21. Osrednja tema: VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV. VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober

Size: px
Start display at page:

Download "21. Osrednja tema: VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV. VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober"

Transcription

1 Številka 140, april TEHNIŠKO Osrednja tema: VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober Vzdrževanje tehnoloških vozil v Talumu Kidričevo Vzdrževanje zavornih oblog Nevarnost električnega udara pri vzdrževanju električnih in hibridnih vozil

2

3 BESEDA UREDNIKA VZDRŽEVALEC 140 april 2011 ISSN Vzdrževalec je revija Društva vzdrževalcev Slovenije. Izhaja vsaka dva meseca: februar, april, junij, avgust, oktober, december Ustanovitelj in izdajatelj: Društvo vzdrževalcev Slovenije Stegne 21 c, 1000 Ljubljana Naslov uredništva: DVS, Stegne 21 c 1000 Ljubljana Uredniški odbor: mag. Viktor Jemec, urednik Sergeja Javornik, novinarka Mag. Ivan Božič, član Kamilo Domitrovič, član Tomaž Sabadin, član Miran Saksida, član Bojan Šinkovec, član. Oblikovanje: Birografika Bori d.o.o. Ljubljana Prelom: Birografika Bori d.o.o. Ljubljana Tisk: Birografika Bori d.o.o. Ljubljana Naklada: 1200 izvodov Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Identifikacijska številka: SI Spoštovani člani društva in bralci! Prihajajoči vroči dnevi prinašajo vročico tudi našemu organizacijskemu odboru, ki se zelo intenzivno pripravlja na 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije (TPVS), ki bo 13. in 14. oktobra 2011 na Rogli in se bo letos ukvarjalo z novejšo obliko vzdrževanja - z outsourcingom. Čeprav se družbene razmere še vedno ne umirjajo, kot bi si želeli, pa vabimo poslovne partnerje in ostale, da vztrajajo pri članstvu in tudi letos podprejo razstavo in posvetovanje, ker brez takšnega sodelovanja vzdrževalska dejavnost ne more uspešno napredovati. Na prenovljeni spletni strani TPVS ( so objavljene informacije in obrazci za prijavo na srečanje, za oddajo referatov za tehnično posvetovanje, za prijavo najboljše ideje in za prijavo diplomskih nalog, v pričujoči reviji pa je sredinski del prav tako v celoti posvečen 21. TPVS. Pogodbeni partnerji so duša našega društva, zato je vodstvo DVS v sodelovanju z novoorganizirano družbo za storitve in vzdrževanje (TALUM SERVIS IN INŽENIRING d.o.o.) organiziralo 1. druženje pogodbenih partnerjev v Talumu v Kidričevem, o čemer bomo podrobneje poročali v naslednji številki. V tej številki lahko preberete intervju o obisku uredniškega odbora v firmi Arex iz Šentjerneja na Dolenjskem, ki uspešno deluje tako doma kot tudi v tujini. Osrednja tema te številke je Vzdrževanje voznih sredstev, ki so zelo pomemben dejavnik pri raznovrstnih oblikah prevoza. V rubriki Znanost za vzdrževanje je objavljen članek o hladilno mazalnih tekočinah pri obdelavi z odrezavanjem in njihovo vzdrževanje avtorjev prof. dr. Janeza Kopača in mladega raziskovalca, Janeza Tratarja. Seveda pa revija vsebuje še veliko ostalih uporabnih člankov. Predstavlja se tudi nov pogodbeni partner društva družba BTC d.d. iz Ljubljane. Upamo, da sta vam bili všeč objavljeni karikaturi s področja vzdrževanja, ki jih je na osnovi Murphy-jevih zakonov ustvaril ilustrator Bori Zupančič; tokrat vam predstavljamo dve novi. Osrednja tema naslednje številke Vzdrževalca, ki bo izšla kot dvojna številka ( , junij-avgust 2011) konec avgusta, je Izobraževanje za vzdrževanje, ki se bo gotovo dotaknila pravkar predstavljene Bele knjige o izobraževanju. Čim prej pošljite članke o svojih izkušnjah, pogledih, raziskavah, lahko je tudi kak prevod, člankov primanjkuje V rubriki Znanje - zabava boste poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja, odgovore najdete v tej ali kateri od prejšnjih številk Vzdrževalca. Pogumno jih rešite in nam pošljite svoje rešitve, čaka vas nagrada! Ker bo naslednja, dvojna številka Vzdrževalca izšla konec avgusta, vam želimo okrepčilen dopust, naberite si novih moči, da gremo naprej v bogato jesen Veselo dopustovanje vam želijo vodstvo društva, člani uredniškega odbora ter urednik revije, mag. Viktor Jemec Transakcijski račun:

4 KAZALO 3 Mag. Viktor Jemec UVODNIK 7 Suzana Štefanič DRUŠTVENE NOVICE 8 Bojan Šinkovec KOLUMNA KNOW-HOW 10 Darko Cafuta EFNMS NOVICE 12 EU KAMPANJA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI VZDRŽEVALNIH DELIH 13 UREDNIŠTVO REVIJE VZDRŽEVALEC NA OBISKU PRI 17 Janez Kiseljak VZDRŽEVANJE TEHNOLOŠKIH VOZIL V TALUMU KIDRIČEVO 20 Boris Klenovšek VZDRŽEVANJE ZAVORNIH OBLOG TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE 31 Mag. Ivan Božič NEVARNOST ELEKTRIČNEGA UDARA PRI VZDRŽEVANJU ELEKTRIČNIH IN HIBRIDNIH VOZIL 35 Dr. Bogomir Muršec FOTOVOLTAIKA 37 Prof. dr. Janez Kopač, Janez Tratar HLADILNO MAZALNE TEKOČINE PRI OBDELAVI Z ODREZAVANJEM IN NIHOVO VZDRŽEVANJE 49 Mag. Viktor Jemec VZDRŽEVALNA SPLETARNA 50 Mag. Viktor Jemec ZNANJE ZABAVA CENE OGLASOV Cenik oglaševanja v reviji Vzdrževalec v letu 2011 (vse cene so v EUR, brez DDV): Pozicija in dimenzija oglasa Cena Cena v Zborniku Naslovnica A Zadnja stran A Druga in predzadnja stran A Notranja stran A Notranja stran A Notranja stran 1/ Reklamni članek A Reklamni članek A Vložni list v revijo (različne dimenzije) Ostale oblike oglaševanja (po želji naročnika) po dogovoru po dogovoru Objava logotipa na koledarju (enojni, dvojni, trojni) 480 / 920 / / CENE VELJAJO OD JANUARJA V cenah ni vračunano oblikovanje oglasov in DDV. Naročila za oglaševanje sprejemamo po mailu, faxu, telefonu ali osebno, 30 dni pred izdajo. Oglase in reklamne članke v ustreznem formatu (.TIF,.JPG,.EPS,.PDF, ) in ločljivosti najmanj 300 dpi sprejemamo do 15 dni pred objavo. Oglase vam lahko tudi oblikujemo; cena oblikovanja oglasa formata A4 je 126 EUR, formata A5 pa 85 EUR, v Zborniku pa 160 EUR. Društvo je davčni zavezanec. Transakcijski račun DVS: NAVODILA AVTORJEM Vsak članek naj bo po vsebini zaključena celota, tudi če je v nadaljevanjih, in naj ne presega treh tipkanih strani v urejevalniku teksta Word, stil Arial, font 11. Članke pošiljajte po elektronski pošti na uredništvo revije: tajnik@drustvo-dvs.si. Vse skice, fotografije, načrte in ostalo slikovno gradivo lahko pošljete po pošti na naslov DVS, Stegne 21 c, 1000 Ljubljana. Zaradi možnih napak pri konverziji člankov, poslanih po elektronski pošti, priložite k slikovnemu gradivu tudi izpis članka na vašem tiskalniku. Vse fotografije in skice, ki jih imate vključene v urejevalniku, obvezno pošljite na CD-ju ali po elektronski pošti posebej. Članki morajo biti v uredništvu vsaj 20 dni pred izdajo revije. Za vsebino, ki naj bo namenjena vzdrževalni stroki, odgovarjajo avtorji sami. Članki morajo na začetku vsebovati naslov, navedbo ključnih besed in kratek povzetek (nekaj stavkov) v slovenskem in angleškem jeziku. Avtorji naj k članku priložijo tudi osebno fotografijo. Ob koncu članka naj obvezno navedejo strokovno literaturo, svoje ime in priimek ter podjetje, kjer so zaposleni. Navodila avtorjem so podrobno navedena tudi na Za izplačilo honorarja preko avtorske agencije potrebujemo od avtorja še naslednje podatke: kraj bivališča, davčno številko, številko transakcijskega računa in banko, pri kateri je ta odprt, telefon in naslov elektronske pošte. URADNE URE DRUŠTVA Vsak torek, sredo in četrtek od 9. do 14. ure v pisarni društva, Stegne 21 c, 1000 Ljubljana: Telefon: Faks: E-pošta: tajnik@drustvo-dvs.si Vsak dan na mobilni telefon Internet naslov:

5 POVZETKI C LANKOV Janez Kiseljak VZDRŽEVANJE TEHNOLOŠKIH VOZIL V TALUMU KIDRIČEVO V prispevku je predstavljeno vzdrževanje tehnoloških vozil v procesu pridobivanja aluminija. Pri teh delih je pomembna delovna oprema in delavnica, kjer lahko opravljamo zahtevne delovne postopke na vozilih večjih mas in dimenzij. Delavci morajo biti kvalificirani za opravljanje dela, posebej pomembna je preventiva za zagotavljanje razpoložljivosti vozil. K temu pripomore trajnostni razvoj in nenehne izboljšave. Ključne besede: tehnološka vozila, zahtevni delovni postopki na vozilih, preventivno vzdrževanje, usposobljeni delavci, trajnostni razvoj in izboljšave Št. članka: 903 Boris Klenovšek VZDRŽEVANJE ZAVORNIH OBLOG Zavorni boben in zavorni koluti so pred vplivom vremena in nečistoč dobro zavarovani. Problemi nastopijo, ko se zavorna pot podaljša. Oprema za odpravo nepravilnosti, ki je danes na voljo v servisnih delavnicah, zagotavlja nadaljnjo uporabo do iztrošenosti zavornih oblog. Mag. Ivan Božič NEVARNOST ELEKTRIČNEGA UDARA PRI VZDRŽEVANJU ELEKTRIČNIH IN HIBRIDNIH VOZIL Delavci, ki opravljajo vzdrževalna dela na električnih in hibridnih vozilih, so izpostavljeni veliki nevarnosti električnega toka. Napetostni viri, nevarnosti in tveganja so pri teh vozilih primerljiva s tveganji pri delu na inštalaciji in opremi, ki je napajana z nizkonapetostnim 230 V / 400 V omrežjem. Pri svojem delu morajo upoštevati varnostne ukrepe, s katerimi se tveganja odpravijo oziroma ustrezno omejijo, uporabljati morajo ustrezno osebno varovalno opremo in zaščitno opremo. Za delo na tovrstnih vozilih morajo biti posebej usposobljeni. Ključne besede: električna vozila, hibridna vozila, električni udar, osebna varovalna oprema, zaščitna oprema Št. članka: 905 Dr. Bogomir Muršec FOTOVOLTAIKA Uporaba sončne energije ima številne prednosti, saj je sonce stalen vir in na voljo v izobilju. Najde se veliko informacij o ugodnosti sončne energije, vendar je premalo informacij o dejanskih izračunih uporabnosti solarnih tehnologij za prihodnje uporabnike. Fotovoltaika je proces direktne pretvorbe sončne energije v električno. Sonce je edini potreben vir energije. Ključne besede: fotovoltaika, obnovljivi viri energije, sončne elektrarne Št. članka: 906 Prof. dr. Janez Kopač, Janez Tratar HLADILNO MAZALNE TEKOČINE PRI OBDELAVI Z ODREZAVANJEM IN NJIHOVO VZDRŽEVANJE Hladilno mazalna sredstva (HMT) se pri obdelavi kovin uporabljajo že dolgo. Njihov vpliv na ekonomsko računico in ekološko obremenjevanje okolja pa je močno v ospredju šele zadnjih nekaj let. Zato je vedno bolj pomembno dobro poznati lastnosti uporabljenih HMT, njihovo vzdrževanje, izboljševanje, menjavo in nenazadnje odpravljanje morebitnih vzrokov za bolezni delavcev v takem okolju in to v smislu trajnostne proizvodnje (Sustainable Manufacturing). Ključne besede: hladilno mazalna sredstva (HMT), vzdrževanje, ekološka sanacija HMT, trajnostna proizvodnja Št. članka: 907 Ključne besede: zavorne obloge, zavorni boben, zavorni kolut, brušenje zavornih oblog KRATKA NOVICA Št. članka: 904 Družba Astech d.o.o., ki je specializirano podjetje za servisiranje in vzdrževanje klimatskih sistemov ter vrši tudi proizvodnjo in prodajo filtrov za prostorsko in industrijsko filtracijo, je uspešno certificirala sistem vodenja kakovosti po ISO 9001:2008. Za ISO 9001 so se v družbi Astech odločili pred skoraj dvemi leti, saj so želeli še bolje obladovati in izboljševati svoje poslovanje in povečati zadovoljstvo svojih odjemalcev. Vzpostavljen sistem vodenja, ki je povzetek dobre parkse, bo dodatno povečal konkurenčne prednosti družbe Astech. Vzdrževalec 5

6 ABSTRACTS Janez Kiseljak MAINTENANCE OF TEHNOLOGICAL VEHICLES IN TALUM KIDRIČEVO In this article the maintenance of technological vehicles in primary aluminum production process is presented. When performing such maintenance jobs it is very important to have adequate working equipment and well equipped workshop, where these heavy maintenance procedures at vehicles of large dimensions and masses are performed. The workers have to be well qualified since preventive maintenance for assuring availability of vehicles is extremely important. In these processes permanent development and constant improvements help a lot. Key words: technological vehicles, heavy working procedures at technological vehicles, preventive maintenance, skilled workers, permanent development and improvements Article No. 903 Boris Klenovšek MAINTENANCE OF BRAKE LINING and equipment powered by low voltage 230 V / 400 V network. In their work they should take into account the safety measures to eliminate or reduce the risk on acceptable level, must use appropriate personal protective equipment and protective means. Workers must be specially trained for such work. Key words: electric vehicles, hybrid vehicles, electric shock, personal protective equipment, protective equipment Article No. 905 Dr. Bogomir Muršec PHOTOVOLTAICS The use of solar energy has many advantages, since the sun is a permanent source and is available in abundance. There is much information about the advantages of solar technologies for future users. Photovoltaics is the process of conversion of solar energy into electric energy. The sun is the sole necessary energy source. Key words: photovoltaics, renewable energy sources, solar power stations Article No. 906 Prof. dr. Janez Kopač, Janez Tratar COOLING FLUIDS AT CUTTING PROCEDURES AND THEIR MAINTENANCE Cooling fluids are being used in industry for a very long time but only recently, the economical and ecological aspects of their use are becoming important. In this regard it is essential to have good knowledge of their properties, maintenance and elimination of irregularities and possible working diseases. The working conditions have to be in accordance with sustainable manufacturing. Key words: cooling fluids, maintenance, ecological rehabilitation, sustainable manufacturing Article No. 907 Brake drum and brake disks are prior to weather influence and dirtiness well covered. The problems occur, when the brake distance lengthens. Today, the equipment of abnormality suppress can be found in repair workshops, which assures the further use until the brake lining are worn out. Key words: brake linings, brake drum, brake disk, grinding of brake linings Article No. 904 Mag. Ivan Božič RISK OF ELECTRIC SHOCK DURING MAINTENANCE OF ELECTRIC AND HYBRID VEHICLES Workers who perform maintenance work on electric and hybrid vehicles can be exposed to high risk of electroshock. Power sources and hazard on these vehicles are comparable to those on the installations NAPOVEDNIK OSREDNJE TEME REVIJE VZDRŽEVALEC ŠT (junij - avgust 2011) Spoštovani bralci, spoštovani vzdrževalci! Osrednja tema naslednje, dvojne številke revije Vzdrževalec (št ), ki bo izšla konec avgusta, bo IZOBRAŽEVANJE ZA VZDRŽEVANJE. Brez sprotnega, vseživljenjskega izobraževanja tudi pri vzdrževalcih ni napredka. S hitrim razvojem tehnike se morajo tudi vzdrževalci stalno izobraževati, da lahko sledijo novim ali izboljšanim vzdrževalnim posegom za redno vzdrževanje strojev in naprav. Učitelji, mentorji, vzdrževalci in ostali, napišite kako izobražujete in kako se izobražujete, tudi v luči nove Bele knjigi o izobraževanju, kritično opišite prednosti in pomanjkljivosti našega šolskega sistema in kaj bi si želeli na tem področju. Vljudno vabljeni, sodelujte v čim večjem številu, da bo prenos izkušenj in razmišljanj uporaben tudi za druge. 6 Vzdrževalec

7 DRUŠTVENE NOVICE Piše: Suzana Štefanič, Društvo vzdrževalcev Slovenije Verjamemo, da ste v večini že težko pričakovali tokratno, 140. številko Vzdrževalca. A smo konec aprila, ko bi morala iziti, še v polnem zamahu oblikovali spletno stran 21. Tehniškega posvetovanja, obenem pa smo se soočali s težavami, ki so znane tudi velikemu delu slovenskega gospodarstva pomanjkanju kadra, časa, iskanju virov financiranja,. Zato aprilska številka izhaja z nekaj zamude, a temu primerno polna vsebin, ki naj vam popestrijo ta predopustniški čas. Izvršni odbor DVS se redno mesečno sestaja na sejah, ki so bile v letošnjem letu že 4. Vsebina teh sej se poleg rednih aktivnosti društva ves čas suče tudi okrog razvojnih vprašanj. Z novimi močmi v sestavi odborov na dnevni red prihajajo tudi nove, sveže ideje. Eno od teh smo realizirali v mesecu marcu in sicer smo se z našo revijo prijavili na Javni razpis za sofinanciranje otroške, mladinske in strokovne periodike v Republiki Sloveniji v letu 2011, ki ga je objavilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Žal nam na omenjenem razpisu ni uspelo pridobiti sredstev za financiranje revije Vzdrževalec, ker smo na točkovanju dosegli premalo točk. A oddali smo popolno vlogo, kar pomeni, da nam na naslednjem takšnem (ali podobnem) razpisu morda celo uspe. Druga pomembna ideja, ki pa je doživela zelo prijeten razplet, je bila, da obudimo nekoč v preteklosti kar stalen običaj v DVS druženje pogodbenih partnerjev Društva vzdrževalcev Slovenije. Lani na 20. TPVS je na okrogli mizi več predstavnikov pogodbenih partnerjev izrazilo pričakovanje, da bi društvo organiziralo neformalna srečanja oz. druženja pogodbenih partnerjev, ki bi bila združena s strokovno ekskurzijo v kakšno slovensko podjetje. Spomladi smo iskali načine za realizacijo tega predloga in se nazadnje, ob pomoči predstavnika družbe Talum d.d. Kidričevo v IO DVS, mag. Mihaela Hameršaka, dogovorili, da v letu 2011 izvedemo prvo druženje pogodbenih partnerjev DVS, združeno s strokovno ekskurzijo v tem podjetju. Pripravili smo program, povabili predstavnike podjetij, ki so naši pogodbeni partnerji in tako v petek, 13. maja, uspešno izvedli to druženje. Za pokušino je v nadaljevanju objavljena skupinska slika udeležencev, ki smo jo posneli v avli poslovne stavbe družbe Talum tik preden smo se odpravili na ogled tovarne s poudarkom na vzdrževalni dejavnosti družbe TALUM SERVIS IN INŽENIRING d.o.o.. Podrobno poročilo s tega obiska z nekaj več fotografijami bo objavljeno v prihodnji številki Vzdrževalca. Kot rečeno, pa smo v zadnjem času največ aktivnosti posvečali pripravi razpisa za 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije (TPVS), ki bo od 13. do 14. oktobra na Rogli. Vse razpisne kategorije (razstavljavci, sponzorji, predavatelji, diplomanti, inovatorji, obiskovalci, ) so podrobno predstavljene na spletni strani 21. TPVS, za katero smo letos zakupili novo domeno www. tpvs.si. Na tej strani vsi, ki vas zanima karkoli v zvezi z Roglo 2011, najdete vse potrebne informacije, navodila in prijavne obrazce. Vabimo vas, da čim hitreje pogledate in»poklikate«, saj prve prijave oz. rezervacije razstavnih mest že prihajajo. Kot lani, je tudi letos spletna stran pripravljena tako, da so mogoče on-line prijave in ni potrebno posebej pisno izpolnjevati nobenih naročilnic oz. prijavnic vse naredite kar preko računalnika. Seveda pa je razpis za 21. TPVS objavljen tudi v tej reviji Rogli 2011 so namenjene osrednje strani revije. Zaradi zamika pri izdaji aprilske številke bo naslednja številka revije Vzdrževalec izšla konec avgusta kot dvojna številka (junij avgust 2011, št. revije ) z osrednjo temo Izobraževanje za vzdrževanje. Vabljeni k sodelovanju. V petek, 13. maja 2011, smo se v podjetju Talum d.d. Kidričevo zbrali na prvem druženju pogodbenih partnerjev DVS (po dolgem času). Skupina skoraj 40 predstavnikov pogodbenih partnerjev je preživela zanimiv in poučen dan, ki ga bomo podrobneje predstavili avgusta v naslednji, poletni dvojni številki Vzdrževalca (št ). Za pokušino pripenjamo»gasilsko«sliko skupine, tik preden smo se odpravili na nadvse zanimiv ogled tovarne Talum d.d. Kidričevo. Za pomoč pri organizaciji in izvedbi srečanja se zahvaljujemo požrtvovalni ekipi vzdrževalcev družbe Talum (na sliki v modrih oblekah), predvsem pa direktorju družbe TALUM SERVIS IN INŽENIRING d.o.o., mag. Mihaelu Hameršaku! Vzdrževalec 7

8 KOLUMNA Piše: Bojan Šinkovec, Revoz d.d., Novo mesto KNOW-HOW In je odšel Namreč, Patrick Pélata, drugi mož Renault-a, je pred časom odstopil s položaja vice generalnega direktorja, zaradi tako imenovane vohunske afere. Svoje delo v podjetju sicer še nadaljuje, toda ne več na tako pomembni funkciji. V francoskih medijih je ta pripetljaj osrednja tema že vrsto mesecev, pri nas pa ta dogodek ni bil deležen posebne pozornosti. Nelogično, glede na to, da je naš domači Revoz, ki direktno ali posredno daje kruh več tisoč Slovencem, tudi del tega sistema. Renault je francoski samo še po izvoru, sicer pa že dolgo globalno podjetje s tradicijo, neprecenljivim znanjem in izkušnjami, ki v tej hudi konkurenci nekaj pomenijo. Očitno so nam bolj zanimive domače zdrahe in ostale že skoraj krvoločne teme. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Že v začetku leta je podjetje suspendiralo tri višje vodstvene uslužbence, ki so bili osumljeni izdajanja zaupnih informacij o električnih avtomobilih. Po neuradnih podatkih naj bi jih dajali Kitajcem. Ta poteza je bila na nek način neutemeljena, ker ni bilo posredovanih dokazov, ki bi utemeljevali, da se je»špijonaža«tudi res dogajala. Trem osumljenim so zato ponudili vrnitev v matično podjetje in odškodnino, drugi človek Renaulta pa je odstopil. Zanimivo, kako drastična poteza, če to primerjamo z raznimi sorodnimi dogodki v naši družbi, ko nekoga dobijo - tako rekoč s prsti v marmeladi - pa se ne zgodi praktično nič, kaj šele, da bi se kdo čutil odgovornega in zato odstopil. Ni kaj, pri nas se radi držimo svojih stolčkov in očitno naša poslovna morala ali etika še dolgo ne bo na stopnji, kot je to v družbah, s katerimi se radi primerjamo. Priznam, da mi je žal ob slovesu gospoda Pélata-ja z njegove funkcije, pa ne zgolj zato, ker je bil eden izmed ključnih ljudi v firmi, ki sem ji lojalen že več kot dvajset let, ampak predvsem zato, ker mi je bil na nek način blizu. Pa se nisva ne poznala niti se nikoli nisva osebno srečala; najina povezava je potekala preko njegovega bloga, res da enostransko, pa vendar. Vedno sem rad prebral vse njegove izrečene besede in včasih tudi spodaj zapisane komentarje. Ne poznam še odgovora, vendar sklepam, da je s svojim odhodom s položaja podpredsednika zaključil tudi z»bloganjem«. Zakaj bi sicer zadnjega, ki sem ga prebral, poimenoval tako pomenljivo:»zadnje sporočilo«, s pripisom:»in ne pozabite, svetla prihodnost je v vaših rokah.«tudi tokrat je ostal zvest svojemu slogu pisanja. Vedno je rad izražal svoje vizionarske poglede, ki jih je podkrepil s kakšno modro, tudi sposojeno, mislijo, in pozitivizmom, da se je bilo pri branju njegovih vrstic preprosto težko ustaviti pred koncem. Res je, naša svetla prihodnost je v naših rokah, a tudi manj svetla ali črna. Lahko bi uporabili namesto rok tudi kakšno drugo metaforo, na primer, da je prihodnost v naših glavah, kajti zdi se, da je mnogokrat problem ravno to, da niti ne vemo, kaj bi s temi našimi rokami. Smo kreatorji lastnega življenja, čeravno škarje in platno pogosto držijo v rokah drugi. Očitno se tega zelo dobro zavedajo tudi Kitajci, Indijci in ostali, pred katerimi trepeta v smislu gospodarske in tudi širše moči, vsaj tehnološko, trenutno naprednejši svet. Po eni strani se bojimo, kam nas bo to pripeljalo, po drugi strani pa jim na stežaj odpiramo vrata in jim pomagamo, da nas v razvoju dobesedno povozijo. Torej, ker ni dokazov, lahko samo domnevamo, da so v primeru Renaultove vohunske afere Kitajci podkupili ljudi. Vendar bi si zatiskali oči, če bi menili, da se te stvari v neki obliki ali kjerkoli sploh ne dogajajo. Motivi tovrstnega vohunjenja so v prvi vrsti dokopati se do dragocenega znanja in izkušenj, s katerimi lahko prihranimo mnogo časa in energije v lovu za naprednejšo konkurenco. Ali je komu to zameriti, kaj niso tega počeli tudi Japonci, pa Korejci, kaj ne počne tega ves svet? Zdi se mi, da se Kitajci, poleg tega, da smo vsi kovači lastne sreče, zavedajo še nečesa, kar zelo dobro ponazarja naslednja anekdota, ki gre takole: Oče zasliši jok lastnega sina in ga povpraša:»kaj se je zgodilo, sin?razbila se mi je igrača in uporabil sem vso moč, da jo popravim, pa mi ne uspe«, odvrne sin. Oče se na kratko zamisli in mu odgovori:»sin, nisi uporabil vse moči, nisi poklical mene, da bi ti pomagal!«koliko je resnice v tem! Mi pa večkrat raje»jokamo«, kot da bi stopili skupaj ali se oprli na koga, ki je korak pred nami. Kaj šele, da bi bili za to pripravljeni pošteno plačati. Nikakor ne podpiram vohunstva, povsem moralno in etično pa je, če nekoga legalno zaposliš ali najameš in se tako dokoplješ do nekega know-how-a ali izkušenj. Kaj je na primer spornega v tem, da inženirji iz nemške avtomobilske industrije množično romajo na Kitajsko? Morda to, da ne delajo zgolj za 100 EUR ali manj, kot večina Kitajcev, temveč za vratolomno visoke zneske? Morda to, da bodo Kitajci čez pet ali sedem let izdelovali avtomobile, skoraj na las podobne nemškim ali po kakovosti celo boljše, kdo bi vedel? Seveda pa se to ne dogaja zgolj v avtomobilski industriji, to je praksa na vseh področjih. Kakorkoli,»mešetarjenje«z znanjem in izkušnjami je postal biznis in eden izmed ključnih dejavnikov, da prihraniš čas in energijo, ki jo lahko potem posvetiš stvarem, da nekaj narediš bolje od ostalih. Danes z»razvojniki«ni tako kot v časih Leonarda Da Vinci-ja, Tesle in ostalih veleumov, ki niso imeli pojma o biznisu in jih je vodila pretežno želja po razvoju mnogi znajo svoje znanje in izkušnje še kako dobro vnovčiti, kar je tudi prav. Če se to počne legalno, se razume! 8 Vzdrževalec

9 KOLUMNA Kaj bi se jezili na Kitajce, Indijce in njim podobne? Zagotovo bomo že čez nekaj let, morda desetletje, tudi mi bogato plačevali njihovo znanje in izkušnje, ter morda pri njih celo stikali ali vohunili za idejami. Če se to že ne dogaja? Res zanimivo, kako se ta svet vrti. Na koncu bi se vrnil še k misli g. Pélata-ja, da je svetla prihodnost v naših rokah. Znanje in izkušnje se oblikujejo in izkoriščajo spontano ali sistematično, tu ne gre le za podjetja, ki znanje in izkušnje potrebujejo in vanje vlagajo, tu je celotna družba, univerze, Slišimo, kako razvojno naravnana podjetja novačijo nadarjene študente itd.. Toda, ali smo mi dovolj spretni pri tem, znamo izkoristiti vsaj pretežen del znanja, ki ga imamo? Koliko je bega možganov, ali pridobivamo in prenašamo izkušnje (jih kapitaliziramo) zgolj spontano ali tudi sistematično, vzpostavljamo lastne sisteme generiranja znanja in izkušenj ali to raje kupujemo oz.»krademo«(če smo tega sposobni)? Mnogo vprašanj - vse kaže na čas, ko bo potrebno zavihati rokave in predvsem stopiti skupaj. Vir slike: Microsoft, clipart Vzdrževalec 9

10 EFNMS NOVICE EFNMS NOVICE Piše: Darko Cafuta, predstavnik DVS v EFNMS EFNMS - SESTANEK V HELSINKIH TER 17. GENERALNA SKUPŠČINA V ROTTERDAMU Sestanek EFNMS v Helsinkih, ki je bil 21. marca 2011, je sklical novi predsednik EFNMS, g. Alex Stuber. Namen sestanka je bil, da se pregleda rezultate vprašalnikov, ki so bili poslani nacionalnim društvom vzdrževalcev, kako si zamišljajo reševanj sprememb v vzdrževanju, ki bodo nastopile v naslednjih desetih letih in da se pripravijo predlogi za generalno skupščino. Udeleženci so pregledali tudi koncept vzdrževanja, ki je še v fazi urejanja, vendar so se po njem že začele prestrukturirati komisije EFNMS. V okviru sestanka smo imeli tudi delavnico, ki jo je vodil g. Christer Idhammar iz svetovalne firme IDCON iz ZDA, ki je bila za predstavnike EFNMS brezplačna, organiziralo pa jo je finsko društvo vzdrževalcev. Naslednja dva dni sem se udeležil še 1. WorldMaint kongresa, ki ga je organiziralo finsko društvo vzdrževalcev. Za pokritje stroškov udeležbe na sestanku in kongresu se Društvo vzdrževalcev Slovenije zahvaljuje papirnici GORIČANE d.d Generalno skupščino EFNMS je 15. in 16. aprila v Rotterdamu organiziralo nizozemsko društvo vzdrževalcev NVDO. Udeležencem skupščine in komisij so omogočili tudi ogled njihove največje razstave, ki so jo imeli ob svojem kongresu vzdrževalcev. Razstava je bila v razstavišču Ahoy v Rotterdamu, sodelovalo pa je okoli 300 razstavljavcev s področja vzdrževanja, varstva pri delu in varstva okolja. Razstava je potekala od 12. do 14. aprila, zadnji dan celo do 22. ure, ogledalo pa si jo je okoli obiskovalcev. Dne 15. aprila sem se dopoldne udeležil komisije za varstvo pri delu EFNMS, glede na to, da poteka kampanja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, katere partner je tudi EFNMS, pa tudi DVS v okviru slovenske nacionalne mreže EU-OSHA. Na sestanku so člani komisije poročali, kakšne akcije se izvajajo in kaj bodo še storili do zaključka kampanje v oktobru letošnjega leta. Poleg tega si člani komisije izmenjajo izkušnje in podatke, kje se da dobiti literaturo. Popoldne 15. aprila smo imeli prvi del generalne skupščine EFNMS. Pozdravil nas je predsednik nizozemskega društva vzdrževalcev, ki je tudi predstavil društvo. Vsi smo bili presenečeni, koliko tečajev organizirajo, zbrali pa so tudi podatke skupaj s firmo ING Ekonomski biro, Slika 1: Na tem razstavišču bo v Helsinkih potekal EURO- MAINTENANCE 2014 (torej dve leti zatem, ko bo leta 2012 kongres EUROMAINTENANCE v Beogradu) Slika 2: Razstavišče Ahoy v Rotterdamu, kjer je potekala razstava MAINTENACE NEXT 2011 in 17. Generalna skupščina EFNMS 10 Vzdrževalec

11 EFNMS NOVICE kolikšen je sploh trg vzdrževanja na Nizozemskem. Naj navedem samo en podatek: na nizozemskem vzdrževalnem trgu»se vrti«35 milijard EUR. Druge podatke si bomo pogledali drugič v posebni temi. Sama generalna skupščina je potekala po ustaljenem redu: poročila direktorjev, finančno poročilo, poročilo o poteku EUROMAINTENACE 2012 v Beogradu, tudi izvolitev direktorja za marketing in direktorja za projekte je potekala brez zapletov. Imenovane so bili tudi nove komisije (nekatere samo preimenovane). Predsednik EFNMS je potem poročal o sestanku v Helsinkih, zatem pa je sledila razprava o viziji in strategiji EFNMS, v okviru katere so se izpostavili različni pristopi, zato razprave nikakor nismo mogli zaključiti. Odločili smo se, da manjša skupina do naslednjič pripravi izhodišča za odločitev. Naslednji dan smo nadaljevali skupščino ob 9. uri. G. Franco Santini (italijansko društvo vzdrževalcev) je poročal o delu na standardih CEN in ISO, g. Antoine Despujols iz Francije pa je prikazal, kako bo deloval elektronski katalog za rezervne dele, ki ga pripravljajo v Franciji. Komisije so imele potem podrobne predstavitve svojega dela, sledila pa je priprava na naslednjo generalno skupščino. Predstavljeno je bilo orodje, s katerim bi pripravili novo vizijo in strategijo, Balanced Scorecard System (BSC). Za»domačo nalogo«moramo do naslednjič preštudirati ta sistem, da bomo lahko aktivno sodelovali pri nastajanju dokumenta na naslednji generalni skupščini. 21. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober NAGRAJUJEMO DOLGOLETNO ZVESTOBO DRUŠTVU RS Lastna znamka Kvaliteta po izjemni ceni v soju odrske luči Vzdrževalec 11

12 CLANEK European Agency for Safety and Health at Work BREZPLAČNI SEMINARJI VARNOST IN ZDRAVJE PRI VZDRŽEVALNIH DELIH Ministrstvo za delo, družino in socialne za ter Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu sta v sodelovanju z Inšpektoratom RS za delo, Društvom vzdrževalcev Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije ter družbo Otis Lift d.o.o. v marcu in aprilu izvedla 2 brezplačna seminarja»varnost pri vzdrževalnih delih«, v Ljubljani in Mariboru. Seminarja v Ljubljani se je udeležilo 50 slušateljev, v Mariboru pa 45. V imenu Evropske agencije za zdravje in varnost pri delu ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa vas obveščamo, da bo 24. oktobra 2011 še zadnji iz serije brezplačnih seminarjev o varnosti pri vzdrževalnih delih (predvidoma v Ljubljani). Podroben program seminarja in naslov, na katerega boste lahko oddali svojo prijavo, bosta objavljena na slovenskem spletnem portalu varnosti in zdravja pri delu takoj, ko bo Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu potrdila sofinanciranje seminarja. DAN VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU 2011 ( ) Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je vsakoletna kampanja, s katero Mednarodna organizacija dela (ILO) promovira prizadevanja za varnejše in zdravju prijaznejše delo. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu razglasila zmagovalce natečaja za deseto evropsko priznanje za dobro prakso. Na letošnji podelitvi je EU-OSHA nagradila izjemni prispevek osmih organizacij in podjetij k varnosti pri vzdrževalnih delih. Priznanja, ki so del kampanje Zdravo delovno okolje za varnost pri vzdrževalnih delih, so bila podeljena na slovesnosti, ki jo je ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu (28. aprila) gostilo madžarsko predsedstvo Evropske unije. Predlagani primeri prihajajo iz organizacij vseh velikosti iz številnih industrijskih sektorjev, ki so želele prikazati svoje primere dobre prakse in jih deliti z drugimi. Te dobre prakse, uvedene v osmih zmagovalnih in petnajstih pohvaljenih organizacijah in podjetjih, so predstavljene v knjižici, ki jo (v angleškem jeziku) lahko najdete na spletnem naslovu: Najboljše organizacije in podjetja so izjemno prispevali k spodbujanju dobre prakse na področju varnosti pri vzdrževalnih delih, je dejal László Andor, komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. Te dobre prakse so v skladu s strategijo Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu ( ), katere cilj je poleg zmanjševanja poklicnih bolezni v celotni EU za četrtino zmanjšati število z delom povezanih nezgod. Kolos Kardkovacs, madžarski državni sekretar za zaposlovanje, je pozdravil pozitivni gospodarski učinek varnosti pri vzdrževalnih delih: Neustrezno vzdrževanje ima lahko resne varnostne posledice, ki na koncu vplivajo na produktivnost in donosnost. Prejemniki priznanj proaktivno in dolgoročno ščitijo interese svojih podjetij in zaposlenih s tem, da varnosti pri vzdrževalnih delih namenijo dovolj časa in sredstev. Jukka Takala, direktor agencije EU-OSHA, je pohvalil visoko kakovost predlaganih primerov: Naša mreža informacijskih točk v sodelujočih državah članicah in Turčiji je prejela več sto primerov dobre prakse, najboljši med njimi pa so se na evropski ravni potegovali za priznanja za dobro prakso. Osmerica najboljših in petnajsterica pohvaljenih organizacij in podjetij prikazujeta ključno vlogo rednega vzdrževanja pri odpravljanju nevarnosti in obvladovanju tveganj na delovnem mestu, s čimer poudarjata glavna sporočila kampanje Zdravo delovno okolje. Osmerico najboljših sestavljajo podjetja iz Avstrije, Španije, Malte, Švedske, Portugalske, Nizozemske, Velike Britanije ter Belgije (več na: Kampanja Zdravo delovno okolje , ki jo usklajujejo Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ter njeni partnerji v 27 državah članicah EU, podpira zelo raznolike dejavnosti na nacionalni in evropski ravni, s katerimi se spodbuja varnost pri vzdrževalnih delih. Z njo se poudarja pomembnost vzdrževanja (obratov, opreme, strojev in delovnih mest), da bi se odpravila tveganja na delovnem mestu ter zagotovile varnejše in bolj zdrave delovne razmere na delovnih mestih po vsej Evropi. Kampanjo podpirajo predsedstva EU pod vodstvom Španije in Belgije v letu 2010 ter Madžarske in Poljske v letu 2011, Evropski parlament in Evropska komisija ter evropski socialni partnerji. Več o kampanji najdete na: hw2010/. (povzeto po informaciji za javnost, ki jo je pripravila ga. Lučka Böhm, izvršna sekretarka P ZSSS) marec Vzdrževalec št. 139 Vzdrževalec april 2011 št

13 INTERVJU UREDNIŠTVO REVIJE VZDRŽEVALEC NA OBISKU PRI... Piše: Bojan Šinkovec, Revoz d.d., Novo mesto PODJETJE AREX d.o.o. AREX, sliši se nekam znano, kaj ni to lik iz zvezdnih stez? Ne ne, govorimo o podjetju, ki se nahaja v prijetnem dolenjskem kraju Šentjernej in smo ga že v mesecu februarju obiskali člani uredniškega odbora naše in vaše revije Vzdrževalec. Podjetje AREX je nastalo pred leti, tako kot mnogo ostalih podjetij v Sloveniji, ki so vzklila iz»pogorišč«takratne ISKRE. Malo starejši se tega zelo dobro spomnimo, saj je bila ISKRA pred desetletji priznana družba, ki je združevala pretežno gospodarstvo v povezavi z elektronsko industrijo. Od takrat je minilo že nekaj let, danes je AREX znan predvsem po svojih orodjarskih izdelkih in storitvah, izdelujejo pestro paleto izdelkov iz plastike, kovine ali kombinacije plastike in kovine ter iz tehničnega tekstila. Njihove izdelke najdemo v vojski, v športu in rekreaciji ali pa med predmeti povsem praktične rabe. Naš obisk je koordiniral in organiziral g. Simon Rukše, vodja projektov v AREX-u, ki nam je tudi podrobno predstavil podjetje. Zahvaljujemo se mu za prijazno in strokovno vodenje, z njim pa smo opravili tudi intervju, ki je predstavljen v nadaljevanju. Podjetje AREX spada med srednje velika podjetja, pa vendar ni poznano širši slovenski javnosti. Bi se na kratko predstavili? Rukše: Podjetje Arex se je razvilo pred dobrimi desetimi leti iz orodjarskega oddelka bivše Iskre. Sprva v proizvodnjo orodij usmerjeno podjetje je vedno bolj težilo k prehodu iz proizvodnje unikatnih izdelkov, oziroma orodij, v serijsko proizvodnjo izdelkov na lastnih orodjih. Bogate izkušnje naših zaposlenih so za številne kupce naših orodij pomenile konkurenčno prednost, s postopnim prehodom na serijsko proizvodnjo plastičnih izdelkov pa smo na nek način oblikovali»paket«ponudbe. Z dodatnimi vlaganji v infrastrukturo in v strojno opremo ter z intenzivnim zaposlovanjem novih strokovnih sodelavcev smo uspeli v nekaj letih stopiti korak naprej in tako sedaj našim partnerjem nudimo: razvoj manjših polizdelkov iz plastike, kovine, tekstila ali kombinacij teh materialov po meri kupca, proizvodnjo prototipnih izdelkov na orodjih lastne izdelave, preizkušanje le-teh in njihove modifikacije, izdelavo orodij za serijsko proizvodnjo, serijsko proizvodnjo na sodobnih CNC strojih. V podjetju za vas proizvedemo orodja za: brizganje plastike, tlačno litje, kombinirana orodja za izsekovanje in krivljenje kovin. Slika 1: Pretežni del uredniškega odbora ob sprejemu v podjetju AREX (v modri halji g. Simon Rukše, vodja projektov v podjetju) in izdelke: iz plastike (maksimalna teža brizganega izdelka 450 g), kovine ali kombinacije plastike in kovine, iz tehničnega tekstila. Visoko usposobljeni in motivirani zaposleni za naše kupce dnevno rešujejo probleme oblikovanja, razvoja in testiranja izdelkov, kar še izpopolnjuje našo dodano vrednost. Kot nišni proizvajalec podjetje Arex deluje v več panogah, predvsem v avtomobilski, karavan, smučarski in vojaški panogi, kjer se vse bolj uveljavljamo kot reševalec nerešljivih problemov. Slika 2: Pročelje podjetja AREX S tem, ko v podjetju proizvedemo izdelke na ključ, torej od njegove zasnove do končnega izdelka, brez angažiranja poddobaviteljev, svojim kupcem zagotavljamo: Vzdrževalec 13

14 INTERVJU krajši razvojni cikel, manjše število oseb, ki poznajo novi projekt, kar pomeni manjšo verjetnost, da bi se do projekta dokopala konkurenca, nižje logistične stroške. Kako se je gospodarska recesija dotaknila vašega podjetja, je to za vas izziv ali problem? Rukše: Tudi naše podjetje ni nobena izjema, saj smo prisotni na evropskem tržišču, ki se sooča z gospodarsko krizo. Občutili smo zmanjšano število naročil v vseh panogah, ki jih pokrivamo. Z intenzivnim delom pa nam je uspelo zapolniti izpad dosedanjih naročil. Podjetje je sestavljeno iz več funkcij, katere so glavne in kakšna je organizacija ali vloga vzdrževanja, orodjarstva, glede na celotni sistem podjetja? Rukše: Moram poudariti, da imamo pogodbo o vzdrževanju s podjetjem Revoz d.d. iz Novega mesta. Vzdrževanje zahteva dežurno službo, hiter odziv in konkurenčne cene. Prav tako za podjetje Revoz izdelujemo celo paleto kovinskih izdelkov in polizdelkov, ki jih uporabljajo tako pri svojem vzdrževanju kot pri proizvodnji. To vzajemno sodelovanje poteka že od leta Vloga vzdrževanja oz. delo orodjarne predstavlja okvirno 15% prometa celotnega podjetja. Orodjarna predstavlja osrednjo dejavnost v našem podjetju in nudi suport vsem ostalim dejavnostim in branžam, ki jih podjetje izvaja. Torej, poznani ste tudi po orodjarskih storitvah, ; določenim podjetjem nudite»outsourcing«, kakšne so vaše izkušnje na tem področju? Rukše: Konkretno smo se z»outsourcingom«srečali pri sklenitvi pogodbe s podjetjem Revoz d.d.. Potrebno je veliko dela pri organizaciji in vodenju. Konstantno je potrebno delovati na izboljšavah, prihrankih, ciklih, optimizaciji, in spremljati novosti na trgu na področju orodij in priprav, ki omogočajo hitrejšo proizvodnjo izdelkov. Kvalitetna izdelava izdelkov je seveda logična. Ohranjati je potrebno enak nivo cen, ki v tem času nihanja cen surovin predstavlja velik izziv in težavo. Dobave zahtevanih izdelkov je potrebno izvajati pravočasno in po dogovorjenih rokih. Katero pozitivno točko pri tem bi izpostavili in bi jo dali za primer dobre prakse? Rukše: Dobro stran prestavlja aktivno delo na optimizaciji in planiranju proizvodnje. Le tako si lahko uspešen in uspešno»suportiraš«kupca. S katerimi aktivnostmi vzpodbujate napredek in razvoj podjetja? Ali se pri tem opirate zgolj na lastne sile ali vam pač pri tem pomagajo tudi zunanje inštitucije, ministrstva, šolstvo ali fakultete? Rukše: Naše podjetje ima lasten razvoj. Zaenkrat kreativnemu kadru ne primanjkuje idej, prej nasprotno. Mnoge ideje moramo preučiti in jim določiti prioritete izvedbe. Opiramo se predvsem na lastne izdelke, s katerimi smo drugačni in boljši od konkurence. Občasno sodelujemo z zunanjimi inštitucijami in sodelujemo na skupnih projektih ali razpisih. Ostalo je kar nekaj prijateljskih vezi iz fakultet, ki jih sedaj koristno uporabimo. Že kar nekaj skupnih projektov je zagledalo luč sveta in zaživelo na trgu. Verjetno se tudi vam kdaj pripeti, da vas preseneti okvara na sredstvu - stroju, ko niste povsem pripravljeni. Dobavitelj čaka kose, kako poteka organizacija v tem primeru? Slika 3: Brizgalnica Rukše: Najprej ocenimo stopnjo okvare. Po oceni se odločimo za potrebne ukrepe. V kolikor gre za manjše okvare, na primer okvare standardnih elementov, jih enostavno in v najkrajšem možnem času kupimo na trgu. Pri večjih okvarah strojnih delov pa navežemo stik s proizvajalci, da nam zagotovijo potrebne elemente. Najboljša preventiva je sprotno vzdrževanje strojev, ki nam jih izvaja proizvajalec strojne opreme sam. V primeru daljšega dobavnega roka nadomestnih delov poizkušamo izdelati izdelke na ostalih strojih, ki jih ponuja naš bogati strojni park. V kolikor to ni mogoče, se opremo na zunanje proizvajalce ali ponudnike uslug, s katerimi že sodelujemo. Slika 4: Merilnica Ugotovili smo vaše poslanstvo, sedaj bi vas povprašali še po vaši viziji razvoja, kako vidite področje 14 Vzdrževalec

15 INTERVJU orodjarstva,»outsourcinga«, čez 5 ali 10 let? Rukše: Zanimivo vprašanje. Kot sem omenil že na začetku, predstavlja del naše proizvodnje prav namenski program, ki vsebuje izdelavo opreme bojevnika, šolskih nabojev, manevrskih nabojev, bojnih nožev, kovinskih linkov, enostavno izdelkov, namenjenih vojaški uporabi. Strateška usmeritev in delovanje poteka v smeri prodora in prepoznavnosti naših izdelkov na svetovnem trgu ter še povečati delež prodaje. To pa ne pomeni, da bomo prenehali z delom naše orodjarne, saj omenjeno delo zahteva pomoč orodjarne, ki predstavlja temelj celotnega podjetja. Poleg odlične organizacije, primernih kompetenc in sredstev je pomembno, da je ekipa motivirana. Kako uspete spodbujati svoje sodelavce in ostale zaposlene, da so vaši izdelki kakovostni, da so objekti in delovna sredstva takšna, kot morajo biti? Rukše: Rezultat kakovostnega dela potrjuje certifikat ISO , ki ga je podjetje pridobilo že leta 2008 in smo ga skozi vsa leta nadgrajevali. Delo z ljudmi je seveda naporno in hkrati zelo raznoliko. Podjetje sledi zastavljenim ciljem. Zaposlenim je potrebno podati vizijo in vse potrebno za uresničitev ciljev. Seveda jim je potrebno dati možnost, da pri tem tvorno sodelujejo, da podajo svoje rešitve in jih vključiti v proces. Le tako se počutijo del celote in odgovorno sledijo projektu. Ali vam v vaši organizaciji še posebej primanjkuje določenih znanj ali poklicev in kako premostite ta pomanjkanja? Rukše: V kolikor se soočimo s projektom, ki zahteva posebna znanja, ki niso na voljo znotraj našega podjetja, se enostavno»poslužimo«zunanjih uslug ali storitev. Smotrno je poiskati nasvet izkušenega oz. eksperta na določenem področju, kot tudi enkratno izobraževati oz. usposabljati lastni kader. Prosim, da nam podrobneje predstavite izbran oddelek iz vaše službe predstavite osebe, funkcije, značilnosti, Rukše: Ne bi izpostavljal posameznikov, ker sem mnenja, da smo vsi zaposleni del mozaika, ki predstavlja celoto se pravi uspešno podjetje Arex. Ali bi nam zaupali kakšno duhovito ali zanimivo anekdoto, ki se vam je zgodila pri vašem delu? Rukše: Pri tako raznolikem delu, kot ga opravljamo v našem podjetju, je vedno»zanimivo«. Po naravi sem sproščen človek in prav rad vsako priložnost izkoristim za kakšen humorističen vložek. V kolikor si obdan s pozitivnimi ljudmi, je to seveda lažje. Kakšnih posebno duhovitih anekdot pa ne bi navajal, da ne bi koga prikrajšal (smeh). Kakšno ali katero informacijo, željo ali vprašanje bi posredovali vsem našim bralcem revije Vzdrževalec? Rukše: Glede na dejstvo, da sem tudi sam po stroki in po duši strojnik, bi želel pozvati vse zaposlene v tej naši kovinarsko orodjarski branži, da skupno delamo na večji prepoznavnosti naših poklicev. Vzajemno lahko dosežemo, da bodo naši poklici postali cenjeni in se vrnili na mesto, ki si ga zaslužijo. Slika 5: Še gasilska ob zaključku oglede proizvodnje Ob zaključku se še enkrat najlepše zahvaljujemo Simonu za sprejem in vso organizacijo ter predvsem lastniku podjetja, gospodu Ivanu Kralju - ob obisku se žal z njim nismo uspeli srečati, zato mu v tej obliki pošiljamo pozdrave celotne ekipe revije Vzdrževalec. Vzdrževalec 15

16 CLANEK 16 Vzdrževalec

17 Št. članka: 903 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV Piše: Janez Kiseljak, TALUM SERVIS IN INŽENIRING d.o.o., Kidričevo VZDRŽEVANJE TEHNOLOŠKIH VOZIL V TALUMU KIDRIČEVO V prispevku je predstavljeno vzdrževanje tehnoloških vozil v procesu pridobivanja aluminija. Pri teh delih je pomembna delovna oprema in delavnica, kjer lahko opravljamo zahtevne delovne postopke na vozilih večjih mas in dimenzij. Delavci morajo biti kvalificirani za opravljanje dela, posebej pomembna je preventiva za zagotavljanje razpoložljivosti vozil. K temu pripomore trajnostni razvoj in nenehne izboljšave. Ključne besede: tehnološka vozila, zahtevni delovni postopki na vozilih, preventivno vzdrževanje, usposobljeni delavci, trajnostni razvoj in izboljšave Uvod V proizvodnji pridobivanja aluminija so potrebna namenska vozila za prevoz anod, tekočega aluminija, glinice, specialna vozila za delo v livnih pečeh, za rušenje obzidave elektroliznih peči, Vozila so bila izdelana namensko v različnih državah Evrope. Zaradi pomembnosti teh vozil, le-ta v tehnološkem procesu vzdržujemo celostno na vseh področjih dela: avtomehanika, avtoelektrika - elektronika, strojna obdelava, hidravlika in projektiranje. Zaradi konstrukcijskih posebnosti teh vozil imamo primerno opremljene delavnice s pralnico in namenskimi napravami za zagotavljanje varnega in kvalitetnega dela. Delavnici za popravilo vozil so opremljeni z mostnimi žerjavi, ki jim omogočajo posege na teh težkih in robustnih vozilih. Zaradi teh lastnosti vozil za dela pod vozili uporabljamo delovne jaške. Delavnici sta opremljeni z vlekom izpušnih plinov in sistemom za centralno dolivanje olja, kar delavcem omogoča dobre pogoje za delo. Skrb za varovanje okolja zagotavljamo z ločenim zbiranjem nenevarnih in nevarnih odpadkov. Slednjih je na področju vzdrževanja vozil veliko, saj so prisotna razna olja, oljni čistilci, tesnila, hidravlične cevi, Z modernizacijo tehnoloških procesov smo v tovarni pridobili standard Ravnanje z okoljem ter Varnost in zdravje pri delu (ISO in OHSAS 18001), kar nam zagotavlja dobre rešitve za ti občutljivi in pomembni področji. Nenehno skrbimo za izobraževanje delavcev na področju vzdrževanja vozil po strokovni plati in varnem opravljanju dela, saj zaradi posebne konstrukcije vozil, ki jih vzdržujemo, le-ta predstavljajo potencialno nevarnost za poškodbe. Za vsako skupino vozil smo preučili tehnično dokumentacijo proizvajalca vozila in izdelali konkretna navodila za delo, ki delavcu pri opravljanju preventivnega ali kurativnega posega nudijo vse potrebne postopke in podatke za kvalitetno in hitro opravljen poseg. V sistemu Bann vodimo kronološki zapis posameznih posegov, kar nam omogoča pregled aktivnosti in analizo ponavljanja napak, na osnovi katerih opravimo tudi vrsto tehničnih izboljšav. Primer Na vozilu, ki ga v Elektrolizah uporabljamo za prevoz anod, smo na osnovi obvladovanja inovativne dejavnosti, ki jo spodbujamo v našem podjetju, zagotovili zmanjšanje stroška vzdrževanja s predelavo vpetja vrtljive vezi, ki služi za neskončno obračanje krmilnih koles in kabine (slika 1). Poseg v zamenjavo te vezi je predstavljal velik finančni strošek in znaten obseg del ob daljšem zastoju vozila. Na sami konstrukciji vrtljive vezi, ki predstavlja hidravlični element, smo s spremembo kanalov za pretok hidravličnega olja odpravili ponavljajočo poškodbo in lom teh kanalov, kar je bila napaka proizvajalca pri projektiranju tega sklopa. Rešitev je sprejela tudi firma, ki je to vozilo izdelala. Slika 1: Priprava del za zamenjavo vrtljive vezi Vzdrževalec 17

18 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV Na omenjenem vozilu smo zamenjali tudi izvedbo kolesnih prenosnikov, ker so se v vgrajenih ponavljali lomi zavornega sistema in je posledično prihajalo do poškodb ležajev in potrebe po zamenjavi celega sklopa v času uporabe vozila nekaj sto delovnih ur. Za utemeljitev nastalega problema smo morali celovito preučiti tematiko problema in ugotoviti vzrok nastajanja teh poškodb. Rešitev je pomenila zamenjava kolesnega prenosnika z drugačnim prestavnim razmerjem. Na vozilih je po več tisoč urah delovanja potrebno zamenjati kolesna prenosnika, ki v proizvajalčevi verziji nista obratovala niti tisoč ur. Inovativne predloge podajo delavci, ki delajo na posameznem področju dela. Za vsako podano izboljšavo so tudi finančno nagrajeni, kar predstavlja motivacijo v tem pomembnem procesu, kjer je mogoče znatno zmanjšati stroške vzdrževanja in izboljšati kakovost dela. Na področju vzdrževanja tehnoloških vozil v našem podjetju beležimo veliko podanih koristnih predlogov in tehničnih izboljšav, od navidezno nepomembnih do omenjenih. Ko analiziramo realizacijo inovativne dejavnosti, je popolnoma jasna usmeritev v spodbujanje te dejavnosti, od katere imamo samo gospodarske koristi. Preventiva na tehnoloških vozilih Pomembno vlogo pri vzdrževanju vozil, ki sodelujejo v tehnološkem procesu, ima preventiva. Zaradi zagotavljanja potrebne razpoložljivosti vozil opravljamo preventivne servise, kot jih je predpisal proizvajalec. Na podlagi analiz in izkušenj smo dodatno uvedli še servis na petdeset delovnih ur (grafikon 1). Vozila, ki obratujejo v proizvodnem procesu dan in noč, in kjer se vozniki menjavajo, zahtevajo pogostejše preventivne preglede, saj smo iz analiz stroškov in števila intervencij prišli do zaključka, da je ekonomsko upravičen krajši interval med posameznimi pregledi, kot je dvesto delovnih ur. Na vozilih uporabljamo suhe filtrske vložke za sesanje zraka v diesel motor. Pred uvedbo krajšega intervala servisnega pregleda so bili vložki pri izpihovanju prekomerno naloženi s finim prahom, kar je pogosto že predstavljalo oviro za sesanje zraka v motor. Življenjska doba diesel motorjev se je zaradi pogostejših preventivnih pregledov znatno podaljšala. Posebna prednost preventivnega pregleda vozila je v tem, da serviser pred nastankom poškodbe ali okvare velikokrat odkrije nastalo pomanjkljivost, ki jo lahko pravočasno odpravimo. V primeru, da okvare ne moremo odpraviti na preventivnem pregledu, v dogovoru z lastnikom pristopimo k popravilu po opravljeni defektaži in pripravi potrebnih rezervnih delov. Na vzdrževanju tehnoloških vozil dosegamo 70% preventive, ker so posegi vezani na opravljene delovne ure. Z dodatnim izobraževanjem smo se usposobili za opravljanje servisnih posegov na najrazličnejših tehnoloških vozilih proizvajalcev: Techmo, Glama (slika 3), Liebherr, Wieger, TML, ; standardnih vozilih: Volvo, Manitou, Scania, ; agregatih: Perkins, Deutz, Torpedo, Kubota, ter elektro vozilih in na vgrajeni hidravlični opremi. Obnova in posodobitev tehnoloških vozil V skupini celovito obnavljamo tudi vozila, ki so dalj časa v pogonu in za katera ni mogoče zagotavljati potrebnih rezervnih delov. Celotna obnova vozil za prevoz tekočega aluminija, ki so bila izdelana davnega leta 1985, je bila opravljena z našim znanjem in je predstavljala tretjino cene novega vozila (slika 2). Vozilo je namenjeno prevozu tekočega aluminija v odprtem loncu, zato je brezhibnost delovanja tega vozila zelo pomembna za zagotavljanje varnega dela. Zamenjali smo pogonski diesel agregat, hidravlične črpalke, za katere ni bilo več rezervnih delov, izboljšan je bil zavorni sistem. Krmiljenje manipulacije lonca smo izdelali s krmilnimi ročicami in obnovili celotno hidravlično in elektro instalacijo. Kvalificiran in usposobljen kader z veliko znanja, izkušenj, zagnanosti in veselja je opravil obnovo po pričakovanjih in v načrtovanem času, kar predstavlja zagotovilo za uspešno opravljanje zahtevnih del tudi v prihodnje. Celoviti poseg obnove smo opravili tudi na vozilih za prevoz anod, kjer smo vozila v celoti razstavili, obnovili sklope, vgradili naše tehnične izboljšave in vozilo predali lastniku kot povsem novo vozilo, a ob znatno manjših stroških, kot bi nastali z dejanskim nakupom novih vozil. Grafikon 1: Znižanje števila intervencij po uvedbi petdeset-urnih servisov leta 2006 Slika 2: Pregled in preizkus vozila po celoviti obnovi Pomembno področje preventive na vozilih je nadzor hidravličnih fluidov (to so mineralna olja in težje vnetljiva 18 Vzdrževalec

19 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV olja) zaradi povišane temperature v bližini elektroliznih in livarskih peči. Nadzor fluidov izvajamo z: meritvijo kontaminacije s trdimi delci po ISO 4406/99 in kemično analizo v neodvisnih institucijah. Meritve pomenijo višjo stopnjo preventivnega vzdrževanja, saj gre za proces, kjer s sistematičnim pristopom analize podatkov in z izkušnjami lahko napovemo okvare v hidravličnih sistemih. Torej gre za napovedno vzdrževanje, kar pomeni, da lahko ocenimo, kdaj bo nastal zastoj zaradi okvare katerega od gradnikov hidravličnega sistema. odvisen nemoten tehnološki postopek pridobivanja tekočega aluminija in njegova predelava. Nova organiziranost v Talumu nam omogoča nudenje naših kvalitetnih storitev tudi navzven, kar predstavlja pomemben gospodarski napredek v našem ožjem okolju. LITERATURA: Interna poročila v Talumu Kidričevo d.d. ABSTRACT MAINTENANCE OF TEHNOLOGICAL VEHICLES IN TALUM KIDRIČEVO Slika 3: Delavec izvaja preventivni pregled na vozilu za posluževanje livnih peči Na področju dela, ki ga opravljamo, je naš cilj, da svoje delo opravimo kvalitetno, profesionalno in z minimalnimi stroški. Zmanjšanje stroškov predstavljajo tudi preventivni posegi, ki na področju vzdrževanja tehnoloških vozil predstavljajo pomembno mesto, saj je od razpoložljivosti vozil In this article the maintenance of technological vehicles in primary aluminum production process is presented. When performing such maintenance jobs it is very important to have adequate working equipment and well equipped workshop, where these heavy maintenance procedures at vehicles of large dimensions and masses are performed. The workers have to be well qualified since preventive maintenance for assuring availability of vehicles is extremely important. In these processes permanent development and constant improvements help a lot. Key words: technological vehicles, heavy working procedures at technological vehicles, preventive maintenance, skilled workers, permanent development and improvements NOV POGODBENI PARTNER DVS BTC d.d. Šmartinska 152, SI-1000 Ljubljana Tel Fax Vzdrževalec 19

20 Št. članka: 904 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV Piše: Boris Klenovšek, Velenje VZDRŽEVANJE ZAVORNIH OBLOG Zavorni boben in zavorni koluti so pred vplivom vremena in nečistoč dobro zavarovani. Problemi nastopijo, ko se zavorna pot podaljša. Oprema za odpravo nepravilnosti, ki je danes na voljo v servisnih delavnicah, zagotavlja nadaljnjo uporabo do iztrošenosti zavornih oblog. Ključne besede: zavorne obloge, zavorni boben, zavorni kolut, brušenje zavornih oblog Zaradi vsakodnevne uporabe, načina vožnje in stanja cestišča, se poleg normalne obrabe ne moremo izogniti povečani in nehote nastali obrabi zavornih oblog. Zaviranje v zavojih ali na ravnem delu cestišča se močno razlikuje in drugače obremenjuje celoten zavorni mehanizem. Poleg omenjenega so tu še vremenske razmere, ki še dodatno vplivajo na končno stanje in obrabo zavornih oblog. Oprema za popravilo oz. usposobitev zavor za gospodarska in osebna vozila Posebnosti t.i. univerzalnih nastavkov za zavorni boben in zavorni kolut (katerih namen uporabe je struženje in brušenje z vgrajenim vlečnim sistemom) so naprednejši tehnološki postopki oz. tehnologija skozi odstopajoči pomik kratka držala orodja skozi premakljive sani, brezstopenjsko nastavljivo število vrtljajev na vretenu in podajanje vzdolžno in prečno pomikanje v obeh smereh. Pogon pomika se izvaja s pomočjo krmiljenega trifaznega elektromotorja. Za velike dimenzije se uporabi vodilo s posteljo in prečni suport. Dolgo izstopajoče glavno vreteno je vležajeno s pomičnimi krogličnimi ležaji, ki omogočajo visoko obremenjenost trna za vpenjanje in izpenjanje brez dodatnega podpiranja. Na ta način se lahko zavorni boben lahko izpne brez težav enostavno in hitro. Zavorni boben postane tako praviloma le izstružen. Površine v notranjosti se najprej grobo postruži in nato zunanje poravna. Glede na zahteve naprava omogoča izstruženje in brušenje. Zmogljivost prigrajenega sesalnega sistema omogoča efektivno odstranjevanje prahu in odsesavanje odrezkov. Na stroju se lahko nadalje nastavijo in označijo posebne mere, kar pripomore k zelo ekonomičnemu in ugodnemu načinu dela. Lahko bi se reklo, da ugodno razmerje moči in kratek čas amortizacije pozitivno vplivata na poslovanje. Uspeh pa se začne šele takrat, ko smo uspeli vozilo spraviti v stanje za nemoteno upravljanje in brezhibno vožnjo. Na samem stroju je prigrajen tudi t.i. LCD digitalni zaslon. Namenjen je hitri in natančni nastavitvi premera bobna in števila vrtljajev. Rentabilnost stroja se opazi pri delih, ki izstopajo. Slika 1: Pritrditev naprave neposredno na zadnjo os avtobusa Slika 2: Možnosti struženja 20 Vzdrževalec

21 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV Odstopajoči pomik Sama naprava je zasnovana tako, da se izvaja pomik z opremo po principu za stopnjevanje pomika. Ta izgleda približno tako, kot bi oblikovali oz. izdelali običajni navoj s pomikom. Prednosti načina dela so vidno krajši čas obdelave za 60%. Robata oz. posneta površina pa se bolje prilega med obe oblogi in boben po sami obdelavi. Brušenje bobna lahko praviloma odpade oz. ni potrebno. V sam sklop pribora za popravilo in obdelavo spadajo pribor za vpenjanje in izpenjanje za vse vrste zavornih bobnov in vztrajnikov, dvojno posnetje za istočasno struženje, dvojno oz. obojestransko držalo za zavorne kolute pribor za vpenjanje in izpenjanje ter naprava za vpenjanje vztrajnika. Za nemoteno in enostavno vpenjanje se uporablja manjši dvižni montažni žerjav z elektro ali verižnim dviganjem kolesa in bobna hkrati. Ko želimo zavorni boben le izstružiti, se ga lahko obdela od zunaj na ven in obratno. Velikosti pomikov se nastavljajo poljubno. Na stroju je možna tudi obdelava zavornih kolutov vseh velikosti z ali brez pesta obojestransko v eni delovni operaciji z možnostjo nastavitve dvojnega vpenjanja za fino struženje. V primeru obdelave oz. poravnave površin na vztrajniku, se tega le plano postruži. Po struženju pa se ga v večini primerov še plano brusi. Univerzalni stroj za struženje in frezanje zavornih bobnov in zavornih kolutov Prednosti t.i. karuselske izvedbe so v tem, da se lahko vsi obdelovanci na delovni mizi horizontalno vpnejo in natančno centrirajo. Teža obdelovanca se razporedi enakomerno po površini. Kot vpenjalno sredstvo se uporablja tri čeljustna obloga, centrirni obroč in vpenjalni stožec. Ležišče delovnega vretena je neobrabljeno zaradi teže, ker so uporabljeni stožčasti ležaji. Število vrtljajev delovne mize se z nastavljanjem spreminja brezstopenjsko. Obdelava zavornih oblog Stružnica je namenjena za obdelavo in poravnavo površin na zavornih oblogah tako za gospodarska, kot tudi za osebna vozila. Možna je obdelava neposredno na osi vozila v dveh smereh struženja. Stružnica je namenjena poravnavanju neravnih površin zavornih oblog, kar pomeni narediti stanje in na osi vozila zagotoviti zanesljivo zavorno varnost. Poleg tega se lahko obloge takoj po obdelavi obremeni. Točkovna obremenitev s tem izgine, kar prispeva k podaljšanju življenjske dobe oblog in bobnov. Prav tako je na stroju možno nastaviti smer struženja v obe smeri tako, da vse zavorne obloge na vozilu stružimo v smeri vožnje. Na ta način se doseže posebej enakomerna zavorna vrednost na obeh kolesih ene osi vozila. Postruženje zavornih oblog na zunanji plošči se lahko izvede na povsem konvencionalen način in sicer tako, da se stroj enostavno in hitro pritrdi na konec osi. Postopek obdelave od tu naprej lahko poteka popolnoma avtomatsko s samodejnim odklopom pomika, kateremu se nastavi kra- Sliki 3: Naprava za struženje in brušenje površin zavornega bobna z odsesovalnim sistemom Sliki 4: Struženje zavornih oblog Vzdrževalec 21

22 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV tek pomik, kot se je prej nastavila dosežena vrednost globine struženja. Skozi nastavitev števila vrtljajev in pomika se doseže krajši čas obdelave. Na strani se uporabi pomik, preizkušen v praksi, v vrednosti nastavljen na 0,6 mm/ vrtljaj. Stroj sam je sestavljen iz obročastega ohišja, kar pripomore, da se lahko pritrdi rotirajoči planetni obroč z držalom in stružnim nožem. Radialno brušenje površin Na stroju za radialno brušenje površin se popravljajo neustrezne neravne površine, ki nastajajo v času procesa zaviranja, in sicer v zavidljivo kratkem času. Natančna in prilagodljiva oblika prijemala ima pri doseganju kvalitetne površine ključni pomen. Zagotovi, da popravljena obloga pri zaviranju dosega najboljše možne rezultate. Obnovljene obloge tako preprečujejo vibracije in posledično podaljšujejo življenjsko dobo zavornemu bobnu in samim zavornim oblogam. Slika 6: Naprava s priborom za kovičenje zavornih oblog Slika 7: Naprava za odstranjevanje kovic Prosta delovna višina kovičenja znaša od 50 do 80 mm. Posebna značilnost opreme, kjer se opravlja kovičenje, je samo nakovalo, primerno za vstavljanje oblog; vodilo za čeljusti, da ne pade iz luknje in uskladitev kovice s pestičem z luknjo v čeljusti. Stroji za poravnavo površin zavornih oblog in kolutov lahko obdelajo naslednje dimenzije: Zavorni boben / zavorni kolut: največji premer do 1800 mm masa do 800 kg premer bobna do 1000 mm globina obdelave do 315 mm zavorni koluti premera do 600 mm debeline kolutov do 65 mm plošče vztrajnika do premera 600 mm. Slika 5: Naprava za brušenje zavornih oblog Tovrstna naprava je posebej primerna za obdelavo plavajočih zavornih oblog na tovornih in osebnih vozilih. Pri zamenjavi tornih oblog je potrebno posvetiti pozornost, kako so izrabljene obloge pritrjene. V ta namen je potrebno predhodno kovične spoje odstraniti. Sledi odstranjevanje obrabljene obloge, rje, korozije in na koncu še prahu in opilkov, ki nastanejo v procesu prenove. Na tovrstnem stroju se popravljajo obloge širine vse do 270 mm. Hidropnevmatski stroj za kovičenje zavornih oblog Stroj je primeren za kovičenje vseh zavornih oblog, ki jih uporabljajo tovorna in osebna vozila. Sila kovičenja pri postopku samem znaša kar N. Delovni tlak na stroju pa je nastavljiv v razponu od 1 do 8 barov. Zavorne obloge / zavorne čeljusti: obloge vse do premera 650 mm širine do 270 mm. VIRI: Slike so iz arhiva družbe HUNGER Maschinen GmbH ABSTRACT MAINTENANCE OF BRAKE LINING Brake drum and brake disks are prior to weather influence and dirtiness well covered. The problems occur, when the brake distance lengthens. Today, the equipment of abnormality suppress can be found in repair workshops, which assures the further use until the brake lining are worn out. Key words: brake linings, brake drum, brake disk, grinding of brake linings 22 Vzdrževalec

23 Vabilo na 21. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije: Razpis za sponzorje in razstavljavce na 21. TPVS Vabilo za prijavo referatov na 21. TPVS Natečaj za najboljšo diplomsko nalogo s področja vzdrževanja 2011 Natečaj za najboljšo idejo s področja vzdrževanja TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Rogla, 13. in 14. oktober

24 VABILO K SODELOVANJU na 21. TPVS Piše: Sergio Tončetič, predsednik organizacijskega odbora 21. TPVS Spoštovani sponzorji, razstavljavci, poslovni partnerji, udeleženci in predavatelji! Slovenija kljub iskanju vseh možnih rešitev še ni našla poti iz gospodarske krize, ki je v gospodarstvu že pustila globoke spremembe. Podjetja, ki so pravočasno investirala v inovativnost, nove organizacijske oblike, izboljšanje znanja, spremembo obnašanja, miselnosti in pripravljenosti na tveganje, v pospešen razvoj novih tehnologij ter boljšo kakovost dela z najnižjimi možnimi stroški na enoto proizvoda z največjo dodano vrednostjo, se danes počasi rešujejo iz nelikvidnostnega stanja in se bodo izognila stečajem; ostali, ki niso bili dovolj sposobni ali podjetni, žal ne. A z ustrezno stimulativno gospodarsko politiko, sposobnim in poštenim poslovodskim kadrom v podjetjih, plačilno disciplino, stimulativnim nagrajevanjem zaposlenih in ustvarjanjem pozitivne klime lahko upamo in pričakujemo povečano konkurenčnost in nova delovna mesta. Na 21. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije, ki bo v Uniorjevem hotelu Planja na Rogli med 13. in 14. oktobrom 2011, bomo med drugim skušali odgovoriti na vprašanje, ali so se določene racionalizacije v podjetjih izvedle tudi na račun zmanjšanja sredstev in zaposlenih na področju vzdrževanja? Kriza nas je naučila, da je potrebno veliko pozornost nameniti stroškom in optimizaciji proizvodnje. Kaj pomeni optimizacija stroškov za vzdrževanje v podjetjih, pa se mnenja krešejo. V osrednji temi letošnjega posvetovanja Outsourcing v vzdrževanju bomo iskali odgovore na to, katere so prednosti vzdrževanja izven ali v sklopu podjetij, katera tehniška znanja je nujno, da podjetja razvijajo z lastnimi kadri, katera pa v sodelovanju z zunanjimi institucijami, Ne smemo pozabiti na že izraženo misel:»vzdrževanje je za vsako podjetje zelo pomembno in kompleksno ter zahteva spremljanje in sprejemanje vseh novosti v razvoju tehnologije. Letos, ko praznujemo 30. obletnico izhajanja revije Vzdrževalec vas, spoštovani razstavljavci, sponzorji, predavatelji, gostje in udeleženci, še posebej lepo vabimo k sodelovanju. Kljub kriznim časom se je lani na naše vabilo odzvalo lepo število razstavljavcev in obiskovalcev in trdno verjamemo, da bomo tudi letos s skupnimi napori v čim večjem številu slovesno obeležili 21 let našega druženja na Rogli! Na 21. TPVS, ki bo dobra priložnost, da si člani društva izmenjamo izkušnje, bomo v dvodnevnem programu ohranili večino aktivnosti, ki so se oblikovale v zadnjih kriznih letih in ste jih s pozornostjo spremljali. Že na otvoritveni slovesnosti posvetovanja, ki bo v četrtek, 13. oktobra 2010, ob 10. uri, bomo spregovorili o osrednji, nedvomno aktualni temi letošnjega dvodnevnega posvetovanja - outsourcingu v vzdrževanju - to je storitvi vzdrževanja z zunanjimi izvajalci. Otvoritev bo spremljal kulturni program, predstavili se bodo glavni sponzorji; podelili pa bomo tudi nagrado diplomantu, ki bo zmagal na natečaju za najboljšo diplomsko nalogo s področja vzdrževanja. Potem vas bomo povabili na otvoritev spremljajoče razstave v športni dvorani hotela Planja in na ogled razstavnih mest, obenem pa se bodo v predavalnici nad recepcijo pričela strokovna predavanja s področja vzdrževanja. Jubileju obletnici izhajanja revije Vzdrževalec - bo posvečeno dogajanje v večernem programu družabnega srečanja. Preleteli bomo pomembne mejnike v razvoju naše revije, seveda pa ne bomo pozabili na naše inovatorje - med slovesno večerjo bomo razglasili zmagovalce natečaja za najboljšo idejo s področja vzdrževanja. Vabimo vas, vzemite si čas in pridite na družabno srečanje! V petek, 14. oktobra 2011, se bo nadaljevalo dogajanje na razstavišču, udeleženci pa bodo imeli možnost obiskati tudi predstavitve izbranih diplomskih nalog. Za razgibano debato bodo poskrbeli sodelujoči na okrogli mizi o outsourcingu v vzdrževanju, na katero bomo povabili strokovnjake iz slovenskega gospodarstva, da nam predstavijo svoje izkušnje in mnenje o tej temi. Če kdaj, je prav v težkih gospodarskih časih najpomembneje ohranjati poslovne vezi. Zato vas vabimo, da z udeležbo na 21. TPVS izkažete pripadnost vašemu društvu vzdrževalcev oz. predvsem stroki vzdrževanja. Vsi, ki se pri svojem delu neposredno ali posredno srečujete s področjem vzdrževanja: pridite in izkoristite priložnost za izmenjavo izkušenj, vzpostavljanje poslovnih stikov, pridobitev informacij in znanja, seznanitev z dobrimi praksami, Našo stanovsko povezanost, ki jo odlikujejo skupni cilji, podobno delo, želja po napredku, znanju in uspehu, lahko še najbolj okrepimo z medsebojnim druženjem in izmenjavo izkušenj na srečanju, kot je vaše in naše tehniško posvetovanje. Prosimo, da si razstavljavci, sponzorji in poslovni partnerji, ki želite sodelovati na razstavi vzdrževalske opreme, razstavna mesta rezervirate najkasneje do petka, 2. septembra Vse informacije glede vašega sodelovanja na 21. TPVS so nanizane na naslednjih straneh, potrebni obrazci in prijavnice pa so vam na voljo na spletni strani 21. TPVS, za katero smo letos zakupili novo domeno (razstavljavci, sponzorji, zbornik posveta, dodatno oglaševanje). Predavatelje, diplomante in inovatorje vabimo, da se udeležijo razpisa za referate ter natečaja za najboljšo diplomsko nalogo oz. natečaja za najboljšo idejo s področja vzdrževanja. Nekaj informacij je na voljo na naslednjih straneh, prijavni obrazci in navodila pa na spletni strani (referati, natečaj diplomskih nalog, natečaj najboljša ideja). Obiskovalce posvetovanja pa vabimo, da si do torka, 20. septembra 2011, preko e-pošte rogla-seminar@unitur. eu rezervirate prenočišče v hotelskih zmogljivostih na Rogli, svojo udeležbo na posvetovanju pa prijavite najkasneje do petka, 30. septembra 2011, s pomočjo prijavnice, ki se nahaja na spletni strani (udeleženci). Vabljeni in dobrodošli na naši Rogli 2011!

25 RAZPIS ZA REFERATE na 21. TPVS Piše: Tomaž Jelenko, član organizacijskega odbora 21. TPVS za strokovna predavanja Spoštovani avtorji in predavatelji! Z vsakim dnem smo bližje 21. Tehniškemu posvetovanju vzdrževalcev Slovenije, ki ga vsako leto tradicionalno organizira Društvo vzdrževalcev Slovenije na Rogli. Letos se bo posvetovanje odvijalo 13. in 14. oktobra Strokovnjaki nas prepričujejo, da je kriza dosegla dno in da je pričakovati, da si bo gospodarstvo v letu 2011 opomoglo. Morda je res, vendar nas je kriza naučila, da je potrebno veliko pozornost nameniti stroškom in optimizaciji proizvodnje. Kaj pomeni optimizacija stroškov za vzdrževanje v podjetjih, pa se mnenja krešejo. Na letošnjem tehniškem posvetovanju želimo poiskati odgovore na ta vprašanja, zato smo za osrednjo temo izbrali Outsourcing v vzdrževanju. V okviru te teme bomo iskali odgovore na vprašanja: katere so prednosti vzdrževanja izven ali v sklopu podjetij, katera tehniška znanja je nujno, da podjetja razvijajo z lastnimi kadri, katera pa v sodelovanju z zunanjimi institucijami, Vabimo vas, da nam pomagate poiskati odgovore o optimalni organiziranosti služb vzdrževanja in nam vaše izkušnje, razmišljanja in znanja posredujete v obliki referatov. Vaši prispevki bodo pomagali odgovornim v podjetjih poiskati pravilne odločitve v prihodnosti, vzdrževalcem pa dali tisto samozavest in širino, s katero bodo lahko upravičevali svoj obstoj in napredek. Osrednja tema ni samo obvladovanje stroškov, je veliko več, saj z njo želimo našim članom podati čim več informacij tudi s področja specifičnih znaj in izkušenj na vseh segmentih vzdrževanja. Z novimi znanji bodo vzdrževalci lahko bistveno pripomogli k večji učinkovitosti samega proizvodnega procesa. Prijazno vabimo vse zainteresirane avtorje, ki bi želeli predstaviti svoje poglede, izkušnje, razmišljanja in raziskovanja, povezana z outosurcingom v vzdr- ževanju, da se na naše vabilo odzovejo in nam pošljejo prijavo svojega prispevka. Prijava naj vsebuje: ime, priimek in strokovni naziv avtorja; domač naslov avtorja; telefonsko številko in naslov elektronske pošte avtorja; naziv in naslov podjetja, v katerem je avtor zaposlen; naslov referata; kratek povzetek (do 10 stavkov) referata ter navedbo ključnih besed (do 5 besed). Upoštevali bomo izključno referate s strokovno vsebino. Vsak predavatelj lahko prijavi samo en referat, posamezen referat lahko izdela tudi skupina avtorjev. Referati naj bodo napisani v slovenskem jeziku. Avtorje vljudno vabimo, da svoje referate prijavijo najkasneje do petka, 15. julija Prijava referata je mogoča preko prijavnice, ki se nahaja na spletni strani (referati). Na 21. TPVS bo predstavljenih 8 referatov, zato bo komisija v primeru večjega števila prijavljenih referatov izvedla izbor ter izbranim avtorjem posredovala vsa navodila za pripravo predavanj do 19. avgusta Izbrane avtorje bomo prosili, da svoja predavanja pripravijo tudi v obliki članka za objavo v Zborniku. Članek bodo avtorji poslali na e-pošto tajnik@drustvo-dvs.si najkasneje do 9. septembra 2011 ter mu priložili svojo osebno fotografijo (v.jpg obliki). V članku je potrebno naslov, povzetek in ključne besede prispevka zapisati tudi v angleškem jeziku. Referate bodo avtorji v obliki predavanj predstavili na 21. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije v četrtek, 13. oktobra 2011, popoldan. O točnem času predavanja bodo avtorji pravočasno obveščeni. Prijazno vabljeni k sodelovanju! Organizacijski odbor 21. TPVS SERGIO TONČETIČ Predsednik Tel.: GSM: E-pošta: sergio.toncetic@drustvo-dvs.si FELIKS DOKL Sponzorji in razstavljavci Tel.: GSM: E-pošta: feliks.dokl@gmail.com TOMAŽ JELENKO Strokovna predavanja in prijava udeležencev Tel.: GSM: E-pošta: tomaz.jelenko@gmail.com MIRAN SAKSIDA Natečaj za najboljšo diplomsko nalogo Tel.: GSM: E-pošta: miran.saksida@drustvo-dvs.si SUZANA ŠTEFANIČ Zbornik in promocija posveta Tel.: GSM: E-pošta: tajnik@drustvo-dvs.si BRANKO CASAR Podpredsednik, spletna stran in medijski sponzorji Tel.: GSM: E-pošta: branko.casar@drustvo-dvs.si Mag. MIHAEL HAMERŠAK Okrogla miza Tel.: GSM: E-pošta: mihael.hamersak@talum.si IVAN PETEK Sponzorji in razstavljavci Tel.: GSM: E-pošta: ivan.petek5@siol.net BOJAN ŠINKOVEC Natečaj za najboljšo idejo s področja vzdrževanja GSM: E-pošta: bojan.sin@gmail.com ZDRAVKO VALENTINČIČ Sponzorji in razstavljavci Tel.: GSM: E-pošta: zdravko.v@siol.net

26 NATEC AJ ZA NAJBOLJŠO DIPLOMSKO NALOGO na 21. TPVS Piše: Miran Saksida, član organizacijskega odbora 21. TPVS za natečaj diplomskih nalog Natečaj je odprt za diplomantke in diplomante rednih in izrednih načinov študija iz vseh slovenskih tehniško usmerjenih višješolskih, visokošolskih in univerzitetnih programov. Na izbor lahko diplomanti prijavijo diplomske naloge, nastale v študijskih letih 2009/2010 in 2010/2011, ki še niso sodelovale na tem istem natečaju v letu TEME DIPLOMSKIH NALOG Na natečaj sprejemamo diplomske naloge s področja inovacij, izboljšav in dobrih praks, povezanih z vzdrževanjem. Napisane morajo biti v slovenskem jeziku. Vsebine se lahko navezujejo na razreševanje praktičnih problemov na področjih strojništva, elektrotehnike, mehatronike, komunale, gradbeništva, računalništva in drugih naravoslovnih ved. Teme lahko pokrivajo naslednja področja: inovacije in nadgradnje (izboljšave) sistemov v povezavi z vzdrževanjem vzdrževanje različnih sistemov IKT na področju vzdrževanja energetska sanacija in vzdrževanje stavb (v povezavi s PURES, UVE, URE, CNS, itd.) certifikati (kakovosti) na področju vzdrževanja sistemov servisna dejavnost rekonstrukcije in remonti preventivno vzdrževanje vzdrževanje po stanju analiza zanesljivosti in vzdrževalnosti uporaba inženirskih metod pri vzdrževanju (PDCA, POKA YOKE, SMED, FMEA, JIT, KAIZEN, 6 SIGMA, TPM, EPS, BSC, SPC, 5S, itd.) 2. POSTOPEK PRIJAVE NALOG Diplomante vabimo, da svoje diplomske naloge prijavijo najkasneje do petka, 22. julija Prijava je mogoča preko prijavnice, ki se nahaja na spletni strani (natečaj diplomskih nalog). Prijava v natečaj za izbor najboljših diplomskih nalog naj vsebuje: ime, priimek in naslov avtorja, telefonsko številko in naslov elektronske pošte avtorja, naziv in naslov šole, naziv programa in študijske smeri, ime in priimek mentorja (in somentorja), naslov diplomske naloge, kratek povzetek (do 10 stavkov) diplomske naloge ter navedbo ključnih besed (do 5 besed). Komisija za izbor najboljše diplomske naloge bo izmed prispelih prijav izbrala 4 naloge in izbranim diplomantom posredovala vsa navodila za pripravo predstavitve diplomskih nalog na 21. TPVS do 19. avgusta Izbrane diplomante bomo prosili, da predstavitev svoje diplomske naloge pripravijo tudi v obliki članka za objavo v Zborniku. Članek bodo diplomanti poslali na e-pošto tajnik@drustvo-dvs.si najkasneje do 9. septembra 2011 ter mu priložili svojo osebno fotografijo (v.jpg obliki). V članku je potrebno naslov, povzetek in ključne besede zapisati tudi v angleškem jeziku. Komisija za izbor najboljše diplomske naloge je (najmanj) tričlanska strokovna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki DVS ter predstavniki fakultet oz. višjih in visokih šol. Člane komisije imenuje Organizacijski odbor 21. TVPS. Delo komisije vodi predsednik, ki ga izberejo člani komisije. Komisija ocenjuje naloge na osnovi naslednjih medsebojno enakovrednih kriterijev: Kompleksnost. Aktualnost. Uporabna vrednost prenosljivost v prakso. Edinstvenost, izvirnost in inovativnost. Oblika. 3. POSTOPEK ODDAJE NALOG Po obvestilu, da je vaša diplomska naloga uvrščena v ožji izbor za natečaj, vas bomo prosili, da na e-naslov miran. saksida@drustvo-dvs.si: pošljete diplomsko nalogo v.pdf obliki ter pisno dovoljenje avtorja diplomske naloge (oziroma naročnika/delodajalca diplomske naloge) za predstavitev diplomske naloge na 21. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije na Rogli in objavo v medijih (revija Vzdrževalec, domača stran DVS ipd.). Rok za oddajo nalog je petek, 9. september NAGRADA ZA NAJBOLJŠO DIPLOMSKO NALOGO IN RAZGLASITEV NATEČAJA Izmed 4 diplomskih nalog, uvrščenih v ožji izbor natečaja, bo komisija izbrala eno, ki bo nagrajena z zlato plaketo za najboljšo diplomsko nalogo s področja vzdrževanja za leto Zmagovalec natečaja bo prejel denarno nagrado v višini 200,00 EUR, ki jo podeljuje Društvo vzdrževalcev Slovenije. Preostali diplomanti, katerih diplomske naloge se bodo uvrstile v ožji izbor (ter zmagovalec natečaja), bodo prejeli brezplačno enoletno naročnino na revijo Vzdrževalec, ki jo prav tako podarja Društvo vzdrževalcev Slovenije. Razglasitev rezultatov natečaja bo 13. oktobra 2011 na otvoritveni slovesnosti 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije na Rogli. Predstavitev izbranih diplomskih nalog bo 14. oktobra 2011 v dopoldanskem času. O času predstavitve naloge bodo diplomanti pravočasno obveščeni. Vabljeni k sodelovanju!

27 RAZPIS ZA SPONZORJE in RAZSTAVLJAVCE na 21. TPVS Pišejo: Feliks Dokl, Ivan Petek in Zdravko Valentinčič, člani organizacijskega odbora 21. TPVS za sponzorje in razstavljavce Na 21. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije smo za: glavne sponzorje (to so: diamantni, zlati in generalni sponzor) pripravili 3 dvojne razstavne prostore (kombinacije mest št ; št in št ). Za rezervacijo si prosimo oglejte tloris razstavnih mest na naslednji strani (modra barva mest); sponzorje posvetovanja namenili 15 razstavnih mest (to so razstavna mesta št.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 23, 24, 33, 34, 63 in 64). Za rezervacijo si prosimo oglejte tloris razstavnih mest na naslednji strani (zelena barva mest); medijske sponzorje posvetovanja namenili en dvojni razstavni prostor (št ). Medijskih sponzorjev dogodka bo največ 5. razstavljavce»a«pripravili 23 končnih razstavnih mest (to so razstavna mesta št.: 10, 19, 28, 29, 38, 39, 42, 45, 48, 49, 52, 55, 58, 59, 68, 69, 73, 74, 78, 79, 83, 84 in 88). Za rezervacijo si prosimo oglejte tloris razstavnih mest na naslednji strani (rdeča barva mest) in razstavljavce»b«pripravili 38 razstavnih mest (to so razstavna mesta št.: 11, 12, 20, 21, 22, 25, 26, 27, 30, 31, 32, 35, 36, 37, 40, 41, 46, 47, 50, 51, 56, 57, 60, 61, 62, 65, 66, 67, 70, 75, 76, 77, 80, 81, 82, 85, 86 in 87). Za rezervacijo si prosimo oglejte tloris razstavnih mest na naslednji strani (rumena barva mest). POMEMBNO OBVESTILO: Rezervacije razstavnih mest so mogoče samo preko spletne strani (sponzorji, razstavljavci), kjer izpolnite prijavnico. Po prejemu prijavnice vam bomo v najkrajšem možnem času poslali e-sporočilo z vašim uporabniškim imenom in geslom, s katerim se boste lahko potem registrirali na naši spletni strani, dostopali do pogodbe, jo prebrali, izpolnili in elektronsko podpisali. Po prejemu obvestila, da ste pogodbo elektronsko podpisali, vam bomo poslali račun za plačilo naročene rezervacije. Po prejemu plačila stopijo v veljavo vse pravice in obveznosti iz pogodbe. 1. SPONZORJI 21. TPVS DIAMANTNI SPONZOR - je samo eden. Na voljo mu je eden od dvojnih sponzorskih razstavnih mest (kombinacije mest št , št ali št ; na tlorisu razstavnih mest so ta mesta obarvana modro). Cena diamantnega sponzorstva je 3.200,00 EUR + DDV. Za rezervacijo prosimo izpolnite prijavnico na spletni strani (sponzorji). Poslali vam bomo geslo za dostop in podpis pogodbe. Po e-podpisu pogodbe vam bomo poslali račun, po prejemu plačilu pa stopijo v veljavo naslednje pravice diamantnega sponzorja: dvojni sponzorski razstavni prostor v velikosti 18 m 2 (9+9 m 2 ); logotip v vseh izdajah revije Vzdrževalec, ki izidejo po podpisu pogodbe; logotip na spletni strani DVS s povezavo na vašo spletno stran; logotip na naslovnici Zbornika Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije; objava oglasa v velikosti A4 v Zborniku; predstavitveni članek v velikosti A4 v Zborniku; objava kratke predstavitve podjetja v rubriki Dejavnosti naših partnerjev v Zborniku; predstavitev podjetja na otvoritvi srečanja; postavitev zastav in transparentov v dvorani, kjer poteka otvoritev srečanja; pet izvodov Zbornika; spisek udeležencev srečanja. Diamantni sponzor lahko proti plačilu naroči tudi druge možnosti predstavitve, ki so navedene v pogodbi in na spletni strani (dodatno oglaševanje). ZLATI SPONZOR - je samo eden. Na voljo mu je eden od dvojnih sponzorskih razstavnih mest (kombinacije mest št , št ali št ; na tlorisu razstavnih mest so ta mesta obarvana modro). Cena zlatega sponzorstva je 2.800,00 EUR + DDV. Za rezervacijo prosimo izpolnite prijavnico na spletni strani (sponzorji). Poslali vam bomo geslo za dostop in podpis pogodbe. Po e-podpisu pogodbe vam bomo poslali račun, po prejemu plačilu pa stopijo v veljavo naslednje pravice zlatega sponzorja: dvojni sponzorski razstavni prostor v velikosti 18 m 2 (9+9 m 2 ); logotip v vseh izdajah revije Vzdrževalec, ki izidejo po podpisu pogodbe; logotip na spletni strani DVS s povezavo na vašo spletno stran; logotip na naslovnici Zbornika Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije; objava oglasa v velikosti A4 v Zborniku; predstavitveni članek v velikosti A4 v Zborniku; objava kratke predstavitve podjetja v rubriki Dejavnosti naših partnerjev v Zborniku; predstavitev podjetja na otvoritvi srečanja; pet izvodov Zbornika; spisek udeležencev srečanja. Zlati sponzor lahko proti plačilu naroči tudi druge možnosti predstavitve, ki so navedene v pogodbi in na spletni strani (dodatno oglaševanje). GENERALNI SPONZOR - je samo eden. Na voljo mu je eden od dvojnih sponzorskih razstavnih mest (kombinacije mest št , št ali št ; na tlorisu razstavnih mest so ta mesta obarvana modro). Cena generalnega sponzorstva 2.500,00 EUR + DDV. Za rezervacijo prosimo izpolnite prijavnico na spletni strani (sponzorji). Poslali vam bomo geslo za dostop in podpis pogodbe. Po e-podpisu pogodbe vam bomo poslali račun, po prejemu plačilu pa stopijo v veljavo naslednje pravice generalnega sponzorja: dvojni sponzorski razstavni prostor v velikosti 18 m 2 (9+9 m 2 ); logotip v vseh izdajah revije Vzdrževalec, ki izidejo po podpisu pogodbe; logotip na spletni strani DVS s povezavo na vašo spletno stran; objava oglasa v velikosti A4 v Zborniku; predstavitveni članek v velikosti A4 v Zborniku; objava kratke predstavitve podjetja v rubriki Dejavnosti naših partnerjev v Zborniku; predstavitev podjetja na otvoritvi srečanja; pet izvodov Zbornika; spisek udeležencev srečanja.

28 Generalni sponzor lahko proti plačilu naroči tudi druge možnosti predstavitve, ki so navedene v pogodbi in na spletni strani (dodatno oglaševanje). SPONZOR sponzorjev je lahko več. Na voljo so jim sponzorska razstavna mesta (št.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 23, 24, 33, 34, 63 in 64; na tlorisu razstavnih mest so ta mesta obarvana zeleno). Cena sponzorstva je 1.520,00 EUR + DDV. Za rezervacijo prosimo izpolnite prijavnico na spletni strani (sponzorji). Poslali vam bomo geslo za dostop in podpis pogodbe. Po e-podpisu pogodbe vam bomo poslali račun, po prejemu plačilu pa stopijo v veljavo naslednje pravice sponzorja: sponzorski razstavni prostor v velikosti 9 m 2 ; logotip v vseh izdajah revije Vzdrževalec, ki izidejo po podpisu pogodbe; logotip na spletni strani DVS s povezavo na vašo spletno stran; objava oglasa v velikosti A4 v Zborniku; predstavitveni članek v velikosti A4 v Zborniku; objava kratke predstavitve podjetja v rubriki Dejavnosti naših partnerjev v Zborniku; trije izvodi Zbornika; spisek udeležencev srečanja. Sponzor lahko proti plačilu naroči tudi druge možnosti predstavitve, ki so navedene v pogodbi in na spletni strani (dodatno oglaševanje). MEDIJSKI SPONZOR medijskih sponzorjev je lahko največ 5, namenjen jim je en dvojni razstavni prostor št Cena medijskega sponzorstva je 1.000,00 EUR + DDV. Za rezervacijo prosimo izpolnite prijavnico na spletni strani (sponzorji). Poslali vam bomo geslo za dostop in podpis pogodbe. Po e-podpisu pogodbe stopijo v veljavo naslednje pravice medijskega sponzorja: predstavitev na eni petini dvojnega medijskega razstavnega prostora (št ) v velikosti 18 m 2 ; logotip v vseh izdajah revije Vzdrževalec, ki izidejo po podpisu pogodbe; logotip na spletni strani DVS s povezavo na vašo spletno stran; objava oglasa v velikosti A4 v Zborniku; objava kratke predstavitve podjetja v rubriki Dejavnosti naših partnerjev v Zborniku; dva izvoda Zbornika; spisek udeležencev srečanja. Medijski sponzor lahko proti plačilu naroči tudi druge možnosti predstavitve, ki so navedene v pogodbi in na spletni strani (dodatno oglaševanje). 2. RAZSTAVLJAVCI NA 21. TPVS RAZSTAVLJAVEC»A«na voljo je 23 končnih razstavnih mest, to so mesta skupine»a«(številke 10, 19, 28, 29, 38, 39, 42, 45, 48, 49, 52, 55, 58, 59, 68, 69, 73, 74, 78, 79, 83, 84 in 88; na tlorisu razstavnih mest so ta mesta obarvana rdeče). Cena razstavnega mesta»a«je 650,00 EUR + DDV. Za rezervacijo prosimo izpolnite prijavnico na spletni strani (razstavljavci). Poslali vam bomo geslo za dostop in podpis pogodbe. Po e-podpisu pogodbe vam bomo poslali račun, po prejemu plačilu pa stopijo v veljavo naslednje pravice razstavljavca»a«: razstavni prostor skupine»a«v velikosti 9 m 2 ; objava kratke predstavitve podjetja v rubriki Dejavnosti naših partnerjev v Zborniku; en izvod Zbornika. Razstavljavec»A«lahko proti plačilu naroči tudi druge možnosti predstavitve, ki so navedene v pogodbi in na spletni strani (dodatno oglaševanje). RAZSTAVLJAVEC»B«na voljo je 38 razstavnih mest vrste»b«(to so mesta št. 11, 12, 20, 21, 22, 25, 26, 27, 30, 31, 32, 35, 36, 37, 40, 41, 46, 47, 50, 51, 56, 57, 60, 61, 62, 65, 66, 67, 70, 75, 76, 77, 80, 81, 82, 85, 86 in 87; na tlorisu razstavnih mest so ta mesta obarvana rumeno). Cena razstavnega mesta»b«je 540,00 EUR + DDV. Za rezervacijo prosimo izpolnite prijavnico na spletni strani (razstavljavci). Poslali vam bomo geslo za dostop in podpis pogodbe. Po e-podpisu pogodbe vam bomo poslali račun, po prejemu plačilu pa stopijo v veljavo naslednje pravice razstavljavca»b«: razstavni prostor skupine»b«v velikosti 9 m 2 ; objava kratke predstavitve podjetja v rubriki Dejavnosti naših partnerjev v Zborniku; en izvod Zbornika. Razstavljavec»B«lahko proti plačilu naroči tudi druge možnosti predstavitve, ki so navedene v pogodbi in na spletni strani (dodatno oglaševanje). POMEMBNO OBVESTILO! Osnovna ureditev razstavnega prostora vključuje: mizo, 3 stole, električni priključek napetosti 220 V ter enotno napisno tablo razstavljavca. Vse stene razstavnega prostora so odprte, razen zadnje. Za ogled razstavnih prostorov iz lanskega, 20. TPVS, kliknite na www. tpvs.si (utrinki 2010). Osnovno ureditev razstavišča bo postavilo podjetje ENTER INŽE- NIRING d.o.o., kontaktna oseba Bogo Letić (GSM , e-pošta: enter.letic@siol.net). Dodatno opremo razstavnega prostora (tepihi, razstavne mize in/ali vitrine, info pulti, ) si priskrbite sami. Lahko jo naročite tudi pri ENTER INŽENIRING d.o.o. (ponudba njihove dodatne opreme se nahaja na spletni strani - Cenik dodatne opreme). Tloris razstavnih prostorov na 21. TPVS LEGENDA: Razporeditev razstavnih mest po skupinah, velikost 3x3 m # # # # skupina A skupina B glavni sponzor sponzor

29 NATEC AJ ZA NAJBOLJŠO IDEJO S PODROC JA VZDRŽEVANJA 2011 Piše: Bojan Šinkovec, član organizacijskega odbora 21. TPVS za natečaj za najboljšo idejo Spoštovani inovatorji in snovalci novih idej in izboljšav! V Društvu vzdrževalcev Slovenije tudi v letu 2011 razpisujemo natečaj za najboljšo idejo, ki pa ga letos malo razširjamo v natečaj za najboljšo izboljšavo s področja upravljanja in vzdrževanja strojev, naprav in objektov. Namen natečaja je dodatno vzpodbuditi inventivnost in prenašanje dobrih idej ter primerov dobre prakse med slovenskimi vzdrževalci in širše. KAJ IŠČEMO? Iščemo ideje oz. izboljšave, ki so lahko iz naslednjih področij: naprava, stroj, orodje, objekt, samostojna konstrukcijska rešitev, v povezavi z boljšim upravljanjem in vzdrževanjem tehničnih sredstev ali objektov (izboljšave na tehniki, orodja bolj prijazna uporabniku vzdrževalcu, ); postopek dela (lažja izvedba vzdrževanja, nove metode dela, analize, ); organizacija (lažje delo, manjši stroški, krajši roki, boljša kakovost, ); material ali izdelek (boljša odpornost, trajnost, prihranki pri uporabi materiala, ); varnost in delovni pogoji (pripomočki, ki zagotavljajo varnejše ali boljše delovne pogoje); človeški viri (nove tehnike vodenja, upravljanje kompetenc, prenos znanja); energija in ekologija ter varnost (varčevanje, zmanjševanje negativnih vplivov,...); skratka vse ideje, ki so v neposredni zvezi z aktivnostjo upravljanja in vzdrževanja tehničnih sredstev ali objektov. Pozor, ne gre zgolj za tehnične rešitve oz. izboljšave, temveč tudi za izboljšanja na področjih organizacije, tehnologije, Na spletni strani (natečaj naj ideja) si lahko ogledate primere izboljšav iz preteklih let (kliknite na šavo na izbranem področju. Ideje, ki so že v serijski izvedbi, ne pridejo v poštev! KAKO LAHKO SODELUJETE? Dokumentirajte izboljšavo in jo prikažite na standardnem obrazcu (ki ga dobite na spletni strani www. tpvs.si (natečaj naj ideja). Prikaz naj vsebuje fotografijo in kratek opis situacije pred in po izvedbi ideje. Ne pozabite na izpolnitev vseh rubrik v obrazcu in predvsem na opis pridobitev po kriterijih iz 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj na natečaju za najboljšo idejo s področja vzdrževanja (npr. olajšano delo, izboljšano delovanje, ekološki vidik, hitrejši ali lažji prenos znanja, izračun morebitnih prihrankov,...). Pravilnik si lahko ogledate s klikom na povezavo Pravilnik_21TPVS.pdf). Izpolnite prijavnico, ki se nahaja na spletni strani www. tpvs.si (natečaj naj ideja) in obenem na e-pošto bojan. sin@gmail.com pošljite izboljšavo, prikazano na standardnem obrazcu. Vaše ideje sprejemamo do torka, 20. septembra NAGRADE ZA NAJBOLJŠE IDEJE IN RAZGLASITEV NATEČAJA Natečaj je pripravila tričlanska strokovna komisija DVS, ki bo prispele vloge ocenila po kriterijih, objavljenih v Pravilniku o podeljevanju priznanj na natečaju za najboljšo idejo s področja vzdrževanja. Tri najboljše bo predstavila in nagradila z zlato, srebrno in bronasto plaketo na slovesni prireditvi na 21. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije, 13. oktobra 2011 zvečer, ter objavila v reviji Vzdrževalec. Letos bomo poleg posameznih nagrad podelili tudi Plaketo za najbolj inventivno skupino v letu To priznanje bo dobilo podjetje ali ustanova z največjim številom sodelujočih avtorjev oz. podanih izboljšav, vendar morajo biti iz iste skupine podane najmanj tri ideje. KDO LAHKO SODELUJE? Vabljeni vsi, ki ste ali boste - sami ali v skupini - v času natečaja realizirali posamezno praktično in izvirno izbolj- Nagrajenci pa bodo prejeli tudi lepe nagrade, ki jih bodo za inovatorje prispevali različni sponzorji tega natečaja. Vabljeni k sodelovanju!

30 DODATNE MOŽNOSTI PREDSTAVITVE na 21. TPVS Piše: Suzana Štefanič, članica organizacijskega odbora 21. TPVS za Zbornik in promocijo posveta Vsem sponzorjem in razstavljavcem ter pogodbenim partnerjem in drugim podjetjem, ki na Rogli morda ne bodo razstavljala, je na voljo oglaševanje v Zborniku posvetovanja ali druge možnosti predstavitve na 21. TPVS. 1. DODATNE MOŽNOSTI PREDSTAVITVE NA 21. TPVS Cena Vrsta predstavitve (v EUR brez DDV) Oglaševanje na identifikacijski kartici 800 Vlaganje reklamnega materiala v reklamno torbo 300 Namestitev lastnega prosto stoječega reklamnega panoja v velikosti 70 x 100 cm 250 / pano Namestitev zastave ali reklamnega transparenta na ograjo balkona razstavne dvorane (max dimenzija 2 x 1 m) Oglaševanje na LCD televizorju pri sprejemu udeležencev v obliki video formata.mpeg in.wmv ali slike formata.jpg,.bmp,.gif v predvajanju 360 krat v trajanju 10 s Delitev reklamnih torb, majic, kap, dežnikov, svinčnikov, tiskanih obvestil itd. Namestitev reklame ali predmetov na prehodih med razstavnimi prostori Namestitev reklamnega panoja na pritličnih stenah razstavne dvorane Namestitev reklame nad prehodi med razstavnimi prostori 250 / transparent 250 / dan / predmet 150 / pano 100 / reklamo Naročila sprejemamo preko spletne strani ali po e-pošti tajnik@drustvo-dvs.si do petka, 16. septembra V primeru naročila boste vaše e-gradivo (že oblikovane logotipe, video ali slikovna gradiva) dostavili po e-pošti tajnik@drustvo-dvs.si do ponedeljka, 3. oktobra Vse ostalo gradivo (plakate, panoje, transparente, ) pa boste dostavili in namestili (ob prisotnosti predstavnika DVS) v razstavno dvorano (športna dvorana hotela Planja) v sredo, 12. oktobra 2011 med in uro. 2. OGLAŠEVANJE V ZBORNIKU POSVETOVANJA Cena Pozicija in velikost oglasa (v EUR brez DDV) Vložni list v revijo 450 Predzadnja stran 400 Oglas A4 v rubriki Oglasi naših partnerjev 360 Oglas A5 v rubriki Oglasi naših partnerjev 280 Oglas 1/3 v rubriki Oglasi naših partnerjev 160 Reklamni članek A4 v rubriki Oglasi naših partnerjev 180 Reklamni članek A5 v rubriki Oglasi naših partnerjev 140 Kratka predstavitev v rubriki Dejavnosti naših partnerjev (za razstavljavce na 21. TPVS ter za pogodbene partnerje DVS je 160 ta storitev brezplačna) Naročila sprejemamo preko spletne strani (Zbornik posveta) ali po e-pošti tajnik@drustvo-dvs.si do petka, 19. avgusta Prosimo, da nam vse gradivo pošljete že oblikovano (v formatu.pdf, v ločljivosti najmanj 300 dpi) na e-pošto tajnik@drustvo-dvs.si ali na CD-ju po pošti na naslov DVS, Stegne 21 c, Ljubljana do petka, 2. septembra VABILO UDELEŽENCEM na 21. TPVS Piše: Tomaž Jelenko, član organizacijskega odbora 21. TPVS za prijavo in sprejem udeležencev Spoštovani obiskovalci 21. Tehniškega posvetovanja vzdrževalcev Slovenije! Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije je namenjeno prav vsem, ki se pri svojem delu neposredno ali posredno srečujete s področjem vzdrževanja. Zato ste vabljeni, da v čim večjem številu pridete tudi na letošnje posvetovanje, kjer bo priložnost za izmenjavo izkušenj, vzpostavljanje poslovnih stikov, pridobitev znanja, seznanitev z dobrimi praksami in še in še na kratko bi lahko rekli za dobro druženje. 1. PRIJAVA UDELEŽBE NA POSVETOVANJU Vaše prijave sprejemamo preko spletne strani (udeleženci). Da vam bomo lahko pravočasno uredili akredi- tacijo, vas prosimo, da svojo udeležbo na posvetovanju prijavite najkasneje do petka, 30. septembra REZERVACIJA PRENOČIŠČA Obiskovalce posvetovanja, ki bi želeli na Rogli prenočiti prosimo, da si do torka, 20. septembra 2011, preko e- pošte rogla-seminar@unitur.eu rezervirate prenočišče v hotelskih zmogljivostih na Rogli. Vse informacije v zvezi z rezervacijo hotela dobite na spletni strani (udeleženci) ali pri ge. Bredi Einfalt, telefon Vabljeni in dobrodošli!

31 Št. članka: 905 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV Piše: Mag. Ivan Božič, ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana NEVARNOST ELEKTRIČNEGA UDARA PRI VZDRŽEVANJU ELEKTRIČNIH IN HIBRIDNIH VOZIL Delavci, ki opravljajo vzdrževalna dela na električnih in hibridnih vozilih, so izpostavljeni veliki nevarnosti električnega toka. Napetostni viri, nevarnosti in tveganja so pri teh vozilih primerljiva s tveganji pri delu na inštalaciji in opremi, ki je napajana z nizkonapetostnim 230 V / 400 V omrežjem. Pri svojem delu morajo upoštevati varnostne ukrepe, s katerimi se tveganja odpravijo oziroma ustrezno omejijo, uporabljati morajo ustrezno osebno varovalno opremo in zaščitno opremo. Za delo na tovrstnih vozilih morajo biti posebej usposobljeni. Ključne besede: električna vozila, hibridna vozila, električni udar, osebna varovalna oprema, zaščitna oprema UVOD Današnji glavni vir energije so še vedno fosilna goriva. To velja tako za industrijo, gospodinjstva, kot tudi v transportu. Zaradi vedno višjih cen fosilnih goriv, njihovega škodljivega vpliva na okolje in vedno večjih svetovnih potreb, se mrzlično iščejo alternativni viri energije. Na področju avtomobilske industrije se kot alternativa motorjem z notranjim zgorevanjem, predvsem na področju osebnih vozil, v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo električni pogoni. Vsi najpomembnejši proizvajalci in vodilne države vlagajo velika sredstva v razvoj novih tehnologij. Potekajo tudi številni projekti na področju standardizacije in poenotenja posameznih komponent, sistemov, postopkov in raznih zahtev, tako na nacionalnih kot tudi mednarodnih ravneh. Vendar tudi tu, kot že mnogokrat v preteklosti, standardizacija ne sledi skokovitemu razvoju. Po mnogih cestah že vozijo električna in hibridna vozila, čeprav še nimamo mednarodno sprejetih in uveljavljenih standardov o tovrstnih pogonih, baterijskih sistemih, sistemih polnjenja, postopkih vzdrževanja, Pri raznih posegih na tovrstnih vozilih obstaja veliko večja nevarnost električnega toka kot na običajnih vozilih, v katerih imamo v veliki večini vgrajene le napetostne vire z zelo nizko napetostjo običajno le 12 V akumulatorje. Med najbolj izpostavljenimi osebami so prav gotovo mehaniki, ki vzdržujejo vozila. Za tovrstna dela jih je treba posebej usposobiti in opremiti. Pripraviti oziroma dopolniti je treba tudi vse dokumente s področja varnosti in zdravja pri delu (oceno tveganja, delovne postopke, navodila za delo, opozorilne napise, oznake, ). ELEKTRIČNA OPREMA IN NEVARNOSTI NA ELEKTRIČNIH IN HIBRIDNIH VOZILIH Električno (baterijsko) vozilo je vozilo, ki uporablja baterije za napajanje krmiljenih električnih motorjev za pogon koles in za napajanje vse ostale pomožne opreme. Motor se napaja z vgrajenim nizkim (LV) ali z rezervnim zelo nizkim (ELV) virom napetosti. Poleg glavne pogonske baterije, ki ima najpogosteje nazivno napetost okoli 300 V, so še vedno vgrajeni 12 V akumulatorji kot pomožni vir energije. Električno hibridno vozilo je vozilo, ki uporablja dve vrsti energije oziroma motorjev za pogon: motor z notranjim izgorevanjem in električni motor, ki se napaja preko pogonske baterije. Hibridno vozilo uporablja za pogon bodisi elektromotor bodisi motor z notranjim izgorevanjem ali pa oba hkrati (vzporedna in vzporedno/serijska izvedba). V tako imenovani serijski izvedbi pa je pogon koles izveden le z električnim pogonom. Motor z notranjim izgorevanjem se po potrebi uporablja le za polnjenje pogonske baterije. Vzdrževalec 31

32 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV Osnovni principi pogonov električnih osebnih vozil so predstavljeni na sliki 1. Poleg zgoraj naštetih pogonov je na sliki predstavljen še princip pogona z gorivnimi celicami, ki proizvajajo električno energijo s pomočjo kemične reakcije med vodikom in kisikom. Slika 2: Primer povezav in prenosa električne energije v električnem vozilu Slika 1: Osnovni principi električnih vozil Napajalne napetosti opreme električnih in hibridnih vozil so v območju nivojev male in nizke napetosti. Meje med posameznimi nivoji so podane v tabeli 1. Tabela 1: Napetostna območja električne opreme električnih pogonov vozil Napetostna območja Mala napetost Extra low voltage (ELV) Nizka napetost Low voltage (LV) Maksimalna nazivna napetost AC 50 V 50 V < Un 1000 V DC 120 V 120 V < Un 1500 V Opomba: V normalnih razmerah (suhe razmere, neprevodni prostori) se lahko pri dotikih izmenične napetosti nad 50 V oziroma enosmerne 120 V pojavijo v telesu tokovi, ki povzročijo škodljive fiziološke učinke. Do te meje pa naj bi dotiki v suhih, neprevodnih prostorih ne bili nevarni. 12 V akumulator zato ne predstavlja nevarnosti za električni udar, je pa treba upoštevati tveganja zaradi nevarnosti kratkega stika, eksplozije, nevarnih plinov. Električni pogoni so izvedeni z električnimi izmeničnimi trifaznimi motorji ali motor/generatorji. Enosmerna napetost pogonskih baterij se zato na frekvenčnih pretvornikih pretvori v trifazni izmenični napetostni sistem. Izmenična napetost je zlasti v frekvenčnem območju med 15 in 100 Hz za človeka bolj nevarna kot enosmerna (če primerjamo enake amplitude). Trenutni trifazni izmenični sistemi v električnih in hibridnih vozilih obratujejo pri nazivnih efektivnih napetostih med 300 V in 600 V. Primer povezav in prenosa električne energije v električnem vozilu je shematsko podan na sliki 2. Pri dotikih dveh potencialov, med katerima so takšne napetosti, stečejo čez človeka smrtno nevarni tokovi (za daljše čase je meja nevarnih tokov okoli 40 ma), če je njegova impedanca med točkama dotika med 7500 in Ohmov. Višja impedanca pomeni manjšo nevarnost, vendar teh vrednosti brez ustrezne plasti izolacijskega materiala običajno ne dosežemo. Brez ustreznih ukrepov obstaja veliko tveganje za električni udar patofiziološke učinke električnega toka na človeško telo. Na stopnjo oziroma resnost poškodb zaradi električnega udara vplivajo številni dejavniki: amplituda (velikosti) toka, ki je funkcija napetosti oziroma razlike napetosti kontaktnih točk in impedance telesa (impedanca telesa, ki je predvsem uporovna, je spet funkcija številnih dejavnikov: napetosti, fizioloških lastnosti telesa, vlažnosti kože, površine dotika, pritiska na mestu dotika, temperature,... in se med delovanjem toka lahko tudi bistveno spremeni); vrsta in oblika toka (izmenični sinusni tok poškoduje tkivo pri določeni vrednosti, za isto poškodbo pa bi potrebovali dva- do trikrat večji enosmerni tok); čas izpostavljenosti; frekvenca izmeničnega toka; pot prehoda električnega toka skozi organizem; pripravljenost na udar toka (poskusi so pokazali, da je človek v spanju bolj odporen proti delovanju toka, kot v budnem stanju). Nevarnost pa ne preti le zaradi električnega udara. Že pri 12 V akumulatorjih so nevarni obloki ob kratkih stikih med obema poloma. Veliko močnejši in še nevarnejši so obloki pri kratkih stikih na pogonskih baterijah in ostalih hranilnikih energije (kondenzatorji) z veliko kapacitivnostjo. Ob oblokih se poleg visoke temperature (nevarnost opeklin, požara, eksplozije) pojavi močno UV sevanje, raztaljene kovine, strupeni plini, lahko pride do poškodb baterij, razlitja zelo agresivnih alkalnih raztopin, Zaščitni ukrepi na električni opremi vozil Proizvajalci vozil morajo slediti zahtevam splošnih standardov s področja električnih inštalacij in naprav ob upoštevanju specifičnih pogojev in razmer, ki lahko nastopijo pri transportu, uporabi (problematične so predvsem nezgode), vzdrževanju in razgradnji vozil. Zaščita pred električnim udarom se v splošnem doseže z zaščito: 32 Vzdrževalec

33 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV 1. Ob normalnih razmerah z osnovno zaščito oziroma zaščito proti neposrednemu dotiku (izolacija - LV in ELV aktivni deli pod napetostjo se imajo za dostopne oziroma nezavarovane pred neposrednim dotikom, če je zaščita slabša od IP 2X (slika 3), ograditev, mala napetost, ). Karoserija avtomobilov ni več eden od polov električnega sistema. 2. Ob okvari - zaščita proti posrednemu dotiku (samodejni odklop napajanja, dodatna ali dvojna izolacija, električna ločitev, mala napetost, ). Zaščitni ukrep mora predstavljati: primerno kombinacijo ukrepov za osnovno zaščito in neodvisni ukrep za zaščito ob okvari ali povečan zaščitni ukrep, ki zajema hkrati osnovno zaščito in zaščito ob okvari. Zaščita pred električnim udarom se lahko uporabi za celotno inštalacijo, za njen del ali za posamezno opremo. Če niso izpolnjeni osnovni pogoji za zaščito, so potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev ustrezne ravni popolne zaščite. Delodajalci morajo ustrezno oceniti tveganja in za posamezna dela usposobiti osebje, pripraviti ustrezne prostore, zaščitno opremo in osebno varovalno opremo, izdelati ustrezne postopke in navodila za varno delo: 1. Izjava o varnosti z oceno tveganja V oceni tveganja je treba opredeliti nova tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ob vzdrževanju teh vozil. Določiti je treba predvsem usposabljanje (roke za preizkuse usposobljenosti), varnostne in organizacijske ukrepe, uporabo zaščitne opreme in osebne varovalne opreme (vrsta, značilnosti, preizkušanje, ). 2. Usposobljenost osebja Na električni opremi lahko delajo delavci elektro stroke in elektrotehnično poučeni delavci. Po definiciji iz pravilnika so to: strokovna oseba elektrotehniške stroke je oseba, ki na osnovi strokovne izobrazbe, znanja in izkušenj poznavanja tehničnih predpisov in standardov s področja svojega dela, kot tudi predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, lahko predvidi nevarnosti in tudi varnostne ukrepe, ki te nevarnosti omejijo in preprečijo. elektrotehnično poučeni delavec je delavec, ki ga oseba elektrotehnične stroke pouči o nevarnostih in možnih tveganjih, do katerih lahko pride pri neustreznem ravnanju ob izvajanju določenih nalog oziroma del. Prav tako mora biti poučen o uporabi zaščitne in osebne varovalne opreme, kakor tudi o varnostnih ukrepih, ki tveganja omejijo ali preprečijo. Usposobiti je treba tudi ostale delavce, ki bodo delali na neelektrični opremi vozil. Slika 3: Primer ustrezne zaščite in neustrezne zaščite pred neposrednim dotikom VARNO VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH IN HIBRIDNIH VOZIL Predpis, ki v Sloveniji najbolj neposredno obravnava zahteve za varno delo na električnih inštalacijah in opremi, je Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS, št. 29/92), v nadaljevanju pravilnik. V tem poglavju so povzete osnovne zahteve pravilnika, ki jih morajo delavci in delodajalci upoštevati tudi pri vzdrževanju obravnavanih vozil. Glede na določila pravilnika veljajo različne zahteve za osebje in postopke za naslednja dela: delo pod napetostjo (če se jim ni mogoče izogniti, zahtevajo posebne postopke in usposobljenost); delo v breznapetostnem stanju na električni in neelektrični opremi vozil; delo v bližini delov pod napetostjo; meritve (iskanje napak, po popravilu), preskušanje delovanja. 3. Navodila za varno delo V navodilih za varno delo morajo delodajalci podrobno opisati vsaj naslednje: postopek pri vzdrževanju tovrstnih vozil (našteti vse faze (korake) od prevzema vozila do zaključka vzdrževalnega posega); navesti seznam pooblaščenih delavcev, ki smejo izvajati posamezne faze; opisati, katere dokumente je potrebno pri tem izpolnjevati; natančno mora biti opredeljeno, kdo in kako zagotovi breznapetostno stanje, kako in kdaj se uporabljajo opozorilni napisi, zaščitna sredstva, osebna varovalna oprema; kdo in kako skrbi za prvo pomoč in varstvo pred požarom; V veliki meri bo treba le ustrezno prilagoditi slovenskim predpisom postopke in navodila, ki jih proizvajalci vozil pripravljajo za vzdrževalne posege na posameznih vozilih. Vzdrževalec 33

34 VZDRŽEVANJE VOZNIH SREDSTEV 4. Zaščitna in osebna varovalna oprema Delodajalci morajo zagotoviti ustrezne prostore za izvajanje dejavnosti ter: v postopkih predpisano osebno varovalno opremo: rokavice, vizirje, čelade, delovno obleko, zaščitno obutev, ); zaščitno in merilno opremo (izolacijska pregrinjala, izolacijsko orodje, preizkuševalec breznapetostnega stanja); opozorilne table, napise, oznake, sredstva za ograditev vozila; omarico za prvo pomoč, reševalni kavelj, navodila za prvo pomoč; gasilnike, primerne za gašenje požarov na električnih napravah. Osnovni koraki pri vzdrževanju električnih vozil Pred začetkom vzdrževalnih del je potrebno odstraniti ali ustrezno omejiti vsa tveganja na električnem ali hibridnem vozilu. Treba je upoštevati tako imenovana zlata pravila o varnem delu na električni opremi in inštalacijah v breznapetostnem stanju. Pred tem je treba vozilo ustrezno identificirati in zavarovati. Posamezne korake je treba izvajati v naslednjem zaporedju: identificirati in zavarovati vozilo (ograditi, namestiti opozorilne napise, ) na delovnem mestu; izklopiti in vidno ločiti naprave pred napetostjo z vseh strani. Pozor! Običajno je treba po odklopu (odstranitvi ločilnikov) počakati nekaj časa (minut), da se izpraznijo nabiti kondenzatorji! preprečiti ponovno vklopitev vseh izolirnih naprav v izklopljenem položaju in po potrebi namestiti ustrezna opozorila; ugotoviti breznapetostno stanje z ustreznim dvopolnim preizkuševalcem (slika 4); po potrebi ograditi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo. Delavci morajo pri posameznih korakih in nato pri samih delih na vozilih uporabljati predpisano osebno varovalno premo, ki jo morajo preveriti pred vsako uporabo (npr. izolacijske rokavice: vizualni pregled; tesnjenje - z napihovanjem; rok uporabe, ). Kadar obstaja tveganje neposrednega dotika, je obvezna uporaba izolacijskih rokavic, pri nevarnosti dotika z glavo tudi čelade! Kadar obstaja tveganje kratkega stika, je obvezna uporaba obraznega ščita! V bližini delov pod napetostjo je obvezna uporaba izolacijskega orodja. Pred kakršnim koli delom na vozilu je treba obleči delovno obleko in odstraniti kovinske predmete (ure, zapestnice, pisala, ). VIRI: 1. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS, št. 29/92) 2. TSG-N-002:2009 Nizkonapetostne električne inštalacije 3. The German Standardization Roadmap for Electromobility, GGEMO, Berlin, 2010 ABSTRACT RISK OF ELECTRIC SHOCK DURING MAINTENANCE OF ELECTRIC AND HYBRID VEHICLES Workers who perform maintenance work on electric and hybrid vehicles can be exposed to high risk of electroshock. Power sources and hazard on these vehicles are comparable to those on the installations and equipment powered by low voltage 230 V / 400 V network. In their work they should take into account the safety measures to eliminate or reduce the risk on acceptable level, must use appropriate personal protective equipment and protective means. Workers must be specially trained for such work. Key words: electric vehicles, hybrid vehicles, electric shock, personal protective equipment, protective equipment Slika 4: Preizkušanje breznapetostnega stanja 34 Vzdrževalec

35 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE Piše: Dr. Bogomir Muršec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Maribor Št. članka: 906 FOTOVOLTAIKA Uporaba sončne energije ima številne prednosti, saj je sonce stalen vir in na voljo v izobilju. Najde se veliko informacij o ugodnosti sončne energije, vendar je premalo informacij o dejanskih izračunih uporabnosti solarnih tehnologij za prihodnje uporabnike. Fotovoltaika je proces direktne pretvorbe sončne energije v električno. Sonce je edini potreben vir energije. Ključne besede: fotovoltaika, obnovljivi viri energije, sončne elektrarne Uvod Razvoj človeka je bil vedno odvisen od virov energije, ki so se z razvojem korenito spreminjali. Približujemo se trenutku, ko bomo z obstoječimi viri energije prišli do limita. Zato bo potrebno izkoristiti vse razpoložljive vire in racionalizirati njihovo porabo. Alternativni viri lahko pomagajo popravljati energetsko bilanco. Po drugi strani pa je ravno poraba energetskih virov načela naše okolje. Pojavil se je efekt tople grede, zaradi česar se ozračje ogreva, kar vodi do izrednih vremenskih pojavov, ki ogrožajo človeka. Alternativni viri lahko ta pojav ublažijo. Alternativna energija je energija pridobljena iz obnovljivih virov energije, ki praviloma manj onesnažujejo okolje. Obnovljivi viri so naravne snovi, ki vsebujejo energijo v različnih oblikah. Ti viri se uporabljajo za pridobivanje energije ali pa za prenos energije. Poznamo primarne in sekundarne energijske vire. Primarni energijski viri se uporabljajo za direktno pridobivanje energije. Zajemanje obnovljivih virov energije ne izčrpa vira. Opredelitev pojma sončna energija Sonce v vesolje nenehno pošilja toplotni tok, ki ga imenujemo sončno sevanje. Ta izvira iz zlitja vodikovih atomov v helijeve, pri čemer se razlika v masi elementov spremeni v energijo. To jedrsko reakcijo imenujemo zlitje ali fuzija. Energija se iz jedra sonca prenese na fotosfero, ki oddaja toplotni tok v obliki elektromagnetnega valovanja v vesolje. Sončno sevanje segreva naš planet in se spreminja v druge oblike energij. To sevanje z različnimi napravami spreminjamo v toploto in električno energijo. Za vse te naprave je značilno, da imajo minimalen vpliv na kakovost okolja, viri energije so brezplačni, naprave, s katerimi pretvarjamo sončno sevanje in druge obnovljive vire energije, pa imajo razmeroma veliko učinkovitost [1]. Na Zemljo pada pri kroženju okrog Sonca energijski tok z gostoto približno 1400 W/m 2, merjeno na ploskev, pravokotno na sončne žarke. Namestitev sončne elektrarne Če se odločimo, da bomo na svoj dom ali gospodarsko poslopje namestili sončno elektrarno, je potrebno najprej razmisliti, kje se nahajamo in koliko sončnega obsevanja je na lokaciji, kjer želimo postaviti panele. Najprej je smiselno pogledati spletno stran Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije, kjer najdemo klimatološke karte za vsak letni čas. Globalno sončno obsevanje je definirano kot celotno sončno obsevanje, ki pade vodoravno na ploskev. Energija globalnega sončnega obsevanja je odvisna od meteoroloških dejavnikov (oblačnost, vlaga, prepustnost ozračja za sevanje), od reliefnih dejavnikov (nadmorska višina) in astronomskih dejavnikov. Letno globalno sončno obsevanje je najbolj bistven podatek, ki pove, koliko energije lahko proizvedemo iz sonca. Merimo ga v kwh/m 2. Tudi podatke o globalnem obsevanju najdemo na strani Agencije RS za okolje. Izračun, koliko energije bi lahko proizvedli na neki lokaciji, je možen na več načinov. Prvi je, da izberemo pot preko površine globalnega obsevanja in izkoristka panela. Drugi način je s pomočjo spletne strani, kjer se vpiše lokacija (zemljepisna širina in dolžina) ter tako dobi pričakovani rezultat letne proizvodnje. Za prvi primer, s pomočjo letnega globalnega obsevanja in površine panelov ter izkoristkov, se lahko uporabi na primer panel Sanyo HIP 210 NKHE (slika 1). Slika 1: Panel Sanyo HIP NKHE [2] Vzdrževalec 35

36 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE Drugi način ugotavljanja predvidene letne proizvodnje je s pomočjo spletne strani Sunbird. Izbere se tip in naklon panelov, predvidene izgube sistema in lokacija (Slovenija, Maribor). Spletna storitev sama izriše predvideno proizvodnjo po letih ali mesecih in tabelo s seštevkom proizvodne energije, ki je v našem primeru 1176 kwh na leto. Za lokacijo Maribor se določi nadmorska višina in geografska širina. Potem spletna stran izriše tabelo. Slika 2 prikazuje spletno aplikacijo (na levi strani se vpišejo podatki, na desni strani, kjer se vidi zemljevid, pa se izbere lokacija). Glede na način izvedbe sončnih elektrarn ločimo fiksne elektrarne na strehi objekta ali na prostem, sledilne elektrarne in integracijo fotonapetostnih elementov v objekte. Zaključek Slovenija ima sorazmerno veliko energetsko intenzivnost, tako pri oskrbi kot rabi energije. Ima zelo ugodne naravne pogoje. Problem, s katerim bi se morali soočiti, je ustvariti primeren načrt, ki bi ohranil energetsko odvisnost države in seveda zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje. Morali bi tudi nekoliko spremeniti zakonodajo, tako da bi povzročala čim manj ovir prihodnjim investitorjem pri priključitvi elektrarn na električno omrežje in zagotoviti fiksno odkupno ceno. LITERATURA: [1] Medved, S., Arkar, C. (2009): Energija in okolje: Obnovljivi viri energije. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. [2] Ketiš, S. (2010): Proizvodnja bioplina iz različnih hibridov koruze. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. [3] [4] Slika 2: Spletna stran Sunbird [3] Delovanje sončne elektrarne Na sliki 3 je prikazano delovanje sončne elektrarne. Glavna enota fotonapetostnega sistema je generator, ki je sestavljen iz določenega števila fotovoltaičnih modulov. Ni pomembno, kako so ti moduli nameščeni (na fasadi, v strehi, na strehi), saj vedno delujejo po istem sistemu. Razsmernik pretvori enosmerno električno energijo iz generatorja v ustrezno izmenično napetost. Števec proizvedeno električno energijo odda v javno električno omrežje. ABSTRACT PHOTOVOLTAICS The use of solar energy has many advantages, since the sun is a permanent source and is available in abundance. There is much information about the advantages of solar technologies for future users. Photovoltaics is the process of conversion of solar energy into electric energy. The sun is the sole necessary energy source. Key words: photovoltaics, renewable energy sources, solar power stations Slika 3: Delovanje sončne elektrarne [4] 36 Vzdrževalec

37 ZNANOST ZA VZDRŽEVANJE Pišeta: Prof. dr. Janez Kopač, Janez Tratar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana Št. članka: 907 HLADILNO MAZALNE TEKOČINE PRI OBDELAVI Z ODREZAVANJEM IN NJIHOVO VZDRŽEVANJE Hladilno mazalna sredstva (HMT) se pri obdelavi kovin uporabljajo že dolgo. Njihov vpliv na ekonomsko računico in ekološko obremenjevanje okolja pa je močno v ospredju šele zadnjih nekaj let. Zato je vedno bolj pomembno dobro poznati lastnosti uporabljenih HMT, njihovo vzdrževanje, izboljševanje, menjavo in nenazadnje odpravljanje morebitnih vzrokov za bolezni delavcev v takem okolju in to v smislu trajnostne proizvodnje (Sustainable Manufacturing). Ključne besede: hladilno mazalna sredstva (HMT), vzdrževanje, ekološka sanacija HMT, trajnostna proizvodnja Hladilno mazalna sredstva so v obdelovalnih postopkih kovin že zelo dolgo poznana in uporabljana, a se jim pogosto nameni premalo pozornosti in sprotnega vzdrževanja. Največkrat prepozno, ko se že pojavijo težave. Z novejšimi trendi in direktivami, ki nam narekujejo bolj skrbno porabo zavoljo izpustov in stroškov hladilno mazalnih tekočin (v nadaljevanju HMT), pa naj bi le-te uporabljali zgolj v primerih, ko so nujno potrebna in v najmanjših možnih količinah. Prav tako mora biti nabava HMT predhodno dobro premišljena, saj je na trgu na razpolago veliko tekočin, ki imajo med seboj zelo različne lastnosti. Stremeti moramo k uporabi takih, ki kar najbolje zadostijo širšemu spektru obdelav na konkretnem stroju, kar najpogosteje ugotovimo s preizkušanjem in deklariranimi lastnostmi HMT proizvajalcev. Največkrat se pri uporabi HMT srečamo z različnimi emulzijami, nekoliko bolj poredko z mazalnimi olji, ki pa so ob rednem vzdrževanju skorajda večno uporabna. HMT delimo na z vodo mešajoča se in z vodo ne mešajoča se sredstva. V prvo skupino spadajo emulzije in emulgirana olja, v drugo rezalna olja. Za osnovo imata obe skupini bazna olja, ki so lahko mineralna (pridobljena s pomočjo destilacije nafte) ali sintetična (lastnosti olj določene z reaktanti v procesu sinteze, za posledico višja cena). V grobem rezalna olja delimo na aktivna in neaktivna. Za neaktivna je značilno, kot že samo ime pove, da so spojena s kemično neaktivnimi dodatki. V ospredju so predvsem mazalne lastnosti in neaktivnost (nekorozivnost) do nekaterih kovin in njihovih legur (predvsem baker), imajo tudi nizko zaščito proti zvarjenju. Čista mineralna olja uporabljamo pri odrezavanju lahko obdelovalnih materialov, kot so aluminij, magnezij, medenina ter legirana jekla, kjer zahteve po mazanju in hlajenju niso tako velike. Imajo nekoliko slabše mazalne lastnosti kot sestavljena olja, a so znatno cenejša. Mastna olja so bila v preteklosti zelo pogosta, danes pa se zaradi visoke cene in ker imamo na voljo rezalna olja z boljšimi lastnostmi, uporabljajo zelo poredko. Olja sicer dobro zmanjšujejo trenje, a imajo lahko pri obdelavi neprijeten vonj, tvori se dim, imajo zelo slabo zaščito proti zvarjenju in hitro oksidirajo. Sestavljena rezalna olja so najsodobnejša neaktivna olja, ki jih pridobivamo z mešanjem mineralnih olj in polarnih aditivov ter kemično aktivnih dodatkov. Aditive se olju dodaja zaradi izboljšanja rezalne sposobnosti in lastnosti, npr. nagnjenost k lepljenju, oddajanje neprijetnih vonjav ipd. Pod aditive spadajo določene masti, voski, ricinovo olje, Mastna mineralna olja spadajo pod sestavljena olja in so mešanica enega ali več mastnih olj ter mineralnega olja. Uporabljajo se predvsem za tipe medenine in bakra z višjo trdoto, predvsem zavoljo boljše hrapavosti obdelane površine. Aktivna rezalna olja imajo, kot že samo ime pove, aktivne aditive, dobro preprečujejo zvarjenje in so primerna za obdelavo pri visokih tlakih in temperaturah (povečujejo življenjsko dobo orodja). Med najpogostejše aditive spada žveplo, po odstotkih manj kot 1% (požvepljeno mineralno olje oziroma mast), ki naredi olje bolj aktivno pri nizkih temperaturah. Tako olje se porablja izključno za zelo žilava nizkoogljična jekla in malolegirana jekla. Žveplo vsebujoča olja tvorijo pri odrezavanju film iz kovinskih sulfidov, katerih obnašanje je podobno trdim mazivom pri temperaturah do 700 C. Delovanje klora je močno podobno in omogoča kemično aktivnost v širšem območju temperatur že pri dodatku 1% klora olju, ki vsebuje do 3% žvepla in omogoči uporabnost na širokem, predvsem temperaturnem področju. Klor je aktiven pri nižjih temperaturah kot žveplo in tvori film železovih kloridov, ki ima nižjo strižno trdnost in zagotovi manjše trenje do 400 C, pri višjih temperaturah razpade. Dodatek fosforja rezalnemu olju je učinkovit pri zmanjševanju trenja in obrabe, a le pri niž- Vzdrževalec 37

38 ZNANOST ZA VZDRŽEVANJE jih temperaturah, saj pri višjih film razpade. Prav tako ni učinkovit pri preprečevanju zvarjenja. HMT, ki se mešajo z vodo, uvrščamo med emulzije, ki se med seboj delijo na sintetične in polsintetične ter mineralna emulgirana olja. Pri sintetičnih in polsintetičnih oljih so osnova bazna olja, ki se jim med samo sintezo lahko s pomočjo reaktantov določi specialne lastnosti. Tako se zadosti zahtevam kot so npr. ekstremno visoke ali nizke temperature v obdelovalni coni. Mineralna bazna olja, ki nastanejo pri rafinaciji nafte, so najpogosteje sestavljena iz aromatskih, naftenskih in parafinskih ogljikovodikov. So na izgled svetlejša in imajo nizko gostoto ter visok indeks viskoznosti. Zanimiva so predvsem z ekonomskega vidika, saj so cenejša in zadostijo hladilno mazalnim parametrom v večini primerov, prav tako pa so biološko prijaznejša do okolja. Kot zelo pomemben člen pri sestavi emulzij sodeluje voda, ki ji je potrebno posvetiti še posebno pozornost in preveriti kakovost pred mešanjem s koncentratom. Paziti moramo, da voda ne vsebuje več kot 50 mg/l nitratov (nemški predpis za varovanje pri delu TRGS 611, ki omejuje uporabo HMT, ki se mešajo oziroma so zmešana z vodo in se pri njih lahko pojavijo N-nitrozamini. Izdaja 09/2000). Nitrati se lahko v emulziji pretvorijo v nitrite in reagirajo s sekundarnimi amini ter tako tvorijo kancerogene nitrozamine. Težave se pojavijo pri vsebnosti več kot 20 ppm nitrita. V emulzijo se nitrati lahko zanesejo prek naprav za varjenje, protikorozijskih in čistilnih sredstev in nenazadnje celo ostankov hrane. Te kontaminante je potrebno nemudoma odstraniti. Zmanjšanje nitrita v emulziji lahko dosežemo z njeno delno ali popolno zamenjavo. Vsebnost nitratov je priporočljivo kontrolirati na pol leta. Podobno velja za kloride, raztopljene v vodi, katerih vrednost ne sme presegati 50 mg/l, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavi korozija tako na stroju kakor tudi na obdelovancih. Optimalna trdota vode je po nemških trdotnih stopinjah (1 N ( dh) = 10mg kalcijevega oksida na liter vode ali 17,9 mg CaCO 3 na liter vode) med 10 dh in 15 dh in je pomembna zavoljo penjenja emulzije. V primeru, ko trdota vode znaša manj kot 8 dh, lahko zasledimo pretirano penjenje pri obdelavi. Pri vrednostih nad 20 dh se protikorozijske lastnosti močno poslabšajo, zmanjša se stabilnost emulzije, lahko pa se pojavi tudi izločanje soli in kovinskih mil, kar še dodatno obremenjuje stroj in napeljavo. V nekaterih primerih se soli lahko tudi posedajo. Pri pretrdi vodi uporabljamo demineralizirano vodo in jo tako»razredčimo«(demi voda). V primeru, ko imamo v sistemu premehko vodo, dodamo kalcijev acetat (Ca(CH 3 COO) 2 ) in ga tako uravnotežimo. Pri uporabi nepreverjene vode iz vodnjakov ali vrtin je nujno potrebno izmeriti vsebnost bakterij, vrednost mora biti nujno manjša od 10 3 CFU/ml. V nasprotnem primeru HMT okužimo in tako povzročimo prezgodnji izmet. Nekaj možnih napak in ukrepov je navedenih v tabeli 1. Tabela 1: Napake in ukrepi pri sanaciji HMT (emulzije) Odklon od izmerjenih vrednosti HMT Previsoka električna prevodnost Pojav mikroorganizmov Prevelik delež bakterij Težava, ki lahko nastane Korozija, nestabilnost HMT Težave pri filtraciji, zamašitev vodov oslabljen ali celo prekinjen obtok HMT Kožne alergije, neprijeten vonj, padec ph vrednosti Potreben ukrep Pretrda voda, vsebnost magnezija. Vnos kalilnih ali drugih soli. Dodati HMT demineralizirano (DEMI) vodo. Dodati ustrezen biocid v pravilnem razmerju. Dodati ustrezen baktericid v pravilnem razmerju. Previsoka koncentracija kloridov Pojav korozije Najti vzrok onesnaženja in ga eliminirati, dodati DEMI vodo. Prenizka koncentracija Previsoka koncentracija Previsoka trdota vode Prenizka trdota vode Prenizka ph-vrednost Previsoka ph-vrednost Prevelika vsebnost nitritov, nitratov in nitrozaminov Pojav korozije, krajša življenjska doba orodja, nestabilnost Težave pri filtraciji Nestabilnost emulzije, usedline (soli), izločanje mil Pretirano penjenje Korozija, nestabilnost Korozija barvnih kovin, kožni problemi Močno škodljivi zdravju Dodajati koncentrat, dokler ni dosežena zahtevana koncentracija HMT. Reducirati koncentracijo z dodatkom 0,5% HMT ali z dodajanjem vode (DEMI). Dodajanje DEMI vode, dodajanje emulgatorja. Potrebno dodati kalcijev acetat (Ca(CH 3 COO) 2 ). Dodati koncentrat HMT, ali dodatek za povišanje vrednosti ph. Koncentracijo kontrolirati in reducirati ph. Preprečiti vnos alkalnih čistil v HMT. Delna ali popolna zamenjava HMT (možen vzrok soli za kaljenje). 38 Vzdrževalec

39 ZNANOST ZA VZDRŽEVANJE Priporočljiva temperatura pri mešanju koncentrata z vodo je višja od 10 C, saj se s tem ognemo težavam pri pripravi emulzije v predpisanem razmerju, ki ga določi proizvajalec. V HMT poleg vode in olja nastopajo tudi dodatki, ki imajo s svojimi specifičnimi lastnostmi signifikanten vpliv na samo emulzijo. Biocidi so aktivne snovi in pripravki s splošnim ali posebnim delovanjem na organizme ali proti njim. Kot antimikrobna zaščitna sredstva jih dodajamo vodotopnim HMT. Največkrat so biocidi že dodani v koncentratih HMT. Po potrebi pa jih dodajamo v že pripravljena sredstva za naknadno zaščito v primeru upada koncentracije ali okužbe. Okužba se lahko pojavi zaradi več faktorjev: daljši čas neobratovanja stroja, prenizka koncentracija biocida, slaba higiena in vzdrževanje ipd. Protipenilci so po kemijski zgradbi polisiloksani, poliakrilati in amonijeve soli, ki v HMT pospešujejo izločanje zraka. Tako HMT bolje opravi nalogo hlajenja, saj se ne peni in bolje omoči in ohlaja ter odnaša delce, ki nastanejo pri obdelavi surovca. Prav tako se zaradi manjšega penjenja izboljša pretočnost in filtracija sredstva. Emulgatorji so sredstva, ki omogočajo nepolarnim snovem topnost v vodi. Del emulgatorja je topen v vodi, ki je polarna, drugi del pa v nepolarnem sredstvu oziroma olju. Emulgatorji nam torej omogočajo, da lahko izdelamo emulzije, ki vsebujejo celo vrsto v vodi netopnih snovi, s katerimi lahko kombiniramo pozitivne lastnosti posameznih aditivov in baznih olj z dobrimi mazalnimi, antikorozijskimi lastnostmi,... Kombiniramo jih s pozitivnimi lastnostmi vode, ki ima odlične hladilne lastnosti, je negorljiva itd. Antitikorozijski aditivi ščitijo kovine pred korozijskim razpadom. Značilnost inhibitorjev korozije je, da se»prilepijo«na površino in tako tvorijo zaščitni sloj, ki ščiti površino kovine pred korozivnimi mediji, kot so vlaga, kisik iz zraka, kisline itd. Pri antikorozijskih aditivih poznamo fizikalno in kemijsko vrsto zaščite. Prva s tvorbo tankega filma fizično preprečuje stik korozivnega medija s kovino. Kemijska vrsta zaščite pa ustvari film, ki menja potencial elektrokemijske korozije. Poznamo veliko spojin, ki se uporabljajo kot inhibitorji korozije: derivati fosforjeve kisline, dušikove spojine, amidi maščobnih kislin ipd. Med obdelavo z odrezavanjem se koncentracija in volumen emulzije spreminjata. Koliko, je močno odvisno od parametrov obdelave, saj pri hlajenju odrezovalne cone prihaja do izparevanja vode. Zaradi vrtenja vretena pri odrezavanju se pojavljajo meglice (emulzija se aerosolizira), ki uhajajo iz obdelovalnega stroja. Meglice lahko zbiramo z bobnastim rotirajočim filtrom (slika 1), ki sesa zrak, v katerem so aerosoli, ga prefiltrira in centrifugira ter povrne del emulzije nazaj v obtok stroja. Tovrstno filtriranje je zelo zanimivo z vidika prihranka pri izgubah emulzije in čistejšega zraka v proizvodnji in neposredni bližini stroja, saj predstavlja manjši zdravstveni riziko pri vdihavanju za operaterja stroja. Slika 1: Rotirajoč filter oljnih meglic Odstranjevanje odrezkov in ostalih drobnih delcev iz emulzije poteka na različnih filtrirnih sistemih. Med najpogostejše spadajo običajni filtri in rolo filtri, uporabljajo pa se tudi magnetni filtri, ki nudijo najbolj fino filtracijo. Prav tako je potrebno vestno odstranjevanje tujih olj s površine emulzije v rezervoarju, saj s tem preprečimo prekomerno razraščanje škodljivih anaerobnih bakterij, ki se lahko zelo močno razrastejo, najintenzivneje medtem, ko stroj ne obratuje, npr. čez vikend. Te lahko povzročijo, da se emulzija usmradi in kasneje pokvari, zato je tudi priporočljivo, da emulzija ne miruje predolgo. Na grafu 1 razberemo rast mikroorganizmov pri ugodnih razmerah. Graf 1: Razvoj mikroorganizmov pri ugodnih razmerah Olje s površine tako redno pobiramo ročno z zajemalkami, z jermenskimi, diskastimi transporterji, vodnim sesalcem, s prečrpavanjem ipd. Kot preventiva nam lahko služijo tudi neškodljive aerobne bakterije, saj v koncentraciji mio/ml zavirajo rast ostalih bakterij in tako vzdržujejo ravnovesje v emulziji. Emulziji je potrebno dnevno posvečati vizualno kontrolo. Preverimo barvo, dispergiranost HMT in nivo v rezervoarju. Tedensko preverjamo ph vrednost z merilnimi lističi (pazimo na datum uporabe, saj v nasprotnem primeru meritev ni nujno točna), oziroma z ročnim elektronskim ph metrom (slika 2), kjer je potrebno paziti na čistost elektrode zavoljo pravilnih odčitkov. Vzdrževalec 39

40 ZNANOST ZA VZDRŽEVANJE Rezultate primerjamo s priloženo tabelo, tako pridobimo skupno število kvasovk, gliv in bakterij na mililiter (tudi neškodljivih aerobnih!). Po izrabi HMT je potrebno pred dodajanjem nove emulzije stroj vestno očistiti vseh nečistoč. To storimo z dodatkom čistila v staro emulzijo (1% - 3%) in pustimo, da emulzija kroži med 12 in 24 ur. Sledi splakovanje s čisto vodo v trajanju nekaj ur ter ročno čiščenje vseh delov obtoka. Po končanem postopku dolijemo svežo emulzijo v pravilni koncentraciji in po navodilih proizvajalca, med mešanjem jo sprotno preverjamo s pomočjo refraktometra. Emulzijo lahko mešamo ročno, pri čemer je potrebno paziti, da vlivamo koncentrat v vodo, za večje količine pa je priporočljivo uporabiti propelersko, batno, turbinsko ali injektorsko mešalo (slika 5). Slika 2: Ročni merilnik in lističi za merjenje ph vrednosti Koncentracijo HMT merimo z ročnim refraktometrom (slika 3). Slika 3: Primer sveže in onesnažene emulzije Najprej izvedemo kalibracijo s čisto vodo, s tem določimo ničelno izhodiščno točko. Koncentracijo emulzije pa določimo tako, da odčitano vrednost na skali pomnožimo s faktorjem, ki velja za merjeno HMT. Pri tem pazimo, da izmerimo čisto emulzijo brez nečistoč in tujih olj, saj nam ta lahko difuzno ločujejo območja in naredijo meritev netočno. Vsebnost mikroorganizmov merimo s posebnimi gojišči (agerji), ki jih pomočimo v emulzijo in tako sprožimo rast v epruveti, ki načeloma poteka tri dni (slika 4). Slika 4: Okuženo gojišče z mikroorganizmi Slika 5: Injektorsko mešalo Sklepne ugotovitve Trajnostna proizvodnja narekuje uporabo vsestransko ustreznih hladilno mazalnih tekočin. Ob poznavanju karakteristik različnih vrst HMT lahko sklepamo na njihovo primernost glede okolja, procesov odrezavanja in vpliva na delovno okolje človeka. HMT na sintetski bazi imajo sicer številne tehnične prednosti, so pa težko razgradljive, na človeka pa vplivajo v obliki alergij, vnetij in kancerogenih tvorb. Emulzije, tako imenovane HMT bele barve, so še vedno najbolj razširjene in bazirajo na osnovi mineralov naftnih derivatov. V koncentraciji 3 5% in ob preostanku dodatka vode do 100% zagotavljamo v naravi razgradljivo tekočino, ki bi bila sicer lahko zelo ekološka, če ne bi bili dodani številni aditivi za izboljšanje HMT. Poznavanje sestave je torej v vsakem primeru nujno potrebno in gre za inženirska dela tako s področja strojništva, kemije in ekologije. V združenem znanju bomo uspeli zagotoviti boljši jutri, kar se tiče onesnaženja narave in varstva človekovega zdravja. Ob tem nas ne sme več voditi primarni cilj - minimizacije stroškov. In to je trajnostno. 40 Vzdrževalec

41 ZNANOST ZA VZDRŽEVANJE VIRI: 1. Kopač J.: Odrezavanje: Teoretične osnove in napotki. Ljubljana, Samozaložba: 264 str. 2. Šterger M.: Hladilno mazalne tekočine, vzdrževanje in ekološka sanacija. Diplomsko delo. Ljubljana, Fakulteta za strojništvo Čuš F.: Tehnika odrezavanja. Maribor, Fakulteta za strojništvo Gradivo Fuchs: ublikacije&item=2&id=365 ( ). 5. Žolgar A.: Spremljanje kakovosti hladilno mazalne tekočine. Diplomsko delo. Ljubljana, Fakulteta za strojništvo Hasenbichel A.: Uporaba in ravnanje s hladilno mazalnimi sredstvi. Diplomsko delo. Maribor, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Interno gradivo Shell: 8. Kus B.: Obdelovalne tekočine v kovinsko predelovalni industriji. Ljubljana, OLMA ABSTRACT COOLING FLUIDS AT CUTTING PROCEDURES AND THEIR MAINTENANCE Cooling fluids are being used in industry for a very long time but only recently, the economical and ecological aspects of their use are becoming important. In this regard it is essential to have good knowledge of their properties, maintenance and elimination of irregularities and possible working diseases. The working conditions have to be in accordance with sustainable manufacturing. Key words: cooling fluids, maintenance, ecological rehabilitation, sustainable manufacturing Vzdrževalec 41

42 CLANEK 42 Vzdrževalec

43 MARKETINŠKO SPOROC ILO HLADNA STREHA KOT EKOLOŠKI PRIHRANEK Piše: Milan Stare, član skupine Special Coating Group Slovenija Kaj je Cool Roof? Izraz Hladna streha (Cool Roof) označuje izdelke, ki od strehe odbijejo (refleksirajo) sončno sevanje ter oddajajo absorbirano toploto nazaj v ozračje. Streha dobesedno ostane hladnejša in zmanjšuje količino toplote, prenesene v ovoj stavbe, in s tem zagotavlja nižjo ter bolj konstantno temperaturo. Predstavljajte si dve majici, belo in črno, ki jih oblečete na topel sončni dan. Pri nošnji bele majice vaše telo ostaja hladnejše, kot če bi nosili črno majico, saj bela odbije več svetlobe in vpija manj temperature. Sistem Hladne strehe, kot vaša bela majica, zagotavlja nižjo temperaturo v notranjosti. Vendar za doseganje nižjih temperatur ni vedno potrebno, da je streha bela. Obstaja cela vrsta izdelkov za sistem Hladne strehe, ki uporabljajo temnejše odtenke z visoko odsevnostjo v NIR (Near Infra Red) spektru sončnega sevanja. V sistemu Hladne strehe so objekti s strehami v množici barvnih odtenkov, ki imajo še vedno visoko sevalno odbojnost. Kakšne so prednosti sistema Hladne strehe? Poveča se ekološko trajnosti faktor, kar naredi vašo stavbo»bolj zeleno«, ker: zmanjšuje stroške za klimatizacijo; poveča stanovanjsko udobje in odpravi potrebo po vgradnji klimatske naprave; zmanjša stres materialov kot posledico stalnega pregrevanja in ohlajevanja površin; pripomore pri ublažitvi posledic nastajanja toplotnih otokov v mestnih središčih. Posredne koristi : Z zniževanjem temperature bivalnih prostorov, kot tudi celotnih urbaniziranih območij, se znatno zniža potreba po zagotavljanju energije za delovanje klimatskih naprav, kar posledično vodi v manjšo porabo energije in tudi njeno pridobivanje. Tako se v zrak sprošča manj CO 2, ki najpomembneje vpliva na nastanek učinka tople grede. Z znižanjem temperature se zmanjšajo tudi vplivi na bolezni, pogojene z visokimi temperaturami in neprimernim zrakom v bivalnih okoljih, kot so vročinska kap, težave z dihanjem in astma. Morda najmanj poznan način za izvedbo sistema Hladne strehe so posebni premazi. Danes poznamo zelo veliko različnih premazov za uporabo na različnih površinah, skoraj vsem pa je skupno to, da so nastali kot plod prizadevanja večinoma vesoljskih inženirjev za dobro površinsko toplotno zaščito vesoljskih plovil z uporabo kompozitnih materialov z dodanimi keramičnimi delci. Tehnologija je bila prenesena v vsakdanje življenje, kjer se je izkazala kot odlična zaščita pred sončnim sevanjem. april Special 2011 Coating št. 140 Group Slovenija, Vodnikova cesta 272, SI-1000 LJUBLJANA / tel.: Vzdrževalec 48 / 43

44 Druga kategorija premazov so mešanice polimerov, uretanov ali smol različnih osnov z dodanimi kovinskimi delci. Ti dodani delci služijo kot mikro ogledala, ki odbijajo sončno sevanje. Med njimi najdemo tudi takšnega, ki je namenjen zaščiti strešnih kupol in drugih svetlobnikov iz umetnih mas pred sončnim sevanjem, kar predvsem na velikih industrijskih objektih z veliko svetlobniki zelo pripomore k boljšemu končnemu rezultatu. Ostale premaze te skupine lahko najdemo kot vrhnje premaze vrhunskih kovinskih kritin, končne premaze sistema brezšivne hidroizolacije ter dekorativne in hkrati termo premaze za konstrukcije in objekte. Najboljše rezultate dosegajo polimerni in kopolimerni premazi na vodni osnovi, v katere se dodajajo različne oblike keramičnih dodatkov v obliki kroglic, obel, prahu ali lističev. Ta tip materialov je zelo uporaben za zaščito obstoječih streh in streh posebnih izvedb (ravna streha,...) ali podlag (bitumen, beton, les, kovina), možno pa jih je uporabiti tudi na ostalem ovoju stavbe fasadi. Ker ustvarijo vodo neprepusten film, so lahko hkrati tudi kot osnovna ali obnovljena hidroizolacija strehe. Nekateri premazi te skupine z veliko vsebnostjo keramičnih delcev na enoto lahko v nekaterih primerih s povečevanjem debeline nanosa uspešno nadomeščajo klasično termoizolacijo. Premazi so namenjeni za uporabo na izdelkih za sisteme Hladne strehe, kot tudi kot samostojni sistemi za uporabo na obstoječih objektih. Predvsem tu dosegajo učinkovite rezultate, saj zaradi svojih mehanskih lastnosti in načina izvedbe lahko ponudijo vse tisto, zaradi česar so bili pravzaprav izdelani. Večina premazov v letih svojega nastanka ni bila narejena zaradi ekološke usmeritve, temveč zgolj zato, da bi uporabnikom prihranili denar. Danes je ta prihranek še kako ekološki, saj je prav prihranek pri energijah temeljna usmeritev svetovnega gospodarstva. Nič ni tako lahko, kot se zdi. (Murphyjevi zakoni) Ilustracija: Bori Zupančič (objavljeno v V. Jemec: Tehnologija Vzdrževanja, ModArt Velenje, 2007) 44 Vzdrževalec

45 DOBRA NOVICA S SLAVNOSTNO AKADEMIJO PODJETJE LOTRIČ ZAOKROŽILO JUBILEJNIH 20 LET DELOVANJA Družinsko podjetje Lotrič d.o.o. je v petek, 1. aprila 2011, s slavnostno akademijo v dvorani Grandis Kongresnega centra Brdo pri Kranju, zaokrožilo dvajset uspešnih let delovanja na področju meroslovja. Direktor podjetja, g. Marko Lotrič, je slavnostni nagovor začel z vizijo podjetja: Merimo za prihodnost. Poudaril je, da je vsaka meritev v svetovnem sistemu kakovosti lahko nekaj malega ali velikega. V laboratorijih Lotrič je vsaka meritev velika, ker je vsaka točna, sledljiva in na koncu daje stvaren rezultat. Že dvajset let Urad Republike Slovenije za meroslovje skrbi in bdi nad merili, ki so podjetju Lotrič pomembna in potrebna. Od samega začetka so Lotričevi pomemben člen slovenskega meroslovnega sistema, zato jih je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na predlog Urada v letu 2002 kot prvi kontrolni laboratorij imenoval za izvajanje overitev meril. Zaupanje v kakovostno in strokovno delo zaposlenih v podjetju Lotrič preverjajo na Slovenski Akreditaciji od leta Vsakoletni nadzor tehnične usposobljenosti zaposlenih, merilne opreme in sistema vodenja kakovosti se kaže v obsegu akreditiranih dejavnosti, ki so opisane v Akreditacijskih listinah in njihovih prilogah. Kot je še povedal direktor Marko Lotrič, najbolj zahtevne meritve opravljajo v treh sodobno opremljenih laboratorijih. Merilni postopki so podprti s programsko opremo, ki so jo v podjetju razvili sami. Nacionalni in mednarodni projekti ter sodelovanje v Razvojnem centru slovenskega gospodarstva potrjujejo vizijo razvoja. Projekti so sofinancirani iz državnih in evropskih sredstev. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Veseli ga, da v družinskem podjetju Lotrič po dvajsetih letih polni elana gledajo v prihodnost in dajejo s tem vzpodbudo tudi drugim, ki razmišljajo o tej drzni poti, ki jo predstavlja podjetniški izziv. Na slavnostni akademiji sta bili podeljeni tudi dve najvišji priznanji podjetja Lotrič, ki ga podjetje podeljuje posameznikom in organizacijam, ki bistveno pripomorejo k razvoju podjetja: zlati list je v imenu Urada Republike Slovenije za meroslovje, ki deluje v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, prevzel direktor Urada, dr. Samo Kopač, za 20 letno sodelovanje na področju meroslovja. drugi zlati list pa je prejela Slovenska akreditacija za sodelovanje na področju akreditacije. Priznanje je prevzel direktor Slovenske akreditacije, dr. Boštjan Godec, ki je v nadaljevanju vodji laboratorija Lotrič, g. Primožu Hafnerju izročil akreditacijsko listino, s katero podjetje Lotrič pridobiva širitve področja akreditiranja na nekatera pomembna področja. V lanskem letu je podjetje ustvarilo nekaj več kot dva milijona evrov skupnih prihodkov, od tega evrov dobička. Na fotografiji je družina Lotrič ob praznovanju 20. obletnice delovanja (foto: Gorazd Kavčič). Podjetje Lotrič d.o.o. vas vabi na 3. M&Q KONFEREN- CO Meroslovje in kakovost, ki bo od 16. do 17. junija potekala v hotelu Golf na Bledu (več na www. mqkonferenca.si). Vzdrževalec 45

46 MARKETINŠKO SPOROC ILO FILTRIRANJE IN RAZLIC NI KONCEPTI FILTRACIJE Kot zastopnik podjetja HYDAC iz Nemčije, ki je že desetletja znano med drugim tudi po odličnih filtracijskih sistemih za večino v industriji uporabljenih medijev, bo ta članek namenjen pojasnitvi nekaterih pojmov in zakonitosti pri filtraciji hidravličnih tekočin. Za pripravo članka smo se odločili, ker se zavedamo, da še vedno obstaja dosti nejasnosti glede filtriranja. Kljub temu, da se večina zaveda pomena čistega hidravličnega olja, pa je odprtih še mnogo vprašanj o tem, kako to doseči. Ta članek bo poskusil dati odgovore na ta vprašanja. ZAKAJ FILTRIRATI V hidravličnih sistemih količina in sestava nečistoč nista konstantni, temveč se ves čas spreminjata. Viri nečistoč so same komponente sistema, t.i. integrirana kontaminacija: ventili, črpalke, cevi, cilindri, rezervoarji, ki niso čisti in olje pri zagonu spere umazanijo iz njih. Nadalje se pri obratovanju sistema te komponente obrabljajo in spet povzročajo kontaminacijo. Ne smejo se zanemariti niti hidravlični cilindri oz. tesnila batnice, preko katerih se vnaša umazanija, ter neustrezni / izrabljeni odzračevalni filtri na rezervoarjih. Umazanija pa pride v olje tudi med vsakim odpiranjem sistema, bodisi zaradi vzdrževanja, popravila ali dolivanja novega olja. Kot vidimo, obstaja precej možnosti za kontaminacijo in edino z ustrezno zastavljenim konceptom filtracije se lahko izognemo izpadom in okvaram, saj po izkustvenih vrednostih ca. 70% izpadov hidravličnih sistemov botruje hidravlični medij. Poškodbe, ki nastajajo zaradi nečistoč, so naslednje: 1. abrazija med tesno nalegajočimi in premikajočimi se deli stroja povzročajo tujki spremembo toleranc, lekaže, manjšo učinkovitost in večjo obrabo. 2. erozija - nastane, ko delčki nečistoč zaradi visoke hitrosti trčijo v robove naprave in povzročijo izbijanje materiala. 3. adhezija - nastane zaradi zmanjšanja debeline oljnega filma (viskoznost) - nastopi kontakt med dvema kovinskima površinama. 4. utrujanje površine nastane zaradi trka delcev ob njo, posledica je poškodba površine ob sicer normalnih obremenitvah. 5. korozija - kot posledica vode in kemikalij v olju. KAKO FILTRIRATI Vsak način filtriranja ima svoje prednosti, vendar le dobro premišljena kombinacija različnih filtrov zagotovi potrebno čistost olja in zmanjša izpade ter stroške. V nadaljevanju so navedene karakteristike posameznih načinov filtriranja. Sesalni filter (A) služi le kot zaščita črpalke pred zares grobimi tujki v olju, najpogosteje uporabljen material teh filtrov je groba žična pletenina s finostjo >25 mikronov, saj obstaja nevarnost kavitacije črpalke v primeru prevelikega padca tlaka preko filtrskega elementa. Iz teh razlogov sesalni filtri niso ustrezni za zagotavljanje ustrezne čistosti olja, potrebne za nemoteno delovanje sistema. Tlačni filtri (B) so nameščeni za črpalko in neposredno pred občutljivo komponento npr. servoventilom. Filtrsko ohišje mora biti pravilno dimenzionirano, saj mora zdržati visoke tlake in pogosto tudi tlačne špice. Močno obremenjen je tudi filtrski element, ki mora biti ustrezno stabilno grajen, da prenese vse obremenitve brez poškodb. Pred najbolj občutljivimi komponentami se uporabi tlačni filter brez bypassa in tako zagotovi ustrezna čistost medija. Stabilna konstrukcija filtrskega ohišja in elementa imata za posledico višjo ceno. Slika 1: Hidravlični sistem z označenimi filtri Povratni filtri (C) so vgrajeni pred ali na rezervoar in očistijo olje, preden se to zlije v rezervoar. Zaradi nizkih tlakov so ohišja grajena manj stabilno. Pri dimenzioniranju je potrebno upoštevati največji volumski tok preko povratnega filtra, ter ga izbrati ustrezno večjega, saj je povratni tok pogosto večji, kot je največji pretok črpalke in je v razmerju površin batnice in bata hidravličnega cilindra, prav tako je potrebno upoštevati volumski tok, ki ga povzroča praznjenje hidravličnih akumulatorjev. Obvodna filtracija (D) ali bypass filtracija. Na isti hidravlični rezervoar se priklopi dodatni filter z lastno črpalko, ki mu zagotovi konstanten pretok in tlak, zato filtrski elementi obvodnega filtra niso podvrženi nihanjem tlaka in pretoka in so temu ustrezno konstruirani. Dodatni pozitiven učinek konstantnih tokovnih razmer in ustrezne konstrukcije so visoke beta vrednosti ter velika kapaciteta zadrževanja nečistoč obvodnih filtrskih elementov, ki je dosti višja od standardnih tlačnih in povratnih filtrskih elementov. Primer učinkovitih obvodnih filtrskih elementov so naši patentirani Dimicron elementi, ki so sestavljeni iz dveh slojev, prvi debelejši sloj so celulozna vlakna, ki sprejmejo veliko količino nečistoč iz olja (vsaj 500 g) in drugega sloja, anorganskih-steklenih vlaken, ki zagotavljajo natančnost filtracije. Ta edinstvena konstrukcija zagotavlja visoke beta vrednosti čez celotno področje v kombinaciji z veliko kapaciteto zadrževanja nečistoč. Druga opcija so elementi, ki so kombinacija Dimiron/Aquamicron tehnologije, ti pa poleg nečistoč odstranijo še prosto vodo iz olja in tako podaljšajo življenjsko dobo hidravličnih komponent in samega olja. Uporaba obvodne filtracije je smotrna pri zelo obremenjenih sistemih ter vsepovsod tam, kjer je zahtevana visoka čistost olja. Pozitivni stranski učinek dovolj zmogljive in pravilno izbrane obvodne filtracije so tudi podaljšani intervali menjave filtrskih elementov v tlačnih oz. povratnih filtrih, saj obvodni filtri odstranijo nečistoče, ki bi sicer krožile v sistemu in bremenile ostale filtre. Kot rečeno, se pozitivni učinki pokažejo le, če je sistem obvodne filtracije pravilno izbran-dimenzioniran. Grobo merilo za izbiro pravilne obvodne filtracijske naprave je velikost rezervoarja. Za majhne rezervoarje do ca. 800 l je ponavadi dovolj manjša naprava, recimo OLF 5 s 5 l/min pretoka. Naslednja stopnja so rezervoarji do 2000 l, kjer recimo zadostuje naprava OLF 5/15 s 15 l/ min pretoka, pri večjih rezervoarjih se izberejo večje naprave z več Dimicron filtrskimi elementi, recimo OLF60/60 ki imajo 60 l/min pretoka in do 4 elemente, kar pomeni, da je kapaciteta >2000 g odstranjenih nečistoč iz olja. 46 Vzdrževalec

47 MARKETINŠKO SPOROC ILO Pri najbolj obremenjenih sistemih z velikim vnosom nečistoč in občutljivimi komponentami pa se zahtevana čistost doseže z dvema ali več obvodnimi filtracijskimi napravami. Končna izbira prave naprave za dodatno filtracijo se izvrši, kot že rečeno, na osnovi velikosti rezervoarja, izkustvenih vrednosti vnosa umazanije, glede na tip proizvodnje in okolja, v katerem hidravlični agregat stoji, trenutne čistosti olja in zahtevane čistosti olja. FILTRSKI ELEMENTI Kot uporabniku hidravličnih naprav nam ponavadi ni dano izbirati posameznih tipov filtrov (tlačni, povratni,...), ampak se moramo kar najbolje znajti s tistim, kar je vgrajeno na agregatu. Edina smotrna modifikacija sistema je dogradnja obvodne filtracije, ki ne zahteva večjih posegov v hidravlični sistem, saj se lahko priklopi na katere Slika 2: Zgradba HYDAC Betamicron4 filtrskega elementa od servisnih odprtin rezervoarja ali kar na izvrtino od zračnega filtra rezervoarja. Sicer pa maksimum iz inštaliranih filtrov lahko pridobimo z uporabo kvalitetnih filtrskih elementov, z nizkim začetnim padcem tlaka (poraba energije) in visokimi beta vrednostmi čez celotno življenjsko dobo filtrskega elementa. Tu vam, kot vodilni proizvajalec na področju filtracije, lahko ponudimo naše filtrske elemente z Betamicron4 tehnologijo tudi za filtrskih ohišij drugih proizvajalcev. Naš cilj je postati prvi naslov za filtrirne potrebe naših strank in tako zagotoviti kvalitetno filtracijo, ki zmanjša izpade naprav in s tem zaustavitev proizvodnje. Za lažje ločevanje med kvalitetnimi in manj kvalitetnimi filtrskimi elementi je spodaj in na Sliki 2 opisana zgradba HYDAC Betamicron4 D (tlačnega) filtrskega elementa. Prvi sloj (A) je perforiran zunanji plašč, ki skrbi za enakomerno porazdelitev fluida (difuzor) in varuje filtrski medij pred mehanskimi poškodbami, ki jih lahko povzroči neposreden vtok fluida nanj. Prav tako opravlja zaščitno funkcijo pri menjavi elementa, saj se ne dotikamo samega filtrskega medija, ampak le plašča. Drugi sloj je podporna kovinska mrežica B, sledi tanki sloj zaščitnega flisa C, za njim pa prvi sloj anorganskih steklenih vlaken D, ki ima vlogo predfiltra, saj je struktura bolj groba kot na sloju E, ki je filtrirni sloj enako iz anorganskih steklenih vlaken, a z bolj fino strukturo. Sloj E je ovit na plast flisa F, vse skupaj pa podpira mrežica iz nerjavečega jekla G. Posebne pozornosti je deležen tudi spoj vseh teh plasti, kjer se pri Betamicron elementih uporablja patentiran postopek ultrazvočnega varjenja, ki trdno spaja plasti filtrskega medija in ne dovoljuje migracije vlaken in preboja delcev iz umazane na čisto stran. Upamo da smo malo razsvetlili temo filtriranje, za več informacij nas pa seveda lahko kadarkoli kontaktirate. Hydac d.o.o. Zagrebška c. 20, SI-2000 Maribor telefon: +386 (2) info@hydac.si Vsaka stvar vzame več časa, kot ste mislili. (Murphyjevi zakoni) Ilustracija: Bori Zupančič (objavljeno v V. Jemec: Tehnologija Vzdrževanja, ModArt Velenje, 2007) Vzdrževalec 47

48 CLANEK T P M T T T M T M T T T T M P T T P T M T P P STROKOVNA REVIJA O:... energetiki in učinkoviti rabi energije... ogrevalni, hladilni, prezračevalni, klimatizacijski in sanitarni tehniki... plinu in drugih gorivih... projektiranju, upravljanju, vzdrževanju, nadzoru energetskih in procesnih postrojenj... protieksplozijski zaščiti... elektroenergetiki in uporabi jedrske energije... obnovljivih virih energije in novih tehnologijah... merilni in regulacijski tehniki... elektroinstalacijah in razsvetljavi... graditeljstvu, gradbeni fiziki in toplotnih izolacijah... varovanju okolja ter zaščiti zraka in voda... tehničnih predpisih, certifikatih, smernicah in standardih... sejmih, posvetovanjih, kongresih in drugih strokovnih srečanjih Če tudi Vi sodite v eno od naštetih skupin, Vas vabimo, da se na strokovno revijo EGES naročite. Tako si boste zagotovili stalen in zanesljiv vir znanja ter najnovejših informacij o dogajanju in razvoju v tej stroki. SLO SLO SLO SLO PRAKTIČNA UPORABA TOPLOTNIH ČRPALK PRAKTIČNA UPORABA TOPLOTNIH ČRPALK SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO SLO Izdaje v hrvaškem jeziku Poljudno strokovna revija o kopalnicah, sanitarijah, bazenih, inštalacijah, savnah ter o ostali opremi za higieno in udobje bivanja DVD Izdaja v nemškem jeziku Izdaja v srbskem jeziku NAČIN PLAČILA: po predračunu (s plačilnim nalogom) po povzetju (ob prevzemu pošiljke) ENERGETIKA MARKETING d.o.o., Bezenškova 26, 1000 Ljubljana tel: 01/ , tel/faks: 01/ , eges@e-m.si Naročilo gre hitreje po telefonu oz. telefaksu! 48 Vzdrževalec

49 www Piše: mag. Viktor Jemec, urednik revije Vzdrževalec VZDRŽEVALNA SPLETARNA TALUM d. d. iz Kidričevega poleg ostalih dejavnosti pokriva tudi dejavnost vzdrževanja. Na strani boste našli zanimive opise dejavnosti. V družbi TALUM SERVIS IN INŽE- NIRING d.o.o. se ukvarjajo z vzdrževanjem proizvodne opreme in inženiringom na področju bazične industrije že od leta Ponujajo celovite rešitve na področju vzdrževanja, obnov in tehnoloških predelav proizvodne opreme, strojegradnje, industrijske avtomatizacije, računalniškega vodenja procesov,... Skozi leta opravljanja te dejavnosti se je nabralo mnogo referenc, med aktualnejše spadajo: razvoj, izdelava in zagon robotske livne celice, razvoj in izdelava ter zagon livnega stroja za ozki trak, izgradnja fotovoltaičnih elektrarn, celovita obnova nizkotlačnih livnih strojev za litje barvnih kovin, razvoj in izdelava orodij za litje barvnih kovin, celovita obnova livarniških peči, Poleg prej naštetih dejavnosti upravljajo in vzdržujejo tudi energetsko, prometno in komunalno infrastrukturo za celotno industrijsko območje Taluma, upravljajo in vzdržujejo pa tudi vse v preteklosti zgrajene fotovoltaične elektrarne. Vse naštete storitve po reorganizaciji Taluma s ponujajo tudi zunanjemu trgu. Srbsko Društvo održavalaca tehničkih sistema (DOTS) prikazuje svoje dejavnosti na spletni strani DOTS je tudi organizator mednarodnega kongresa Euromaintenance 2012, ki bo od maja 2012 v Beogradu. Vzdrževalec 49

50 ZNANJE - ZABAVA Piše: mag. Viktor Jemec, urednik revije Vzdrževalec TEST O VZDRŽEVANJU Pravilna rešitev testa iz prejšnje številke Vzdrževalca je: 1 - b (21), 2 c ( oktober 2011), 3 - b (Outsourcing), 4 - d (Alexander Stuber) in 5 - c (Tomaz Jelenko). Nalogo je pravilno rešil g. Miha Murn iz podjetja Revoz d.d., ki je po pošti prejel praktično nagrado. Čestitamo! Za tokrat pa - obkrožite pravilne odgovore na spodnja vprašanja, npr.: 1 - a, 2 - b, 3 - c itd. in rešitve pošljite na tajništvo DVS pisno ali po e-pošti na tajnik@drustvo-dvs.si do konca junija Pravilni odgovori bodo prinesli nagrado 3 reševalcem. Veliko užitkov pri reševanju! 1. Katero obletnico revije Vzdrževalec bomo proslavljali letos na Rogli? a. 16 b. 21 c. 30 d Kje bo evropsko posvetovanje Euromaintenance 2012? a. New York, ZDA b. Tripoli, Libija c. Dunaj, Avstrija d. Beograd, Srbija 3. Izšla je nova knjiga o vzgoji in izobraževanju v republiki Sloveniji o usmeritvah v izobraževanju v nadaljnjem desetletju. Kako se imenuje? a. Zelena knjiga o vzgoji in izobraževanju b. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju c. Črna knjiga o vzgoji in izobraževanju d. Roza knjiga o vzgoji in izobraževanju 4. Kdo je bil dolgoletni/a urednik/ ca revije Vzdrževalec? a. Franc Hribar b. Zlatka Dreo c. Darko Perman d. Rudi Leskošek 5. Kje je bilo maja letos srečanje pogodbenih partnerjev? a. v Fructalu b. v Talumu c. v Acroniju d. v LTH-ju Expect more. Innovative excellence for your success. Temperatura Analiza Tlak Nivo Pretok Vlaga Regulacija Zapisovanje Avtomatizacija Nadzor JUMO merilni in regulacijski aparati G.m.b.H. Dunaj Dupleška cesta 32, 2000 Maribor Tel: 02 / , Fax: 02 / , Gsm: 041 / , info@jumo.si 50 Vzdrževalec december 2010 št. 136

51

52 Enostavno + varno sens:control za vsako varnostno aplikacijo Varne krmile rešitve pri SICK-u se nenehno nadgrajujejo Modularne strojne zasnove skozi varno povezovanje preko Flexi Soft-a. Posamezne strojne module lahko konfigurirate v predpripravi, jih nato povezujete na kraju samem in tako izboljšate zagonski čas. Z Motion Control, Sick-ovo varno pogonsko opremo, skrajšate vaše vzdrževanje, nastavitve in omogočite hitrejši dostop do vašega stroja. Nadzor mirovanja in števila obratov je izvedljiv kot vgrajena funkcija v Flexi Soft krmilniku ali z varnostnim Speed Monitor-jem UE47. Za več informacij obiščite SICK d.o.o. Ljubljana Slovenija

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH

EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH EVROPSKO RIBIŠTVO V ŠTEVILKAH V spodnjih preglednicah so prikazani osnovni statistični podatki za naslednja področja skupne ribiške politike (SRP): ribiška flota držav članic v letu 2014 (preglednica I),

More information

Atim - izvlečni mehanizmi

Atim - izvlečni mehanizmi Atim - izvlečni mehanizmi - Tehnični opisi in mere v tem katalogu, tudi tiste s slikami in risbami niso zavezujoče. - Pridružujemo si pravico do oblikovnih izboljšav. - Ne prevzemamo odgovornosti za morebitne

More information

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier

Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Hydrostatic transmission design Tandem closed-loop circuit applied on a forestry cable carrier Vincent KNAB Abstract: This article describes a way to design a hydraulic closed-loop circuit from the customer

More information

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d.

PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PLANIRANJE KADROV V PODJETJU UNIOR d.d. (THE PLANNING OF THE PERSONNEL IN UNIOR d.d. COMPANY) Kandidatka: Mateja Ribič Študentka

More information

LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG

LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG KATALOG PRIKOLIC LAHKE TOVORNE PRIKOLICE BREZ NALETNE NAPRAVE DO 750 KG Podvozje iz pocinkane pločevine Keson iz posebne AlZn pločevine Dodatni sredinski vzdolžni nosilec Blatniki iz umetne mase Vodoodporna

More information

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV

VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKO VPLIV STANDARDOV NA KAKOVOST PROIZVODA IN VPLIV KAKOVOSTI NA PRODAJO IZDELKOV Avtor : Mentorji : Josip Pintar S - 4. b Denis Kač, univ. dipl.

More information

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018

MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Februar 2018 MESEČNI PREGLED GIBANJ NA TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV Februar 2018 1 TRG FINANČNIH INSTRUMENTOV Tabela 1: Splošni kazalci Splošni kazalci 30. 6. / jun. 31. 7. / jul. 31. 8. / avg. 30. 9. / sep. 31.10./

More information

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o.

UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU COMMEX SERVICE GROUP d.o.o. Mentor:

More information

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o.

OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Janez Turk OCENJEVANJE DELOVNE USPEŠNOSTI ZAPOSLENIH - primer Pekarne Pečjak d.o.o. Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE

More information

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA

RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Marko TROJNER RAZVOJ ROČAJA HLADILNIKA GORENJE PO MERI KUPCA Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo smer Strojništvo Maribor, avgust 2012 RAZVOJ

More information

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. Predstavitev Šoštanj 10. marec 2017 Agenda Splošne informacije o TEŠ Splošne informacije o bloku 6 TEŠ-splošne informacije Poslovni subjekt: Lastništvo: Osnovna dejavnost:

More information

Vodnik za uporabo matrike Učinek+

Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Vodnik za uporabo matrike Učinek+ Navodila za izvedbo delavnico Različica 1.0 (2016) Zahvala Vodnik za uporabo matrike Učinek+ smo razvili v okviru projekta mednarodnega sodelovanja, ki sta ga vodili nacionalna

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Žiga Cmerešek. Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Žiga Cmerešek Agilne metodologije razvoja programske opreme s poudarkom na metodologiji Scrum Diplomsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL MEN'S - CLOTHING SIZE GUIDES / MOŠKA TAMELA VELIKOSTI OBLEK JACKETS, FLEECE, BASE LAYERS AND T SHIRTS / JAKNE, FLISI, JOPICE, PULIJI, AKTIVNE MAJICE IN KRATKE MAJICE USA / UK / EU XS S M L XL XXL XXXL

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O. UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA S POUDARKOM NA ANALIZI KONKURENCE NA PRIMERU PODJETJA»NOVEM CAR INTERIOR DESIGN D.O.O.«Analysis

More information

Tehnološka platforma za fotovoltaiko

Tehnološka platforma za fotovoltaiko Tehnološka platforma za fotovoltaiko STRATEŠKI RAZVOJNI PROGRAM Pripravili: Partnerji slovenske tehnološke platforme za fotovoltaiko KAZALO 1 Predstavitev Fotovoltaike... 3 1.1 Sončne celice... 3 1.1.1

More information

-

- e-mail: info@meiser.de - www.meiser.de Znamka ARTOS proizvajalca Meiser nudi idealne rešitve za izgradnjo sodobnih vinogradov in sadovnjakov. Geometrija, mehanske lastnosti, kakovost materiala uporabljenega

More information

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU

MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARTIN VERSTOVŠEK UPORABA ORODIJ ZA VODENJE PROJEKTOV IT V MAJHNI RAZVOJNI SKUPINI DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor:

More information

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev

Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Rok Mirt Študija varnosti OBD Bluetooth adapterjev DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

Oglaševanje na Dominvrt.si

Oglaševanje na Dominvrt.si Oglaševanje na Dominvrt.si 2010 Vsebina Predstavitev Dominvrt.si Možnosti oglaševanja na Dominvrt.si Navodila za pripravo plačane objave Pogoji oglaševanja Predstavitev Dominvrt.si Nova spletna stran Dominvrt.si

More information

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije

Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Mojca Ješe Šavs Obvladovanje časa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije MAGISTRSKO DELO MAGISTRSKI PROGRAM RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

More information

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL

POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL POROČILO O EU RAZPISIH IN PRIJAVAH EU PROJEKTOV V LETU 2010 TER TEKOČEM STANJU EU PROJEKTOV NA UL Leto 2010 je bilo za Univerzo v Ljubljani še eno zelo uspešno leto na področju evropskih projektov. Fakultete

More information

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl

URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA. Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT III IZVAJALSKA OMREŽJA Ljubljana, 24. marec 2016 Petra Očkerl URBACT na kratko Programa evropskega teritorialnega sodelovanja, financiran iz ESRR 28 držav članic EU + 2 partnerski državi (Švica

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OBVLADOVANJE VIROV V MULTIPROJEKTNEM OKOLJU S PROGRAMSKIM ORODJEM MS PROJECT SERVER Ljubljana, september 2007 DEAN LEVAČIČ IZJAVA Študent Dean Levačič

More information

Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes

Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes Zgodovina projektnega vodenja in projektno vodenje danes V podjetjih se dnevno soočajo s projekti in projektnim menedžmentom. Imajo tisoč in eno nalogo, ki jih je potrebno opraviti do določenega roka,

More information

Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo

Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo S e k c i j a za p l a s t i k o i n g u m o Poročilo o delu 20 09-2 01 2 Kaj pravijo o ZKI in Sekciji za plastiko in gumo Boštjan Šifrar, direktor podjetja Sibo G d.o.o., podpredsednik UO GZS-ZKI za področje

More information

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost?

Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? Patenti programske opreme priložnost ali nevarnost? mag. Samo Zorc 1 2004 Članek skuša povzeti nekatere dileme glede patentiranja programske opreme (PPO), predvsem z vidika patentiranja algoritmov in poslovnih

More information

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK

SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SISTEM RAVNANJA PROJEKTOV V PODJETJU PRIMER PODJETJA LEK Ljubljana, maj 2006 Gorazd Mihelič IZJAVA Študent Gorazd Mihelič izjavljam, da sem avtor

More information

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU

UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UČINKOVITO VODENJE INFORMACIJSKIH PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU Ljubljana, november 2003 TOMAŽ ABSEC IZJAVA Študent Tomaž Absec izjavljam, da sem

More information

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d.

MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Renata STUPAN MODEL NAGRAJEVANJA DELOVNE USPEŠNOSTI V PODJETJU KLJUČ, d. d. Magistrsko delo Ljubljana, 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič

VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA. Marko Klemenčič Povzetek VLOGA ORGANIZACIJSKE KULTURE NA USPEŠNOST PODJETJA Marko Klemenčič marko.klemencic@siol.net Prispevek obravnava pomembnost organizacijske kulture kot enega od dejavnikov, ki lahko pojasni, zakaj

More information

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI

INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirko Tenšek INTEGRACIJA INTRANETOV PODJETJA S POUDARKOM NA UPRABNIŠKI IZKUŠNJI Diplomsko delo Maribor, julij 2016 Smetanova

More information

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 956. o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD18 27) Št.

Republike Slovenije DRŽAVNI ZBOR 956. o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu (ReNPVZD18 27) Št. Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI

RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Program: Organizacija in management informacijskih sistemov RAZPOREJANJE PROIZVODNJE Z METODO ISKANJA S TABUJI Mentor: red. prof. dr. Miroljub Kljajić

More information

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift

Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Energy usage in mast system of electrohydraulic forklift Antti SINKKONEN, Henri HÄNNINEN, Heikki KAURANNE, Matti PIETOLA Abstract: In this study the energy usage of the driveline of an electrohydraulic

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZNAČILNOSTI USPEŠNIH TEAMOV Ljubljana, julij 2003 ERNI CURK Študent ERNI CURK izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

More information

Projektna pisarna v akademskem okolju

Projektna pisarna v akademskem okolju UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Projektna pisarna v akademskem okolju Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Inkret Mentor: Doc.

More information

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE

DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Katedra za psihologijo dela in organizacije DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Seminarska naloga pri predmetu Psihološka diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Študijsko

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO SEBASTJAN ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA SPECIALISTIČNO DELO Analiza informacijske podpore planiranja proizvodnje v podjetju

More information

LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija dela LETNI RAZGOVORI ZAPOSLENIH V UPRAVI RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE Mentorica: izr. prof. dr.

More information

PRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO

PRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO PRAVILNIK O POSTOPKU ZA SPREJEM V ČLANSTVO SAŠA Inkubator 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen (SAŠA Inkubator) SAŠA Inkubator je podjetniški inkubator vpisan v javno evidenco subjektov inovativnega okolja pri Javni

More information

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE

POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO POVEČEVANJE UČINKOVITOSTI PROIZVODNJE V PODJETJU TIPRO KEYBOARDS S POUDARKOM NA UVEDBI CELIČNE PROIZVODNJE Ljubljana, januar 2012 TOMAŽ KERČMAR

More information

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29

DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 DELOVNA SKUPINA ZA VARSTVO PODATKOV IZ ČLENA 29 16/SL WP 243 rev. 01 Smernice o pooblaščenih osebah za varstvo podatkov Sprejete 13. decembra 2016 Kot so bile nazadnje revidirane in sprejete 5. aprila

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. ISSN Ljubljana, petek. Leto XXVIII Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

More information

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d.

Analiza managementa gradbenih projektov v Trimo d.d. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Univerzitetni študij gradbeništva, Konstrukcijska

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Elektronika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA V ELRAD Internacional Gornja Radgona Čas opravljanja od 14.03.2011 do 21.05.2011 Mentor v GD Simona Kovač Študent

More information

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum

Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matej Murn Razvoj poslovnih aplikacij po metodi Scrum DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO

More information

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3

Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vasja Ocvirk Ustreznost odprtokodnih sistemov za upravljanje vsebin za načrtovanje in izvedbo kompleksnih spletnih mest: primer TYPO3 Diplomsko delo Ljubljana,

More information

DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI

DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lara ŠTUMBERGER DELO S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM V SLOVENIJI Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Lara ŠTUMBERGER Mentorica:

More information

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO

UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Alidžanović UVAJANJE AGILNE METODE SCRUM V RAZVOJ SPLETNEGA PORTALA ZA ZDRAVO PREHRANO DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

More information

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA

TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O TRŽENJE NA PODLAGI BAZE PODATKOV NA PRIMERU CISEFA Ljubljana, september 2004 MATEJA TROJAR IZJAVA Študentka MATEJA TROJAR izjavljam, da

More information

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI

KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih sistemov KONCIPIRANJE PROJEKTA IZGRADNJE PROIZVODNEGA OBJEKTA V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI Mentor: izr. prof.

More information

Dokumentni sistemi 03/13

Dokumentni sistemi 03/13 Pod lupo: Nadzor delovnega časa Prihodnost maloprodaje? Recept za dobro uporabniško izkušnjo Hadoop in MapReduce Vzporedni splet Intervju: Jožek Gruškovnjak, direktor Cisco Internet Business Solutions

More information

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU

IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO IZBIRA IN OCENJEVANJE DOBAVITELJEV V PROIZVODNEM PODJETJU Kandidatka: Klavdija Košmrlj Študentka rednega študija Številka indeksa:

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA MAHNE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOTIVACIJA ČLANOV TIMA GLEDE NA BELBINOVE TIMSKE VLOGE Ljubljana, februar 2009

More information

PROCES ZAPOSLOVANJA V MERKUR, D. D.

PROCES ZAPOSLOVANJA V MERKUR, D. D. UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov PROCES ZAPOSLOVANJA V MERKUR, D. D. Mentor: red. prof. dr. Jože Florjančič Kandidat:

More information

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLANIRANJE KADROV V TRGOVINSKEM PODJETJU XY Mentor:

More information

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov

Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Elektrotehniški vestnik 71(3): 83 88, 2004 Electrotechnical Review, Ljubljana, Slovenija Razvrščanje proizvodnih opravil z orodji za vodenje projektov Dejan Gradišar, Gašper Mušič Univerza v Ljubljani,

More information

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU

UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UPORABA METODE CILJNIH STROŠKOV ZA OBVLADOVANJE PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU Ljubljana, julij 2011 ANDREJA BREZOVNIK IZJAVA Študentka Andreja Brezovnik

More information

DOBA FAKULTETA LETNI POGOVORI V PODJETJU METAL RAVNE D. O. O. ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. (diplomsko delo) Polona Vrabič

DOBA FAKULTETA LETNI POGOVORI V PODJETJU METAL RAVNE D. O. O. ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR. (diplomsko delo) Polona Vrabič DOBA FAKULTETA ZA UPORABNE POSLOVNE IN DRUŽBENE ŠTUDIJE MARIBOR LETNI POGOVORI V PODJETJU METAL RAVNE D. O. O. (diplomsko delo) Polona Vrabič Maribor, 2010 Mentor: mag. Anton Mihelič Lektorica: Vesna Glinšek,

More information

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000)

RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU (27000) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer organizacijska informatika RAZVOJ PROCESOV V IT PO STANDARDU 17799 (27000) Mentor: izr. prof. dr. Robert Leskovar Kandidatka: Janja Žlebnik So-mentorica:

More information

Sprejetje druzbenega plana obcine Cerknica za leto 1963

Sprejetje druzbenega plana obcine Cerknica za leto 1963 .NJBQ mtea 1otranj J!ih ne- 30, ven. tom. V ~.moral tom, in d p rvo-.edknica :rat kern ~spehe.!te'k!losti je proreds tev. :> imeli ij. Tek- razlicjetja in -te bile veda ni sod,eloe pogoj sportne ~ stanje.lul:>sko

More information

ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA

ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA Matej Divjak (matej.divjak@gov.si), Irena Svetin (irena.svetin@gov.si), Darjan Petek (darja.petek@gov.si), Miran Žavbi (miran.zavbi@gov.si), Nuška Brnot (nuska.brnot@gov.si)

More information

Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Projekt se izvaja v sklopu programa CENTRAL EUROPE PROGRAMME in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Ta priročnik je bil pripravljen v okviru projekta PLASTiCE in je

More information

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII

Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Rok Prah Prikaz podatkov o delovanju avtomobila na mobilni napravi z uporabo OBDII Diplomsko delo Maribor, september 2011 II Diplomsko delo univerzitetnega strokovnega študijskega programa Prikaz podatkov

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Gregor Žnidaršič ANALIZA VZROKOV IN NAČINOV ODPOVEDI PROGRAMSKE REŠITVE E-TRANS DIPLOMSKO DELO visokošolskega strokovnega študija Ljubljana,

More information

IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O.

IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA IZBOLJŠAVA NOTRANJE LOGISTIKE IN SPOSOBNOSTI SLEDENJA V PODJETJU GIMPLAST D. O. O. DIPLOMSKO DELO Egon Lozej Mentor: pred.stojan Grgič univ. dipl. inž.

More information

FOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA POT V EKO PRIHODNOST

FOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA POT V EKO PRIHODNOST FOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA POT V EKO PRIHODNOST Mateja Kalan mateja.kalan@siol.com Povzetek Tako z vidika zmanjševanja onesnaževanja ozračja kot izkoriščanja obnovljivih virov energije je zanimiva v projektu

More information

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 17.8.2018 COM(2018) 597 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN ODBORU REGIJ o uporabi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno

More information

STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA

STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRES - KLJUČNI DEMOTIVATOR ZAPOSLENIH: ŠTUDIJA PRIMERA Ljubljana, julij 2011 LIDIJA BREMEC IZJAVA Študent/ka Lidija Bremec izjavljam, da sem avtor/ica

More information

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI

UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UPOŠTEVANJE PRINCIPOV KAKOVOSTI PRI RAZLIČNIH AVTORJIH IN MODELIH KAKOVOSTI Ljubljana, september 2002 VASILJKA ŠEGEL IZJAVA Študentka Vasiljka Šegel

More information

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA

PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PROIZVODNI INFORMACIJSKI SISTEM: IMPLEMENTACIJA IN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA Ljubljana, junij 2014 PETER BAJD IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani

More information

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE

VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH V DEJAVNOSTI VAROVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO VZROKI IN POSLEDICE FLUKTUACIJE H V DEJAVNOSTI VAROVANJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2010 MONIKA RAUH IZJAVA Študentka Monika Rauh izjavljam, da sem avtorica

More information

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM Računalništvo in informatika - smer Informatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v podjetju Auremiana d.o.o. -- Sežana Čas opravljanja od 1. 3. 2009 do 30.4.2009 Mentor

More information

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV

RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Marko Kobal RAVNATELJEVANJE PROJEKTOV DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: prof. dr. Franc Solina Somentor: dr. Aleš Jaklič Ljubljana,

More information

OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO

OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Magistrsko delo OD IDEJE DO SUGESTIJE ZA IZBOLJŠANO INVENCIJO MAJ, 2008 ALEŠ PREMZL 2 REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA

More information

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje

Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Smer: Informatika v organizaciji in managementu Evalvacijski model uvedbe nove storitve za mobilne operaterje Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ IN UVAJANJE STRATEŠKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA KORPORACIJE LJUBLJANA, 16.8.2007 BOŠTJAN TUŠAR IZJAVA Študent Boštjan Tušar izjavljam, da

More information

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85

VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER. Kot lopatic ( ) / Angle of the blades ( ) 90 odpiranje / opening 85 VSD2 VARIABILNI VRTINČNI DIFUZOR VARIABLE SWIRL DIFFUSER OPIS: Difuzor VSD2 je namenjen hlajenju in ogrevanju velikih prostorov višine 4 do 12m. Omogoča turbulenten tok zraka, dolge domete pri ogrevanju

More information

Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani,

Ključne besede: družinsko podjetje, nedružinsko podjetje, družina in njeni člani, VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA Tatjana Vdovič Maribor, 2008 VPŠ DOBA VISOKA POSLOVNA ŠOLA DOBA MARIBOR DRUŽINSKA PODJETJA PRI NAS IN PO SVETU (diplomsko delo) Tatjana

More information

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH

NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Rok Kuzem NAČRTOVANJE TESTIRANJA PRI RAZVOJU IS V MANJŠIH RAZVOJNIH SKUPINAH DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU MENTOR: vis.

More information

VITKO DELAJ. Od načrta A do načrta, ki deluje. Ash Maurya. Alexis Zrimec, urednik slovenske izdaje Eric Ries, urednik angleške zbirke

VITKO DELAJ. Od načrta A do načrta, ki deluje. Ash Maurya. Alexis Zrimec, urednik slovenske izdaje Eric Ries, urednik angleške zbirke Prevod 2. izdaje knjige Running Lean www.delajvitko.si Ash Maurya DELAJ VITKO Od načrta A do načrta, ki deluje Alexis Zrimec, urednik slovenske izdaje Eric Ries, urednik angleške zbirke Živimo v času neomejenih

More information

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma

Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Projekt se izvaja s pomočjo sredstev Evropske komisije Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma Mag. Andreja Poje, Metka Roksandić Ljubljana, november 2013 Izdajatelj: Zveza svobodnih sindikatov

More information

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO. Jurij Milanovi

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO. Jurij Milanovi UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management delovnih procesov Diplomsko delo visokošolskega

More information

POSLOVNO POROČILO JAVNEGA ZAVODA RIC NOVO MESTO ZA LETO 2016

POSLOVNO POROČILO JAVNEGA ZAVODA RIC NOVO MESTO ZA LETO 2016 POSLOVNO POROČILO JAVNEGA ZAVODA RIC NOVO MESTO ZA LETO 2016 Pripravili: Pregledal: Odobril: Marjeta Gašperšič, v. d. direktorice Simona Gazvoda, računovodja Svet zavoda, zanj predsednik Gregor Sepaher

More information

PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL

PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Andreja Ţitnik PRENOS PODATKOV V SISTEMU ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr.

More information

Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza

Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Bitenc Razvojne dileme družinskih podjetij - prehod v naslednjo generacijo: primerjalna analiza Diplomsko delo Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016

FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 FINANČNI NAČRT ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA ZA LETO 2016 Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Direktor Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA Finančni načrt so pripravili:

More information

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXIII ISSN

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXIII ISSN Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814021, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike

More information

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi

RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Jernej Logar RFID implementacija sledenja v preskrbovalni verigi DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mira Trebar Ljubljana,

More information

Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju

Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Definicija uspešnega menedžerja v družinskem podjetju Urška Metelko* Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, Novi trg 5, 8000 Novo mesto, Slovenija ursimetelko@hotmail.com Povzetek: Namen in

More information

INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE

INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE INTELEKTUALNA LASTNINA IN PRAVNA ZAŠČITA MOBILNE APLIKACIJE Ljubljana, september 2016 ANŽE KOCJANČIČ IZJAVA O AVTORSTVU

More information

Bilten za spodbujanje razvoja v poklicnem in strokovnem izobraževanju številka 9, december Tema RAZVOJ POKLICNIH SPRETNOSTI

Bilten za spodbujanje razvoja v poklicnem in strokovnem izobraževanju številka 9, december Tema RAZVOJ POKLICNIH SPRETNOSTI Bilten za spodbujanje razvoja v poklicnem in strokovnem izobraževanju številka 9, december 2016 Tema RAZVOJ POKLICNIH SPRETNOSTI UVODNIK VEČINA NOVIH KOMPETENC SE RAZVIJE V GOSPODARSTVU mag. Marjan Velej

More information

P R A V I L N I K o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen

P R A V I L N I K o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka I. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen Na podlagi 19. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86 preč. bes.) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih

More information

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih

Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA Štefanija Pavlic Projekt Fibonacci kot podpora uvajanju naravoslovja v vrtcih Magistrsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MITJA ZUPAN UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRVE JAVNE PONUDBE DELNIC: ZNAČILNOSTI GIBANJA DONOSNOSTI NA KRATEK IN DOLGI

More information

Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017

Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Državna statistika v letu 2017 Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2017 Avtorji: Statistični urad Republike Slovenije, Banka Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje.

More information

VAŠE ALPE! VAŠA PRIHODNOST! VAŠA NAČRT! EVROPSKA UNIJA IŠČE VAŠE PROJEKTE!

VAŠE ALPE! VAŠA PRIHODNOST! VAŠA NAČRT! EVROPSKA UNIJA IŠČE VAŠE PROJEKTE! VAŠE ALPE! VAŠA PRIHODNOST! VAŠA NAČRT! EVROPSKA UNIJA IŠČE VAŠE PROJEKTE! Evropska unija od leta 2015 v okviru EUSALP (Strategija EU za Alpsko makroregijo) podpira povezovanje in sodelovanje sedmih alpskih

More information

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA

SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Vencelj Mentorica: doc.dr. Gordana Žurga SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI ANALIZA UKREPOV ZA ZMANJŠEVANJE IZDATKOV ZA ZDRAVILA DIPLOMSKO

More information

UVAJANJE VITKE PROIZVODNJE NA PODROJU TRDNIH FARMACEVTSKIH OBLIK

UVAJANJE VITKE PROIZVODNJE NA PODROJU TRDNIH FARMACEVTSKIH OBLIK UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO ŠPELA MOLNAR UVAJANJE VITKE PROIZVODNJE NA PODROJU TRDNIH FARMACEVTSKIH OBLIK INTRODUCTION OF LEAN MANUFACTURING INTO THE PHARMACEUTICAL PRODUCTION OF SOLID

More information