DIPLOMSKO DELO Uporaba strelnega orožja V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij Republike Slovenije

Transcription

1 DIPLOMSKO DELO Uporaba strelnega orožja V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij Republike Slovenije Marec, 2012 Boštjan Dim Mentor: viš. pred.spec. Bojan Zorec

2

3 Kazalo 1 Uvod Metodološki okvir Opredelitev in opis problema Namen in cilji diplomskega dela Metode diplomskega dela Osnovna načela uporabe prisilnih sredstev Uporaba strelnega orožja v represivnih organih Pravosodna policija v Republiki Sloveniji Policija v Republiki Sloveniji Carinska služba v Republiki Sloveniji Zasebno varovanje v Republiki Sloveniji Ministrstvo za obrambo Pravosodna policija v Republiki Hrvaški Statistika uporabe strelnega orožja v UIKS RS v primerjavi s Policijo Usposabljanje v rokovanju s strelnim orožjem za pravosodne policiste v UIKS RS Strelno orožje Kratek opis razvoja strelnega orožja Enovit naboj Načini označevanja streliva Balistika Notranja balistika Zunanja balistika Tehnične karakteristike strelnega orožja v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij Čiščenje in hramba orožja Varno rokovanje z orožjem in strelivom Varnostna pravila Splošna pravila za nošenje službenega orožja Tehnika streljanja Prijem orožja

4 7.2 Merjenje Dihanje Nihanje orožja Tehnika proženja Strelski položaji Trening Metode treniranja Metode dela Metode obremenitve Praktični del usposabljanja Zaključek Literatura in viri

5 Povzetek Za uspešno opravljanje svojih nalog imajo pravosodni policisti Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pravico uporabiti različna prisilna sredstva. Pravico uporabe prisilnih sredstev jim je zakonodajalec dal na podlagi pooblastil, katera so določena v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Pravosodni policisti smejo prisilna sredstva uporabiti v skladu z načeli uporabe prisilnih sredstev. Kot najhujše prisilno sredstvo, katerega smejo pravosodni policisti pri svojem delu uporabiti, je uporaba strelnega orožja. Glede na to, da lahko pri uporabi strelnega orožja nastanejo najhujše telesne poškodbe, ki imajo za posledico tudi smrt, je zakonodajalec z zakonom in podzakonskimi akti strogo določil pogoje, pod katerimi se strelno orožje lahko uporabi. Na splošno velja, da je uporaba strelnega orožja dovoljena le v primeru, če je ogroženo človeško življenje. Pravosodni policist sme strelno orožje uporabiti le v primeru, če je ogroženo njegovo življenje, življenje varovane osebeobsojenca ali pripornika, v primeru napada na varovanji objekt, pa je v njem ogroženo človeško življenje ali če ne more drugače zavarovati življenja drugih ljudi. V diplomskem delu so opisani pogoji,pod katerimi lahko pripadniki represivnih državnih organov uporabijo strelno orožje. Različni represivni organi imajo različna pooblastila glede uporabe strelnega orožja, zato je v diplomskem delu narejena primerjava med njimi, poleg tega je narejena tudi primerjava s pravosodno policijo v Republiki Hrvaški. Glede na to, da imajo policisti in pravosodni policisti največ pooblastil na tem področju, sem naredil tudi primerjavo po številu uporabe strelnega orožja za obdobje med leti 2001 in

6 Pravosodni policisti morajo biti za uporabo strelnega orožja tudi strokovno usposobljeni. Osnovno znanje pridobijo na začetnem usposabljanju, kjer pridobijo znanje iz poznavanja zakonodaje, sledi teoretični del spoznavanja tehničnih lastnosti orožja, balistike in elementov streljanja. Nato sledi praktično usposabljanje na strelišču, kjer se vsa pridobljena teoretična znanja strnejo v celoto in zaključijo z izpitom. Ključne besede: Pravosodni policisti, pooblastila, prisilna sredstva, strelno orožje, usposabljanje 5

7 The use of firearms in National Prison Administration in the Republic of Slovenia - Summary For successful completions of their tasks, judicial officers of the Prison Administration have the right to use various restraints. The right to use coercive means was given to them by the legislature on the basis of the powers which are specified in the Law on Enforcement of Criminal Sanctions. Judicial police officers may use coercive means in accordance with the principles of the use of these means. The worst of restraints, which may be used by judicial officers in their work, is the use of firearms. Given that the use of firearms can cause the most serious bodily injuries, resulting also in death, the legislature with law and implementing regulations set strict conditions under which firearms may be used. In general, the use of firearms is permitted only if there is the risk to human life. A judicial police officer may use firearms only if his life is threatened, the life of the protected person - a prisoner or a convict, and in the case of an attack on a protected building, when a human life is endangered or if the officer cannot otherwise protect the lives of others. My thesis describes the conditions under which members of the repressive state authorities can use firearms. Various law enforcement agencies have different powers regarding the use of firearms, so the thesis is a comparison between them; in addition, a comparison is made with the judicial police in the Republic of Croatia. Given that police officers and judicial police have more powers in this area, I did a comparison also in the number of use of firearms for a period during 2001 and Judicial police officers have to be professionally trained for the use of firearms. Basic knowledge is acquired in initial training, where they acquire 6

8 knowledge on the knowledge of law, followed by theoretical learning about the technical characteristics of weapons, ballistics and shooting elements. Then they come to practical training at a shooting range, where all the acquired theoretical knowledge is gathered in the whole and completed with an examination. Keywords: Judicial police officers, authorities, restraints, firearms, training 7

9 1 Uvod Uporaba strelnega orožja kot skrajnega sredstva prisiljevanja je hud poseg v temeljne človekove pravice. Človekovo življenje kot najvišja vrednota je zavarovana z Ustavo Republike Slovenije in kot takšna nedotakljiva. Kljub temu imajo nekateri državni represivni organi in s tem tudi pravosodni policisti v določenih primerih pravico in dolžnost poseči tudi v to vrednoto, seveda le v primerih, določenih z zakonom. Ker se je zakonodajalec zavedal, da lahko kot posledica uporabe strelnega orožja, nastanejo hude telesne poškodbe oziroma smrt, je predpisal zelo stroge pogoje uporabe, obenem pa je predpisal tudi postopek uporabe. Namen uporabe strelnega orožja je odvrniti protipraven napad, s čim manjšimi posledicami, nikakor pa ne povzročitev najhujših poškodb kot posledica uporabe. Uporaba strelnega orožja v represivnih organih je opredeljena v področnih pravnih aktih. Stopar (2009) deli uporabo strelnega orožja represivnih organov glede na vzrok uporabe in sicer ga deli na uporabo v defenzivnem ali preventivnem smislu ter na uporabo v represivnem ali ofenzivnem smislu. V splošnem velja, da se lahko strelno orožje uporabi v primerih, ko ni možno na drug način zavarovati življenja ljudi. V tem primeru gre za tako imenovano defenzivno oziroma preventivno uporabo strelnega orožja. Ustava Republike Slovenije določa, da se sme človekove pravice omejiti samo s pravicami drugih, v tem primeru represivnih organov. Ustavna določba definira, da smejo represivni organi poseči v pravico do življenja, kadar morajo zavarovati lastno ali življenje druge osebe. V primeru, da neka oseba napada objekt, pri tem pa bi bilo ogroženo življenje oseb, ki se v objektu nahajajo, smejo represivni organi prav tako poseči v pravico do življenja te osebe. Medtem ko je preventivna oziroma defenzivna uporaba strelnega orožja vezana na vse represivne organe, pa smejo le policisti in pravosodni policisti uporabiti orožje tudi v represivnem smislu. V represivnem oziroma 8

10 ofenzivnem smislu se sme strelno orožje uporabiti za preprečitev bega določeni osebi. Pravosodni policist sme uporabiti strelno orožje za preprečitev bega zaprte osebe iz zaprtega dela zavoda oziroma iz posebej varovanega oddelka, vendar samo v primeru, če tega ne more doseči z drugimi, milejšimi sredstvi. Zakon o orožju opredeljuje pogoje nakupa, posesti in uporabe orožja fizičnim osebam. Represivni organi so izvzeti iz tega zakona, posest in uporabo strelnega orožja pa opredeljujejo njihovi področni zakoni. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (2006) v 234. členu določa, da so pravosodni policisti oboroženi in enotno uniformirani. Nadalje zakon v istem členu določa, da minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom predpiše nošenje, hrambo in vzdrževanje orožja. V 2. členu Pravilnika o nošenju, hrambi in vzdrževanju orožja, o vrstah in nošenju uniforme pravosodnih policistov in o njihovih položajnih oznakah ter o uporabi, označitvi in opremi vozil (2009) pa določa, katero orožje pri svojem delu lahko uporabljajo pravosodni policisti. Represivni organi imajo poleg pravice do nošenja in posesti orožja tudi pravico oziroma dolžnost, da morajo svoje službeno orožje v primeru, kadar je ogroženo človeško življenje, tudi uporabiti. Le ogroženost življenja je pogoj, da se strelno orožje uporabi, za vsa ostala uradna dejanja se mora uporabiti milejše prisilno sredstvo. 9

11 2 Metodološki okvir 2.1 Opredelitev in opis problema Strelno orožje je najbolj skrajna oblika uporabe prisilnih sredstev, katerega lahko represivni državni organi uporabijo za izvršitev uradne naloge. Na splošno velja, da jim je uporaba strelnega orožja dovoljena le v primeru, ko je ogroženo človeško življenje, natančno pa uporabo opredeljujejo njihovi področni zakoni. Za uporabo strelnega orožja morajo biti pripadniki represivnih organov strokovno usposobljeni. Pravosodni policisti so pri opravljanju svojih nalog oboroženi s strelnim orožjem, katero imajo v osebni zadolžitvi (polavtomatske pištole), po potrebi pa se jih po odredbi predstojnika lahko oboroži tudi z orožjem iz skupinske zadolžitve (avtomatske puške, potezne puške). Za uporabo strelnega orožja morajo biti pravosodni policisti strokovno usposobljeni. Za razliko od pretekle zgodovine, kjer ni bilo sistematičnega usposabljanja v rokovanju s strelnim orožjem, morajo sedaj kandidati za pravosodne policiste uspešno opraviti začetno usposabljanje v rokovanju s strelnim orožjem, katero obsega teoretični in praktični del ter nato še nadaljevalno usposabljanje oziroma izpopolnjevanje, ki se ga udeležujejo potem, ko so že v aktivni službi. V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij Republike Slovenije (v nadaljevanju UIKS RS) ni bilo uporabe strelnega orožja od leta 2001 (razen za potrebe usposabljanja), vendar je kljub temu potrebno pravosodne policiste usposobiti do te mere, da bodo znali strelno orožje uporabiti strokovno in zakonito. Glede na to, da na tem področju ne moremo uporabiti analiz lastnih primerov, smo v naš program usposabljanja smiselno vključili izsledke izdelanih analiz uporabe strelnega orožja policistov tako doma kot v tujini. 10

12 Usposabljanje v rokovanju s strelnim orožjem, tehnikami sega že v začetek 90-ih let, vendar z občasnimi prekinitvami. V zadnjem desetletju se usposabljanje izvaja najmanj dvakrat letno. Pri usposabljanju že aktivnih pravosodnih policistov ugotavljam, da je osnovni problem pri uporabi strelnega orožja v tem, da določeni pravosodni policisti čutijo odpor in strah do uporabe strelnega orožja, zato le komaj izpolnijo norme, ki so postavljene. Ali je torej trenutni obseg usposabljanja dovolj velik, da se bo v kritični situaciji strelno orožje uporabilo strokovno in zanesljivo? 2.2 Namen in cilji diplomskega dela Glavni namen in cilj mojega diplomskega dela je predstaviti pooblastila na področju uporabe strelnega orožja ostalih represivnih organov Republike Slovenije v primerjavi s pravosodnimi policisti, primerjavo pooblastil v povezavi z uporabo strelnega orožja pooblaščenih uradnih oseb v zaporih sosednje države (Republika Hrvaška) ter predstaviti usposabljanje v rokovanju s strelnim orožjem, ki se ga udeležujejo pravosodni policisti UIKS RS. 2.3 Metode diplomskega dela Diploma je monografskega tipa. Osnovni podatki in informacije so bili pridobljeni v obstoječi literaturi. Izbor je bil opravljen preko COBISS-a, prek spletnih strani ter analize programov usposabljanja, ki sem jih pridobil prek UIKS RS, katero sem predhodno zaprosil za dovoljenje za uporabo. Uporabljene so bile tudi moje izkušnje in znanje, ki sem jih najprej pridobil še kot»paznik«, nato pravosodni policist ter kasneje kot operativni vodja Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob. Nadalje sem uporabil tudi znanje, ki sem ga pridobil pri aktivnem tekmovanju na področju praktičnega streljanja in znanja kot inštruktor streljanja v UKS RS. Kot inštruktor streljanja sem najprej nadaljevalno usposabljal že aktivne pravosodne policiste, od leta 2008 pa z občasnimi prekinitvami tudi novo sprejete kandidate za pravosodne policiste. 11

13 V diplomskem delu bo uporabljena analiza vsebine iz izbrane strokovne literature (članki, knjige), prav tako bodo upoštevana spoznanja in izkušnje iz lastne delovne prakse in prakse sodelavcev in strokovnjakov na obravnavanem področju dela. 12

14 3 Osnovna načela uporabe prisilnih sredstev Pooblastila kot pojem pomenijo pravico oziroma dolžnost skupine točno določenih oseb, da lahko oziroma morajo opraviti neko uradno dejanje oziroma izvršiti določene ukrepe, s čimer opravijo neko vnaprej zadano zakonito nalogo. Žaberl (2006) je policijska pooblastila v ožjem opredelil kot pravice in dolžnosti policistov, da v zakonsko določenih primerih in na način, določen z zakonom in podzakonskimi akti izvajajo proti osebam določene ukrepe. Smiselno velja njegova opredelitev za vse represivne organe, skladno s področjem dela, na katerem delajo. Različni represivni organi imajo različna pooblastila, ki so odvisna od tega, katere naloge opravljajo. Zakonodajalec je predvidel, da imajo največja pooblastila policisti, saj jih le ti potrebujejo za uspešno zagotavljanje javne varnosti in miru, sledijo jim pravosodni policisti. Zaradi možnosti zlorabe je zakonodajalec točno določil, kdaj in pod kakšnimi pogoji smejo oziroma morajo pooblaščene uradne osebe uporabiti neko pooblastilo. Pooblastila so pooblaščenim uradnim osebam dana na podlagi pravnih aktov. Ustava Republike Slovenije kot najvišji državni akt, je obenem tudi temeljni akt, ki določa pooblastila represivnih organov. Republika Slovenija kot demokratična država je ratificirala tudi različne mednarodne akte in sporazume. Sem štejemo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Konvencija proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja oziroma kaznovanja in drugi. Večina pooblastil pravosodnih policistov je uzakonjenih v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. Podzakonski akt, ki pooblastila pravosodnih policistov podrobneje definira, je Pravilnik o izvrševanju del in nalog pravosodnih policistov. 13

15 Večina pooblastil pravosodnih policistov je vezana na opravljanje nalog v zvezi z obsojenimi osebami, na njih s svojimi pooblastili učinkujejo neposredno, nekaj pooblastil pa lahko uporabijo tudi proti državljanom. Načine izvajanja posameznih pooblastil pravosodnih policistov, ki so določena z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij, natančneje opredeljuje Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov. Pooblastilo se mora izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da brez potrebe ne prizadene dostojanstva oseb v postopku in da ne ogroža življenja in varnosti oseb, ki niso v postopku. Eno izmed pooblastil, določenih z različnimi pravnimi akti, je tudi uporaba prisilnih sredstev. Pri uporabi prisilnih sredstev gre v bistvu za fizično prisiljevanje represivnih organov, da posameznik neko dejanje stori ali opusti. Pravosodni policisti za prisiljevanje podobno kot policisti uporabljajo različna sredstva (Žaberl, 2006): lastno silo, silo živali, različne predmete. Seveda sme pravosodni policist pri svojem delu uporabiti le tista sredstva, ki so določena z zakonom, ostala pa le v primeru silobrana ali skrajne sile, če zakonsko določenih prisilnih sredstev ni na voljo. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (2006) v prvem odstavku 239. členu določa, da imajo pravosodni policisti pravico uporabiti prisilna sredstva zoper obsojence, če drugače ne morejo preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali večje materialne škode. Ta člen zakona nadalje določa, da smejo pri opravljanju svojega dela prisilna sredstva uporabiti tudi proti drugim osebam, če te ovirajo njihovo delo, ogrožajo varnost varovanega objekta in oseb v 14

16 njem ali varovane osebe zunaj varovanih objektov. Pravosodni policisti imajo med opravljanjem svojega dela pravico uporabiti prisilna sredstva tudi zoper osebo, ki je izven zavoda zalotena pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru in jo zadržijo do prihoda policije. Uporabiti smejo naslednja prisilna sredstva: sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec, palico, opozorilni strel, službene pse in strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom. Zgoraj našteta prisilna sredstva so padajoče urejena od najmilejšega do najhujšega. Vsi represivni organi morajo pri uporabi svojih pooblastil in uporabi prisilnih sredstev upoštevati načela, ki veljajo za njihovo uporabo. V 5. členu Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) je določeno, da morajo pravosodni policisti pri svojem delu upoštevati naslednja načela: načelo varstva človekovih pravic, načelo ustavnosti in zakonitosti, načelo nekonfliktnega in pomirjujočega pristopa, načelo sorazmernosti, načelo postopnosti, načelo strokovnosti, načelo varnosti postopka, načelo odločnosti, načelo natančnosti in temeljitosti, načelo presenečenja, načelo vztrajnosti, načelo sistematičnosti. Načelo varstva človekovih pravic je eno od najvišjih vrednostnih meril človečnosti, katero temelji na naravnih, etičnih, mednarodnih in ustavnopravnih pričakovanjih posameznika, da bodo spoštovane njegove temeljne človekove pravice in bodo omejene le takrat, kadar bo to 15

17 omejevanje nujno potrebno. Zaprti osebi morajo biti v času prestajanja kazni zagotovljene vse pravice razen tistih, ki so ji bile odvzete z zakonom. S tem je mišljena predvsem odvzem prostosti in omejitev gibanja, vendar so s tem posledično omejene še nekatere druge ustavne pravice kot so pravica do človekove zasebnosti, dolžnosti in pravice starša do vzdrževanja, izobraževanja in vzgajanja otrok ter nekatere politične pravice, kot so sodelovanja pri opravljanju javnih zadev, izvolitev v parlament, včlanjevanje in aktivno delovanje v sindikatih in druge. Je pa zaprtim osebam zagotovljena pravica do volitev. Načelo ustavnosti in zakonitosti zavezuje pravosodnega policista, da bo svoje delo opravljal v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimi akti. Pravosodni policist lahko uporabi samo tiste vrste pooblastilo, ki je določeno z zakonom in samo pod pogojem in na način, kot je določeno z zakonom in podzakonskimi akti. Pomembno je, da je uporaba pooblastila, ki je sicer v skladu s pravnimi normami, izvedena na način, kateri je tudi v skladu z vrednotami korektnega dela pravosodnih policistov. Načelo nekonfliktnosti ali pomirjujočega pristopa pravi, da so zaprte osebe med prestajanjem kazni v posebnem položaju, ker so jim omejene določene pravice, zato je lahko že netaktna beseda ali kretnja povod za konflikt. Pravosodni policist mora v dani situaciji ukrepati v skladu s pooblastili, vendar mora paziti, da s svojim ravnanjem ne zaostruje ali izzove novega konflikta, obenem pa tudi doseže cilj. Načelo sorazmernosti je eno najbolj pomembnih načel, povezanih z delom organov s posebnimi pooblastili. Bistvo načela je, da pravosodni policist uporabi pooblastilo, tukaj je mišljena predvsem uporaba prisilnih sredstev, v skladu z zakonom in na način, ki je enakovreden moči odpora ali napada. Tako je pravosodnemu policistu dovoljena uporaba le tistega prisilnega sredstva, ki je po moči in trajanju enakovreden moči in trajanju napada ali odpora. 16

18 Bistvo načela postopnosti je, da mora pravosodni policist pri uporabi prisilnih sredstev upoštevati pravilo, ki narekuje, da se mora uporaba prisilnih sredstev stopnjevati, se pravi od najmilejšega, za katerega se smatra, da se bo z njim dalo doseči cilj, v primeru da se ga ne doseže, pa se uporabi prisilno sredstvo, ki je po rangu višje. Pri delu z zaprtimi osebami je potrebno, če je le mogoče, najprej uporabiti opozorilo, nato ukaz, šele nato se preide na uporabo prisilnih sredstev, od najmilejših do težjih. Milejša prisilna sredstva so vklenitev, strokovni prijemi in strokovni pritiski, težja pa so strokovni udarci in meti različnih borilnih veščin, plinski razpršilec, uporaba palice, uporaba službenega psa ter na koncu uporaba strelnega orožja. Seveda pa se v nekaterih primerih ni možno ravnati po načelu postopnosti in je za realizacijo naloge potrebno takoj uporabiti težje prisilno sredstvo. Načelo varnosti postopka pomeni, da mora pravosodni policist pred izvedbo vsakega postopka najprej preceniti nastalo situacijo, nato pa mora ukreniti vse, da bo postopek ali uporabo prisilnih sredstev izvedel čim bolj varno in brez ogrožanja sebe ali drugih prisotnih oseb. Pri postopkih mora pravosodni policist z vidika varnosti upoštevati kraj, kjer postopek izvaja (soba, hodnik, sprehajališče, razpravna dvorana), čas postopka (dnevni čas, nočni čas), značilnosti osebe v postopku (število, znanje posebnih veščin, agresivnost), način kršitve (pretep, samopoškodba, zabarikadiranje, poškodovanje zavodskega inventarja) ter seveda tudi stanje pravosodnih policistov (število, opremljenost, usposobljenost). Bistvo načela strokovnosti je v tem, da morajo pravosodni policisti pri svojem delu uporabiti samo predpisane ukrepe na način, ki ga je izoblikovala stroka in tako, kot so bili usposobljeni. Postopek je lahko zakonit, a nestrokoven, če je pravosodni policist zakonito uporabil prisilno sredstvo, vendar je uporabil prijem ali udarec, ki ni predpisan. Načelo odločnosti določa, da se mora pravosodni policist v razumnem času odločiti za takšen način in sredstvo izvedbe postopka, s katerim bo postopek zaključil brez težav, pri čemer pa ne sme biti kršeno načelo sorazmernosti. 17

19 Načelo natančnosti in temeljitosti izhaja iz lastnosti, katere naj bi pravosodni policist imel, in sicer naj bi pravosodni policist težil k temu, da bi vsako nalogo opravil čim bolj natančno in popolno, obenem pa tudi temeljito, ne glede na to, kako hitro je moral postopek opraviti. Bistvo načela presenečenja je, da morajo pravosodni policisti pri svojem delu ukrepati tudi tako, da zaprto osebo s svojimi postopki preseneti ter jo dobi nepripravljeno. Predvsem je pomembno, da postopki ne postanejo rutinski, ob isti uri, vnaprej predvidljivi. Načelo vztrajnosti pravosodnim policistom zapoveduje, da pri svojem delu vztrajajo toliko časa, da do konca opravijo svojo nalogo. Po tem načelu se morajo pravosodni policisti ravnati predvsem takrat, ko obstaja utemeljen sum, da zaprta oseba poseduje nedovoljene, prepovedane predmete. V skladu s tem načelom morajo pravosodni policisti ukreniti vse in vztrajati toliko časa, da se ti predmeti najdejo oziroma odkrijejo. V skladu z načelom sistematičnosti mora pravosodni policist svoje delo opravljati po določenem zaporedju in sistematično. Vsako opravilo mora vnaprej načrtovati, delovati mora po določenem logičnem zaporedju. 18

20 4 Uporaba strelnega orožja v represivnih organih 4.1 Pravosodna policija v Republiki Sloveniji Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v 240. členu (2006) določa, da smejo pravosodni policisti uporabiti strelno orožje, če ne morejo drugače: zavarovati življenja ljudi, odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje, odvrniti napada na objekt, ki ga varuje, če je pri tem ogroženo življenje ljudi v njem, odvrniti napada na osebo, ki jo varuje. Zakon nadalje določa, da sme pravosodni policist za preprečitev bega iz zaprtega oziroma posebej varovanega zavoda ali oddelka zoper pobeglega obsojenca uporabiti strelno orožje z gumijastimi naboji. Pravosodni policist sme uporabiti strelno orožje šele, če ne more z drugimi sredstvi, ki jih določajo predpisi o opravljanju službe, zagotoviti izvršitve uradne naloge. Pred vsako uporabo strelnega orožja mora pravosodni policist, kadar okoliščine to dopuščajo tistega, zoper katerega naj bi se uporabilo strelno orožje, opozoriti s klicem in opozorilnim strelom. Zakon nadalje še določa, da v primeru, ko pravosodni policist opravlja uradno nalogo pod neposrednim vodstvom predpostavljenega, sme strelno orožje uporabiti samo po njegovem ukazu. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) natančneje določa način in pogoje, pod katerimi lahko pravosodni policist uporabi strelno orožje. 19

21 Iz njega lahko razberemo da smejo pravosodni policisti uporabljati strelno orožje z ostrimi naboji ali z življenjsko manj nevarnim strelivom pod pogoji, določenimi z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij. Iz določb 77. člena istega pravilnika lahko razberemo, da sme pravosodni policist uporabiti strelno orožje z ostrimi naboji, če z nobenim drugim prisilnim sredstvom ne more zavarovati življenja ljudi, odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje, odvrniti napada na objekt, ki ga varuje, pa je pri tem ogroženo življenje ljudi v njem ali odvrniti napada na osebo, ki jo varuje. Uporaba strelnega orožja za zavarovanje življenja drugih ljudi in odvrnitev neposrednega napada na pravosodnega policista, pri čemer je ogroženo njegovo življenje je dopustna le, če je treba odvrniti ali preprečiti protipraven napad, zaradi katerega je v neposredni življenjski nevarnosti pravosodni policist ali ena oziroma več drugih oseb. Pri tem je dovoljena uporaba strelnega orožja tudi proti osebam iz 5. odstavka 72. člena pravilnika, se pravi tudi proti obsojencem, ki so očitno bolni, stari, onemogli ali so vidno težki invalidi, kot tudi proti vidno nosečim ženskam. Neposredna nevarnost se presoja po načinu in sredstvu napada ter po fizični moči in številu napadalcev. Za napad, ki pomeni neposredno življenjsko nevarnost, se po določbah 78. člena Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) šteje: napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem, drugimi predmeti ali sredstvi, s katerimi se spravi v nevarnost življenje, pri čemer se kot tak napad šteje tudi poteg ali poskus potega strelnega orožja, fizični napad dveh ali več oseb v okoliščinah, ko napadeni ne more pričakovati pomoči in napada ne more drugače odvrniti, napad ene osebe v okoliščinah iz prejšnje alineje, če je ta fizično močnejša od napadenega ali obvlada posebne spretnosti za napad. 20

22 V primeru, da pravosodni policist ne more uporabiti strelnega orožja, lahko za odvrnitev napada uporabi tudi različna priročna sredstva. Za napad na objekt iz tretje alineje 77. člena pravilnika šteje vsako dejanje, ki ima namen huje poškodovati ali uničiti objekt zavoda, njegove posamezne dele, huje poškodovati ali uničiti varnostne naprave in osvoboditi obsojence, ki so v zavodu ali drugem varovanem objektu. Napad na osebo iz četrte alineje 77. člena pravilnika je vsak neposreden napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi sredstvi, s katerimi se ogrozi življenje, ali napad več napadalcev ali enega napadalca, ki je močnejši ali uporablja pri napadu posebne spretnosti. Iz določb Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov je torej razvidno, da se sme strelno orožje uporabiti le, če je ogroženo človeško življenje ter v primeru napada na varovani objekt oziroma zavod s ciljem hujšega poškodovanja ali uničenja varovanega objekta. Pravilnik definira tudi uporabo opozorilnega strela, in sicer določa, da se ga sme uporabiti le v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja kot prisilnega sredstva. Pravosodnemu policistu je prepovedana uporaba strelnega orožja, če oseba, proti kateri je sicer dovoljena uporaba strelnega orožja kot prisilnega sredstva, beži proti skupini ljudi in obstaja nevarnost, da bi bil zadet kdo izmed ljudi. Uporaba strelnega orožja proti živali ali za vadbo pa se po tem pravilniku ne šteje kot uporaba prisilnega sredstva. Pravosodni policist pa sme pri svojem delu uporabljati tudi strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom, se pravi strelivom z gumijasto kroglo, katerega namen ni trajna, ampak le začasna onesposobitev. Pravosodni policist sme uporabiti strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja z ostrimi naboji. Poleg tega sme orožje s takim strelivom uporabiti tudi, če ne more drugače 21

23 preprečiti bega zaprte osebe iz zaprtega ali posebej varovanega zavoda oziroma oddelka. Pri tem pa mora zaprto osebo pred uporabo pozvati, naj se ustavi oziroma ga opozoriti, da bo streljal, pri čemer lahko tudi odda opozorilni strel. V primeru, da to narekujejo posebne okoliščine, kot so noč, gosta megla, nepregleden teren, bežanje proti gozdu ali drugo podobno, kar bi onemogočilo kasnejše uspešno ukrepanje, pa sme pravosodni policist proti obsojencu že po prvem opozorilu uporabiti strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom. 4.2 Policija v Republiki Sloveniji Uporabo strelnega orožja v Policiji RS, katero smatramo kot najrepresivnejši organ v državi, opredeljujeta Zakon o policiji in Pravilnik o policijskih pooblastilih. Glede na to, da je to najbolj represiven organ v državi, ji je zakonodajalec dal tudi največja pooblastila, s katerimi zagotavlja izvajanje javnega reda in miru. Zakon o policiji (2009) v 52. členu določa, da sme policist pri opravljanju svojih nalog uporabiti strelno orožje, če ne more drugače: zavarovati življenja ljudi, preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora nad 10 let, preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost, ali osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila kaznivo dejanje iz prejšnje alineje, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti, odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt, odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje. 22

24 Če razmere to dopuščajo, mora policist mora pred uporabo strelnega orožja osebo, proti kateri bo strelno orožje uporabil, opozoriti s klicem:»stoj, policija, streljal bom!«in z opozorilnim strelom. Nadaljnje pogoje in način, pod katerimi sme policist uporabiti strelno orožje, natančneje opredeljuje Pravilnik o policijskih pooblastilih. Po tem pravilniku sme policist uporabiti le službeno orožje in strelivo, ki je sistematizirano v Policiji oziroma izjemoma, če je neposredno ogroženo njegovo življenje ali življenje druge osebe, tudi drugo strelno orožje. Pravilnik o policijskih pooblastilih določa, da sme policist za zavarovanje življenja ljudi uporabiti strelno orožje le, če je ogroženo življenje ene ali več oseb, da prepreči ali odvrne začeti protipravni napad napadalca. V primeru, da policist vodi ali spremlja osebo, proti kateri sme v primeru poskusa bega uporabiti strelno orožje, jo mora pred privedbo oziroma spremljanjem opozoriti, da bo uporabil orožje, če bo poskušala pobegniti. Pravilnik nadalje tudi opredeljuje, kaj se smatra za napad na varovano osebo in kaj za napad na varovani objekt. Napad na varovano osebo opredeljuje kot vsak neposreden napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi sredstvi, s katerimi je ogroženo življenje te osebe, ali pa napad več napadalcev oziroma enega napadalca, ki je močnejši ali uporablja posebne spretnosti. Napad na varovani objekt pa opredeljuje kot vsako dejanje, s katerim storilec namerava huje poškodovati ali uničiti objekt, njegov posamezni del ali naprave v objektu, če je s tem ogroženo življenje ene ali več oseb. Policist sme uporabiti strelno orožje tudi v primeru napada, s katerim je neposredno ogroženo policistovo življenje. Za tak napad se šteje če storilec napade s strelnim in drugim orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi predmeti, 23

25 s katerimi je lahko ogroženo njegovo življenje, ali napad dveh ali več napadalcev, napad na kraju in v času, ko policist ne more pričakovati pomoči ter napad fizično močnejšega ali osebe, ki pri napadu uporablja posebne spretnosti. Policist sme uporabiti tudi opozorilni strel; zanj se šteje vsak strel, izstreljen v varno smer. Pravilnik v 102. členu tudi določa, da sme policist uporabiti strelno orožje proti osebi, ki se nahaja v skupini ljudi ali beži proti njej, le v primeru, če ta oseba neposredno ogroža življenje ljudi. V primeru, da oseba zoper katero sme uporabiti strelno orožje, beži proti državni meji, sme policist streljati samo tako, da izstrelek ne preleti državne meje. 4.3 Carinska služba v Republiki Sloveniji Cariniki in druge pooblaščene uradne osebe, ki jih določi generalni direktor, smejo nositi strelno orožje v skladu z Zakonom o carinski službi in Pravilnikom o nošenju in uporabi orožja v carinski službi. Zakon opredeljuje, katere osebe po tem zakonu imajo pravico in dolžnost nositi strelno orožje in strelivo. To so cariniki, razporejeni na mejne prehode, za katere vlada določi, da opravljajo kontrolo prehajanja blaga in oseb čez državno mejo, in druge pooblaščene uradne osebe, ki so posebej izpostavljene nevarnosti in ogroženosti in ki jih določi generalni direktor. Pravilnik o nošenju in uporabi orožja izda minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve. Strelno orožje smejo pooblaščene uradne osebe pri opravljanju nalog uporabiti le, če ne more drugače odvrniti od sebe ali druge pooblaščene uradne osebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje ali življenje druge pooblaščene uradne osebe. Zakon tudi določa, da mora pooblaščena uradna oseba, seveda če okoliščine to dopuščajo, pred uporabo strelnega orožja, osebo, zoper katero naj bi uporabila strelno orožje, opozoriti s klicem»stoj, streljal bom!«in z opozorilnim strelom. 24

26 Pooblaščene uradne osebe, ki so pooblaščene za nošenje in uporabo strelnega orožja, morajo biti za to posebej usposobljene. Generalni direktor v sodelovanju z generalnim direktorjem Policije določi program usposabljanja in postopek za preizkus znanja o ravnanju pri nošenju in uporabi strelnega orožja. 4.4 Zasebno varovanje v Republiki Sloveniji Pogoje, pod katerimi lahko delavec zasebne varnostne službe uporabi strelno orožje določa Zakon o zasebnem varovanju v 56.členu. Zakon določa, da sme varnostnik med opravljanjem nalog zasebnega varovanja, razen varnostnika čuvaja, nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožja. Varnostnik sme pri opravljanju nalog zasebnega varovanja uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače: zavarovati življenja ljudi, preprečiti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje ali življenje osebe, ki jo varuje. Pred uporabo strelnega orožja morajo varnostniki, seveda če razmere to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabili strelno orožje, opozoriti s klicem:»stoj, streljal bom!«in z opozorilnim strelom. Zakon še določa, da se morajo varnostniki, ki nosijo in uporabljajo strelno orožje, redno strokovno usposabljati v ravnanju s strelnim orožjem in njegovi uporabi. 4.5 Ministrstvo za obrambo Zakon o obrambi (2004) določa, da smejo po tem zakonu orožje nositi in ga uporabiti delavci obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo, vojaške osebe in pooblaščene osebe vojaške policije. 25

27 34. člen zakona določa, da imajo delavci obveščevalno varnostne službe pri opravljanju varnostnih nalog, se pravi preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v Ministrstvu in Slovenski vojski, ista pooblastila, kot jih ima Policija pri zagotavljanju javnega reda in miru v civilni sferi. V tem členu je tudi določeno, da imajo delavci obveščevalno varnostne službe pravico nositi službeno orožje. Podrobneje zakon uporabe strelnega orožja ne definira, vendar glede na to, da jim je zakonodajalec za opravljanje varnostnih nalog znotraj Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske podelil ista pooblastila kot jih ima Policija, lahko smiselno sklepamo, da so pogoji uporabe strelnega orožja isti kot pri policistih. 51. člen istega zakona določa, da lahko vojaška oseba uporabi orožje pri opravljanju stražarske, patruljne, požarne ali druge podobne službe, če ne more drugače: zavarovati življenja moštva, ki ga varuje, odvrniti napada na objekt ali druga sredstva, ki jih varuje, odvrniti neposrednega napada, s katerim je ogroženo njeno življenje. Zakon v nadaljevanju istega člena določa, da smejo vojaške osebe, ki službo opravljajo pod neposrednim vodstvom nadrejenega, orožje uporabiti le po njegovem povelju. Pri opravljanju bojnih nalog orožje uporabljajo po pravilih za bojno delovanje, po istih pravilih tudi poveljstvo ali enota, ki je napadena v miru. 66. člen istega zakona določa, da smejo pripadniki vojaške policije uporabiti pooblastila in s tem tudi prisilna sredstva na način in pod pogoji, ki veljajo za Policijo. Nadalje v 67. členu istega zakona določa, da smejo pooblastila uporabiti le: v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo, na območju tabora, če je enota ali zavod izven vojašnice, zoper vojaške osebe. 26

28 Pripadniki vojaške policije pa smejo svoja pooblastila uporabiti le, kadar so v vojaški službi. Zakon podrobneje uporabe strelnega orožja pripadnikov vojaške policije ne opredeljuje, vendar glede na to, da smejo uporabiti prisilna sredstva na način in pod pogoji, ki veljajo za Policijo, potem ta določba zakona velja tudi za uporabo strelnega orožja. 4.6 Pravosodna policija v Republiki Hrvaški Uporabo strelnega orožja pripadnikov pravosodne policije določa Zakon o izvršavanju kazni zatvora v 143. členu. Zakon določa, da se sme strelno uporabiti le: če se z drugimi prisilnimi sredstvi ne da odvrniti istočasnega protipravnega napada, s katerim se ogroža življenje zapornikov, zaposlenih ali drugih oseb, ki se nahajajo v kaznilnici ali zaporu, za preprečevanje bega zapornika iz zaprte kaznilnice oziroma zapora pri premagovanju zunanjega zidu, če se z drugim sredstvom ne more preprečiti bega, za preprečevanje bega zapornika med spremstvom, če se z drugimi sredstvi ne da preprečiti bega in če gre za zapornika, ki prestaja kazen zapora pet let ali več, ali če gre za pripornika, proti kateremu teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora deset let ali več. Pravosodni policist mora v primeru uporabe strelnega orožja iz druge alineje zakona, se pravi za preprečevanje bega obsojenca iz zaprte kaznilnice oziroma zapora, o uporabi opozoriti zapornika, nato izstreliti opozorilni strel, šele nato lahko uporabi strelno orožje, pri tem pa mora paziti, da ne poškoduje vitalnih organov zapornika, obenem pa mora paziti, da ne bo uporabil strelnega orožja, če bi s tem ogrozil življenje druge osebe. 27

29 5 Statistika uporabe strelnega orožja v UIKS RS v primerjavi s Policijo Statistični podatki zajeti za obdobje od 2000 do 2010 v spodnji tabeli, kažejo, da je uporaba strelnega orožja v Policiji bistveno pogostejša kot v UIKS. V UIKS se strelnega orožja ni uporabilo vse od leta 2002 dalje. V UIKS se je orožje največkrat uporabilo za preprečitev bega osebi iz zaprtega dela zavoda oziroma v primeru poskusa bega iz spremstva v bolniško ustanovo, kjer je bilo strelno orožje uporabljeno za zavarovanje življenja paznikov, ki so tedaj opravljali spremljanje zaprte osebe. Razlog, zakaj se je uporaba strelnega orožja v UIKS zmanjšala oziroma razlog, zakaj po letu 2001 ni bilo več uporabe le tega, vidim v boljši tehnični izvedbi varovanja zavodov in vnaprej pripravljeni izvedbi rizičnih spremljanj obsojencev izven zavoda. Tabela 1:Uporaba strelnega orožja po letih v UIKS in v Policiji Leto UIKS Policija Opomba: Poročilo o delu Policije za leta , Letno poročilo UIKS RS za leto

30 6 Usposabljanje v rokovanju s strelnim orožjem za pravosodne policiste v UIKS RS Glede na to, da so pravosodni policisti pooblaščene uradne osebe, katerim je zakonodajalec s pooblastilom dal pravico in dolžnost, da smejo nositi in v primerih, določenih z zakonom, tudi uporabiti strelno orožje, morajo biti za uporabo le tega primerno strokovno usposobljeni. Usposabljanje je razdeljeno na dva dela; prvi je začetno usposabljanje, katerega so deležni in ga morajo uspešno opraviti vsi novo sprejeti kandidati za pravosodne policiste, izvajajo pa ga inštruktorji streljanja Policijske akademije ali strokovno usposobljeni inštruktorji Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, drugi del pa je usposabljanje, katerega so najmanj dvakrat letno deležni vsi že aktivni pravosodni policisti in je v bistvu utrjevanje znanj iz predhodnih usposabljanj, pravosodni policisti pa ga morajo uspešno opraviti. To usposabljanje izvajajo strokovno usposobljeni inštruktorji Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Na vsakih zaključenih pet let službe morajo vsi pravosodni policisti opraviti preizkus strokovne usposobljenosti s področja poznavanja področne zakonodaje, praktičnega postopka in usposobljenosti v rokovanju s strelnim orožjem. Preizkus se opravlja po vnaprej določenem programu in pred komisijo, katero imenuje generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Program usposabljanja je nastal v sodelovanju s Policijsko Akademijo iz Tacna in je prirejena različica programa usposabljanja kandidatov za policiste. Spremenjen je na področju usposabljanja v rokovanju z dolgocevnim orožjem, in sicer je namesto usposabljanja v rokovanju z avtomatsko puško Heckler&Koch MP5 ter ostrostrelskima puškama Crvena Zastava M76 in Steyr SSG 69, izvajano usposabljanje v rokovanju s poteznima puškama Mossberg M500 in Maverick M88. Glede na to, da Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij nima svojih objektov, v katerih bi lahko izvajala teoretično in praktično usposabljanje v rokovanju s 29

31 strelnim orožjem, v dogovoru s Policijo gostujemo v njihovih objektih. Odvisno od zasedenosti se pravosodni policisti usposabljajo na Policijski akademiji v Tacnu ali Vadbeno oskrbnem centru Gotenica. V nadaljevanju so predstavljena področja, iz katerih se pravosodni policisti usposabljajo najprej teoretično v učilnicah, nato pa še praktično na strelišču. Vsa področja se najprej obdelajo teoretično, sledi prikaz z orožjem brez streliva ali z imitacijami orožja, vsa pridobljena znanja pa se potem izpopolnijo na strelišču s pravim orožjem in ostrim strelivom. Določena področja iz teoretičnega usposabljanja se nato v času med izvajanjem streljanja še dodatno utrdijo. Poseben poudarek je dan na poglavje varnosti na strelišču, saj je na njem istočasno več udeležencev, občasno se na njem istočasno usposabljajo tudi policisti. 6.1 Strelno orožje Človek se je skozi zgodovinsko obdobje vseskozi trudil izpopolnjevati orožje, s katerim je lahko na daljavo onesposobil žival za hrano, za preživetje oziroma se je lahko obranil napada svojih sovražnikov. Skozi stoletja človekovega razvoja je prešel od enostavnih, primitivnih orožij, katera je v prvi vrsti uporabljal za lov, do modernih, sofisticiranih orožij, ki se uporabljajo v modernih časih Kratek opis razvoja strelnega orožja Med prva orožja, s katerim se je lahko obranil oziroma napadel na daljavo, štejemo sulice in kopja, kasneje so se pojavila tetivna orožja, loki in samostreli. Občuten korak je bil narejen, ko je bil v 13. stoletju izumljen smodnik. V 14. stoletju se pojavijo ročni topiči, ki so bili zelo enostavna orožja, sestavljena iz cevi na držalu, napolnjena s smodniškim polnjenjem in izstrelkom, za aktiviranje pa so uporabljali zunanji vir netila npr. žarečo žico. 30

32 V 16. stoletju je z razvojem kolesnega celina napravljen velik korak naprej; omogočil je iznajdbo prvih pištol in enostavnejših kremenjač. V 17. stoletju je bil iznajden kremenski celin, ki se je izpopolnjen v rabi obdržal naslednjih 200 let. Leta 1807 je škotski pastor Forsyth iznašel in patentiral perkusijski vžig. Nadaljnji razvoj gre v smeri razvoja prvih enovitih nabojev; pred tem se je orožje polnilo tako, da se je v cev vsul odmerek smodnika, nato se je z nabijalno palico do smodnika potisnila v namaščeno krpo ovita krogla. Okrog leta 1843 je Francoz Lefaucheux poleg dvocevne prelamače patentiral tudi enovit naboj zanjo in je za aktivacijo uporabljal udarno iglo, ki je bila nameščena bočno na robu naboja. Okrog leta 1855 Francoz Potlett patentira naboj s središčnim vžigom, pojavijo se prvi naboji kovinske izvedbe z robnim vžigom. Izvedba cevi se spreminja, od prvotne gladkocevne izvedbe gre sedaj razvoj v smeri risanih cevi, ki izstrelku po izstrelitvi dajejo rotacijo in obenem smerno stabilnost, posledično je s tem dosežena tudi večja preciznost orožja. Razvoj kemije je omogočil iznajdbo brezdimnega smodnika, ki ob manjši količini razvije več smodniških plinov, s tem pa omogoči večjo izhodno hitrost izstrelka. Konstrukcijsko gre razvoj orožja okrog leta 1880 v smer več strelnega orožja, pojavijo se prve enostavne izvedbe nabojnikov, izvedbe so repetirne, kjer je za vsak strel potrebno s pomočjo repetirnega mehanizma ročno napolniti cev orožja in vsakič znova sprožiti naboj. Okrog leta 1890 se pojavijo prve polavtomatske pištole, okrog leta 1900 se pojavijo prva avtomatska orožja; brzostrelke in mitraljezi. Nadaljnji razvoj gre v smeri zmanjševanja teže orožja in obenem v smeri izboljševanja dela avtomatike. Leta 1934 je bil izdelan prvi mitraljez, MG 34, ki se je ponašal z majhno težo in enostavnostjo uporabe, poleg tega pa še z zelo veliko hitrostjo streljanja. Leta 1936 je bila predstavljena prva polavtomatska puška (Garand M1), s katero so oborožili celotno armado, v tem primeru ameriško. Leta 1947 Mihail Kalašnjikov razvije prvo moderno avtomatsko jurišno puško (AK47), ki postane najbolj proizvajano orožje te vrste; z vso licenčno proizvodnjo je bilo proizvedenih okrog 80 milijonov teh pušk, ki veljajo za najbolj zanesljive avtomatske jurišne puške. V zadnjem času gre razvoj v smeri uporabe lahkih materialov, polimerov, s katerimi se ob enaki konstrukcijski trdnosti uspešno znižuje teža orožja (Tomič, Štupar, Hartman, 2004). 31

33 6.1.2 Enovit naboj Sodoben enovit naboj na brezdimni smodnik je sestavljen iz tulca, vžigalne kapice ali netilke, smodniškega polnjenja in izstrelka ali krogle. V grobem ločimo dve vrsti nabojev, ki se med seboj ločita glede na način vžiga smodniškega polnjenja. Poznamo naboje s centralnim ali sredinskim vžigom in naboje z robnim vžigom. Za nadaljnje lažje razumevanje je potrebno najprej razumeti procese, ki se dogajajo ob pritisku na sprožilec strelnega orožja, najsi bo kratkocevnega ali dolgocevnega. Na kratko bi lahko rekli, da si procesi sledijo v tem zaporedju. Ob sprožitvi sprožilnega mehanizma se sprosti udarni mehanizem orožja, ki udari po udarni igli. Ta se nato giblje v svojem ležišču in se s svojim vrhom vtisne v vžigalno kapljico ali netilko in jo aktivira. Ta ob aktivaciji ustvari plamen, ki nato vžge smodniško polnjenje. Smodnik začne zelo hitro izgorevati in ustvarja smodniške pline, ki zelo hitro povečujejo svojo prostornino in s tem ustvarjajo v tulcu pritisk. Ta pritisk začne nato potiskati izstrelek v prehodni konus cevi in nato v risani del cevi, vseskozi pa izstrelku povečuje njegovo hitrost, ki je največja ob ustju cevi. Tulec povezuje vse dele naboja v celoto, obenem pa se torej v njem odvija proces izgorevanja smodniških plinov. Običajno so tulci izdelani iz medenine, redkeje iz železa. Medenina je primernejša, ker je elastična, ob povečanju pritiska smodniških plinov se brez škode razteza, zavzame velikost in obliko ležišča naboja ter nato povrne v velikost in obliko pred tem. Železni tulci zaradi slabih razteznih sposobnosti dobivajo razpoke. Poleg tega so medeninasti tulci primernejši tudi zaradi odpornosti pred korozijo. Ker dno tulca prenaša največje pritiske, je v primerjavi s stenami tulca temu primerno ojačano. Netilka služi za vžig smodniškega polnjenja. Kot že rečeno poznamo naboje z robnim in centralnim vžigom. Razlika med njimi je v tem, da je pri nabojih z robnim vžigom inicialna snov porazdeljena po vsem obodu tulca in je del tulca, medtem ko je pri nabojih s centralnim vžigom netilka samostojen del, katerega je za potrebe ponovnega polnjenja moč odstraniti in zamenjati z 32

34 novo. Klasična netilka je sestavljena iz čašice in polnjenja (eksplozivna zmes inicialnega eksploziva, ki je lahko fulminatna ali sinoksidna). Netilka je izdelana iz kvalitetne zlitine, ki preprečuje, da je sila udarne igle in pritiski smodniških plinov ne prebijeta, obenem pa je dovolj elastična, da se pod udarcem udarne igle dovolj deformira in prenese udarec na inicialno zmes. Ta je zelo občutljiva na pritisk in ob udarcu udarne igle se aktivira, ustvari plamen, ta pa nato vžge smodniško polnjenje. Ločimo dve vrsti netilk; starejšo tipa berdan, ki se uporablja le še v vojaških nabojih vzhodnega porekla (Rusija, Kitajska) in novejšo različico tipa boxer. Razlika med njima je v tem, da se pri netilkah tipa berdan nakovalce, ob katerega udarna igla pritisne inicialno zmes in jo aktivira, nahaja v ležišču netilke na tulcu, netilke tipa boxer pa imajo nakovalce integrirano v samo netilko. Smodniško polnjenje je točno določena količina smodnika. Ob udarcu udarne igle po netilki se ta aktivira in ustvari plamen, ki vžge smodniško polnjenje. Ta začne hitro izgorevati in ob tem se ustvarijo smodniški plini, ki zavzamejo veliko prostornino, s tem pa se zaradi majhnega izgorevalnega prostora v tulcu močno poveča pritisk v njem, ki nato začne potiskati izstrelek po cevi. Smodnik izgoreva še po celi dolžini cevi, zato pritiski zaradi večanja izgorevalne prostornine delno upadejo. V predelu ustja cevi pa lahko rečemo, da smodnik že skoraj v celoti izgori. Del energije smodniških plinov lahko s pridom izkoristimo za ponovno polnjenje orožja, se pravi, da nam omogoča polavtomatsko in avtomatsko delovanje orožja, del pa se porabi za povratni trzaj orožja. Pri orožju, kjer ne izkoristimo povratne energije smodniških plinov za ponovno polnjenje orožja, se vsa energija porabi za povratni trzaj orožja. Smodniki so glede na izvedbo lahko mehanske zmesi-črni smodnik in kemične zmesi-brezdimni ali nitrocelulozni smodnik. Črni smodnik je najstarejši eksplozivni material. Sestavljen je iz mešanice kalijevega solitra, lesnega olja in žvepla. Sestava je odvisna od namena uporabe smodnika (polnjenje nabojev, eksploziv). Črni smodnik pri isti količini razvije manj smodniških plinov kot brezdimni, posledično pa izstrelki dosežejo manjšo hitrost. Črni smodnik se je vsesplošno uporabljal pred iznajdbo brezdimnega, sedaj pa se uporablja le še v športnih orožjih. Brezdimni ali nitrocelulozni je 33