Nacionalni program SEPA v Sloveniji

Transcription

1 v Sloveniji Namen dokumenta Okvir za vzpostavitev SEPA v bankah, plačilnih sistemih in pri uporabnikih plačilnih storitev Oznaka SEPA-ZBS-3.0-.doc Verzija 3.0 Datum 21. februar 2008 Pripravili Skupine projekta SEPA pri ZBS Dokument potrjen Odbor za plačilni promet: 23.januar 2008 Nadzorni svet ZBS: 21. februar 2008

2 Kazalo vsebine 1 UVOD NAMEN IN SESTAVA DOKUMENTA SPLOŠNO O SEPA CILJI IN ČASOVNI PLAN UVAJANJA SEPA VLOGA SUBJEKTOV PRI UVAJANJU SEPA in hranilnice Združenje bank Slovenije ZBS Banka Slovenije - BS Stranke bank Javni sektor Upravljavci infrastrukture Interesna združenja ORGANIZACIJA ZA DOSEGO CILJEV SEPA ORGANIZACIJA ZA DOSEGO CILJEV SEPA V EU ORGANIZACIJA ZA DOSEGO CILJEV SEPA V SLOVENIJI PODATKI O BANKAH, KI PRISTOPAJO K SHEMI SEPA CT PLAČILNE SHEME IN OKVIRI OPREDELITEV SHEME OZ. OKVIRA SEPA OPREDELITEV PODROČIJ, KI JIH ZAJEMA NACIONALNI PROGRAM SEPA V SLOVENIJI Kreditni plačilni instrumenti Kreditni plačilni instrumenti, ki so v uporabi v Sloveniji Kreditna plačila po shemi SEPA Migracija prehod v SEPA okolje in opredelitev kritične mase Zaveza bank za zagotavljanje kreditnih plačil SEPA Zaveza javnega sektorja in podjetij za zagotavljanje kreditnih plačil SEPA Debetni plačilni instrumenti Debetni plačilni instrumenti, ki so v uporabi v Sloveniji Direktne obremenitve po shemi SEPA Migracija - prehod v okolje SEPA in opredelitev kritične mase Zaveza bank za zagotavljanje direktnih obremenitev Zaveza javnega sektorja in podjetij za zagotavljanje direktnih obremenitev SEPA Kartična plačila Kartične sheme v Sloveniji Zahteve SEPA in obveznosti kartičnega poslovanja v slovenskih bankah Glavne naloge projekta SEPA na področju plačilnih kartic kot rezultat primerjave med domačimi kartičnimi shemami in kartičnim okvirom SEPA Gotovina SEPA STANDARDI UPORABA IBAN-BIC STRUKTURIRANA REFERENCA NAVODILA ZA STANDARDE KOMITENT-BANKA IN BANKA-KOMITENT (C2B/B2C) DODATNE OPCIJSKE STORITVE (AOS) PLAČILNA INFRASTRUKTURA OBSTOJEČE STANJE NA PODROČJU PLAČILNE INFRASTRUKTURE V SLOVENIJI PLAČILNA INFRASTRUKTURA V POGOJIH SEPA Kreditna plačila SEPA Direktne obremenitve SEPA Plačilne kartice KOMUNICIRANJE Z DELEŽNIKI

3 8 MIGRACIJSKI PLAN ZAKLJUČEK PRILOGE PRILOGA PRILOGA SLOVARČEK IZRAZOV

4 1 UVOD 1.1 Namen in sestava dokumenta Osnovni in temeljni namen dokumenta nacionalni program SEPA je pripraviti okvir za vzpostavitev SEPA v bankah, plačilnih sistemih in pri uporabnikih plačilnih storitev v Sloveniji. To pomeni, da bodo izvajalci plačilnega prometa in uporabniki storitev sposobni sprejemati oziroma izvrševati plačila, skladno s pravili za plačilne instrumente in sheme SEPA, uporabniki storitev pa imeli možnost te storitve uporabljati od leta 2008 za kreditna plačila in kreditne kartice, od konca leta 2009 pa tudi za direktne obremenitve. S tem bodo na enotnem evropskem trgu postopoma odpravljene razlike med nacionalnimi plačilnimi storitvami na osnovni ravni, posamezne nacionalne bančne skupnosti bodo na konkurenčnem trgu izstopale le še z dodatnimi, na višji ravni ponujenimi storitvami. Projekt SEPA je namreč v celoti projekt trga in je zaradi samoregulacije organiziran v obliki Evropskega sveta za plačila, čigar članice predstavljajo evropski bančni sektor. Izvajalci plačilnega prometa se bodo pri uresničevanju ciljev SEPA in izvajanju lizbonske strategije obnašali pragmatično in predvsem učinkovito, slednje predvsem glede na ekonomsko upravičenost, to je stroške poslovanja. Tudi dosežena raven odnosov s strankami je v Sloveniji že na zavidljivo visoki ravni, posebno na področju elektronskega poslovanja, tako pri plačilnih karticah, kreditnih plačilih in direktnih obremenitvah. Dokument je posodobljeni prvotni nacionalni program, ki je bil sprejet Posodobljeni dokument predstavlja podlago za vzpostavitev SEPA z opredeljenimi in okvirnimi roki in je bil pripravljen s sodelovanjem strokovnjakov iz različnih bank, Banke Slovenije in Ministrstva za finance UJP v okviru delovnih in podpornih skupin projekta SEPA pri ZBS. zajema, poleg nekaterih splošnih dejstev o SEPA, potrebnih za nadaljnje razumevanje vsebine, zlasti s strani uporabnikov, ki se na ta način prvič srečujejo s SEPA: organizacijo za dosego ciljev SEPA, plačilne sheme in okvire, standarde, dodatne opcijske storitve, plačilno infrastrukturo, komuniciranje z deležniki, migracijski plan. 1.2 Splošno o SEPA Enotno območje plačil v evrih SEPA (Single Euro Payments Area) bo okolje, kjer bodo lahko občani, poslovni subjekti in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države ali med državami območja SEPA. Ta plačila se bodo izvrševala pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji, ne glede na geografsko območje, državo nalogodajalca oziroma prejemnika plačila v okviru območja SEPA. V osnovi je okolje SEPA opredeljeno kot EVRO okolje, s težnjo uporabe in pristopa k shemam SEPA na območju vseh članic EU. Območje SEPA vključuje 31 držav: 15 držav evroobmočja: Avstrija, Belgija, Finska, Francija (vštevši Francoska Gvajana, Guadeloupe, Martinique in Reunion), Grčija, Irska, Italija, Luksemberg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska (vštevši Azori in Madeira), Španija (vštevši Kanarski otoki, Ceuta in Melilla), Slovenija, Ciper in Malta, 12 preostalih držav EU: Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska in Velika Britanija (vštevši Gibraltar), Islandijo, Norveško, Liechtenstein, Švico. 4

5 Pravila in standardi SEPA (t.i. sheme) ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije plačilnega čezmejnega prometa, temveč posegajo tudi na področje plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. Popolna uveljavitev plačilnih shem SEPA pomeni uskladitev tako enega kot drugega na enake osnove in standarde ter postopke izvršitve, ne glede na to, preko katere plačilne infrastrukture se takšna plačila izvajajo, in ne glede na to, v kateri državi, znotraj območja SEPA, ima stranka transakcijski račun, oziroma preko katerega izvajalca opravlja plačilni promet. Popolna uveljavitev in vzpostavitev shem SEPA bo omogočila uveljavitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami na področju opravljanja storitev plačilnega prometa, istočasno pa tudi na področju opravljanja klirinških storitev. To bo nadalje prispevalo k povečanju konkurenčnosti regije EU v globalnem merilu. V okviru Evropske komisije je bila sprejeta Direktiva za plačilne storitve (Direktiva evropskega parlamenta in sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES), v nadaljevanju PSD, ki postavlja enoten pravni okvir. PSD, ki je bila potrjena v Svetu EU in objavljena v Uradnem listu EU, na področju zakonodaje odpravlja razlike med posameznimi nacionalnimi okolji in tako prispeva k vzpostavitvi enotnega notranjega trga. 1.3 Cilji in časovni plan uvajanja SEPA Končni cilj SEPA je doseči, da bodo lahko potrošniki in podjetja uporabljali plačilne storitve, ki bodo zadovoljevale njihove potrebe in jih bo mogoče znotraj EU uporabljati na enoten način, s čimer ne bo več razlikovanja med plačili v evrih znotraj ali čez meje države. Imetniki računov bodo lahko izvajali negotovinska plačila znotraj evro območja z enega samega računa in z uporabo enega niza plačilnih instrumentov tako enostavno, učinkovito in varno kot znotraj državnih meja. Uporabniki plačilnih storitev bodo imeli možnost izbrati ponudnika plačilnih storitev z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. Od je možno pošiljati enotna plačilna navodila po shemah SEPA, tako znotraj posameznih držav kot tudi v okviru celotnega območja SEPA. Predvideno je, da se bo tudi vključevanje posameznih bank oziroma nacionalnih okolij v sheme SEPA izvajalo postopoma in ne po principu velikega poka. Pomembno je zagotoviti, da bodo vsa nacionalna okolja, čim več kreditnih institucij in ponudniki klirinških storitev od leta 2008 dalje usposobljeni in pripravljeni za prejemanje in pošiljanje kreditnih plačil v skladu s SEPA. Spodnja preglednica (Slika 1) predstavlja časovno opredeljene faze projekta SEPA, definirane v skladu z načrtom EPC: načrtovanje in priprava (scheme design and preparation) shem SEPA za kreditna plačila in direktne obremenitve ter okvira SEPA za kartice v letu 2005, z osredotočenjem na pripravo standardov SEPA v letu 2006 uvajanje in razvitje (implementation and deployment) zajema uvajanje standardov in specifikacij za obe shemi SEPA, zagon kreditnih plačil SEPA od ter zagon direktnih obremenitev SEPA konec soobstoj in migracija (co-existence and migration) bo obdobje, v katerem bodo hkrati obstajale nacionalne sheme in sheme SEPA, postopoma pa se bo izvajala migracija k slednjim. 5

6 EPC Odgovorni: Načrtovanje in priprava Uvedba in razvitje Soobstoj in postopen prehod Sheme Okviri EPC Oblikovanje & Specifikacije za 3 plačilne sheme/okvir SEPA EPC in procesni centri Piloti EPC, banke in nacionalne skupnosti Planiranje Prevzem in uvedba EPC EPC in združenja EPC ECB (ESCB) Upravljanje programa Povezava in komunikacije med regulatorji, zakonodajalci in interesnimi skupinami Nadzor, usmerjanje in podpora Nadzor realizacije SEPA v skladu z Modelom sodelovanja Slika 1: Časovni plan uveljavitve SEPA, Vir: Roadmap (EPC 2002) 1.4 Vloga subjektov pri uvajanju SEPA Uresničitev SEPA je odvisna od aktivne udeležbe vseh subjektov deležnikov (stakeholders) v nekem nacionalnem okolju, ki vsak s svojega vidika pripomore k uspehu tega pomembnega projekta. Pri tem bo posebej pomembno tudi razumevanje in sprejemanje glavnih ciljev SEPA s strani javnosti, saj bodo le tako dosežene predvidene prednosti SEPA. Izvajanje komunikacije med deležniki bo tako ključnega pomena. V nadaljevanju so predstavljeni subjekti v Sloveniji in njihove naloge v pripravi in uresničevanju SEPA Naloge poslovnih bank in hranilnic 1 Naloge poslovnih bank in hranilnic: komunikacija in razširjanje znanja o SEPA (izobraževanje zaposlenih in strank) načrtovanje in uvedba produktov SEPA, ki temeljijo na shemah SEPA prilagoditev lastne tehnologije, izvedba testiranja in prenos v produkcijo morebitna zagotovitev testnega okolja za stranke določitev in razvoj dodatnih opcijskih storitev (Additional Optional Services - AOS) prilagoditev aktov banke usklajen pristop bank do skupnih ponudnikov programske opreme (uskladitev tehničnih in tehnoloških zahtev) usklajen pristop bank do uporabe enotnega podatkovnega standarda za komitente usklajen pristop bank pri migraciji plačilnih instrumentov (npr. posebne položnice) Naloge Združenja bank Slovenije ZBS Naloge Združenja bank Slovenije: vzpostavitev in vodenje projekta uvedbe SEPA v Sloveniji (organizacija dela in ponujanje podpore delovnim skupinam SEPA) koordinacija in obveščanje bančnega sistema na nacionalni ravni priprava plana enotnega pristopa k okolju SEPA sprejetje enotne politike uvedbe SEPA priprava načrta migracije plačilnih instrumentov v okolje SEPA konstruktivno sodelovanje z vsemi deležniki (stranke, Banka Slovenije, vlada, interesna združenja) 1 Pri tem je mišljena tudi Banka Slovenije v vlogi banke države (vodenje enotnega zakladniškega računa države) 6

7 opredelitev dodatnih storitev (Additional Optional Services - AOS) spremljanje izvajanja aktivnosti v posamezni banki glede na nacionalni program SEPA organizacija, načrtovanje in koordinacija aktivnosti testiranja poročanje EPC po zahtevah in navodilih o napredovanju aktivnosti in morebitnih tveganjih zagotovitev prevodov pomembnih sprejetih dokumentov o SEPA priprava nacionalnega komunikacijskega načrta (marketing, letaki, spletna stran, odnosi z javnostmi PR, odgovori na vprašanja medijev, posebni dogodki in izobraževanja, ipd.). izobraževanje o produktih SEPA Naloge Banke Slovenije - BS Naloge Banke Slovenije: priprava pravnih podlag in sprememba obstoječih, kjer je njihov predlagatelj BS (podzakonski akti) spremljanje in usmerjanje aktivnosti bank na osnovi politike Evrosistema sodelovanje z bankami preko opazovalcev v delovnih skupinah Združenja bank ter preko sodelovanja v drugih delovnih telesih (npr. koordinacija SEPA, Odbor za plačilne storitve) Naloge strank bank Naloge strank bank: partnerstvo z bankami za promocijo instrumentov SEPA sodelovanje pri testnih izvedbah prilagoditev lastne plačilne infrastrukture (B2B ) dosledna uporaba zahtevanih podatkov za avtomatsko procesiranje plačil (pridobitev podatkov od dobaviteljev IBAN, BIC ) sprejemanje morebitnih novih standardov elektronskega poslovanja stranke z banko intenzivno sodelovanje preko interesnih združenj (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje, Trgovinska zbornica Slovenije ipd.) z ZBS Naloge javnega sektorja Naloge javnega sektorja: pravočasna zagotovitev pravne podlage uvedbi SEPA - odstranitev ovir, ki bi lahko vplivale na učinkovitost oz. povzročile zamudo v uvedbi (npr. Zakon o plačilnem prometu ZPlaP, ki mora biti usklajen s PSD, Zakon o preprečevanju pranja denarja ) spodbujanje vpeljave plana in uvedbe SEPA (komunikacija z vlado, bankami, itd.) pričakuje se, da prevzamejo funkcijo»prvih uporabnikov early adopters«(uvedba plačilnih shem med uporabnike, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa) intenzivno sodelovanje Ministrstva za finance in MF-UJP z ZBS in BS priprava proračunskih uporabnikov na SEPA ter spodbujanje teh k zgodnji uporabi plačilnih instrumentov SEPA Naloge upravljavcev infrastrukture Naloge upravljavcev infrastrukture: izvajanje strategije razvoja plačilnih sistemov v Sloveniji sprejetje odločitve o ohranitvi oz. razvoju obstoječe plačilne infrastrukture (npr. žiro kliring, kliring kartic in procesiranje Novih plačilnih instrumentov - NPI) prilagoditev infrastrukture v smislu povezljivosti s evropskimi plačilnimi sistemi, skladnimi s SEPA prilagoditev tehnologije in standardov ter zagotovitev potrebnih sprememb za uvedbo zagotovitev testnega okolja ter koordinacijo testiranja z udeleženci sodelovanje z drugimi deležniki 7

8 1.4.7 Naloge interesnih združenj 2 Naloge interesnih združenj: širjenje zavesti o SEPA izobraževanje potrošnikov ter podjetij sodelovanje z ZBS 2 ORGANIZACIJA ZA DOSEGO CILJEV SEPA 2.1 Organizacija za dosego ciljev SEPA v EU Plačilna industrija v Evropi je bila z uveljavitvijo Uredbe 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih vzpodbujena k oblikovanju SEPA in v maju 2002 so 42 bank, 3 evropska združenja kreditnih institucij in EBA (Euro Banking Association) skupaj izdali dokument: 'Euroland: Our Single payment Area White Paper'. V njem so največje evropske banke oblikovale koncept SEPA, se jasno zavezale temu cilju ter sprejele splošno strategijo za dosego ciljev SEPA do leta Dosegle so tudi soglasje glede struktur vladanja z Evropskim svetom za plačila EPC (European Payments Council) kot osrednjim odločitvenim telesom. Ob koncu leta 2004 je bil s ciljem potrditve zaveze evropskega bančnega sektorja oblikovan nov dokument 'Realisation of the Single Euro Payments Area Roadmap '. V tem dokumentu so bili natančneje definirani cilji SEPA ter aktivnosti in časovni roki za njihovo izvedbo. Pri definiranju vsebinskih ciljev sta bila kot primarna cilja izpostavljena zlasti: oblikovanje osnovnih plačilnih shem za kreditna plačila in direktne obremenitve ter okvir za kartična plačila, saj bodo ti plačilni instrumenti tvorili niz osnovnih vseevropskih plačilnih instrumentov, ki jih bodo banke ponujale svojim strankam. Čeprav je glavni poudarek namenjen negotovinskemu poslovanju, je bilo kot cilj postavljeno tudi oblikovanje okvira za gotovino v smislu poenotenja vseevropskih pravil gotovinskega poslovanja; okvir za razvoj kliringa in poravnave plačil v SEPA mora biti zasnovan na razmejitvi vladanja ('governance') in upravljanja ('management') vseevropskih plačilnih shem za kartična plačila in direktne obremenitve od procesiranja ('processing') plačil v okviru plačilnih shem. Za realizacijo zgornjih ciljev so bile v okviru EPC ustanovljene delovne skupine za posamezne plačilne instrumente ter podporni skupini za standarde in pravna vprašanja, k sodelovanju je bila med drugimi evropskimi državami povabljena tudi Slovenija. Posebej je bil v okviru EPC ustanovljen Odbor za vzpostavitev SEPA ('Roll-out Committee-ROC'). Naloge ROC bo z marcem 2008 prevzel nov organ Forum za upravljanje projekta (Project Management Forum PMF). Za reševanje sporov in upravljanje shem je jeseni 2007 začel delovati Odbor za upravljanje shem (Scheme Management Committee SMC) v katerem ima tudi Slovenija svojega predstavnika preko Evropskega združenja bank (Fédération Bancaire Européenne - FBE). V dokumentu 'Realisation of the Single Euro Payments Area Roadmap ' je bila poudarjena tudi vloga Evropske centralne banke-ecb in nacionalnih centralnih bank, ki naj bi v vlogi pospeševalca pomembno prispevale k vzpostavitvi SEPA, nedvomno pa glavno odgovornost za vzpostavitev SEPA nosi EPC oz. evropski bančni sektor. Napredek pri aktivnostih v zvezi z vzpostavitvijo SEPA kot regulator spremlja tudi Evropska komisija in je ob morebitni nezmožnosti samoregulacije bančnega sektorja pripravljena nastopiti z novo uredbo ter tako pospešiti proces. 2 Pri tem so mišljena interesna združenja kot Zveza potrošnikov Slovenije, zbornice (Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje ipd.) 8

9 2.2 Organizacija za dosego ciljev SEPA v Sloveniji Pri vstopu Slovenije v EU maja 2004 je bilo tudi slovenskemu bančnemu sektorju omogočeno članstvo v EPC. Slovenske banke so preko svojega bančnega združenja (Združenje bank Slovenije - ZBS) postale članice EPC. Predstavniki ZBS so člani v naslednjih organih EPC: EPC plenumu (EPC Plenary), delovni skupini za plačilne sheme SEPA, delovni skupini za kartice, delovni skupini za gotovino, podporni pravni skupini ter forumu za upravljanje projekta (PMF). V prvi polovici leta 2007 je bila v okviru Združenja bank Slovenije vzpostaviljena projektna organizacija vodenja programa SEPA. Izbran je bil projektni vodja, banke pa so se zavezale, da bodo projekt kadrovsko, finančno in moralno podprle. V projektu SEPA pri ZBS, ki je organiziran podobno kot EPC, sodeluje večina slovenskih bank in hranilnic, Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, MF-UJP in izbrani ponudnik infrastrukture SEPA. Tako deluje v okviru projekta 10 skupin, in sicer 5 delovnih in 5 podpornih, s čimer so pokrita vsa področja delovanja SEPA. Skupine so koordinirane s strani pisarne SEPA, ki skrbi tudi za koordinacijo vseh delovnih teles, obvešča banke in ostale deležnike o SEPA ter obvešča EPC o delovanju slovenske skupnosti na področju SEPA. Odbor za plačilni promet v vlogi Nacionalnega odbora za implementacijo SEPA predstavlja operativno odločitveno telo. Nadzorni svet ZBS (NS ZBS) je vrhovno odločitveno telo in v funkciji nadzora projekta predstavlja v projektu projektni svet (Steering Committe). Poleg naštetih teles pa Nacionalni forum SEPA kot posvetovalno telo vključuje vse deležnike projekta SEPA. Tako so v njem predstavniki slovenske nacionalne skupnosti v telesih EPC, predstavniki BS, MF, MF-UJP, zbornic (trgovinske, gospodarske, obrtne), potrošniških in zavarovalniških organizacij ipd Podatki o bankah, ki pristopajo k shemi SEPA CT V Sloveniji je 26 bank, od tega 25 bank in hranilnic ter Banka Slovenije. Od 26 bank v projektu SEPA sodeluje 24 slovenskih bank. Vključene so vse banke in hranilnice, ki že opravljajo plačilni promet. V okviru 26 bank in hranilnic vključno z Banko Slovenije: 20 bank je pristopilo k shemi za kreditna plačila preko ZBS kot NASO 1 banka je pristopila preko drugega NASO 9

10 3 banke so v postopku pripojitve k banki pristopnici in ne bodo pristopale samostojno, postopke pa se bo predvidoma končal v prvi polovici banki ne opravljata plačilnega prometa, pri čimer bo ena banka začela opravljati plačilni promet in pristopila k SEPA predvidoma do konca leta V SEPA ne bo pristopila samo banka, ki ne opravlja samostojno storitev plačilnega prometa. Do , ko se je zaprlo prvo okno za pristop k shemi SEPA CT z , so tako vse slovenske banke, ki opravljajo tudi večino plačilnega prometa v Sloveniji, pristopile k shemi SEPA CT. To pomeni, da je 21 bank vključno z Banko Slovenije pristopilo k SEPA. 3 PLAČILNE SHEME IN OKVIRI 3.1 Opredelitev sheme oz. okvira SEPA V pripravi na SEPA sta bila upoštevana dva različna pristopa. Za kreditna plačila in direktne obremenitve je bila izbrana strategija 'nadomestitve' z novimi enotnimi shemami za kreditna plačila in direktne obremenitve za celotno okolje SEPA. Za kartično poslovanje pa je bila izbrana strategija 'prilagoditve' obstoječih shem in njihovih procesorjev na novi niz poslovnih in tehničnih standardov ter procesov. Osnovna značilnost obeh pristopov je jasna ločitev sheme kot niza pravil, postopkov in standardov, dogovorjenih med ponudniki plačilnih storitev, od infrastrukture. V skladu z obema pristopoma sta kot ključna EPC dokumenta za kreditna plačila SEPA in direktne obremenitve SEPA nastala dva dokumenta - Pravila delovanja obeh shem (SEPA Credit Transfer Scheme Rulebook in SEPA Direct Debit Scheme Rulebook), skupaj z nizom spremljajočih dokumentov, kot so npr. Podatkovni model (SEPA Data Model), ki je osnovan na odprtih ISO standardih, Implementacijske smernice (SEPA CT Implementation Guidelines in SEPA DD Implementation Guidelines) za obe shemi ter načela za razvoj kliringa in poravnave (PE-ACH/CSM Framework). Za plačilne kartice SEPA je bil pripravljen kartični okvir SEPA (SEPA Cards Framework - SCF), ki bo implementiran pri bankah, kartičnih shemah in kartičnih procesorjih. Na evro območju je evro že nekaj let uveljavljen kot enotna gotovinska valuta in posledično imajo bankovci in kovanci posebno mesto v programu SEPA. Načrti za vzpostavitev enotnega območja za evro gotovino (Single Euro Cash Area - SECA) so bili postavljeni v tesnem sodelovanju z Evrosistemom, saj gotovina ostane v domeni evropskih centralnih bank. V EPC je bil pripravljen novi Okvir enotnega območja za evro gotovino (Single Euro Cash Area Framework - SECA Framework), ki vsebuje načela harmonizacije in procesiranja za enotno hrambo, distribuiranje in recikliranje gotovine ter strategijo spodbujanja potrošnikov in trgovcev k migraciji na plačilne kartice ter elektronska plačila z znatnim prihrankom za celotno družbo. 3.2 Opredelitev področij, ki jih zajema nacionalni program SEPA v Sloveniji Področje, ki ga zajema nacionalni program SEPA, so plačilne sheme in okvir za posamezne plačilne instrumente, ki so predmet migracije ali prilagoditve v okolje SEPA: kreditna plačila, debetna plačila in plačilne kartice. na področju gotovine zajema poenotenje gotovinskega poslovanja na evro območju z vidika stroškov, hrambe, prevozov, zavarovanja itd. gotovine. na področju standardov zahteva uporabo standardov SEPA UNIFI (ISO 20022) XML za kreditna plačila in direktne obremenitve SEPA na medbančni ravni, kar je osnovni 10

11 pogoj pri uvedbi shem kreditnih plačil in direktnih obremenitev SEPA. Za raven komitent banka in banka komitent je bančna skupnost oblikovala nacionalno prilagojeni podatkovni standard SEPA Kreditni plačilni instrumenti Kreditni plačilni instrumenti, ki so v uporabi v Sloveniji V Sloveniji se uporabljajo naslednji kreditni plačilni instrumenti: kreditna plačila, izvršena preko ŽK sistema čezmejna plačila v evrih posebna položnica trajni nalog direktna odobritev Vrsta kreditnega plačila Število transakcij 2007 Vrednost 2007 v 000 Vir podatkov Kritična masa po številu transakcij Kreditna plačila, izvršena BS ŽK 60% preko ŽK sistema Čezmejna plačila v evrih * * vir banke in BS 60% Trajni nalogi Bankart ZC 60% Posebne položnice Bankart - ZC ** Direktne odobritve Bankart - ZC Ko število transakcij pade pod na mesečni ravni (povprečje zadnjega četrtletja) * Podatek je ocena o čezmejnih plačilih v evrih večine bank (prilivi in odlivi) **To je specifika slovenskega okolja in bo potrebna širša analiza možnosti migracije v kreditna plačila SEPA. Ko je kritična masa po številu transakcij SEPA kot delež vseh transakcij dosežena, mora upravljavec plačilne sheme za posamezno vrsto kreditnega plačila sprejeti odločitev in določiti končni datum ukinitve obstoječe plačilne sheme. Kreditna plačila, čezmejna plačila in posebna položnica so namenjeni tako za negotovinsko kot za gotovinsko poravnavo obveznosti. Izvršitev nalogov za plačilo pri izvajalcih plačilnega prometa v Sloveniji je različna: za kreditna plačila preko ŽK se izvrši v petih presekih na dan D+0 za posebne položnice preko ZC se izvrši odobritev računa prejemnika na dan D Kreditna plačila po shemi SEPA Kreditno plačilo SEPA 3 je plačilni instrument, ki se izvaja po pravilih Sheme za kreditna plačila SEPA (shema SEPA CT). Kreditna plačila SEPA 4 so transakcije v evrih, ki potekajo med strankami s transakcijskimi računi pri bankah na območju SEPA. Shema SEPA CT ne omejuje višine zneska plačila, nudi pa možnost omejevanja zneska s strani nalogodajalčeve banke. Maksimalni čas izvršitve kreditnega plačila SEPA je tri delovne bančne dni. Datum D (datum sprejema) predstavlja začetek časovnega cikla izvršitve. Na dan D nalogodajalec, v roku, ki ga je dogovoril s svojo banko, predloži navodila za izvršitev kreditnega plačila, z zagotovljenim ustreznim finančnim kritjem in s predpisanimi podatki, ki upoštevajo obstoječo domačo regulativo. Nalogodajalec lahko, na podlagi predhodnega dogovora s svojo banko, plačilo predloži tudi vnaprej (čakalnica), kjer določi zahtevani datum izvršitve (datum D). Na dan D banka nalogodajalca prejeto kreditno plačilo SEPA predloži v izbrani plačilni sistem. Maksimalni čas izvršitve izbranega klirinško-poravnalnega mehanizma je D+2. Banka upravičenca lahko prejeto plačilo odobri na račun upravičenca najkasneje v 3 Izraz plačilo uporablja Zakon o plačilnem prometu. V nekaterih drugih dokumentih je omenjen izraz kreditni prenos. 4 Kreditna plačila obsegajo interna, domača in čezmejna plačila. 11

12 času D+3. Banke se lahko medsebojno dogovorijo za krajši čas izvršitve, ne smejo pa prekoračiti predpisanega tri-dnevnega časovnega cikla. Prekoračitev časovnega cikla je izjemoma dovoljena zaradi zakonskih zadržkov (Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma). Udeleženci SEPA so dolžni sprejemati kreditna plačila SEPA in jih procesirati v skladu s pravili sheme SEPA CT. Kreditna plačila SEPA so lahko individualna ali zbirna: Individualno plačilo je plačilo, ki je izvršeno v določenem znesku, v breme nalogodajalčevega računa in v dobro računa upravičenca. Zbirno plačilo je plačilo, ki je izvršeno v breme nalogodajalčevega računa v skupnem znesku in odobreno za vsak individualno določeni znesek na več kot en račun upravičenca oziroma na račune upravičencev. Stroški, ki jih nosita nalogodajalec in upravičenec, temeljijo na načelu delitve (opcija SHA). O osnovi in višini stroškov se dogovorijo stranke s svojimi bankami. Nalogodajalec in upravičenec poravnata stroške svojih bank individualno in ločeno od transakcije. Kreditno plačilo SEPA vsebuje podatek za prenos informacij nalogodajalca o transakciji. Podatki se prenašajo v strukturirani ali v nestrukturirani obliki. Podatki o plačilu, ki jih nalogodajalec posreduje svoji banki, morajo biti preneseni do upravičenca v celoti in brez sprememb. PSD predpisuje, da ponudnik (izvajalec) plačilnih storitev zagotovi, da je znesek plačilne transakcije knjižen v dobro računa ponudnika (izvajalca) plačilnih storitev prejemnika plačila najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po času prejema. Do 1. januarja 2012 se plačnik in njegov ponudnik (izvajalec) plačilnih storitev lahko dogovorita za rok, ki ni daljši od treh delovnih dni. Ti roki se v primeru plačilnih transakcij, predloženih na papirju, lahko podaljšajo za dodaten delovni dan Migracija prehod v okolje SEPA in opredelitev kritične mase Kreditna plačila so bila analizirana na ravni procesov, opredeljenih v Pravilih delovanja sheme SEPA za kreditna plačila (SEPA ECT Rulebook, verzija 2.3, potrjena ). Glavne ugotovitve pri analizi sheme kreditnih plačil so opredeljene v dokumentu»priloga 1«. Iz ugotovljenih razlik med kreditnimi plačili SEPA ter kreditnimi plačili preko ŽK in čezmejnimi plačili izhajajo potrebne aktivnosti, ki so osnova za planiranje. Aktivnosti so dopolnjene z nosilci in roki izvedbe. Roki so določeni glede na časovnico EPC (Roadmap ). Migracija plačil bo predvidoma zaključena do konca leta Kritična masa po posameznem kreditnem plačilnem instrumentu je opredeljena v tabeli točke Predvideni roki migracije: Migracija kreditnih plačil preko ŽK in čezmejnih plačil na shemo SEPA CT v slovenskem okolju bo od potekala postopoma s soobstojem obstoječih plačilnih instrumentov. Za posebno položnico bo narejena analiza, postopek in način za migracijo posebne položnice bosta sprejeta naknadno. Za trajni nalog migracija v CT poteka postopoma od Za direktne odobritve migracija v CT poteka postopoma od Zaveza bank za zagotavljanje kreditnih plačil SEPA Slovenske banke so se zavezale, da bodo projekt SEPA finančno, kadrovsko in moralno podprle. V času do je 21 bank od 26 bank in hranilnic, vključno z BS, oddalo pristopne pakete k shemi SEPA CT. To pomeni, da se je večina bank v Sloveniji zavezala, da bo z 28. januarjem 2008 nudila kreditna plačila SEPA. 3 banke se bodo v prvi polovici leta 2008 pripojile k banki pristopnici. Od preostalih dveh bank, ki trenutno ne opravljata plačilnega prometa, bo predvidoma ena implementirala SCT do konca leta 2008, druga pa ne izvaja samostojno plačilnega prometa in ne bo pristopila Zaveza javnega sektorja in podjetij za zagotavljanje kreditnih plačil SEPA Javni sektor se je zavezal, da bo z začel uporabljati kreditna plačila SEPA. Za podjetja pričakujemo, da bodo postopno pričela z uporabo kreditnih plačil SEPA. 12

13 3.2.2 Debetni plačilni instrumenti Debetni plačilni instrumenti, ki so v uporabi v Sloveniji V Sloveniji se uporabljajo naslednji debetni plačilni instrumenti: direktna obremenitev, posebna nakaznica, ček. Vrsta debetnega plačila Število transakcij 2007 Vrednost 2007 v Vir podatkov Kritična masa po številu transakcij Direktna Bankart ZC 60% obremenitev Posebna Bankart ZC Ni predmet migracije nakaznica Unovčeni čeki BS-Bilten Ni predmet migracije Direktna obremenitev (DB) je enovit plačilni instrument na medbančni ravni, ki se izvaja po pravilih Plačilne sheme za DB. Plačilna shema določa odnose, postopke oz. procese in standarde za poslovanje z DB v evrih. Izvaja se na osnovi Medbančnega dogovora, h kateremu so pristopile vse slovenske banke. Procesira se preko Zbirnega centra (Bankart d.o.o.) in glede na učinkovitost in prednost tega plačilnega instrumenta njen obseg in število komitentov mesečno naraščata Direktne obremenitve po shemi SEPA Direktna obremenitev SEPA je plačilni instrument, ki se izvaja po Pravilih delovanja sheme SEPA DD (SEPA Direct Debit Scheme Rulebook) v evrih med udeleženci, ki imajo račune pri bankah, pristopnicah k shemi SEPA DD. Na področju direktnih obremenitev SEPA so v pripravi še pravila za elektronsko pooblastilo (emandat) in B2B shema SDD (direktne obremenitve med poslovnimi subjekti). Direktna obremenitev SEPA je namenjena tako enkratnim plačilom v breme večjega števila dolžnikov kot tudi plačevanju ponavljajočih se obveznosti večjega števila dolžnikov. Shema ne omejuje višine zneska posamezne direktne obremenitve ne namena plačila in za razliko od obstoječe domače sheme omogoča izvajanje direktnih obremenitev na vsak delovni dan. Ne glede na to se lahko nacionalne skupnosti dogovorijo in omejijo višino zneska posamezne direktne obremenitve SEPA. Na podlagi pooblastila, ki ga v papirni ali elektronski obliki dolžnik predloži upniku, pošlje upnik podatke o obremenitvah preko svoje banke na dolžnikovo banko. Dolžnikova banka dobi podatke o danem pooblastilu dolžnika s podatki za obremenitev računa (podatek o pooblastilu dolžnika mora biti ponovljen pri vsaki poslani obremenitvi). Dolžnik in upnik morata imeti račun pri bankah, ki so pristopile k shemi SEPA DD, ki jih zavezuje, da izvajajo domače in čezmejne direktne obremenitve po pravilih SEPA. Dolžnikova in upnikova banka si za izvedene direktne obremenitve lahko zaračunata medbančno provizijo (Interchange Fee), ki je še predmet dogovarjanja v okviru sheme SEPA. Določitev načina obračuna in višine medbančne provizije bo del osnove za določitev cen za upnike in dolžnike. Točno določena pravila, procesi in standardi za izvajanje direktnih obremenitev SEPA bodo prinesli koristi vsem vključenim udeležencem. Banke in klirinške hiše bodo po znanih pravilih in na znan način direktne obremenitve izvajale za vse uporabnike Migracija - prehod v okolje SEPA in opredelitev kritične mase Direktne obremenitve so bile analizirane na ravni procesov, opredeljenih v Pravilih delovanja sheme SEPA DD (SEPA EDD Rulebook, verzija 2.3, potrjena ). Glavne ugotovitve pri analizi sheme SEPA DD so opredeljene v dokumentu»priloga 2«.

14 Iz ugotovljenih razlik med SEPA DD ter obstoječimi direktnimi obremenitvami izhajajo nujne aktivnosti, ki so osnova za planiranje. Aktivnosti so dopolnjene z nosilci in roki izvedbe. Roki so določeni glede na časovnico EPC (Roadmap ). V letu 2008 načrtujemo spremljanje dopolnitev obstoječih shem in standardov za DD in sodelovanje pri tem. Migracija direktnih obremenitev na shemo SEPA DD v slovenskem okolju bo od konca leta 2009 potekala postopoma s soobstojem obstoječih plačilnih instrumentov. Kritična masa migriranih plačil bo predvidoma dosežena do konca leta Po obstoječi nacionalni shemi je osnova za direktno obremenitev pooblastilo pri dolžnikovi banki. V skladu s SEPA DD pa načrtujemo prenos obstoječih pooblastil na banko upnika oziroma upnika, in sicer s čim manj spremembami za uporabnike in z zagotovitvijo pravne kontinuitete. Podrobnejši načrt bo izdelan v letu Ček in posebna nakaznica nista predmet prilagoditve shemam SEPA Zaveza bank za zagotavljanje SEPA DD Slovenske banke bodo ponudile SEPA DD po implementaciji PSD v domačo zakonodajo predvidoma po novembru Zaveza javnega sektorja in podjetij za zagotavljanje SEPA DD Javni sektor bo začel ponujati SEPA DD po implementaciji PSD v domačo zakonodajo predvidoma po novembru Za podjetja pričakujemo, da bodo postopno pričela z uporabo SEPA DD Kartična plačila Kartične sheme v Sloveniji Na področju kartičnega poslovanja obstajajo tri domače kartične sheme: Activa, ki jo izdajajo banke - članice kartičnega sistema Activa in jo upravlja Banka Koper, Karanta, ki jo izdajajo banke - članice kartičnega sistema Karanta, upravlja pa jo Nova Ljubljanska banka, BA shema, ki jo izdajajo in upravljajo vse banke, vključene v to domačo debetno shemo. Domače kartične sheme so, na osnovi krovnih licenčnih pogodb, ki ponekod dopuščajo povezavo v obliki partnerskih programov ('co-brand'), povezane z mednarodnimi kartičnimi shemami (MasterCard Maestro in Visa), in sicer: debetne kartice: Activa so povezane s kartičnima shemama Maestro in Visa-Electron BA so povezane s kartično shemo Maestro kreditne kartice: Activa kartice so povezane s kartičnima shemama MasterCard in Visa. Posebnost slovenskega kartičnega prostora so bankomatske transakcije z debetnimi karticami, ki se, čeprav so kartice povezane z mednarodno kartično shemo Maestro, procesirajo v Sloveniji. V okviru posameznih slovenskih kartičnih shem se tudi kartice, ki so povezane z ostalima mednarodnima shemama, procesirajo lokalno. Domače kartične sheme bodo postale SCF skladne postopoma preko souporabe blagovnih znamk, že skladnih s SCF, vendar se proučujejo tudi druge možnosti priključitve ali pridruževanja z drugimi SCF kartičnimi shemami. Nacionalna shema BA že souporablja blagovno znamko Maestro. Prav tako tudi kartična shema Activa za veliko večino svojih kartic souporablja blagovne znamke Maestro, Visa 14

15 Electron, MasterCard in VISA. Kartična shema Karanta je pri prehodu v SCF prav tako izbrala opcijo souporabe mednarodne blagovne znamke Zahteve SEPA in obveznosti kartičnega poslovanja v slovenskih bankah Zahteve SEPA se nanašajo na nova razmerja in odnose, ki naj obveljajo v kartičnem poslovanju, in sicer: tehnologija EMV (čip) mora polno zaživeti , imetniki kartic lahko izbirajo med različnimi konkurenčnimi kartičnimi shemami pod enakimi pogoji, trgovcem s prodajnimi mesti mora biti omogočena svobodna izbira posamezne kartične sheme, prilagojene na SCF, in banke pridobiteljice, po morajo biti v uporabi samo kartice, skladne s kartičnim okvirom SEPA, vsaka kartična shema mora izpolnjevati zahtevo o enotni medbančni proviziji. Slovenske banke, ki se pripravljajo na prehod v okolje SEPA, imajo glede na svojo vlogo v shemi različne obveznosti: 1. banke, ki so izdajateljice kartic bodo: začele izdajati, ponujati oz. kako drugače procesirati tudi kartice, skladne s kartičnim okvirom SEPA (SEPA Cards Framework, v nadaljevanju SCF), od 1. januarja 2008 dalje; po 1. januarju 2011 izdajale samo kartice, skladne s SCF imetnikom kartic omogočile popolne informacije o prednostih SCF skladnih kartičnih produktov. 2. banke, ki so pridobiteljice bodo: omogočile trgovcem, da lahko s 1. januarjem 2008 sprejemajo kartice od ene ali več kartičnih shem SCF v okviru svoje bančne ponudbe trgovcem omogočile popolne informacije o prednostih, ki jih prinaša sprejemanje SCF kartic in jim predstavile prednosti delovanja SCF skladnih POS terminalov zagotovile sprejemanje SCF skladnih kartic vseh shem, s katerimi sodelujejo v omrežju bančnih avtomatov. 3. banke, ki so lastnice kartičnih shem bodo: poskrbele za skladnost s SCF, zagotovile ločenost upravljanja in procesiranja, vzpostavile enotne pogoje članstva v kartični shemi, omogočile svojim članicam enotno licenco za poslovanje v celotnem okolju SEPA preprečevale kartične zlorabe in podpirale preventivne aktivnosti v skladu z Resolucijo o zlorabah EPC. 4. banke, ki so člani delovnih teles in strokovnih organov: morajo odstraniti vse tehnične ovire za uvedbo SCF. Slovenske banke se obvezujejo, da bodo spoštovale vsa načela in pravila, ki jih uvaja kartični okvir SEPA ter jih skladno s časovnico EPC tudi pravočasno udejanjile Glavne naloge projekta SEPA na področju plačilnih kartic kot posledica primerjave med domačimi kartičnimi shemami in SCF Na nacionalni ravni so bile identificirane smernice nadaljnjih aktivnosti prilagajanja kartičnega področja zahtevam SCF (navedene v točki 5), tudi na podlagi ugotovitev obstoječega stanja v Sloveniji, zajetega v Vmesnem poročilu Evropske komisije na kartičnem področju (Interim report I Payment cards - april 2006). Trenutno je uveljavljanje EMV tehnologije aktivnost, ki se ji banke največ posvečajo, saj je bistveni pogoj za poslovanje s karticami SEPA. Glavne naloge na področju kartic SEPA so naslednje: Uvajanje EMV tehnologije skladno s Časovnim načrtom EPC Prilagoditev domačih kartičnih shem na SCF, kjer SCF ponuja tri možnosti: prevzem ene izmed mednarodnih kartičnih shem SEPA in opustitev domače. Ta rešitev je najmanj priljubljena, saj to pomeni opustitev domačih shem, ki so pri potrošnikih zelo znane in uživajo zaupanje. 15

16 nadgradnja ene ali več domačih shem na SEPA. Ko postane taka shema skladna s SCF, je možna širitev sheme na celotno območje SEPA, lahko pa se priključi kateri od ostalih nacionalnih shem, skladnih s SCF, ter tvori novo zvezo, v kateri so možni bilateralni ali multilateralni dogovori med člani. Taki shemi se lahko priključi katera koli druga shema, skladna s SCF. Dolgoročno postane taka shema konkurenca sedanjima velikima kartičnima sistemoma MasterCard in Visa. partnerski odnos (Co-brand) med domačo in mednarodno kartično shemo skladno s SCF. Uskladitev domačih medbančnih provizij (interchange fee) z zahtevami SEPA; Ločitev procesiranja od funkcije upravljanja kartične sheme pri domačih kartičnih shemah; Procesni centri in ostali udeleženci kartičnim shem se bodo v celoti prilagodili novim standardom kartičnega poslovanja, ko bodo ti dokončno oblikovani s strani EPC; Poslovanje na bankomatih v nacionalnem in vsaj še v angleškem jeziku. Slovenske banke bodo kartično ponudbo prilagajale potrebam in zahtevam imetnikov kartic tudi z vključitvijo dodanih vrednosti z namenom pospeševanja uporabe plačilnih kartic primerjalno z gotovino. Pri tem so dodane vrednosti na področju kartičnega poslovanja v pristojnosti posamezne banke glede na potrebe njihovih strank in poslovne strategije Gotovina SEPA Po uspešni uvedbi evrskih bankovcev in kovancev se je pozornost v zvezi s spremembami pri gotovini usmerila na najboljši način njene distribucije in recikliranja. Aktivnosti za pripravo SEPA gotovinskega okvira - SECA (Single Euro Cash Area) so potekale v tesnem sodelovanju z Odborom BANCO (Eurosystem Bank Note Committee), bankami in drugimi ključnimi subjekti. Cilj SECA je ustvariti, skupaj z Erosistemom, prostor, kjer bodo osnovne gotovinske funkcije, ki jih izvaja vsaka od nacionalnih centralnih bank (NCB), primerljive in izmenljive na celotnem evro območju. To pomeni, da bo obstajala enotna raven storitev na podlagi enotnih postopkov, ki jih izvajajo NCB na evro območju. Dodatno želi SECA zagotoviti uvedbo usklajenih postopkov distribucije znotraj območja SEPA. Pričakovan učinek bo enotna infrastruktura za gotovino (bankovce in kovance) v vseh evro deželah. Glavna načela načrta SECA so naslednja: razvoj novih pravil (meril dobre prakse) pri poslovanju, distribuciji in obdelavi gotovine (na debelo in drobno) v okviru evro področja, konvergenca gotovinskih storitev na evro območju, sprememba vloge gotovine kot plačilnega instrumenta in zmanjševanje stroškov bančne industrije v zvezi z gotovinskim poslovanjem, harmonizacija različnih infrastruktur za distribucijo gotovine v nacionalnih okoljih znotraj SEPA (različni postopki in s tem tudi stroški distribucije gotovine), osnovni trend je zmanjševanje gotovine v obtoku, izdajanje pristne gotovine, primerne za obtok (samo dobri bankovci in kovanci), borba proti ponaredkom, standardizacija na področju pakiranja gotovine (različne države različno pakirajo gotovino); za pakiranje je pomembno tudi bodoče tiskanje novih bankovcev; pakiranje se uvede kot standard, določitev kriterijev pri sortiranju gotovine, gotovina velja za najbolj popularen plačilni instrument, vendar je tudi med najdražjimi plačilnimi instrumenti (v EU letno cca. 360 mrd gotovinskih transakcij in 70 mrd negotovinskih transakcij), zaradi česar je potrebno znižati stroške pri poslovanju z gotovino, ki predstavljajo 0,6% BDP v EU. Naloge na področju gotovinskega poslovanja, ki jih SEPA prinaša bankam: izdelava GAP analize in izdelava strategije pozicioniranja v okolju SEPA (nov tržni položaj), uvedba potrebnih sprememb na nacionalni in mikro ravni, ustrezna komunikacija s komitenti glede uvedbe in uporabe instrumentov SEPA, večja avtomatizacija in s tem zniževanje stroškov, povečanje konkurence in razvoj novih storitev, 16

17 seznanitev s spremembami, ki jih prinaša SEPA (sheme in okvirji). Vpliv SEPA na področje gotovinskega poslovanja SECA ne pomeni le obstoja evrskih bankovcev in kovancev za izvajanje plačil, pomeni tudi pristnost, razpoložljivost in primernost gotovine v obtoku; zato mora biti raven kakovosti evrskih bankovcev in kovancev enotna na celotnem evroobmočju, kjer ne sme prihajati do pomanjkanja katerihkoli vrednosti (apoenov) evrskih bankovcev ali kovancev. Uporaba gotovine mora biti za stranke preprosta in varna. Omogočeno jim mora biti, da brez težav dvigajo gotovino 24 ur na dan in da polagajo gotovino skoraj enako preprosto, kot jo dvigajo. Strankam je treba zagotoviti, da gotovina, ki jo dvignejo pri okencu ali na bankomatu, ni ponarejena. Za večjo varnost poslovanja z gotovino banke strankam priporočajo, da se seznanijo z zaščitnimi elementi evrskih bankovcev. Na vsem evroobmočju mora biti strankam ponujena tudi usklajena praksa pri uporabi bankomatov, prek katerih se bodo lahko oskrbeli z gotovino, ki bo z vidika pristnosti in primernosti preverjena na napravah za obdelavo gotovine. Poudariti je potrebno, da imamo v Sloveniji ustrezen tako obstoječi sistem oskrbe z gotovino preko depotnih bank, kot tudi model procesiranja gotovine. Podroben opis obstoječega stanja na področju domačega gotovinskega poslovanja ter aktivnosti, potrebne za vzpostavitev SECA ciljnega modela in harmonizacijo gotovinskih storitev, so razvidne iz gradiva Nacionalni plan SEPA gotovina. Z izvedbo aktivnosti, predstavljenih v nacionalnem planu, bodo izpolnjena glavna načela Okvirja SECA, med drugim tudi sprejetje oz. izpolnjevanje standardov, ki so bili potrjeni na plenarnem zasedanju EPC v juniju 2004, kot npr.: standard za recikliranje evrobankovcev, standard o pakiranju evrobankovcev in evrokovancev (potrebno ga bo upoštevati v vseh članicah, saj trenutno poteka različno pakiranje v posameznih članicah); standard - varnostne zahteve za področje prevoza, standard - preskusni postopek / merila za naprave za ravnanje z gotovino. Dosežena bo tudi večja racionalizacija poslovanja v smislu: skrajšanja poti denarja oz. verige obdelave gotovine (na področju prevozov, sortiranja, hrambe) s čim manj posredniki, večje učinkovitosti, poenotenja standardov. Pravno osnovo za izvedbo navedenih načel predstavlja Sklep Banke Slovenije o recikliranju evrobankovcev, ki je bil dne objavljen v Uradnem listu št. 108/07. Sklep določa pravila in postopke za recikliranje evrobankovcev z namenom vzpostaviti okvir delovanja za odkrivanje ponaredkov in obdelavo evrobankovcev v bankah glede na primernost evrobankovcev za uporabo v obtoku ter se bo začel izvajati s STANDARDI Pravila in standardi SEPA (sheme) pomenijo izboljšanje učinkovitosti in standardizacijo tako čezmejnega plačilnega prometa kot plačilnega prometa v evrih znotraj nacionalnih meja. Poenoteni standardi omogočajo izvrševanje plačil neodvisno od infrastrukture kot tudi zniževanja stroškov in olajševanja izmenjave podatkov. 17

18 4.1 Uporaba IBAN-BIC V Sloveniji so banke pričele uvajati številko bančnega računa v strukturi IBAN v letu 2000, predvsem za potrebe čezmejnega plačilnega prometa, pri izvrševanju domačih plačil pa se je navajanje številke bančnega računa v strukturi IBAN dokončno uveljavilo v letu V domačem plačilnem prometu banke določajo BIC na osnovi IBAN številke Strukturirana referenca V nacionalnem okolju se že uporablja izmenjava podatkov v obliki strukturirane reference (Sklic) nalogodajalca in prejemnika, ki ga bomo ohranili tudi pri plačilih SEPA, in je vgrajena v definirane elemente SEPA ISO Xml. Uporaba in pravila strukturirane reference so dostopna preko v Navodilu za oblikovanje in uporabo modelov za sklicevanje na številko obremenitve in odobritve v plačilnem prometu. Standard in navodilo za uporabo vzdržuje ZBS in je brezplačno dostopno. Pravila za plačevanje na podračune javnofinančnih prihodkov so urejena s Pravilnikom o podračunih ter načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov in objavljena v Uradnem listu RS Navodila za standarde komitent-banka in banka-komitent (C2B/B2C) Uporaba obstoječega podatkovnega standarda TKDIS med komitenti in banko, ki so ga banke prevzele od takratne Agencije za plačilni promet, je v bistveni meri prispevala k 90% deležu elektronskega plačilnega prometa v Sloveniji. Omejenost uporabe obstoječega standarda so komitenti in bančna skupnost ugotovili že pred napovedjo projekta SEPA in z namenom izboljšanja učinkovitosti je bil v letu 2006 objavljen nov medbančno dogovorjeni standard ZBSXml v različici 1.0. Projekt SEPA je prinesel nove dimenzije pri oblikovanju in uporabi standardov z osnovnim ciljem zagotovitve interoperabilnosti plačilnega prometa na področju članic EU. Obveza uporabe standarda SEPA UNIFI (ISO20022) XML v medbančnem okolju in priporočena uporaba istega standarda v okolju med komitentom in banko je postavila slovensko bančno skupnost pred dilemo nadaljnje uporabe standarda ZBSXml v različici 1.0. Po natančno opravljeni primerjavi možnosti uporabe ZBSXml in SEPA UNIFI (ISO 20022) XML je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k prilagoditvi standarda ZBSXml zahtevam SEPA. Standard ZBSxml v različici 2.0, prilagojen zahtevam SEPA, zagotavlja doseganje interoperabilnosti plačilnega prometa na podatkovni ravni od začetka do konca procesa (end-to-end) od plačnika do prejemnika plačila in omogoča dodatne funkcije kot so izpisek XML, mednarodni plačilni promet, poizvedbe o promet in stanju in drugo. Standard ZBSxml 2.0 se lahko uporablja v odvisnih bančnih rešitvah (na primer v elektronskih bankah) in v aplikativno neodvisnih rešitvah z neposredno izmenjavo podatkov o plačilnem prometu med informacijskimi sistemi komitentov in bank. Za potrebe uporabnikov - komitentov je izdelan priročnik za uporabo podatkovnega standarda ZBSXml in ustrezne sheme XML; vsa dokumentacija je javno objavljena in brezplačno dostopna na spletnih straneh Združenja bank Slovenije ( Sestavni del dokumentacije standarda ZBSXml je tudi Navodilo za oblikovanje strukturirane reference, ki se v Sloveniji uporablja od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Predvideva se postopna uveljavitev podatkovnega standarda ZBSxml 2.0, SEPA XML, ob postopnem opuščanju obstoječih standardov (TKDIS, SWIFT ). 18