OBLAČENJE IZRAŽANJE SKOZI MODO IN BARVO

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Helena FRAS OBLAČENJE IZRAŽANJE SKOZI MODO IN BARVO univerzitetnega študijskega programa Tekstilstvo Maribor, september 2009

2 OBLAČENJE IZRAŽANJE SKOZI MODO IN BARVO Študentka: Študijski program: Smer: Helena FRAS Univerzitetni; Tekstilstvo Oblačilno inženirstvo Mentor: doc. dr. Gabrijela FUŽIR BAUER Maribor, september 2009

3

4 I Z J A V A Podpisana Helena FRAS izjavljam, da: je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom doc. dr. Gabrijele FUŽIR BAUER; predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi; soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v Mariboru. Maribor, Podpis:

5 OBLAČENJE IZRAŽANJE SKOZI MODO IN BARVO Ključne besede: moda, oblačila, barve, stili, preference UDK: 7.01: (043.2) POVZETEK Bistvo diplomskega dela je ugotoviti vpliv mode na izražanje posameznikove osebnosti in kako barve in njihove nianse vplivajo na všečnost in obliko oblačila. Empirični del diplomske naloge smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da modnost nima velikega vpliva na način oblačenja, kar lahko povežemo s hitrim spreminjanjem modnih trendov. Na izbor oblačil vplivajo dejavniki kot so spol, starost, izobrazba in značaj posameznika. Ti vplivajo tudi na všečnost barv in barvnih kombinacij oblačil. Najbolj priljubljena je modra barva, najmanj zaželeni pa sta siva in rjava. Najljubše kombinacije oblačil so s črno in z belo barvo. - IV -

6 DRESSING FASHION AND COLOUR AS A WAY OF EXPRESSION Key words: fashion, clothes, colours, styles, preferences UDK: 7.01: (043.2) ABSTRACT The essence of diploma is to assess fashion's influence on expresing personality of individuals and how colors and its tones influence on pleasentness and form of clothing. Empirical part of diploma was carried out with a questionnaire. Results show that fashion does not have a big influence on clothing style, due to fast changing of fashion trends. Selection of clothing is influenced by factors such as gender, age, education and character. Those factors influence pleasentness of colors and color combinations of clothing as well. Blue is the most popular color, the least are grey and brown. Favourite combinations of clothing include black and white color. - V -

7 KAZALO 1 UVOD TEORETIČNA IZHODIŠČA Oblačenje Zgodovina oblačenja Oblačilni videz, oblačilna moda Funkcije oblačenja Moda Opredelitev mode Teorije o modi Sporazumevanje skozi modo, modne trende in barvo Barve Kaj so barve Mešanje barv Učinki barv Fizikalni učinki Psihološki učinki Karakteristike barv Rdeča Oranžna Rumena Zelena Modra Vijolična Škrlatna Rjava Bela Črna Siva Govorica barvnih kombinacij - barvno usklajevanje Barvna harmonija Barvni kontrasti Kontrast med čistimi barvami Komplementarni kontrast Kontrast med svetlimi in temnimi barvami Kontrast med čistimi in zastrtimi barvami Kontrast med toplimi in hladnimi barvami Kontrast količin Sočasni (simultani) kontrast RAZISKAVA Definicija problema Načrt raziskave Kratek povzetek teoretičnih dognanj Določitev hipotez VI -

8 3.5 Opis anketnega vprašalnika Obdelava podatkov in analiza rezultatov Sestava vzorca Rezultati raziskave Diskusija... 4 SKLEP SEZNAM UPORABLJENIH VIROV SEZNAM SLIK... PRILOGE VII -

9 1 UVOD Širok pojem mode zajema celoten način človekovega življenja, vendar ga največkrat povezujemo z oblačili in modnimi dodatki. Oblačila so že stoletja način neverbalnega komuniciranja. Vse kar imamo oblečeno, vključno s celotno podobo, omogoča, da drugim posredujemo podatke o sebi, o socialnem položaju, kulturi, naših lastnih prepričanjih, karakterju Nikakor ne moremo reči, da je modno oblačenje brez smisla, saj slediti modi pomeni slediti pojmu lepega, kar pa ima danes zelo velik pomen. Pojem lepega se stalno spreminja. Današnji slog življenja vključuje dovršeno estetiko ter harmonično in skladno oblačenje. Z oblačili lahko opozorimo nase, si poskušamo pridobiti višji položaj ali se skriti v ozadje. Kako nas bodo dojemali drugi, je odvisno tudi od prave barvne uskladitve oblačil. Svet je pisan. Barve okrog nas vzbujajo pozornost, nas pritegnejo ali odvrnejo. Narava s svojimi toni deluje vedno ubrano in harmonično, medtem ko lahko nasprotno barve našega oblačila druge osebe dobesedno odbijejo. Umetnost, izbrati prave odtenke in prave barve, pomeni imeti smisel za lepoto, za estetiko, kar je v današnjem času način življenja. Na izbor barv vpliva želja in subjektivno zaznavanje vsakega posameznika, velik vpliv pa imajo tudi modni trendi, ki vsako sezono spremenijo paleto modnih barv. Z diplomskim delom želim prikazati pomembnost mode v človekovem izražanju in sporazumevanju z ostalim svetom s pomočjo oblačenja. Ker so barve pomembni dejavnik modnega sveta in predstavljajo človeku prvi stik z okolico, bom prikazala njihove karakteristike in vplive, ki jih povzročajo posamično ali v kombinaciji z drugimi barvami. Oblačila spremljajo človeka že iz pradavnine. V teoretičnem delu bom najprej na kratko prikazala čas od prvotnih kož ubitih živali do prvih zametkov izdelovanja tekstilij, celotno zgodovino razvoja oblačil in mode, od Egipčanov do danes. Razčlenila bom pojma oblačilni videz in oblačilna moda, ju primerjala ter se osredotočila tudi na stil oblačenja. Ker si ne predstavljamo življenja brez oblačil (modnih ali malo manj modnih), me bo zanimalo, katere so najpomembnejše funkcije oblačenja. Modo je potrebno razčleniti posebej. Definirala bom pojem mode, se poglobila v teorije o njenem nastanku in sposobnosti preživetja ter kaj vpliva na njen razvoj. Tu bom predstavila tudi modne trende pomladi 2009, katere barve so moderne v ženskem in moškem svetu

10 V naslednjem delu naloge bom predstavila barve. Zanimalo me bo, kaj so, kako jih zaznavamo in kako se mešajo, kaj so primarne, sekundarne in terciarne barve. Predstavila bom barvni spekter in valovne dolžine svetlobe, ki določajo barvo. Podrobneje bom razdelila fizikalne učinke barv in ker so le-te subjektivne zaznave vsakega posameznika, jih bom predstavila tudi s psihološkega vidika. Ker so barve vizualna zaznava in ker jih vedno zaznavamo v interakciji z vsemi drugimi zaznavami, so njihovi psihološki učinki zelo različni. Razložila bom, kaj so svetle in temne barve, tople in hladne in od kod izvirajo asociacije barv, razdelila jih bom tudi na težke in lahke. Ker so karakteristike barv tako različne kot same barve, bom enajst barv tudi podrobneje razložila. Barve v kombinaciji ena z drugo delujejo zelo različno. Učinkujejo lahko harmonično ali disharmonično. Poglobila se bom v barvne harmonije ter ugotavljala, kaj je smisel za estetiko in lepoto, posebej pa bom razložila barvne kontraste. Katere barve združiti, kateri barvni kontrasti delujejo najlepše, najmočneje, najnežnejše in najpravilnejše, bom ugotavljala s podrobnejšo razčlenitvijo sedmih barvnih kontrastov. S pomočjo odgovorov anketnega vprašalnika in na podlagi teoretičnih izhodišč bom v empiričnem delu poskušala preveriti zastavljene hipoteze in priti do zaključkov, ki jih bodo potrdili ali ovrgli

11 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.1 Oblačenje Oblačilni videz je vse, kar nosimo ali kar imamo na sebi. V ožjem pomenu so to oblačila, v širšem pa še vsakovrstni dodatki, pričeske, ličenje, nega, krašenje telesa Vsak posameznik ima možnost razviti svoj način oblačenja, ki se sklada z njegovo osebnostjo, postavo, željami in potrebami. Na oblačenje kot način izbire imata najmočnejši vpliv družbeni izvor in način življenja, medtem ko so prisotni še vsi splošni kulturni, družbeni, gospodarski in politični dejavniki. Ker so ti dejavniki določenim družbenim skupinam skupni, se na njihovi osnovi oblikujejo načini ravnanja, ki so lastni posameznim skupinam [2, 26] Zgodovina oblačenja Izdelovanje oblačil je ena najstarejših človekovih dejavnosti. Ljudje že od pradavnine uporabljajo tekstilije za zaščito pred raznovrstnimi vremenskimi vplivi. Začetke oblačenja predstavlja ovijanje v kože ubitih živali, v neolitiku pa so že znali presti s preslico ter tkati rastlinska in živalska vlakna na preprostih statvah. Pomembno vlogo pri izdelovanju oblačil je imela poleg osnovne vloge po zaščiti že od samega začetka tudi želja po ugajanju, trudili so se izdelovati lepe, kakovostne in različno obarvane tekstilije, uporabljali so kovinske niti ter razvijali krasilne tehnike. Ljudje so in bodo s svojo obleko izražali okus in življenjski stil. Skozi vsa zgodovinska obdobja so barve oblačil in drugih dodatkov ter poslikav nakazovale statusni simbol socialnih slojev ali mitoloških prepričanj. V začetkih razvoja so bile barve manj pestre, pridobivali so jih iz naravnih barvil in pigmentov živalskega ter rastlinskega izvora, pa tudi iz zemlje [14, 26]. Oblačila so bila sprva preprosta in neukrojena, sčasoma pa so se začela spreminjati v vedno bolj zapleteno oblikovana. Z nastankom razredne družbe so se posamezni sloji ljudi začeli razlikovati po uporabi materialov, barv in obliki oblačil. V višjih slojih se je pričela pojavljati moda, s katero so potrjevali prevladujoči položaj [16]. Osnovno oblačilo v času Egipčanov ( let pr. n. št.) je bil predpasnik šenti, ki je moškim segal do pasu, ženskam do pazduhe. Oblačila vladarjev so bila poudarjena s - 3 -

12 posebnimi oznakami. Za oblačila so uporabljali vzorčaste tkanine s ponavljajočimi vzorci, glavne barve so bile bela, rdeča in barva zlata, veliko so uporabljali tudi zeleno in rjavo [11, 32]. V stari Grčiji ( let pr. n. št.) je bil glavno moško oblačilo neukrojen kos blaga do kolen, spet na ramenu, imenovan hiton. Ženski peplos je bil daljši in prepasan. Grška oblačila so bila v zelo močnih in živih rdečih, rumenih, zelenih in purpurnih barvah, z raznovrstnimi vzorci in vtkanimi zlatimi nitmi. Osnovna barva je bila bela [11]. V obdobju Rimljanov (400 pr. n. št. 500 n. št.) je bilo glavno oblačilo tunika, preprosto kratko oblačilo brez, pozneje z rokavi. Zgornja ženska tunika (stola) je bila bela in z zlatim okrasjem. Značilno oblačilo antičnega Rima je bila toga bele barve, s škrlatnimi ali purpurnimi obrobami, kar je določalo družbeni položaj posameznika. Ob žalovanju in religioznih svečanostih so uporabljali togo temnejših barv. Priljubljene barve so bile rdeča, rumena in modra [11]. V obdobju Bizanca ( n. št.) je bilo osnovno moško in žensko oblačilo tunika z razširjenimi rokavi, ki se je podaljšala do tal v tuniko dalmatiko. Oblačila so bila po družbeni lestvici strogo ločena. Tunike cesarjev so bile iz zlatega brokata, čez njih pa so nosili ogrinjalo hlamida purpurne barve. Barvi visokih slojev sta bili purpurna in zlata. Purpurna barva je vedno bolj postajala tudi barva svečenikov. Učinek zlatih in purpurnih odtenkov je še posebej prišel do izraza v temačnih prostorih. Tunike in stole žensk so bile v rumenih, oranžnih, temno rdečih, modrih ali temno zelenih barvah, enobarvne ali vzorčaste. Obleka je postala hierarhična oznaka [11, 24, 32]. Oblačili revnejšega sloja romanike ( n. št.) sta bili tunika in hlače, fevdalci pa so se oblačili v razkošne bizantinske obleke. V gotiki ( n. št.) postane ženska ideal in simbol lepote. Pojavijo se zahtevnejše krojena oblačila in razlike med spoloma. Oblačila so bila sešita iz različnih barvnih ploskev (moda mi-parti), pomemben dodatek pa so bili barvni trakovi in krzno. Purpurna barva je še vedno statusni simbol, postane pa tudi simbol papeža, ki se ogrinja v purpurno barvo. V tem času se začne poudarjati tudi vitkost telesa. Modni dodatki so bili težki pasovi, ogrinjala in visoka pokrivala. V ospredje pridejo čiste barve barvnega spektra [11, 32]

13 V renesansi ( n. št.) pridejo v ospredje čipke, globoki dekolteji, korzeti, ki so zožali pas, in široka krila. Prevladujejo težki materiali, kot sta žamet in brokat, pisane tkanine pa so nadomestile tkanine v zamolklih, temnih ali črnih barvah, z zlatimi vezeninami, ki so predstavljale okus in status. Beli so bili le naborki okrog vratu. Škrlatno rdeča je bila barva privilegiranega sloja, prav tako rdeč in moder žamet z zlato vezenino. Revnejši sloj se je oblačil v svetlejša oblačila. Predpisi, kaj lahko kdo nosi in kje, so bili zelo strogi. Med moškimi oblačili so prevladovale kratke haljice, zelo kratke hlače in polkrožni plašč. Prevladujoča modra barva je dajala videz neskončnosti, zamolkli odtenki, ki so jih začeli uporabljati pozneje, pa so delovali skrivnostno [10, 11]. V baroku ( n. št.) ženske najprej odvržejo okorna oblačila, pri moških pa so moderne čipke na srajcah in dolžini hlač ter raznobarvne nogavice. Ženska krila so v prevladujoči rdeči barvi, modri, roza, zeleni ali rumeni barvi, z zlatimi in srebrnimi vezeninami. V tretjem desetletju se stil spremeni, prevladovati začne črna barva in bele srajce z naborki. Pas se zoži. Francoski barok vpelje škrlatno rdečo, temno in svetlo modro, rumeno in sivo barvo, ki začnejo kasneje prehajati v vedno bolj zamolkle barve. Uporaba tkanin je določena glede na družbene sloje [11, 24]. Rokoko ( n. št.) povrne sproščen in lahkotni slog oblačenja. Pri moških se pojavi oblika suknjiča, telovnika in hlač. Ženskost je poudarjena, modni dodatki so v različnih barvah, prevladovati začnejo svetle pastelne barve, rožnata, svetlo modra in rumena [32]. Revolucija in direktorij ( n. št.) uvedeta novo moško oblačilo frak. Moda se poenostavi, še vedno so moderni lahki, prosojni materiali svetlih barv, rožnata, svetlo modra, rumena ter vsi pasteli [11, 32]. V t. i. empirju ( n. št.) lahkotna oblačila zamenjajo toplejši materiali, bolj primerni za evropsko podnebje, iz Rusije prinesejo tudi prve krznene plašče. Višji sloji uporabljajo težke tkanine, kot sta žamet in svila. Moderne so svetle barve hlač k temnejšemu fraku pri moških, restavracija ( n. št.) pa uvede enostavne bele ženske obleke. Barve postanejo zelo umirjene, nerazburljive [10, 11]. Bidermajerski slog ( n. št.) se ravna po gotskem, renesančnem in baročnem slogu. Pri moških se proti koncu tega obdobja kot novost pojavi kombinacija suknjiča, hlač in - 5 -

14 telovnika v isti barvi, največkrat rjavi, modri ali črni. Črna je izključno moška barva. Ženske obleke so svetlih barv, čez katere si ogrinjajo temne, črne šale. Moderne ženske barve so torej svetlejše, medtem ko so v moškem svetu v ospredju barve, kot so črna, siva, modra in rjava. 19. stoletje je stoletje sivih odtenkov in črnine [10, 11]. 20. stoletje prinese nove barve in vedrino. Moda se začne spreminjati veliko hitreje. Obdobje secesije ( n. št.) prinese nov tip ženske obleke kostim. V obdobju funkcionalizma ( n. št.) ženske postopoma opuščajo steznik in se odločajo za enostavnejšo, bolj udobno obleko, ki se skrajša do gležnjev. Moderno je barvno krzno, čipke, ki so bile v preteklih obdobjih skoraj obvezni modni dodatek, pa zdaj zamenjajo gumbi. Med svetovnima vojnama se pospeši osvobajanje telesa. V dvajsetih letih pridejo v modo preproste dolge obleke s pasom na bokih, ki poudarjajo deški videz; majhne prsi in ozke boke. Enak stil je prisoten pri vseh družbenih slojih, obleke se razlikujejo le v materialu in dodatkih bižuteriji. Pri moških se pojavijo pulover in resnobni športni kroji z drobnimi karo ali črtastimi vzorci. Okrog leta 1930 se barvna paleta ponovno spremeni. V ospredje pridejo zadržane barve, ki so sinonim elegance tega časa. Vodilne barve tega časa so rjava, siva in rdeča. Trideseta leta so umirjena, v stilu Coco Chanel, ki vpelje nov material jersey in črnobeli slog. Poudarjena je preprostost. Moderna so široka ramena in ozki boki, uporabljajo se sintetična vlakna, med oblačili pa začne prevladovati športni stil. V štiridesetih letih so ženska oblačila polna moških dodatkov in spominjajo na uniforme. V petdesetih letih pridejo v modo dolge elegantne obleke do gležnjev, A, X, Y, V in T linij. Pod vplivom filmskih zvezdnikov iz Amerike se razvija mladostniška moda, polna usnja, žameta, pletenin, predvsem pa jeansa. Šestdeseta leta predstavljajo rojstvo mini krila in unisex oblačil. V ženski in moški modi se pojavijo raznolike žive barve. To je tudi obdobje oparta (optična umetnost) in geometrijskih vzorcev, katerim osnova sta črna in bela barva. Kot že v dvajsetih letih, je ponovno moderno deško žensko telo. V sedemdesetih letih se razvije hipijevska moda, katere glavne značilnosti so hlače na zvon, mini krila in maksi dolžine. Moderni so raznovrstni vzorci in pestre, žive barve. To je tudi čas rojstva bikinija z vrvico. Kot v vsaki modni sezoni je tudi tu namen povzdigniti šarm, dražljivost in zapeljivost ženske

15 Osemdeseta leta so moda ekstremov; zelo dolgo ali pretirano kratko, ozko ali zelo široko. Z devetdesetimi leti se začne moda spreminjati zelo hitro. Vsaka sezona prinaša s seboj nove modne smernice, ki pa jih še vedno kroji ozek krog ljudi modnega sveta in vpliv zvezdnikov. Barvno je več ali manj dovoljeno vse, vsako polletje pa prinese s seboj niz novih vodilnih barv, ki predstavljajo rdečo nit trenutne sezone [10, 11, 16] Oblačilni videz, oblačilna moda V začetku 20. stoletja je modni ilustrator Marvel Vertès zapisal:»bil je čas, ko so bile obleke kot spomeniki. Narejene so bile iz dragocenih tkanin iz daljnih dežel. Oblikovali so jih tako, kot načrtuje arhitekt hišo počasi in z veliko skrbjo. Niso bile le za slepilo očem, namenjene so bile, da preživijo generacijo, ki jih je oblikovala«(o'hara 1994, X). Razumevanje pojma oblačilne kulture obsega tudi spoznavanje gospodarskih, družbenih, političnih in kulturnih razmer, ki so in še vplivajo na oblačilni videz. Pojem»oblačilna kultura«je sestavljen iz več prvin, od katerih je najbolj vidna prvina»oblačilni videz«. Kot smo omenili že na začetku tega poglavja, je oblačilni videz vse, kar nosimo ali kar imamo na sebi, torej oblačila, vsakovrstni dodatki, pričeske, ličenje Čeprav je oblačilni videz odvisen od oblačilne mode, pojma nikakor ne moremo enačiti [2, 26]. Moda niso le najnovejše kreacije aktualnih modnih obiskovalcev. V širšem smislu je običaj ali okus časa, razvoj oblačilnih stilov, okraševanje, tudi hrana in stanovanje, ki v določenem trenutku predstavljajo neko družbo. Gonilna moč mode je želja po spremembi, ta pa je modna samo, dokler ni preveč razširjena. Takrat je potrebno uvesti nove modne smernice. Moda je še vedno, enako kot v preteklosti, izraz družbenega uveljavljanja [11]. Stil oblačenja Ule (2002, 76 77) definira življenjski stil kot»bolj ali manj integrirano množico praks, dejavnosti, življenjskih in vrednostnih orientacij, želja«. Uteleša se v navadah»oblačenja, hranjenja, delovanja«. Je skupek navad, način uporabe dobrin, prostorov, časa, s katerimi ljudje definiramo sebe in druge ljudi«(ule 1998, 26). Na njegovo izbiro vplivajo skupinski pritiski, vidnost modelov socialnih vlog ter družbenoekonomske razmere [29]

16 Življenjski stil se torej simbolično izraža med drugim tudi z načinom oz. stilom oblačenja. Le-ta je rezultat človekove lastne potrebe in miselnega napora za oblikovanje svoje podobe in za razliko od mode, ki mine, stil ostaja. Predstavlja kombinacijo lastnosti, ki ga razlikuje od ostalih v njegovi kategoriji in ni vezan na modo. Vsak kos obleke je izdelan v določenem stilu, ki je lahko del trenutno modernega ali pa predstavlja nekaj, kar ne sovpada z modo. In čeprav bodo oblačila narejena po določeni modi, ne bodo vse mode stilno okusne, saj je bistvo nekaterih prav v tem, da nasprotujejo slogu, ki velja za okusnega. V določenem obdobju je določen stil bolj, v drugem manj popularen in se v nasprotju z modo ne spreminja. Ne glede na to, ali je stil moderen ali ne, pa lahko vsak posameznik razvije svoj stil oblačenja. Oblačilni stil je pomemben dejavnik pri oblikovanju posameznikove samopodobe, razvoju osebnih vrednot in odnosa do sveta ter identificiranju posameznika z določeno kulturo oz. subkulturo. Stilske razlike so glavni vir oblikovanja osebnih in socialnih identitet [1, 24]. Stili oblačenja so različni. Klasični stil je prepoznaven po strogih linijah oblačil in temnih barvah, ki se kombinirajo z belo, predvsem črna, temno modra in rjava ter sivi odtenki barv. Primer je poslovna obleka oziroma kostim. Hunklova (v Kovačev, 1997) deli ta stil na konvencionalno klasiko in nekonvencionalno klasiko, v kateri so prisotni ekstravagantni dodatki (telovniki, kravate pri ženskah, kratka oz. zelo dolga krila). Elegantni stil se nosi najpogosteje ob posebnih priložnostih, vedno bolj pa se prenaša tudi v poslovni svet. Barvno skoraj ni omejitev. Športno elegantni stil je najpogostejši in se uveljavlja tudi v poslovnem svetu. Predstavlja udobno in hkrati elegantno oblačilo, v katerem je mogoča tudi dinamika gibanja. Barve so sproščujoče in zajemajo vse barvne kombinacije. Za športne aktivnosti izberemo športni stil, ki je primeren tudi za prosti čas. Oblačila so udobna, širših krojev in dopuščajo popolno svobodo gibanja, barve so sveže in razigrane, prisotni so močni barvni kontrasti. Trendovski stil najpogosteje izbirajo mladi in je vezan na zadnje modne trende. Življenjska doba se spreminja skupaj z modo. K subkulturnemu stilu spadajo različni stili iz posameznih subkultur, kot so rockerji, raverji, punkerji [15] Funkcije oblačenja Kljub temu da se oblačila po uporabi delijo na vsakdanja, delovna, praznična, oblačila za posebne priložnosti itd., obleka v vsakem primeru zadošča potrebi po zaščiti, potrebi po pripadnosti in hkrati vidnemu izražanju le-te ter potrebi po individualnem ločevanju oziroma - 8 -

17 razmejevanju od drugih. Obleka nas torej varuje, skriva in razkriva, označuje in razmejuje, ločuje od drugih in izraža naš lastni jaz. Z obleko spreminjamo svoj zunanji videz, skozi njo komuniciramo in predstavljamo svojo osebnost. Osnovne funkcije oblačenja lahko razlikujemo na: zaščito, zakrivanje, komunikacijo in odkrivanje ter privlačnost [26]. Prva funkcija oblačenja, ki jo bomo izpostavili, je zaščita pred zunanjimi vplivi. Človek bi se naj začel oblačiti z namenom, da se izogne neprijetnim vremenskim vplivom in velikim temperaturnim preskokom. S preseljevanjem v bolj neobljudene kraje jim je bil še bolj izpostavljen. Kljub temu nekatera ljudstva še vedno hodijo gola, kar nam lahko spodbija teorijo, da je obleka nujno potrebna. V zaščiti torej, kot navaja Barnard v svojem delu, ne moremo videti primarne naloge obleke [1]. Zaščita v določenih okoliščinah pomeni tudi zakrivanje. Človek je skozi zgodovino začel skrivati svoje telo pred ostalimi ter se s tem rešil občutka sramu. Potreba po zakrivanju izhaja iz različnih verstev, kjer spodobnost narekuje zakrito telo. Flugel trdi, da je sramežljivost izrazito narasla po zlomu grško-rimske civilizacije. Krščanstvo želi odvrniti pozornost od telesa na duha, to pa dosežemo tako, da telo zakrijemo. Po Samu ima zakrivanje tudi drugi pomen; loči nas od živalskega sveta, s čimer presežemo naravo. Povzeto po Barnardu Brownova oporeka trditvi, da bi bila spodobnost glavna naloga oblačenja, saj vsaka družba po svoje pojmuje spodobno obleko in obnašanje, do razlik pa lahko prihaja že znotraj iste kulture. Barnard pa govori tudi o funkcijah zakrivanja, ki niso povezane s spodobnostjo. Z oblačili lahko zakrijemo oz. spremenimo telesne značilnosti, da so videti manj opazne ali jih poudarimo. To nalogo opravlja več oblek in stilov mode, kot se zavedamo. Oblačila so lahko tudi kamuflaža, s katero dosežemo, da ne pritegujemo pozornosti okolice [1, 24]. Funkciji zakrivanja nasprotuje funkcija odkrivanja in privlačnosti. Temelji na pritegnitvi pozornosti na telo, s čimer poudarimo človeško živalskost, saj je, prav tako kot dlaka ali perje na živalih, obleka namenjena spolnemu zapeljevanju. Razlikujemo se le v tem, da pri živalih zapeljujejo samci, medtem ko pri ljudeh ženske. Laver ta pojav razlaga s pomočjo zgodovinskega razvoja. Moški so si svoje partnerice izbirali na osnovi njihove zunanje privlačnosti, medtem ko so ženske moške izbirale po njihovi zmožnosti vzdrževati in varovati družino. Zato mora žensko oblačilo izražati njihovo seksualno privlačnost, oblačila moških pa morajo nakazovati njihov družbeni status. Kaj je privlačno, je odvisno od časa, saj različna - 9 -

18 zgodovinska obdobja pripisujejo privlačnost različnim delom telesa. Smernice temu daje moda. Lepšanje je močan motiv oblačenja. Večina je prepričana, da se lepoto doseže z lepo obleko, nakitom ali barvanjem telesa (ličenjem). Eni si želijo lepo obleko zaradi lastnega ugodja, drugi želijo s tem vplivati na občutke drugih. V vsakem primeru je s harmonijo med posameznimi kosi obleke in pravo izbiro barv mogoče doseči določene estetske učinke. S pravilno izbiro kosov in barv oblačil lahko poudarjamo dele telesa, ki so nam všeč in zakrivamo pomanjkljivosti. Pogoj za to je razvit čut za estetiko osebe, ki oblačilo nosi. Tu je smotrno ovrednotiti oblačilo tudi kot družbeni status, tako pri moških kot pri ženskah, saj ljudje velikokrat presojamo druge po njihovih oblačilih. Visoki družbeni položaj pomeni tudi oblačiti se temu primerno [1, 24]. Oblačila so tudi komunikacijski dejavnik. Prvi stik posameznika z okoljem je njegov videz, tega pa v veliki meri določa obleka, ki jo trenutno nosi, njena barva, usklajenost in modna usmerjenost. Barnard navaja trditev avtorjev Roach in Eicher, da»moda in oblačenje simbolično povezujeta skupnost«. Moda oziroma sporazum, v kaj se bodo ljudje oblačili, je družbena vez, ki obenem nosi sporočilo o članstvu v kulturni skupini vsem v njej in tudi tistim, ki tam niso. Obenem lahko tu izpostavimo oblačenje kot izražanje posameznikovega jaza.»eden od priljubljenih predsodkov o modi, oblačenju in komunikaciji zajema prepričanje, da obstaja povezava med barvami in razpoloženji. Ne moremo zanikati, da je moč obleko in modo uporabiti, da odraža, krepi, prikriva ali ustvari razpoloženje. Svetle, kontrastne barve lahko odražajo brezskrbnost, vsaj v nekaterih zahodnih predelih. S črtastim kontrastom, kjer črte menjajo smer ali sekajo, morda izrazimo notranjo razgibanost«(barnard 2005, 79). Tako lahko s kontrastno črto in barvo sporočamo živahno razpoloženje, le-to pa se okrepi tudi pri človeku, ki tako kombinacijo nosi [1]. Povezavo med barvami in razpoloženji je raziskovala tudi Fužirjeva, ki je glede na zastopanost barv in barvnih tonov, v katere so bili ljudje najpogosteje oblečeni v štirih izbranih mestih po Evropi, vrednotila»občutja, čustva in razpoloženja, ki so jih izražali ljudje v posameznih mestih v izbranih trenutkih«(fužir 2001, 94). Glede na prevladujoče barve je prišla do ugotovitev o splošnem vzdušju v posameznih mestih, ki so ga ljudje izražali z oblačili, to pa lahko prenesemo na značilnosti ljudi, ki živijo v teh mestih. Fužirjeva ugotavlja, da»v sodobni družbi z velikim pretokom informacij in ljudi ne moremo več govoriti o splošno veljavnih načelih o tem, kako kaj izraziti, kljub splošnemu trendu

19 globalizacije. Učinek globalizacije je ta, da se med sabo vedno manj razlikujejo lokalna področja, vedno bolj pa posameznik od posameznika«(fužir 2001, 135). Trend individualnosti torej v današnjem času zelo hitro narašča [12]. Če povzamemo po Samu, je kljub vsemu težko razložiti, zakaj se oblačimo, saj se ob vsem prikrivanju, olepševanju in zaščiti človek oblači tudi v primerih, ko bi se počutil bolje in udobneje brez obleke, ko mu ni do lepšanja telesa in se hkrati na drugi strani razgalja pred drugimi brez občutka sramu (kopališča, plaže, savne ) [1]. 2.2 Moda Opredelitev mode (definicije) Mnenja o tem, kaj je moda, so različna. Opredelili jo bomo s tremi definicijami. 1. Moda so»v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, modnih dodatkov, barve. Označuje vsakokratni časovni slog, časovni okus pri najrazličnejših predmetih vsakdanje uporabe in ne samo oblačil. Poimenovanje izhaja iz latinske besede modus, kar pomeni način«(o'hara 1994, 152). 2.»Móda -e ž (o ) v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem krojev oblačil, obutve, vzorcev blaga, modnih dodatkov kar ustreza splošnemu okusu določenega časa izraža stanje, da kaj ustreza splošnemu okusu določenega časa«[39]. 3.»Moda (lat. modus: način) je skupina pravil, po katerih se ustvarjajo in zadovoljujejo navidezne potrebe po oblačenju in videzu nasploh«(sam 2006, 40) Teorije o modi Za nastanek mode je potrebna želja po izstopanju z zunanjostjo. Želja biti podoben privede do oponašanja, kar je ponovno izstopanje. Vse do sredine 18. stoletja je bila razslojenost

20 družbenih skupin prikazana z razlikami v oblačenju, kar je bila osnovna zakonitost mode. Absurdne modne trende so si izmišljali z razlogom, da jih povprečni ljudje ne bi mogli posnemati. Po obdobju industrijske revolucije postane moda prevladujoči način oblačenja, s potrebo povprečne družbe, da postane z videzom podobna»najvišjim«. Danes načrtovanje novih oblik oblačil prevzema industrija tekstila in konfekcija. Vzrok temu ni nova elita, temveč cilj, da nova oblačila sprejme množica. Končni rezultat tega je dobiček [24]. Po teoriji združevanja in izolacije sta za nastanek mode po Simmlu dve bistveni družbeni tendenci, ki nasprotujeta ena drugi; potreba po povezanosti in potreba po osamitvi. Za obstoj mode mora imeti posameznik željo biti del večje družbe, hkrati pa si mora želeti biti ločen od nje, da ga lahko drugi obravnavajo kot posameznika in ne kot celoto. Ta teorija temelji na potrebi ljudi po družbeni pripadnosti in potrebi po individualnosti. Wilsonova ta pojav opiše kot potrebo, da smo podobni ostalim v našem okolju, obenem pa nočemo biti njihovi kloni. Namen modnega oblačenja je torej biti pripadnik družbene skupine in se obenem razlikovati od vseh ostalih, ki so v njej [1]. Če po tej teoriji ena izmed teženj manjka, se moda ne more razviti. To lahko zasledimo pri primitivnih družbah, kjer je želja po individualnosti podrejena vrednotam in prepričanju širše družbe. Zaradi manjše želje po novostih se tudi način oblačenja v takih družbah počasneje spreminja. Moda ima tukaj drugo obliko in pomen, je nekaj nevtralnega, lahko pomeni celo nošo ali preprosto lepšanje v obliki nakita. Skoraj vedno je tesno povezana s prostorom, kjer družba živi in se skozi čas bistveno ne spreminja [3]. Za razvoj mode torej potrebujemo kompleksno družbo, kjer prostor ne igra vloge, se pa moda časovno zelo hitro spreminja. Teorijo združevanja in izolacije imenujejo nekateri tudi kot teorijo o imitaciji in diferenciaciji. S pomočjo mode lahko posameznik posnema oblačenje okolice oziroma družbene skupine kateri pripada, ter s tem zadovolji potrebo po socialni opori. Prav moda pa tudi omogoča izstopanje iz skupine, saj se lahko posameznik svobodno odloča o njeni uporabi [25]. Moda je tudi pokazatelj ločevanja med družbenimi razredi. Ko se začne moda seliti iz višjih na nižje družbene sloje, si višji sloj ustvari novo modo zase. Nove modne smernice se skoraj vedno oblikujejo v višjih družbenih slojih, sledijo jim nižji. Ta pojav opisuje teorija kapljanja (trickle down), ki govori o konstantnem procesu prenosa mode iz višjega na nižje sloje, ob tem pa postane zastarela. Ta teorija je vezana predvsem na hierarhično ureditev družbe in zapostavlja vrsto drugih identitet, kot so spolne, starostne, etnične, verske itd [17, 25]

21 Danes ji nasprotuje tako imenovana teorija»bubble up«, ki predstavlja nasprotni proces teoriji kapljanja. V današnji enakomerno porazdeljeni družbi se moda vedno bolj prilagaja povprečni množici, prav tako pri njih išče navdihe za posodobitve. Primer je uporaba kavbojk, ki so bile domena nižjih slojev, v zasnovi celo delavsko oblačilo, danes pa so del garderobe vsakega posameznika, tudi iz višjega in elitnega razreda [24]. Do pojava kapitalizma so bile družbe hierarhično urejene in s tem je bila določena tudi uporaba mode in oblačil, ki so sovpadala s slojem, v katerem se je človek rodil. V današnjem času je moda v razvitem svetu oz. t. i. zahodni civilizaciji več ali manj enaka za vse. Nižji družbeni sloji imajo večjo kupno moč, kar vpliva na spreminjanje mode in cene. Najmodernejše stvari so danes bistveno cenejše kot v preteklosti, prav tako je moda manj ekstravagantna. Večja kupna moč povzroča nižje cene in hitro spreminjanje mode. Današnji trendi zapovedujejo dve različni modni kolekciji na leto, za kar so bila v zgodovini potrebna desetletja, celo stoletja [25] Sporazumevanje skozi modo, modne trende in barvo Čeprav je moda, kot smo že omenili, širok pojem, ki zajema celoten način človekovega življenja, jo največkrat povezujemo z oblačili in modnimi dodatki. Oblačila so tudi najpreprostejšo sredstvo za komuniciranje, z njihovo pomočjo si poskušamo pridobiti družbeno priznanje in nemalokrat tudi višji status. Zato nikakor ne moremo reči, da je moda zanemarljiva. Oblačiti se moderno, kar pomeni vsaj delno slediti najnovejšim trendom, kot zapovedujejo zadnje modne revije, je postala naša stalnica. Moda se periodično spreminja in je bolj ali manj obvezujoča. Vsako modno obdobje prinese s seboj nove modne smernice, kroje oblačil, najmodernejše kose garderobe v še bolj modernih barvah. Modna zgodovina je zelo pestra, polna domislic, ki se nam zdijo čudaške in smešne, so pa tudi stvaritve, ki še danes vplivajo na modne smernice. Če res na kratko preletimo fenomene 20. stoletja, moramo omeniti mini krilo, ki je razbilo še zadnje tabuje o skrivnostnosti ženskega telesa, ter razgalilo noge svetu. Enak seksualni naboj nosijo čevlji z vrtoglavo visokimi petami. Biti lepa pomeni biti všečna nasprotnemu spolu, kombinacija obojega prej navedenega pa da prav to. Moški fenomen 20. stoletja je kravata, del oblačila, ki govori o dobrem okusu, disciplini in, najpomembnejše, o statusu. Najmodernejši»unisex«kos oblačila pa so vsekakor hlače iz jeansa, kavbojke. Tem večno modernim»kosom«se vsako

22 modno sezono, ki traja pol leta, pridružijo novi, v novih krojih in novih modnih barvah [1, 3, 24, 26, 37]. Modne barve pomladi 2009 Pomlad običajno prikliče občutek svežine in novih začetkov, brstečih poganjkov in cvetočega cvetja, ki navdahne modne oblikovalce, da prebijejo zimsko otožnost. Na newyorškem tednu mode v septembru 2008, kjer so se s kolekcijami za pomlad 2009 predstavili mnogi priznani modni oblikovalci, so se svetle barve vrnile na seznam top 10 barv pomladi 2009, s vključevanjem močnih odtenkov in umirjanju z globljimi, prosojnimi ali nevtralnimi toni. Letošnjo pomlad modni oblikovalci spodbujajo nova upanja z živimi barvami, medtem ko s prefinjenimi, osnovnimi odtenki obračajo na potrebo po stabilnosti v časih ekonomske negotovosti. Jesen 2008 je potisnila v ospredje mode modro in vijolično. Kot običajno, poteka razvoj barv iz sezone v sezono, izjema ni niti pomlad 2009, katere barve prikazuje slika 2.1 na naslednji strani. Kraljevsko modra, najljubša izbira med modnimi oblikovalci to sezono, daje odločen, klasičen, pomladno mornarski ton, ki blešči. Kombinirana z vsemi ostalimi devetimi odtenki, ki jih opisujemo, nudi zanimive pomladne kombinacije. Lavanda, vijolična v svetlejšem tonu, predstavlja mehkejši, bolj poletni odtenek, in podaljšuje mistično podobo vijolične iz lanske jeseni. Znamenju rumene v svetu mode ni videti konca, ob tem pa prinaša pikantna super limona vesel in optimističen pogled na paleto. Njen sijaj želi odločno priklicati nasmeh in privabiti potepuške oči kupcev. Prav tako optimistično in prijazno deluje lososova rožnata, ki se prilega večini polti, s svojim poletnim žarom pa postane čudovita. Za čutna in zapeljiva oblačila je to pomlad idealna fuksija rdeča. S svojimi modrimi podtoni je ta sveža rdeča resnična senzacija, ki dodaja paleti občutek elegance. Neobičajna bež, imenovana rožnati prah, se odmika od običajnih nevtralnih odtenkov povezanih s pomladjo, z dodano dimenzijo nežnih rožnatih tonov. S svojimi modrikasto-zelenimi toni je sveža skrilno siva niansno nevtralna, in se lahko kombinira s katerokoli izmed ostalih devetih barv, ki jih omenjamo. Trije odtenki zelene, vsak s svojo jasno osebnostjo, zaključujejo barvno paleto pomladi 2009 in zaokrožijo svežino in obnovo. Vznemirljivo zelena, tipično pomladni odtenek, prinaša resnično svežino v času oživljanja. Temna citrona, citronsko navdahnjena zelena, je mirnejša

23 in resnejša od večine, in daje izbrani mešanici sofisticiranost. Odsevna lucite zelena, s čistim, jasnim in nežnim odtenkom, doda rahel blišč [38]. Fuksija rdeča Lososovo rožnata Kraljevsko modra Lucite zelena Super limona Temna citrona Lavanda Vznemirljivo zelena Skrilno siva Rožnati prah Slika 2.1: Modne barve pomladi 2009 Modni trendi pomlad/poletje 2009 Pri ženskah prevladujeta dva izrazita modna trenda, ki poosebljata način življenja. Za tiste bolj umirjene in elegantne so značilne bolj nežne in lahkotne barve, povsem nasprotno pa velja za udarne in živahnejše, ki bodo izstopale v kričečih odtenkih rumene, rdeče, modre in zelene barve. Moderen je afriški videz z afriškimi motivi in živalskimi vzorci. Ponovno se je vrnila nesimetričnost, majčke in kopalke z eno naramnico, s katero se poudari eleganca in ženstvenost. Modni hit je grška obleka, ki prek ene rame počasi v naborkih pada proti tlom. Ustvarja lahkotni, ženstven in zelo eleganten vtis. Modna je črno-bela kombinacija, prav tako mornarski stil v različnih barvah črt. Dva nenavadna kosa letošnje pomladi sta harem hlače, ki so različnih širin in dolžin in kombinezon [42]. V moškem svetu mode je dodano veliko igrivosti, pisanosti, predvsem pa je zelo zabavna in avanturistična. Izraža se v izjemni raznolikosti, kjer se dotakne prav vseh življenjskih stilov, od klasičnega poslovneža do športnega navdušenca. Glede na življenjski slog moškega so smernice različne. Kdor prisega na klasiko, si lahko omisli samosvoje dodatke v obliki kravat in pasu, popotnikom pa je nujen kos klobuk s pridihom divjega zahoda. Barve variirajo od bele, oker, rjave, do modre in črne, barvnim kameleonom pa je dovoljena tudi kombinacija močnih barvnih odtenkov, kjer so meje med

24 moškimi in ženskimi barvami povsem zabrisane: zelena, rumena, roza, oranžna in vijolična [43]. 2.3 Barve Zaradi čutnih zaznav lahko človek dojema svet in ima sposobnost preživetja v njem. Z vidnimi zaznavami sestavljamo podobe s pomočjo živčnega sistema in čutil vida. Po Gibsonovi teoriji (povzeto po Petrešin) je svetloba vir informacij; strukturirana in kompleksna, v njeno zaznavo pa je vključeno vso telo. Informacija v obliki dražljaja svetlobe, odbite od objekta, ki jo sprejme mrežnica, se procesira v možganih, kjer dobi tudi svojevrstni pomen. Torej ne vidimo samo z očmi, ampak tudi z možgani, od koder dobimo še drugo informacijo, ki je posledica našega lastnega mišljenja in ponavadi predstavlja večji del občutka oziroma videnja barve [23].»Že stari Grki so raziskovali zapletena dogajanja pri zaznavi barve, vendar začetek znanosti o barvi pripisujemo Isaacu Newtonu ( ), ki je s pomočjo steklene prizme l razklonil sončno svetlobo na spektralne barve. Od takrat je znano, da so barve prisotne v svetlobi, torej v elektromagnetnem valovanju določenih valovnih dolžin in energije, čeprav zaznavamo svetlobo kot brezbarvno«(golob 2001, 1) Kaj so barve»barve so notranja doživetja, povsem drugačna od dražljajev, ki jih sprožijo. So psihična stvarnost, ki obstaja le v nas. V naravi ni rdeče, zelene, rumene ali modre barve, kot jih vidimo mi. So le svetlobni valovi z različnimi valovnimi dolžinami, ki se odbijajo od površin«(pečjak 2006, 40). Po enostavni definiciji je barva subjektivno doživetje,»čutna zaznava živih bitij, ki jo v možganih sproži v oko vpadla svetloba«(golob 2001, 3). Pri zaznavi barve sodelujejo svetloba, objekt, oko in možgani, fizikalno pa barve opredelimo kot elektromagnetno valovanje različnih frekvenc in valovnih dolžin [36]. Barve predmetov zaznavamo s pomočjo očesa. V očesu potujejo žarki svetlobe skozi zenico in prekatno tekočino do leče, kjer se lomijo in zberejo na mrežnici. V njej sta dve vrsti celic z

25 barvili, paličice in čepki. S paličicami zaznavamo samo svetlobo brez barv, tri različne vrste čepkov pa zaznavajo vsak svojo osnovno barvo; rdeče oranžno, zeleno in modro vijolično. Ker čepki za zeleno barvo ležijo natanko na sredini mrežnice, kamor pada svetloba, nas ta barva najbolj pomirja. Tako različne barvne svetlobe različno učinkujejo na možgane in živčni sistem [8]. Barvo naše telo zaznava tudi skozi kožo. Na konicah prstov ali drugih delih telesa je mogoče razviti občutljivost za barvno energijo. To je predvsem pomembno pri slepih ljudeh, ki lahko s tipanjem predmeta določijo njegovo barvo. Nekatere barve so na otip tople, druge hladne, vsaka ima svojo energijo, ki vpliva na nas, zato se v različnih barvah oblačil različno počutimo [8]. Da barvo zaznamo oziroma vidimo, potrebujemo najprej vir svetlobe, ki so lahko sonce ali umetna svetila. Sončna svetloba je bela svetloba, sestavljena iz različnih svetlobnih dolžin. Ob njenem popolnem odboju od poljubne površine zazna naše oko čisto belo barvo. Ob delnem odboju zazna barvo, ki se od predmeta odbije, če pa površina svetlobo popolnoma vpije, vidimo ta predmet obarvan črno [22]. Svetlobo, ki jo predmeti pod določenimi koti odbijajo ali sprejemajo, zaznavamo kot različno barvo.»elektromagnetni spekter obsega šestdeset oktav (od 1 nanometra do 1 milimetra) in sega od zelo dolgih radijskih valov do kratkih kozmičnih, vendar pa človekovo oko zaznava le eno oktavo, v kateri je vidna svetloba«(pečjak 2006, 32). Ta del elektromagnetnega spektra, prikazan na sliki 2.2, imenujemo barvni spekter [22]. Slika 2.2: Barvni spekter V očeh povzročajo vzburjenje samo valovi od 360 do 780 nanometrov. Od različnih valovnih dolžin svetlobnih valov je odvisno različno zaznavanje barv. Tako vidimo svetlobo pri valovni dolžini od 760 do 620 nanometrov kot rdečo barvo, od 590 do 560 nanometrov se nam kaže rumena barva, od 530 do 500 nanometrov je območje zelene barve, območje od 500 do 430 nanometrov pa vidimo kot modro barvo. Vmes najdemo še prehodne barve, kot je oranžna v območju od 620 do 590 nanometrov, modro zelena od 560 do 530 nanometrov ter

26 od 430 do 390 nanometrov vijolična barva. Če je svetloba sestavljena iz celotnega spektra v pravilnem razmerju, jo vidimo kot belo oziroma brezbarvno [14, 22]. Mavrica V optični prizmi razpade bela svetloba zaradi lomljenja na posamezne barvne svetlobe. Ker se krajši valovi lomijo bolj kot daljši, nastane spekter in vidimo mavrico. Mavrica v naravi nastane, ko se sončni žarki odbijajo od kapljic vode v ozračju, ki delujejo kot naravne prizme. Žarki z različnimi valovnimi dolžinami se pri prehodu skozi kapljice lomijo pod različnimi koti, zaradi česar se prikaže mavrični lok. Barve v mavrici si sledijo glede na valovno dolžino, od rdeče barve z najdaljšo valovno dolžino, ki jo še zazna naše oko, do vijolične z najkrajšo valovno dolžino [8, 22]. V spektru vidne svetlobe razlikujemo okoli 160 odtenkov, katerih število pa se z upoštevanjem svetlosti in nasičenosti dvigne do okoli barv in barvnih odtenkov, za katerih večino nimamo imen. Vse te delimo na akromatske in kromatske ali pestre barve. Akromatske barve so bela, siva in črna. Med seboj se razlikujejo le po svetlosti, medtem ko so kromatske barve kompleksnejše in se razlikujejo po barvnem tonu, svetlosti in nasičenosti Mešanje barv Barvne tone nasičenih barv nam prikazuje mavrica, iz njih ob dodatku škrlatne svetlobe dobimo barvni krog, kot je prikazan na sliki 2.3 na naslednji strani. Po tem principu se mešajo barvne snovi, zato ga imenujemo tudi snovni barvni krog. Z njim so predstavljena razmerja med barvami in prikazuje, kako so med seboj povezane [16, 20, 22]. Osnova dvanajstdelnega barvnega kroga so tri osnovne ali primarne barve, ki jih ne moremo dobiti z mešanjem iz drugih barv, to so: rumena, rdeča in modra. Iz njih so zmešane vse ostale barve v barvnem krogu [16, 34]. Z mešanjem osnovnih barv dobimo sekundarne barve: oranžno (rumena in rdeča), vijolično (rdeča in modra) in zeleno (modra in rumena). Ob prelivanju z osnovnimi barvami tvorijo barvni krog. Primarnim in sekundarnim barvam pravimo tudi čiste barve [16]

27 Slika 2.3: Barvni krog Z mešanjem primarne in sosednje sekundarne barve dobimo t. i. terciarne barve, ki jih ni v barvnem krogu (npr. iz rumene in zelene dobimo rumeno zeleno). V primerjavi s čistimi barvami delujejo veliko bolj umazano in manj živahno. Z mešanjem primarne barve in njej nasproti ležeče sekundare dobimo nevtralno sivo. Desno polovico barvnega kroga sestavljajo tople barve, ki optično silijo v ospredje, levo polovico pa hladne, ki dajejo občutek odmaknjenosti in vlečejo v globino. Prav tako ni v barvnem krogu vseh svetljenih in temnjenih barv. Za prikaz vseh, vključno z vsemi primarnimi in sekundarnimi barvami, se uporablja trodimenzionalno barvno telo, kjer imamo barve razvrščene glede na barvni ton, svetlost in nasičenost [16, 34] Učinki barv Fizikalni učinki Barvni ton (pestrost), svetlost, nasičenost (čistost) Ločimo tri dimenzije barv: barvni ton oziroma barvnost, svetlost in nasičenost barve. Akromatske barve (bela, siva in črna) ločimo le po svetlostni lestvici, kromatske barve (rumena, rdeča, modra, zelena ) pa po vseh treh dimenzijah. Zraven barvnega tona, svetlosti in nasičenosti moramo upoštevati tudi tri druge spremenljivke, zaradi katerih se spreminjajo vse tri dimenzije barv, to so: vir svetlobe, pojav kontrasta in odsevnost različnih predmetov

28 oziroma barv.»vsaka barva, ki jo vidimo, je v svojem barvnem tonu, svetlosti in nasičenosti bolj ali manj pod vplivom barv, ki jo obdajajo, ali bolje, ki tvorijo njeno ozadje in se nahajajo v vidnem polju«(trstenjak 1996, 400). Temu medsebojnemu delovanju barv rečemo simultani kontrast [27]. Svetlost oziroma po Trstenjaku»podobnost barve z belino«, po Krašovec Pogorelčnikovi tudi»barvna vrednost«, je odvisna od svetlobne energije in frekvence. Vsaka barvnost ima, odvisno od količine dodane bele ali črne barve, določeno stopnjo svetlosti, ki jo merimo po črno-beli lestvici. S spremembo svetlosti se spreminja tudi sama barvnost. Tako ločimo npr. svetlo zeleno, temno zeleno Od svetlosti barv je odvisna vidljivost in vpadljivost obarvanih stvari. Ob enaki svetlosti je najbolj vidna rumena barva, sledijo zelena, modra in rdeča. Rdeče površine so vidljive tudi zato, ker so najbolj vznemirljive. Zaradi vpliva drugih barv na opazovano barvo se lahko njena svetlost spremeni, kar je posledica simultanega kontrasta. Enako siva kvadrata bosta dajala na različno temnih ozadjih različni občutek svetlosti. Različne svetlostne lestvice prikazuje spodnja slika [22, 27]. Slika 2.4: Svetlostne lestvice Barvni ton oziroma barvnost, po Krašovec Pogorelčnikovi tudi»pestrost«, zajema pisane in nepisane barvne kvalitete, torej rumeno, rdeče, modro, zeleno ter tudi črno in belo. Nepisane barvnosti grafično ponazorimo s premico, na kateri imamo ob koncih belino in črnino, v sredini pa nevtralno sivino. Pisane barvnosti ponazorimo z zaključenim barvnim krogom, barvne tone nasičenih barv pa nam kaže tudi mavrica.»vmesna barva se v kontrastu z glavno barvo, od katere izvira, nagiblje k podobnosti s komplementarno barvo, npr. modro zelena je videti na zelenem ozadju bolj modra, na modrem ozadju pa bolj zelena«(trstenjak 1996, 400) [21, 27]

29 Tretja dimenzija barv po Trstenjaku je nasičenost, oziroma po Pečjaku polnost. Trstenjak jo opredeli kot»različnost pisane barve«ali»oddaljenost pisane barve od belo-črne osi«.»potemtakem nasičenost pri isti barvnosti in isti svetlosti raste z razdaljo od osi, v kateri je po definiciji enaka nič«(trstenjak 1996, 79).»Vsaka barva je na sivkastem ozadju videti čista, če pa je ozadje čista barva, je videti sivkasta. Nevtralna sivina v simultanem kontrastu z drugimi barvami teži vedno za podobnostjo s komplementarno barvo tistega barvnega tona, s katerim jo skupaj gledamo«(trstenjak 1996, ). Dve barvi se kljub enakem tonu in enaki svetlosti razlikujeta po nasičenosti. Povsem nasičene barve imenujemo tudi čiste barve, npr. čista rdeča, izrazito modra, itd. Čiste barve so čiste barvne svetlobe, določene valovne dolžine vidne svetlobe. Čiste barve dobesedno sijejo, saj barvilo iz nanj vpadle svetlobe vpije vse barvne svetlobe, razen svoje lastne, ki jo odbije in na ta način obarva našo zaznavo tega pigmenta. Takšne barve nam dajejo občutek notranjega žarenja, s tem pa žarenja snovi, materiala ali oblike, ki jo nosijo.»čim manj so barve nasičene, tem bolj se zdijo sive, umazane, prazne, plehke itn.«(pečjak 2006, 42). Temne in puste barve niso nasičene. Slabo nasičene barve imajo več odtenkov, dobro nasičene manj. Povsem nasičene barve se glede na svetlost ne spreminjajo, največkrat so srednje svetle [5, 20, 22]. Pisane barve so z nepisanimi vedno bolj ali manj mešane oziroma nasičene, torej bolj ali manj»čiste«. Pestrost, svetlost in nasičenost barv ponazorimo z barvnim telesom, dvojnim barvnim elipsastim stožcem (sliki 2.5 in 2.6 na naslednji strani). Navpična os stožca predstavlja svetlost. Na njenem vrhu je čista bela barva, ki se skozi odtenke sivin spreminja do črne na spodnjem koncu osi. Obod kroga predstavlja snovni barvni krog. Barve se navzgor in navzdol zaključujejo v obliko stožca, proti vrhu, bližje beli barvi, so vedno svetlejše, proti dnu, ko se približujejo črni barvi, pa temnejše. Polmeri od svetlostne osi proti obodu pomenijo nasičenost. Ta s približevanjem obodu raste, največja je na obodu, kjer se nahajajo barve snovnega barvnega kroga. Stopnjo nasičenosti predstavljajo navpične črte na črno-belo os.»ker so najvišje stopnje nasičenosti, to je navpične razdalje modrine in rumenine od belo-črne osi enako velike kakor pri zelenini in rdečini, in ker je modrina vendarle bližja črnini in rumenina bližja belini kot zelenina in rdečina, zato je jasno, da bo dvojni barvni stožec elipsast in ne okrogel«(trstenjak 1996, 83) [22, 27]

30 Slika 2.5: Elipsasti barvni stožec ponazarja vse pisane in nepisane barve BELA RUM ENA RUM ENO -RDEČA ZELENO-RU M EN A RDEČA ZELENA RDEČE- VI JO LI ČNA MODRO-ZELENA VIJOLIČNA MODRA VIJOLIČNO-MODRA ČRN A Slika 2.6: Barvno telo Vsiljivost Vidno zaznavo spremljata tudi jakost in vsiljivost barv. Povzeto po Trstenjaku imenujemo»vsiljivo«tisto, kar se nam skuša nasilno vriniti, približati, vstopiti in ima torej zelo intenziven značaj. Vsiljiva barva se nam nasilno vriva v oči, sili v ospredje, pomeni torej podobno kot»kričeča«ali»močna«barva in je v nasprotju s skromno ali tiho barvo. Vsiljivost je sestavljena lastnost barv, ki je v različnih konkretnih pojavih barv tudi sama zelo različna [27]

31 Psihološki učinki»barvne vizualne zaznave so v stalni interakciji z vsemi drugimi, specifično različnimi zaznavami. V tej interakciji ali integraciji vizualnih zaznav z drugimi zaznavami je treba iskati osnovo za raznovrstne psihološke učinke barv na človeka«(trstenjak 1996, 404). Zaradi tega ponavadi človek barve»nespecifično«dojema oziroma doživlja.»za harmonično oblikovanje barv zato ne zadošča zgolj poznavanje barvnega kroga in njihovih zakonitosti, niti umetniško občutenje z dobrim okusom, marveč je potrebno poznati zlasti odnos barve do predmeta, barve snovi in okolice«(trstenjak 1996, 404) [27]. Svetle / temne Psihološke osnove za pojmovanje barv izvirajo iz doživljanja barv v naravi. Kot v svojem delu razlaga Trstenjak, nam v naravi pogled na hribovito pokrajino kaže, da so nam najbližje barve najtemnejše, medtem ko se z oddaljevanjem silhuete brišejo, so medlejše in prehajajo v svetlo sinjo barvo gora in neba. Zaradi tega nam temnejše barve ožajo stvari, so nam bližje, medtem ko se nam svetle barve optično odmikajo in stvari razširjajo.»zato napravijo svetlejše barve v primerjavi s temnejšimi občutek oddaljenih ali odmikajočih se barv, v nasprotju s temnejšimi, ki se nam dozdevajo vsiljive in utrujajoče. Isto velja za isti barvni ton v različni nasičenosti. Čim manj je barva nasičena, tem bolj se nam nekako oddaljuje, odmika in dviga v višino«(trstenjak 1996, 405). Svetle barve so kot svetloba, ki je vir življenja, človeka navdajajo s prijetnimi občutki in ga polnijo z življenjsko energijo ter vitalnostjo. Ker svetle barve prihajajo iz istega vira kot toplota, so tudi generatorji življenja in nas ogrevajo. Temne barve pa kot nasprotje temu življenje dušijo, ga tlačijo, morijo in imajo neugoden vpliv na počutje [27]. Tople / hladne Večina barv ima čustven in psihološki naboj, ki lahko pri oblikovanju koristi ali škoduje. Ljudje se na različne barve različno odzivamo. Kljub temu pa je odziv na nekatere barve predvidljiv. Večino barv lahko razvrstimo med tople in hladne. Njihovi občutki izhajajo iz narave. Ker je v naravi rumeno vroče, vroč plamen rdeč ter led in mrzla voda modro zelena, veljajo vsi odtenki rumeno rdeče barve za tople barve in odtenki modro zelene barve za mrzle barve. To sovpada tudi z dejstvom, da se vse tople barve nahajajo v bližini infrardečega (dolgovalovnega) sevanja, medtem ko so hladne barve bližje ultravijoličnemu (kratkovalovnemu) sevanju. Hladne barve nam stvari večajo, dvignejo in razširijo, medtem ko

32 so tople barve bolj poudarjene, stvari zožajo, zbližajo in znižajo. Svetle tople barve pritegnejo in dajejo občutek približevanja. V oblikovanju jih uporabljamo za poudarjanje stvari. Hladne barve ne izstopajo in dajejo vtis, da se oddaljujejo. Ker pa imajo barve veliko odtenkov, lahko hladne barve s toplejšimi odtenki delujejo mehko ter pomirjujoče, prav tako lahko tople barve delujejo hladneje. Pri oblikovanju moramo biti pozorni, da izberemo ene ali druge barve. Enakomerna uporaba toplih in hladnih barv ni zaželena. Bolje je pri toplih barvah uporabljati hladne za poudarke ter pri hladnih ustvariti kontrast z manjšo količino toplih barv [20, 27]. Težke / lahke Govorimo lahko tudi o težkih in lahkih barvah. Ker se nam zdijo temnejše barve težje, nas tlačijo, medtem ko so nam svetlejši toni lažji in nas dvigajo. Občutek teže povzročata prisotnost črne in rdeče barve, zaradi česar deluje roza težje kot svetlo modra. V barvnem krogu se lahki pol nahaja na rumeni barvi, medtem ko najdemo težkega na vijolični. Težke in lahke barve so delno vzporedne s toplimi in hladnimi, saj se nam hladne barve odmikajo in zato s svojo bližino povzročajo občutek pritiska in teže, medtem ko se nam tople barve približujejo in dajejo občutek lahkotnosti. Barve lahko po Trstenjaku delimo tudi na»vesele«in»žalostne«, saj s svojimi fizikalnimi lastnostmi in fiziološkimi načini različno psihično vplivajo na človeka ter ga s tem delajo veselega ali žalostnega [27]. Trstenjak (1996, ) pravi, da absolutnih barvnih vtisov ni. Barva je relativna, takšna kakršna je v povezavi z drugimi vidnimi barvami oziroma pojavi.»ena in ista barva spreminja svojo»barvo«in z njo občutje v nas, kakor hitro ji damo drugo ozadje ali okolje«[27]. Subjektivnost zaznavanja posameznika Pri izbiri barv je potrebno navesti še en bistveni faktor, to je subjektivno zaznavanje posameznika, saj ima glede barve vsak človek svoj individualni okus ter kljub osnovnim zakonitostim svojo izbrano, vedno ljubo barvo, ki se pa lahko glede na navade in privajenost sčasoma tudi spreminja [27]

33 2.3.3 Karakteristike barv Že l je dr. Anton Trstenjak v svoji psihološki razpravi zapisal, da»barve niso nekaj zgolj statičnega, gola predmetna danost našega predočevanja, ampak da imajo za vsak doživljajoč subjekt izrazito dinamičen značaj, so mu signali za mehanizem njegovega zaznavanja, za poenostavitev dela in podlaga za ekonomsko izrabo vitalne energije. Barve so za nas znamenja, simboli ali signali«(trstenjak 1948, ). Barve imajo moč vplivati na naše počutje, čustva, reakcije, na našo bit samo. Zaradi vtisa, ki ga barva napravi na nas, posledično vidimo poseben izraz te barve ter njen pomen, oziroma je za nas znak, s katerim tudi sami izražamo svojo notranjost. Vtis barve je odvisen od materiala in predmeta, ki nam barvo posreduje. V naravi ima vsaka stvar svojo lastno barvo. Če preveč odstopamo od nje, deluje nenaravno in neugodno na naše počutje [27] Rdeča Rdeča barva je prva barva, ki jo je človek poimenoval in je najstarejši pojem za barvo v vseh jezikih. Je močno žareča, najbolj vidna, vitalna in aktivna med vsemi barvami. Vzbuja čustvene asociacije ljubezni in simpatije, pa tudi maščevalnosti. Zaradi tega velja za najnasilnejšo barvo. Objektivne asociacije se povezujejo s krvjo kot nosilko rdeče barve in življenja. Z najbližjimi infrardečimi toplotnimi žarki povzroča toploto, greje telo, pospešuje utrip srca in dviga krvni tlak. Je torej barva krvi in ognja, izraz življenja, vitalnosti in aktivnosti. Neločljivo je povezana s strastjo, vročino in borbo, vzbuja željo po premagovanju ovir in voljo do življenja. Rdeča barva v kombinaciji s črno predstavlja jezo [27, 35]. Če ni nasičena, lahko vsebuje polnost in temnino, ki ji daje posebnost in enkratno privlačnost. Je simbol življenja, živahnosti, čustev, ljubezni, strasti, nagonov, čutnosti in temperamenta. Prav tako simbolizira agresivnost, bojevitost, borbo, vojno, revolucijo in nevarnost. Rdeča barva najhitreje pritegne našo pozornost. Ima veliko odtenkov, od katerih so najbolj vidni rumenkasto rdeči odtenki, manj modrikasto rdeči (Danger 1987, 609). Topli odtenki rdeče so pink, koralna, terakota, škrlatna, češnjevo in ognjeno rdeča. Med hladne odtenke spadata rožnata in vinsko rdeča [9, 18]. Rdečo barvo imajo radi ženske in moški, je pa tudi najbolj priljubljena barva pri otrocih. Ljudje, ki jim je všeč, so nagnjeni k agresivnosti, so strastni in optimistični. Raje jo imajo

34 ekstrovertirane osebnosti. Tisti, ki je ne marajo, so bojazljivi in občutljivi. Po raziskavi Gabrijele Fužir Bauer, ki jo je izvedla l v treh slovenskih mestih (Ljubljana, Maribor, Koper) in v kateri je ugotavljala tudi razlike v čustvih in občutjih ljudi do posameznih barv, je bila rdeča barva opredeljena s pozitivnimi čustvi [13, 15] Oranžna Kot zmes rdeče in rumene združuje oranžna silnost rdeče in živahnost rumene barve. Kot topla barva daje občutek prijetnosti, ugodja in veselja ter vsesplošno ugodno vpliva na človekovo počutje. Lahko je čustveni stimulans, v določenih okoliščinah lahko pomirja, v drugih že vzburja ali utruja. Je manj specifična barva, primanjkuje ji moči rdeče, v naravi se navezuje na sončne zahode, ogenj in sadje. Kot vmesna barva med rumeno in rdečo simbolizira ravnovesje med duhom in nagoni ter zrelost. Pojavlja se tudi kot simbol odkrite Božje ljubezni, kot primer lahko navedemo budistične menihe, ki nosijo oranžna oblačila. Bolj je všeč mladim ljudem in ženskam. Osebe, katerim je všeč, so ponavadi zelo družabne, manj je všeč hladnim in resnejšim ljudem. Odtenki oranžne segajo od mandarinasto oranžne do ognjeno oranžne, lahko pa je tudi tako temna, da je že skoraj rjava [9, 18, 27] Rumena Ta topla barva je najsvetlejša med vsemi osnovnimi barvami. Je barva sonca, od koder ima tudi svojo objektivno asociacijo. Izraža blesk in živahnost. S psihološkega vidika je najbolj vesela, zelo dobro vidna barva, zaradi česar je signal za nevarnost in stimulans za oko. V vidnem spektru zavzema ta barva največji obseg. Kot barva sonca je barva večnosti in kot taka tudi barva vladarjev in cesarjev (zlato rumena).»rumena in zlato rumena barva simbolizira sveto, božansko glorijo in avreolo, božji sij, astralni oklep, ki ga z običajnimi očmi ne moremo videti. Nadalje simbolizirata svetlobo, ta pa spet božanske in vladarske atribute«(musek, 180). Je simbol čistosti in neuničljivosti, kaže na večnost in premišljenost. V obredju je to barva drugega sveta in pot duši na drugo stran. Zemeljsko rumena ima v nasprotju z uransko rumeno zelo negativni predznak. Je barva strupov, bolezni in jeseni. Kot taka simbolizira starost, bližino smrti in zaključka, je pa tudi barva ljubosumja, zavisti, sovraštva in izdajstva. Ker je zraven rdeče najbolj živahna, opazna, vroča ter zanimanje vzbujajoča barva, je okarakterizirana tudi kot barva domišljavosti, vpadljivosti, pretiravanja in ekstravertiranosti. Zeleno rumeni odtenki imajo izrazito negativen in odbijajoč značaj. Tako

35 kot vse tople barve je tudi ta okarakterizirana kot vesela barva in predstavlja gibanje. Zelo radi jo imajo otroci in mladostniki. Ljudje, ki jim je rumena všeč, imajo radi novosti, so idealisti, intelektualci z veliko mero domišljije in nervozni vozniki. Ljudje, ki ne marajo rumene, so ponavadi kritični. Odtenki rumene barve so: limonina, zlata, žafranasta, peščena, gorčična [9, 18, 35] Zelena Zelena je hladna barva, zmes modre in rumene. Je barva narave, njene objektivne asociacije se nanašajo predvsem na rastline. Zaradi tega je zelena barva sveža, vlažna in hladna. Je hipnotična, ima pomirjevalni vpliv, znižuje krvni tlak in ustvarja občutek počitka. Je barva brez značaja, prepleta se z življenjem in smrtjo, simbolično pa je tudi barva resnice, miru, samozadovoljstva, zaščite, zaupanja ter upanja. Čustvene asociacije so lahko tudi manj ugodne, nanašajo se predvsem na potrtost. Prav tako simbolizira strupenost, zlo, jezo, zahrbtnost in strah. V nasprotju z modro barvo je površinska, telesna in neprosojna [18, 27]. Bolj je všeč starejšim ljudem, mlajši imajo radi živo zelene odtenke. Tisti, ki jo imajo radi, so ponavadi uravnotežene osebnosti, dobri delavci in državljani, lojalni prijatelji in moralisti. Bolj je všeč odraslim kot otrokom. Ima veliko odtenkov. V modri podskupini so to porcelanasta, jabolčno zelena, opalno zelena, v rumeni podskupini pa limetina, travnato zelena in olivno zelena. Ker naredi sinje zelenkasta vtis hladnosti, Trstenjak ugotavlja, da bi bilo pravilno, da moda narekuje to barvo ženskam zrelih let. Mladim dekletom in ženskam pa daje nekakšno obrambo dostojnosti in primerno distanco v vedenju [9, 27] Modra Modrina je hladna barva, ki upodablja nebo in morje, od tod tudi njena objektivna asociacija. Je zelo lahka, skoraj prosojna barva, zelo jasna in sveža. Je tudi barva globokega ledu, predstavlja hladno daljino in neskončnost prostora. Fiziološko je to zelo pomirjujoča barva, lajša koncentracijo in vodi do miru. Je bolj pomirjevalna kakor zelena, obenem pa je to barva potovanja v neskončnost, v vesolje, prav od tu pa izhaja tudi njena simbolika, saj pomeni modrost, neskončnost in nesmrtnost. Značajsko je zelo vzvišena, aristokratska (primer za to je lahko izraz za določen odtenek modre barve, ki jo imenujemo»kraljevsko modra«), tiha, oddaljena in odmaknjena. Zaradi tega ji pravimo tudi»umetniška barva«. Je najbolj prostorninska in nestvarna med vsemi barvami. Je simbol nevsakdanjega in vzvišenega, saj

36 bolj ko so stvari oddaljene, bolj jih vidimo obarvane modro. Prav tako simbolizira resnost, mirnost, vzvišenost in distanco. Je barva razuma, ponotranjenosti in poduhovljenosti.»kot nekaj vzvišenega in nepritlehnega je zgodaj morala postati simbol višjega rodu, plemenitosti in aristokracije«(musek 1990, 182). Še vedno je barva okusa in elegance. Negativni aspekti so neživljenjskost, izumetričnost in nepraktičnost. Med vsemi barvami ima najmanj negativnih asociacij. Modra barva (in njeni odtenki) je med Evropejci najbolj priljubljena barva. Je hladna, odtenki pa segajo od ledeno modre pa vse do črno modre. Med vsemi barvami je najgloblja. Modro barvo imajo radi tako starejši kot mlajši, vendar imajo mlajši raje močno modro barvo. Modro barvo in svetlo modro barvo so v raziskavi Gabrijele Fužir Bauer Slovenke v povprečju opredelile s pozitivnimi čustvi in občutki, medtem ko je bila temno modra barva opredeljena negativno [13, 15, 18, 27, 29] Vijolična To je barva visoke mode, s ponavadi zelo kratko življenjsko dobo. Je hladna in mehka barva. Dobimo jo z mešanjem rdeče in modre. Ker jo v naravi redkeje najdemo, ji rečemo tudi»umetna barva«. Kot barva, ki je sorodna z modro, ji je podobna tudi po značaju in učinkih, le da je še bolj pomirjevalna, že kar otožna, še bolj vzvišena, odmaknjena in aristokratska. Simbolično je to barva zabrisovanja preteklosti, potrtosti, otožnosti ter kesanja, njene objektivne asociacije se navezujejo na vijolice in drage kamne. Pomeni tudi»zastrt nemir«oziroma»zastrto skrivnost«in je v našem doživljanju sorodna temni ali črni barvi kot barvi žalosti. Je tudi barva hrepenenja in upanja [18, 27]. Močno vijolična je bolj pri srcu mladim ljudem, vendar le, kadar je moderna. Starejši imajo raje barvo lilije in slezenasto barvo. Na večino ljudi deluje pomirjujoče. Je tudi barva magije (v kombinaciji s črno). Ljudje, katerim je všeč vijolična, so ponavadi temperamentni, umetniško nadarjeni, introvertirani in kreativni, okolica jih zaznava kot posebneže. Bolj je priljubljena pri ženskah. Odtenki vijolične barve so: lila, slezenasta, škrlatna [15, 35] Škrlatna Je barva na prehodu od vijolične do rdeče, pomirjujoča in melanholična. Zaradi hitrega prehoda v drugi ton deluje sveže, zaradi svoje redkosti in posledično dragocenosti še danes velja za razkošno in dostojanstveno, pa tudi zelo skrivnostno barvo. Objektivne asociacije se nanašajo na cvetlice, njen karakter je samozadovoljnost. Kot nenaravna in zelo nenavadna

37 barva je že od nekdaj»barva posebnosti, dragocenosti, najvišje moči in oblasti«(musek 1990, 182). Predstavlja kombinacijo vzburjajoče sile in temne, skoraj grozeče zadržanosti in je bila v preteklosti tipična barva aristokracije, prestola in kraljevanja [18, 27] Rjava Rjava barva je zmes pisanih barv z nepisanimi. Spada med manj raziskane barve. Je zelo konservativna barva, prijetna predvsem zaradi navajenosti nanjo. Ker je mešanica toplih in hladnih barv, deluje pomirjevalno. Izraža praktičnost, mir in vztrajnost. Simbolizira zemljo, materialno realnost in materinstvo. Čeprav je močna in zaščitniška, na organizem deluje pomirjujoče. Je tudi barva prsti, jeseni ter jesenskega listja. Bolj všeč je starejšim ljudem, mladim le takrat, kadar je moderna. Ljudje, ki imajo radi rjavo, so ponavadi konzervativni, bistroumni, trmasti in skrbni, njeni nasprotniki pa imajo nepotrpežljiv značaj. Rjava ima tudi veliko odtenkov: bež, kavno rjava, čokoladno rjava, jelenja, bakrena. Slovenke so v Fužir Bauerjevi raziskavi rjavo barvo oblačil splošno opredelile z negativnimi občutji, prav tako svetlo rjavo barvo [9, 13, 18, 27] Bela Trstenjak govori, da je ta barva»fizikalno svetla, fiziološko»nič«, psihološko pa čista, jasna, hkrati že hladna, oddaljena«. Povzeto po Trstenjaku Frieling opredeli belino v nasprotju s črnino takole:»belina je začetek od zgoraj, črnina konec spodaj«. Čustveno je to barva nedolžnosti, kreposti in poroke. Objektivne asociacije se nanašajo na cvetje. Pomeni začetek, izvor in konec. Zaradi asociacij na mrtvo naravo pozimi (sneg) in bele lase v starosti je tudi barva umiritve ter tišine, barva»rojstva in smrti, veselja in žalosti«. Nima asociacij na temno stran smrti, marveč pomeni nov začetek, očiščenje in prehod, medtem ko črna barva, ki je prav tako barva smrti, ponazarja žalost, temno stran, izgubo ter dokončni konec brez upanja. Bela barva je barva praznine, simbol miru, tišine, počitka ter vsega dobrega [18, 27]. Simbolizira nedolžnost in čistost, eleganco, pozitivnost in idealnost. Osebe, ki so nagnjene k tej barvi, so navadno svobodomiselne, pedantne, natančne in previdne. Slovenke so označile belo barvo s pozitivnimi čustvi in občutki (v raziskavi Fužir Bauerjeve). Je simbol vere in božanskosti, uporabljali so jo pri religioznih upodobitvah. Bele živali pogosto ponazarjajo bogove. V Aziji je tradicionalna žalna barva. Med vsemi barvami je najlažja, zato se uporablja v povezavi s prikaznimi in strahovi. Je barva kapitulacije in absolutne monarhije

38 Če pretiravamo z belo, lahko deluje hladno in vsiljuje občutek osamljenosti, saj nas ločuje od drugih ljudi [13, 15] Črna Črna barva pomeni fizikalno»temo«, fiziološko»počitek«(pavzo), psihološko pa žalost, potrtost. Njena objektivna asociacija je noč, čustvena pa tema s skrivnostjo. Njen karakter je neugodno domišljijski. Etnološko in zgodovinsko ima različne pomene, pri nas velja od 16. stoletja naprej za barvo smrti, ko jo je kot tako uvedel»francoski kralj Ludvik XII. ob smrti kraljice Ane, ker so na burgundskem dvoru že prej imeli črno barvo (obleke) v nasprotju s pisano ljudsko«(trstenjak 1996, 461). Pred tem je bila žalna barva bela, tako kot je še vedno na Vzhodu. V nasprotju z belo je to barva zla, temnih sil in črne magije. Prav tako pa lahko črna barva predstavlja popolnost (kot žalna in duhovniška barva) in je, prav tako kot bela, izraz elegance, slovesnosti ter vzdržnosti. Črna je tudi puščavniška barva. Povezujemo jo z umazanijo, brutalnostjo, grožnjo in močjo. Je najbolj formalna barva. Črna pomeni tudi odsotnost svetlobe, zato jo lahko poimenujemo tudi kot negacijo barve. Črna oblačila ponavadi nosijo ljudje, ki se simbolično oddaljujejo od okolice, saj daje vtis nedostopnosti in individualnosti. Lahko ima različne odtenke, kot so: močno črna, sivo črna in modro črna. V raziskavi, ki jo je izvajala Fužir Bauer l v treh slovenskih mestih, je bila črna povsod največkrat videna barva. Slovenke so jo opredelile z nevtralnimi čustvi [13, 15, 18, 27] Siva Fizikalno je siva barva zmes bele in črne, takšni pa so tudi njeni učinki, zadržani in pomirjujoči. Objektivne asociacije se nanašajo na meglo in oblačnost, prav takšna je tudi njena klima, tako da se je bolje tej barvi izogibati, saj so njeni učinki skoraj vedno neugodni. Je znak neopredeljenosti, neodločnosti in neizrazitosti. Kot vse akromatske barve je tudi ta barva odrekanja, samokontrole in discipline. Je nejasna in motna, v negativnem smislu je to barva neodločnosti in pustosti, brezčutnosti in čustvenega siromaštva. Kot pozitivna barva je barva pomiritve nasprotij in predstavlja kompromis. Je zelo stroga in najmanj izrazita med vsemi barvami. Največkrat jo povezujemo z dolgočasnostjo. Simbolizira starost, umazanijo in prah. je ljudem, ki prikrivajo lastno identiteto ali so zelo zadržani. Bolj je všeč moškim,

39 otroci do desetega leta jo v večini zavračajo. Nekoč je bila to barva revežev, je pa tudi barva vojaških uniform. Šele v zadnjih desetletjih si je pridobila nadih elegance. Po Trstenjaku veljajo ženske, ki imajo rade sivo barvo, za hladne, brezčutne, hkrati pa za nedostopne in neprozorne, prikrite. Odtenki sive so: perl, srebrna, ogljena. Slovenkam vzbuja svetlo siva barva nevtralna čustva, nasprotno pa je bila v isti raziskavi, ki jo je izvedla Fužir Bauer, temno siva barva oblačil v povprečju opredeljena z negativnimi čustvi [13, 15, 18, 27]. Vse akromatične barve imajo v nasprotju s kromatičnimi simboliko okultnega in nadčutnega, vsega, kar ni mogoče videti in čutiti s čutili. Prav zato najdemo te barve največkrat pri obredju in liturgiji [18]. 2.4 Govorica barvnih kombinacij - barvno usklajevanje Ista barva povzroča v različnih pogojih različne emocionalne reakcije. Na dopadljivost barve posamezniku vplivajo svetlost, nasičenost barve, velikost barvne površine, barve ozadja, snov podlage Tako je lahko rdeča, če krasi samo delček oblačila, nekomu lepa, cela obleka v isti rdeči barvi pa mu ni všeč. Von Allesch (povzeto po Pečjaku) je po raziskavah o emocionalni nagnjenosti do barv, ki jih je izvedel v začetku prejšnjega stoletja, svoje ugotovitve sklenil takole:»nobena barva ni lepa, nobena grda, toda vsaka barva je v določenem trenutku in na določenem mestu lahko oboje«. Isto trdi Pečjak za barvne kombinacije.»neka kombinacija more biti v nekem referenčnem okviru prijetna, v drugem ne. Zelena in modra naj bi se na obleki»tepli«. Toda v prirodi ju pogosto občudujemo skupaj (npr. zelen gozd in modro jezero)«(pečjak 1975, 48). Harmonijo in disharmonijo proučuje estetika. Po Butini (1997, 19) izhaja izraz estetika iz starogrške besede aisthesis čutni občutek. V 18. stoletju ga je uvedel nemški filozof A. G. Baumgarten in z njim označil vedo o čutnem spoznanju. Danes je estetika definirana kot»filozofska teorija o lepoti in umetnosti kot ustvarjanju lepote«.»je filozofski nauk o čutnem spoznanju in o presojanju lepega«(butina 1997, 19). V širšem smislu estetika proučuje, kako se udejanja harmonija. Po njeni teoriji lahko harmonijo definiramo kot»ubranost, skladnost delov in sestavin, miselnih, čustvenih, čutnih

40 in tvarnih«. Harmonija je torej izraz telesnega in duhovnega ugodja, medtem ko disharmonija predstavlja neskladnost, ki nam povzroča neugodje. Tu lahko izpostavimo tudi pojem lepega in grdega. Vrednotenje obojega je relativno; kar je za enega lepo, je lahko za nekoga drugega grdo. Velik vpliv na zaznavanje lepote in njej obratnega občutka imajo kulturni dejavniki in čas. Kar je v eni kulturi vrhunec lepote, se v drugi izkaže kot nezaželeno. Posameznik tako pri izboru stvari zase navadno ovrednoti lepe stvari v okviru meril in navad družbe, kateri pripada. Za poznavalca lepega pravimo, da ima okus, obleka je okusna itd. Estetski okus je vedno povezan s pogledom družbe posameznika, sovpada s kulturnimi merili, normami, pravili in običaji. Človek sam sebe prikazuje v različnih barvah in se skozi barve tudi izraža [7, 40] Barvna harmonija»harmonija se po nauku klasične filozofske estetike lahko uresniči v devetih glavnih estetskih pojmih: lepo, veličastno, ljubko; vzvišeno, tragično, dramatično; duhovito, komično in humoristično. Vsi našteti estetski pojmi se lahko uresničijo tako v umetninah kakor tudi v proizvodih uporabne umetnosti. Npr. neko oblačilo je lahko takšno ali drugačno in lahko izraža katerikoli zgoraj omenjeni pojem«(butina 1997, 19). Ljudje imamo o barvni harmoniji dokaj različne predsodke, saj se naši okusi razlikujejo. Iz tega sledi, da določena barva v kombinaciji z drugo nekaterim deluje harmonično, pri drugih pa vzbuja odklonilne občutke, saj jim deluje neubrano disharmonično.»barvno harmonijo dobimo takrat, ko različne odtenke združimo tako, da noben odtenek, ton ali barva v barvni kompoziciji ne izstopa in ne vpliva razdražljivo«[10]. Harmonija podobnosti Tri ali štiri barve, ki ležijo v barvnem krogu ena zraven druge, imenujemo sorodne barve. Ker so si med seboj podobne, so skladne in privlačne. Te barve tvorijo harmonijo podobnosti. Da jo dosežemo, mešamo tone iste barve oziroma nianse ali sorodne odtenke z enako nasičenostjo. Kot je prikazano na sliki 2.7, lahko dosežemo harmonijo podobnosti tona (svetlo oranžna in temno rdeča) ali harmonijo podobnosti odtenka (rumeno oranžna in rdeče oranžna). Kombinacije sorodnih barv delujejo bolj nežno in milo, nekako sproščujoče [8, 10, 20]

41 Slika 2.7: Harmonija podobnosti tona in odtenka Harmonija kontrasta S to harmonijo dosežemo zelo jasne in točno določene učinke. Dobimo jo z različnimi toni iste barve, ki so med seboj različni, ali med različnimi barvami, ki se med seboj razlikujejo. Tako dobimo harmonijo kontrasta tona s svetlo oranžno in temno rdečo barvo ali harmonijo kontrasta nianse (odtenka) z rumeno in vijolično barvo, kot je prikazano na sliki 2.8 [10]. Slika 2.8: Harmonija kontrasta tona in odtenka Harmonija stopnjevanja odtenka Ko ena barva prehaja v drugo, govorimo o harmoniji stopnjevanja (prikazuje jo slika 2.9). Do nje pridemo z vstavljanjem nove barve med dve kontrastni, ki predstavlja njun most. Če med rumeno in modro barvo, ki sta kontrastni, vstavimo zeleno, dobimo različne zelene odtenke [10]. Slika 2.9: Harmonija stopnjevanja odtenka Barvni kontrasti»kadar opazimo razlike med vtisi, ki jih lahko primerjamo, govorimo o kontrastih«(ditz 1998, 10)

42 Kontrast med čistimi barvami Kontrast med čistimi barvami sestavljajo najbolj nasičene barve, tiste, ki imajo najbolj čisto, polno kromatsko vrednost in so v barvnem krogu čim bolj oddaljene ena od druge. Kontrast je najmočnejši med primarnimi barvami (rumena, rdeča in modra). Izrazno je to zelo silovit kontrast, ki oddaja močne in določene vtise. Barvni vtis se zmanjšuje, če primarne barve nadomestimo s sekundarnimi (oranžna, zelena in vijolična). Najbolj oslabljen barvni učinek pa dajo terciarne barve. Kontraste prikazuje slika 2.10 [10, 34]. Na barvni učinek vplivata bela in črna barva, ob katerih barvne površine delujejo drugače, ob beli ploskvi lahko postanejo svetlejše ali temnejše, medtem ko delujejo ob črni ploskvi vedno svetleje [10]. Slika 2.10: Kontrasti primarnih, sekundarnih in terciarnih barv Komplementarni kontrast Barve, ki v krogu ležijo nasproti ena drugi, so komplementarne ali nasprotne barve. Ustvarjene so ena za drugo, delujejo lepo in omogočajo zanimive kontraste. V pravilnih razmerjih delujejo razburljivo in poudarjajo vizualno napetost. Če jih kombiniramo, dobimo komplementarni kontrast (slika 2.11). Pri tem je ena barva čista, druga pa mešanica preostalih dveh čistih barv; npr. rumena vijolična (rdeča in modra), rdeča zelena (modra in rumena), modra oranžna (rumena in rdeča). Prva barva je vedno topla, druga hladna. Slika 2.11: Komplementarni kontrasti čistih in zastrtih barv Komplementarni barvni kontrast deluje lepo, barvi s svojo močjo pomagata druga drugi do večje intenzivnosti, kar povzroča napetost, živost in dramatičnost. Moč ravnotežja, ki jo

43 izžarevajo komplementarne barve, je v oblačenju pomembna, njihova uporaba v zmernih količinah deluje zelo statično in umirjeno. Ker so te barve v čistem stanju zelo močne, lahko kontrast med njimi ublažimo z dodajanjem sive ali črne barve. Kombinacije komplementarnih barv so načeloma zelo silovite ter kot take vzbujajo veliko pozornosti [8, 10, 20, 34] Kontrast med svetlimi in temnimi barvami»svetlo-temni kontrast je osnova barvne harmonije. Z dodajanjem črne in bele barve ali tudi z eno ali drugo barvo zmanjšujemo ali povečujemo kontrast čistih barv. Tako dobimo razne harmonične, umirjene ali poudarjene kompozicije«(ditz 1998, 13).»Svetlo-temni barvni kontrast je kontrast med svetlostnimi vrednostmi posamezne barve (svetlo rdeča in temno rdeča) ali tudi med različnimi vrednostmi svetlosti spektralnih barv (rumena je bolj svetla od modre). Najmočnejši je kontrast med belo in črno barvo (slika 2.12). Enake tonske vrednosti različne barve zbližajo, medtem ko večji tonski kontrasti barve delijo«(zalaznik 2007, 62). Skrajno svetlo-temni barvni kontrasti lahko dajejo občutek dramatičnosti, skrivnostnosti in napetosti [34]. Svetle barve so pasteli najsvetlejših odtenkov, skoraj prosojne barve, saj ne vsebujejo vidnih barv. Bolj ko narašča svetlost, bolj izginja razlika med posameznimi odtenki. Pastele, ki vsebujejo najmanj 65 % bele barve, imenujemo blede barve. Izražajo nežnost in romantiko. Kot svetle barve si lahko predstavljamo zavese najfinejših materialov ali nežno obarvano, prosojno steklo, med blede barve pa spadajo na primer slonokoščena, svetlo modra in rožnata [33]. Temne barve so barve, ki vsebujejo v svoji sestavi tudi črno barvo. Delujejo resnobno in zbrano. Med temne barve lahko prištevamo rjavo, olivno zeleno, temno modro in rdeče rjavo barvo [33]. Slika 2.12: Svetlo-temni barvni kontrasti

44 Kontrast med čistimi in zastrtimi barvami To je kontrast med nasičenimi in manj nasičenimi barvami (čista zelena proti zastrti zeleni). Čiste barve ne vsebujejo sive ali črne barve, njihov sijaj pa določa količina čiste barve. Najbolj sijoči so modri, rdeči, rumeni in oranžni toni. To so živahne barve, ki povsod vzbujajo pozornost in se jih ne da spregledati. Ker so tako vedre in poživljajoče, so idealne za modno ustvarjanje. Nasičenost barve zmanjšujemo z dodajanjem bele, črne ali nevtralne (sive) barve in z dodajanjem komplementarne barve. Rezultat je zastrta barva, ki ob drugih bolj zastrtih barvah deluje živo, ob bolj živih pa zastrto. Izjema je siva barva, ki ob živih barvah tudi sama deluje barviteje. Ta kontrast se najlepše izrazi z nasičeno barvo in njenim zastrtim odtenkom ob neizrazitem svetlo-temnem kontrastu. Vidimo ga lahko na sliki 2.13 [33, 34]. Slika 2.13: Kontrasti med čistimi in zastrtimi barvami Kontrast med toplimi in hladnimi barvami Tople barve so vse barve, ki vsebujejo rdečo. So prijetne in nevsiljive, žareče in dajejo občutek topline. Tople barve se od zelo toplih razlikujejo po vsebnosti rumene barve v rdeči, kot so recimo rdeče oranžna, oranžna in rumeno oranžna. Med zelo tople barve spada nasičena rdeča, ki je tudi najmočnejša barva barvnega kroga ter hkrati zelo agresivna in pozornost vzbujajoča. Hladne barve so vse tiste, ki izhajajo iz modre. To so na primer rumeno zelena, zelena in modro zelena, turkizno modra, travnato zelena. Vzbujajo nam občutek globine in udobja, so umirjene in osvežujoče. Od zelo hladnih barv se razlikujejo po vsebnosti rumene barve. Med zelo hladnimi je prevladujoča jasna nasičena modra barva. Te barve spominjajo na led in sneg. Zelo hladne barve so še modra, zelena in modro zelena [33]. Skrajnost toplo-hladnega kontrasta sta rumena in vijolična barva (slika 2.14), ki predstavljata najsvetlejšo in najtemnejšo barvo dvanajstdelnega barvnega kroga. V barvnih kombinacijah pa se lahko odnos toplih in hladnih barv tudi spremeni. Lahko rečemo, da je skoraj vsaka barva topla in hladna, odvisno od tega, če je zraven nje

45 intenzivnejša ali hladnejša barva. Med čistimi barvami nam rdeče vijolična barva ob oranžni deluje hladno, ob modri pa toplo, kar lahko vidimo na sliki Prav tako je npr. citronasto rumena ob oranžni hladna, ob zeleni pa topla. Barve z vsebnostjo bele ali črne dajejo podobne učinke. Rjava barva je npr. ob čisti rdeči videti hladna, ob sivi pa topla [6, 10]. Kontrast med toplimi (rumena, oker, oranžna, rdeča) in hladnimi (zeleno modra, modra, vijolična) barvami je lahko neizrazit ali zelo močan. Najbolj se ujema, ko med barvami ni velikih tonskih razlik. Tople barve nam stvari na videz približajo, medtem ko nam jih hladne oddaljijo. Pri oblikovanju zato predmete, ki jih želimo približati in izpostaviti, obarvamo s toplimi barvami. Sam kontrast daje občutek brezčasnosti in poetične zasanjanosti. V tekstilni industriji pomenijo tople in hladne barve dokaj velik problem, saj hladne barve delujejo zračno in prozorno, topli toni pa zaradi svoje neprozornosti temno [10, 34]. Slika 2.14: Toplo-hladni kontrasti Kontrast količin»to je kontrast proporcij ali sorazmerij med površino in barvno močjo različnih barv in oblik barvnih površin«(ditz 1998, 15). Barvne ploskve so lahko enako ali različno velike, le pravilna izbira barvne površine pa lahko ustvarja občutek ravnotežja. Kos rumeno pobarvanega materiala bo videti večji od enako velikega kosa materiala, pobarvanega vijolično, medtem ko bosta enako veliki ploskvi rdeče in zelene učinkovali količinsko uravnoteženo. Uravnoteženo pa lahko učinkujeta tudi rumena in vijolična barva. To dosežemo z različno zasičenostjo barv. Razmerja med barvami torej lahko uravnovešamo z velikostjo površin in zasičenostjo posameznih barv, ter s tem dosežemo želeno harmonijo. Kontrast količin nam prikazuje slika Ker sta po svoji moči zelena in rdeča v ravnotežju, je lahko njuno količinsko razmerje 1/1. Oranžno in modro moramo razdeliti v razmerju 1/3 oranžne in 2/3 modre barve, medtem ko intenzivno rumena deluje lepo v kombinaciji z vijolično, če zaseda le 1/4 prostora z vijolično [10, 34]

46 Vpliv barve je odvisen tudi od njene prostorske uvrstitve. Zaradi tega ima ista barva različen vpliv, če jo uporabimo enkrat v vodoravni, drugič v navpični smeri, na široki ploskvi ali le v ozkih trakovih (slika 2.15). Pri tem je zelo pomembno razmerje med barvo in površino, saj lahko učinkuje živa barva na manjši površini osvežujoče, na večji površini pa bo imel isti odtenek zelo negativni efekt.»tu se posebno vidi pomembnost tega, kar na splošno imenujemo barvna harmonija«[27]. Slika 2.15: Vpliv položaja in količine barve na zaznavanje celote Sočasni (simultani) kontrast Do simultanega kontrasta pride zaradi potrebe očesa, da ob določeni barvi sočasno zahteva njeno komplementarno barvo. Zaradi tega lahko vidimo komplementarno barvo, četudi te sploh ni. Če opazujemo isto barvo na različnih podlagah, bo na vsaki na videz drugačna. Barva vpliva na sosednjo, zaradi česar se nam zdi, da sta obe spremenili svojo barvitost, svetlost in nasičenost. Ta pojav je najbolj izražen v kombinaciji čistih barv, kjer je zelo pomemben tudi količinski odnos med dvema barvama. Večja je razlika v svetlosti ali nasičenosti in čim večja je podlaga v primerjavi z likom, večji bo kontrast. Na nevtralni osnovi bodo»barvne nianse izrazitejše, na temnejših površinah pa svetlejše, kot so v resnici. Prav tako se spreminjajo barvni odtenki, ki lahko postajajo bolj sveži, svetlejši ali temnejši«(ditz 1998, 14). Rdeči ton bo na beli podlagi videti drugačen kot na črni.»ena in ista barva spreminja svojo»barvo«in z njo občutje v nas, kakor hitro ji damo drugo ozadje ali okolje«(trstenjak 1996, ). Tu se pokaže relativnost barv in njihov vpliv na osebo, ki jih opazuje. Na rdečem polju se bo zdel siv lik zelenkasto moder, na rumenem z modrikastim tonom, na modrem bolj rumen V sivem liku vedno zaznamo komplementarno barvo njegovega ozadja. Kot prikazuje slika 2.16, deluje zelen trak na modri površini svetleje kot na svetlo zeleni, prav tako je rdeč trak svetlejši na zelenem ozadju in temnejši na rumenem [10, 21, 27, 34]

47 Slika 2.16: Različnost delovanja barve glede na barvo ozadja Razlikujemo kontrast kromatskih barv in kontrast svetlosti. Kontrast svetlosti oziroma brezbarvni simultani kontrast dobimo, ko se nam odsev bele barve zaradi svoje intenzivnosti med črnimi površinami odbija v sivi barvi ali pa se nam isto siva površina na beli ali črni podlagi zdi različno svetla. Prav tako vidimo med črnimi ploskvami na beli površini ob močni svetlobi sive lise, ki izginejo, ko vanje usmerimo pogled. Ta efekt nam daje občutek gibanja, vibriranja in živosti slike, lažni občutek migotanja, izginjanja in lebdenja barve. Kadar pa tega ne želimo, lahko sočasni kontrast zmanjšamo s povečevanjem svetlo-temnih vrednosti ali s sopostavljanjem barv, ki so si v barvnem krogu bližje, ali z dodajanjem nasprotnih barv k čistim, s čimer dobimo bolj zastrte barve. V umetnosti in tekstilstvu so se te optične iluzije najbolj razvile v 60. letih prejšnjega stoletja kot smer opart [10, 21, 34]

48 3 RAZISKAVA 3.1 Definicija problema Ciljno populacijo v naši raziskavi sestavlja 100 uporabnikov oblačil (moški in ženske), starih od 18 do 50 let. V raziskavi nas je zanimalo dojemanje mode in barv oblačil uporabnikov. Vzorec ne more predstavljati celotne slovenske populacije, ampak smo anketirali ženske in moške različnih starosti in izobrazbenih stopenj. Pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil minimalna starost 18 let. Moda mladih (osnovnošolcev in srednješolcev) in njihov način oblačenja je namreč poseben sociološki fenomen, zato je v to raziskavo nismo vključili. Zanimali so nas stil oblačenja in pomembnost dejavnikov pri izboru oblačil v odvisnosti od let, spola in izobrazbe, všečnost barv in njihove asociacije ter všečnost barvnih kombinacij v odvisnosti od spola in značajske naravnanosti. 3.2 Načrt raziskave Ugotavljali smo vpliv mode pri izbiri oblačila in načinu oblačenja na posameznika v odvisnosti od demografskih podatkov ter vpliv barv na všečnost oblačila. Iskali smo razlike in podobnosti v dojemanju všečnosti barv in barvnih kombinacij v odvisnosti od spola in karakterja. Zanimala nas je tudi različnost ali enakost mnenja o lepi in odbijajoči barvni kombinaciji oblačil nasprotnega spola. Za metodo zbiranja primarnih podatkov smo izbrali anketiranje. Anketiranje smo izvedli v maju Prednost izbrane metode so relativno nizki stroški v primerjavi z ostalimi metodami, pomemben pa je bil tudi vpliv anketarja, ki je bil anketiranim na voljo ob nejasnostih. V sklopu raziskave so uporabniki oblačil izpolnili 100 anket. Anketiranje smo izvedli s pomočjo petih znancev, katere smo zaprosili, da anketne vprašalnike razdelijo med svoje sodelavce, prijatelje in sorodnike ter vrnejo izpolnjene vprašalnike. Vzorec tako ni bil izbran naključno. Izbrani način anketiranja smo izbrali predvsem zaradi enostavnejše izvedbe, hitrejšega zbiranja podatkov, višje stopnje odzivnosti in nižjih stroškov

49 Prvotni načrt anketiranja je vključeval tudi on-line ankete, za katere pa smo se odločili, da jih izključimo. Večina anket je bila nepravilno in nepopolno rešenih, zaradi česar bi bili rezultati sporni. Težave so bile predvsem pri četrtem in petem anketnem vprašanju, saj so verjetno zaradi prikaza na monitorju, kjer se ne vidi celotnega lista, porabili vse možne odgovore že pri prvih barvnih kombinacijah oblačil, kar je bilo napačno. 3.3 Kratek povzetek teoretičnih dognanj Stili se razlikujejo od človeka do človeka, saj vsak posameznik razvije svoje načine oblačenja. Klub temu jih lahko razdelimo na klasični stil, elegantni, športno elegantni, športni, trendovski in subkulturni stil. Za razliko od mode se ne spreminjajo, sledi ji le trendovski stil. V določenem obdobju so bolj, v drugem manj popularni. Moda se nasprotno zelo hitro spreminja. V tem hitrem tempu ji sledijo predvsem mladi, ki jim moda kot dejavnik sporazumevanja pomaga najti prostor med sebi enakimi. Moda pa predstavlja tudi statusni simbol, že od nekdaj je bila povezana z močjo in oblastjo, predstavlja torej»položaj na vrhu«, med»najboljšimi«. Nepogrešljiv element mode in oblačenja so barve, ki različno vplivajo na človekova čustva, lahko so priljubljene ali nezaželene. Po všečnosti zasedajo dokaj predvidljiva mesta. Do večjih odstopanj od položaja pride večinoma zaradi modnih vplivov, ki načeloma dvignejo všečnost trenutno modnih barv. Te naslednjo sezono ponovno zasedejo svoje običajno mesto, saj jih nadomestijo nove modne barve. Po Trstenjaku je daleč najbolj priljubljena barva na splošno modra (pri moških in ženskah), sledita ji rdeča in bela, okrog nevtralne osi pa se gibajo siva, neodločena, srebrna, zlata, rumena, črna in oranžna. Najmanj priljubljene so vijolična, rjava in zelena. Odstopanja in razlike se pojavljajo tudi glede na starost in spol. 3.4 Določitev hipotez Osnovne trditve, ki smo jih postavili, izhajajo iz lastnih izkušenj. Osnovne trditve, ki jih bomo z raziskavo potrdili ali ovrgli, so:

50 H 1 med uporabniki od 18 do 30 let je najbolj razširjen trendovski stil oblačenja, uporabniki od 31 do 40 let prisegajo na športno elegantni stil oblačenja, uporabniki od 41 do 50 let pa na klasičen stil; H 2 uporabniki od 18 do 30 let pripisujejo največji pomen modnosti oblačila in ceni, uporabniki od 31 do 40 let blagovni znamki, uporabniki od 41 do 50 let pa udobnosti oblačil; H 3 ženskam in moškim je na splošno najbolj všeč modra barva, najmanj rjava in vijolična; H 4 v povprečju je najbolj pozitivno opredeljena barva rumena, negativno pa je največkrat opredeljena črna barva; H 5 ženskam so všeč hladne barvne kombinacije oblačil, najmanj temnejše kombinacije; H 6 moškim so najbolj všeč svetlejše barvne kombinacije oblačil in hladni toni, najmanj tople barvne kombinacije; H 7 ženskam so na moških všeč drugačne barvne kombinacije oblačil kot njim samim in obratno; H 8 najbolj všečne so kombinacije z nevtralno črno barvo; H 9 optimistom so najbolj všeč kombinacije oblačil z belo barvo, realistom so najbolj všeč hladne barvne kombinacije oblačil ter kombinacije s črno, ne marajo toplih odtenkov, pesimisti imajo najraje kombinacije s črno barvo, najmanj so jim všeč tople kombinacije oblačil. Hipoteze smo preverjali s kvalitativno in kvantitativno raziskavo z anketnim vprašalnikom (potek raziskave vidimo na sliki 3.1)

51 Moda Faza 1 Stil oblačenja Pomen dejavnikov H1 H2 Barve Faza 2 Barvne nost Asociacije H5 H6 H7 H8 H4 H3 Karakterji Faza 3 H9 Analiza rezultatov rezltatov Faza 4 Slika 3.1: Potek raziskave 3.5 Opis anketnega vprašalnika Anketni vprašalnik (glej prilogo 1) vsebuje 9 vprašanj in je vsebinsko razdeljen na več delov. Najprej nas je zanimalo, kako uporabniki oblačil najbolje opišejo svoj stil oblačenja ter katerim dejavnikom dajejo največji pomen pri izbiri oblačil. Nato nas je zanimalo, katere barve so jim najljubše in kakšne asociacije povzročajo. V naslednjin dveh vprašanjih smo spraševali, katere barvne kombinacije oblačil so najboj in najmanj všeč ženskam (in moškim na ženskah) ter katere barvne kombinacije želijo (ali ne) obleči moški (in katere želijo ženske videti na njih). Pri naslednjem vprašanju so se morali karakterno opredeliti. V zadnjem sklopu vprašanj so nas zanimali demografski podatki, kot so spol, starost in stopnja izobrazbe

52 3.6 Obdelava podatkov in interpretacija rezultatov Odgovore smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultate raziskave smo skušali povzeti tako, da na enostaven in nedvoumen način odražajo ugotovitve raziskave. Za prikaz rezultatov so bili uporabljeni primerjalni grafi in frekvenčne tabele Sestava vzorca Najprej si bomo ogledali sestavo vzorca glede na spol. Slika 3.2: Sestava vzorca glede na spol Iz slike 3.2 je razvidno, da je v naši raziskavi sodelovalo 64 žensk in 36 moških. V raziskavi je torej skupno sodelovalo 100 uporabnikov oblačil, tako da številke ostajajo enake tudi v odstotkih; 64 % žensk in 36 % moških

53 Slika 3.3: Sestava vzorca glede na izobrazbo Slika 3.3 nam prikazuje sestavo vzorca glede na izobrazbo po spolih. Pri izobrazbi žensk izstopa dokončana srednja šola (35 odgovorov), sledita dokončani dodiplomski študij in višja ali visoka šola (13 oz. 12 odgovorov), dokončan podiplomski študij (3 odgovori) in dokončana osnovna šola (1 odgovor). Podobne odgovore smo dobili tudi pri izobrazbi moških, kjer ima največ anketiranih dokončano srednjo šolo (15 odgovorov), sledita dokončana dodiplomski študij in višja ali visoka šola (8 oz. 7 odgovorov), dokončan podiplomski študij (5 odgovorov) in dokončana osnovna šola (1 odgovor). V skupnem seštevku ima polovica anketiranih dokončano srednjo šolo, 21 dokončan dodiplomski študij, 19 dokončano višjo ali visoko šolo, 8 dokončan podiplomski študij in 2 dokončano osnovno šolo

54 Slika 3.4: Sestava vzorca glede na starost Anketirane smo po starosti razdelili v tri skupine, in sicer v mlajšo (18 30 let), srednjo (31 40 let) in starejšo (41 50 let). Velika večina žensk (48 oz. kar 75 %) je starih od 18 do 30 let, 7 oz. 10,9 % jih je v starostni skupini od 31 do 40 let, 9 oz. 14,1 % pa jih je v skupini od 41 do 50 let (slika 3.4). Povprečna starost žensk je bila 29,27 let. Moški so bili nekoliko starejši (povprečna starost 33 let); v skupini od 18 do 30 let jih je bilo 17 oz. 47,2 %, v skupini od 31 do 40 let 13 oz. 36,1 % in v skupini od 41 do 50 let 6 oz. 16,7 %. Slika 3.5: Sestava vzorca po lastni oceni značaja

55 Ženske so se v večini primerov opredelile kot optimistke (35 žensk oz. 54,69 %), 26 žensk (40,63 %) pa je odgovorilo, da so realistke. Le 3 ženske (4,69 %) so se opredelile kot pesimistke. Moški so se značajsko v večini opredelili kot realisti (52,78 %) manj kot optimisti (44,44 %), le en moški (2,78 %) pa se je karakterno označil za pesimista. Razvidno je torej (slika 3.5), da pri ženskah prevladujejo optimistke, pri moških pa realisti Rezultati raziskave V nadaljevanju bomo predstavili rezultate vprašanj po vrstnem redu, kot so si sledila v vprašalniku. Slika 3.6: Izbrani stili oblačenja anketiranih glede na spol Pri izbranih stilih oblačenja glede na spol (prikazuje jih slika 3.6) je prišlo do največjih razlik med ženskami in moškimi pri klasičnem stilu, na katerega prisega enkrat več moških kot žensk (16,67 % v primerjavi s 7,81 %), pri ženskah pa je nekoliko višji odstotek anketiranih, ki so izbrale športno elegantni stil (57,81 % v primerjavi s 52,78 % pri moških). Precej višji odstotek žensk (4,69 %) kot moških (2,78 %) prisega na elegantni stil, odstotek pa je skorajda enak v primeru športnega in trendovskega stila. Kot drugo anketirani niso opredelili svojega stila

56 Slika 3.7: Stili oblačenja po starostnih skupinah Pri pregledu razvrstitev stilov po starostnih skupinah ugotavljamo, da prihaja med starostnimi skupinami do velikih razlik, precej večjih kot med spoloma, kar nam prikazuje slika 3.7. Medtem ko na športni stil prisega 6,15 % anketiranih v starostni skupini let, je ta odstotek precej višji v skupini let, kjer znaša 20 %, ter še višji v starostni skupini let, kjer znaša kar 40 %, s čimer predstavlja prvo izbiro v tej starostni skupini. Športno elegantni stil je glavna izbira v starostnih skupinah let in let, kjer ga je izbralo kar 60 % anketiranih. Omenjeni stil je v starejši starostni skupini s 33,33 % na drugem mestu. Delež pripadnikov klasičnega stila narašča z leti: najnižji je v starostni skupini let (7,69 %), v skupini let je že nekoliko višji (10 %), najvišji delež pa je v starostni skupini let (26,67 %). Obratna zgodba je pri elegantnem stilu (izbralo ga je 6,15 % anketiranih v starostni skupini let), trendovskem stilu (12,31 % delež v starostni skupini let in 5 % anketiranih v skupini let) in subkulturnem stilu (1,54 % znotraj skupine let)

57 Slika 3.8: Pomembnost dejavnikov oblačil glede na spol Iz slike 3.8 je razvidno, da pripisujejo ženske največji pomen udobnosti oblačil (povprečna ocena 4,56 na lestvici od 1 do 5), sledi kakovost materiala (4,23), dober dizajn (4,02), pretekla izkušnja in kakovost izdelave (oba po 3,98), način vzdrževanja (3,69), cena (3,52), modnost (3,5), individualnost (3,47), kakovost materiala (3,47) ter blagovna znamka, kateri anketirane z oceno 2,25 pripisujejo daleč najnižji pomen. Moški prav tako pripisujejo največji pomen udobnosti oblačil (4,50), kakovost izdelave uvrščajo na drugo mesto (4,25), sledi kakovost materiala (4,22), dober dizajn (4,06), pretekla izkušnja (3,56), cena (3,25), modnost (3,19), način vzdrževanja (3,11), individualnost (3,00), znamka pa je s povprečno oceno 2,92 ponovno najmanj pomembna. Do večjih razlik med spoloma prihaja pri modnosti, načinu vzdrževanja, pretekli izkušnji in individualnosti, katerim pripisujejo ženske večji pomen, ter pri blagovni znamki in kakovosti izdelave, katerima pripisujejo večji pomen moški

58 Slika 3.9: Pomembnost dejavnikov oblačil glede na starost Ko smo primerjali pomembnost dejavnikov oblačil glede na starost, smo ugotovili, da prihaja do večjih razlik med starostnimi skupinami pri pripisovanju pomena blagovni znamki, udobnosti, modnosti, individualnosti ter kakovosti materiala in izdelave, medtem ko so bili rezultati na področju cen, načina vzdrževanja, pretekle izkušnje in dobrega dizajna podobni. Pomembnost dejavnikov oblačil glede na starost nam prikazuje slika 3.9. V starostni skupini let pripisujejo najnižji pomen blagovni znamki, izstopajo pa še v modnosti oblačil, kateri pripisujejo višji pomen od ostalih skupin. Ostali starostni skupini anketiranih (31 40 in let) dajeta največji pomen udobnosti, kakovosti materiala in kakovosti izdelave

59 Slika 3.10: Pomembnost dejavnikov oblačil glede na izobrazbo Pri pregledu vpliva izobrazbe na določanje pomena dejavnikov oblačenja iz slike 3.10 vidimo, da z naraščanjem izobrazbe raste pomen naslednjih dejavnikov: blagovna znamka, cena oblačila, način vzdrževanja, individualnost, kakovost materiala in kakovost izdelave. Na drugi strani z višanjem stopnje izobrazbe pada pomen naslednjih dejavnikov: udobnost, modnost in dober dizajn, na dejavnik pretekla izkušnja z oblačilom pa izobrazba nima vpliva

60 Slika 3.11: nost barv glede na spol Slika 3.11 nam prikazuje všečnost barv glede na spol. Ženske so v povprečju najvišje uvrščale belo in modro barvo, sledijo rdeča, črna, škrlatna, vijolična, rumena, oranžna, zelena, siva in rjava. Moški so na drugi strani v povprečju najvišje uvrščali modro barvo, ki ima izrazito prednost pred rdečo, belo, oranžno, rumeno, črno, zeleno, sivo, rjavo, vijolično in škrlatno. Barve, ki so bolj všečne ženskam, so črna, bela, in izrazito vijolična in škrlatna, moškim pa so bolj všečne siva, rjava, zelena, rumena, oranžna, ter najbolj všečna modra

61 Slika 3.12: Asociacije barv glede na spol Ob razvrščanju barv po všečnosti so nas ob barvah zanimale tudi asociacije, ki jih imajo anketirani ob posameznih barvah. Odgovore, ki smo jih dobili, smo po lastni (subjektivni) presoji razvrstili med pozitivne, nevtralne in negativne asociacije. Iz zgornje slike (3.12) je razvidno, da povezujejo ženske barve z veliko bolj pozitivnimi asociacijami kot moški, poleg tega pa imajo praviloma tudi manj negativnih asociacij. Med pozitivne asociacije smo šteli navedbe, kot so lepota, nežnost, pomlad, sonce itd. Med nevtralne asociacije smo šteli priklice, kateri po našem mnenju ne predstavljajo česa pozitivnega ali negativnega. Sem smo med drugim uvrstili naslednje navedbe: ples, vijolica, nevtralnost, travniki, moda itd. Med negativne asociacije smo npr. razvrstili smrt, ljubosumje, nezanimiva, turobna... Najbolj pozitivna barva je rumena, saj jo je 24 moških (75 %) in 52 žensk (91,23 %) opisalo s pozitivnimi asociacijami. Največ asociacij se je nanašalo na sonce in svetlobo, kar smo po subjektivni oceni označili kot pozitivno. Skupno je največ negativnih asociacij dobila siva barva, kot tako jo je označilo 31 žensk (58,49 %) in 15 moških (53,57 %). Še več negativnih asociacij so moški pripisali črni barvi, kar 19 moških oz. 59,38 %. Najmanj negativnih asociacij je dobila zelena barva, ki je kot tako ni označila nobena ženska (0 %),

62 moški pa le v 1,13 %. Zelo malo negativnih asociacij je dobila tudi modra barva (0 % moških in 1,75 % žensk). Največ nevtralnih asociacij so dobile vijolična, škrlatna in oranžna barva. Pri četrtem anketnem vprašanju so morali anketirani med 40 barvnimi kombinacijami oblačil na ženskah izbrati 5 najbolj in 5 najmanj všečnih, ki jih prikazuje slika Ženski izbor Slika 3.13: 5 najbolj všečnih kombinacij na ženskah Moški izbor Ženskam je bila najbolj všeč črno-črna kombinacija. Kot všečno jo je ocenilo 29 anketirank (45,31 %) in 4 kot nevšečno (6,25 %). Sledila je kombinacija bele majčke in črnega krila s 27 pozitivnimi ocenami (42,19 %) in nobeno negativno. Na tretje mesto se je uvrstila kombinacija rdeče majčke in črnega krila (22 pozitivnih in 3 negativni ocenami), sledi ji kombinacija bele majčke in turkizno modrega krila z 20 odgovori kot všečna in 3 kot nevšečna ter kombinacija vijolične majčke in črnega krila s 16 pozitivnimi (25 %) in 3 negativnimi (3,13 %) ocenami. Tudi moškim je bila na ženskah najbolj všečna črno-črna kombinacija, katero je kot tako označilo 41,67 % oz. 15 anketirancev in 13,89 % oz. 5 kot nevšečno. Sledi ji enobarvna rdeča kombinacija z 12 pozitivnimi ocenami in 1 negativno, kombinacija rdeče majčke in črnega krila z 12 pozitivnimi in 3 negativnimi ocenami, sledita pa rdeča in roza majčka v kombinaciji z belim krilom (všeč je 25 % anketirancem). V izboru žensk prevladuje črna barva, še posebej črno krilo, saj je prisotno v štirih od petih barvnih kombinacij. Dvakrat se pojavi tudi majica bele barve, prvič v kombinaciji s črnim

63 krilom, drugič s svetlim, kar pa je tudi edina svetlejša kombinacija med vsemi petimi. Prevladujejo temnejše barve, predvsem črna, in bela. V najljubših moških kombinacijah na ženskah se največkrat pojavi rdeča barva, kot celota in kot kombinacija s črno in belo. Sledita ji črna barva in bela. V najljubše ocenjenih moških kombinacijah se pojavi bela barva v obliki krila, medtem ko so ženske izbirale belo barvo na majčkah, krila pa so črna. V devetih kombinacijah od desetih sta prisotni črna ali bela barva (in tudi ena z drugo). Ženski izbor Moški izbor Slika 3.14: 5 najmanj všečnih kombinacij na ženskah Med najmanj všečnimi kombinacijami, ki jih vidimo na sliki 3.14, se pri obeh spolih ponovijo štiri enake barvne kombinacije, in sicer dve toplo-hladni barvni kombinaciji ter dve hladni barvni kombinaciji. Kombinacijo rdeče majčke in zelenega krila so anketirani označili kot najmanj všečno (54,69 % žensk in 47,22 % moških), prav tako jim nista bili všeč kombinaciji roza majčke in turkiznega krila (ženske 42,19 % in moški 30,56 %) ter modre majčke in oranžnega krila (31,25 % žensk in 30,56 % moških). Oboji so izločili tudi kombinacijo zelene majčke in temnejšo zelenega krila (18 žensk in 9 moških), ženske pa še rdeče-modro kombinacijo ter moški vijolično-rumeno

64 Ženski izbor Moški izbor Slika 3.15: 5 kombinacij na ženskah z najbolj deljenimi mnenji Pri kombinacijah na sliki 3.15 so bila mnenja deljena. Te kombinacije so oboji največkrat opredelili kot najbolj in najmanj všečne. Rumena kombinacija je pri ženskah opredeljena popolnoma nevtralno (razmerje všečno/nevšečno je 1:1), prav tako oranžno-rjava ter siva in vojaška. Kombinacija roza majčke in belega krila je sicer opredeljena kot všečna (17 žensk), jo je pa 6 žensk označilo kot najmanj všečno. Mnenja moških so bila deljena pri rdeče-črni kombinaciji, katero je 12 moških označilo kot všečno in 5 kot nevšečno, prav tako pri vijolično-črni kombinaciji, črno-črni kombinaciji, ki je bila največkrat opredeljena kot všečna, je pa dobila tudi 5 negativnih ocen, prav tako so kot pozitivno in negativno opredelili vijolično-roza kombinacijo in rdeče-modro

65 Slika 3.16: nost barvnih kombinacij ženskih oblačil glede na spol Na sliki 3.16 vidimo, da so ženskam in moškim pri barvnih kombinacijah ženskih oblačil najbolj všeč enobarvne kombinacije in kombinacije s črno barvo, tem pa sledijo kombinacije z belo barvo in črno-beli kombinaciji. Izrazito nevšečne so pri obeh spolih hladne in toplohladne barvne kombinacije. Do največjih razlik med spoloma prihaja pri kombinacijah s črno barvo, kjer je delež moških, katerim te kombinacije niso všeč, skoraj štirikrat višji kot pri ženskah. Podobno velja za všečnost toplih barvnih kombinacij, ki so moškim 3,5 krat bolj všečne kot ženskam, katerim je po drugi strani dvakrat manj všečna ista kombinacija. Prav tako prihaja do razlik pri kombinacijah s toplimi barvami, saj so jih ženske opredelile kot nevšečne, medtem ko jih imajo moški raje. Nasprotno pa je pri črno-belih kombinacijah, ki sta bili sicer všeč obema spoloma, vendar bolj ženskam, moški pa so ju opredelili tudi kot nevšečni

66 Slika 3.17: Vse kombinacije ženskih oblačil s črno barvo (iz anketnega vprašalnika) Vse kombinacije oblačil s črno barvo iz ankete (slika 3.17) spadajo med najbolj všečne, vendar so moškim manj všeč kot ženskam. Rdeče-črna kombinacija je obema spoloma najbolj všeč, sledi ji modro-črna in vijolično-črna s črnim krilom, njena obratna različica je obema spoloma manj všeč. Kot nevšečno so moški opredelili kombinaciji črne majčke z vijoličnim in sivim krilom, ženskam sta bili tudi te dve kombinaciji všeč. Slika 3.18: Vse kombinacije ženskih oblačil z belo barvo (iz anketnega vprašalnika) Kombinacije z belo barvo (slika 3.18), ki so bile na razpolago v anketi, so všeč obema spoloma. Moškim, kot tudi ženskam, so všeč vse štiri barvne kombinacije, moškim predvsem kombinaciji z belim krilom, prav nasprotno pa ženskam kombinaciji s temnejšima kriloma, rdečim in modrim. Slika 3.19: Vse tople barvne kombinacije ženskih oblačil (iz anketnega vprašalnika) Tople barvne kombinacije za ženske, ki so bile na izbiro v anketi in jih prikazuje slika 3.19, so izrazito bolj všeč moškim, ženskam veliko manj. Ženskam je najmanj všečna oranžnordeča kombinacija, ki pa so jo moški označili kot všečno, prav tako obe ostali kombinaciji, ki ženskam nista všeč

67 Slika 3.20: Vse hladne barvne kombinacije ženskih oblačil (iz anketnega vprašalnika) Hladne barvne kombinacije za ženske, katere so lahko ocenjevali anketirani in so prikazane na sliki 3.20, so obema spoloma zelo nevšečne. Zelo negativno izstopata zelena kombinacija ter kombinacija roza majice s turkizno modrim krilom. Ženskam sta od njih najbolj všeč kombinaciji svetlo rumene majčke in svetlo modrega krila ter svetlo modre majčke in temno modrega krila, kombinaciji pa nista bili všeč moškim, prav tako nobena ostala. Slika 3.21: Vse toplo-hladne barvne kombinacije ženskih oblačil (iz anketnega vprašalnika) Vse toplo-hladne barvne kombinacije iz ankete (slika 3.21) so obema spoloma izrazito nevšečne, predvsem rdeče-zelena kombinacija, ki je med vsemi 40 kombinacijami opredeljena kot najmanj všečna. Tukaj med spoloma skorajda ni razlik, razen pri modro-rdeči kombinaciji, ki je bila moškim všeč, ženskam pa izrazito nevšečna. Čeprav so barvne kombinacije enake, pa je prihajalo do razlik v odgovorih med kombinacijama vijolična majčka in rumeno krilo oz. rumena majčka in vijolično krilo. Prav tako se opazi razlika med kombinacijama oranžna majčka in modro krilo oz. modra majčka in oranžno krilo. V obeh primerih sta bili kombinaciji s svetlejšim spodnjim delom (krilo v rumeni in oranžni barvi) obema spoloma manj všeč kot njuni obratni različici

68 Slika 3.22: Vse enobarvne kombinacije ženskih oblačil (iz anketnega vprašalnika) Vse enobarvne kombinacije ženskih oblačil, ki so bile na razpolago v anketi in jih prikazuje slika 3.22, izstopajo po všečnosti predvsem zaradi črne kombinacije. Črno-črna kombinacija med vsemi 40 kombinacijami najbolj izstopa, saj jo je kot najbolj všečno opredelila skoraj polovica žensk in 40 % moških. Zelo všečna jim je tudi rdeča kombinacija (20,31 % žensk in 33,33 % moških) ter modra, sledi bela. Ženskam so bile enobarvne kombinacije bolj všeč kot moškim, ti so rumeno in olivno zeleno opredelili kot nevšečni. Slika 3.23: Obe črno-beli kombinaciji ženskih oblačil (iz anketnega vprašalnika) Črno-beli kombinaciji (slika 3.23) po všečnosti za tretjino izstopata pri ženskah, prav v tolikšni meri pa ni všeč moškim. Predvsem jo imajo torej rade ženske. Razlika v všečnosti je odvisna tudi od tega, kje se nahaja katera barva. Tako je kombinacija bele majčke in črnega krila ženskam in moškim več kot enkrat bolj všečna kot črna majčka z belim krilom

69 Ženski izbor Slika 3.24: 5 najbolj všečnih kombinacij na moških Moški izbor Slika 3.24 prikazuje 5 najbolj všečnih kombinacij na moških po izboru žensk in moških. Ženskam sta bili na moških najbolj všeč črno-beli barvni kombinaciji (37,50 oz. 34,38 % pozitivnih ocen in samo 3,13 oz. 0 % negativnih). Sledi jima kombinacija v rjavih tonih, ki pa je bila tudi večkrat označena kot nevšečna (9,83 %). Ostale kombinacije, rdeči majici s črnimi oz. belimi hlačami in turkizna majica z belimi hlačami, so bile všečne 32,81 % žensk. Po izboru moških prve štiri barvne kombinacije zajemajo črne hlače, kombinirane z rdečo (36,11 %), belo (30,56 %), črno (36,22 %) in svetlo sivo modro majico (19,44 %). Pri enobarvni črni kombinaciji so bila mnenja deljena, saj je bila v šestih primerih označena tudi kot manj všečna. Na petem mestu je turkizno modra majica v kombinaciji s sivimi hlačami. Opazimo, da se v ženskem izboru večkrat pojavlja bela barva, na majici in hlačah, medtem ko je v moškem izboru prisotna le enkrat, se pa pri moških večkrat ponovi črna barva, tudi kot enobarvna kombinacija. V moškem izboru najbolj všečnih sta zraven rdeče barve, ki je prisotna tudi v izboru žensk, prisotni tudi svetlejši barvi sive in sivo modre

70 Ženski izbor Slika 3.25: 5 najmanj všečnih kombinacij na moških Moški izbor Pri najmanj všečnih kombinacijah (prikazane na sliki 3.25) izrazito izstopajo tople barvne kombinacije, pri moškem izboru pa še zelo svetle kombinacije. Moškim in ženskam so nevšečne enobarvni rumena (27,78 oz. 40,63 %) in rdeča kombinacija (25 oz. 31,25 %) ter rdeče-oranžna kombinacija (27,78 oz. 28,13 %). Ženskam sta še zelo nevšečni toplo-hladni kombinaciji rdeče majice in zelenih hlač ter modre majice in oranžnih hlač. Moški so ti dve kombinaciji označili skoraj nevtralno, jim pa zato nista bili všeč zelo svetli kombinaciji, in sicer roza majice in belih hlač ter enobarvna bela kombinacija. Ženske so ti dve kombinaciji označile dokaj nevtralno. Ženski izbor Moški izbor Slika 3.26: 5 kombinacij na moških z najbolj deljenimi mnenji Deljena mnenja so se pri ženskah pojavila pri kombinacijah z vijolično, roza in belo barvo (slika 3.26). Vse te kombinacije moškim niso bile všeč. Prav tako je bilo deljeno mnenje pri kombinaciji svetlejše zelene majice in temnejših zelenih hlač. Pri moških je enobarvna črna

71 kombinacija, ki je dobila veliko pozitivnih ocen, ovrednotena tudi kot negativna, pri kombinaciji modre majice in belih hlač, ki so jo ženske ovrednotile kot pozitivno, je bilo mnenje deljeno, prav tako pri rdeče-modri kombinaciji, ki ženskam ni bila všeč. Kombinacija rjavih odtenkov je pri moških ovrednotena negativno, ženskam pa je bila veliko bolj všeč, saj jo je kot všečno označilo 34,38 % anketirank. Slika 3.27: nost barvnih kombinacij moških oblačil glede na spol Pri primerjavi rezultatov všečnosti barvnih kombinacij moških oblačil glede na spol, ki jih prikazuje slika 3.27, smo prišli do večjih razlik kot pri všečnosti barvnih kombinacij ženskih oblačil. Ženske in moški so bili enotnega mnenja pri všečnosti kombinacij s črno barvo in všečnosti hladnih barvnih kombinacij, rezultati pa so se močno razlikovali pri všečnosti kombinacij z belo barvo (27,8 % pri ženskah in 17,8 % pri moških), všečnosti in nevšečnosti toplo-hladnih kombinacij (bolj so všeč moškim, niso ženskam), so pa ženskam bolj všeč črnobele kombinacije, ki so moškim manj všečne. Tople barvne kombinacije so obojim najmanj všeč

72 Slika 3.28: Vse kombinacije moških oblačil s črno barvo (iz anketnega vprašalnika) Prav tako kot pri ženskih barvnih kombinacijah so tudi pri moških kombinacije s črno barvo, ki so bile na razpolago v anketi in jih prikazuje slika 3.28, obema spoloma zelo všeč, ženskam bolj, moškim malo manj. Ženske so kot všečne označile prav vse kombinacije, moškim kombinacija z vijolično majico ni bila všeč. Moškim in ženskam je, prav tako kot pri ženskih oblačilih, najbolj všeč rdeče-črna kombinacija, sledi ji kombinacija s temno modro majico, medtem ko je njena obratna kombinacija (temno modre hlače) opredeljena nevtralno. Moškim je zelo všeč kombinacija s svetlo modro majico, medtem ko imajo ženske raje obe kombinaciji z nevtralno sivo barvo. Slika 3.29: Vse kombinacije moških oblačil z belo barvo (iz anketnega vprašalnika) Moške kombinacije z belo barvo, ki jih vidimo na sliki 3.29, so bile obema spoloma najbolj všeč, ženskam približno tretjino bolj kot moškim. Ženskam so bile najbolj všeč kombinacije z modro in rdečo majico ter modrimi hlačami, prav tako moškim, manj všečna kot ženskam jim je bila le kombinacija modre majice. Obema spoloma nista bili všeč kombinaciji z roza in vijolično majico. Kombinacija rdeče majice z belimi hlačami je bila obema spoloma veliko bolj všečna kot njena obratna različica (bela majica in rdeče hlače)

73 Slika 3.30: Obe topli barvni kombinaciji moških oblačil (iz anketnega vprašalnika) Kombinaciji toplih barv na moških (vidni na sliki 3.30) nista bili všeč ne moškim in ne ženskam, predvsem slednjim, saj so ženske obe kombinaciji opredelile kot zelo nevšečni, predvsem rdeče-oranžno. Moškim sta bili sicer bolj všeč, sta pa vseeno opredeljeni kot manj všečni. Slika 3.31: Vse hladne barvne kombinacije moških oblačil (iz anketnega vprašalnika) Slika 3.31 prikazuje vse hladne barvne kombinacije oblačil za moške, ki so bile prisotne v anketi in so jih lahko anketirani ocenjevali kot všečne ali nevšečne. Pri teh barvnih kombinacijah so bili moški in ženske enakega, dokaj deljenega mnenja, saj je razmerje všečno/nevšečno pri obeh spolih okrog 1:1. Obema spoloma nista bili všeč kombinaciji z roza majico (27,78 % moških in 21,88 % žensk) in zeleno-zelena kombinacija s svetlejšimi hlačami, njena nasprotna različica pa je bila v obeh primerih opredeljena kot všečna. Ženskam je bila izrazito všeč kombinacija z rjavo majico (34,38 %), ki so jo moški označili kot nevšečno, vsem pa je bila zelo všeč kombinacija turkizne majice s sivimi hlačami. Slika 3.32: Vse toplo-hladne barvne kombinacije moških oblačil (iz anketnega vprašalnika)

74 Toplo-hladne barvne kombinacije oblačil za moške, ki so bile na razpolago v anketi za ocenjevanje in ki so prikazane na sliki 3.32, niso bile všeč nobenemu spolu. Kot nevšečne jih je opredelila tretjina več žensk kot moških. Prav vse kombinacije so ženske označile kot nevšečne, izvzeta je rumeno-rjava kombinacija, ki je dobila pri ženskah nevtralno oceno. Moški, čeprav jim niso bile všeč, kombinacij niso tako zelo izpostavili, rumeno-modro kombinacijo so ocenili kot všečno (13,89 %), katera pa ženskam v 28,13 % ni bila všeč. Slika 3.33: Vse enobarvne kombinacije moških oblačil (iz anketnega vprašalnika) Enobarvne kombinacije na moških, ki so jih anketirani lahko ocenjevali v anketi in jih vidimo na sliki 3.33, večini anketirancev niso bile všeč (nasprotno so bile enobarvne kombinacije na ženskah opredeljene kot všečne). Kot najmanj všečno kombinacijo med vsemi 40 so oboji označili enobarvno rumeno (27,78 % moških oz. 40,63 % žensk), prav tako je dobila velik delež negativnih ocen rdeča kombinacija (25 % moških oz. 32,81 % žensk), sledita ji bela, siva in olivno zelena, obema spoloma sta bili všeč le modra in črna kombinacija, predvsem slednja, moškim (36,11 %). Slika 3.34: Obe črno-beli kombinaciji moških oblačil (iz anketnega vprašalnika) Črno-beli kombinaciji oblačil za moške, ki ju prikazuje slika 3.34, sta bili ženskam bolj všeč kot moškim (14,4 % žensk in 9,4 % moških). Odstotek žensk in moških, ki jim nista všeč, je zelo majhen (0,6 % žensk in 1,6 % moških). Pri ženskah se kombinaciji po všečnosti ne razlikujeta, moškim pa je bolj všeč kombinacija z belo majico (30,56 %), kombinacijo z belimi hlačami pa je ovrednotilo kot všečno 16,67 % moških

75 Slika 3.35: nost barvnih kombinacij ženskih oblačil, odgovori žensk glede na značaj Ker je bil vzorec žensk, ki so se značajsko opredelile kot pesimistke, premajhen (3), smo jih izključili iz obdelave podatkov. Ženskam, ki so se značajsko opredelile kot optimistke, so na ženskah najbolj všeč kombinacije s črno barvo, kar za četrtino bolj kot realistkam. Prav tako so jim bolj všeč enobarvne in toplo-hladne barvne kombinacije, medtem ko imajo realistke raje kombinacije z belo barvo in hladne barve. Razmerja nam prikazuje slika

76 Slika 3.36: nost barvnih kombinacij moških oblačil, odgovori žensk glede na značaj Kako so ženskam glede na njihov značaj všeč barvne kombinacije oblačil na moških, nam prikazuje slika Na moških so kombinacije s črno barvo bolj všeč realistkam in manj optimistkam (prav nasprotno je bilo prej pri kombinacijah za ženske), so pa optimistkam bolj všeč kombinacije z belo barvo in enobarvne kombinacije. Toplo-hladnih kombinacij ne marajo nobene, predvsem niso všeč realistkam (kar za tretjino več negativnih odgovorov), so jim pa bolj kot optimistkam na moških všeč hladne barve (kot že prej na ženskah)

77 Slika 3.37: nost barvnih kombinacij moških oblačil, odgovori moških glede na značaj Slika 3.37 prikazuje, kako so barvne kombinacije oblačil všeč moškim na moških glede na njihov značaj. Ker se je kot pesimist značajsko opredelil le en anketiranec, smo ga izključili iz obdelave podatkov. Moškim, ki so se opredelili kot optimisti, so na moških najbolj všeč kombinacije z belo (26,3 %) in črno barvo (20 %). Še bolj so kombinacije s črno barvo všeč realistom (27,4 %), ki imajo radi tudi hladne barvne kombinacije. Obojim sta enako všeč črno-beli kombinaciji, prav tako ni večjih razlik pri ostalih. Optimistom so manj všeč toplo-hladne kombinacije

78 Slika 3.38: nost barvnih kombinacij ženskih oblačil, odgovori moških glede na značaj Katere barvne kombinacije oblačil so na ženskah moškim všeč (ali pa ne) glede na njihov značaj, nam prikazuje slika Na ženskah so obojim najbolj všeč enobarvne kombinacije in kombinacije z belo barvo. Realistom je veliko bolj (22,1 %) kot optimistom (12,5 %) na ženskah všeč kombinacija s črno, zelo nevšečne pa so jim hladne barvne kombinacije, obojim niso všeč toplo-hladne kombinacije. Realistom so manj kot pesimistom všeč kombinacije z belo barvo in črno-beli kombinaciji. 3.7 Diskusija Veljavnost postavljenih hipotez smo preverjali s pomočjo rezultatov, dobljenih iz ankete. H 1 med uporabniki od 18 do 30 let je najbolj razširjen trendovski stil oblačenja, uporabniki od 31 do 40 let prisegajo na športno elegantni stil oblačenja, uporabniki od 41 do 50 let pa na klasičen stil. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da uporabniki oblačil do starosti 40 let prisegajo v prvi vrsti na športno elegantni stil, starejši uporabniki pa imajo najraje športnega. Delež oblačenja

79 v športni stil narašča z leti. Prav tako z leti narašča delež klasičnega stila, ki pa vseeno zajema manjši delež. Na klasični stil prisegajo predvsem moški, medtem ko se ženske raje odločajo za športno elegantni stil. V oblačenju torej prevladuje športno elegantni stil, kateremu sledita športni in klasični stil. Ostali stili (elegantni, trendovski, subkulturni ter drugo) zajemajo veliko manjše deleže. Hipoteze torej ne moremo potrditi. Trendovskemu stilu, ki je najbolj vezan na modo in modne smernice, je naklonjenih dokaj malo anketirancev, najbolj je razširjen med mlajšo populacijo (18 30 let), bolj pri ženskah kot pri moških. H 2 uporabniki od 18 do 30 let pripisujejo največji pomen modnosti oblačila in ceni, uporabniki od 31 do 40 let blagovni znamki, uporabniki od 41 do 50 let pa udobnosti oblačil. Mlajšim uporabnikom je res med vsemi starostnimi skupinami dejavnik modnosti pri izbiri oblačil najpomembnejši, vendar pa dajejo prednost predvsem udobnosti, kakovosti materiala in izdelave, dobremu dizajnu in preteklim izkušnjam, šele nato modnosti. Modnost torej med mlajšimi uporabniki ni najpomembnejši faktor, prav tako ne cena. Najmanj jim je pomembna znamka. Delež pomembnosti mode in cene je večji pri ženskah kot pri moških. Anketiranci od 31 do 40 let prav tako postavljajo na prvo mesto odločilnih dejavnikov pri izbiri oblačil njihovo udobnost, ki ji sledita kakovost izdelave in kakovost materiala ter dobro oblikovanje. Dejavnik modnosti ima zelo nizki pomen, najmanj pa jim je pomembna blagovna znamka. Starejši uporabniki dajejo največji poudarek udobnosti oblačil. Sledita kakovost izdelave in kakovost materiala. Blagovna znamka in modnost oblačil sta jim najmanj pomembna dejavnika. Hipotez v prvih dveh postavkah nismo potrdili, torej ju zavrnemo. Iz rezultatov lahko razberemo, da modnost splošno nima večjega vpliva na izbiro oblačil, pravzaprav ima skoraj najmanjši vpliv med vsemi naštetimi dejavniki, manj pomembna je le še blagovna znamka oblačil. Če primerjamo starostne skupine, je modnost najbolj pomembna mlajšim ljudem, manj starejšim, ženskam je pomembnejša kot moškim. Vpliv modnosti pada tudi z višanjem izobrazbe. Višja je izobrazba, večji vpliv imajo blagovna znamka, kakovost materiala in izdelave, način vzdrževanja in individualnost. Z višanjem izobrazbe pa pade pri izbiri oblačil pomembnost njihove udobnosti

80 H 3 ženskam in moškim je na splošno najbolj všeč modra barva, najmanj rjava in vijolična. Moškim je najbolj všečna barva modra, všeč je tudi ženskam, ampak jim je še bolj všeč bela. Razlike v spolih so zelo velike pri manj všečnih barvah, saj sta moškim najmanj všeč vijolična in škrlatna, ženskam pa rjava, medtem ko je vijolična ženskam dokaj všeč. Hipoteze H 3 prav tako ne moremo v celoti potrditi, torej jo zavrnemo. Večjo všečnost vijolične in škrlatne barve pri ženskah lahko razložimo z modnostjo vijoličnih odtenkov to pomlad in poletje, kar je tudi navajalo veliko žensk. Načeloma spadajo vijolični odtenki med manj priljubljene barve. Zelo nizko všečnost rjave lahko razložimo s starostjo žensk, saj je bila naša populacija žensk večinoma stara od 18 do 30 let, rjavi odtenki pa so bolj všečni starejši populaciji. H 4 v povprečju je najbolj pozitivno opredeljena barva rumena, negativno pa je največkrat opredeljena črna barva. Kot najbolj pozitivno barvo so moški in ženske opredelili rumeno, medtem ko je skupno najbolj negativna barva siva, predvsem zaradi večjega števila negativnih opredelitev žensk. Moški so dali največ negativnih asociacij črni. Hipotezo torej zavrnemo. H 5 ženskam so najbolj všeč kombinacije s črno barvo, najmanj toplo-hladne kombinacije. Ženske imajo rade vse kombinacije s črno, še posebej, če se črna barva nahaja na spodnjih delih oblačil (krilo). Prav tako so jim zelo všeč enobarvne kombinacije. Tu moramo poudariti, da je dobil sklop enobarvnih kombinacij zelo visoke ocene všečnosti predvsem zaradi črne enobarvne kombinacije, ki je bila več kot polovici žensk najbolj všeč. Hladne barvne kombinacije niso izstopale. Najmanj všečne so jim toplo-hladne kombinacije, kjer sta kombinirani primarni, terciarni ali sekundarni barvi. Hipotezo smo potrdili. H 6 moškim so najbolj všeč svetlejše barvne kombinacije oblačil z belo barvo in hladni toni, najmanj tople barvne kombinacije. Moškim so najmanj všeč tople barvne kombinacije z rdečo, oranžno-rdečo in rumeno barvo, prav tako jim niso všeč kombinacije bele barve z roza in vijoličnimi odtenki. Svetlejše barvne kombinacije so jim všeč v primerih, če so sestavljene iz hladnih barv (predvsem modre) in če je prisotna kombinacije bele barve. Najbolj všeč so jim torej kombinacije z belo in modro barvo ter vse kombinacije s črno. Hipoteze torej nismo potrdili

81 H 7 ženskam so na moških všeč drugačne barvne kombinacije oblačil kot njim samim in obratno. Hipotezo smo potrdili. Ženskam so na moških všeč kombinacije z belo barvo, medtem ko so moškim bolj všeč toplo-hladne barvne kombinacije. Obojim so na moških všeč kombinacije s črno barvo, ne marajo pa enobarvnih moških oblačil (izjema je črna barva). Moškim so na ženskah veliko bolj kot njim samim všeč tople barvne kombinacije, predvsem z rdečo barvo, medtem ko imajo ženske raje kombinacije s črno barvo. H 8 najbolj všečne so kombinacije z nevtralno črno barvo. Hipotezo smo potrdili, saj so moškim in ženskam kombinacije s črno barvo najbolj všeč, na moških in na ženskah. Čeprav so po rezultatih pri ženskah najbolj všečne enobarvne kombinacije oblačil, moramo ponovno poudariti, da zaradi črno-črne kombinacije, ki je po procentih vseh odgovorov označena kot najbolj všečna ženska barvna kombinacija. Omeniti moramo tudi črno-bele kombinacije, ki smo jih obravnavali posebej in so prav tako kot vse kombinacije s črno po všečnosti ovrednotene zelo pozitivno. H 9 optimistom so najbolj všeč kombinacije oblačil z belo barvo, realistom so najbolj všeč hladne barvne kombinacije oblačil ter kombinacije s črno, ne marajo toplih odtenkov, pesimisti imajo najraje kombinacije s črno barvo, najmanj so jim všeč tople kombinacije oblačil. Rezultati so pokazali, da so kombinacije z belo barvo bolj všeč ženskam, ki so se karakterno opredelile kot realistke, na moških pa so jim bolj všeč kombinacije oblačil s črno barvo. Prav nasprotno so optimistkam na moških bolj všeč kombinacije z belo barvo, medtem ko se same raje oblačijo v črno. V nasprotju z ženskami so moškim, ki so se opredelili kot optimisti, najbolj všeč kombinacije oblačil z belo barvo, realistom pa so bolj všeč kombinacije s črno barvo. Za pesimiste nismo mogli zbrati podatkov, saj je bil vzorec anketiranih, ki so se označili kot taki, premajhen (3 ženske in 1 moški). Hipoteze nismo potrdili

82 4 SKLEP V teoretičnem delu smo s kratkim prikazom razvoja oblačenja in mode skozi zgodovino videli, da se je moda skozi zgodovinska obdobja zelo spreminjala in je vedno prikazovala izraz določenega časa, z značilnostmi, vezanimi nanj. Skozi stoletja je bil njen razvoj vedno hitrejši, dokler ni prišel do točke kot ga poznamo danes, ko se modne smernice spremenijo vsakih šest mesecev. Razložili smo, katere so funkcije oblačenja in ugotavljali, da ena sama ne razjasni pravega smisla oblačenja, ampak je le-to pogojeno z vzorci, ki nas spremljajo skozi razvoj človeštva in kateri se razlikujejo glede na geografsko področje življenja, okolje in kulturo. Definirali smo modo in razložili potrebne dejavnike za njen obstanek in spreminjanje. Modnost se lahko izraža različno, tudi s pomočjo stilov in barv oblačil. Slednjim smo se tudi natančneje posvetili ter predstavili karakteristike posameznih barv, barvne efekte, ki jih povzročajo v kombinaciji z drugimi barvami, razdelali pa smo tudi njihovo psihološko podlago. Hipoteze, ki smo si jih postavili na začetku, smo preverili s pomočjo odgovorov anketnega vprašalnika in prišli do zaključkov. Dobljeni rezultati ankete so nam pokazali, da modnost nima tolikšnega vpliva na izbiro oblačila, kot bi pričakovali. Pomembnost modnosti oblačil je res večja pri mlajših ljudeh, kar pa bi lahko razložili s tem, da jim moda še vedno daje potrditev in premostitev razlik med posameznikom in skupino, ki ji pripadajo. S starostjo se dejavnik modnosti pri izbiri oblačil samo še zmanjšuje, bolj pomembna je udobnost in kvaliteta oblačila ter dobro oblikovanje. Na pomembnost parametrov vpliva tudi izobrazba ter posledično služba, katere rezultat je različna finančna preskrbljenost in različni (primerni) načini oblačenja. Višja je izobrazba, bolj sta ljudem pomembni blagovna znamka in kakovost izdelave oblačila. Vzporedno s padcem pomembnosti modnosti glede na višjo starost se spreminjajo tudi stili. Rezultati ankete nam kažejo, da je trendovski stil, ki ga narekuje moda, ponovno najbolj prisoten pri mlajših ljudeh, vendar v veliko manjšem obsegu kot bi pričakovali. Z leti ga nadomestita športno elegantni in klasični stil. Pojav majhnega vpliva modnosti na izbiro oblačil bi lahko povezali z današnjim hitrim spreminjanjem modnih trendom, saj jim je skoraj nemogoče v celoti slediti. Z izbiro enega ali

83 dveh kosov garderobe najnovejših trendov se da vsak stil odlično prilagoditi modi, obenem pa ohraniti individualnost posameznika. Izbira in všečnost barv je prav tako pogojena z nešteto dejavniki. Primerjali smo podobnosti in razlike glede na spol in karakter. Interpretacije rezultatov so pokazale, da imajo moški in ženske na splošno zelo radi modro barvo, sta se ji pa zelo približali bela in rdeča. Izrazito je modra všeč moškim. Najbolj nezaželeni sta pri moških in ženskah siva in rjava barva, moški tudi ne marajo vijolične. Ker je med letošnjimi modnimi trendi tudi vijolična barva, lahko dokaj visoki procent všečnosti pri ženskah povežemo z njeno ponovno obuditvijo, saj so ženske pri vijolični in škrlatni barvi kot asociacije v večini navajale njuno modnost. S spolom in karakterno opredelitvijo smo povezali tudi všečnost različnih barvnih kombinacij oblačil. Ugotovili smo, da imajo ženske najraje kombinacije s črno in belo barvo, ki kot nevtralni barvi najbolj skrijeta oz. odkrijeta stvari, sta pa tudi najbolj primerni za kombiniranje z vsemi ostalimi barvami. Na oblačilih ne marajo predvsem toplo-hladnih barvnih kombinacij (te so zaradi učinka prozornosti hladnih barv in teže toplih barv tudi drugače v tekstilni industriji zelo velik problem) ter kombinacij dveh primarnih ali dveh sekundarnih barv, ki so zelo vpadljive. Črna in bela barva sta ženskam všeč tudi na moških. Pokazala se je tudi odvisnost pozicije barve na njeno všečnost, saj so bile barvne kombinacije, ki so imele spodnje dele oblačil (krilo ali hlače) v temnejši barvi (najbolj všečna črna), anketiranim veliko bolj všeč kot njene obratne različice. Tudi moškim so všeč kombinacije s črno in belo barvo, vendar manj kot ženskam. Prav tako so jim všeč hladne barvne kombinacije, še posebej z modro barvo, nasprotno pa so jim na ženskah bolj všečne kombinacije z rdečo barvo in svetlejše kombinacije. Primerjanje karakterjev je pokazalo, da imajo optimistke raje temnejše kombinacije (s črno barvo), realistke pa svetlejše (z belo barvo). Nasprotno se optimisti raje oblačijo v svetlejše barve, realisti pa v temnejše kombinacije. Moda se še nikoli ni spreminjala tako hitro kot danes. To povzroča problem pri sledenju modnim trendom, česar posledica je lahko vedno večje oddaljevanje posameznika in iskanje individualnih stilov. Barve kot subjektivne zaznave lahko sovpadajo s stilom posameznika, saj so vsakemu človeku»pisane na kožo«svoje barve, ki jih lahko uporablja vedno, v kombinaciji z modnimi dodatki pa so tudi vedno aktualne. Čeprav moda dovoljuje

84 vsakovrstno uporabo barv in se le-te več ne delijo na»moške«in»ženske«barve, je razvidno, da so določene barvne kombinacije še vedno bolj všečne ženskam in druge moškim. Verjetno bodo razlike med spoloma prisotne še zelo dolgo, saj nas vrednotenje barv spremlja že iz samega otroštva. Modra je za fante, roza za punce

85 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV [1] Barnard Malcolm. Moda kot sporazumevanje. Ljubljana: Založba Sophia, [2] Baš Angelos. Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času. Ljubljana: Državna založba Slovenije, [3] Braudel Fernand. Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV. XVIII. stoletje, strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče. Ljubljana, ŠKUC. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, [4] Buscher Christel. Odkrijte svoje barve. Ljubljana: Državna založba Slovenije, [5] Butina Milan. O slikarstvu. Ljubljana: Debora, [6] Butina Milan. Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora, [7] Butina Milan. Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana: Debora, [8] Chiazzari Suzy. Barve. Ljubljana: Slovenska knjiga, [9] Danger E. P. The colour handbook. Hants: Gower Technical Press Ltd, [10] Ditz Marta. Barve, človeško telo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, [11] Ditz Marta. Oblačilni videz skozi stoletja, učbenik za srednje tekstilne šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, [12] Fužir Gabrijela. Oblačilo kot komunikacijski medij: Vzpostavljanje identitete v situaciji individualizacije v lokalnem in globalnem kontekstu: magistrsko delo. Ljubljana: [G. Fužir], [13] Fužir Bauer Gabrijela. Vpliv regionalne identitete in osebnostnih dimenzij na značilnosti povezav občutkov in čustev pri barvah oblačil: doktorska disertacija. Ljubljana: [G. Fužir Bauer], [14] Golob Vera. Barvna metrika: skripta za VS študijski program. Maribor: Fakulteta za strojništvo, [15] Kovačev Asja Nina. Govorica barv. Vrba: Prešernova družba, [16] Krašovec Pogorelčnik Mateja. Estetika oblačenja. Velenje: Založništvo Pozoj, [17] Kurdija Slavko. Družbene identitete in pomen potrošnje. Ljubljana: Fakulteta za družbene veda; Zbirka Znanstvena knjižnica 41, [18] Musek Janez. Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, [19] O'Hara Georgina. Enciklopedija mode. Ljubljana: DZS,

86 [20] Parker Roger C.. Grafično oblikovanje. Ljubljana: Pasadena, [21] Pečjak Vid. Psihologija spoznavanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije, [22] Pečjak Vid. Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora, [23] Petrešin Vesna. Optične iluzije. V: Bonča J. (ur.). Kje je likovna teorija: zbornik referatov simpozija v počastitev spomina na profesorja Milana Butino, Ljubljana, 3. in 4. februar Ljubljana: Visoka strokovna šola slikarstva v Ljubljani, 2000, str [24] Sam Anej. Oblačenje in moda, dopolnjena izdaja knjige Oblačenje. Ljubljana: Jasa, [25] Simmel Georg. Moda. Časopis za kritiko znanosti, 1998, 26, 189, str [26] Terčon Nadja, Furlan Iris (ur.). Obleka po meri človeka: oblačila in obutev v preteklosti: zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Komisija za delo zgodovinskih krožkov, [27] Trstenjak Anton. Psihologija barv. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, [28] Trstenjak Anton. Zlivanje in ločevanje barvnih vtisov. Celje: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, [29] Tušak Maks. Človek in barve. Authropos, 1998, 4 6, str [30] Ule Mirjana. Razlike, ki delajo razlike: življenjski stili, individualizacija in spremembe identitetnih struktur. Družboslovne razprave, 2002, 18, 39, str [31] Ule Mirjana. Stilizacija vsakdanjega življenja. Družboslovne razprave, 1998, 14, 27 28, str [32] Umetnost: svetovna zgodovina. Ljubljana: Mladinska knjiga, [33] Whelan Bride M. Barvna harmonija 2. Ljubljana: Softproject, [34] Zalaznik Janez. Dobre, umazane, prave. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Elektronski viri: [35] Jub: Svetovalnica, barve in čustva [svetovni splet]. Dostopno na WWW: [ ]. [36] Jub: Svetovalnica, o barvah na splošno [svetovni splet]. Dostopno na WWW: [ ]

87 [37] Jure Vidmar. Moda: vsakodnevna spremljevalka [svetovni splet]. Dostopno na WWW: [ ]. [38] Pantone Fashion [svetovni splet]. Dostopno na WWW: [ ]. [39] SSKJ [svetovni splet]. Dostopno na WWW: [ ]. [40] Svet je lep telo in duša: Barve, svetloba, čas [svetovni splet]. Dostopno na WWW: [ ]. [41] Wikipedia, prosta enciklopedija: Barva [svetovni splet]. Dostopno na WWW: [ ]. [42] Ženski modni trendi. Dostopno na WWW: /zstil/modalepota/99588 [ ]. [43] Moški modni trendi. Dostopno na WWW: [ ]

88 SEZNAM SLIK Slika 2.1: Modne barve pomladi Slika 2.2: Barvni spekter 17 Slika 2.3: Barvni krog 19 Slika 2.4: Svetlostne lestvice 20 Slika 2.5: Elipsasti barvni stožec ponazarja vse pisane in nepisane barve 22 Slika 2.6: Barvno telo 22 Slika 2.7: Harmonija podobnosti tona in odtenka 33 Slika 2.8: Harmonija kontrasta tona in odtenka 33 Slika 2.9: Harmonija stopnjevanja odtenka 33 Slika 2.10: Kontrasti primarnih, sekundarnih in terciarnih barv 34 Slika 2.11: Komplementarni kontrasti čistih in zastrtih barv 34 Slika 2.12: Svetlo-temni barvni kontrasti 35 Slika 2.13: Kontrasti med čistimi in zastrtimi barvami 36 Slika 2.14: Toplo-hladni kontrasti 37 Slika 2.15: Vpliv položaja in količine barve na zaznavanje celote 38 Slika 2.16: Različnost delovanja barve glede na barvo ozadja 39 Slika 3.1: Potek raziskave 43 Slika 3.2: Sestava vzorca glede na spol 44 Slika 3.3: Sestava vzorca glede na izobrazbo 45 Slika 3.4: Sestava vzorca glede na starost 46 Slika 3.5: Sestava vzorca po lastni oceni značaja 46 Slika 3.6: Izbrani stili oblačenja anketiranih glede na spol 47 Slika 3.7: Stili oblačenja po starostnih skupinah 48 Slika 3.8: Pomembnost dejavnikov oblačil glede na spol 49 Slika 3.9: Pomembnost dejavnikov oblačil glede na starost 50 Slika 3.10: Pomembnost dejavnikov oblačil glede na izobrazbo 51 Slika 3.11: nost barv glede na spol 52 Slika 3.12: Asociacije barv glede na spol 53 Slika 3.13: 5 najbolj všečnih kombinacij na ženskah 54 Slika 3.14: 5 najmanj všečnih kombinacij na ženskah

89 Slika 3.15: 5 kombinacij na ženskah z najbolj deljenimi mnenji 56 Slika 3.16: nost barvnih kombinacij ženskih oblačil glede na spol 57 Slika 3.17: Vse kombinacije ženskih oblačil s črno barvo (iz anketnega vprašalnika) 58 Slika 3.18: Vse kombinacije ženskih oblačil z belo barvo (iz anketnega vprašalnika) 58 Slika 3.19: Vse tople barvne kombinacije ženskih oblačil (iz anketnega vprašalnika) 58 Slika 3.20: Vse hladne barvne kombinacije ženskih oblačil (iz anketnega 59 vprašalnika) Slika 3.21: Vse toplo-hladne barvne kombinacije ženskih oblačil (iz anketnega 59 vprašalnika) Slika 3.22: Vse enobarvne kombinacije ženskih oblačil (iz anketnega vprašalnika) 60 Slika 3.23: Obe črno-beli kombinaciji ženskih oblačil (iz anketnega vprašalnika) 60 Slika 3.24: 5 najbolj všečnih kombinacij na moških 61 Slika 3.25: 5 najmanj všečnih kombinacij na moških 62 Slika 3.26: 5 kombinacij na moških z najbolj deljenimi mnenji 62 Slika 3.27: nost barvnih kombinacij moških oblačil, glede na spol 63 Slika 3.28: Vse kombinacije moških oblačil s črno barvo (iz anketnega vprašalnika) 64 Slika 3.29: Vse kombinacije moških oblačil z belo barvo (iz anketnega vprašalnika) 64 Slika 3.30: Obe topli barvni kombinaciji moških oblačil (iz anketnega vprašalnika) 65 Slika 3.31: Vse hladne barvne kombinacije moških oblačil (iz anketnega 65 vprašalnika) Slika 3.32: Vse toplo-hladne barvne kombinacije moških oblačil (iz anketnega 65 vprašalnika) Slika 3.33: Vse enobarvne kombinacije moških oblačil (iz anketnega vprašalnika) 66 Slika 3.34: Obe črno-beli kombinaciji moških oblačil (iz anketnega vprašalnika) 66 Slika 3.35: nost barvnih kombinacij ženskih oblačil, odgovori žensk glede na 67 značaj Slika 3.36: nost barvnih kombinacij moških oblačil, odgovori žensk glede na 68 značaj Slika 3.37: nost barvnih kombinacij moških oblačil, odgovori moških glede na 69 značaj Slika 3.38: nost barvnih kombinacij ženskih oblačil, odgovori moških glede na 70 značaj

90 PRILOGE Priloga 1: Anketni vprašalnik Priloga 2: Sestava vzorca po spolu glede na starost, izobrazbo, značaj Priloga 3: Izbrani stili oblačenja anketiranih glede na spol Priloga 4: Stili oblačenja anketiranih po starostnih skupinah Priloga 5: Pomembnost dejavnikov oblačil glede na spol Priloga 6: Pomembnost dejavnikov oblačil glede na starost Priloga 7: Pomembnost dejavnikov oblačil glede na izobrazbo Priloga 8: nost barv glede na spol Priloga 9: Asociacije barv glede na spol Priloga 10: nost barvnih kombinacij ženskih oblačil glede na spol Priloga 11: nost barvnih kombinacij moških oblačil glede na spol Priloga 12: nost barvnih kombinacij ženskih oblačil glede na spol Priloga 13: nost barvnih kombinacij moških oblačil glede na spol Priloga 14: nost ženskih kombinacij, odgovori žensk glede na lastno oceno značaja Priloga 15: nost moških kombinacij, odgovori moških glede na lastno oceno značaja Priloga 16: nost moških kombinacij, odgovori žensk glede na lastno oceno značaja Priloga 17: nost ženskih kombinacij, odgovori moških glede na lastno oceno značaja

91 Priloga 1: Anketni vprašalnik Pozdravljeni, moje ime je Helena Fras in sem študentka dodiplomskega študija Strojne fakultete v Mariboru, smer tekstilstvo. Izvajam raziskavo na temo: oblačenje izražanje skozi modo in barvo. Želim pridobiti relevantne informacije o modi in barvah, zato vljudno prosim za vaše sodelovanje. Vse informacije, ki mi jih boste posredovali so striktno anonimne. Podatke zbiram med več osebami, kot ste sami, in na nobeni točki ne bodo vaši odgovori obravnavani individualno, ampak vedno le kot del celotnega vzorca. Prosim za vaše iskreno mnenje in če mi lahko naklonite približno 5 7 minut vašega časa za sodelovanje v raziskavi. 1. Kako bi najbolje opisali svoj stil oblačenja? (izberite samo enega) športni stil oblačenja trendovski stil športno elegantni stil oblačenja subkulturni (uporniški) stil elegantni stil drugo: klasični stil 2. Zaupajte nam, kakšno pomembnost pripisujete navedenim dejavnikom oblačil (označite: 1 popolnoma nepomembna, 5 zelo pomembna): Cena oblačila Blagovna znamka oblačila Udobnost oblačila Modnost oblačila Način vzrdževanja oblačila Pretekla izkušnja z oblačilom Individualnost oblačila Kakovost materiala Kakovost izdelave Dober dizajn Drugo: 3. Razvrstite spodnje barve po všečnosti na splošno po vrstnem redu od 1 do 11, kjer pomeni 1 najbolj všeč in 11 najmanj všeč, ter zapišite na kaj najprej pomislite (asociacija) ob posamezni barvi: Številka Asociacija: Asociacija: Asociacija: Asociacija: Asociacija: Asociacija: Asociacija: Asociacija: Asociacija: Asociacija: Asociacija:

92 4. Spodaj izberite 5 barvnih kombinacij, ki so vam najbolj všeč na ženskah (označite pri znaku ) in 5 barvnih kombinacij, ki so vam najmanj všeč na ženskah (označite pri znaku ):

93 5. Spodaj izberite 5 barvnih kombinacij, ki so vam najbolj všeč na moških (označite pri znaku ) in 5 barvnih kombinacij, ki so vam najmanj všeč na moških (označite pri znaku ):