DIPLOMSKO DELO Zaseg prepovedane droge in policijsko pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku

Transcription

1 DIPLOMSKO DELO Zaseg prepovedane droge in policijsko pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku December, 2013 Matej Harb

2

3 DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Zaseg prepovedane droge in policijsko pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku December, 2013 Matej Harb Mentor: viš. pred. dr. Igor Lamberger

4 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri izdelavi diplomskega dela. 2

5 KAZALO 1 Uvod Uporabljene metode dela Hipoteza Opredelitev prepovedanih drog Delitev in vrste prepovedanih drog Načini pakiranja prepovedanih drog Načini uživanja prepovedanih drog Zakonska ureditev kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji Policijsko pridržanje in opredelitev pojmov»razlogi za sum«,»utemeljeni razlogi za sum«in»utemeljen sum« Razlogi za sum Utemeljeni razlogi za sum Utemeljen sum Zavarovanje prepovedanih drog in nadaljnje ravnanje z zaseženimi drogami Vrste in izbor embalaž glede na vrsto zasežene snovi Preliminarni test oz. analiza zasežene snovi Začasna omejitev gibanja in policijsko pooblastilo vabljenje Zaključek Verifikacija hipoteze Sklep Uporabljeni viri

6 Povzetek»V poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah Ustave Republike Slovenije je zapisano, da ima vsakdo pravico do osebne svobode, in da se ne sme nikomur odvzeti prostost, razen v primerih in v postopku, ki jih določa zakon.«(žaberl, 2006: 125) Ko gre za grob poseg v osebno svobodo posameznika, je nujno potrebno dobro poznavanje zakonskih predpisov, ki urejajo navedeno področje. Pri tem policisti in kriminalisti, ki se ukvarjajo z nalogami odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog pridejo v dilemo, kdaj so izpolnjeni pogoji»utemeljenih razlogov za sum«storitve kaznivega dejanja. Dilema je, ali zgolj zasežena snov zadostuje zakonskemu standardu»utemeljenih razlogov za sum«storitve kaznivega dejanja kljub temu, da še analiza ni bila opravljena, ali pa so utemeljeni razlogi za sum podani lahko šele po opravljeni analizi, ki potrdi, da je zasežena snov prepovedana droga. Seveda je potrebno pri tem poudariti, da sama posest prepovedane droge ne zadostuje zakonskemu standardu»utemeljenih razlogov za sum«. Tukaj je potrebno upoštevati še druge pogoje, kot so količina, način pakiranja prepovedane droge, posest oz. uporaba pripomočkov, ki se uporabljajo pri prodaji prepovedanih drog (elektronke tehtnice, manjše PVC vrečke, zavitki ALU folije, ipd.), identifikacija kupca prepovedane droge ipd. V takšnem policijskem postopku policist oz. kriminalist osebi še pred rezultatom analize omeji svobodo gibanja za nujno potreben čas oz. do rezultatov analize. V primeru pozitivnega rezultata, da je zasežena snov prepovedana droga, je podan pogoj za odvzem prostosti in policijsko pridržanje. Med policijskim pridržanjem in začasno omejitvijo gibanja na videz ni bistvene razlike. Ta se odraža v intenziteti posega v človekove pravice in temeljne svoboščine ter samem namenu uporabe policijskega pooblastila. Ključne besede: prepovedane droge, policijsko pridržanje, utemeljeni razlogi za sum, policist, kriminalist 4

7 Summary - Seizure of illegal drugs and police custody under the criminalprocedure act In a chapter of human rights and fundamental freedoms of the Republic Slovenia is written, that everybody has the right to personal freedom and nobody should be taken away their custody, except in cases and process that is determined by the law. (Žaberl, 2006: 125) Because of the rough intervention in the personal freedom of individual, it is necessary to know the law regulations for this specified area very well. In this case policeman and criminal investigator, that are dealing with this assignment of discovering and researching criminal acts from forbidden drug area, often come in dilemma, when the terms are fulfilled with justified reasons for suspect of criminal act. The dilemma is, does simply seized substance satisfies law standard of justified reasons for suspect for criminal act, despite testing for forbidden drugs has not been made, or justified reasons for suspect appear after the positive testing for forbidden drugs. Of course it is necessary to highlight that the possession of forbidden drugs does not satisfy the law standard of justified reasons for suspect. It is necessary to consider other circumstances like amount, the way of packing, possession and accessories that are used for drug dealing (electronic scales, small PVC bags, aluminum foils packages, and so on), the buyer of illegal drug identification... In particular police treatment policeman or crime detective limits personal movement for the necessary period of time before the result of analysis. In the case of positive result, that the seized substance is illegal drug, condition is given to deprivation of liberty and police custody. There seems to be no difference between police custody and deprivation of liberty. This reflects in intensity of intervention in human rights and fundamental freedom and also intended use of police powers. Keywords: illegal drugs, police custody, justified reasons for suspect, criminal investigator 5

8 1 Uvod V diplomskem delu smo opisali opredelitev prepovedanih drog, kjer smo navedli podatke, ki jih morajo policisti in kriminalisti poznati za lažje in učinkovitejše opravljanje del in nalog na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete s področja prepovedanih drog. Nato smo raziskali samo opredelitev kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji ter opredelili pojme oziroma dokazne standarde»razlogi za sum«,»utemeljeni razlogi za sum«in»utemeljeni sum«. Iz tega smo nato preučili same pogoje za odvzem prostosti in odreditev policijskega pridržanja osebi, ki so ji policisti oziroma kriminalisti zasegli snov za katero se domneva, da je prepovedana droga. Prav tako smo opisali sam postopek zavarovanja snovi, za katere obstaja sum, da je prepovedana droga. S preučitvijo literature različnih avtorjev smo poskušali izvedeti, kdaj se osebi, ki ji je bila zasežena snov, za katero obstaja domneva (sum), da je prepovedana droga, odvzame prostost in odredi pridržanje po določilih Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pri tem smo se osredotočili ali zasežena snov, za katero s preliminarnim testom oziroma analizo ni potrjeno, da gre za prepovedano drogo, ustreza dokaznemu standardu»utemeljeni razlogi za sum«, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, kot je to navedeno v določilih ZKP. 1.1 Uporabljene metode dela Za samo izdelavo diplomskega dela smo uporabili metode dela, in sicer: Opisna metoda z namenom podrobne predstavitve obravnavane teme smo pisno opredelili sistem dokaznih standardov in zakonske pogoje za odvzem prostosti in odreditev pridržanja osebe po določilih ZKP. Metoda proučevanja z namenom strokovne predstavitve obravnavane teme smo preučili strokovno literaturo in pravne vire. Metoda analiziranja z namenom verifikacije postavljene hipoteze smo analizirali ureditev v Republiki Sloveniji. 6

9 1.2 Hipoteza Pri celoviti obravnavi teme diplomskega dela bomo preizkusili postavljeno hipotezo:»zasežena snov, ki ni bila analizirana na prepovedano drogo in za katero obstaja zgolj domneva oz. sum, da je prepovedana droga, ne zadostuje dokaznemu standardu»utemeljeni razlogi za sum«in zato osebi, ki ji je bila ta snov zasežena ni mogoče odvzeti prostosti in zoper njo odrediti pridržanja po določilih ZKP.«7

10 2 Opredelitev prepovedanih drog Na temo»droge«je napisanih že veliko knjig, strokovne literature in zloženk, ki opozarjajo na posledice uživanja prepovedanih drog, prav tako tudi pogovori med posamezniki kdaj pa kdaj nanesejo na to temo. Bodisi zaradi same radovednosti posameznika o učinku delovanja prepovedanih drog, poizkusu zaužitja droge ali pa se med seboj pogovarjajo starši, ki ne vedo, kako, kdaj oz. kaj storiti, da njihov otrok ne poseže po tej, za nekatere zelo mamljivem, čeprav prepovedanem sadežu. Vendar velikokrat posamezniki niso dobro poučeni o sami vrsti, učinku prepovedane droge, sestavinah, ki jih vsebuje prepovedana droga ipd. in v pogovoru o drogi ne najdejo pravih besed s katerimi bi lahko nekomu kaj povedali oz. besed ne razumejo. Še huje pa je, da posamezniki, ki želijo poizkusiti določeno vrsto droge, o njej ne vedo ničesar ali pa zgolj to, da je»fajn«. Mogoče je razlog v tem, da v literaturah zasledimo kopico različnih izrazov, ki označujejo snovi, ki vplivajo na vedenje in počutje posameznika, kot so droge, mamila, psihoaktivne snovi oz. substance, psihotropne snovi, opojna sredstva itd. Prav tako najdemo veliko izrazov, ki opisujejo sam proces vnosa droge v telo, kot so raba oz. uporaba, uživanje, tvegana raba, škodljiva raba in zloraba.»kar nekaj pojmov pa označuje osebo, ki uporablja droge: toksikoman, narkoman, odvisnik in zasvojenec ter dva pojma, s katerima označujemo skrajno posledico uporabe droge, to sta zasvojenost in odvisnost.«(hočevar, 2005: 23) Prav tako posamezniki zelo pogosto uporabljajo t.i. ulične besede, kot so: cajt (droga), špura (odmerek droge v obliki črte), šut (odmerek droge), furat (intravenozno zaužit drogo), avtocesta (skupek vbodnih ran, ki nastanejo na mestu, kjer si oseba intravenozno vbrizga drogo), gun (injekcijska brizgalka) ipd. Različni uradni dokumenti, tudi mednarodni, ki urejajo področje prepovedanih drog, uporabljajo različne pojme, kot so mamila, droge, narkotična droga ipd. Oba zakona, po katerih policisti in kriminalisti na območju Republike Slovenije izvajajo policijska pooblastila, in sicer tako Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2), kot tudi Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) uporabljata besedno zvezo»prepovedane droge«, zato se v samem diplomskem delu opredelimo na to besedno zvezo oz. besedo droga.»sama beseda droga je arabskega izvora, in sicer izhaja iz besede»dova«, t.j.»surovina mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora za izdelavo ali pripravo 8

11 zdravil.«(hočevar, 2005: 26) Tukaj je potrebno omeniti, da beseda»droga«zajema snovi, ki jih zakonodajalec opredeljuje kot prepovedane oz. nelegalne in dovoljene oz. legalne, kar bomo bolj podrobno opisali v nadaljevanju. Sami pa se bomo opredelili na t.i. prepovedane droge. Na tem mestu velja objasniti pomen besede»mamilo«in besedne zveze»prepovedana droga«. Beseda mamilo opredeljuje snov, ki z delovanjem na osrednje živčevje ublaži bolečino, neprijetna občutja, človeka omamijo ali uspavajo. So torej zgolj snovi, ki imajo omamni ali opojni učinek. (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogam, 2009: 10) Prepovedane droge»so rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke in lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi.«(kastelic in Mikulin, 2004: 152) Pri vsakodnevni uporabi besede»droga«pa najprej pomislimo na snovi, ki so z zakonom prepovedane oziroma država prepoveduje njihovo posest, hrambo, prenos, gojenje oziroma izdelavo, predelavo ter prodajo. 2.1 Delitev in vrste prepovedanih drog Najpogostejša delitev je delitev drog na dovoljene oz. legalne droge in prepovedane oz. nelegalne droge. Dovoljene droge so tiste snovi, katere zakonodajalec ni uvrstil oz. navedel v seznamu Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Pri tem je potrebno omeniti, da od 1. novembra 2008, zakonodajalec na območju Republike Slovenije kazensko preganja tudi nedovoljene snovi v športu, katere so navedene na seznamu Mednarodne športne zveze. Med legalne droge tako uvrščamo kofein, tobak, alkohol, nikotin... Med prepovedane droge pa spadajo psilocibin, meskalin, heroin, kokain, marihuana, hašiš, hašiševo olje, amfetamin, LSD dietilamid lizergične kisline ali trip, MDMA metilendioksimetamfetamin ali ecstasy ipd. Med posamezniki oz. nepoznavalci je še vedno prisotna in zelo pogosto uporabljena delitev drog na trde in mehke droge, ki pa se v strokovnih krogih»zaradi zavajajočega učinka in netočnosti opušča.«(kastelic in Mikulin, 2004: 152) Mehke 9

12 droge, bi naj povzročale psihično odvisnost, ki za posameznika naj ne bi bila tako nevarna kot fizična in zato se sam pogled na t. i. mehke droge, med katere spada nikotin, marihuano, hašiš, hašiševo olje smatra kot»mehak«. Med trde droge pa sodi heroin, kokain, LSD, amfetamini, nekatera zdravila, Delitev prepovedanih drog, kateri sledita Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je delitev prepovedanih drog glede na učinek in glede na izvor. Glede na učinek prepovedane droge delimo na: stimulanse centralnega živčevja (kokain, MDMA ), depresorje centralnega živčevja (opij, heroin, metadon, kodein, morfin ), halucinogene centralnega živčevja (LSD, meskalin, psilocibin, PCP fenciklidin ) in kanabis (marihuana, hašiš, hašiševo olje), ki je v tej delitvi dobil svojo mesto zaradi široke razširjenosti med uporabniki. (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009: 10) Glede na izvor prepovedane droge delimo v tri skupine, in sicer: naravne (konoplja, opij, meskalin, psilocibin, kodein, morfin, koka ); polumetne ali polsintetične (kokain, heroin, morfin ) in umetne ali sintetične droge (amfetamin, metamfetamin, MDMA, PCP, LSD ). (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009: 10)»Glede na obliko drog pa ločimo droge, ki se pojavljajo v obliki prahu, zrnc, raztopin, olja. Droge so vsebovane tudi v delih rastlin, listov, cvetov, korenin. V obliki ampul, svečk, prahu, tablet, raztopin se pojavljajo predvsem heroin, hašiš, kokain, ecstasy in druge. V obliki cigaret, pivnikov, sladkorja in drugih predmetov, ki so prepojljivi, pa se pojavlja predvsem LSD.«(Kastelic in Mikulin, 2004: 105) 10

13 2.2 Načini pakiranja prepovedanih drog Osebe, ki se ukvarjajo s prodajo prepovedanih drog največkrat poskrbijo, da se prepovedano drogo kar se da najbolje zapakira, tako, da ne pride v stik z snovjo, ki bi jo uničila, med potjo od prodajalca, največkrat mimo posrednika (več posrednikov) do končnega kupca. Največkrat se za pakiranje uporablja ALU folija, ali PVC folija, saj ta ne prepušča vlage in s tem onemogoča kontanimacijo oz. uničenje snovi. Pri pakiranju prepovedane droge je potrebno upoštevati količino le-te in kam oz. po kateri poti (morje, cesta) se bo transportirala oz. prenašala. Pri tako imenovanih uličnih prodajalcih prepovedanih drog oz. dilerjih se prepovedana droga konoplja-rastlina, bolj znano pod imenom marihuana in konoplja-smola, bolj znano pod imenom hašiš najpogosteje pakira v prozorne PVC ovitke škatlic cigaret ali v zavitke ALU folije, med tem, ko pri pakiranju manjših količin prepovedane droge heroina, kokaina, amfetamin najpogosteje uporabljajo zavitki ALU folije ali zavitki iz papirja (t. i. pisemca). 2.3 Načini uživanja prepovedanih drog Pri opisovanju načina uživanja prepovedanih drog smo mnenja, da je način uživanja prepovedanih drog največkrat odvisen od agregatnega stanja prepovedane droge, posameznikovega interesa, želje, počutja ter fizične zmožnosti. Pri tem opišemo načine uživanja posameznikom, policistom in kriminalistom najbolj poznanih prepovedanih drog. Po našem mnenju najbolj razširjeni prepovedani drogi, ki spada v skupino naravnih prepovedanih drog, t. j. konoplji rastlini, bolj znani pod imenom marihuana, lahko ugotovimo, da se le-ta najpogosteje kadi, v ročno zviti cigareti mešana s tobakom. Seveda pa nekateri uporabniki zmlete drobce marihuane dodajo masi za piškote (t.i. cookie) ali v čaj in se marihuana peroralno zaužije oz. se pojé ali popije. Pri prepovedani drogi konoplji smoli, bolj znani pod imenom hašiš, pa ugotovimo, da se hašiš lahko kadi, pije ali jé.»od različno trdih plošč hašiša, sladko začinjenega vonja, odlomimo majhen košček, ga pogrejemo in razdrobimo. Za kajenje drobtinico pomešamo med tobak za cigarete in pripravljen je»joint«. Lahko ga kadimo čistega 11

14 v vodni pipi ali v posebno majhni pipi za hašiš.«(krek, 1997: 95) Lahko pa hašiš, kot tudi marihuano primešamo pijačam oz. jedem, pripravimo čaj ali pecivo. (Krek, 1997: 96) Iz skupine polsintetičnih prepovedanih drog lahko zapišemo, da se večini najbolj poznan kokain največkrat zaužije z vdihavanjem oz. njuhanjem, in sicer tako, da se na trdo podlago naredi t. i. črtica kokaina, ki se nato s pomočjo papirnatega tulca, vdihne skozi nos. Seveda, pa se lahko»belo«,»sneg«,»svetlo«, kot kokain imenujejo ulični uporabniki, zaužije tudi tako, da se ga stopi v vodi in se nato s pomočjo injekcijske brizgalke, največkrat insulinke vbrizga v žilo. Ko govorimo o heroinu, pa je večini ljudem poznano intravenozno uživanje le-tega oz. vbrizgavanje heroina v žilo.»za ta način se heroinski prah strese na žlico (če je le-ta pri roki, drugače pa tudi v dele konzerv ali podobno) in zmeša z vodo ter askorbinsko kislino (vitamin C v prahu) ali z limoninim sokom, da postane heroin bolj topljiv. Z vžigalnikom ali s svečo se vse skupaj»skuha«(segreje), da se dobi po možnosti čim bolj enakomerno raztopino. Ker zaradi primesi kljub temu ostajajo grudice, je potrebno raztopino potegniti v brizgalko skozi filter (cigaretni filter, vato ali podobno). Nato uporabnik poišče primerno veno in jo z zaustavitveno cevko (največkrat z pasom, z vrvico ali s podobnim) stisnejo, da postane bolj nabita in vidnejša.«(krek, 1997: 78) Pri dolgotrajnem uživanju oz. vbrizgavanju heroina v žilo se pojavi problem t. i.»uničenja žil«, kjer uporabniki (narkomani) v svojem telesu ne najdejo več žile v katero bi vbrizgali heroin, zato si vbrizgavajo heroin tudi v mišičevje, kar pa je za zdravje izredno škodljiv način, saj pogosto povzroča hudo gnojenje, pri katerem mišičevje odmre. (Krek, 1997: 78) Pri uporabnikih tablet, kot so amfetamini ali MDMA oz. ecstasy in ostalih tablet, se le-te največkrat uživajo peroralno, in sicer tako, da jih splaknemo z vodo ali jih v vodi raztopimo. Kadar pa uživamo pivnike, kjer zelo izstopa prepovedana droga LSD, pa pivnik enostavno damo pod jezik in se le-ta stopi v ustih. 12

15 3 Zakonska ureditev kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji V Republiki Sloveniji je ureditev kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, urejena s Kazenskim zakonikom (KZ-1-UPB2), ki v svojem dvajsetem poglavju oz. v poglavju Kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje v 186. členu opredeljuje neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in v členu 187, kjer opredeljuje omogočanje uživanja prepovedanih drog ali drugih snovi v športu. Tako je v 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) navedena abstraktna kazenskopravna dikcija Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, ki se glasi:»1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo, ali nedovoljeno snov v športu, ali predhodno sestavino za izdelavo prepovedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitaciji ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali kdor za izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne osebe se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let. 13

16 3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. 4) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje se vzamejo. Prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu, se odvzamejo, če imajo za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu posebej prirejene prostore ali če je njihov lastnih vedel ali bi moral vedeti, da bodo uporabljena za tak namen.«(kz-1-upb2, 2012)»Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog lahko stori vsakdo. Za to kaznivo dejanje je lahko odgovorna tako fizična kot tudi pravna oseba. Kaznivo dejanje se lahko stori le z naklepom.«(deisinger, 2002: 301)»V prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) je predvidenih več alternativnih izvršitvenih dejanj, ki pomenijo proizvodnjo in trgovino s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog. Prva oblika je proizvajanje prepovedanih drog, ki pomeni določeno dejavnost storilca, ki vodi v neposreden proizvod, to je v izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi oziroma predhodnih sestavin.«(deisinger, 2002: 301) 14

17 »Tako na primer samo sejanje rastline opijskega maka, grmov koke ali kanabisa še ne pomeni kaznivega dejanja, proizvodnja se začne šele s posegi na dozoreli rastlini.«(deisinger, 2002: 301)»Predelovanje kot izvršitvena oblika pomeni vso nadaljnje delovanje, ki ga ni moč uvrstiti pod pojem proizvodnje, v praksi pa pomeni oblike prečiščevanja prepovedanih drog in predelavo enih prepovedanih drog v druge droge.«(deisinger, 2002: 301)»Pod pojem prodaje sodijo vse stopnje pri trgovini, dejanje pa je dokončano s sporazumom med kupcem in prodajalcem glede blaga in cene, pri čemer ni potrebno, da bi bilo blago že predano kupcu.«(deisinger, 2002: )»Kaznivo dejanje je lahko podano tudi v obliki ponudbe prepovedane droge, torej je že sam poskus prodaje določen kot dokončano kaznivo dejanje. Druga vrsta izvršitvenih dejanj je nakup, hramba ali prenašanje prepovedanih drog s storilčevim namenom, da jih proda. Prenašanje prepovedanih drog je lahko opravljeno v naši državi, prek naše države, z izvozom ali uvozom prepovedanih drog. V prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) je predvidena tudi splošna oblika neupravičenega dajanja prepovedanih drog ali prepovedanih substanc v promet, kar storilec lahko stori s podaritvijo, menjavo prepovedanih drog ali prepovedanih substanc in podobnim.«(deisinger, 2002: 302)»Bistvo izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja je storilčev namen prodaje prepovedane droge, saj brez tega elementa ni kaznivega dejanja in se posest smatra in obravnava kot prekršek (namen prodaje se v praksi dokazuje glede na količino, pakiranje, posest pripomočkov za pakiranje in tehtanje, pisnih zabeležk, več bankovcev v manjših apoenih in podobno).«(strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009: 29) V drugem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1UPB2) gre za t.i. kvalificirano (hujšo) obliko kaznivega dejanja, kjer se zakonodajalec še posebej varuje mladoletnike, duševno bolne ljudi, osebe z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo, osebe, ki so v postopku odvajanja od odvisnosti ali v 15

18 rehabilitaciji in tudi ostreje kaznuje storilce, ki so navedeno kaznivo dejanje storili nad temi ljudmi. Prav tako se ostreje kaznuje storilce, ki izvršijo tovrstno kaznivo dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah. V drugem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) je navedeno tudi t. i. Delictum proprium, in sicer se javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj, ki pri tem izkoristi svoj položaj ali kdorkoli, ki za izvrševanje navedenega kaznivega dejanja uporabi mladoletno osebo, kaznuje ostreje (od treh do petnajstih let zapora). Iz tretjega odstavka 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) je razvidno, da je zakonodajalec dvignil spodnjo mejo kazni zapora, kadar je tovrstno kaznivo dejanje izvršeno v hudodelski združbi in to kaznuje z kaznijo zapora od petih do petnajstih let. V četrtem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) opazimo, da zakonodajalec mileje (z zaporno kaznijo od šestih mesecev do petih let) kaznuje osebe oz. storilce, ki izdelujejo, nabavljajo, imajo ali dajejo v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine (prekurzorje) in so namenjeni za izdelavo prepovedanih drog oz. izvršitev kaznivega dejanja Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2) v petem odstavku 186. člena govori o tem, da se prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje vzamejo. Prevozna sredstva pa se odvzamejo takrat, ko so bila uporabljena za prevoz in hrambo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu in imajo posebej prirejene prostore ali če je njihov lastnik vedel oz. bi moral vedeti, da bodo uporabljena za tak namen. Prav tako je v 187. členu Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) navedena abstraktna kazenskopravna dikcija Omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, ki govori: 16

19 »1) Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih doping snovi ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. 2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka proti več osebam, proti mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let. 3) Prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in pripomočki za njihovo uživanje se vzamejo. 4) Dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena ni protipravno, če storilec ravna po programu zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe droge, ki je v skladu z zakonom potrjen in se izvaja v okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva.«(kz-1-upb2, 2012) Tako v 187. členu Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) zakonodajalec poudari še ostale primere, kot so nudenje prostorov za uživanje prepovedanih drog oz. nedovoljenih snovi v športu in napeljevanje k uživanju prepovedanih drog ali doping snovi, kar ni navedel v prejšnjem oz členu. Pri tem opazimo, da zakonodajalec v Republiki Sloveniji v materialnem predpisu oz. Kazenskem zakoniku (KZ-1-UPB2) zelo resno inkriminira prepovedane droge in za to vrsto kaznivih dejanj predpisuje tudi visoke zaporne kazni. Pristojnost zaznavanja elementov kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog zakonodajalec nalaga v prvi vrsti policistom in kriminalistom ter državnim tožilcem, preiskovalnim sodnikom 17

20 4 Policijsko pridržanje in opredelitev pojmov»razlogi za sum«,»utemeljeni razlogi za sum«in»utemeljen sum«da bi policisti in kriminalisti uspešno zbrali dokaze in obvestila o zaznanih elementih kaznivih dejanj imajo med policijskimi pooblastili ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev pravico in dolžnost odrediti t. i. policijsko pridržanje, ki je določeno v 157. členu ZKP, ki govori:»1) Policisti smejo nekomu vzeti prostost, če je podan katerikoli od razlogov za pripor iz prvega odstavka 201. člena ali prvega odstavka 432. člena tega zakona, vendar ga morajo brez odlašanja privesti pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi sporoči policist preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. Preiskovalnemu sodniku se ob privedbi izroči tudi kopija kazenske ovadbe z zapisnikom o zaslišanju osumljenca in drugimi prilogami, razen uradnih zaznamkov o obvestilih, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden mu je bil dan pouk, po četrtem odstavku 148. člena tega zakona. Te uradne zaznamke pošlje policija skupaj z ovadbo državnemu tožilcu. 2) Policisti smejo izjemoma nekomu vzeti prostost in ga pridržati, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je pridržanje potrebno zaradi ugotavljanja istovetnosti, preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o tem kaznivem dejanju in so za pripor podani razlogi iz 1. in 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona in 1. in 2. točke prvega odstavka 432. člena tega zakona, v primeru iz 2. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona pa le, če je opravičena bojazen, da bo ta oseba uničila sledove kaznivega dejanja. 3) Oseba, ki ji je bila odvzeta prostost brez odločbe sodišča, mora biti kot osumljenec takoj poučena po določilih prvega odstavka 4. člena ter 4. odstavka 148. člena tega zakona. Če je oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, tuj državljan, se jo obvesti, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene države. 18

21 4) Če osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, policija odloži njegovo zaslišanje kot tudi opravo drugih preiskovalnih dejanj, razen tistih, ki bi jih bilo nevarno odlašati, do prihoda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od tedaj, ko je bila osumljencu dana možnost, da obvesti zagovornika. Na zahtevo osumljenca mu mora policija pomagati, da si lahko vzame zagovornika. Zaslišanje osumljenca se opravi v navzočnosti zagovornika po določbah 148.a člena tega zakona. Če osumljenec izjavi, da si zagovornika ne bo vzel, ali če izbrani zagovornik ne pride v roku dveh ur, ravna policija po šestem odstavku 148. člena tega zakona. 5) Pridržanje po drugem odstavku tega člena lahko traja največ oseminštirideset ur. Po preteku tega roka mora policist pridržano osebo izpustiti na prostost, ali pa ravnati po prvem odstavku tega člena. Če pridržane osebe, ki je na misiji v tujini, zaradi oddaljenosti ali drugih izjemnih objektivnih razlogov ni mogoče brez odlašanja privesti k preiskovalnemu sodniku, ki je pristojen po prvem odstavku 29. člena tega zakona, se o tem takoj obvesti osebo, ki ji je vzeta prostost in državnega tožilca, ob privedbi pa je potrebno pisno obrazložiti zamudo. 6) Če pridržanje po drugem odstavku tega člena traja več kot šest ur, mora policist takoj v pisni obliki z odločbo obvestiti osebo, ki ji je odvzeta prostost, o razlogih za odvzem prostosti. 7) Oseba, ki ji je vzeta prostost ima, dokler traja pridržanje, pravico do pritožbe zoper odločbo iz predhodnega odstavka tega člena. Pritožba ne zadrži ukrepa odvzema prostosti. O pritožbi mora odločiti senat pristojnega sodišča (šesti odstavek 25. člena) v oseminštiridesetih urah. 8) O vsakem odvzemu prostosti policija takoj obvesti državnega tožilca, ki ji lahko da navodila glede nadaljnjih ukrepov (160. a člen). Policija je dolžna ravnati po teh navodilih.«(zkp-upb8, 2012). Iz II. odstavka navedenega člena je torej razvidno, da lahko policisti v času trajanja predkazenskega postopka nekomu izjemoma odvzamejo prostost in zoper njega odredijo pridržanje, pri čemer je potrebno upoštevati, da morajo biti, kot smo že iz same dikcije razbrali,»kumulativno izpolnjeni trije pogoji: (1) utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; (2) pridržanje mora biti potrebno iz vsaj enega od naslednjih razlogov: (a) 19

22 ugotavljanje istovetnosti, (b) preverjanja alibija ali (c) zbiranje obvestil in dokaznih predmetov o tem kaznivem dejanju; in (3) podan mora biti še vsaj eden od pripornih razlogov: begosumnost, ponovitvena nevarnost ali koluzijska nevarnost.«(brvar et al., 2007: 47) Prvi pogoj je torej»utemeljen razlog za sum«ki mora biti kumulativno podan z ostalima dvema razlogoma, ki sta navedena. V preteklosti je ZKP, določal tudi nižji standard oz. zgolj»razloge za sum«, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ob upoštevanju ostalih prej navedenih pogojev. Takrat je zakonodajalec določil, da za pridržanje v skladu z določili ZKP zadostuje»že najmanjša stopnja suma, ki je istočasno tudi podlaga za dejavnosti policije ob ugotovitvi, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje.«(žaberl, 2006: 129) Za lažje razlikovanje dokaznih standardov, kot so»razlogi za sum«,»utemeljeni razlogi za sum«ter»utemeljen sum«, velja navedene termine oz. dokazne standarde tudi podrobno opisati in obrazložiti, saj gre za»abstraktne pojme, ki označujejo manjše ali večje stopnje verjetnosti.«(brvar et al., 2007: 24) 4.1 Razlogi za sum Dokazni standard»razlog za sum«je v preteklosti veljal za standard na katerem je policija delovala v predkazenskem postopku in na podlagi katerega je tudi osumljencem odvzemala prostost in odrejala pridržanje po določilih ZKP. Gre torej za najnižji standard oz. predstavlja tisto verjetnost, ki se zahteva za začetek predkazenskega postopka.»da obstajajo razlogi za sum, ni potrebno, da je sum individualiziran oz. da se nanaša na določeno osebo, pač pa zadošča, če se nanaša na določeno kaznivo ravnanje, ki ga v tej fazi postopka še ni potrebno (in včasih še ni mogoče) natančno in dokončno pravno kvalificirati.«(brvar et al., 2007: 26) Vsa opravila oz. ukrepe, ki jih policija v predkazenskem postopku izvaja na podlagi navedenega dokaznega standarda, se logično nanašajo na vse osebe, ki bi utegnile prispevati k razrešitvi kaznivega dejanja, in navedena opravila oz. ukrepi nikakor niso namenjeni obtoževanju določene osebe ali dokazovanju njene krivde. V tej fazi policisti oz. kriminalisti skušajo ugotoviti kdo bi lahko bil storilec oz. se oblikuje zgolj hipoteza, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno in kdo ga je storil. Tako imajo policisti oz. kriminalisti pravico in dolžnost ob obstoju oz. ob podanih razlogih za 20

23 sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ob pogoju, da se navedene kaznivo dejanje preganja po uradni dolžnosti, izvesti vse ukrepe, ki so določeni v 148. členu ZKP. Ker pa je naveden dokazni standard v preteklosti omogočal policistom tudi hujše posege v človekove pravice, natančneje v osebno svobodo domnevnega storilca, kot je na primer policijsko pridržanje, se je med pravnimi strokovnjaki pričelo zastavljati vprašanje»ali je dovolj, da so podani zgolj razlogi za sum, oz. da je, ne glede na to, da ustava omenja utemeljen sum šele v sobesedilu 20. člena, jasno, da morajo biti prvine utemeljenega suma podane že pred odvzemom prostosti in ne šele s podaljšanjem tega odvzema v obliki pripora.«(horvat, 2004: 356) 4.2 Utemeljeni razlogi za sum Pri pregledu ZKP lahko ugotovimo, da naveden dokazni standard predstavlja veliko večjo stopnjo verjetnosti, da je določena oseba izvršila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Naveden dokazni standard»je določen za nekatere najgloblje posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki se izvajajo v predkazenskem postopku.«(brvar, et al. 2007: 36) Tukaj velja omeniti, da morajo policisti in kriminalisti za preiskovalna dejanja, ki jih največkrat opravljajo oz. izvajajo v predkazenskem postopku, kot so hišna in osebna preiskava ter odrejanje policijskega pridržanja po II. odstavku 157. člena ZKP, zadostiti najprej dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in nato slediti ostalim pogojem, ki so potrebni za izvedbo posameznega ukrepa ali preiskovalnega dejanja. Pri tem je potrebno poudariti, da je»vrhovno sodišče v sodbi št. I Ips 333/2005 z , zapisalo, da morajo biti razlogi, ki utemeljujejo utemeljene razloge za sum, podani v času odreditve hišne preiskave. Teh ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo. Utemeljeni razlogi za sum morajo torej biti predhodni, tako kot to velja za utemeljen sum.«(brvar et. al. 2007: 54) Glede na naveden zapis v sodbi lahko tudi sklepamo, da bi lahko tudi pri odrejanju policijskega pridržanja veljala enaka razlaga. Naveden»dokazni standard»utemeljeni razlogi za sum«se pogosto nanaša na tri različne situacije: (1) kazenski postopek oz. preganjanje kaznivih dejanj (post delictum); (2) preprečevanje kaznivih dejanj (ante delictum); (3) obveščevalna dejavnost (priprava oz. organizacija še neizvršenega kaznivega dejanja).«(brvar et al. 2007:50) Pri razlaganju dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum je potrebno poudariti, da so»utemeljeni razlogi za 21

24 sum«, v shemi dokaznih standardov umeščeni med»razloge za sum«, ki po ustaljeni ustavnosodni presoji ne zadoščajo za invazivne posege v človekove pravice, in»utemeljen sum«, ki je neprimeren zaradi sistematike našega kazenskega postopka. Ker pa so utemeljeni razlogi za sum podlaga za izjemno globoke posege v človekove pravice, mora biti ta kompromisni dokazni standard po kakovosti in količini suma bližji»utemeljenemu sumu«kot pa»razlogom za sum«.«(brvar et al., 2007: 52) 4.3 Utemeljen sum Dokazni standard»utemeljen sum«predstavlja najvišjo stopnjo suma, na podlagi katerega policisti in kriminalisti k državnemu tožilcu pošljejo kazensko ovadbo oz. se naveden dokazni standard uporablja tudi za uvedbo sodne preiskave. Gre za t. i. zaključek predkazenskega postopka. Utemeljen sum se utemeljuje na podlagi zbranih obvestil in dokazov, ki so bili pridobljeni v času trajanja predkazenskega postopka. Če se vrnemo na samo policijsko pridržanje lahko ugotovimo, da je sam namen policijskega pridržanja odkrivanje oz. preiskovanje kaznivega dejanja in se izvaja v predkazenskem postopku.»ker veljajo utemeljeni razlogi za sum za standard, ki je nižji od utemeljenega suma, je policija tako upravičena posamezniku odvzeti osebno svobodo, še preden so izpolnjeni pogoji za njegovo aretacijo in pripor.«(brvar et al., 2007: 48) V času trajanja policijskega pridržanja policija zbira obvestila in dokazne predmete s katerimi bo utemeljene razloge za sum podkrepila v utemeljen sum in bo zoper osebo pri državnem tožilcu in nato na sodišču uveden nadaljnji kazenski postopek. Ob upoštevanju sodbe Vrhovnega sodišča št. I Ips 333/2005 z in ob razlagi dokaznih standardov, lahko ugotovimo, da pri preiskovanju kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog ter obravnavi storilcev navedenih kaznivih dejanj oz. odrejanju policijskega pridržanja po določilih ZKP mora biti nesporno potrjen utemeljen razlog za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, ki se pa potrdi v prvi vrsti s tem, ko s preliminarnim testom oz. analizo snovi potrdimo vrsto prepovedane droge oz. nedovoljene snovi v športu. Kadar policist ali kriminalist v policijskem postopku, ki je lahko postopek ugotavljanja identitete, policijski postopek v cestnem prometu, ob izvajanju mejne kontrole ipd. pri osebi opazi neznano praškasto oz. grudasto ali rastlinsko snov, za katero sumi, da bi lahko bila prepovedana droga ali mu takšno snov v policijskem 22

25 postopku oseba izroči, policist oz. kriminalist takšno snov proti potrdilu ali zapisniku o zasegu zaseže in zavaruje v vrečko za zavarovani material. Tukaj velja poudariti, da se posest manjše količine snovi, za katero se ugotovi, da je prepovedana droga in je bila namenjena za lastno uporabo obravnava kot prekršek, ki je opredeljen v Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), za kar je predpisana globa in stranska sankcija zaseg prepovedane droge. Tako lahko policisti oz. kriminalisti v večini primerov na kraju ocenijo ali se bo postopek vodil kot kaznivo dejanje ali prekršek. Kadar policist oz. kriminalist ob samem postopku zasega snovi ugotovi še ostale okoliščine, ki so opredeljene v II. odstavku 157. člena ZKP, zoper osebo odredi policijsko pridržanje. Pri tem velja omeniti, da se ob zasegu snovi ugotovijo navedene okoliščine, ki nakazujejo na obstoj kaznivega dejanja, vendar mora za dokončen obstoj kaznivega dejanja biti nesporno potrjeno, da gre za prepovedano drogo. Zasežena snov se pošlje v Nacionalni forenzični laboratorij Generalne policijske uprave (NFL GPU), kjer se opravi analiza snovi ali na Oddelek kriminalistične tehnike Policijske uprave (OKT PU), kjer se navedena snov testira s preliminarnim testom na prepovedane droge. Z analizo snovi oz. preliminarnim testom se ugotovi, da je zasežena snov prepovedana droga in pri obstoju okoliščin, ki so ob zasegu snovi nakazovale, da bi lahko oseba storila kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog postane sum oz. domneva, utemeljen razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ker gre pri odvzemu prostosti za enega izmed najglobljih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, kot smo že omenili na začetku, je sam zakonodajalec izbral visok dokazni standard utemeljeni razlogi za sum. Seveda se z analizo snovi oz. preliminarnim testom lahko ugotovi, da zasežena snov ni prepovedana, takrat pa po našem mnenju ni podanih utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog, četudi bi oseba ob zasegu posedovala še npr. pripomočke, ki se uporabljajo pri prodaji prepovedanih drog (elektronska tehnica, PVC vrečke, zavitki ALU folije, denar v manjših apoenih ), saj ni izpolnjenega osnovnega pogoja, t. j. prepovedana droga. 23

26 5 Zavarovanje prepovedanih drog in nadaljnje ravnanje z zaseženimi drogami Policisti in kriminalisti, ki odkrivajo oz. se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj in prekrškov s področja prepovedanih drog morajo biti zelo dobro seznanjeni s postopkom zavarovanja snovi, za katere obstaja sum, da gre za prepovedano drogo, kar je natančno predpisano v Navodilih o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog. Prav tako bi morali navedene postopke poznati tudi policisti, ki opravljajo druge policijske naloge, kot so opazovalna služba, mejna kontrola, kontrola in nadzor cestnega prometna, vzdrževanje javnega reda in miru. Pri samem zavarovanju zasežene snovi, za katero obstaja sum, da je prepovedana droga, mora policist oz. kriminalist na kraju zasega, na podlagi vonja, izgleda, agregatnega stanja snovi ipd. značilnosti ločiti, ali gre za: - snov rastlinskega izvora; - snov kemičnega izvora; - mešano snov rastlinskega in kemičnega izvora. Glede na navedeno osnovo se policist oz. kriminalist odloči za predpisano embalažo, v katero bo zasežen material zavaroval. 5.1 Vrste in izbor embalaž glede na vrsto zasežene snovi Preden opišemo izbor embalaže in postopek zavarovanja zasežene snovi, je potrebno omeniti nekaj osnovnih pojmov za lažje ločevanje embalaž. Po Navodilu o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog se embalaže ločijo na originalno, osnovno in varnostno embalažo. Originalna ali izvirna embalaža je tista, v kateri so policisti oz. kriminalisti odvzeli oz. zasegli vzorec (npr. ALU folija z praškasto snovjo, ovitek škatlice cigaret, ipd.). 24

27 Osnovna embalaža»je komercialno dosegljiva embalaža (vrečke iz različnih materialov, plastenke, stekleničke, škatle, naveden lepilni trak, ), ki je v prosti prodaji in je brez posebnih oznak oz. varnostnih elementov. Z uporabo osnovne embalaže se prepreči raztresanje oz. iztekanje vzorcev in tudi medsebojno pomešanje (kontanimacija) snovi različnih vzorcev.«(navodilo o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog, 2012:5) Varnostna embalaža je embalaža s katero»se preprečiti nepooblaščene posege v zaseženi material, hkrati pa se zagotovi tudi nadzor nad rokovanjem z materialom. Varnostna embalaža je pripravljena posebej za potrebe policije in ni v prosti prodaji.«(navodilo o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog, 2012:5) Navedena embalaža in oprema so: -»papirnate in plastične vrečke za napisom»zavarovani MATERIAL«z elementi zaščite in enoličnimi identifikacijskimi številkami ter z natisnjenim obrazcem za zapis predpisanih podatkov; - varnostni trak z napisom»zavarovani MATERIAL«; - nalepke za napisom»zavarovani MATERIAL«z identifikacijskimi številkami ter z natisnjenim obrazcem za zapis predpisanih podatkov in - kartonske škatle standardiziranih dimenzij.«(navodilo o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog, 2012:6) Kadar policist oz. kriminalist v postopku osebi zaseže rastlinsko snov, za katero obstaja sum, da gre za prepovedano drogo npr. konopljo-rastlino, bolj znano pod imenom marihuana, konopljo-smolo, bolj znano pod imenom hašiš, hašiševo olje, psilocibilne gobice, tako snov skupaj z njeno originalno embalažo (zavitek ALU folije, prozoren PVC ovitek škatlice cigaret, zavitek papirja ) zapakira v papirnato osnovno embalažo ter nato vstavi v papirnato vrečko za zavarovani material, ki jo po tem, ko jo zalepi tudi izpolni in jo še dodatno zavaruje z varnostnim trakom z napisom»zavarovani MATERIAL«kamor se tudi podpiše in napiše datum zavarovanja snovi. Na enak način policist oz. kriminalist postopa, kadar pri osebi zaseže več različnih snovi (tako rastlinskih, kot kemičnih), za razliko od tega, da 25

28 kemično snov pred tem zavaruje v PVC osnovno vrečko, rastlinsko snov pa v papirnato osnovno vrečko. Nato oboje vstavi v papirnato vrečko za zavarovani material in jo zavaruje. Kadar je zasežena snov izključno kemijskega izvora (praškasta snov bele, rjave barve, tablete ) in obstaja sum, da gre za prepovedano drogo kokain, heroin, amfetamin, MDMA, ipd. se taka snov zavaruje najprej v osnovno PVC vrečko, nato pa se tako zapakirana snov vstavi in zapakira v PVC vrečko za zavarovani material. Pri tem velja izpostaviti izjemo, in sicer kadar se na zaseženi snovi, ne glede na izvor (rastlinska ali kemična snov) opravlja tudi preiskave odvzema in zavarovanja vzorcev DNA, se taka snov zavaruje v papirnato osnovno vrečko ter nato v papirnato vrečko za zavarovani material. Pri tem je potrebno poudariti, da se zasežena snov, takoj na kraju oz. v prisotnosti osebe oz. preiskovanca zavaruje v vrečko za zavarovani material. 5.2 Preliminarni test oz. analiza zasežene snovi Ustrezno zavarovana snov oz. snov zavarovana v skladu z Navodili o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog, se nato pošlje na krajevno pristojni OKT SKP PU, kjer kriminalistični tehniki opravijo preliminarni test na prepovedane droge ter precizno tehtanje zasežena snovi ter o tem sestavijo poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah, na podlagi katerega se vodi nadaljnji postopek pri pristojnem prekrškovnem organu oz. na Okrajnem sodišču na Oddelku za prekrške, kadar je preiskovanec mladoletnik. Kadar v postopku obstaja sum, da se bo z analizo ugotovilo, da gre za prepovedano drogo, in bo tak sum prešel v dokazni standard»utemeljeni razlogi za sum«, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, se zavarovana snov vedno, ne glede na vrsto in količino zasežene snovi, pošlje na analizo v NFL GPU. Preiskovalci navedenega laboratorija testirajo zaseženo snov in jo precizno stehtajo ter o tem sestavijo poročilo o analizi, na podlagi katere se vodi nadaljnji kazenski postopek. 26

29 Pomembna izjema, ki je tudi opredeljena v Navodilu o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog je ta, da kadar se»vzorcev v NFL ne more pravočasno dostaviti, ali kadar se presodi, da iz kakršnih drugih razlogov policist oz. kriminalist, ki vodi zadevo potrebuje hitro preliminarno potrditev, vzorce v najkrajšem možnem času dostavi na pristojni OKT SKP PU, kjer dobo izvedli preliminarni test in podali poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah.«(navodilo o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog, 2012:25) Navedeno poročilo je zadostna potrditev dokaznega standarda»utemeljeni razlogi za sum«, ob upoštevanju še drugih okoliščin npr. način pakiranja, število zavitkov, količina prepovedane droge, identifikacija kupca, ki naveden dokazni standard zgolj še podkrepijo. Na podlagi navedenega poročila o kriminalistično tehničnih ugotovitvah, ki je osnova za potrditev omenjenega dokaznega standarda policist oz. kriminalist zoper osebo odredi pridržanje na podlagi II. odstavka 157. člena ZKP. Nato se tako zasežena snov s strani kriminalističnih tehnikov pošlje na nadaljnjo analizo v NFL GPU, kjer se opravi ponovna analiza in precizno tehtanje zasežene snovi. O rezultatih analize policisti oz. kriminalisti naknadno obveščajo pristojno Okrožno državno tožilstvo s poročilom v dopolnitev kazenske ovadbe. Pri tem velja omeniti, da policisti oz. kriminalisti, ki preiskujejo kazniva dejanja s področja prepovedanih drog oz. so opravili zaseg prepovedane droge, na kraju zasega ne morejo in ne smejo sami opravljati preliminarnih testov, saj za to vrsto postopka niso ustrezno usposobljeni, niti nimajo ustrezne tehnične opreme za to vrsto postopkov. Čas od zasega snovi, za katero obstaja sum, da je prepovedana droga do končne analize snovi oz. do končanega preliminarnega testa pa lahko v določenih primerih traja tudi do 6. ur, odvisno od zasedenosti kriminalističnih tehnikov. 27

30 6 Začasna omejitev gibanja in policijsko pooblastilo vabljenje Glede na vse ugotovljeno in zapisano se pojavljata naslednji vprašanji. Ali osebi takoj na kraju zasega snovi, za katero obstaja zgolj sum oz. domneva, da je storila kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog, odvzeti prostost po določilih ZKP oz. kakšno policijsko pooblastilo uporabi policist oz. kriminalist, v času od zasega snovi, do potrditve, da je zasežena snov prepovedana droga, da ne prekinemo stika z osebo oz. da zagotovimo njeno konstantno navzočnost za izvajanje nadaljnjih policijskih pooblastil (odvzema prostosti in pridržanja)? Pri tem velja omeniti, da je čas od zasega snovi, do konca analize snovi lahko tudi več ur, odvisno od zasedenosti preiskovalcev oz. oddaljenosti sedeža OKT SKP PU oz. sedeža NFL GPU. Odgovor na prvo vprašanje je do sedaj že ugotovljen, in sicer policist oz. kriminalist, lahko odvzame osebi prostost po določilih ZKP po opravljeni analizi zasežene snovi. Od zasega snovi do konca opravljene analize osebi še ni odvzeta prostost po določilih ZKP, vendar se oseba ne more svobodno gibati, saj je potrebno preveriti okoliščine, v zvezi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja. Tukaj velja upoštevati policijsko pooblastilo, določeno v 56. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), v katerem je zapisano:»(1) Osebi, ki je v policijskem postopku, je gibanje začasno omejeno, če se dejansko ne more svobodno gibati zaradi izvedbe določenega policijskega pooblastila ali drugega uradnega dejanja. Ta omejitev sme trajati le nujno potreben čas za izvedbo policijskega pooblastila ali drugega uradnega dejanja. (2) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za privedbo na podlagi: - naloga pristojnega organa, - zakona, ki ureja kazenski postopek, razen če gre za odvzem prostosti, in - zakona, ki ureja postopek o prekrških. (3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zadržanje na podlagi: 28