UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO. Jurij Milanovi

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: organizacija in management delovnih procesov Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija MODEL REŠITVE PROBLEMA AZBESTA V PODJETJU SŽ- CENTRALNE DELAVNICE LJUBLJANA D.O.O. Mentor: prof.dr.drago Vuk Kandidat: Kranj, September 2005

4 !" # I

5 POVZETEK Zaradi odlinih izolacijskih lastnosti, odpornosti na visoke temperature in kemijski odpornosti je azbest dolga leta veljal za idealen material. Prisoten je v našem življenju in okolju, saj so ga uporabljali v strojništvu, kemiji in gradbeništvu v ve kot 3000 razliicah. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili dokonno spoznani in priznani škodljivi uinki azbesta na zdravje, kar je številne evropske države spodbudilo, da so v skrbi za zdravje ljudi zaele sprejemati zakone za omejitev uporabe in prodaje azbesta. Prve so uporabo prepovedale skandinavske države, nato države EU (Italija, Francija, Beneluks); s približno deset letno zamudo jim je sledila tudi Slovenija. V zadnjih letih je uporaba in prodaja azbesta v domala vseh evropskih državah prepovedana. Žal prenehanje proizvodnje in prodaje azbestnih izdelkov ne pomeni konca težav, povezanih z azbestom. Mnogi delavci, ki so mu bili izpostavljeni, bodo zboleli šele ez leta, zaradi neprimernega ravnanja z azbestnimi izdelki, ki nas obdajajo, pa se bodo pojavljali vedno novi in novi bolniki. Kljune besede: azbest, azbestne bolezni, varstvo pri delu, azbestna zakonodaja ABSTRACT Great isolation, resistance to high temperatures and chemical reactions are the reasons asbestos was for many years considered an ideal material. The asbestos was used in 3000 different ways in engineering, chemistry and construction and still today it influences the people and the environment. The first proven results that the asbestos was noxious to health came in 1970 s. Since then many European countries became more aware of health problems caused by asbestos and started adopting new laws prohibiting the production and trade of asbetos. The Scandinavian countries were the first to ban the use, EU (Italy, France, Benelux) were next and ten years later Slovenia joined the ban. In the last few years there is almost no European country that can produce or trade the products made of asbestos. Unfortunately, the asbestos problems don t end with the prohibition. Many workers that were exposed to the asbestos in past will have health problems in the future. The environment is still filled with products made of asbestos and, if not handled with care, more and more people will have same health problems. Key words: asbestos, asbestosis disease, work safety, asbestos legislation II

6 KAZALO stran 1.0. UVOD Predstavitev dejavnosti podjetja Namen naloge Cilji naloge PRIKAZ SEDANJEGA STANJA Azbest Delitev azbesta glede na strukturo Vrste azbestnih materialov Šibko vezani azbestni materiali in proizvodi Trdo vezani azbestni materiali in proizvodi Ostali azbstni materiali in proizvodi Uporaba azbesta v industriji PRIKAZ PROBLEMA Škodljivi uinki azbesta Azbestoza Pljuni rak Maligni mezoteliom plevre in peritoneja (rak plune in potrebušne mrene) Problematika obolelih Težave na katere naletijo oboleli Varstvo okolja Azbestna zakonodaja Direktive, ki jih za delo z azbestom predpisuje Evropska unija Veljavni predpisi v Sloveniji Prilagoditve slovenskih podjetij novi zakonodaji Hipoteza...19 III

7 4.0. MODEL REŠITVE Tehnine rešitve Organizacijske rešitve Postopki za varno upr. azbestnih mat.in izd.,ki vsebujejo azbest Varovanje zdravja delavcev Naloge delodajalca Meritve koncentracije azbestnih vlaken Zdravniški pregledi Kaj delavec lahko stori sam Kadrovske rešitve Upokojevanje Odškodnine Finanne posledice reševanja azbestne problematike PRAKTINA PRIMERA ODSTRANJEVANJA AZBESTA Nuklearna elektrarna Krško Izvedba naloge in metode meritev Rezultati meritev Analiza azbest-cementnega prekrivnega žleba Sestava vzorcev mulja Rezultati meritev koncentracije azbesta v zraku in delovnih mestih Emisijske koncentracije azbestnih vlaken pred rekonstrukcijo in po zakljuku del SŽ-Centralne delavnice Ljubljana d.o.o Koliina azbesta na vozilih SŽ Splošni napotki za odstranjevanje Tehnina rešitev problema ZAKLJUEK IN PREDLOGI LITERATURA VIRI PRILOGA...53 IV

8 V

9 1.0. UVOD 1.1. Predstavitev dejavnosti podjetja SŽ-Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., je družba z omejeno odgovornostjo, ki je nastala v tej obliki , na podlagi doloil Zakona o nainu opravljanja in financiranja prometa na obstojei železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice. Družba kot osnovno dejavnost opravlja proizvodnjo in vzdrževanje železniških in drugih tirnih vozil, poleg tega pa še 34 drugih dejavnosti, za katere ima zagotovljene potrebne proizvodne in kadrovske zmogljivosti. Dejavnost družbe se odvija v petih proizvodnjah in sicer Proizvodnja Ljubljana, Proizvodnja Divaa, Proizvodnja Maribor, Proizvodnja Ptuj in Proizvodnja Dobova. Dejavnost zajema vse oblike vzdrževanja lokomotiv, motornih vlakov, potniških in tovornih vagonov, skupaj z dopolnilnimi dejavnostmi. To omogoa kvalitetno vzdrževanje železniških vozil za Slovenske železnice in ostale lastnike železniških vozil v Sloveniji in tudi v tujini. Poleg osnovnih vrst vzdrževanja (KP-kontrolni pregledi in RP-redna popravila) opravljamo v družbi še tekoe vzdrževanje vlenih in vleenih vozil in izredna popravila. Oboje se opravlja v proizvodnji, ki je opremljena za redno vzdrževanje vozila, ki takšno vzdrževanje potrebuje. Izredna popravila segajo od manjših del, potrebnih zaradi izrednih dogodkov v prometu, do izdelave praktino novih delov vozil, unienih v naletih, karambolih in podobno. Kvalitetno vzdrževanje vozil v družbi je podprto z ustrezno opremljenostjo merilnic in znanjem tehninega kadra. V vseh proizvodnjah se opravlja tudi obnova in proizvodnja rezervnih delov, rekonstrukcije vozil, v tehninih službah pa se izdeluje potrebna dokumentacija. Z namenom, da se storitev im bolj približa uporabnikom, delujejo manjše skupine delavcev za takojšnja popravila tudi na dislociranih deloviših. V primeru okvar na progi pokrivamo doloene odseke proge s hitrimi intervencijami skupine delavcev. 1.2.Namen naloge Zaradi njegovih izrednih lastnosti, bogatih naravnih nahajališ in razmeroma lahkega pridobivanja je bil azbest nepogrešljiv sopotnik v razvoju industrije. Uporabljali so ga predvsem v gradbeništvu, pa tudi na mnogih drugih podrojih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Mednarodna organizacija za raziskovanje raka objavila ugotovitve o karcinogenih uinkih azbesta, zato sta zahodna Evropa in ZDA že pred leti prepovedali uporabo azbesta v proizvodnji. Slovenija jim je sledila z zamudo, saj vse do leta 1996 ni imela zakona, ki bi urejal to podroje. 1

10 Azbestna industrija je danes v veini držav že preteklost, kljub prepovedi njegove proizvodnje in uporabe pa je azbest med nami in njegove posledice bo utiti še dobrega pol stoletja. Po podatkih mednarodne organizacije IBAS, bo v Veliki Britaniji, Franciji, Nemiji, Italiji, na Nizozemskem in v Švici azbest terjal vsaj pol milijona žrtev, eprav je bila v teh državah uporaba azbesta že pred desetletji nadzorovana. Samo od sebe se postavlja vprašanje, kolikšen davek bo njegova uporaba terjala v državah, kjer takega nadzora ni bilo. V diplomski nalogi je opisana problematika azbesta in dela z njim. Prvi del je splošen v njem je predstavljen azbest glede na strukturo in uporabnost in opisani škodljivi uinki, ki jih ima na zdravje ljudi. V poglavju o postopkih za varno uporabo azbestnih materialov in izdelkov, ki vsebujejo azbest je opredeljen termin»delo z azbestom«in predstavljeno tveganje pri delu z njim. Podrobno so predstavljene naloge, ki jih ima delodajalec pri varovanju zdravja delavcev in opozorila, na kaj morajo biti pri svojem delu pozorni delavci. V nadaljevanju je obravnavano podroje azbestne zakonodaje, prilagajanje podjetij novim zakonskim zahtevam in problemi, ki jih imajo oboleli delavci pri upokojevanju in dodeljevanju odškodnin. V zadnjem delu sta opisana praktina primera reševanja problematike azbesta. Opisan je postopek odstranjevanja azbesta, ki so ga uporabili v Nuklearni elektrarni Krško in predstavljen predlog rešitve problema odstranjevanja azbesta v SŽ Centralne delavnice Ljubljana d.o.o. Vse širine problematike onesnaženja z azbestom in obolevanja ljudi zaradi azbestnih bolezni se šele zaenjamo zavedati, davek pa s svojim zdravjem že plaujejo tisti, ki so leta in leta delali v nezdravem okolju, pa tudi tisti iz širšega okolja. Marsikdo od obolelih je dobil odškodnino, mnogo jih na njo še aka, veliko pa je takih, ki tragedije na žalost ne morejo ve komentirati. 1.3 Cilji naloge V podjetju SŽ-Centralne delavnice Ljubljana d.o.o., se pri vzdrževanju železniških tirnih vozil, še posebno pa pri odstranjevanju rezervnih delov, delavci sreujejo z materiali, ki vsebujejo azbest. Kakor koli že gledamo na to, vedno se ustavimo pri delavcih, ki jim je treba omogoiti varnost in zdravje pri delu, ker izpostavljenost azbestnim vlaknom lahko povzroi razne bolezni plju(azbestoza, pljuni rak, maligni mezoteliom plevre), ki se v svojem napredovanju lahko razvijejo v kronine in povzroijo zmanjšano sposobnost in prezgodnjo nesposobnost za delo in življenje. Delodajalec, igar delavci so pri delu izpostavljeni azbestnim vlaknom, ki pomenijo tveganje za zdravje, mora poskrbeti za tehnini nadzor in takšne delovne postopke, ki ne ogrožajo 2

11 njihovega zdravja. Tehnino varovanje in delovni postopki morajo zmanjšati njihovo izpostavljenost pod dovoljeno mejo pri postopkih pregledovanja, demontaže, popravila in montaže delov, ki vsebujejo azbest. Varna stopnja izpostavljenosti azbestu ni definirana. Daljši ko je as izpostavljenosti, veje je tveganje za nastanek bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Med izpostavljenostjo in prvimi bolezenskimi znaki lahko mine tudi trideset let. Mnoge posledice izpostavljenosti azbestu v preteklosti odkrivamo šele danes. Delodajalec mora storiti vse, da preprei izpostavljenost delavcev, ki so že v preteklosti, nevede popolnoma brez zašitnih sredstev delali z azbestom, urediti in oistiti pa mora tudi delovne prostore, da azbestu nebi bili izpostavljeni tudi mladi delavci, ki so šele zaeli z delom in bodo v tem okolju delali še vrsto let. 3

12 2.0.PRIKAZ SEDANJEGA STANJA 2.1.Azbest Beseda azbest je grškega izvora, pridevnik azbestos pomeni neraztopljiv, nezdrobljiv (Vidi Jože,1998), uporabljali pa so ga že Grki okrog 430 let pred našim štetjem za svoje oljenke. Azbest je skupno ime za skupino naravnih mineralov razlinih kristalnih struktur. Znailnost teh vodikovih silikatnih mineralov je zmožnost, da se razdelijo v lahka, svilnata, a mona vlakna, ki se lahko uporabljajo v najrazlinejših oblikah. Odlikujejo ga izredne fizikalno-kemijske lastnosti, kot so velika natezna trdnost in obstojnost, dobre akustine, toplotne in elektrine izolacijske lastnosti, odpornost proti visoki temperaturi, kislinam, bazam in topilom, negorljivost in odpornost proti trenju. Z razlinimi primesmi je bil v preteklosti zaradi svojih dobrih lastnosti široko uporabljan material, v proizvodnji razlinih proizvodov so ga uporabljali ve kot sto let. Dodajali so ga številnim materialom in proizvodom in ga v velikem obsegu uporabljali v gradbeništvu. Zaradi spoznanj o škodljivih uinkih azbesta na zdravje se je njegova uporaba po svetu po letu 1970 zaela zmanjševati. Danes ga lahko najdemo v številnih materialih in proizvodih, zaradi monega rakastega uinkovanja pa je uvršen med loveku najbolj nevarne snovi Delitev azbesta glede na strukturo Azbest je skupno ime za silikate z vlaknato strukturo, ki jih glede na strukturo delimo v dve skupini: (Uredba o prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. 49/01)) Serpentini: krizotil (beli azbest) Amfiboli: krokidolit (modri azbest), amozit (rjavi azbest), aktinolit, antofilit in tremolit Serpentini so votle cevke, združene v sklade, ki se vzdolžno zelo lahko cepijo. Imajo dolga, zvita in na koncu skodrana vlakna. V to skupino sodi krizotil, ki predstavlja veji del vsega komercialno uporabljanega azbesta. Krizotilna vlakna so dobro odporna na baze in slabo odporna na kisline. Amfibolna vlakna so trdna, ravna vlakna in imajo ponavadi veji premer kot krizotilna vlakna. V komercialne namene so uporabljali predvsem krokidolit, amozit in antofilit, ostale amfibole pa so pogosto v manjših koliinah dodajali ostalim vrstam azbesta. 4

13 Zaradi svoje oblike in strukture so amfibolna vlakna bolj odporna in se zadržijo v tkivih dalj asa, zato veljajo za nevarnejša kot krizotilna vlakna. Amfiboli so v primerjavi s krizotilom bolje odporni na kisline in slabše na baze Vrste azbestnih materialov Azbest se lahko uporablja kot ist, nevezan azbest, ali kot vezan z drugimi snovmi. Vezan azbest sam po sebi ni nevaren, to postane, ko se material obrabi, poškoduje ali v primerih, ko se ga mehansko obdeluje (reže, brusi, vrta, drobi), pri emer lahko pride do sprošanja azbestnih vlaken. Najbolj znan parameter, na podlagi katerega se azbest tudi ocenjuje, je dolžina njegovih vlaken. im daljše je vlakno, ve je vredno in za ve proizvodov so ga uporabljali Šibko vezani azbestni materiali in proizvodi Materiali, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so najbolj nevarni. To so materiali, ki se z lahkoto drobijo in vlaknajo, zato pravimo, da so drobljivi. Njihova gostota je manjša od 1000 kg/m 3, masni odstotek azbesta v njih pa je veji od 5%. Izdelki iz materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so npr. jeklena tla, ladijski trupi, stropni in stenski ometi, izolacijske mase, platna za ovijanje cevi, oblaila, vrvi, zavese, zavorne obloge Trdno vezani azbestni materiali in proizvodi Materiali, ki vsebujejo mono vezan azbest, naeloma niso tako nevarni, saj se, e niso poškodovani, ne drobijo. To so materiali, v katerih je azbest vmešan v druge snovi, predvsem v cement, asfalt in vinil, ki delujejo kot vezivo za azbestna vlakna. Njihova gostota je veja od 1000 kg/m 3 z vsebnostjo azbesta praviloma pod 15%. Naj pogostejši so izdelki iz azbestcementa, izdelki iz vinil-azbesta, strešna lepenka, lepila, polnila in tesnila. Azbestni cement je pred leti nadomestil lito železo predvsem zaradi nizke cene in majhne teže ter hitrega in zanesljivega spajanja in trdnosti. Izdelki iz azbest-cementa so npr.: fasadne in strešne ploše, strehe in stropi v bližini kuriš, vodovodne in kanalizacijske cevi ipd Ostali azbestni materiali in proizvodi Obstajajo ostali azbestni materiali, ki ne vsebujejo šibko vezanega azbesta, niti niso azbestcementni, vendar pa vsebujejo azbest, vezan z razlinimi vezivi, kot so npr. polivinilklorid, asfalt, laneno olje ipd. Proizvodi, ki jih štejemo pod ostale azbestne proizvode, so npr.: vinil- 5

14 azbestne talne obloge, asfalt-azbestne talne obloge, zavorne obloge in sklopke pri vozilih, veziva, polnila, kiti, barve, premazi 2.2.Uporaba azbesta v industriji Azbest se je uporabljal na razlinih podrojih. Po nekaterih podatkih naj bi azbest vsebovalo kar 3500 izdelkov, najve pa so ga uporabljali v azbest-cementni industriji za cevi pri gradnji vodovodov, kanalizacij, namakalnih sistemov in za strešne kritine. Za elektrino izolacijo so uporabljali azbestni papir in prejo, daljša azbestna vlakna so uporabljali v tekstilni industriji. Zaradi negorljivosti vlaken in toplotne izolacije so iz njih proizvajali prejo, trakove in blago za obleke, prevleke in zavese, varne pred ognjem. Veliko so ga uporabljali tudi v avtomobilski industriji in industriji hidravline ter pnevmatske opreme.veliko se ga je uporabljalo kot izolativno sredstvo na elektrinih lokomotivah(1050 kg/lokomotivo, serija362) Iz njega pa so izdelovali tudi zavorne ploše in tesnila. 6

15 3.0.PRIKAZ PROBLEMA 3.1.Škodljivi uinki azbesta Azbest ni škodljiv zaradi svoje kemijske sestave, ampak zaradi svoje strukture v obliki iglic, ki se zabadajo v pljune membrane in tam povzroajo vnetne reakcije in spremembe zaradi tujkov. Prosta azbestna vlakna, ki se nahajajo v zraku, lahko pridejo v loveški organizem z vdihavanjem ali zaužitjem. Azbestna vlakna tako pridejo v pljua in tam povzroajo razline bolezni, lahko pa pridejo tudi do drugih organov v loveškem organizmu, katerih bolezni so redkejše. Pri delavcih, izpostavljenih azbestu, se lahko pojavijo azbestne bradavice na rokah in odkritih delih vratu in prsnega koša. Azbest deluje v tkivu fibrogeno (povzroa razrašanje vezivnega tkiva) in rakotvorno. Nevarnost za nastanek raka je povezana z dimenzijami vlaken. Najbolj rakotvorna so vlakna dolžine od 10 do 20 µm in premera okrog 0,25 µm. Varna stopnja izpostavljenosti azbestnim vlaknom danes še ni znana, velja pa, da ve vdihnjenega azbestnega prahu pomeni tudi veje tveganje za zdravje. Na seznamu rakotvornih snovi, ki ga izdaja Mednarodna agencija za raziskovanje raka, je azbest uvršen v prvo skupino, kamor spadajo snovi, ki dokazano povzroajo raka pri loveku. Bolezni, ki se razvijejo po izpostavljenosti azbestu, s skupnim imenom imenujemo azbestne bolezni. 7

16 Slika 1: Uinkovanje azbesta v pljuih Azbestoza Azbestoza je bolezen pljunega intersticija, za katero je znailna fibroza, tj. brazgotinjenje in prisotnost azbestnih telesc. im veja sta intenziteta in trajanje izpostavljenosti, tem veje je tveganje za razvoj in težji sta oblika in resnost bolezni. Latentna doba znaša praviloma ve kot 15 let. Bolezen se razvije postopoma in obiajno napreduje poasi. V zaetni fazi ne povzroa težav. Sprva postanejo žarišne brazgotinske spremembe, ki praviloma najprej zajamejo spodnje predele plju, difuzne in napredujejo. V razvitejši fazi bolezni je znailno težko dihanje, sprva ob naporu, v napredovalni fazi bolezni pa že v mirovanju. Lahko je prisoten suh kašelj in betiasti prsti. Vse to postopoma vpliva na srce, ki poasi slabi. Pri bolnikih z azbestozo obstaja do desetkrat veje tveganje za razvoj pljunega raka, tveganje pa še poveuje kajenje. 8

17 3.1.2.Pljuni rak Pljuni rak je najpogostejše maligno obolenje, ki ga povzroa azbest. Veji rakotvorni potencial se pripisuje daljšim azbestnim vlaknom. Klinina slika, diagnostika, zdravljenje in prognoza se v niemer ne razlikujejo od pljunega raka, ki ni povezan z izpostavljenostjo azbestu. Pljuni rak je glavni vzrok smrtnosti med delavci, izpostavljenimi azbestu. Pogostost te bolezni je veja pri bolnikih z azbestozo, pojavi pa se tudi pri intenzivni izpostavljenosti azbestu brez istoasno prisotne azbestoze. Latentna doba je 20 let in ve. Zaradi sinerginega rakotvornega delovanja azbesta in tobaka je pri kadilcih, izpostavljenih azbestu, mono poveano tveganje za nastanek pljunega raka. V primerjavi z nekadilci je veje za petdeset do sedemdesetkrat Maligni mezoteliom plevre in peritoneja (rak pljune in potrebušne mrene) Maligni mezoteliom je redek primer tumorja, ki vznikne iz mezotelijskih celic plevre ali peritoneja. Veina primerov malignega mezotelioma je povezanih z izpostavljenostjo azbestu. Prvi znak bolezni je boleina v prsnem košu in oteženo dihanje, pogosto zaradi plevralnega izliva. Zanj je znailna dolga latentna doba, ki znaša obiajno ve kot 25 let, pogosteje pa let.diagnozo postavimo s histološko preiskavo tkiva. Kajenje po dosedanjih ugotovitvah ne poveuje tveganja za nastanek mezotelioma. Tumor hitro raste in se širi po površini prsne in trebušne votline. Bolezen je neozdravljiva in v kratkem asu privede do smrti. lovek lahko dobi vse bolezni, saj je pojav ene neodvisen od pojava druge. Azbestne bolezni so zaenkrat še neozdravljive, zato jih je treba prepreevati. 3.2.Problematika obolelih Na delovnih mestih, kjer so prisotna azbestna vlakna, dela vsako leto gradbenih delavcev. Samo v Veliki Britaniji vsako leto umre 750 gradbenih delavcev in vzdrževalcev. Leta 1995 je po podatkih statistinega urada EU zaradi bolezni, povezanih z azbestom, umrlo skoraj delavcev v državah lanicah EU, podatek za cel svet pa je naravnost grozljiv: vsako leto naj bi povzroil približno sto tiso smrti in do danes je za posledicami izpostavljenosti azbestu umrlo že na milijone ljudi. V zahodni Evropi na leto odkrijejo kar novih primerov raka, ki jih povezujejo z izpostavljenostjo azbestu. Znanstveniki predvidevajo, da bo v naslednjih 30 letih, zaradi posledic bolezni v zahodni Evropi, kjer je bila uporaba azbesta nadzorovana, umrlo najmanj ljudi Težave na katere naletijo oboleli. 9

18 Po pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih je delodajalec dolžan poslati delavca na poseben, usmerjen pregled, e obstaja sum, da je ta poklicno bolan, stroške pregleda pa naj bi poravnal delodajalec. Ker so zdravniški pregledi dragi, je jasno, da delodajalci še zdale niso zainteresirani, da bi zdravniki pri zaposlenih ugotavljali azbestna in druga poklicna obolenja, ob tem pa tvegali, da jih bo delavec tožil še za odškodnino, e se bolezen potrdi. Poleg tega se ob odkritju prvega primera bolezni povea verjetnost, da bodo poklicno bolezen odkrili tudi pri drugih zaposlenih. Tudi potem, ko posameznik že dobiva zdravniško dokumentacijo, potrebno za status bolnika z azbestno boleznijo, se v praksi pojavljajo težave. Specialist medicine dela mora namre verifikacijski skupini predložiti tudi tako imenovano ekspertizo delodajalca, kje in kdaj je bil posameznik v podjetju izpostavljen vplivom azbesta. V podjetju Swaty tako nekemu delavcu noejo potrditi, da je delal z azbestom in potrebno bo dokazovanje s priami. Namen je povsem jasen zavlaevanje postopka priznanja azbestoze ( Milakovi Tanja,2004). Eden od razlogov, zakaj se ljudje ne napotijo na zdravniški pregled je, da so zaradi dolge latentne dobe bolezni, mnogi zboleli šele, ko so se že upokojili, tedaj pa se bolezen ne prizna ve kot poklicno obolenje, marsikdo pa verjetno sploh ne pomisli, da je zbolel za posledicami azbesta. Drugi razlog je težava pri zagotavljanju napotnic na Dolenjskem, na primer, zdravniki noejo izdajati napotnic za specialistine preglede. Morda je strah pred izgubo zaposlitve tretji razlog, da ljudje molijo in se ne odloijo za zdravniški pregled, etudi sumijo, da bi lahko bile njihove zdravstvene težave povezane z izpostavljenostjo škodljivim vplivom azbesta, veja verjetnost pa je, da ljudje nimajo dovolj denarja, da bi si sami krili stroške dragih zdravniških pregledov. V TVT Maribor, na primer, je bilo azbestu na leto izpostavljenih delavcev, zato je zelo nenavadno, da do zdaj od tam še skoraj nihe ni bil zdravniško pregledan. Drugo oviro obolelim predstavlja država: verifikacijska skupina, ki preverja izvide posameznih specialistov, lahko vlogo delavca brez obrazložitve zavrne, zoper odlobo komisije pa se delavci ne morejo pritožiti. Ostane jim le, da celoten postopek ez dve leti ponovijo. Po mnenju uglednih zdravnikov gre vekrat za sporne odloitve, poleg tega pa se odškodnine po pravilu izplaujejo le delavcem Salonita Anhovo. Problem se pojavlja tudi pri izplaevanju odškodnin - e delodajalec, pri katerem je bolnik z azbestno boleznijo delal, dokaže, da finanno ni sposoben izplaati odškodnine, to stori država. Logino bi bilo, da se odškodnina izplaa takoj, ko je nekomu priznana poklicna bolezen, vendar v praksi ni tako. Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije (SABS), ki so ga ustanovili, da bi natanno spremljal uresnievanje azbestnega zakona, je v preteklih letih 10

19 nenehno opozarjal, da država zmanjšuje sredstva za zakonske obveznosti in zamuja z izplailom obveznosti ter da oškodovanci predolgo akajo na odškodnine. Tako delavci, ki že imajo verificirane odlobe o poklicnih boleznih, v povpreju akajo ve kot leto in pol na postopek sporazumevanja za priznanje odškodnin in sklenitev poravnav. Pri delavcih, ki so zboleli za mezoteliomom, to pomeni, da odškodnine praviloma ne doakajo, saj v veini primerov umrejo komaj enajst ali dvanajst mesecev po izbruhu bolezni. Država pri tem ni mislila na svojce umrlih, saj ti po smrti obolelega ne morejo izterjati ni, eprav so bili ogroženi tudi z zdravstvenega, ne le s socialnega vidika. Delavci so namre nosili domov umazane obleke, polne azbestnih vlaken itd. 3.3.Varstvo okolja V Sloveniji smo povsem ukinili proizvodnjo in promet z azbestnimi izdelki in se po letu 2003 sreujemo le še z azbestnimi odpadki, ki povzroajo nove probleme: kako ravnati z njimi, kako jih skladišiti in ne nazadnje, kako znižati visoke stroške. Odpadki se pojavljajo predvsem pri rekonstrukcijah ali odstranitvah objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, vozilih, instalacijah ali napravah. Edino podjetje pri nas, ki ima dovoljenje za odstranjevanje azbesta pri obnovah ali odstranitvah stavb ter pri vzdrževalnih delih na stavbah,vozilih, napeljavah in napravah, kjer se odstranjujejo azbestni materiali, je podjetje ROBNIK International. Z najsodobnejšo opremo odstranjujejo zlasti šibko vezan azbest, ki je v skodlah strešne lepenke, v ometih, izolacijskih plošah, tesnilnih masah, smolah, lepilih, kitih, pastah, ceveh in ventilih, pa tudi trdno vezanega v denimo, vinilnih talnih oblogah. Meritve azbesta za njih opravlja Zavod za varstvo pri delu, odstranjenega pa odvaža in odlaga ljubljanska Snaga. Leta 1997 je Ministrstvo za zdravstvo ustanovilo Medresorsko komisijo za ravnanje z nevarnimi snovmi in še podkomisijo za azbest, katere glavna naloga je bila priprava nacionalnih smernic za azbest, ki so prvi dale podrobnejšo sliko o problematiki azbesta. Po podatkih proizvajalcev (dejanske koliine so po ocenah strokovnjakov veje) smo v 53 letih v Sloveniji izdelali 7,3 milijona ton salonitnih ploš za kritine, 1,5 milijona ton cementnoazbestnih vodovodnih cevi, ton lepil, 1,9 milijonov kosov zavornih oblog, popravili ali obnovili ve kot vagonov ipd. (Vilfan Alenka,2001). Ti podatki so pomembni zato, da bi na podlagi koliine azbestnih izdelkov lahko ocenili, kolikšne koliine bo treba odložiti na deponijah. Življenjska doba teh izdelkov je let in se poasi izteka. Toda podjetja nimajo evidenc o koliini in vrsti odpadkov, pogosto ne vedo, kam so jih odvažali, dovoljevala so, da so ljudje odnašali domov vree istega azbesta, s katerim so posipavali dvoriša, poti 11

20 Najve azbesta je pri nas v strešnih kritinah in vodovodnih ceveh. V primerih, e strešna kritina ne presega površine 1000 kvadratnih metrov oziroma, e azbestne cevi ne merijo ve kot 300 metrov in e vsa dela potekajo na prostem, lahko posamezniki tudi sami opravijo zamenjavo. Seveda morajo poskrbeti, da so odpadki previdno odstranjeni, primerno zašiteni (shranjeni v neprepustne vree, debele najmanj 0,4 milimetra) in na vidnem mestu oznaeni z napisom»azbestni odpadek«. Odpeljati jih je treba na posebna odlagališa za nevarne odpadke. Cena za odvoz in deponiranje je med in tolarji, kar v strukturi stroškov ob zamenjavi strehe predstavlja med tremi in petimi odstotki (Bauman Bojan 2004). Najbrž se prav zaradi tega veliko ljudi raje odloi za odvoz materiala na divja odlagališa, saj nadzora nad ravnanjem z odsluženimi kritinami doleta 2003 ni bilo. Stanje se bo v bodoe morda izboljšalo, saj imajo po sprejetju pravilnika o gradbenih odpadkih (Uradni list RS,št.:3/03), inšpektorji od investitorjev pravico zahtevati potrdila, iz katerih mora biti razvidno, kaj so naredili z odsluženimi kritinami. Evidenco o lastnikih objektov, ki so v preteklosti prekrivali strehe s salonitnimi kritinami, ima država precej dobro te podatke je bilo namre treba navesti ob popisu prebivalstva leta Slika 2:»Salonitke«3.4.Azbestna zakonodaja 12

21 Znanstveni dokazi, da vse vrste azbestnih vlaken povzroajo azbestne bolezni, so v sedemdesetih in osemdesetih letih spodbudile številne evropske države, lanice EU, da so v skrbi za zdravje ljudi zaele sprejemati zakone za omejitev prodaje in uporabe azbesta, za vzpostavljanje pravil za nadzor nad uporabo azbesta na delovnem mestu ter za zmanjševanje in obvladovanje obremenjevanja okolja z azbestom. Na Danskem so že leta 1972 prepovedali uporabo azbesta kot izolacijskega materiala ter nanašanje azbesta z brizganjem. Istega leta so v Angliji prenehali uvažati modri azbest, istoasno pa so doloili tudi mejne vrednosti koncentracij azbestnega prahu na delovnem mestu. Na Švedskem so prepovedali uporabo in prodajo modrega azbesta leta 1975, leto kasneje pa tudi uporabo azbest-cementnih proizvodov. V Franciji so leta 1977 prvi nadzorovali mejne vrednosti azbestnih vlaken na delovnem mestu, naslednje leto pa so prepovedali uporabo azbesta za brizganje. Tudi Nizozemci so leta 1977 prepovedale brizganje azbesta, podobne ukrepe pa so v istem asu sprejemale tudi številne druge države (Remškar Zlata,2001). Mednarodna organizacija za raziskovanje raka, IARC, je leta 1977 uvrstila azbest v prvo skupino karcinogenih snovi, za katere je dokazano, da povzroajo raka pri ljudeh, kljub temu pa je bil v Sloveniji šele leta 1996 sprejet Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno ZPPPAI (Uradni list RS, št. 56/96, 35/98 in 86/00) ). Zakon je dokonno prepovedal zgolj proizvodnjo azbestnih izdelkov, za drugo azbestno proizvodnjo pa je predvidel postopno ukinitev in nadomešanje. Šele Uredba o prepovedi in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. 20/98) je prepovedala proizvodnjo in promet z vsemi vrstami azbesta, razen za raziskovalne in razvojne namene. Leta 1997 je bil konno sprejet tudi Pravilnik o doloitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/97), v katerem so azbestne bolezni opredelili kot poklicne bolezni in ki naj bi urejal pravice obolelih zaradi posledic dela z azbestom. Lahko reemo, da pozno, saj so na Finskem azbestno bolezen kot prvo poklicno bolezen priznali že leta Ker je v našem delovnem in bivalnem okolju še vedno veliko izdelkov in materialov, ki vsebujejo azbest in še vedno obstaja tveganje za izpostavljenost azbestnim vlaknom, predvsem pri izvajanju vzdrževalnih, sanacijskih in rušilnih del, je tej zakonodaji v zadnjih letih sledila zakonodaja s podroja varnosti in zdravja pri delu in varovanja okolja. 13

22 3.4.1.Direktive ki jih za delo z azbestom predpisuje Evropska unija. Leta 1983 so v Evropi spoznali, da potrebujejo enotno zakonodajo, ki bo varovala delavce pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu in tako sprejeli prvo od direktiv, ki so obravnavale azbest, in sicer Direktivo 83/477/EEC o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbesta pri delu. Z direktivo je doloeno, da morajo delodajalci narediti oceno tveganja, ki ga za delavce predstavlja izpostavljenost azbestnim vlaknom ter izvajati preventivne ukrepe za varovanje delavcev pred izpostavljenostjo azbestu. Z direktivo je bilo prepovedano tudi brizganje azbesta, doloene so bile dovoljene mejne vrednosti izpostavljenosti azbestu, uvedeni so bili številni ukrepi za varovanje zdravja delavcev, med drugim tudi zdravstveni nadzor delavcev, pravilno išenje delovnih podroij idr. Dopolnjena je bila z Direktivami 91/382/EEC, 98/24/EC in 2003/18/EC. Leta 1983 je bila sprejeta tudi Direktiva 83/478/EEC, s katero so (z nekaj izjemami) doloili prepoved prodaje in uporabe krocidolita in obvezno uporabo opozorilnih nalepk za vse proizvode, ki so vsebovali azbest. S sprejetjem Direktive 85/610/EEC je bila prepoved razširjena na vse ostale vrste azbesta. Prepovedana je bila uporaba in prodaja azbesta in vseh izdelkov, ki vsebujejo azbest. V istem obdobju so bili z Direktivo 87/217/EEC, ki je izhajala iz Direktive 78/319/EEC, sprejeti ukrepi za prepreevanje in zmanjšanje obremenjevanja okolja ter nadzor nad odpadki, ki vsebujejo azbest. Na ta nain je bilo zagotovljeno varovanje okolja in posredno tudi zdravja ljudi. Direktivi sta bili posodobljeni z Direktivo 91/689/EEC. V zaetku devetdesetih, ko so se posledice uporabe azbesta že kazale v vsej razsežnosti, so zaeli v industriji namesto azbesta uporabljati manj nevarne oziroma nenevarne snovi, v smeri obvladovanja nevarnih snovi pa se je razvijala tudi evropska zakonodaja. V Direktivi 67/548/EEC, ki ureja razvršanje, pakiranje in oznaevanje nevarnih snovi, so bile vse vrste azbesta razvršene v prvo skupino karcinogenov, za katere je dokazano, da povzroajo raka pri ljudeh. Leta 1990 je bilo z Direktivo 90/394/EEC o zašiti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti karcinogenom vpeljano naelo nadomešanja karcinogenih snovi z nenevarnimi ali manj nevarnimi snovmi. Ta doloba je mono pospešila razvoj nadomestil. Številna podjetja so se, v mrzlinem iskanju nadomestkov za azbest, odloila uporabljati 14

23 snovi, ki niso ni manj nevarne kot azbest. Potencialno so lahko še bolj nevarne, ker so delavci pri uporabi azbesta uporabljali sredstva za osebno varnost, pri nadomestkih pa ne. Z Direktivo 91/659/EEC je bila doloena popolna prepoved prodaje in uporabe vseh vrst azbestnih vlaken; izjema so bila krizotilna vlakna. Doloenih je bilo štirinajst kategorij proizvodov, ki ne smejo vsebovati krizotila. To pomeni, da je prodaja ostalih proizvodov, vkljuno z azbestno-cementnimi, kot so cevi in strešna kritina, ki niso bili vkljueni v posamezne kategorije, nemoteno potekala dalje. Do leta 1991 je tako EU vzpostavila politiko na podroju nadzorovane uporabe azbesta in azbestnih proizvodov. Ker ni bila v obdobju od leta 1991 do 1999, na tem podroju sprejeta nobena nova direktiva, so posamezne lanice v skrbi za varovanje javnega zdravja sprejele dodatne ukrepe za omejevanje proizvodnje, prodaje in posledino uporabe proizvodov, ki jih direktive niso zajemale. Leto 1999 je bilo prelomno v zgodovini uporabe azbesta. Sprejet je bil Aneks I k Direktivi 76/769/EEC o nevarnih snoveh in pripravkih. Sprejetje aneksa je napovedalo konec uporabe azbesta v državah EU. Z aneksom je doloeno, da morajo vse države, lanice EU, najkasneje do 1. januarja 2005 prenehati uporabljati krizotil. Z direktivo se je prepoved krizotila v proizvodih razširila tudi na azbest-cementne proizvode (cevi, strešne kritine, fasadne ploše), torne proizvode (zavore in sklopke za torna vozila) ter tesnila in veziva. V direktivi je doloeno tudi, da morajo vse države svojo zakonodajo uskladiti z direktivo najkasneje do 1. januarja Direktiva ne zahteva takojšnje odstranitve azbesta in proizvodov, ampak svetuje postopno odstranjevanje dotrajanih proizvodov. Dokler so nepoškodovani, jih je najbolje pustiti tam, kjer so, in jih redno pregledovati. Tveganje, ki ga predstavlja azbest za zdravje ljudi, je namre bistveno veje, e se vgrajeni azbest nestrokovno odstrani. Edina izjema pri prepovedi krizotila so membrane, ki se uporabljajo za elektrolizo v industriji klora. Krizotila v membrani zaenkrat namre ni mogoe nadomestiti brez tveganja za varnost delavcev (nevarnost eksplozije), poleg tega pa je tveganje za izpostavljenost delavcev zelo majhno, ker celoten postopek poteka v zrani zapori, poleg tega pa membran ni v prosti prodaji (Remškar Zlata,Delo+varnost,2001) Veljavni predpisi v Sloveniji Danes veljajo v Sloveniji na tem podroju naslednji predpisi: Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno ZPPPAI (Uradni list RS, št. 56/96), 15

24 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99), Zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99), Pravilnik o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 72/01), Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornik in / ali mutagenim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 38/00), Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 33/01), Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02), Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03), Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/00), Pravilnik o razvršanju, pakiranju in oznaevanju nevarnih snovi (Uradni list RS, 101/02), Pravilnik o doloitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/97), Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88), Pravilnik o sporoanju podatkov za kemikalije (Uradni list RS, št. 104/03), Uredba o prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. 49/01), Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepreminih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94), Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju odpadnih voda (Uradni list RS, št. 75/97), Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št.66/96), Odredba o uvozu, izvozu in tranzitu odpadkov (Uradni list RS, št. 39/96) Prilagoditve slovenskih podjetij novi zakonodaji V Sloveniji je 14 podjetij uporabljalo azbest v svoji proizvodnji, deset podjetij je vgrajevalo uvožene izdelke, osem pa jih je prodajalo v maloprodaji (Tavar Borut, 2003). Tako naj bi bilo od leta 1946 v Slovenijo uvoženih ton azbesta. Poleg poslovnega sistema Salonit Anhovo, kjer so azbest kot surovino uporabljali v najvejem obsegu, so na seznamu podjetij, ki so bili veliki uporabniki, še Termika, Izolirka, Fragmat Izolirka, Sinter, Donit Tesnit, Donit Laminati, Donit Pletilnica Sodražica, Kolektor Idrija, Ladjedelnica Izola, Tesnila TMT, Swaty, Filautro Slovenija ter TmT in TiT Velika Loka. 16

25 Podjetja, ki izdelkov niso uporabljala za proizvodnjo materialov ali izdelkov, ampak so izdelke, ki so vsebovali azbest, vgrajevala, popravljala, vzdrževala ali uporabljala, so Železarne Ravne, Slovenske železnice, TDR Metalurgija Ruše, Opekarne Ormož, Pragersko, Košaki, Novo mesto, Tondach in rnue, IGM Strešnik, d.d., Acroni, Elektrode Jesenice, Gorenje, Rafinerija nafte Lendava, Jelovica in Marles (Vilfan Alenka,2001)]. Poleg naštetih podjetij, so azbest uporabljali tudi avtomobilski industriji vgrajevali so zavore in sklopke, narejene iz azbesta, v zaetku pa so ga uporabljali tudi za izolacijo podvozij. Iz azbesta so bile narejene tudi nekatere zašitne obleke. Uporabljali so jih v obratih, kjer so bili delavci izpostavljeni visokim temperaturam. Iz takšnega materiala so bile celo zašitne maske, zato so delavci ta vlakna vdihavali tudi, ko so mislili, da so zašiteni. Iz azbesta so izdelovali tudi filtre za belo vino, ki so jih uporabljali za bistrenje. Žveplo so nanašali na mreže iz azbesta in tako so v litru belega vina vasih odkrili tudi ve azbestnih vlaken kot v vodi, ki je tekla po azbestnih ceveh (Bauman Bojan,Veer,2001). Podjetja so se bila zaradi zakonske prepovedi uporabe azbesta prisiljena prilagoditi novi situaciji nekatera bolj, druga manj uspešno. Tovarna Salonit Anhovo, ki je bila glavni uvoznik azbesta (uvozili so skoraj 90% vsega azbesta v Sloveniji), je po letu 1996 nadaljevala s proizvodnjo strešne kritine brez azbesta. Obdržala je del opreme, ki jo je bilo mogoe uporabljati tudi v novem proizvodnem postopku ter kupila novo opremo, tako da so azbest-cementno tehnologijo pri izdelavi kritin nadomestili z vlaknato-cementno. V prvem delu posodobitve so usposobili linijo za proizvodnjo valovitih ploš, v drugem pa linijo za proizvodnjo ravnih strešnih ploš malih in velikih formatov. Trebanjsko podjetje Tesnila TMT se je zaradi prepovedi prodaje izdelkov iz azbesta usmerilo v izdelavo papirnih tesnil, ki so jih lahko izdelovali na istih strojih, kot azbestna. V podjetju Donit Tesnit so uporabo azbesta v proizvodnji v celoti ukinili med zadnjimi, leta 2001(Manfreda Dragica,2003). Razvili so lastno tehnologijo za proizvodnjo tesnitov brez azbestov in proizvodnjo doma preusmerili v neazbestno, zaradi ozkega proizvodnega programa pa so obdržali del trga in skladiše azbesta preselili na Hrvaško, proizvodnjo pa na Daljni vzhod, kjer bo uporaba azbesta še dolgo dovoljena, poleg tega pa je tam tudi cenejša delovna sila. 17

26 Ljubljanska Termika je v letih od 1970 do 1976 porabila ton azbesta za brizganje, od tega osem odstotkov za izolacije stavb v Sloveniji (Tavar Borut,2003). Zdaj izdelujejo strešne kritine, toplotne in zvone izolacije ter fasadne obloge brez azbesta. V Pletilnici Sodražica so s poskusno proizvodnjo tkanja mrež iz azbestnih žic zaeli leta Med leti 1970 in 1980 je podjetje zaposlovalo 150 delavcev. Meseno so predelali 10 ton azbesta, v stik z njim pa so prihajali praktino vsi delavci in ne samo delavci za stroji. Z azbestom so prenehali delati leta 1987, ko so zaposleni iz asopisov zvedeli za njegovo škodljivost in se zato uprli, da z azbestom ne bodo ve delali. V ladjedelnici Izola so azbestni material vgrajevali v letih , kot izolacijske obloge. Za izolacijo velikih površin, npr. ladijskih trupov, pa so uporabljali kar isti azbest, ki so ga nanašali z brizganjem ali rono. Letno so porabili tono azbesta (Menih Mihali Kristina 2000). Leta 1996 so prenehali z njegovo uporabo, vendar je azbest kot izolacijski material še vedno vgrajen. Do sprošanja azbestnih vlaken tako prihaja pri razrezu ali sanaciji ladij, pri odstranjevanju ali premazovanju materialov, pri popravilih in vzdrževanju. V TVT Tovarni tirnih vozil Maribor so azbest uporabljali do leta Letno so ga porabili kar 70 ton (Menih Mihali Kristina,2000), uporabljali pa so ga za brizganje zunanjega plaša in na mestih, kjer je bila nevarnost pregretja. Brizgali so ga v veliki industrijski hali, prostor pa ni bil loen od preostale proizvodnje, zato so bili azbestu izpostavljeni praktino vsi tamkajšnji delavci. Po podatkih (Milakovi Tanja,2004) naj bi bilo škodljivim vplivom azbesta v tem podjetju letno izpostavljenih kar okoli 1200 zaposlenih. Z azbestom danes ne delajo ve, še vedno pa z vagonov odstranjujejo azbestno maso in jo nadomešajo z neazbestno. 18

27 3.5.Hipoteza Vsako informiranje in osvešanje o nevarnostih, ki jih v sebi skriva azbest, je doprinos k bolj varnemu in zdravemu življenju, tako v podjetjih v katerih se sreujemo z azbestom, kakor tudi v našem domaem življenjskem okolju. V vaseh in mestih kjer živimo, nas obkroža na tisoe kvadratnih metrov azbestnih kritin, fasadnih oblog, kilometri cevi, ki do nas pripeljejo «pitno«, vodo in vsa ta sredstva so ravno na koncu svoje življenjske dobe. Ljudje se moramo še kako zavedati, kako jih bomo odstranili in kako shranili, da ne bodo ogrožali nas in naših zanamcev. 19

28 4.0.MODEL REŠITVE 4.1.Tehnine rešitve Med tehnine rešitve, ki jih predvideva model rešitve problema azbesta v Centralnih delavnicah Ljubljana d.o.o. sodijo: -Opraviti meritve prisotnosti azbestnih vlaken v zraku v vseh delovnih prostorih -Nabaviti sesalce z HEPA filtri, ki so namenjeni za sesanje azbestnega prahu. -Oistiti delovne prostore od vrha navzdol. -zagotoviti redno in uinkovito išenje in vzdrževanje vseh stavb in/ali obratov ter opreme pri predelavi ali obdelavi azbesta; -Prepreiti ponoven vnos azbesta v oišene delovne prostore; -Ugotoviti kje na vozilih Slovenskih železnic se nahajajo deli, ki vsebujejo azbestna vlakna; -Pripraviti brošuro v kateri so navedene: nevarnosti azbesta, navodila za varno delo, zašitna sredstva ter mesta kje vse na vozilih SŽ se nahajajo azbestna vlakna (priloga te naloge), ter jo razdeliti med zaposlene; -Urediti posebne prostore za odstranjevanje azbesta, demontažo manjših rezervnih delov, ki vsebujejo azbestna vlakna.(peskalna komora, delavnica za demontažo manjših rezervnih delov). Ta obmoja morajo biti jasno razmejena in oznaena z znakom za prisotnost azbestnih vlaken: -v najkrajšem asu zamenjati azbest ali materiale ki vsebujejo azbest, z nenevarnimi ali manj nevarnimi snovmi ali pripravki; -zagotoviti ustrezno varovalno opremo, zamenjavo onesnažene obleke za isto; -zagotoviti namestitev varovalne opreme na tono doloenem mestu in pravilno išenje, vzdrževanje in shranjevanje; -zagotoviti garderobni prostor za loeno shranjevanje civilne in varovalne obleke; -v delavnicah prepovedati kajenje, uživanje hrane in pijae, obenem pa zagotoviti ustrezen prostor, v katerem lahko delavci uživajo hrano in pijao brez nevarnosti za zdravje; -zagotoviti delavcem ustrezne umivalnice, kopalnice s prhami in toaletne prostore; -azbest kot surovino shranjevati v ustrezni zapeateni in oznaeni embalaži; -odpadke, ki vsebujejo azbest, zbirati in jih kakor hitro je mogoe, odstranjevati z delovnega mesta v ustrezno zapeateni embalaži z oznako, da vsebujejo azbest. 20

29 4.2.Organizacijske rešitve Postopki za varno uporabo azbestnih materialov in izdelkov, ki vsebujejo azbest Kljub temu, da je uporaba azbesta z zakonom prepovedana, še vedno obstaja veliko tveganje za izpostavljenost azbestu, predvsem zaradi velikih koliin azbesta, ki so bile v preteklosti vgrajene v stavbe. Mnogo instalacij, streh, ometov, podov ipd., ki vsebujejo azbest, je danes obrabljenih, pokvarjenih ali unienih, zato jih je treba zamenjati. Ravno zaradi tega se je število delavcev, pri katerih obstaja tveganje zaradi izpostavljenosti azbestu, mono povealo. V to skupino delavcev uvršamo vse vrste inštalaterjev, elektriarje, polagalce kablov, podov in streh, gradbene delavce, vzdrževalce železniških vozil, itd. Pod terminom delo z azbestom mislimo vse aktivnosti, pri katerih so delavci lahko izpostavljen azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest. Sem štejemo tudi dodatna oziroma pomožna dela, kot so (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 33/01)): vstopanje v prostore, ki so onesnaženi z azbestnim prahom, jemanje vzorcev, izpraznitev prostorov, ki so onesnaženi z azbestnim prahom, priprava gradbiš, e pri tem ni možno izkljuiti možnosti sprošanja azbestnih vlaken, išenje prostorov in predmetov, ki so onesnaženi z azbestnim prahom, prevozi po gradbišu, skladišenje snovi, ki vsebujejo azbest, odstranjevanje odpadkov, ki vsebujejo azbest ipd. 21

30 NA RAŠ AJ O E TVE GA NJE VRSTA DELA neposredno delo z vlaknatimi materiali pogosto delo z vlaknatimi ali nevlaknatimi materiali, pri katerem se uporablja rotacijsko orodje z visokim številom obratov v zaprtih prostorih vrtanje v vlaknat material ravnanje z azbestnimi vrvmi ali pletenimi elementi ter delo z azbestnimi plošami, pri katerem se uporablja rono orodje delo z azbestnimi odpadki in delo, kjer prihaja do sprošanja azbestnih vlaken zaradi udarcev ali vibracij na vlaknat material vzorenje odstranjevanje azbestnih ploš neposredno delo s kompaktnimi azbestnimi materiali ob uporabi ronega orodja delo v bližini vlaknatih materialov ravnanje z ne vlaknatimi materiali Slika 3: Tveganje, ki ga predstavlja delo z azbestom 4.2.2Varovanje zdravja delavcev Pravica do varnih in zdravih delovnih pogojev je uvršena med politine, državljanske, ekonomske in socialne pravice, kar pomeni, da je pravna ureditev varnega in zdravega dela sestavni del sistema socialne varnosti. Pojem varnost in zdravje pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob doloanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se prepreujejo oziroma obvladujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela omogoa delavcu najvejo možno mero zdravstvene in psihofizine varnosti. Delodajalec je dolžan svoje ukrepe zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu prilagajati spremenjenim okolišinam ter stalno izboljševati stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Kljub temu, da s predpisi doloamo vedno nižje dovoljene koncentracije azbestnih vlaken, ki so jim delavci lahko izpostavljeni brez uporabe osebne varovalne opreme, moramo vedeti, da vsaka poklicna izpostavljenost predstavlja tveganje za razvoj azbestnih bolezni. Delavci so še danes in bodo tudi v prihodnje izpostavljeni azbestu pri izvajanju rušilnih, sanacijskih in vzdrževalnih del na objektih in napravah, ki vsebujejo azbest. Pri izvajanju teh del je zaradi 22

31 naina dela izpostavljenost azbestu zelo težko nadzorovati, zato lahko koncentracija azbesta v zraku delovnega okolja hitro preseže dovoljeno. V Sloveniji veljajo naslednje omejitve in prepovedi, katerih namen je zagotoviti varnost in zdravje delavcev (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 33/01): Azbesta in pripravkov, ki vsebujejo azbest, ni dovoljeno brizgati, prav tako ni dovoljena uporaba izolacijskih in zvono izolacijskih materialov z gostoto manj kot 1 g/cm3, ki vsebujejo azbest; mladih delavcev do 18. leta starosti ter noseih in dojeih delavk ni dovoljeno razporediti na delovna mesta, kjer so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest; delavci, ki so izpostavljeni azbestu, ne smejo delati ve kot 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden in ne smejo biti plaani po storilnosti; delodajalec ne sme oddati v delo na dom tistih del, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest Naloge delodajalca Delodajalcu narekuje obveznosti Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99), poleg tega pa ima še dodatne obveznosti za vsa dela, kjer so oz. So lahko delavci izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Delodajalec mora: vsaj 15 dni pred zaetkom teh del o tem pisno obvestiti inšpektorat RS za delo; izdelati oceno tveganja za izpostavljenost azbestnemu prahu in/ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, na podlagi katere se doloi potrebne varnostne ukrepe. Oceno tveganja mora delodajalec obnavljati v rednih asovnih presledkih in pri vsaki spremembi razmer, ki lahko vplivajo na izpostavljenost azbestnemu prahu in prahu materialov, ki vsebujejo azbest; poskušati zamenjati azbest ali materiale, ki vsebujejo azbest, z nenevarnimi ali manj nevarnimi snovmi ali pripravki; zmanjšati število delavcev, ki so ali imajo možnost, da so lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, na najmanjše možno število; nartovati delovni proces tako, da ne pride do izpušanja azbestnega prahu v zrak oziroma zagotoviti, da se azbestni prah odstranjuje im bližje viru; 23

32 dovoliti dostop na ogrožena obmoja le delavcem, katerih prisotnost je nujna. Ta obmoja morajo biti jasno razmejena in oznaena s sledeim znakom: Slika 4: Opozorilni znak za prisotnost azbestnih vlaken zagotoviti ustrezno varovalno opremo, zamenjavo onesnažene obleke za isto; zagotoviti namestitev varovalne opreme na tono doloenem mestu in pravilno išenje, vzdrževanje in shranjevanje; prepovedati kajenje; usposobiti delavce in jih obvešati o morebitnem tveganju za zdravje, uvedenih ukrepih za zmanjšanje in prepreevanje izpostavljenosti, higienskih ukrepih, uporabi in nošenju varovalne opreme, mejnih vrednostih in nainu nadzora zraka; voditi evidenco izpostavljenih delavcev; azbest kot surovino shranjevati v ustrezni zapeateni in oznaeni embalaži; odpadke, ki vsebujejo azbest, zbirati in odstranjevati z delovnega mesta. 24

33 Slika 5: Nalepka za oznaevanje izdelkov, ki vsebujejo azbest Meritve koncentracije azbestnih vlaken Pri merjenju koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu se upošteva samo vlakna z dolžino, vejo od 5 µm, premerom, manjšim od 3 µm in z razmerjem dolžina:širina > 3:1. Koncentracije azbestnih vlaken, ki so jim delavci izpostavljeni pri svojem delu, ne smejo presegati z zakonom doloenih mejnih vrednosti, ki so (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 33/01)): Koncentracija krizotilnih vlaken v zraku na delovnem mestu: 0,6 vl/cm 3 Koncentracija vseh drugih azbestnih vlaken, bodisi samo azbestnih vlaken ali v mešanicah, vkljuno z mešanicami, ki vsebujejo krizotil, v zraku na delovnem mestu: 0,3 vl/cm 3 Delodajalec mora zagotoviti meritve koncentracij azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu: -vsake 3 mesece in ob uvedbi vsake tehnine spremembe; -enkrat na leto, e ni bistvene spremembe v razmerah na delovnem mestu ali rezultati zadnjih dveh meritev niso pokazali ve kot polovico mejnih vrednosti; 25

34 -za merjenje koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu se mora uporabiti metodo merjenja s pomojo transmisijskega elektronskega mikroskopa. Zagotovljeno mora biti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejnih vrednosti. V primeru prekoraitev je potrebno ugotoviti vzroke in sprejeti ukrepe za njihovo odpravo ali izboljšanje razmer ter izvesti kontrolne meritve Zdravniški pregledi Delodajalec mora še pred zaetkom dela in v rednih asovnih obdobjih (12-36 mesecev), v asu trajanja izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu, zagotavljati zdravstvene preglede za vsakega delavca. Pooblašeni zdravnik mora biti seznanjen s pogoji izpostavljenosti vsakega delavca in meritvami koncentracij azbesta v zraku na delovnih mestih. Pooblašeni zdravnik mora predlagati potrebne individualne in kolektivne varnostne in preventivne ukrepe. e pooblašeni zdravnik pri posameznem delavcu ugotovi, da obstaja neposredna nevarnost za nastanek zdravstvene okvare, ali v primeru, da zdravstvena okvara že obstaja, mora priporoiti prepoved izpostavljenosti azbestnemu prahu. V tem primeru mora delavca seznaniti z rezultati zdravniškega pregleda in mu svetovati, kaj naj stori, da bo svoje zdravje ohranil oziroma kje naj iše nadaljnjo zdravniško pomo. V okviru nadzorovanja zdravja delavcev je treba zagotoviti: - vodenje delaveve zdravstvene in delovne anamneze; - klinini pregled s poudarkom na pregledu dihal; - rentgensko slikanje prsnega koša, kadar je to potrebno; - druge preglede in specialne preiskave Kaj lahko delavec stori sam? Vsak delavec mora vedno upoštevati vsa navodila delodajalca za varno delo z azbestom. Vedno mora upoštevati naslednje (Vreko Petra,2002): - Kadar dela z azbestnimi materiali, vkljuno z azbestnimi odpadki, jih mora predhodno navlažiti - Za obdelovanje azbestnih materialov ne sme uporabljati orodij na mehaniziran pogon (npr. žage, vrtalniki, brusilke ). - Uporabljati mora osebno varovalno opremo, ki jo ponudi delodajalec (npr. maske, 26

35 delovna oblaila za enkratno uporabo itd.). - Za pravilno namestitev, uporabo in išenje maske mora biti ustrezno usposobljen. - Skrbeti mora za to, da se odpadki ne bodo kopiili na delovnem mestu. - Vse azbestne odpadke mora dati najprej v prvo polietensko vreo, nato še v drugo polietensko vreo, jo ustrezno zapreti in oznaiti, da vsebuje azbest. - Azbestni prah se isti z uporabo metode, kjer ne bo prišlo do prašenja. Najbolj priporoljiva je uporaba vakuumskega istilca»tipa H«, z uinkovitim filtrom. V primeru, da tega istilca ni na razpolago, se uporabi navlaženo delovno obleko, ki se jo po uporabi odstrani kot azbestni odpadek. Za odstranjevanje azbestnega prahu se ne sme uporabljati metel in krta! - Na delovnem mestu se ne sme kaditi! - Pred uživanjem hrane in pijae na koncu delovnega dne si temeljito umije roke in obraz - Delovne obleke za vekratno uporabo se nikoli ne nosi domov. Za išenje onesnažene obleke je zadolžen delodajalec. 4.3.Kadrovske rešitve Upokojevanje Vlada RS je po sprejetju ZPPPAI leta 1996 ustanovila Komisijo za uveljavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, z namenom, da se zagotovi socialna varnost delavcev, ki so postali tehnološki presežek in jim ni bilo mogoe niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališa v roku enega leta, zaradi ukinitve proizvodnje azbest-cementnih izdelkov in nadomešanja druge azbestne proizvodnje v neazbestno in socialno varnost delavcev, ki so zboleli za poklicno boleznijo, ki jo povzroa azbest. Do konca junija 2003 je Komisija izdala 1284 odlob o upokojitvah delavcem iz enajstih razlinih družb, ki so izpolnjevale pogoje za pridobitev pokojnine pod ugodnejšimi pogoji (glej: Tabela 1). Skupni ocenjeni znesek je bil nekaj manj kot 2,2 milijardi tolarjev, do pa je bilo plaano 1162 odlob. Odmero in izplaevanje pokojnin izvaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. 27

36 Delavci družb 7. len ZPPPAI Skupaj delavci 1. odstavek 2. odstavek 3. odstavek Salonit Anhovo TVT Maribor Slovenske železnice TmT Velika Loka Donit Tesnit Medvode Fenolit Borovnica Filtrauto / Donit Filter Izolirka Ljubljana Termika Ljubljana Donit Laminati Fragmat Izolirka TiT Velika Loka Skupaj izdanih odlob Tabela 1: Število vseh izdanih pozitivnih odlob o upokojitvi pod ugodnejšimi pogoji na podlagi ZPPPAI, od do po gospodarskih družbah, glede na prvi, drugi in tretji odstavek 7. lena. 7.len ZPPPAI v svojem 1. odstavku govori, da pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji lahko uveljavljajo delavci, e do dosežejo starost 45 (ženske) oziroma 50 let (moški), ter pokojninsko dobo, ki je dejansko trajala najmanj 28 let za moške in 25 let za ženske in so od tega do najmanj 10 let delali neposredno pri proizvodnji azbestnih izdelkov ali v servisnih službah neposredno v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov. Drugi odstavek 7. lena ZPPPAI se glasi: Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji lahko uveljavljajo tudi delavci in delavke, e do dopolnijo starost ženske 48 let in moški 53 let ter dosežejo pokojninsko dobo v dejanskem trajanju 35 let za moške in 30 let za ženske in so od tega do najmanj 20 let delali v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest. 28

37 V tretjem odstavku ZPPPAI doloa, da lahko pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji uveljavijo tudi tisti, ki zbolijo za poklicno boleznijo zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu na delovnemu mestu in dosežejo pokojninsko dobo najmanj 23 let moški in 20 let ženske. Iz tabele torej lahko razberemo, da je med upravienci do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji približno 60% delavcev iz neposredne proizvodnje, nekaj ve kot 4% tistih, ki so delali v podjetjih, katera so v proizvodnji uporabljala azbest in 36% delavcev, ki so oboleli za poklicno boleznijo zaradi izpostavljenosti azbestu. Komisija se je od 1. julija do 31. decembra 2003 sestala še enkrat. Obravnavala je 25 vlog delavcev in izdala 23 pozitivnih odlob za delavce iz Salonit Anhovo, Filtrauto Medvode, SŽ- Centralne delavnice in Swaty Maribor. Zaradi neizpolnjevanja pogojev je Komisija izdala eno zavrnilno odlobo in sprejela umik zahtevka za enega delavca. Programi prestrukturiranja družb so se z 31. decembrom 2003 zakljuili in z njimi tudi upokojevanja pod ugodnejšimi pogoji po 1. in 2. odstavku 7. lena ZPPPAI. Upokojevanje po 3. odstavku 7. lena ZPPPAI (oboleli delavci) pa se nadaljuje tudi v letu V mesecu decembru 2004 je bila veljavnost zakona(oboleli delavci) podaljšana za eno leto se pravi do konca leta V tem asu naj bi vlada pripravila nov zakon Odškodnine e obstaja sum, da je delavec zbolel za azbestno boleznijo, ga osebni zdravnik pošlje na podrobnejše preglede k specialistu medicine dela. Ta mora zbrati vso potrebno dokumentacijo o zdravstvenem stanju bolnika in jo nato poslati posebni verifikacijski komisiji pri ministrstvu za zdravje. Ta na podlagi dokumentacije diagnozo potrdi ali ovrže. Postopek verifikacije poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu je stekel v letu 1998, ko so se zaele sklepati tudi prve poravnave. Do konca leta 2003 je šlo v Sloveniji skozi postopek verifikacije ljudi, od tega so ljudem priznali poklicno bolezen. Kar 28 odstotkov oškodovancev ima azbestozo, dobre 4 odstotke pa je rakavih bolnikov. Povprena odškodnina znaša 2,5 milijona tolarjev, tisti, ki imajo raka, pa prejmejo od 7,9 do 8,4 milijona tolarjev (Ali Jani,2003). Na priznanje poklicne bolezni in odškodnine aka v Sloveniji še ve delavcev, ki so v preteklosti delali z azbestom, saj je bilo še pred nekaj leti ve kot delavcev na leto izpostavljenih azbestnemu prahu. Glede na dolge latentne dobe lahko po ocenah strokovnjakov vrhunec obolenj v Sloveniji priakujemo šele leta

38 4.4.Finanne posledice reševanja azbestne problematike V letu 2005 so SŽ-Centralne delavnice Ljubljana d.o.o., za reševanje problematike azbesta v sami družbi, porabile okoli 11.milionov tolarjev. Stroški po so opisani v spodnji tabeli: Opis del Izvajalec Strošek/SIT Meritve azbestnih vlaken v zraku Zavod za varstvo pri delu ,00 išenje delavnic SŽ-CD ,00 Postavitev komore za peskanje Ferro rtali ,00 Kontejner za razgradnjo azbestnih delov SŽ-CD ,00 Nabava sesalcev BENT d.o.o ,00 Nabava odsesovalnega sistema ,00 SKUPAJ ,00 Tabela 2.: Stroški reševanja azbestne problematike v SŽ-CD Ljubljana d.o.o. Seveda pa je to šele zaetek reševanja problematike. Tu je še sprotna nabava ustrezne osebne varovalne opreme vkljuno z maskami, P3 filtri, HEPA filtri za sesalce in komoro, strošek ustreznega varovanja in strošek deponiranja na za nevarne odpadke predvidenih deponijah, v prihodnosti pa bo potrebno zamenjati še okoli 80000m2 salonitne kritine, ki vsebuje azbest. Delavcem bo potrebno zagotoviti ustrezne zdravstvene preglede, za kar se vodstvo Centralnih delavnic Ljubljana d.o.o., že dogovarja z priznano specialistko za azbestne bolezni dr.remškarjevo iz bolnišnice Golnik, v kateri se bodo ti pregledi vršili. Da bi se dokonno rešil problem azbesta na Slovenskih železnicah je potrebno dosei dogovor, da se z vozil Slovenskih železnic popolnoma odstrani azbestne materiale, saj se le tako lahko zagotovili varno delo vsem, ki vzdržujejo ali upravljajo z železniškimi tirnimi vozili in pa varnost vseh uporabnikov železniških storitev. Država kot lastnik železniških vozil bi za to morala nameniti okoli 3 miliarde tolarjev SKUPAJ

39 , ,661, ,713,8 13 tovorni vagoni potniški vagoni Skupaj SIT Tabela 3.: Plan potrebnih finannih sredstev za odstranitev celotnega azbesta Na podlagi strateškega plana in zmožnosti Centralnih delavnic Ljubljana d.o.o., bi bilo možno to narediti do konca leta 2010, za kar bi bilo potrebno letno nameniti cca ,00 SIT. Pri stroških odstranjevanja azbesta so Centralne delavnice Ljubljana d.o.o., trenutno odvisne od zelo ozkega kroga ponudnikov teh storitev. Stroški za popolno odstranitev pa so ocenjeni na cca ,00 SIT na lokomotivo. 31

40 5.0.PRAKTINA PRIMERA ODSTRANJEVANJA AZBESTA V nadaljevanju sta predstavljena primera dveh podjetij, kjer se sreujejo s problematiko azbesta. Prva je Nuklearna elektrarna Krško, kjer so azbest že odstranili, zato je predstavljen njihov pristop, ki velja za ustreznega pri varovanju zdravja delavcev in varovanju okolja. V drugem podjetju, to je podjetje SŽ - Centralne delavnice Ljubljana, pa se še išejo rešiteve za varno odstranjevanje azbesta z lokomotiv. Eden od možnih nainov je opisan v tej nalogi. 5.1.Nuklearna elektrarna Krško Nuklearna elektrarna Krško se je v asu rednega letnega remonta v letu 2001 odloila sanirati enega od dveh hladilnih stolpov. To je objekt v dolžini 80 metrov, ki je imel v notranjosti med nosilnimi mrežami vpetih oziroma naloženih okrog azbest-cementnih žlebov v obliki obrnjene rke U v skupni masi 300 ton. S pomojo razprševalnih ventilatorjev se preko žlebov (v primeru potrebe po dodatnem hlajenju) pretaka sekundarna hladilna voda zato, da pred izpustom v Savo ne preseže dovoljene temperature. V NEK so se odloili azbestcementne žlebie zamenjati z elementi podobnih oblik iz umetnih mas. O materialu, ki ga je bilo potrebno odstraniti, je bilo znano le, da je bil izdelan v Cementarni Split v letih od 1975 do Pred zaetkom rekonstrukcijskih del je NEK pri Zavodu za varstvo pri delu (v nadaljevanju ZVD) naroila najprej (Stermenszky Alenka,2002): pripravo usmeritev in zahtev, ki jih mora upoštevati podjetje s stališa varovanja zdravja delavcev in varovanja okolja pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri sanacijskih delih, ki bodo potekala ob odstranjevanju žlebiev, nato meritve emisijskih koncentracij azbesta v okolici hladilnega stolpa pred zaetkom del, sledila je analiza vsebnosti in vrste azbesta v azbest-cementnem materialu in analiza mulja, ki ga savska voda odlaga na dnu hladilnega stolpa, nadalje meritve koncentracij azbesta na delovnih mestih med rekonstrukcijskimi deli ter meritve emisijskih koncentracij po zakljuku del. 32

41 5.1.1.Izvedba naloge in metode meritev V zaetni fazi je ZVD naroniku pripravil osnovne usmeritve za varovanje delavcev in varovanje okolja pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu, ki jih mora delodajalec pri izvajanju del za vse delovne operacije opredeliti in opisati glede na vrsto in obseg izpostavljenosti ter as trajanja. Sanacijska dela, pri katerih gre za odstranjevanje azbesta, smejo potekati le, e ima podjetje, ki dela opravlja, zagotovljeno ustrezno varnostno-tehnino opremo in ustrezno usposobljene kadre. Usmeritve in ukrepe, ki jih mora upoštevati delodajalec, lahko zelo zgošeno povzamemo: -Delavci, ki bodo pri delu lahko izpostavljeni azbestu, morajo biti predhodno poueni in usposobljeni za predvidena dela, poueni morajo biti o tehninih ukrepih za varovanje zdravja in okolja, vkljuno z varovalno opremo ter o ravnanju z odpadki. Delodajalec mora o tem dati delavcem jasna pisna navodila. -Imenovati mora odgovorno osebo za izvedbo vzdrževalnih in sanacijskih del, ki ima zadostno znanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu in varstvom okolja. -Imenovati mora nadzornika izvedbe vzdrževalnih del s strokovnim znanjem in izkušnjami pri delu s snovmi, ki vsebujejo azbest, ki preveri, ali so delavci poueni in seznanjeni z navodili in ukrepi v zvezi z izvedbo del, varovanjem zdravja in okolja in zagotovi, da se z deli ne prine, preden niso opravljeni vsi predpisani ukrepi, zagotovi spoštovanje ukrepov med deli ter zagotovi, da se obmoje po zakljuku del oisti in da ostane oznaeno, dokler se na osnovi opravljenih meritev ne ugotovi, da je izmerjena koncentracija azbestnih vlaken manjša od 500 vl/m 3. -Upoštevati mora preventivne ukrepe glede varovanja in oznaevanja gradbiša, zbiranja, oznaevanja, transporta in odlaganja odpadkov. -Zagotavljati mora sanitarno-tehnine in higienske pogoje za delavce, ki izvajajo dela in ustrezno osebno varovalno opremo zanje. -Pred prietkom del mora izdelati oceno tveganja za zdravje in varnost delavcev, ki dela izvajajo ter s prijavo obvestiti pristojne organe (inšpekcijo dela, inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja) o kraju izvedbe del, imenu in naslovu izvajalca del, vrsti, postopkih in trajanju vzdrževalnih del, vrsti in koliini materiala, ki vsebuje azbest, številu izpostavljenih delavcev, rezultatih opravljenih meritev pred zaetkom del (analize materiala in rezultate meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku - nielno stanje), sprejetih preventivnih ukrepih za zdravje in varnost delavcev in varstva okolja, lokaciji odlagališa, na katerem ima zagotovljeno odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest. V drugi fazi je ZVD izvedel: 33

42 -analize vsebnosti in vrste azbesta v vzorcu materiala prelivnega žleba, -analize vzorcev mulja, odvzetih na razlinih globinah, -meritve imisijskih koncentracij azbesta pred prietkom del (nielno stanje) na štirih lokacijah v okolici hladilnega stolpa; istoasno so spremljali tudi smeri in hitrost vetrov, -meritve koncentracij azbestnih vlaken na delovnih mestih med opravljanjem sanacijskih del ter -kontrolne meritve koncentracij azbestnih vlaken v okolju po konanih sanacijskih delih. Analize vrste in vsebnosti azbesta v vzorcih azbest-cementnega materiala in vzorcih mulja so bile opravljene po metodi optine mikroskopije v presevni polarizirani svetlobi in po metodi rentgenske difrakcije. Vzorenje zraka na delovnih mestih in vzorenje zraka spodnjih plasti atmosfere v okolici hladilnega stolpa pred in po sanaciji je potekalo s prerpavanjem zraka skozi membranske acetat-celulozne filtre z umerjenimi vzorevalniki Casella. Filter je bil namešen v posebnem nosilcu, prirejenem za vzorenje vlaken. Analize vzorcev so bile opravljene po dveh metodah: s štetjem vlaken z optinim mikroskopom s faznim kontrastom in z uporabo analizne metode SEM-EDAX. Štetje vlaken je bilo opravljeno na Scanning elektronskem mikroskopu (JEOL JSM-T220), doloitev elementne kemijske sestave posameznih vlaken pa z EDXS. V asu meritev nielnega stanja so merili še smeri in hitrosti vetrov z univerzalnim anemometrom UAM-118 s pripadajoim dajalnikom smeri in hitrosti VTM-107 in izrisali rožo vetrov za obravnavano podroje Rezultati meritev Analiza azbest-cementnega prelivnega žleba Vzorec so sestavljale vlaknine debeline do najve 0,03 mm, povezane v snope in po sestavi pretežno anorganske. Po obliki in optinih lastnostih so ustrezale amfibolu, ki je bil na podlagi rentgenske difrakcije identificiran kot krizotil. Manjši del vlaken ni bil mineralnega izvora, po vsej verjetnosti je pripadal celulozi. Drobnozrnata ne vlaknata masa je bila deloma silikatno-karbonatni muljni nanos, odložen na material v obdobju delovanja naprave, deloma pa silikatni jalovinski drobci oziroma prikamnina azbesta, verjetno serpentinskega izvora. Del kalcita naj bi bil po ocenah sekundarnega nastanka - produkt karbonatizacije cementa. Identificirati je bilo možno tudi nekoliko portlandita in sadre. 34

43 Komponenta Vsebnost (vol. %) Krizotil 55,2 Silikatni mulj (kremen, drobci prikamnine, magnetit), glina 28,4 Kalcit, portlandit 14,3 Celulozna vlakna 2,1 Tabela 4: Kvantitativna sestava povprenega vzorca Sestava vzorcev mulja Analizirana sta bila dva vzorca mulja: odvzem 0 do 0,2 metra globine in odvzem 0,5 do 0,7 metra globine. Vzorca sta bila po kvalitativni in kvantitativni mineralni sestavi povsem enaka. Prevladovali so kremen, kalcit, dolomit in glineni materiali. Rentgenska difrakcijska analiza ni dokazala vsebnosti azbestnega materiala, z optino mikroskopijo pa so bili opaženi posamezni vlaknati materiali, ki so lahko azbestnega ali celuloznega izvora. Skupna vsebnost vlaknastih materialov ni presegala 0,5 vol % Rezultati meritev koncentracije azbesta v zraku na delovnih mestih V tabeli so podani rezultati meritev koncentracije azbesta v zraku na treh tipinih delovnih mestih pri odstranjevanju prelivnih žlebov in pri nalaganju na kamion. Dela so potekala v hladilnem stolpu in na prostem. Delavci so nosili osebno varovalno opremo za zašito dihal. Merilno mesto Koncentracija vseh vlaken št. vlaken/m 3 Koncentracija azbestnih vlaken (C) št. vlaken/m 3 Dovoljena koncentracija (MV) št. vlaken/m 3 C/MV Nalaganje žlebov na kamion Odstranjevanje žlebov v hladilnem stolpu (1) Odstranjevanje žlebov v hladilnem stolpu (2) , , ,01 35

44 Tabela 5: Meritve koncentracije azbestnih vlaken v zraku Iz rezultatov meritev je razvidno, da so bile izmerjene koncentracije azbestnih vlaken v asu meritev izredno nizke, bistveno nižje od meje vlaken na m 3, ki je postavljena kot meja, do katere zadoša osebna varovalna oprema: maska s P2 filtrom ali pol obrazna maska FFP2 s filtracijo delcev. Analize so pokazale, da je bilo poleg azbestnih vlaken prisotnih v zraku tudi precej drugih vlaken anorganskega izvora Emisijske koncentracije azbestnih vlaken pred rekonstrukcijo in po zakljuku del Koncentracije azbesta v okolici hladilnega stolpa, izražene kot število vlaken v m 3 zraka so merili na štirih lokacijah severno in južno od stolpa na oddaljenosti okrog 5 metrov od stolpa in približno 1,2 metra od tal. Lokacije meritev pred in po sanaciji so bile identine. Iz rezultatov meritev je razvidno, da so bile v asu meritev nielnega stanja pred rekonstrukcijo in po zakljuku del, ko je bila okolica že oišena in urejena v prvotno stanje, koncentracije azbestnih vlaken v okolju nižje od meje kvantitativne doloitve metode pri prerpanem volumnu zraka (to je pod 40 vlaken v m 3 zraka) oziroma v zbranih vzorcih zraka niso našli azbestnih vlaken predpisanih dimenzij. V asu izvedbe sanacijskih del je bil del slovenske azbestne zakonodaje še v fazi osnutkov, zahteve predpisov v nastajanju pa je elektrarna kot naronica storitev ZVD izpolnjevala ne samo zaradi samega posega, temve zaradi že uteenega sistema zagotavljanja kakovosti delovnega okolja in varovanja zunanjega okolja, ki izhaja tudi iz sistema zagotavljanja jedrske varnosti. 36

45 5.2. SŽ-Centralne delavnice Ljubljana d.o.o. Zaradi odpornosti na ogenj in visoke temperature so azbest pri izolaciji tirnih vozil uporabljali od zaetka njihove proizvodnje v prejšnjem stoletju pa vse do leta Po nekaterih podatkih naj bi ga porabili kar 70 ton. Z njim so obloženi ali obrizgani t.i. Dimniki relejnih stikal in glavni odklopniki pri vseh elektro lokomotivah serije 342, 343 in 363. Slika 5.: Glavni odklopnik iz azbesta Azbest bo potrebno im prej nadomestiti z neškodljivimi materiali, to pa pomeni odstranitev vseh azbestnih ploš in azbestnih obrizgov, kakor tudi vseh leteih azbestnih vlaknen v zraku, ki nastajajo pri odstranjevanju. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na zašitna sredstva in ostali material, ki se uporablja pri procesu odstranjevanja (zašitne obleke za enkratno uporabo, zašitne maske za enkratno uporabo, zašitne epice, zašitne rokavice, kremenev pesek, ki je ostanek peskanja itd.). 37

46 Slika 6.: Brezazbestni glavni odklopnik Koliina azbesta na vozilih SŽ ELEKTRO LOKOMOTIVE VRSTE 342 in 362 Azbestni materiali se nahajajo na naslednjih delih lokomotive (900kg/lok 342;1050kg/lok 362): - obloge pokrovov zagonskih uporov - oblone komore elektro magnetnih kontaktorjev (EMK), elektro pnevmatskih kontaktorjev (EPK) in pomožnih kontaktorjev - oblona komora hitrega odklopnika - obloge prostorov glavnega stikala - podložna tesnila na elementih zagonskih uporov - obloge stropov kabin - obloge kanalov za elektrine vodnike (zamenjava kablaže) - podložke na preduporu motor generatorja (MG) in uporih protivzpenjanja - izolacija na ceveh hladilnika kompresorja - obloge okoli grelcev gretja kabine 38

47 - obloge grelcev v kabini - podložke pod nosilnimi izolatorji EPK kontaktorjev - podložke pod nizko napetostnimi (NN) stikali v NN omarici - vroi deli kompresorja (cevi) - razen tesnilni material ELEKTRO LOKOMOTIVE VRSTE 363 Azbestni materiali se nahajajo na naslednjih delih lokomotive (450kg/lok): - podložne ploše pod pultom - obloge prostorov glavnega stikala - ohišja in tesnila visokonapetostnih varovalk - obloga komore nad zagonskimi upori - letve med elementi zagonskih uporov - azbestna vrvica v izpihovalnih tuljavah - obloge prostora za kuhalnik - oblona komora hitrega odklopnika - oblone komore elektro magnetnih kontaktorjev (EMK), elektro pnevmatskih kontaktorjev (EPK) - obloge grelcev zavornega bloka PBL - klingeritna tesnila sušilca zraka - zašitna ploša REM-a upora DIZEL LOKOMOTIVE VRSTE 642 in 643 Azbestni materiali se nahajajo na naslednjih delih lokomotive (25kg/lok): - obloga kontrolnega pokrova nad torbo kompresorjem - izolacija izpušne cevi - oblone komore kontaktorjev 39

48 - izolacija sesalnega voda goriva od rezervoarja do filtra - izolacija dovodne in povratne cevi grelca v kabini - toplotna izolacija glavnega parnega voda DIZEL LOKOMOTIVE VRSTE 644, 661 in 664 Azbestni materiali se nahajajo na naslednjih delih lokomotiv (10kg/lok): - izolacija kontaktnih spojev uporov elektro dinamine zavore (644, 664) - izolacija glavnega parnega voda (644,661) - izolacija vodne cevi grelca goriva - obloga prostora uporov elektro dinamine zavore - tesnila dekompresijskih vijakov dizelskega motorja - izolacija sesalne in povratne cevi goriva od rezervoarja do motorja - izolacija vodne cevi med motorjem, izmenjevalcem in hladilnimi celicami - izolacija vodne cevi za hlajenje kompresorja ELEKTRO MOTORNI VLAKI 311 Azbestni materiali se nahajajo na naslednjih delih motornih vlakov (180kg/garnituro): - obloge grelcev na stenah vstopno - izstopnih hodnikov - oblono komoro hitrega odklopnika - toplotno zašito ozemljilnega kontaktorja - izolacijske podložke na zagonskih uporih - oblone komore elektro magnetnih kontaktorjev (EMK) in elektro pnevmatskih kontaktorjev (EPK) 40

49 DIZEL MOTORNI VLAKI VRSTE 711, 713 in 813 Azbestni materiali se nahajajo na naslednjih delih motornih vlakov (10kg/vozilo): - izolacija cevi za gorivo pri Webasto grelcu (814) - toplotna izolacija izpušne cevi (813) - toplotna izolacija cevi vodnega sistema (813) - tesnila pri izpušnih sistemih (711, 713) - tesnila ogrevalnega sistema Hagenuk TOVORNI VAGONI Azbestni izolacijski materiali se nahajajo še kot: - izolacija cevi parnega ogrevanja na vagonih cisternah serije Zas za prevoz mazuta - izolacija cevi parnega ogrevanja na vagonih serije Laes - toplotna zašita dimne cevi in pei za ogrevanje pri službenih vagonih Ut-z. POTNIŠKI VAGONI Azbestna izolacija se nahaja na notranji strani streh in elnih sten ter tudi v lokih. Izolacija je nabrizgana v debelini cca 2cm. Ocenjena koliina je 400kg/vagon. Azbest je prisoten tudi v službenih vagonih serije Ut-z pri toplotni zašiti dimne cevi in pei za ogrevanje (30kg/vagon). Podatki o vsebnosti azbestnih materialov na vozilih so le informativni in so podani na podlagi dostopnih informacij in izkušenj, ki so bile pridobljene ob vzdrževanju. Koliine so ocenjene, ob tem pa je potrebno poudariti, da se pri rednem vzdrževanju že ve let azbestni materiali nadomešajo z brezazbestnimi. Dopuša se tudi možnost, da se azbest odkrije še na katerem od nenavedenih delov Za odstranjevanje azbesta imajo dve možnosti: lahko najamejo zunanjega izvajalca del, ki ima dovoljenje za odstranjevanje in delavce, ki so za to usposobljeni, ali pa se odloijo, da bodo azbest odstranjevali sami. V nadaljevanju je opisan možen nain odstranjevanja, ki je v skladu s trenutno veljavnimi predpisi, opravljali pa bi ga delavci, zaposleni na železnici. Nain je 41

50 varen in neškodljiv tako za delavce, ki opravljajo to delo, kot za tiste, ki opravljajo druga dela v istem delovnem okolju. Slika 7: Lokomotiva serije Splošni napotki za odstranjevanje Vsa dela, pri katerih so delavci izpostavljeni azbestu, morajo biti izvedena tako, da se upoštevajo naela varnosti in zdravja pri delu. Da bi se lahko uspešno zašitili pred kontaminacijo z azbestnimi vlakni, moramo vedeti, kje vse je azbest, v kakšni obliki je in kdaj lahko ogroža zdravje delavcev. Zato bi morala vsaka lokomotiva, ki pride v delavnico na kakršenkoli poseg, imeti spremno dokumentacijo, v kateri bi moralo biti navedeno, ali vsebuje materiale, v katerih je azbest, kateri so ti materiali in kolikšna je koliina le-teh. Pred zaetkom sanacijskih del in pred odstranjevanjem azbestnih materialov iz lokomotiv je treba pripraviti delovni nart. Železnica mora razpolagati z zadostnim številom strokovno 42

51 usposobljenih delavcev, ki lahko strokovno in varno opravljajo dela in znajo ravnati z varnostno tehnino opremo, napravami za odstranjevanje azbesta, zranimi zaporami in nadzorovati brezhibno delovanje le-teh. Da bi se ugotovila priakovana izpostavljenost delavcev med opravljanjem posegov na delovnem mestu in pripravila ustrezna strategija za zašito delavcev, e koncentracija azbestnih vlaken presega dovoljeno, je treba izmeriti koncentracijo azbestnih vlaken v delovnem okolju. Meritve se morajo opraviti tudi po opravljenem delu. Prostori ali obmoja, kjer se izvajajo popravila ali zamenjave materialov, ki vsebujejo azbest, morajo biti od preostalega delovnega obmoja loeni. Fizina loitev pomeni, da je delovno podroje od preostalega prostora loeno nepropustno za zrak in vodo in opremljeno z dekontaminacijsko zaporo, skozi katero se vstopa v delovno obmoje in izstopa iz njega. Delavci smejo biti v takih razmerah le omejen as. Dela, pri katerih je izpostavljenost delavcev minimalna, smejo potekati v obmojih, ki so le oznaena, strogo pa je treba nadzorovati dostop do njih. Vsakdo, ki se giba v takem delovnem obmoju, mora nositi masko za zašito dihal. Delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni koncentracijam azbestnih vlaken, ki presegajo dovoljene koncentracije, morajo uporabljati zašitno obleko, ki pokriva celotno telo, pokrivala za glavo, rokavice in pokrivala za obutev. Enako zašito morajo imeti tudi delavci, e delajo v prostoru, v katerem niso bile opravljene meritve izpostavljenosti, ki bi potrdile, da izpostavljenosti ni. Odpadke, ki nastajajo med remontom, popravilom in odstranjevanjem azbesta, je treba odstraniti po predpisanih postopkih. Azbestni material in odpadki, ki vsebujejo azbest, se morajo brez nevarnosti za loveka in okolje zbirati, skladišiti in odstranjevati v ustreznih, oznaenih zbiralnikih, ki se dajo dobro zapreti, tako da se azbestna vlakna med transportom in ob raztovoru ne morejo sprošati v zrak. Delavci, ki so pri delu izpostavljeni azbestu, morajo opraviti ustrezno izobraževanje in uvajanje v delo in morajo biti seznanjeni s tveganjem, ki ga za zdravje pomeni izpostavljenost le-temu, opravljati pa morajo tudi redne preventivne zdravstvene preglede Tehnina rešitev problema Ker so azbestna vlakna izredno majhna, za zdravje pa so škodljiva že pri 0,1 vl/cm 3, na lokomotivi pa gre za velike koliine azbesta (nad 30 kg in nad 3 m 3 obrizga), je njihovo 43

52 odstranjevanje še toliko bolj težavno, saj je potrebno upoštevati tudi, da je z azbestnimi vlakni onesnažen zrak potrebno ves as izsesavati skozi filtre in spušati v okolico tako, da koncentracija azbestnih vlaken ne presega 500 vl/m 3. Odstranitev azbesta in meritve s pomojo transmisijskega elektronskega mikroskopa po ISO je treba opraviti z zrano zaporo, ki nepropustno za zrak in vodo loi ograjeno obmoje odstranjevanja od ostalih prostorov in zunanjega okolja, z izjemo odprtin za dovajanje zraka in odvajanje onesnaženega zraka. Na sami lokomotivi bi bilo treba uporabljati t.i. Rokavine vree iz polietilena, v katere bi se zložilo vse, za delo potrebne pripomoke, preden se vree nepropustno zatesnijo okrog doloenega obmoja, na katerem se izvaja odstranjevanje materialov, ki vsebujejo azbest. išenje naj bi potekalo s peskanjem, demontažo in strgali ter fino z industrijskimi sesalniki. Vstop v lokomotivo je treba omogoiti skozi poseben prostor za dekontaminacijo osebja, ki mora imeti medsebojno loene prostore za išenje mask in oblail, odlaganje varovalne obleke in drugih zašitnih sredstev (razen mask), prhanje osebja, odlaganje mask in preoblaenje osebja. Možna rešitev za varen transport odstranjenega azbesta, zašitnih sredstev in ostalega materiala, ki se uporablja pri odstranjevanju le-tega je, da se na licu mesta, torej ob sami lokomotivi, ta material sproti uliva v betonske bloke.te bloke nato pooblašene organizacije za odvoz nevarnih odpadkov varno odstranijo iz proizvodnje in deponirajo na ustreznih deponijah.v sosednji Avstriji z njimi polnijo opušene rudnike soli. Na lokomotivo se z ene kabine montirajo zrani filtri TRM ECO, ki omogoajo vstop zraka, katerega pod prisilnim vlekom rpa kanalski ventilator Pichler-RS (v max. 12 m 3 ) skozi ostale dele lokomotive. V drugi kabini se na eni strani omogoi vstop in izstop z lokomotive, ki je povezan s kontejnerjem za dekontaminacijo. Prehod med lokomotivo in kontejnerjem je dodatno zatesnjen z ve plastmi polietilenske folije debeline najmanj 0,6 mm, prav tako okna in vrata lokomotive. Na eno okno se montira plastina gibljiva cev premera 400 mm, ki je napeljana v komoro, v kateri se nahaja betonski mešalec, pesek, cement in kovinski razstavljivi model volumna kubinega metra, ki se ga predhodno obloži z nepropustno folijo. Azbestni odpadki se odstranjujejo s peskanjem, demontažo in strgali ter fino z industrijskimi sesalniki, kateri zadržijo najmanj 99,995% mono disperzijskih delcev v prahu, katerih dolžina je veja od 5 mikro metrov, premer manjši od 3 mikro metre, razmerje med dolžino in širino pa je veje od 3. 44

53 Slika 8.: Lokomotiva pripravljena za odstranjevanje azbesta Delavci so zašiteni z varovalnimi oblekami za enkratno uporabo in osebno varovalno opremo za zašito dihal (obrazna maska s filtrom delcev P3), pri delu morajo obvezno uporabljati tudi rokavine vree, ki morajo biti namešene tako, da v celoti pokrijejo obmoje, na katerem se odstranjuje material. Odstranjeni material se vstavlja neposredno v mešalec, kjer se mu dodaja pesek in cement ter ulije v model. Model se razstavi, strjeni beton pa shrani na zaasno deponijo, od koder se potem varno odpelje. Pred lokomotivo se postavi premini kontejner, ki je opremljen tako, da omogoa: išenje mask in oblail, odlaganje varovalne obleke in drugih zašitnih sredstev razen mask, prhanje osebja, odlaganje mask in preoblaenje osebja, prezraevanjem z najmanj 10 - kratno zamenjavo zraka na uro. 45

54 VSTOP ZRAKA KONTEJNER ZA PREOBLAENJE, VSTOP V LOKOMOTIVO ZRANI FILTER VENTILATOR BETONSKI BLOK IZSTOP ZRAKA SKOZI FILTER MEŠALEC, ULIVANJE BETONA IN OSTANKOV AZBESTA ODVOZ BLOKA NA DEPONIJO Slika 9.: Postopek varnega odstranjevanja azbesta z lokomotive 46

55 6.0.ZAKLJUEK IN PREDLOGI Za trajno rešitev problematike azbesta bo potrebno azbest z vozil holdinga Slovenske železnice odstraniti popolnoma in to s celega vozila naenkrat. Trenutno potekajo pogovori z ve ponudniki, ki bi odstranjevali azbest. V Sloveniji je še eno podjetje tik pred pridobitvijo dovoljenja za odstranjevanje, pogovori pa teejo tudi z izvajalci iz tujine. Tudi v Centralnih delavnicah, Ljubljana d.o.o.bi bilo smiselno prieti z aktivnostmi za pridobitev dovoljenja za odstranjevanje azbesta. Strateško gledano je to posel prihodnosti. Že samo pogled na število vagonov in lokomotiv, ki še vozijo na podroju bivše Jugoslavije kamor zavest o nevarnostih azbesta šele prihaja, pove da je potrebno strokovno odstraniti še ogromno azbesta. Seveda pa je potrebno najprej urediti dokumentacijo, ki mora vsebovati: Podatke o vrsti osebne varovalne opreme in dokazila o razpolaganju z opremo; Podatkov o opremi in napravah za odstranjevanje azbesta, ki morajo ustrezati pogojem iz Pravilnika o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah in napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest; -Dokazila o ustreznih filtrih; -Podatke o merilni tehniki je potrebno pridobiti od ustrezne institucije, ki bo te meritve opravljala; -Podatke o opremi za ravnanje z odpadki; -Podatke o nainu odstranjevanja; -Podatke o nainu odstranjevanja odpadkov mora zagotoviti odstranjevalec odpadkov. V Sloveniji smo v asu, ko so evropske države že prepovedale proizvodnjo in uporabo azbesta ter so obolelim delavcem delodajalci že izplaevali milijonske odškodnine, pristopili k razširitvi tovarne azbest-cementnih izdelkov Salonit Anhovo, z obutnim poveanjem proizvodnje in velikem poveanju števila zaposlenih v tovarni. Poleg tega so»mokro«tehnologijo proizvodnje delno nadomestili s»suho«, kar je povealo sprošanje azbestcementnega prahu v okolje in tako še poslabšalo delovne razmere. Kljub temu, da so v podjetju že v petdesetih letih zaeli s periodinimi preventivnimi pregledi delavcev in da so v raziskavah o bolezenskih spremembah na pljuih delavcev v novogoriški obini ugotovili višjo stopnjo obolevanja za pljunim rakom, kot v drugih obinah, zdravstvene službe niso storile ni. Delavcem so zdravniki zamolali poškodbe plju in dovoljevali, da so še naprej delali v azbestnem prahu, kar naj storili po ukazu vodstva podjetja. 47

56 O karcinogenosti azbesta se ne dvomi že od šestdesetih let, pravo epidemijo azbestoz pa so v svetu odkrili v zaetku osemdesetih let. In takrat bi bil skrajni as, da bi azbestu rekli ne. A za vodstvo Salonita sta bila pomembnejša denar in možnost delovnih mest, zdravniki pa so se tolažili s tem, da jih odgovorni niso poslušali. Varnost in zdravje pri delu je lovekova pravica in v primeru, da delodajalec ne izvaja politike zagotavljanja varnosti, to predstavlja resno kršitev zakona. Kot za vse ostale lovekove pravice pa tudi za varnost in zdravje velja, da ni dana sama po sebi, ampak da se je za njeno uresnievanje potrebno boriti. Pravica, da sme delavec brez posledic odkloniti delo, e mu pri delu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, praviloma ostaja neizkorišena, saj si delavci dela ne upajo odkloniti in zato pogosto pristanejo na delo v delovnih razmerah, ki so za zdravje škodljive. Za ceno esa? Dokazano je, da je rak na pljuih desetkrat, mezoteliomi pa dvajsetkrat pogostejši pri osebah, ki so bili izpostavljeni azbestu, kot pri ostalem prebivalstvu. V Sloveniji še obstajajo podjetja, kjer delodajalci kljub opozorilom in dokazom o škodljivosti azbesta in nenazadnje kljub strogi zakonodaji, ki velja na tem podroju, svoje delavce še vedno izpostavljajo nevarnosti. Želja po dobiku prevladuje nad skrbjo za zdravje in varnost delavcev. Izkušnje iz tujine kažejo, da se jim dolgorono rauni ne bodo izšli samo v ZDA je letos število tožnikov preseglo številko in e bodo tožbe dobili, bodo tožena podjetja izplaala stotine milijonov dolarjev. Razsodbe v korist potencialnih bolnikov so lani v ZDA povzroile devet steajev, letos pa samo do sredine leta že enajst, v krizo pa tonejo tudi številna evropska podjetja. Je to zadostno opozorilo za nekatere naše delodajalce, ki še vedno služijo na raun zdravja zaposlenih? Na sreo se vodstvo SŽ-Centralne delavnic Ljubljana d.o.o. zaveda problema in ga skuša skupaj z zaposlenimi reševati v okviru svojih možnosti. Vsekakor pa bo tudi država morala posvetiti ve pozornosti temu podroju in z novim zakonom, ki je v pripravi, podjetjem in vsem državljanom omogoiti varno in zdravo delo ter kar je še pomembneje zdravo življenje. 7.0.LITERATURA Ali Jani: Leta 2000 pozitivno poslovanje, Dnevnik, Ljubljana,

57 Ali Jani, Lampret Tadeja: Azbest pobira krvni davek, Dnevnik, Ljubljana, Ali Jani:»Med azbestom smo delali in jedli«, Dnevnik, Ljubljana, Avši Vera: Udarec, hujši od Enrona, Gospodarski vestnik, Ljubljana, Bauman Bojan: Onstran azbestne izolacije, Veer, Maribor, Bauman Bojan: Problem ni tako velik, Veer, Maribor, Bertoncelj Mateja: Tesniti se ne želijo prodajati tujcem, Finance, Ljubljana, Bertoncelj Mateja: Tesnit naj bi dobiek namenil za rezerve, Finance, Ljubljana, Bertoncelj Mateja: V Donit Tesnitu so zmanjšali osnovni kapital, Finance, Ljubljana, Bogataj Marjeta: Delali bi za Daewoo, Finance, Ljubljana, Crnica Slavica: Oboleli za azbestozo še brez ustreznih pravic, Delo, Ljubljana, Drago Vuk:Tehnološki sistemi z varstvom okolja,moderna organizacija,kranj 1997 Drago Vuk:Uvod v ekološki management, Moderna organizacija,kranj 2000 Dodi-Fikfak Metoda: Nacionalne smernice za azbest, Sanitas et Labor, letnik 1, št. 1, Ljubljana, 2001, str Dornik Hajet: Azbest je ubijalec!, Novi glas, Gorica, , str. 14 Glavonji Milan: Azbestni bolniki tudi v Sodražici, Veer, Maribor, Goljevšek Katja: Zahrbtna bolezen se skriva lahko desetletja, Dnevnik, Ljubljana, Leskovšek - Svete Mojca: V Sodražici še vedno azbest?, Dolenjski list, Novo mesto, Manfreda Dragica: Azbestoza ni doma le v Anhovem, Dnevnik, Ljubljana, Menih Mihali Kristina: Maribor ob boku Anhovemu?, Veer, Maribor, Menih Mihali Kristina:»Dogodek«, ki ga ni bilo, Veer, Maribor, Milakovi Tanja: Azbestni bolniki umirajo tiho, Veer, Maribor, Milakovi Tanja: Tudi v zidovih klininega centra?, Veer, Maribor, Milakovi Tanja: Rokavice za delodajalce, kaj pa delavci?, Veer, Maribor, Milakovi Tanja: Bolniki z azbestozo pa umirajo, Veer, Maribor, Remškar Zlata: Pri sprejemanju azbestne zakonodaje lovimo korak z direktivami evropske unije, Delo + varnost, št. 46, Ljubljana, 2001 Šešok Janja: Tiha nevarnost, skrita v ladijskih trebuhih, Delo, Ljubljana, Tavar Borut: Varno odstranjevanje azbesta, Delo, Ljubljana,

58 Vidi Robert: Vloga države pri varstvu okolja, magistrska naloga, Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 1998 Vilfan Alenka: Tretjina hiš prekritih z azbestno kritino, Dnevnik, Ljubljana, Vreko Petra, Srna Milan, Teržan Metka: Varno delo z azbestom, Urad RS za varnost in zdravje pri delu, Ljubljana,

59 8.0.VIRI Interno gradivo podjetja SŽ-Centralne delavnice Ljubljana d.o.o. Odredba o izvozu, uvozu in tranzitu odpadkov (Uradni list RS,št, 39/96) Poslovnik kakovosti SŽ Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., Ljubljana, 2004 Pravilnik o doloitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 26/97) Pravilnik o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 97/00) Pravilnik o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 72/01) Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88) Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02) Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03) Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/00) Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 33/01) Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in / ali mutagenim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 38/00) Stermenszky Alenka: Varovanje zdravja delavcev in varovanje okolja zaradi izpostavljenosti azbestu primer ustreznega pristopa, Zavod za varstvo pri delu, 2002 Uredba o emisiji azbesta v zrak in pri odvajanju odpadnih voda (Uradni list RS, št. 75/97) Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepreminih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94) Uredba o prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. 49/01) Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96) Vali Sonja: Zdravstveno - preventivni program za delavce in prebivalce, ki so bili izpostavljeni azbestu, Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, Nova Gorica, 2001 Vlada Republike Slovenije, Komisija za uveljavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji: Poroilo o delu komisije za obdobje od do , Ljubljana,

60 Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno ZPPPAI (Uradni list RS, št. 56/96, 35/98 in 86/00) Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) Zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 79/99) 52

61 9.0.PRILOGE -Navodilo v obliki brošure, za varno delo z materiali, ki vsebujejo azbest v SŽ- Centralnih delavnicah Ljubljana d.o.o. Diplomsko delo vsebuje: 53

62 -54 strani -5 tabel -8 slik -1 prilogo 54

63 VARNO DELO Z MATERIALI, KI VSEBUJEJO AZBEST Ljubljana,

64 KAJ JE AZBEST? Azbest je splošno ime za skupino naravnih mineralnih vlaken, ki jih s prostim oesom ni možno videti. Azbest odlikujejo izredne fizikalno-kemijske lastnosti kot so: dobre akustine, toplotne in elektrine izolacijske lastnosti, odpornost proti visoki temperaturi, solidna natezna trdnost in odpornost proti trenju ter kemijska odpornost. Najbolj problematina vlakna so tista, katerih dolžina je veja od 5m, premer manjši od 3m, razmerje med dolžino in premerom pa veje od 3:1. V Evropski uniji je uporaba azbesta prepovedana, vendar zaradi njegove prisotnosti v ve kot 3000 proizvodih še vedno predstavlja tveganje za izpostavljene delavce. Vezan azbest sam po sebi ni nevaren, nevaren pa postane, ko se material obrabi, se poškoduje ali se ga mehansko obdeluje (rezanje, vrtanje, brušenje, drobljenje), pri emer lahko pride do sprošanja azbestnih vlaken. Negativni uinki na zdravje zaradi izpostavljenosti azbestu: Vdihavanje azbestnih vlaken lahko povzroa hude okvare zdravja, na primer azbestozo, pljunega raka in mezoteliom. Varna stopnja izpostavljenosti azbestu ni definirana. Daljši ko je as izpostavljenosti, veje je tveganje za nastanek bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Med izpostavljenostjo in prvimi bolezenskimi znaki lahko mine tudi do 30 let. Mnoge posledice izpostavljenosti azbestu v preteklosti odkrivamo šele danes. 2