UVAJANJE NAČEL VITKE PROIZVODNJE V PAKIRNICI FARMACEVTSKIH IZDELKOV

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer Organizacija in management delovnih procesov UVAJANJE NAČEL VITKE PROIZVODNJE V PAKIRNICI FARMACEVTSKIH IZDELKOV Mentor: dr. Tone Ljubič, izr. prof. Kandidat: Tomaž Lah Somentor: dr. Matjaž Roblek, doc. Ljubljana, oktober 2006

2 ZAHVALA Za pomoč pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju izred. prof. dr. Tonetu Ljubiču. Zahvaljujem se podjetju Lek farmacevtska družba, d. d., ki mi je omogočilo šolanje, vodji področja Pakiranje g. Andreju Drčarju, vodji delovne enote Pakiranje 1, g. Davorju Margeti, in vsem ostalim sodelavcem, ki so mi na različne načine pomagali. Hvala tudi lektorju Jožefu Skazi, ki je jezikovno pregledal mojo diplomsko nalogo. Hkrati bi se rad zahvalil tudi ženi Veroniki ter otrokom Robertu, Tilnu in Sebastjanu, ki so mi ves čas študija stali ob strani in me podpirali. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 1 od 65

3 POVZETEK Odprti trgi, globalizacija, težnja po nečem novem so razlogi za stalno povečevanje konkurence. Načinov za izboljšanje procesov je veliko. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Ključ do uspeha je, najti pravi način za določeno vrsto proizvodnje. Za izboljšanje procesov v naši proizvodnji je bil izbran koncept»vitke proizvodnje«(»lean Manufacturing«). Sama izbira metode optimizacije proizvodnje pa še ne pomeni zagotovljenega uspeha; ta je v veliki meri odvisen od načina uvajanja teoretične metode v prakso oz. določeno vrsto proizvodnje. Diplomsko delo opisuje način uvajanja»vitke proizvodnje«na eno pakirno linijo in širjenje projekta na ostale linije. Naloga ponuja tudi rešitev logističnega problema oskrbovanja pakirnih linij. KLJUČNE BESEDE VITKA PROIZVODNJA OAE (celotna dosežena učinkovitost) PILOTNI PROJEKT PAKIRANJE ČISTILNI POSTOPEK ABSTRACT Open markets, globalization, tendency to something new, are reasons for continuous competition growing. There are many ways for process improvements. Each of them has its advantages and weakness. Key of success is finding the right way for defined type of production. For process improvement in our production, Lean manufacturing concept was chosen. Choosing method for production optimization doesn t mean assured success. Success in huge measure depends on the way of introduction theoretical method into practice or defined production type. Degree assignment describes the way of introduction the Lean manufacturing on one packaging line and project expansion on other lines. This assignment also offers solution for logistical problem of supplying packaging lines. KEYWORDS LEAN MANUFACTURING OAE (Overall Asset Efficiency) PILOT PROJECT PACKAGING CLEANING PROCEDURE Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 2 od 65

4 KAZALO 1 Uvod Predstavitev problema Predstavitev podjetja Metode dela Teoretične osnove Osnove»vitke proizvodnje« Splošno o farmacevtski proizvodnji Osnove linijskega pakiranja Posnetek stanja in analiza problema Posnetek stanja Analiza problema Analiza sistema oskrbovanja pakirnih linij Rešitev problema Temelj za rešitev problema Način reševanja problema Tim za nenačrtovane zastoje Tim za čiščenje Tim za prestavitev Tim za harmonizacijo ovojnine Projektna skupina za OAE Informacijska podpora Širitev projekta na ostale pakirne linije Vpliv različnih dejavnikov na širitev Določitev zaporedja Postopek širitve Ocena stroškov širitve Ureditev pripravljalnice formatnih delov Dokumentacija Logistične rešitve oskrbovanja pakirnih linij Zaključki Uspešnost rešitve problema Določitev ciljev Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 3 od 65

5 6.3 Vrednotenje uspešnosti Omejitve rešitve problema Prihranki Zaključek Literatura in viri Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 4 od 65

6 1 Uvod 1.1 Predstavitev problema Odprti trgi, globalizacija, težnja po nečem novem so razlogi za stalno povečevanje konkurence. Tehnološki procesi z visoko stopnjo dodane vrednosti v teh razmerah dokaj dobro delujejo. Procesi z nižjo stopnjo dodane vrednosti, med katere spadajo tudi generični proizvajalci farmacevtskih izdelkov, kot npr. Lek, morajo biti za konkurenčnost pripravljeni, zato morajo svoje procese stalno izboljševati. Izboljševanje procesov poteka v dveh glavnih smereh: kot izboljševanje stroškovne učinkovitosti in kot povečevanje produktivnosti. Načinov za izboljšanje procesov je veliko. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Ključ do uspeha je najti pravi način za določeno vrsto proizvodnje. Za izboljšanje procesov v naši proizvodnji smo izbrali koncept»vitke proizvodnje«(»lean Manufacturing«). Diplomsko delo bo osredotočeno na uvajanje načel»vitke proizvodnje«na pakirno linijo Partena MX2, širitev projekta na ostale linije in logistične rešitve njihovega oskrbovanja. Širše bo zajemalo tudi nekatere druge aktivnosti v sklopu pilotnega projekta Vitka proizvodnja, ki ima vpliv na pakiranje končnih izdelkov na obravnavani pakirni liniji. Aktivnosti se bodo izvajale v pakirnici na ljubljanski lokaciji farmacevtske družbe Lek. 1.2 Predstavitev podjetja Lek, član skupine Sandoz, je eden od stebrov vodilne globalne generične družbe Sandoz. Deluje kot globalni razvojni center za izdelke in tehnologije, kot globalni proizvodni center za učinkovine in zdravila, kot kompetenčni center za razvoj vertikalno integriranih izdelkov, kot kompetenčni center Sandoza na področju razvoja in proizvodnje biofarmacevtskih izdelkov in kot center oskrbe za trge SVE, JVE in SND, Slovenije ter prodajnih storitev za globalne Sandozove trge. Lek podpira delovanje Sandoza na njegovi poti postati prva generična farmacevtska družba na svetu. Lekovo srednje in dolgoročno poslovanje sledi viziji in strategiji Sandoza postati vodilni svetovni generični proizvajalec. Lek, d. d., zaposluje približno ljudi in je v letu 2005 dosegel skupno prodajo v višini 656,5 milijonov USD. Sandoz, divizija skupine Novartis, je vodilna družba na svetu na področju generičnih zdravil, ki ponuja široko paleto visoko kakovostnih, cenovno dostopnih zdravil, ki niso več zaščitena s patenti. Sandoz ima v svojem portfelju več kot 600 učinkovin v več kot 5000 oblikah po vsem svetu. Med njegove ključne skupine zdravil sodijo Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 5 od 65

7 antibiotiki, zdravila za bolezni in motnje osrednjega živčevja ter zdravila za prebavila, srce in ožilje in različne hormonske terapije. Razvija, izdeluje in trži ta zdravila pa tudi posamezne farmacevtske in biotehnološke učinkovine in antiinfektive. Poleg močne organske rasti v zadnjih letih je Sandoz izvršil tudi vrsto združitev, vključno z družbami Lek (Slovenija), Sabex (Kanada), Hexal (Nemčija) in EonLabs (ZDA); in zdaj prodaja svoja zdravila v več kot 110 državah. V letu 2005 je imel Sandoz okoli zaposlenih po vsem svetu in je dosegel prodajo v višini 4,7 milijarde ameriških dolarjev. Novartis AG (NYSE: NVS) je vodilna družba na svetu, ki izdeluje zdravila za varovanje zdravja, zdravljenje bolezni in izboljšanje počutja. Njen cilj je iznajti, razviti in uspešno prodajati inovativna zdravila za zdravljenje bolnikov, lajšanje njihovega trpljenja in povečanje kakovosti njihovega življenja. Novartis je edina družba, ki ima vodilni položaj tako na področju patentiranih zdravil kot generikov. Ves čas krepi svoj portfelj zdravil, ki temelji na strateških osnovah rasti na področju inovativnih zdravil, visoko kakovost in cenovno ugodnejše generike ter vodilne blagovne znamke zdravil brez recepta, ki se uporabljajo za samozdravljenje. V letu 2005 so družbe v okviru te skupine dosegle neto prodajo v višini 32,2 milijarde USD in neto dobiček v višini 6,1 milijarde USD. Približno 4,8 milijard USD je bilo vloženih v raziskave in razvoj. Skupina Novartis ima sedež v Baslu v Švici, v njenih članicah, ki poslujejo v več kot 140 državah po vsem svetu, pa je zaposlenih približno ljudi. Slika 1: Lekova predstavništva po svetu (Vir: ) Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 6 od 65

8 Lek deluje v več kot stotih državah sveta. Njegovi izdelki in učinkovine so že navzoči na pretežnem delu najpomembnejših svetovnih trgov. S svojimi podjetji in predstavništvi posluje v več kot dvajsetih državah. Močno je dejaven na tradicionalnih trgih v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, Jugovzhodne Evrope in Skupnosti neodvisnih držav. Ob tem s Sandozom vstopa na nove trge Evropske unije ter širi navzočnost na najpomembnejšem svetovnem trgu, v ZDA in drugod po svetu. (Vir: ) 1.3 Metode dela Uvajanje načel»vitke proizvodnje«v pakirnico poteka na projektni način. Naloge se postavljajo in izvršujejo v okviru projektnih timov. Vsak posameznik je poleg svojih rednih delovnih nalog aktivno vključen v enega ali več projektnih timov. Za koordinacijo skrbi ožji projektni tim, ki je sestavljen iz članov, zaposlenih na različnih področjih dela. Poleg osnovnega poznavanja metod za optimizacijo proizvodnje je potrebno dobro poznavanje proizvodne opreme in procesov. Zaželena je visoka stopnja inovativnosti in možnost širšega pogleda na problem. Najboljši način za iskanje idej je uporaba metode prevetritve možganov, imenovane tudi»brain storming«. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 7 od 65

9 2 Teoretične osnove 2.1 Osnove»vitke proizvodnjevitka proizvodnja«obsega skupek metod in tehnik, ki jih pogosto označimo kot koncept JIT Just in time (»ravno ob pravem času«). Zahteva neprekinjeno delovanje vseh udeležencev delovnega procesa v smeri stalnih izboljšav (»continuous improvement«). Uvedba načel»vitke proizvodnje«daje najboljše rezultate pri obvladovanju materialnih tokov in kakovosti, dobri rezultati pa se lahko dosežejo tudi z racionalizacijo proizvodnega teka. Na sliki 2 so prikazani gradniki»vitke proizvodnje«1. VITKA PROIZVODNJA pretok posameznih obdelovancev uravnoteženost procesa TPM Kanban proizvodne celice SMED materialni tokovi proces in tehnologija priprava in vzdrževanje Q-orodja Poka-Yoke 7-W 5-S 5-zakaj vidna tovarna timi za stalne izboljšave celovita kakovost organizacija in ljudje Slika 2: Gradniki»vitke proizvodnje«(vir: Ljubič, T., 2000) 5 S pet S-jev (v angleščini) predstavlja osnovne korake stalnih izboljšav:»simplify«poenostaviti in odstraniti vse, kar ni potrebno in ne prinaša nove vrednosti;»scrub«čistiti, vzdrževati red in čistočo na vseh področjih;»straighten«urejevati organizacijo in označevanje;»stabilize«stabilizirati proizvodni proces, pripravo in vzdrževanje;»sustain«vztrajati, stalno težiti k izvajanju nakazanih s-jev. 5 zakaj? Ko se pojavi problem, se je potrebno najprej vprašati, zakaj je glede navedenih pet s-jev do njega prišlo. Šele potem se problem lahko rešuje optimalno. 1 Vir: Ljubič, T. (2000) Planiranje in vodenje proizvodnje, Založba Moderna organizacija, Kranj. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 8 od 65

10 V vidni tovarni morata biti poslovni in proizvodni proces transparentna in razumljiva vsem udeležencem. Timi za stalne izboljšave pripravljajo izhodišča za reševanje problemov ter iščejo možnosti in priložnosti za izboljšave. Q-orodja: Vsaka izboljšava procesa se mora pričeti z razumevanjem procesa. To pa poenostavljajo predvsem različne grafične tehnike. Poka-Yoke (dobesedno:»otročje lahko«) je pristop, ki preprečuje, da bi komponente neustrezne kakovosti vstopile v proces ali bile posredovane naslednjemu procesu tako, da odstranjuje vzroke za nastanek napak. 7 W sedem w-jev (v angleščini) stalno izboljševanje procesa se sestoji iz ugotavljanja in odstranjevanja nepotrebnega dela in odvečnega neproduktivnega časa v celotni logistični verigi. 7 W-jev predstavlja:»waste of overproduction«odvečna prevelika proizvodnja,»waste of inventory«odvečne zaloge,»waste of waiting«odvečno čakanje,»waste of motion«odvečni gibi,»waste of transportation«odvečni transport,»waste of making defective parts«odvečni izmet in izdelki z napakami,»waste of processing«odvečne obdelave. TPM (»Total Productive Maintenance«) celovito produktivno vzdrževanje zahteva avtonomijo vzdrževanja in sodelovanje vseh udeležencev tako, da je vsakdo odgovoren za vzdrževanje opreme, s katero dela. SMED (»Single Minute Exchange of Dies«) zamenjava orodij v eni minuti oz. hitra menjava in nastavitev orodij omogoča večjo fleksibilnost proizvodnje ob hkratnem krajšanju pretočnih časov. Uravnoteženost procesa zmogljivosti izvajalcev bodo maksimalno izkoriščene, če bo čas trajanja njihovega dela prilagojen taktu proizvodnje. Proizvodne celice razmestitev strojev in naprav v proizvodne celice prinaša zmanjševanje vmesnih zalog, časovno uravnotežen proces, manjšo potrebo po transportu ob krajših časih medoperacijskih zastojev in tudi prijaznejše delovno okolje. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 9 od 65

11 Pretok posameznih obdelovancev (»one piece flow«) zahteva, da se v okolju proizvodnih celic transportira in obdeluje le po en obdelovanec hkrati (podobno je na proizvodnih linijah), razširi pa se lahko še na preskrbo z materialom. Kanban je sistem dispečiranja in oskrbe delovnih mest z materialom in obdelovanci, ki zahteva (vleče»pull«) proizvodnjo potrebnih delov le v potrebnih količinah in ob potrebnem času. 2.2 Splošno o farmacevtski proizvodnji Farmacevtska proizvodnja se deli na dve osnovni skupini: na proizvodnjo originalnih zdravil in na proizvodnjo generičnih zdravil. Kot originalna zdravila se štejejo zdravila, ki so nova oz. prva te vrste na trgu. Generična zdravila so njihove alternative, razvite z drugačnimi tehnološkimi postopki ali s sestavnimi elementi. Vsa originalna zdravila so patentno zaščitena. Po preteku patenta originalnemu zdravilu, se med proizvajalci generičnih zdravil začne boj za delež na trgu, ki ga lahko pridobijo s svojimi alternativami originalnega zdravila. Zaradi večje konkurence med generičnimi farmacevtskimi družbami so tudi cene generičnih zdravil bistveno nižje od originalnih. Uspešnost proizvajalca generičnih zdravil je torej odvisna predvsem od produktivnosti in stroškovne učinkovitosti njegove proizvodnje. 2.3 Osnove linijskega pakiranja Pakirne linije lahko glede na obliko pakiranja razvrstimo v naslednje skupine: linije za pakiranje v pretisni omot/dvojni trak; linije za pakiranje v stekleničko/plastenko; linije za pakiranje v vrečko; Linije za pakiranje v pretisni omot/dvojni trak To je najobsežnejša skupina v katero sodijo naslednje pakirne linije: Partena MX1, Partena MX2, Partena Andromeda, Uhlmann PS2, Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 10 od 65

12 Uhlmann PS300, Uhlmann HS40, Uhlmann PS1070, Klöckner. Bistvena razlika med linijami znotraj skupine je način oblikovanja ležišč za izdelek. Pretisni omot je lahko sestavljen iz različnih kombinacij primarne ovojnine, kot je prikazano v tabeli 1. Pri dvojnem traku je ta kombinacija vedno enaka, in sicer sta obe foliji iz aluminija, na kateri je plast termolaka. Oblikovalna folija Pokrivna folija PVC (polivinilklorid) aluminij s plastjo termolaka PVDC (polivinildenklorid) aluminij s plastjo termolaka PVC/Aclar (polivinilklorid, aclar) aluminij s plastjo termolaka aluminij (lak, aluminij, lepilo, polietilen) aluminij s plastjo termolaka Tabela 1: Kombinacije primarne ovojnine pri pretisnem omotu Na linijah Partena MX1, Partena MX2, Partena Andromeda, Uhlmann PS2 in Uhlmann PS300 se uporablja kombinacija PVC-Alu, PVDC-Alu ali PVC/Aclar-Alu. Za izdelavo ležišč je potrebno pred oblikovanjem oblikovalno folijo segreti na predpisano temperaturo. Iz segrete folije se oblikujejo ležišča za izdelek s pomočjo vpihovanja stisnjenega zraka. Na sliki 3 je prikazan primer pretisnega omota v kombinaciji PVC-Alu. Slika 3: Pretisni omot v kombinaciji PVC-Alu Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 11 od 65

13 Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Na linijah Uhlmann PS1070 in Klöckner se uporablja kombinacija Alu-Alu. Značilnost izdelave pretisnih omotov iz te kombinacije folij je, da se oblikovalna folija oblikuje s hladnim vlekom. Predgretje oblikovalne folije zato ni potrebno. Primer pretisnega omota v kombinaciji Alu-Alu je prikazan na sliki 4. Slika 4: Pretisni omot v kombinaciji Alu-Alu Prav poseben je način pakiranja v primarno ovojnino na liniji Uhlmann HS40. Na tej liniji se uporablja samo kombinacija dveh aluminijskih folij z nanosom termolaka. Ležišča se ne oblikujejo v predhodni fazi, ampak sočasno z doziranjem izdelka. Predgretje folij ni potrebno. Foliji potekata vsaka iz svoje smeri med dvema valjema, ki se vrtita v nasprotni smeri. Na valjih so izdelana ležišča za izdelek. Izdelek se dozira med foliji, tik preden se foliji združita in zavarita med valji. Ležišča na valjih omogočijo izdelku potreben prostor, da si s svojo obliko sam oblikuje ležišče. Na sliki 5 je prikazan primer dvojnega traku. Slika 5: Dvojni trak Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 12 od 65

14 Linije se med seboj razlikujejo po proizvajalcu, tipu, starosti, materialih primarne ovojnine 2 ter izboru izdelkov, ki se na posamezni liniji pakirajo. Osnovni proces pakiranja je na vseh linijah enak. Prikazan je na sliki 6. oblikovalna folija pokrivna folija BLISTRIRNI STROJ izdelek zloženke KARTONIRNI STROJ navodila PRETOČNA TEHTNICA OVIJALNI STROJ ovojna folija ZBIRNA KARTONIRKA KONČNI IZDELEK Slika 6: Proces na liniji za pakiranje v pretisni omot/dvojni trak 2 Primarna ovojnina imenujemo ovojnino, ki je v direktnem stiku z izdelkom (npr. steklenička). Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 13 od 65

15 Linije za pakiranje v stekleničko/plastenko V skupino linij za pakiranje v stekleničko/plastenko so uvrščene tri linije: Swiftpack 1, Swiftpack 2 in Swiftpack 3. Linije iz te skupine se po strojih, ki jih sestavljajo, med seboj zelo razlikujejo. Linija Swiftpack 2 je namenjena samo za pakiranje v stekleničke, linija Swiftpack 3 je namenjena samo za pakiranje v plastenke, linija Swiftpack 1 pa je kombinacija obeh in omogoča pakiranje v stekleničke ali plastenke. Pri pakiranju uporabljamo stekleničke in plastenke različnih dimenzij. Med seboj se razlikujejo tudi navoji, sušilno sredstvo, vata ter vsa sekundarna ovojnina. Vsem trem linijam sta skupni dve posebnosti: a) Prestavitev linije na drugo višino vsebnika 3 je na večini strojev hitra, enostavna in večinoma ne zahteva menjave formatnih delov. Prav nasprotno pa je pri prestavitvi linije na drug obseg vsebnika. Ta je dolgotrajna in zahtevna ter zahteva menjavo formatnih delov na praktično vseh strojih. Operaterji morajo biti v tem primeru bistveno bolj vešči prestavljanja. b) Linije so zaradi dolgih transportnih poti in zalogovnikov med posameznimi stroji dolge. To negativno vpliva na čas čiščenja, pozitivno pa na samo učinkovitost. Vmesni zalogovniki namreč do neke mere kompenzirajo manjše zastoje na strojih, ki sledijo polnilnima strojema. Swiftpack 1 Ta linija se uporablja v glavnem za pakiranje večjih polnitev v plastenke (polnitve > 100 ks izdelka/plastenko) in pakiranje v lite stekleničke. Imamo dve vrsti litih stekleničk, medtem ko je plastenk več različnih dimenzij. Med seboj se razlikujejo po obsegu in višini. Po številu delovnih nalogov je linija v primerjavi z ostalimi linijami med vodilnimi. Kljub temu da so čiščenja in prestavitve izvedene zelo hitro, pa je vsota pripravljalno zaključnih časov zaradi količine delovnih nalogov precej visoka. To slabo vpliva tako na razmerje proizvodnih časov, kot tudi na vrednost OAE, ki je merilo našega uspeha. Primer plastenke za večje polnitve je prikazan na sliki 7, primer lite stekleničke pa na sliki 8. 3 Vsebnik je izraz za vnaprej oblikovani embalažni element, v katerega se polni izdelek. Vsebnik je lahko steklenička, plastenka, fiola itd. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 14 od 65

16 Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Slika 7: Plastenka za večje polnitve Slika 8: Lita steklenička Swiftpack 2 Za pakiranje na tej liniji uporabljamo stekleničke treh različnih dimenzij. Vse tri vrste stekleničk so po obsegu enake, razlikujejo se samo po višini. Višina uporabljene stekleničke je odvisna od dimenzije izdelka in velikosti polnitve. Steklenička nikoli ne sme biti napolnjena do vrha, ker bi zaradi trenja pri transportu skozi proces pakiranja lahko prišlo do izpadanja izdelka iz stekleničke. Zaradi enakega obsega stekleničk so prestavitve relativno kratke in enostavne. Manj potrebnih nastavitev omogoča hitrejši zagon linije in manj krajših zastojev med samim obratovanjem. Na sliki 9 je prikazan primer stekleničke. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 15 od 65

17 Slika 9: Steklenička Swiftpack 3 Linija Swiftpack 3 je namenjena pakiranju manjših polnitev (polnitve < 100 ks izdelka/plastenko) v plastenke. Končni izdelki se pakirajo za ameriško tržišče, ki ne zahteva zloženk. Na etiketirnem stroju se tako poleg etikete na plastenko nalepi tudi predzloženo navodilo. Na linijo vstopa več vrst plastenk, ki se med seboj razlikujejo tako po obsegu kot po višini. V kombinaciji s temi plastenkami je več vrst navojev. Različni navoji zahtevajo prestavitev zapiralnega stroja, ki je ena zahtevnejših. Zaradi številnih kombinacij je velikokrat potrebna prestavitev linije tudi v primeru, ko si sledita delovna naloga z istimi plastenkami. Primer plastenke za manjše polnitve je prikazan na sliki 10. Slika 10: Plastenka za manjše polnitve Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 16 od 65

18 PLASTENKE STEKLENIČKE plastenke ORIENTIRNI STROJ pravilno orientirane plastenke IZPIHOVALNI STROJ stekleničke izdelek POLNILNI STROJ izdelek vata VATIRNI STROJ VATIRNI STROJ vata navoji ZAPIRALNI STROJ zamaški STROJ ZA INDUKTIVNO VARJENJE ETIKETIRNI STROJ etikete navodila navodila etikete ETIKETIRNI STROJ IN DODAJALEC NAVODIL KARTONIRNI STROJ zloženke ovojna folija STROJ ZA VARJENJE V TERMOSKRČLJIVO FOLIJO OVIJALNI STROJ ovojna folija KONČNI IZDELEK Slika 11: Proces na pakirni liniji Swiftpack 1 Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 17 od 65

19 Vse tri linije je v različnih izvedbah dobavil isti proizvajalec. Linija Swiftpack 1 omogoča pakiranje v stekleničke ali plastenke, Swiftpack 2 v stekleničke, Swiftpack 3 pa v plastenke. Posledica različne primarne ovojnine je različna sestava strojev v sklopu linije. Na slikah je prikazan proces za vsako linijo posebej. IZPIHOVALNI STROJ stekleničke POLNILNI STROJ izdelek VATIRNI STROJ vata zamaški ZAPIRALNI STROJ ETIKETIRNI STROJ etikete KARTONIRNI STROJ navodila zloženke OVIJALNI STROJ ovojna folija KONČNI IZDELEK Slika 12: Proces na pakirni liniji Swiftpack 2 Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 18 od 65

20 plastenke ORIENTIRNI STROJ pravilno orientirane plastenke IZPIHOVALNI STROJ sušilno sredstvo STROJ ZA DODAJANJE SUŠILNEGA SREDSTVA izdelek POLNILNI STROJ vata VATIRNI STROJ navoji ZAPIRALNI STROJ STROJ ZA INDUKTIVNO VARJENJE etikete navodila ETIKETIRNI STROJ & DODAJALEC NAVODIL ovojna folija STROJ ZA VARJENJE V TERMOSKRČLJIVO FOLIJO KONČNI IZDELEK Slika 13: Proces na pakirni liniji Swiftpack 3 Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 19 od 65

21 Linije za pakiranje v vrečko V pakirnici imamo samo eno linijo, ki sodi v skupino linij za pakiranje v vrečko. Posebnost te linije je v obliki izdelka, ki ga pakiramo. V vrečke namreč ne polnimo tablet, kapsul, dražejev ali lakiranih tablet, temveč granulat. Granulat so drobna zrnca, ki jih s posebnim postopkom izdelamo iz mešanice aktivne učinkovine in primesi. Vrečke se iz folije formirajo sproti, tik preden v njih pade odmerjen volumen granulata. V istem taktu se zavarijo z granulatom napolnjene vrečke prejšnjega takta in formirajo nove vrečke. Sledi razrez napolnjenih vrečk in pakiranje v zloženko. Celovitost končnih izdelkov pred ročnim vlaganjem v transportne kartone preverimo še s pretočno tehtnico. Zaradi takega načina pakiranja je to najkrajša pakirna linija. Čiščenje linije je zaradi prašnosti zahtevno in dolgotrajno. Pogoj za dobro obratovanje je konstantna kvaliteta granulata, ki omogoča enakomerno doziranje ves čas pakiranja. Slika 14 prikazuje primer vrečke. Slika 14: Vrečka Pakirna linija proizvajalca Marchesini je edina v skupini linij za pakiranje v vrečko. Osnovni proces je zelo podoben procesu pri linijah za pakiranje v pretisni Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 20 od 65

22 omot/dvojni trak, le da se pri tem načinu pakiranja uporabi samo ena folija. Proces je prikazan na sliki 15. folija POLNILNI STROJ izdelek zloženke KARTONIRNI STROJ navodila PRETOČNA TEHTNICA KONČNI IZDELEK Slika 15: Proces na pakirni liniji Marchesini Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 21 od 65

23 3 Posnetek in analiza stanja 3.1 Posnetek stanja Posnetek stanja je zaradi lažje razumljivosti razdeljen na več sklopov: proces pakiranja, organizacija pakiranja, dokumentacija. Proces pakiranja Ločimo več vrst pakiranja trdnih oblik zdravil: pakiranje v pretisni omot/dvojni trak, pakiranje v stekleničko/plastenko, pakiranje v vrečke. Temu primerna je tudi strojna oprema. Ena od pakirnih linij v naši pakirnici je tudi linija za pakiranje v pretisni omot Partena MX2. Pakirna linija Partena MX2 je skupek več, v linijo povezanih strojev: blistrirni stroj, kartonirni stroj, pretočna tehtnica, ovijalni stroj. Blistrirni stroj oblikovalna folija izdelek pokrivna folija kliše za tiskanje folije PROCES ustrezen pretisni omot Slika 16: Proces na blistrirnem stroju Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 22 od 65

24 Slika 17: Blistrirni stoj Kartonirni stroj ustrezen pretisni omot (en ali več) navodilo zloženka PROCES končni izdelek Slika 18: Proces na kartonirnem stroju Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 23 od 65

25 Slika 19: Kartonirni stroj Pretočna tehtnica Pretočna tehtnica ima izključno kontrolno funkcijo. končni izdelek PROCES ustrezen končni izdelek Slika 20: Proces na pretočni tehtnici Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 24 od 65

26 Slika 21: Pretočna tehtnica Ovijalni stroj ustrezen končni izdelek PROCES ovitki končnega izdelka Slika 22: Proces na ovijalnem stroju Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 25 od 65

27 Slika 23: Ovijalni stroj Organizacija pakiranja Ekipa, ki dela na pakirni liniji Partena MX2, je sestavljena iz treh članov: tehnika, operaterja in vzdrževalca. Vsi člani so zadolženi za nemoteno obratovanje linije ter odgovorni za uspešnost in kakovost svojega dela. V ekipi nekoliko izstopa samo tehnik, ki z višjimi pooblastili opravlja tudi kontrolno funkcijo. Poleg posluževanja linije so dolžni linijo očistiti, prestaviti (za drug končni izdelek) ter jo vzdrževati. Vse aktivnosti potekajo v prostoru pakirne linije. Vodilo za njihovo delo je tedenski plan. Tedenski plan se izdela na podlagi naročil, ki so pokrita z vsemi vstopnimi elementi. Nekatera naročila istega izdelka se tudi združujejo. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 26 od 65

28 Dokumentacija Vsi procesi v farmacevtski proizvodnji so predpisani in dokumentirani. Nekateri dokumenti so del registracijske dokumentacije, vsi pa so predmet raznih inšpekcij notranjih in zunanjih presojevalcev. Vsako spreminjanje dokumentacije je zahtevno in mora biti podprto z argumenti, ki dokazujejo njihovo izboljšanje. Osnovna dokumentacija na pakirni liniji: proizvodno poročilo, evidenca čiščenja, strojni list, čistilni postopek, operacijski list in postopek pakiranja. Proizvodno poročilo Proizvodno poročilo je vezano na posamezno serijo določenega končnega izdelka. V njem je zabeležen celoten proces pakiranja z vsemi posebnostmi. Je osnova za sproščanje končnega izdelka na trg. Evidenca čiščenja Evidenca čiščenja je vezana na posamezni prostor. Služi za potrjevanje izvedbe in kontrole čiščenja opreme in prostora. Strojni list Strojni list je vezan na pakirno linijo in služi za beleženje dogodkov na liniji, izdelanih količin in števila operaterjev. Dogodke ločimo na štiri glavne sklope: obratovanje, pripravljalno zaključni časi (čiščenje in prestavitev), nenačrtovani zastoji ter planirani zastoji. Čistilni postopek Čistilni postopek je navodilo za čiščenje pakirne linije in prostora, v katerem se linija nahaja. Opremljen je z dvema prilogama: s kontrolnim listom čiščenja, s slikami mest čiščenja. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 27 od 65

29 Operacijski list Operacijski list je navodilo za ravnanje s strojno opremo. Postopek pakiranja V postopku pakiranja je opisan sam postopek pakiranja, zabeležene pa so tudi vse posebnosti, na katere moramo biti pozorni pri pakiranju posameznega končnega izdelka. 3.2 Analiza problema Pred določitvijo načina uvajanja načel»vitke proizvodnje«na pakirno linijo Partena MX2 je bilo potrebno izdelati analizo obstoječega stanja. Ta je temeljila na podatkih prvih desetih mesecev leta Rezultati analize so ločeni po sklopih. Analiza OAE Po analizi podatkov, zbranih iz MES (»Manufacturing Execution System«), je bila izračunana vrednost OAE za prvih deset mesecev leta Vrednost znaša 37 %. Analiza ovojnine Z analizo ovojnine je bilo ugotovljeno število različnih dimenzij ovojnine. Rezultati so prikazani v tabeli 2. Število različnih dimenzij pretisnih omotov 6 Število različnih dimenzij navodil 3 Število različnih dimenzij zloženk 13 Število različnih dimenzij ovitkov končnih izdelkov 13 Število različnih dimenzij transportnih kartonov 5 Tabela 2: Analiza ovojnine Analiza nenačrtovanih zastojev Med nenačrtovane zastoje štejemo: okvare, težave zaradi tehnologije, Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 28 od 65

30 ustavitve zaradi pomanjkanja materiala, ustavitve zaradi neustreznega materiala, ustavitve zaradi pomanjkanja kadrov, slabo izvedbo prestavitve in slabo izvedbo procesa. Analiza nenačrtovanih zastojev je bila narejena s pomočjo evidence, ki jo podpirata orodji PAS Werum (MES) in VIS (Vzdrževalni informacijski sistem). Rezultati prvih desetih mesecev leta 2005 so pokazali vrednost 825 enot, h kateri so v največji meri (95 %) prispevale okvare s 782 enotami. Analiza pripravljalno zaključnih časov Pripravljalno zaključni časi so sestavljeni iz dveh komponent: čiščenja in prestavitve. Obe komponenti sta enako pomembni in močno vplivata na vrednost OAE. Zmanjšanje njunega časa direktno povzroči povečanje efektivnega časa znotraj posamezne izmene. To pa privede do višje vrednosti OAE. Pri našem delu ločimo štiri vrste čiščenja: čiščenje ob menjavi serije izdelka, čiščenje ob menjavi končnega izdelka istega izdelka (ista serija izdelka), čiščenje ob menjavi končnega izdelka istega izdelka (različna serija izdelka), čiščenje ob menjavi izdelka. Število prestavitev ni bilo podrobno analizirano. Glede na veliko število možnih kombinacij prestavitev in veliko število različnih dimenzij ovojnine je ta številka precej visoka. Podrobnejša analiza pripravljalno zaključnih časov je bila izvedena za primer najobsežnejšega čiščenja (čiščenje ob menjavi izdelka) in najdaljše prestavitve (prestavitev med dvema dimenzijama pretisnega omota). S pomočjo posnetkov je bil izdelan podroben popis operacij čiščenja in prestavitve po izvajalcih. Skupni rezultati popisa so podani v tabeli 3. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 29 od 65

31 Število operacij 4 Čas (v časovnih enotah) Čiščenje Prestavitev Tabela 3: Rezultati analize pripravljalno zaključnih časov Ostale analize Opravljena je bila analiza hitrosti blistrirnega stroja, ki pa ni pokazala pomanjkljivosti. Prav tako je bila izdelana analiza pretočnih časov. Rezultati analize so bili vodilo za določitev ciljev projekta. 3.3 Analiza sistema oskrbovanja pakirnih linij Po obstoječem sistemu se ovojnina in izdelek za delovni nalog pripravlja v enoti PDN (Priprava delovnih nalogov) na podlagi tedenskega plana. Ta je v papirni in elektronski obliki. Materialno poslovanje v proizvodnji podpira orodje PAS Werum, materialno poslovanje med skladišči pa orodje SAP/R3. V PAS Werumu so vsi planirani delovni nalogi, na katere se vrši priprava in poraba materiala (ovojnine in izdelka). Analiza materialnih tokov VREDNOST Število premikov iz VRS v PDN Število premikov iz PDN v VRS Skupno število premikov Število delovnih dni 123 Povprečno število premikov na dan 172 Maksimalno število premikov na dan 259 Minimalno število premikov na dan 70 Kapaciteta VRS 20 premikov/uro Kapaciteta VRS za dve izmeni 320 premikov Kapaciteta VRS za tri izmene 480 premikov Čas trajanja enega premika 3 min Največja dnevna obremenitev VRS 12 h 57 min 4 V število operacij so zajeti vsi dogodki, ki so se zgodili v času snemanja. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 30 od 65

32 Maksimalna zasedenost kapacitete VRS dve izmeni Maksimalna zasedenost kapacitete VRS tri izmene Tabela 4: Analiza materialnih tokov 80,9 % 54,0 % Analiza materialnih tokov za prvo polovico leta 2006 zajema število premikov iz VRS (visoko regalno skladišče) v PDN. Število premikov iz PDN v VRS je ocenjeno na 20 % te vrednosti. Delo v PDN poteka v dveh izmenah, delo v pakirnici pa v dveh izmenah z občasno tretjo izmeno. Transport materiala iz PDN v pakirnico in nazaj se izvaja s pomočjo viličarjev za notranji transport. Razkladanje palet z izhodnega traku in nakladanje palet na vhodni trak se izvaja z viličarji. Zaradi dvoizmenskega dela je kapaciteta VRS omejena na 16 ur. Pridobljeni podatki so prikazani v tabeli 4. Sistem obveščanja in transporta Osnova za delo je tedenski plan, katerega prejemnik sta med drugimi tudi PDN in pakirnica. Tedenski plan se pred izdajo uskladi v pakirnici. Tehnik PDN na podlagi tedenskega plana preko sistema SAP/R3 vnese zahtevo za premik materiala iz VRS na proizvodno skladišče. Prispeli material ustrezno označi in spravi v regal za določeno linijo. Pred pričetkom pakiranja manipulant na osnovi proizvodnega poročila dostavi material na pakirno linijo. Če je materiala veliko, ga manipulant že prej dostavi v bližino prostora pakirne linije. Tehnik na liniji izvede prevzem materiala z delovnim nalogom preko sistema Werum. Ko na regalu ni več materiala, tehnik PDN naroči naslednji material. Vračilo materiala izvede tehnik na liniji preko sistema Werum. Vrnjeni in pravilno označeni material manipulant dostavi v PDN. Tehnik PDN ga preveri in spravi v VRS. Takšen način dela zahteva dvoizmensko delo tehnika PDN. Obratovanje VRS je omejeno na čas dela tehnika PDN, torej na dve izmeni. Dostava materiala na linijo poteka z dveh strani. Izdelek in primarna ovojnina se dostavita na linijo s sprednje strani, sekundarna ovojnina pa z zadnje strani. Izjemi sta samo linija Marchesini in Uhlmann HS40, ki sta dislocirani od centralnega pakirnega dela. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 31 od 65

33 4 Rešitev problema 4.1 Temelj za rešitev problema Problema nizke vrednosti OAE se bomo lotili z uvedbo koncepta»vitke proizvodnje«. To je skupek več različnih metod, ki morajo biti med seboj usklajene. Z uspešno uvedbo izboljšanje vrednosti OAE ne sme izostati. OAE je kratica angleške besede»overall Asset Efficiency«, ki pomeni celotno doseženo učinkovitost. število izdelanih kosov = _število izdelanih kosov X efektivne ure standard 5 X razpoložljive ure standard X efektivne ure razpoložljive ure Enačba 1: Enačba za izračun OAE (Vir: Lek d. d., 2006) OAE = UČINKOVITOST X ZASEDENOST Enačba 2: Poenostavljen zapis enačbe za izračun OAE (Vir: Lek d. d., 2006) Na vrednost OAE vpliva več dejavnikov: število izdelanih kosov (merjeno v primarni obliki pakiranja pretisnem omotu), standard (hitrost blistrirnega stroja število izdelanih pretisnih omotov na časovno enoto), efektivne ure (čas dejanskega obratovanja pakirne linije), razpoložljive ure (razpoložljiv čas). Ker so hitrosti pakirnih linij na zelo visoki stopnji, je mogoče vrednost OAE zvišati z: boljšim razmerjem efektivnih ur z razpoložljivimi urami in boljšim razmerjem števila izdelanih kosov s standardom in z efektivnimi urami. 5 Standard predstavlja število izdelanih kosov (npr. pretisnih omotov) na časovno enoto. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 32 od 65

34 4.2 Način reševanja problema Pakirne linije so po obliki pakiranja razvrščene v tri skupine. Vsaka skupina ima svoje lastnosti in posebnosti. Ob številnih skupnih lastnostih in posebnostih linij znotraj skupine ima vsaka linija tudi svoje značilnosti. Te so pomembne pri iskanju in izvedbi rešitev na posamezni liniji, nimajo pa neposrednega vpliva na sam način uvajanja načel»vitke proizvodnje«. Pakirna linija Partena MX2 je bila izbrana za pilotno linijo iz več razlogov: na liniji se pakira veliko število različnih končnih izdelkov; pakira se v dimenzijsko različne vrste ovojnine; kar prispeva k relativno nizki vrednosti OAE. Na podlagi analiz se oblikujejo štirje timi: tim za nenačrtovane zastoje, tim za čiščenje, tim za prestavitev, tim za harmonizacijo ovojnine. Vsak tim je zadolžen za svoj del, potrebna pa je tudi dobra medsebojna komunikacija in sodelovanje. Za koordinacijo aktivnosti in spremljanje poteka projekta OAE vodja projektne skupine uvede tedenske sestanke vseh timov. V skladu s terminskim planom celotnega projekta»vitka proizvodnja«se izdelajo terminski plani po posameznih timih in skupni terminski plan. Terminski plani so prikazani v prilogah 1 5. Iskanje idej poteka po metodi prevetritve možganov (»Brain storming«). 4.3 Tim za nenačrtovane zastoje Na podlagi analize prvih desetih mesecev v letu 2005 je bil izdelan terminski plan izboljšanja stanja (Priloga 1). Ker okvare predstavljajo kar 95 % vseh nenačrtovanih zastojev na pakirni liniji Partena MX2, se vse aktivnosti usmerijo na okvare, ostale vrste nenačrtovanih zastojev pa se zanemarijo. Za izboljšanje stanja je potrebno izvesti naslednje aktivnosti: analiza vzrokov za nastanek okvar, iskanje skupnega imenovalca vzroka za nastanek okvar, Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 33 od 65

35 predlaganje rešitev, izvedba rešitev, izvedba analize stanja po dveh mesecih obratovanja. Tim za nenačrtovane zastoje pri vseh analizah deluje samostojno in o poteku svojega dela tedensko poroča na sestanku projektne skupine za OAE. Predlaganje in izvedba rešitev poteka v sodelovanju s timom za prestavitev. Člani tima morajo imeti potrebno tehnično znanje in izkušnje s področja problematike pakirnih linij. Najboljša je kombinacija: tehnik pakiranja (strojni tehnik), strojni tehnolog (vsaj ing. strojništva), strojni tehnolog (vsaj ing. elektrotehnike). Po analizi vzrokov okvar je bilo ugotovljeno, da je 65 % vseh okvar ponovljivih oz. so posledica istega vzroka. Sledil je predlog rešitve v obliki tehnične izboljšave dela pakirne linije. Ostale okvare (35 %) so se pojavljale naključno, zato je ta del okvar z enkratnim posegom zelo težko odpraviti. Rešitev tega problema se kaže v spremenjenem sistemu preventivnega vzdrževanja linije, tako tehnično kot organizacijsko. Rezultati takega delovanja pa so lahko vidni šele po daljšem času izvajanja. 4.4 Tim za čiščenje Po izvedenem snemanju čiščenja je bil izdelan terminski plan aktivnosti za optimizacijo čiščenja (Priloga 2). Ker optimizacija čiščenja vključuje spremembo dokumentacije, je pri planiranju aktivnosti potrebno predvideti tudi način vključitve enote Upravljanje kakovosti v proces sprememb. Pri časovnem planiranju aktivnosti optimizacije čiščenja je potrebno biti zelo pozoren, ker so v proces optimizacije vključene tudi aktivnosti, na katere nimamo neposrednega vpliva. Te aktivnosti so vezane predvsem na potrditev in izdajo spremenjenih postopkov čiščenja. Rezultat optimizacije čiščenja bo viden po izvedenih naslednjih aktivnostih: snemanje čiščenja, popis operacij čiščenja po izvajalcih, prva analiza operacij čiščenja (črtanje nepotrebnih in podvojenih operacij, predlogi za optimizacijo), predstavitev poteka čiščenja in predlogov optimizacije dvema novima članoma tima za čiščenje, druga analiza operacij čiščenja (novi predlogi za optimizacijo), združitev operacij čiščenja vseh izvajalcev, Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 34 od 65

36 nabor potrebne opreme in stroškovna ocena izvedbe optimizacije, oblikovanje zaporedja izvajanja operacij čiščenja, tretja analiza operacij čiščenja (novi predlogi za optimizacijo po določenem zaporedju izvajanja operacij čiščenja), predstavitev dela tima za čiščenje predstavnikoma enote Upravljanje kakovosti, prvo usklajevanje sprememb z enoto Upravljanje kakovosti, izvedba testiranja in izdelava analize rizikov kakovosti, izdelava osnutka čistilnega postopka s shemo zaporedja izvajanja operacij čiščenja, izdelava sheme pralnice, drugo usklajevanje sprememb z enoto Upravljanje kakovosti, naročilo opreme, izgradnja pralnice, izdelava načrta validacije čiščenja, predaja dokumentacije na skupino za spremembe, testno čiščenje, izvedba validacije čiščenja, izdaja čistilnega postopka, izobraževanje, končna ocena stroškov. Tim za čiščenje pri izdelavi analiz, oblikovanju rešitev, izdelavi potrebne dokumentacije in naročanju opreme deluje samostojno. Usklajevanje sprememb poteka v sodelovanju s predstavniki enote Upravljanje kakovosti, izvedba testnega čiščenja in izobraževanje pa v sodelovanju z izvajalci čiščenja. Vse aktivnosti in naloge tim za čiščenje koordinira na sestankih tima, ki so sklicani glede na njihov obseg. O svojem delu tedensko poroča na sestanku projektne skupine za OAE. Člani tima morajo imeti potrebno tehnično in organizacijsko znanje. Najboljša je kombinacija: tehnik pakiranja (strojni tehnik), tehnik pakiranja (farmacevtski tehnik ali kemijski tehnik), tehnik pakiranja (dipl. organizator) novi član, tehnolog pakiranja (dipl. ing. farmacije ali dipl. ing. kemijske tehnologije) novi član, Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 35 od 65

37 dva pridružena člana iz enote Upravljanje kakovosti (univ. dipl. ing. farmacije ali univ. dipl. ing. kemijske tehnologije). 4.5 Tim za prestavitev Takoj po končanem snemanju čiščenja je bilo izvedeno tudi snemanje prestavitve. Izdelan je bil terminski plan aktivnosti optimizacije prestavitve (Priloga 3). Optimizacijo prestavitve je mogoče izvesti predvsem s tehničnimi izboljšavami, ki omogočijo hitrejšo in enostavnejšo vgradnjo in nastavitev formatnih delov (sistemi za hitro vpenjanje). Vgradnja in nastavitev formatnih delov naj poteka brez ali kvečjemu z minimalno uporabo orodja. Organizacijske spremembe k celotni optimizaciji prestavitve pripomorejo v manjši meri, je pa mogoče z njimi dobro optimizirati pripravljalne aktivnosti prestavitve (npr. priprava formatnih delov za prestavitev). V sklopu optimizacije prestavitve je potrebno izvesti naslednje aktivnosti: snemanje prestavitve, popis operacij prestavitve, prva analiza operacij prestavitve (črtanje nepotrebnih in podvojenih operacij, predlogi za optimizacijo), predstavitev poteka prestavitve in predlogov optimizacije trem novim članom tima za prestavitev, druga analiza operacij prestavitve (novi predlogi za optimizacijo), zasnova tehničnih izboljšav, skiciranje, naročanje, ocena stroškov predelav, testiranje tehničnih rešitev, strojni preizkus novih dimenzij ovojnine in morebitne dodatne predelave, izdelava navodil za prestavitev, izobraževanje, končna ocena stroškov. Tim za prestavitev pri izdelavi analiz, iskanju tehničnih rešitev, izdelavi potrebne dokumentacije in naročanju novih formatnih delov deluje samostojno. Pri harmonizaciji ovojnine in testiranju na pakirni liniji pa je močno povezan s timom za harmonizacijo ovojnine. Vse aktivnosti in naloge tim za prestavitev koordinira na sestankih tima, ki so sklicani glede na njihov obseg. O svojem delu tedensko poroča na sestanku projektne skupine za OAE. Člani tima morajo imeti potrebno tehnično znanje. Najboljša je kombinacija: tehnik pakiranja (strojni tehnik), Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 36 od 65

38 tehnolog pakiranja (dipl. ing. farmacije ali dipl. ing. kemijske tehnologije) novi član, strojni tehnolog (vsaj ing. strojništva) novi član, strojni tehnolog (vsaj ing. elektrotehnike) novi član. 4.6 Tim za harmonizacijo ovojnine Standardizacija ovojnine lahko močno pripomore k skrajšanju pripravljalno zaključnih časov. Večje kot je število različnih dimenzij ovojnine, večji je lahko pozitiven učinek standardizacije na pripravljalno zaključne čase. Optimalna bi bila ena dimenzija za posamezno vrsto ovojnine, vendar pa to zaradi različnih dimenzij izdelka in velikosti pakiranja ni možno. Na podlagi narejene analize je bil izdelan terminski plan (Priloga 4) in oblikovan nabor aktivnosti za harmonizacijo ovojnine: analiza in določitev dimenzije navodila, ki bo dovolj veliko, da bo nanj mogoče zapisati vso predpisano besedilo katerega koli končnega izdelka; analiza dimenzij pretisnih omotov in možnosti optimizacije; analiza dimenzij zloženk in možnosti optimizacije; analiza dimenzij transportnih kartonov in možnost optimizacije; nadomestitev ovijanja končnih izdelkov z boljšo rešitvijo; naročilo vzorcev nove ovojnine; strojni preizkus nove ovojnine; usklajevanje sprememb z enotama Prodaja in Registracije; sprotno spreminjanje specifikacij ovojnine in kosovnic končnih izdelkov glede na plan pakiranja. Tim za harmonizacijo ovojnine pri izdelavi analiz, naročanju vzorcev ovojnine, usklajevanju sprememb z enotama Prodaja in Registracije ter izdelavi potrebne dokumentacije deluje samostojno. Pri iskanju možnih optimizacij in testiranju nove ovojnine na pakirni liniji pa je močno povezana s timom za prestavitev. Vse aktivnosti in naloge tim za harmonizacijo ovojnine koordinira na sestankih tima, ki so sklicani glede na njihov obseg. O svojem delu tedensko poroča na sestanku projektne skupine za OAE. Člani tima morajo imeti potrebno tehnično znanje in izkušnje s področja razvoja ovojnine in trženja. Najboljša je kombinacija treh članov, in sicer dveh iz enote Operativna priprava ovojnine in enega iz tima za prestavitev. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 37 od 65

39 4.7 Projektna skupina za OAE Projektna skupina za OAE je ena od šestih skupin v okviru pilotnega projekta Vitka proizvodnja. Naloga projektne skupine za OAE je koordiniranje delovanja vseh štirih timov: za nenačrtovane zastoje, za čiščenje, za prestavitev in za harmonizacijo ovojnine. Na tedenskem sestanku projektne skupine za OAE se poleg koordinacije izvajajo tudi nekatere druge aktivnosti: reševanje odprtih vprašanj, sledenje poteku projekta OAE, izmenjava informacij s timom, zadolženim za proizvodnjo. Projektna skupina za OAE je zadolžena tudi za pripravo predstavitev in poročanje o poteku projekta OAE na nivoju celotnega projekta (izvede jo vodja projektne skupine za OAE). Zaradi lažjega in učinkovitejšega dela na sestanku projektne skupine za OAE je število prisotnih omejeno na predstavnike posameznih timov in vodjo projektne skupine za OAE. 4.8 Informacijska podpora Za učinkovito in kvalitetno delo so potrebna dobra računalniška orodja. Ta omogočajo podporo pri zbiranju, analiziranju in obdelovanju podatkov, lahko pa služijo tudi kot podpora pri odločanju. Delo na projektu bo podprto z naslednjimi računalniškimi orodji: PAS Werum (MES), SAP/R3, VIS in programsko opremo: MS Word, MS Excel, MS PowerPoint, MS Project, Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 38 od 65

40 ACAD, IBM WinDVD, SolidWorks. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 39 od 65

41 5 Širitev projekta na ostale pakirne linije 5.1 Vpliv različnih dejavnikov na širitev Po uspešno zaključenem pilotnem projektu sledi razširitev projekta na ostale pakirne linije. Sistem uvajanja načel»vitke proizvodnje«je enak kot pri pilotnem projektu z upoštevanjem lastnosti in posebnosti posamezne oz. skupine pakirnih linij. Pri širitvi projekta moramo upoštevati več dejavnikov: lastnosti in posebnosti skupin linij, lastnosti in posebnosti posameznih linij, podobnosti med posameznimi linijami, obseg potrebnih posegov, potreben čas za analize, potreben čas za harmonizacijo ovojnine, potreben čas za optimizacijo čiščenja, potreben čas za predelave ob polni razpoložljivosti dobaviteljev, trenutna obremenitev dobaviteljev, razpoložljivost internih resursov, obseg in dinamika porabe sredstev. 5.2 Določitev zaporedja Glede na dejavnike, ki jih moramo upoštevati pri širitvi projekta, bi bilo zaporedje tako: Partena MX1, Partena Andromeda, Uhlmann PS2, Uhlmann PS300, Uhlmann PS1070, Klöckner, Uhlmann HS40, Marchesini, Skupina 1 Skupina 3 Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 40 od 65

42 Swiftpack 1, Swiftpack 2, Swiftpack 3. Skupina Postopek širitve Linije so razvrščene v tri skupine. Delijo se glede na osnovno lastnost, to je oblika pakiranja. Iz te lastnosti izhaja večina drugih lastnosti in posebnosti, ki oblikujejo in opredeljujejo posamezno skupino. Ker je proces na linijah znotraj posamezne skupine v osnovi enak, je smiselno projekt razširiti najprej znotraj skupine in šele nato na naslednjo skupino. Postopek uvajanja»vitke proizvodnje«je enak za vse skupine. Razlika je samo v poudarku posameznih segmentov. Vsaka linija ima svoje posebnosti, zato jo je potrebno obravnavati ločeno. Ne glede na to, da je postopek uvajanja enak, pa je za vsako linijo potrebno narediti temeljito analizo. Na osnovi analize sledi iskanje rešitev v smislu optimizacije pripravljalno zaključnih časov. Dokumentacija je vezana na posamezno linijo. Pri prvi liniji v skupini je treba opredeliti proces čiščenja in prestavitve. Na vseh ostalih linijah znotraj skupine ostane proces enak, prilagodi se ga samo glede na posebnosti obravnavane linije. Pilotni projekt poteka na pakirni liniji Partena MX2. Glede na podobnost je najbolj smiselna širitev projekta na pakirno linijo Partena MX1. Liniji se med seboj razlikujeta samo v kartonirnem stroju. Veliko rešitev iz linije Partena MX2 je zato mogoče takoj prenesti na linijo Partena MX1. Čas za analizo in izvedbo bo zato bistveno krajši. Ostale linije za pakiranje v pretisni omot se med seboj bolj razlikujejo. Obseg potrebnih posegov se za linije iz prve skupine lahko oceni na osnovi izkušenj pilotnega projekta. Od te ocene lahko najbolj izstopajo: Uhlmann HS40 zaradi drugačnega procesa polnjenja ter Uhlmann PS1070 in Klöckner zaradi novejše zahtevnejše tehnologije. Čisto drugače pa je z linijami iz druge skupine. Tu posegi na linijah ne prinesejo toliko koristi, kot jih pridobimo s spremembo ovojnine. A sprememba ovojnine vseeno zahteva določene posege. Ti so manjši, nezahtevni in večinoma ponujajo standardne rešitve. Linija iz tretje skupine je po principu delovanja najbolj podobna liniji Uhlmann HS40. Zato se verjetno ne bi preveč zmotili, če bi obseg potrebnih posegov ocenili primerjalno glede na linijo Uhlmann HS40. Tomaž Lah: Uvajanje načel vitke proizvodnje v pakirnici farmacevtskih izdelkov stran 41 od 65