iskanje alternativnih načinov razvoja, produkcije in prodaje. Miselnost se spremeni, ženske se ne vidijo več kot gospodinje in vzgojiteljice svojih otrok. Feministično gibanje je ponovno v vzponu. Ženske zahtevajo enakost tako v družbi kot tudi na poslovnem področju. Popularno je hujšanje, aerobika, džoging. Ženska postava je vitka, bolj mišičasta, visoka. Višino poudarjajo z nošenjem čevljev z debelimi podplati. Videz dolgih nog ustvarijo z nošenjem kratkih jopic. Popularni so A kroji kril in hlače na zvon brez dodatka za udobje v pasu, medtem ko se na dolžini razširijo. Na prsni in kolčni liniji je dodatek za udobje zelo majhen. Med idole spadata Olivia Newton John ter Catherine Deneuve (1, 3, 7). 10

25 Slika 13: Ženska oblačila 70-ih let 19. stoletja (Lit. vir (30, 31)) Osemdeseta so leta gospodarskega razmaha, kapitalizma in svobodne tržne ekonomije. Kot najvišji vrednoti veljata uspešnost in udobno življenje. Je obdobje glasbenih videov, zgoščenk. Čuti se vpliv televizijskih nadaljevank, kot sta Dynasty in Miami Vice. Značilna je prisotnost dizajna na vseh področjih umetnosti. Dizajn postane izraz osebnega. Prevladuje izrazito potrošniška miselnost, ljudje dajejo velik pomen blagovnim znamkam (Versace, Donna Karan, Gucci, Armani, Fendi). Pojavijo se novi subkulturni trendi, kot so Goth, Hip-hop, Rave in Techno, ki imajo velik vpliv na modo. Zaradi tega je oblačilnih stilov več, ti pa se razlikujejo tudi po dodatkih za udobje. Vseeno v oblačilni industriji prevladuje trend»bussines Looka«oziroma t. i.»power Dressing«, za katerega je značilna popolnost, dovršenost, eleganca, luksuz. Izredno poudarjena so ramena. Z ramenskimi blazinicami naj bi ženske izkazovale moč in sposobnost, enakost moškim. Dodatki za udobje so pri t. i.»power Suit«nekoliko večji, vendar vseeno skladni z obliko telesa. Največji dodatek tako opazimo v področju ramen, ki so podložena z izrazitimi ramenskimi blazinicami, katera vizualno podaljšajo ramenski šiv (1, 3, 7). 11

26 Slika 14: Ženska oblačila 80-ih let 19. stoletja (Lit. vir (32, 33)). Slika 15: Ženska oblačila 80-ih let 19. stoletja (Lit. vir (34, 35)). 12

27 Pomen logomanije in blagovnih znamk se v devetdesetih le še poveča. Gre za obdobje precenjenosti lepote, v katerem v prvi polovici desetletja prevladujejo supermodeli s popolnim videzom, kot so Naomi Campbell, Cindy Crawford, Tyra Banks, Linda Evangelista. Kasneje pa pride do preobrata estetskega ideala popolni videz top modelov zamenjajo anoreksične, androgine manekenke tipa»heroin chic«. Izrazito značilen je pluralizem stilov, kar se kaže tudi v modi. Opazimo vse od širokih športnih oblačil z velikimi dodatki za udobje do kratkih, oprijetih kril in hlač, kjer dodatka za udobje praktično ni. Na splošno je v oblačilni industriji popularna športna moda. Med najpomembnejše subkulturne trende pa spadajo: Skaters, Rave, Vintage/Second Hand, Grunge, Cyber-punk in Techno. Največji idoli devetdesetih so: princesa Diana, Kate Moss, Spice Girls, Lara Croft (1, 3, 7, 15, 16). Slika 16: Supermodeli 90-ih (levo), Gwen Stefani in Ska-Punk subkulturni stil (desno) (Lit. vir (36)). 13

28 Slika 17: Glasbena skupina Destiny's Child v usklajenih oblačilih (Lit. vir (37, 38)). Slika 18: Sproščena ulična moda 90-ih, igralci nadaljevanke Beverly Hills (Lit. vir (39)) Začetek 21. stoletja zaznamujejo velike družbene in gospodarske spremembe. Leta 2001 se zgodi teroristični napad na WTC in Pentagon, Američani napadejo Irak l. 2003, Evropska unija se širi in medse sprejme 10 novih držav. Hilary Clinton kot prva ženska in Barrack Obama kot prvi Afroameričan kandidirata za predsednika ZDA. Je obdobje velikih ekoloških katastrof (cunamiji, orkani, globalno segrevanje). Leta 2003 Evropa 14

29 doživi vročinski val, pojavi se ptičja gripa. Konec desetletja zaznamuje globalna finančna kriza ( ), ki zahteva razmislek glede ekologije in etičnosti. Zato se pojavi novo razmišljanje moda stremi k ravnotežju med kreativnostjo, kakovostjo in ceno, ter spoštuje ljudi in okolje. Pojavijo se novi materiali. Izrazit pluralizem stilov spodbuja človeka k izražanju samega sebe tudi z oblačili. Zato je predvsem uličnih stilov nešteto. Ljudje oblačijo kar si želijo. S tem je povezana tudi raznolikost krojev ter dodatkov za udobje. Za modno industrijo je značilen povratek ikoničnih blagovnih znamk, ki se povezujejo z znanimi umetniki (3, 16). Slika 19: Obleka Diane Von Furstenberg z majhnim dodatkom za udobje v pasu in A linijo, ki se razširi do dolžine nad koleni (levo), obleka Balmain brez dodatkov za udobje in dolžino do gležnjev (desno) (Lit. vir (40, 41)). 15

30 Slika 20: Vpliv 20-ih let s kroji, kjer je pas oblačila spuščen proti kolčni liniji in velikim dodatkom za udobje v liniji naravnega pasu (Lit. vir (42)). Slika 21: Calvin Klein, pomladna kolekcija 2014: Majica in krilo z velikim dodatkom za udobje tako na prsnem obsegu, v pasu ter kolčni liniji (levo), Balmain, pomladna kolekcija 2012: Priležna majica z majhnim dodatkom za udobje na prsnem obsegu ter zelo oprijeto mini krilo brez dodatka za udobje (desno) (Lit. vir (43, 44)). 16

31 Slika 22: Alexander Wang: Model s široškimi hlačami z velikim dodatkom za udobje (levo); Savannah in Sienna Miller, jesenska kolekcija 2009: Popolnoma oprijete jeans hlače brez dodatka za udobje (desno) (Lit. vir (45, 46)). 2.2 KROJAŠKA LUTKA Krojaška lutka je tridimenzionalni model telesa, ki se uporablja kot pripomoček pri izdelavi oblačil. Skozi leta so se lutke spreminjale glede na spremembe naravnih ženskih teles. Danes poznamo različne krojaške lutke, od takih z nespremenljivimi merami do prilagodljivih, ženske in moške, otroške, do tistih za nosečnice. Proizvajalci krojaških lutk so njihove dimenzije prilagodili povprečni postavi ciljnih skupin potrošnic, za katere oblačila proizvaja oblačilna industrija. Posledica tega je veliko število krojaških lutk različnih proizvajalcev v različnih merah in proporcih. Za predstavitev izdelanih bluz/srajc smo izbrali lutko Adjustoform S, ki jo bomo predstavili v eksperimentalnem delu naloge. 17

32 Slika 23: Različne vrste krojaških lutk (Lit. vir (47 49)). 2.3 RAZVOJ KROJEV OBLAČIL Oblačilna antropometrija Vsako oblačilo, ki ga zašijemo, potrebuje kroj. Za razvoj kroja oblačila pa potrebujemo mere telesa, ki jih dobimo z antropometričnimi meritvami. Tem meram v procesu razvoja kroja oblačila dodamo različne dodatke za udobje na različnih linijah (ramenska, prsna, kolčna, dolžinska), ki so odvisni od mode. Le-ta pa se navezuje na dogajanje v družbi določenega časa. V tem poglavju bomo predstavili, kaj antropometrija sploh je, kaj so antropometrične točke in kako poteka antropometrično merjenje. V strokovni literaturi je antropometrija obrazložena kot veda, katere predmet je merjenje dimenzij človeškega telesa. Ker ljudi lahko proučujemo v mirovanju ali gibanju, ločimo statično in dinamično antropometrijo (50). Kot pravi Rudolf (51), beseda antropometrija izhaja iz latinščine, kjer beseda»antropos«pomeni človek in»metron«mera. Je kvantitativna metoda pridobivanja podatkov o strukturi telesa, katere osnova so antropometrične točke. 18

33 Slika 24: Antropometrične točke na človeškem telesu (Lit. vir (52)). Na človeškem telesu obstaja preko 40 antropometričnih točk. Za izris kroja ženske bluze/srajce pa so predvsem pomembne naslednje: - Acromion je skrajna ramenska točka, ki določi širino rame ŠRa. - Cervicale ali 7. vratno vretence je točka, s pomočjo katere merimo hrbtno dolžino HD. - Radiale je najbolj izbočena točka na komolcu/glavici koželjnice, katero potrebujemo pri meritvah za rokav. - Stylion ali»ulna«je izbočena točka na spodnjem delu koželjnice. Najdemo jo na zunanji strani zapestja in jo uporabljamo kot orientacijsko točko pri meritvah dolžine rokava. Pri razvoju krojev oblačil so pomembne tudi telesne ravnine, na katerih merimo glavne obsege telesa. To so prsna, pasna in kolčna ravnina. Naravno pasno ravnino telesa v postopku antropometričnega merjenja določimo s tanko vrvico, ki jo merjencu zavežemo okrog pasu tam, kjer je telo najožje. Glavne telesne mere izmerimo na telesu. Proporcionalne pa izmerimo ali izračunamo po formulah, ki so pogosto določene s formulami izbranega konstrukcijskega sistema. V Sloveniji je najbolj razširjen nemški Müllerjev konstrukcijski sistem. V njem med glavne telesne mere spadajo: telesna višina (VT), prsni obseg (PrO), pasni obseg 19

34 (PaO), kolčni obseg (KoO) in obseg vratu (OV). Med proporcionalne mere spadajo: podprsni obseg (PPrO), kolčna globina (KoG), širina rame (ŠRa), dolžina roke (DR), sprednja dolžina (SD), prsna globina (PrG), širina med prsnima točkama (ŠPrT), hrbtna širina (HŠ), hrbtna dolžina (HD), pasna višina, višina kolena (Vkol), globina sedala (GSe), globina rokavnega izreza (GRI), obseg nadlahti (ONadl), obseg stegna (OSt), obseg glave (OGlave), dolžina koraka (DK), obseg kolena (OKol), obseg meč (OM), obseg gležnja (OG), obseg komolca (OKom), obseg podlahti (OPodl), obseg zapestja (OZap), obseg dlani (ODlani), višina komolca (VKom), širina vratnega izreza (ŠVI) (50). Merilni inštrumenti in pripomočki, ki jih potrebujemo pri merjenju glavnih in proporcionalnih telesih mer so: antropometer, merilni trak, papirnati trak za določanje ravnine globine rokavnega izreza in tanjša vrvica, ki jo merjeni osebi zavežemo v naravni liniji pasu ter s pomočjo katere izmerimo hrbtno dolžino, kolčno globino, pasno višino in ostalo SIST EN Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardisation ISO) izdeluje mednarodne standarde za skoraj vsa področja, tudi za tekstilstvo. Z njimi doseže poenotenje pravil, sistemov. V tekstilni industriji so to: označevanje velikosti oblačil, konstrukcija oblačil, merjenje telesih mer in podobno (53). Standard SIST EN (sl), Označevanje velikosti oblačil 1. del Izrazi, definicije in načini merjenja telesa (ISO 3635:1981, spremenjen) ima status slovenskega standarda in je prevod evropskega standarda EN :2001. Ta evropski standard definira telesne mere za oblačila, določa standardni postopek za merjenje telesa in prikazuje piktograme, ki se uporabljajo na etiketah (53). Opis merilnih instrumentov je enak kot v mednarodnem standardu ISO 8859:1989 (E): - Standardno merilno stojalo (antropometer, somatometer) je navpično postavljeno ravnilo s premično prečko (cursor); merilo je razdeljeno na cm. 20

35 - Dimenzijsko stabilen merilni trak, širok približno 15 mm, in natančno razdeljen na cm. - Tehtnica, primerna za merjenje telesne mase (53). Standard opisuje metodologijo merjenja naslednjih telesnih mer: obseg glave, obseg vratu, prsni obseg, prsni obseg pri ženskah, podprsni obseg, obseg pasu, kolčni obseg, višina telesa, telesna dolžina (53). - Obseg vratu: obseg vratu, merjen z merilnim trakom 2 cm pod adamovim jabolkom (pri moških) in na višini 7. vratnega vretenca. - Prsni obseg pri ženskah: največji vodoravni obseg, merjen pri normalnem dihanju, ko stoji oseba vzravnano in gre merilni trak vodoravno pod pazduho (axilea) ter preko prsne bradavice. - Podprsni obseg: vodoravni obseg telesa, merjen neposredno pod dojkami. - Obseg pasu: obseg naravne linije pasu med vrhom kolčne kosti (iliac crest) in spodnjimi rebri, merjen, ko oseba normalno diha in stoji vzravnano s sproščenim trebuhom. - Kolčni obseg: vodoravno merjen obseg preko zadnjice na višini največjega obsega (53) Tabele mer Ko razvijamo kroje oblačil za posameznike, izmerimo njihove telesne mere ter iz njih konstruiramo kroj oblačila. Kadar pa gre za večjo populacijo ljudi, uporabimo tabele mer. V oblačilni industriji vsa konfekcijska podjetja za izdelavo oblačil uporabljajo tabele mer. Le-te dobimo z antropometričnim merjenjem ciljnih skupin in statistično obdelavo dobljenih podatkov (50). Večji narodi so tako izdelali svoje tabele mer (Italija, Nemčija, Anglija), pri nas pa je največ v uporabi nemški konstrukcijski sistem Müller & Sohn. V nadaljevanju bomo predstavili tabele mer po konstrukcijskih sistemih Müller & Sohn, F. Burgo, in W. Aldrich. 21

36 Preglednica 1: Tabela mer po nemškem konstrukcijskem sistemu Müller & Sohn (54). TELESNA MERA VELIKOSTNA ŠTEVILKA VT PrO PaO KoO Preglednica 2: Tabela mer po italijanskem konstrukcijskem sistemu F. Burgo (Il Modelisimo) (55). TELESNA MERA VELIKOSTNA ŠTEVILKA VT PrO PaO KoO Preglednica 3: Tabela mer po konstrukcijskem sistemu W. Aldrich tabela mer je narejena za ženske srednje višine, cm (56). VELIKOSTNA ŠTEVILKA TELESNA MERA PrO PaO KoO Preglednica 4: Tabela mer po konstrukcijskem sistemu W. Aldrich High-street fashion garments (56). TELESNA VELIKOSTNA OZNAKA MERA XS 6 S 8 10 M 12 L XL 18 PrO PaO KoO

37 Opazimo lahko, da se konstrukcijski sistemi med seboj zelo razlikujejo tako po označevanju velikostnih številk kot tudi po obsegih in razmerjih med obsegi v posamezni velikostni številki. Na podlagi tega lahko sklepamo, da zaradi razlik med postavami vse velikostne številke niso primerne prav vsaki ženski, čeprav so vse tabele mer odraz teles odraslih žensk Razvoj kroja ženske bluze/srajce Konstrukcijski sistem je tehnična osnova vsake konstrukcije krojev oblačil. Poda celostna navodila, s pomočjo katerih lahko razvijemo kroje različnih oblačil. Da bi lahko konstruirali temeljni kroj ženske bluze/srajce, moramo poznati natančne mere telesa. Te lahko dobimo tako, da jih izmerimo na telesu, izračunamo s pomočjo formul ali uporabimo tabelo mer (50). Za vsako konstrukcijo temeljnega kroja potrebujemo konstrukcijsko mrežo. Kot opredeli Abram Zver (50) je to mreža navpičnih, vodoravnih in poševnih črt, ki skupaj s konstrukcijskimi merami predstavlja osnovno mrežo za konstrukcijo temeljnih krojev. Dobimo jo z nanašanjem dolžinskih mer (globine rokavnega izreza GRI, hrbtne dolžine HD, kolčne globine KoG, dolžine modela DM) in vodoravnih mer (hrbtne širine HŠ, širine rokavnega izreza ŠRI in prsne širine PrŠ) (50). 23

38 a) b) c) Slika 25: a) Osnovni kroj ženske bluze/srajce/obleke s prsnim všitkom v nemškem konstrukcijskem sistemu Muller & Sohn (Lit. vir (54)); b) Osnovni kroj ženske bluze/srajce/obleke s prsnim všitkom v italijanskem konstrukcijskem sistemu F. Burgo (Lit. vir (55)); c) Osnovni kroj ženske bluze/srajce/obleke s prsnim všitkom v angleškem konstrukcijskem sistemu W. Aldrich (Lit. vir (56)) Dodatek za udobje V literaturi je dodatek za udobje ali konstrukcijski dodatek definiran kot razlika med mero telesa in mero oblačila na isti liniji merjenja (npr. na prsnem, pasnem, kolčnem obsegu) (50). Dodatek za udobje se pri konstruiranju krojev oblačil iz neraztegljive tkanine navadno prišteje k telesni meri z namenom doseganja večjega udobja. Velikost dodatka za udobje se spreminja glede na model, material, oprijetost ter namembnost oblačila. Izbiramo ga glede na želeno vrsto oblačila, kot so oblačila, ki jih nosimo ob telesu (spodnje perilo), ter vrhnja oblačila (bluza/srajca, jopa, plašč). Bolj prilegajoča se oblačila telesu imajo manjše konstrukcijske dodatke, medtem ko imajo bolj ohlapna večje. Kadar konstruiramo kroje za tesno prilegajoča se oblačila telesu (oprijeta majica, triko), ki so narejena iz pletiv ali raztegljivih tkanin z dodatkom elastana, dodatkov za udobje ne prištevamo, ampak jih lahko celo odštejemo (50, 57). 24

39 V preglednicah 5 in 6 so prikazani konstrukcijski dodatki (dodatki za udobje) glede na različne konstrukcijske sisteme. To so dodatki na ½ prsnega/pasnega/kolčnega obsega. Preglednica 5: Dodatki za udobje po nemškem konstrukcijskem sistemu Müller & Sohn, ki ga uporabljamo tudi v Sloveniji (54). TELESNE MERE Globina rokavnega izreza DODATKI ZA UDOBJE PO OPRIJETOSTI Zelo oprijeti modeli Manj oprijeti modeli Neoprijeti modeli 0 0,5 cm 1 1,5 cm 2 3 cm Hrbtna širina 0 0,5 cm 0,5 1 cm 1,5 2 cm Širina izreza rokavnega 0,5 1 cm 1,5 2 cm 2,5 3,5 cm Prsna širina 1 1,5 cm 1,5 cm 1,5 2 cm ½ prsnega obsega 1,5 3 cm 3,5 4,5 cm 5,5 7,5 cm Preglednica 6: Dodatki za udobje po italijanskem konstrukcijskem sistemu F. Burgo (Il Modelisimo) (55). TELESNE MERE Globina rokavnega izreza Prsni obseg Pasni obseg Kolčni obseg DODATKI ZA UDOBJE PO STOPNJAH Stopnja»0«Stopnja»1«Stopnja»2«Stopnja»3«Stopnja»4«1 0 cm 0,25 1,5 cm 1,5 3 cm 3 4 cm 4 8 cm 4 0 cm 2 6 cm 6 12 cm cm cm 4 0 cm 2 6 cm 6 12 cm cm cm 4 0 cm 2 6 cm 6 12 cm 12 16cm cm Stopnja»0«: Oblačilo nosimo v kontaktu s kožo. Stopnja»1«: Oblačila, ki jih nosimo nad spodnjim perilom. Stopnja»2«: Oblačila, ki jih nosimo nad oblačili stopnje»1«(puloverji, jope). Stopnja»3«: Težja vrhnja oblačila, kot so npr. plašči. Stopnja»4«: Podložena vrhnja oblačila (50). 25

40 Winifred Aldrich ne uporablja tabel dodatkov za udobje. Za žensko bluzo/srajco predpiše dva že razvita osnovna kroja, z različnim, že prištetim, dodatkom za udobje. Pri oprijetem (Close-fitting) kroju na ½ PrO doda dodatek za udobje 5 cm, pri priležnem (Easy Fitting kroju) pa na ½ PrO doda dodatek 7 cm (56). Slika 26: Oprijeti osnovni kroj (Close-fitting) ženske bluze/srajce s prsnim všitkom (levo), priležni osnovni kroj (Easy fitting) ženske bluze/srajce s prsnim všitkom (desno) (56). 26

41 3 EKSPERIMENTALNI DEL V eksperimentalnem delu naloge bomo predstavili izbor mer za razvoj temeljnega kroja ženske bluze/srajce ter izbor lutke za ocenjevanje. Navedli bomo izračune za pridobitev proporcionalnih mer, potrebnih za razvoj kroja, ter izrisane kroje z različnimi dodatki za udobje. Kot primer bomo predstavili potek risanja osnovnega kroja ženske bluze/srajce s prsnim všitkom in brez njega, rokava brez komolčnega všitka ter rokava s komolčnim všitkom. V nadaljevanju bomo obrazložili izbor dodatka za udobje, prikazali fotografije zašitih bluz/srajc na izbrani lutki ter rezultate izvedene ankete. 3.1 IZBOR MER ZA RAZVOJ TEMELJNEGA KROJA ŽENSKE BLUZE/SRAJCE Osnovne horizontalne mere (prsni, pasni in kolčni obseg) za razvoj temeljnega kroja ženske bluze/srajce smo povzeli iz nemške tabele mer konstrukcijskega sistema Müller & Sohn, za velikostno številko 36 (54). Vertikalne mere kolčne globine, hrbtne dolžine in dolžine modela pa smo določili sami. PrO = 84 cm PaO = 66 cm KoO = 90 cm KoG = 22 cm HD = 39 cm DM = 66 cm 3.2 IZBOR DODATKA ZA UDOBJE Dodatke za udobje na prsni liniji, ki ga upoštevamo pri razvoju krojev ženske bluze/srajce, smo izbrali na podlagi Müller & Sohn tabele dodatkov (54). Dodatek za udobje na pasni in kolčni liniji pa smo določili sami. Prvi, zelo oprijeti bluzi/srajci na prsnem, pasnem in kolčnem obsegu, nismo dodali dodatka za udobje (D. Z. U. = 0 cm). Drugi, oprijeti bluzi/srajci, smo na prsnem obsegu dodali 3 cm dodatka za udobje (½ PrO + 1,5 cm), na pasnem obsegu 3 cm dodatka za 27

42 udobje (½ PaO + 1,5 cm) in na kolčnem obsegu 1 cm dodatka za udobje (½ KoO + 0,5 cm). Tretji, priležni bluzi/srajci, smo na prsnem obsegu dodali 7 cm dodatka za udobje (½ PrO + 3,5 cm), na pasnem obsegu prav tako 7 cm dodatka za udobje (½ PaO + 3,5 cm) ter na kolčnem obsegu 1 cm dodatka za udobje (½ KoO + 0,5 cm). Četrti, široki bluzi/srajci, smo na prsnem obsegu dodali 14 cm dodatka za udobje (1/PrO + 7 cm ), na pasnem obsegu 32 cm dodatka za udobje (½ PaO + 16 cm) in na kolčnem obsegu 4 cm dodatka za udobje (½ KoO + 2 cm). Izbor dodatka za udobje je bil v tem primeru izračunan tako, da je stranski šiv bluze/srajce oblikovan ravno. 3.3 IZBOR LUTKE ZA OCENJEVANJE Za vizualen prikaz razlik med izdelanimi bluzami/srajcami smo izbrali nastavljivo krojaško lutko Adjustoform S. Prilagodili smo ji mere, da so bile enake meram, ki smo jih izbrali za razvoj temeljnega kroja bluz/srajc. Slika 27: Krojaška lutka Adjustoform S (Lit. vir (58)). 28

43 3.4 RAZVOJ KROJEV BLUZ/SRAJC Razvili smo 8 različnih krojev bluz/srajc, 4 s prsnim ter 4 brez prsnega všitka, in sicer z dodatki za udobje 0 cm, 3 cm, 7 cm in 14 cm na prsnem obsegu. V nadaljevanju podajamo izračunane proporcionalne mere za bluze/srajce z različnimi dodatki za udobje. Kroje smo izrisali v merilu 1 : 4 in 1 : 1, nato smo bluze/srajce sešili Ženska bluza/srajca z dodatkom za udobje 0 cm na prsnem obsegu KoG (kolčna globina) = 22 cm VI (vratni izrez) = 1/10 ½ PrO + 2 = 6,2 cm GRI (globina rokavnega izreza) = 1/10 PrO + 10,5 cm + D. Z. U. (0) = 18,9 cm SD (sprednja dolžina) = HD + (1/10 ½ PrO 0,5 ) (1,5 2) = 41,2 cm HŠ (hrbtna širina) = 1/8 PrO + 5,5 cm + D. Z. U. (0) = 16 cm ŠRI (širina rokavnega izreza) = 1/8 PrO 1,5 cm + D. Z. U. (0) = 9 cm PrŠ (prsna širina) = ¼ PrO 4 cm + D. Z. U. (0) = 17 cm HŠ + ŠR + PrŠ = ½ PrO + ᴓ + D. Z. U. (0) = 42 cm Točka A = ¼ ŠRI = 12,5/4 = 3,125 cm 29

44 Slika 28: Razvit kroj ženske bluze/srajce v merilu 1 : 4 z dodatkom za udobje 0 cm, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno) Ženska bluza/srajca z dodatkom za udobje 3 cm na prsnem obsegu KoG (kolčna globina) = 1/8 VT = 22 cm VI (vratni izrez) = 1/10 ½ PrO + 2 cm = 6,2 cm GRI (globina rokavnega izreza) = 1/10 PrO + 10,5 cm + (1 1,5) = 20,4 cm SD (srednja dolžina) = HD + (1/10 ½ PrO 0,5 cm) (1,5 2) = 41,2 cm HŠ (hrbtna širina) = 1/8 PrO + 5,5 cm + D. Z. U. (0) = 16 cm ŠRI (širina rokavnega izreza) = 1/8 PrO 1,5 cm + D. Z. U. (0,5) = 9,5 cm PrŠ (prsna širina) = ¼ PrO 4 cm + D. Z. U. (1) = 18 cm HŠ + ŠR + PrŠ = ½ PrO + ᴓ + D. Z. U. (1,5) = 45 cm Točka A = ¼ ŠRI = 2,375 cm 30

45 Slika 29: Razvit kroj ženske bluze/srajce v merilu 1 : 4 z dodatkom za udobje 3 cm, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno). Slika 30: Razvit kroj rokava ženske bluze/srajce z dodatkom za udobje 3 cm (levo) in razvit kroj rokava s komolčnim všitkom ženske bluze/srajce z dodatkom za udobje 3 cm. 31

46 3.4.3 Ženska bluza/srajca z dodatkom za udobje 7 cm na prsnem obsegu KoG (kolčna globina) = 1/8 VT = 22 cm VI (vratni izrez) = 1/10 ½ PrO + 2 cm = 6,2 cm GRI (globina rokavnega izreza) = 1/10 PrO + 10,5 cm + (1 1,5) = 20,4 cm SD (sprednja dolžina) = HD + (1/10 ½ PrO 0,5 cm) (1,5 2) = 41,2 cm HŠ (hrbtna širina) = 1/8 PrO + 5,5 cm + D. Z. U. ( 0 0,5) = 16,5 cm ŠRI (širina rokavnega izreza) = 1/8 PrO 1,5 cm + D. Z. U. (1,5) = 10,5 cm PrŠ (prsna širina) = ¼ PrO 4 cm + D. Z. U. (1 1,5) = 18,5 cm HŠ + ŠR + PrŠ = ½ PrO + ᴓ + D. Z. U. (3,5) = 45,5 cm Točka A = ¼ ŠRI = 12,5/4 = 3,125 cm Slika 31: Razvit kroj ženske bluze/srajce v merilu 1 : 4 z dodatkom za udobje 7 cm, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno). 32

47 Slika 32: Razvit kroj rokava ženske bluze/srajce z dodatkom za udobje 7 cm Ženska bluza/srajca z dodatkom za udobje 14 cm na prsnem obsegu KoG (kolčna globina) = 22 cm VI (vratni izrez) = 1/10 ½ PrO + 2 cm = 6,2 cm GRI (globina rokavnega izreza) = 1/10 PrO + 10,5 cm + (1 3) = 21,9 cm SD (sprednja dolžina) = HD + (1/10 ½ PrO 0,5 cm ) (1,5 2) = 41,2 cm HŠ (hrbtna širina) = 1/8 PrO + 5,5 cm + D. Z. U. (1,5) = 17,5 cm ŠRI (širina rokavnega izreza) = 1/8 PrO 1,5 cm + D. Z. U. (3,5) = 12,5 cm PrŠ (prsna širina) = ¼ PrO 4 cm + D. Z. U. (1 2) = 19 cm HŠ + ŠRI + PrŠ = ½ PrO + ᴓ + D. Z. U. (7) = 49 cm Točka A = ¼ ŠRI = 12,5/4 = 3,125 cm 33

48 Slika 33: Razvit kroj ženske bluze/srajce v merilu 1 : 4 z dodatkom za udobje 14 cm, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno). Slika 34: Razvit kroj rokava ženske bluze/srajce z dodatkom za udobje 14 cm. V nadaljevanju bomo kot primer predstavili potek risanja osnovnega kroja ženske bluze/srajce brez prsnega všitka z dodatkom za udobje 3 cm na prsnem obsegu, rokav s komolčnim všitkom ter rokav brez komolčnega všitka. Ostale bluze/srajce brez prsnega všitka z drugačnimi dodatki za udobje smo razvili na enak način. Krojem 34

49 bluz/srajc brez prsnega všitka pa smo v nadaljevanju dodali prsni všitek na sprednjem krojnem delu Primer poteka risanja osnovnega kroja ženske bluze/srajce/obleke z dodatkom za udobje 3 cm na prsnem obsegu 1 2 = GRI = 20,4 cm. 1 3 = HD = 39 cm. 3 4 = KoG = 22 cm. 1 5 = DM = 66 cm. Točke 1, 2, 3, 4, 5 so dolžinske točke, skozi njih narišemo pravokotnice. 4 4a = Od točke 4 odmerimo 2 cm v levo, dobimo točko 4a. Z ravno črto povežemo točki 1 in 4a. Levo od točke 2 dobimo točko 2a. 2a 6 = HŠ = 16 cm. 6 7 = 2/3 ŠRI = 6,33 cm. 7a 8 = 1/3 ŠRI = 3,166 cm. Točke 6, 7, 8 so točke na prsni liniji. Med točko 7 in 7a pustimo razmak 8 cm to je razmak med krojnima deloma. 8 9 = Prš = 18 cm. Narišemo pravokotnice skozi točke 6, 7, 7a, 8, 9 in dobimo točko 10 v pasni liniji = SD = 41,2 cm. Razdaljo odmerimo od točke 10 navzgor, dobimo točko 11, v kateri narišemo pravokotnico = VI = 6, 2 cm. Iz točke 12 dodamo 2 cm navzgor, na levi strani linije odmerimo 1,5 cm navzdol, povežemo z linijo. Na dobljeni liniji dodamo 2 cm v levo. Izmerimo višino zadnje rame (VZR) in jo razdelimo na ½ in ¼. Na četrtini dodamo 1,5 cm, na polovici 1 cm v levo, povežemo s krivuljo v rokavni izrez. Na rami dodamo 1 cm navzgor, ker je zadnji del vedno 1 cm daljši = VI + (0 0,5) = 6,7 cm = VI + (1,5 2) = 8,2 cm. Narišemo diagonalo in na njej odmerimo 7,2 cm. Izrišemo krivuljo = VZR (0 2) 1. Na liniji odmerimo četrtino, nato odmerimo 1 cm v levo, narišemo krivuljo. Povežemo točki 13 in 15, linijo spustimo za 1 cm navzdol. Točko A narišemo 2,375 cm od prsne linije navzgor, kjer seka krivuljo. 35

50 13 16, prenos širine zadnje rame ( 0,5 1). Po potrebi popravimo rokavno odprtino. Označimo točke A, B, C1 in C2 ter izmerimo dolžine. Izmerimo obseg vratnega izreza spredaj in zadaj. Rokav brez komolčnega všitka VRI (višina rokavnega izreza) = 17,95 cm. Naredimo pravokotnice v točkah C1 in C2, izmerimo dolžini linij, vrednosti seštejemo ter izračunamo povprečje. VRO (višina rokavne okrogline) = 1, = 12,966 cm. ORI (obseg rokavnega izreza) = 40,3 cm. ŠR (širina rokava) = ½ ORI + (0 1,5)0,3. Pri rokavu je vedno nadržek, pri bluzi/srajci vsaj 2 cm. Če ga ni dovolj, vzamemo večjo številko v oklepaju. ŠR = 20,45 cm. DR (dolžina rokava) = 60 cm, po tabeli mer. ŠRZap (širina rokava v zapestju) = 10,2 cm (obseg je 20,4 cm). POTEK DELA (rokav na križ, skozi točko 2 narišemo pravokotnico). 1 2 = VRO = 12,966 cm. 1 3 = DR = 60 cm. Skozi točko 3 narišemo pravokotnico. 1 5 = 1 6 = ŠR = 20,45 cm, povežemo s točko = 3 8 = ½ ŠRZap = 10,2 cm. Razdelimo razdalje 5 1 in 6 1 na četrtine, dodamo odmike in izrišemo okroglino. Rokav spodaj razdelimo na polovico, dodamo odmike 0,5 cm na sprednjem delu navzgor in zadnjem delu navzdol. Na zadnjem delu narišemo razporek na polovici, dolžine 8 cm. Rokav s komolčnim všitkom DR = 60 cm. VRI = izmerimo = 17,95 cm. VRO = 2/3 VRI + D.Z.U. (1 3)1,5 = 13,5 cm. ORI = izmerimo = 41,2 cm. ŠR = ½ ORI 1,5 = 18,65 cm. ŠRzap = 10,2 cm. 36

51 POTEK DELA 1 2 = VRO = 13,5 cm. 1 3 = DR = 60 cm. 3 4 = 2 cm, odmerimo navzgor. 2 5 = 5 4 = ½ = 22,5 cm. 5 6 = 1 cm, odmerimo navzgor. Iz točk 1, 2, 3, 6 narišemo pravokotnice. 2 A = točka A = 2,375 cm, odmerimo navzgor. A 7 = ŠR = ½ ORI 1,5 = 18,65 cm. 1 8 = 8 7 = ½ = 7,5 cm. 8 9 = 1 cm, odmerimo v desno = 10 9 = ½ = 4,25 cm. Povežemo točki A in 10, razdaljo razpolovimo, točko na polovici povežemo s točko = A + 0,5 = 2,875 cm, odmerimo navzdol. Povežemo točki 9 in 11. A 10; razdalja polovice je 6 cm. Skozi točko 9 narišemo pravokotnico ravna nit osnove. Na pravokotnici skozi točko 2 odmerimo 2 cm v levo, povežemo s točko 11. Razdaljo ½ 9 razpolovimo in dodamo 1 cm navzgor, razdaljo 9 11 razpolovimo in dodamo 0,8 cm navzgor. Izrišemo krivuljo. 4 4a = 1 cm, odmerimo v desno. Skozi točko 11 narišemo pravokotnico na komolčno linijo, na komolčni liniji odmerimo 1 cm v levo. Povežemo s polno črto do komolčne linije, naprej pa s prekinjeno črto. Iz točk 6 in 4 odmerimo 1 cm v desno, novi točki povežemo s točko A. Iz točke A odmerimo 4 cm (prenos s prednjega dela, razdalja A 7a). V dobljeni točki naredimo pravokotnico na komolčno linijo. Točko A povežemo z diagonalo do prekinjene črte, odmerimo 10,2 cm in dobimo točko 12. Odpremo rokav po črtkani liniji, prenesemo desno in levo. Narišemo točke A, B, C1 in C2. Med točkama C1 in C2 označimo točko C. Vmes je razdalja za nadrževanje, ki naj bo med 2 in 3,5 cm. 3.5 FOTOGRAFIJE ŽENSKIH BLUZ/SRAJC Bluze/srajce smo sešili po opisanih krojih. Za ocenjevanje videza bluz/srajc istega kroja z različnimi dodatki za udobje smo bluze/srajce oblekli na lutko Adjustoform S, ki smo ji prilagodili mere tako, kot je opisano v poglavju 3.3. Bluze/srajce smo fotografirali od spredaj in zadaj. 37

52 Slika 35: Ženska bluza/srajca z dodatkom 0 cm na prsnem obsegu, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno). Slika 36: Ženska bluza/srajca z dodatkom 3 cm na prsnem obsegu, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno). 38

53 Slika 37: Ženska bluza/srajca z dodatkom 7 cm na prsnem obsegu, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno). Slika 38: Ženska bluza/srajca z dodatkom 14 cm na prsnem obsegu, brez prsnega všitka (levo) in s prsnim všitkom (desno). 39

54 Slika 39: Fotografije bluz/srajc brez prsnega všitka z dodatki za udobje 0 cm (A), 3 cm (B), 7 cm (C), 14 cm (D) s sprednje in zadnje strani, ki smo jo prikazali anketirancem ob vprašalniku. Slika 40: Fotografije bluz/srajc brez prsnega všitka (fotografije levo) in s prsnim všitkom (fotografije desno) z dodatkom za udobje 0 cm (A1, A2), 3 cm (B1, B2), 7 cm (C1, C2) in 14 cm (D1, D2) s sprednje strani, ki smo jo prikazali anketirancem ob vprašalniku. 40