ZDRAVSTVENI DOM dr. ADOLFA DROLCA MARIBOR DOJENJU PRIJAZNA ZDRAVSTVENA USTANOVA

Transcription

1 212F ZDRAVSTVENI DOM dr. ADOLFA DROLCA MARIBOR DOJENJU PRIJAZNA ZDRAVSTVENA USTANOVA HEALTH CARE CENTER dr. ADOLFA DROLCA MARIBOR BREASTFEEDING FRIENDLY INSTITUTION Milena Frankič, viš. med. ses. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Vodstvo zavoda Slavojka Šrok, dipl. m. s. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor OE Varstvo otrok in mladine Dispanzer za otroke IZVLEČEK Ključne besede: dojenje, doječe matere, zdravje otrok Naziv Dojenju prijazna zdravstvena ustanova je v svetu novost in jo je do sedaj udejanjilo le malo držav. V Sloveniji je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor prva zdravstvena ustanova, ki se je lotila tega projekta. Pobuda je prišla s strani Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja kot nadaljevanje projekta Novorojencem prijazna porodnišnica. Vsaka zdravstvena ustanova, ki želi pridobiti plaketo z nazivom Dojenju prijazna zdravstvena ustanova mora dokazati, da dosledno spoštuje in udejanja predloge iz dveh osnovnih dokumentov:»sedem korakov do uspešnega dojenja«in»mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka«. Ocenjevalci so anketirali zaposlene, kako so seznanjeni in poučeni s pravili in smernicami o dojenju. Anketirane so bile tudi doječe matere do 6. meseca otrokove starosti z vprašanji, ali so poučene o pravilnem dojenju, tehnikami dojenja in pomenu pravilne otrokove prehrane. Tako je Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor iz vseh segmentov zbral zadostno število pozitivnih točk in prvi v Sloveniji prejel UNICEF - ov naziv Dojenju prijazna zdravstvena ustanova. ABSTRACT Key words: breastfeeding, breastfeeding mother, baby s health The title breastfeeding-friendly health institution is a novelty in the world and has been used only in a few countries so far. In Slovenia, the Dr. Adolf Drolc Health Center Maribor is the first medical institution to introduce this project. The initiative came from the National Committee for Breastfeeding Promotion as a continuation of the Newborn-Friendly Maternity Hospital project. Any medical institution wishing to obtain recognition as a breastfeeding-friendly health institution must demonstrate that the following suggestions from the two basic documents are being strictly respected and realised: "Seven Steps to Successful Breastfeeding" and "International Code on the Marketing of Breast Milk Substitutes." Inspectors interwieved employees about their knowledge of the rules and guidelines on breastfeeding. They also interviewed nursing mothers of children up to 6 months of age. They asked them if they had been informed about proper breastfeeding, breastfeeding techniques, and the importance of proper child nutrition. Thus, the Dr. Adolf Drolc Health Center Maribor was the

2 first one in Slovenia to obtain a sufficient number of positive points from all sections and was therefore awarded the title breastfeeding-friendly health institution, by UNICEF. Uvod Začetnika slovenske pediatrije, prof. Ambrožič in prof. Derč, sta bila že med obema svetovnima vojnama goreča zagovornika dojenja. Posebno energično in nekompromisno je zahteval dojenje prof. Derč s svojim rekom:»nulla SALUS INFANTIS NISI CURA MATRIS LACTANTIS«ali»NI ZDRAVEGA OTROKA BREZ SKRBNE DOJEČE MATERE«. Tudi povojni vodje pediatrije so nadaljevali s to tradicijo. Tako dejansko ni čudno, da so vsi slovenski pediatri prežeti z idejo o nujnosti dojenja in so se tudi medicinske sestre, že od vsega začetka strokovnega izpopolnjevanja, ogrevale za to doktrino. Tako je bila potreba po dojenju od začetka dispanzerskega dela ena izmed ključnih zahtev enotne doktrine prehranjevanja. Starejši zdravniki in medicinske sestre mariborskega dispanzerja za otroke se še spominjajo, da je bilo po zadnji svetovni vojni prav dojenje tisto, ki je ohranjalo otroke pri življenju in je v takratnih razmerah grozno visoke umrljivosti dojenčkov, med 50 in 100 promilov, bila velika večina umrlih ne dojenih (Frankič, 1999). Dojenje pomeni za doječo mater, dojenčka in širše družbeno okolje številne prednosti. Je edini naravni način prehranjevanja za ustrezno rast in razvoj otrok v prvih mesecih življenja. Pomeni zaščito pred boleznimi, predvsem pred zgodnjimi pojavi alergij, nalezljivih bolezni, črevesnih bolezni in motenj presnove pomembnih hranil in drugih snovi, ki so v materinem mleku in jih v nadomestkih za materino mleko ni. Dojenje je tudi najmočnejši telesni in psihološki stik z materjo in otrokom, naveza, ki nikoli v življenju ne uplahne. Med drugim pa je dojenje tudi ekološko neoporečno in poceni. Zaradi socialnih, ekonomskih in kulturnih razlogov je pogostnost in trajanje izključnega dojenja v svetu pričela upadati. Na srečo dojenje v Sloveniji nikoli ni nazadovalo do take mere, kot v drugih zahodnih državah. Nove tehnologije in novi življenjski slogi so pričeli izpodrivati tradicionalni način hranjenja (Bigec 2005). Ob vsem tem je ključnega pomena pobuda Dojenju prijaznih zdravstvenih ustanov (v nadaljevanju DPZU), ki se je v Sloveniji pričela kot eden prvih republiških projektov v mesecu maju 1996, ko je bil ustanovljen Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (v nadaljevanju NOSD) pri tedanjem Slovenskem odboru za UNICEF. NOSD združuje predstavnice in predstavnike neonatologov, pediatrov, medicinskih sester, babic, patronažnih medicinskih sester, Slovenskega odbora Svetovne zdravstvene organizacije, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter predstavnice skupin mater za samopomoč pri dojenju. Pobuda DPZU ima v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. V letu 1998 se je pričelo zunanje ocenjevanje porodnišnic za naziv Novorojencem prijazna porodnišnica (v nadaljevanju NPP) Baby friendly hospital. V nekaj letih pobude za NPP je bilo po izobraževalnih, organizacijskih in strokovnih naporih ter po zunanjih komisijskih ocenjevanjih proglašenih 12 NPP od vseh 14 porodnišnic v Sloveniji. Tako se rodi 85 % vseh otrok v eni od NPP, kar je največji odstotek med 10 državami, novimi pristopnicami v Evropski uniji. Prav tako je znan podatek, da je 95 % novorojencev dojenih ob odpustu iz porodnišnic. Oba odstotka sta relativno visoka, vendar nekateri podatki kažejo na to, da se pogostnost izključnega dojenja po odpustu iz porodnišnic prehitro zmanjšuje in matere prezgodaj posegajo po nadomestnih oz. adaptiranih mlečnih preparatih. Skrajševanje ležalne dobe v porodnišnicah, pomanjkanje ustreznega kadra za izvajanje spodbujanja in podpore zgodnjemu dojenju, kar ima lahko odločilen vpliv na kasnejše uspešno in dolgo dojenje, sta nas spodbudila, da se je ob projektu NPP, pričela načrtovati nova pobuda za DPZU. Na tak način so se principi NPP uporabili kot metoda, ki je pomagala izboljšati zdravstveno oskrbo

3 in podporo doječih mater ter njihovih otrok, v vsem zdravstvenem sistemu, od antenatalnih ambulant, dispanzerjev za ženske, porodnišnic, dispanzerjev za otroke, otroških oddelkov bolnišnic, zasebnih ambulant, družinskih zdravnikov in drugih (Bratanič 2005). Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je v mesecu decembru 2004 prvi pristopil k pobudi UNICEFa Slovenija, Odbora za zdravje otrok in NOSD ter pričel s projektom DPZU. Pobuda za DPZU je tudi v svetu novost in jo doslej udejanja le malo držav (za razliko od NPP, ki je od leta 1991 že močno razširjena po vsem svetu). Osnova pobude za DPZU so dokumenti: Sedem korakov do uspešnega dojenja, Mednarodni pravilnik o trženju nadomestkov materinega mleka, Pravila o spodbujanju in vzdrževanju dojenja v zdravstveni ustanovi ter Samo ocenjevalni test (Bratanič junij 2005). Naš strateški cilj je spodbujati doječe matere in jim dajati vso strokovno pomoč in podporo, da bodo lahko izključno dojile do 6. meseca otrokove starosti, oz., da se bo odstotek izključno dojenih otrok do 6. meseca starosti povzpel do in nad 60 %, kar so priporočljive smernice Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO) in UNICEF-a. Smernice so bile združene v sedem korakov do uspešnega dojenja: 1. korak: Ustanova ima napisana pravila o dojenju. 2. korak: Vso osebje mora biti izobraženo za spodbujanje in vzdrževanje dojenja. 3. korak: Vse nosečnice morajo biti poučene o prednostih in pravilnem načinu dojenja. 4. korak: Podpora dojenju v ustanovi. 5. korak: Spodbujanje izključnega dojenja v ustanovi. 6. korak: Dojenju prijazno okolje v ustanovi. 7. korak: Sodelovanje z drugimi pri spodbujanju dojenja. Ker delež izključno dojenih otrok v Sloveniji po odpustu iz porodnišnice relativno hitro upada, je NOSD po uvedbi projekta NPP začel z uvajanjem nadaljevalnega projekta DPZU. Glavni cilj obeh projektov pa je povečati delež izključno dojenih otrok v Sloveniji. V zdravstveni ustanovi, kjer si želijo pridobiti in obdržati naziv DPZU se morajo vsi zaposleni zavedati, da gre za kakovostnejši način dela in morajo delovati v smislu stalnega izobraževanja zaposlenih s področja dojenja in laktacije, stalne skrbi za urejeno dojenju prijazno okolje, stalnega poučevanja, spodbujanja in vzdrževanja dojenja nosečnic in doječih mater ter stalnega sodelovanja s strokovnimi in laičnimi svetovalci za dojenje. Z drugimi besedami to pomeni, da je potrebno dobro poznati in upoštevati dva dokumenta:»7 korakov do uspešnega dojenja«in»mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka«(bratanič, 2005). Dokument»7 korakov do uspešnega dojenja«je glavni dokument za udejanjanje projekta DPZU. Napisan je v 7 točkah oz. korakih. Vsak korak ima naslov in vsebino. Vsebina koraka izraža pravila, zahteve ali pogoje. Dokument»Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka«mednarodna mreža ukrepov za otroško prehrano (IBFAN) si prizadeva za boljše zdravje in prehrano otrok s spodbujanjem dojenja in odpravljanjem neodgovornega trženja hrane, stekleničk in dud za dojenčke. Je zveza več kot 150 skupin državljanov iz 95 držav v razvoju in industrijsko razvitih držav. IBFAN je leta 1981 Svetovni zdravstveni organizaciji in UNICEF-u pomagala razviti Kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka, ki je drugi glavni dokument za udejanjanje projekta DPZU.

4 Projektna skupina za imenovanje DPZU Po strogem mednarodnem protokolu so bili izvedeni vsi ukrepi in postopki, vključno s spremenjenim načinom dela, delovnega okolja, izobraževanjem zaposlenih, izgradnjo informacijskega sistema in drugimi koraki. Ustanovljena je bila Projektna skupina za pridobitev naziva DPZU, ki še zmeraj deluje in jo zastopajo predstavniki iz različnih delovnih enot. Namen naporov vseh članov v projektni skupini je uporabiti izkušnje iz akcije DPZU v posvetovalnicah za otroke, šoli za bodoče starše, patronažnem delu in povsod tam, kamor pride doječa mati z dojenčkom na pregled ali zgolj na posvet. Tako je bila decembra 2004 v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor sprejeta odločitev, da zavod podpira pobudo NOSD in soglaša z aktivnostmi, ki so potrebne za pridobitev naziva DPZU. Projektna skupina za pridobitev naziva DPZU je bila ves čas odprta tudi za druge sodelavce in strokovnjake, ki bi se želeli pridružiti k izvajanju projekta. Cilji projektne skupine za pridobitev naziva DPZU 1. Spodbujati doječe matere in jim dajati vso strokovno pomoč in podporo, da bodo lahko izključno dojile do 6. meseca otrokove starosti, oz., da se bo odstotek izključno dojenih otrok do 6. meseca starosti povzpel do in nad 60 %, kar so priporočljive smernice SZO in UNICEF-a. 2. Spodbujati odgovorne, da se ustvarijo pogoji, da bodo matere lahko nemoteno dojile otroke v zdravstvenih ustanovah in povsod tam, kjer se dalj časa zadržujejo izven doma (npr. v bankah, nakupovalnih središčih, restavracijah, bencinskih servisih ). 3. Z dojenjem zmanjšati obolevnost otrok in število obiskov v kurativnih ambulantah. V zvezi s tem zmanjšati tudi stroške za zdravila in odsotnost mater z dela. 4. Zmanjšati stroške družine in družbe za nadomestke materinega mleka, obremenjenost okolja zaradi priprave otroške hrane in embalaže ter omogočiti materam več časa za druženje z otrokom. Šola za bodoče starše in njena vloga pri pripravi na dojenje Vzporedno z vsemi ukrepi je bila reorganizirana tudi Šola za bodoče starše. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je organizirana oblika zdravstvene vzgoje, namenjene tistim staršem, ki pričakujejo otroka v družini, že od leta To je že utečena oblika dela predporodne zdravstvene vzgoje, ki s specifičnim znanjem spodbuja zdrav način življenja nosečnice in odgovorno starševstvo ter z dobro informiranostjo omogoča odločanja v korist lastnega zdravja cele družine. Ta oblika organizirane skupinske zdravstvene vzgoje se je najprej imenovala Materinska šola. Takratna Materinska šola je imela zelo dobre rezultate, ob nosečnicah jo je obiskovalo vedno več partnerjev - bodočih očetov. Zato je kasneje spremenila naziv in se je iz Materinske šole preimenovala v Šolo za starše. Po reorganizaciji ima naziv Šola za bodoče starše in njena vloga pri pripravi na dojenje (Frankič 2005). Zdravstveno vzgojno delo v Šoli za bodoče starše in s tem tudi za dojenje v primarnem zdravstvenem varstvu opredeljujejo Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, Uradni list RS, št. 19/98, za katerega so odgovorni vsi zdravstveni delavci. Zajema področja reproduktivnega zdravstvenega varstva, zdravstvenega varstva dojenčkov in otrok do dopolnjenega 6. leta starosti in zdravstvenega varstva za paciente, obravnavane v patronažnem varstvu (UL RS, 1998). Prav tako zdravstveno vzgojno delo za

5 dojenje v primarnem zdravstvenem varstvu opredeljujejo navodila v Dojenju prijazni zdravstveni ustanovi, ki izpolnjujejo dokument»7 korakov do uspešnega dojenja. Vsebina zdravstveno vzgojnega dela v Šoli za bodoče starše je posredovana v več sklopih, teme v njih pa so odvisne od tega ali gre za zgodnjo ali pozno nosečnost ali za obdobje po porodu. Vsebine v zgodnji nosečnosti zajemajo zgodnjo pripravo na porod in so namenjene zdravemu načinu življenja nosečnice in družine, fiziološkim značilnostim in posebnostim v nosečnosti ter pravicam iz državne zakonodaje. V pozni nosečnosti so podane vsebine, ki se nanašajo na porod in fizično ter psihično pripravo nanj. Obdobje po porodu je namenjeno otročnici in negi otroka, kjer po obsegu izstopa aktivnost hranjenja otroka, ki je v celoti namenjena dojenju. Odločilno vlogo pri pripravi na dojenje ima Šola za bodoče starše pri posredovanju znanja nosečnici in njenemu partnerju. S pridobljenim znanjem o dojenju nosečnica premaga strah pred dojenjem. S tem se ji poveča samozavest in postane trdnejša v odločitvah, ki jih sprejme v zvezi z dojenjem. Končni cilj je večji uspeh dojenja. Soba in kotički za dojenje Ukrepu temeljite reorganizacije Šole za bodoče starše je sledilo izpolnjevanje 6. koraka iz združenih smernic za uspešno dojenje in sicer, izvajanje potrebnih ukrepov, da je vsem doječim materam zagotovljeno dojenju prijazno zdravstveno okolje. V okviru projekta DPZU so bili v sklopu tega načrtovani tudi soba in kotički za dojenje. Slednje ima velik pomen za potrebe zdravstvene vzgoje, predvsem za demonstracijo tehnik in pripomočkov za dojenje. Soba in kotički za dojenje so namenjeni nemotenemu in sproščenemu dojenju dojenčkom, kot tudi otrokom, ki so hranjeni z nadomestki materinega mleka. Narejen je bil tudi razpoznavni znak sobe in kotičkov za dojenje, ki je bil na NOSD sprejet kot zaščitni znak prostora, kjer imajo dojenčki in matere pravico do miru in zasebnosti. Komisija za ocenjevanje Vsaka zdravstvena ustanova, ki želi pridobiti plaketo z nazivom DPZU mora dokazati, da dosledno spoštuje in udejanja predloge iz dveh osnovnih dokumentov:»sedem korakov do uspešnega dojenja«in»mednarodni kodeks o trženju nadomestkov materinega mleka«. Tako je zdravstvena ustanova iz vseh segmentov zbrala zadostno število pozitivnih točk in 6. decembra 2007 prejela UNICEF - ov naziv DPZU za obdobje treh let. Zaključek Vsem skupaj bi bilo veliko lažje, če bi imeli kulturo dojenja in bi dojenje sprejemali kot logičen in naraven način prehranjevanja otroka po porodu. Ker pa temu ni tako, bo potrebno storiti še marsikaj, predvsem zdravstveni delavci v primarnem zdravstvenem varstvu. Izrednega pomena je izobraževanje za področje dojenja, saj nam zagotavlja poenotenje znanja in s tem postanejo sporočilnost in informacije različnih strokovnjakov bolj povezane, kar zbuja pri materah zaupanje in sodelovanje. Dojenje mora biti zastopano v vseh študijskih programih, od tehnika zdravstvene nege, diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in do zdravnika. V študijske programe in učne načrte je potrebno natančno zapisati vsebine o dojenju, da bo zagotovljeno posredovanje teh znanj. Vlaganje v izobraževanje za dojenje in spodbujanje dojenja je vlaganje in spodbujanje v zdravje (Hoyer 1999). Doječe matere je potrebno seznaniti, da v Sloveniji delujejo skupine s svetovalkami za dojenje, ki materam pomagajo s podporo in informacijami tako v osebnem stiku, kot tudi po telefonu in vodijo mesečna srečanja, ki potekajo po vnaprej določenih tematskih sklopih. Mednarodno razširjena

6 in priznana avtoriteta na področju dojenja je nevladna organizacija, svetovalka pri UNICEF-u ter Združenih narodih. Ustanovljena je bila leta 1956 v Ameriki pod imenom La Leche League International. Pomoč, podpora in partnerstvo očeta v odnosu do dojenja, vlogo dojenja še bolj poudarjajo in jo bogatijo. V preteklosti so ženske spoznale dojenje pri doječih materah v okolici. Dandanes lahko ženska postane doječa mati, ne da bi kdajkoli videla, kako se doji. Na vsa vprašanja, ki se nanašajo na dojenje, pogosto nimamo niti odgovorov. Tudi nam ni potrebno vsega dokazovati. Vemo, da je dojenje zgodba o uspehu že milijone let. Znanost ne more opisovati delovanja narave, lahko le posreduje naše znanje o njej Literatura: 1. Bigec M. Dojenju prijazne zdravstvene ustanove Mariborske izkušnje. Zbornik prispevkov Dojenje več kot hranjenje. 2005: Bratanič B. Dojenju prijazne zdravstvene ustanove v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, UNICEF, junij Bratanič B. Pomen dojenja za otroke, matere, družbo in okolje. Zbornik prispevkov Spodbujanje in vzdrževanje dojenja v Dojenju prijaznih zdravstvenih ustanovah. 2005: Fankič M. Dojenje in organizacija zdravstvene nege na ravni dispanzerske dejavnosti. Zbornik prispevkov Dojenje na prelomu tisočletja. 1999: Frankič M. Šola za bodoče starše in njena vloga pri pripravi na dojenje, Zbornik prispevkov Spodbujanje in vzdrževanje dojenja v Dojenju prijaznih zdravstvenih ustanovah, maj 2005: Hoyer S. Dojenje v programih izobraževanja za poklice v zdravstvu. Zbornik prispevkov Dojenje na prelomu tisočletja Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni zdravstveni ravni. Uradni list Republike Slovenije, 1998; 19: Zdravje v Sloveniji Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ RS), 2003.