ŽIVALI NA PREGRADAH - VPLIV ŽIVALI NA ŽIVLJENJSKO DOBO IN VARNOST PREGRAD

Transcription

1 Nina HUMAR * doc.dr. Simon SCHNABL** doc.dr. Andrej KRYŽANOWSKI** AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA ŽIVALI NA PREGRADAH - VPLIV ŽIVALI NA ŽIVLJENJSKO DOBO IN VARNOST PREGRAD 1. UVOD Pregrade in zadrževalniki predstavljajo enega od najkompleksnejših gradbenih posegov v prostor. Umestitev pregrad in zadrževalnikov, kot tudi druge vodne infrastrukture v prostor pomeni veliko spremembo tako za okolje, kot za prebivalce, ki živijo v njihovi bližini. Gradnjo jezov in zadrževalnikov so že v zgodnji dobi poselitev spodbudile potrebe po pitni vodi in vodi za namakanje. Ostanki pradavnih jezov in zadrževalnikov datirajo v obdobje mlajše kamene dobe. Najstarejše ostanke preprostih jezovnih zgradb, ki naj bi bili zgrajeni približno 7000 p.n.št. so odkrili v Jordaniji. Z razvojem civilizacije so potrebe po vodooskrbi in namakanju vse bolj naraščale. Že v starem veku pa se je tem potrebam pridružile pridružila potreba po gradnji pregrad in nasipov z namenom regulacije vodnega režima in zaščiti poseljenih območij pred škodljivim delovanjem voda. V času Rimskega imperija je bila zgrajena vrsta zadrževalnikov, ki so ponekod v uporabi še dandanes. Prvotnim potrebam so se s časom pridružili še drugi razlogi za gradnjo zadrževalnikov, kot so: plovba, kontrola transporta sedimentov, proizvodnja električne energije, industrija, vzgoja rib in zagotavljanje kvalitete vode, zaradi česar se je število jezov in zadrževalnikov, vse od industrijske revolucije pa do danes, močno povečalo. Z večanjem potrebe po vodi in električni energiji so postali jezovi temelj razvoja in so bistvenega pomena pri upravljanju z vodnimi viri. Pospešena rasti svetovne populacije je pripeljala do intenzivnejše rabe prostora in vse večjih potreb po regulaciji vodnega režima ter še večji potrebi po vodi, kar se odraža v gradnji vse bolj obsežnih sistemov protipoplavnih nasipov, jezov in zadrževalnikov. Raba teh se vse bolj prepleta z drugimi rabami prostora, objekti pa imajo vse redkeje samo en namen. 2. VODNA INFRASTRUKTURA IN OKOLJE Umestitev vodne infrastrukture (pregrad, nasipov) v prostor močno vpliva na okolje, družbene, gospodarske in socialne razmere - ne zgolj zato, ker so tovrstni objekti navadno zgrajeni, da bi izboljšali razmere na širšem vplivnem območju in s tem gospodarsko ter družbeno blaginjo tega prostora ampak tudi zato, ker omenjeni objekti že zaradi svoje narave, pomenijo znatno ireverzibilno spremembo karakteristik celotnega vodotoka in nanj vezanega ekosistema, in ne nazadnje, ker tovrstni objekti predstavljajo vedno prisotno latentno grožnjo tako za prebivalce, kot za ekosistem, saj v primeru neprimernega upravljanja in nastopa anomalij v obratovanju povzročijo celo večjo škodo od tiste, ki so jo povzročali ekstremi (visoke vode, suše) pred izgradnjo objekta. * Nina HUMAR, dipl.ing. grad., Hidrotehnik, d.d., Slovenčeva 97, 1000 Ljubljana; **doc. dr. Simon SCHNABL, univ. dipl. inž. gradb., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana; **doc. dr. Andrej KRYŽANOWSKI, univ. dipl. inž. gradb., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana

2 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Objekti kot so pregrada, nasip ali akumulacija že s samo (konstrukcijsko) zasnovo navadno zajamejo obsežne površine in imajo znaten vpliv na obsežnejša področja (vpliv gorvodno in dolvodno od objekta). Izgradnja pregrade ali protipoplavnega nasipa pomeni precejšen poseg v značilnosti prostora, v katerega umeščamo objekt, in ekosistema prizadetega območja. Ob splošnih spremembah, ki jih poseg pomeni za okolje in prostor pa ni zanemarljivo dejstvo, da se za določene živalske vrste spremenijo pogoji za hranjenje, predvsem zaradi omejitev količine razpoložljive hrane, kar lahko pomeni umik določene vrste iz prizadete okoljske sredine. V zadnjih desetletjih se veliko pozornosti posveča vplivu pregrad in pomembnejše vodne infrastrukture na biotop in živalsko ter rastlinsko združbo, ki je prisotna na območju načrtovanih posegov. Presoja vplivov nameravanih posegov na vse sestavine okolja je uzakonjena in opredeljena s številnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Skrb za varstvo okolja pa se ne zaključi z umestitvijo objekta v prostor. Zakoni in pogoji, ki uvajajo zahteve različnih direktiv, z namenom ohranjanja življenjskih združb v okolju z določili omejujejo vpliv obratovanja in vzdrževanja takih objektov tudi v kasnejših življenjskih fazah (obratovanje, prva polnitev, sanacija, opustitev). Žal pa se v praksi vse prepogosto dogaja, da je vzdrževanje tako pomembnih in specifičnih objektov, ki bi s svojo nefunkcionalnostjo lahko ogrozili tudi življenja, podrejena skrbi za okolje in življenjske združbe. Nesporno je, da smo vsi uporabniki prostora obvezani skrbeti za stanje okolja in v tem kontekstu so naravne življenjske združbe v podrejenem položaju zato je naša obveza do njih še toliko večja. Po drugi strani pa smo tudi ljudje del tega okolja in v kolikor so ogrožena življenja ljudi in je možen nastanek gospodarske škode, pomislekov glede tega koga ali kaj naj se prednostno rešuje ne bi smelo biti. Polemike, ki se razplamtijo v času umeščanja pregrad in drugi večjih vodnih objektov v okolje in prostor so navadno precejšnje in navadno izpostavljajo predvsem negativen vpliv teh objektov na ekosistem vplivnega območja. Po izgradnji se polemike postopoma poležejo - tako živali kot rastline pa se s časom prilagodijo na novo nastale razmere. Vsak poseg v prostor pomeni priložnost za naravne združbe, da se oblikuje se nov habitat z novimi karakteristikami, ki sčasoma postane nedeljivi del našega življenjskega prostora. 3. PREGRADE KOT ŽIVLJENSKO OKOLJE Nasute pregrade sestavljajo pretežno naravni materiali, dobljeni v bližini lokacije, kjer objekt stoji, pa tudi po oblikovnih karakteristikah se morda še najbolj približajo značilnostim naravnega okolja, zaradi česar se tudi lažje vklopijo v prostor (Pikolud), kot betonske ali zidane pregrade. Nasute pregrade tako zaradi vgrajenega materiala, ki po svojih karakteristikah ne odstopa močno od obstoječega stanja oziroma od karakteristik materiala temeljnih tal ali brežin, kot zaradi oblikovne zasnove, največkrat nudijo odlične pogoje za razvoj travnate ruše in drugega rastlinja in so zaradi odmaknjenosti od centrov poselitve še toliko bolj vabljive za številne rastlinske in živalske vrste, ki si na njih, ob njih ali celo v njih najdejo zatočišče. Ob dolgotrajnem zanemarjanju problematike, pa lastnost živalskih in rastlinskih vrst, da se prilagodijo novo nastalim razmeram in izkoristijo življenjski prostor za preživetje, lahko ogrozi funkcionalnost in varnost pregrade.. Živali izkoristijo pregrade za zatočišče v telesu pregrade si tako na vodni, kot na zračni strani pregrade kopljejo rove in luknje. Travna ruša je odlično gojišče in vir hrane za živali, ki se prehranjujejo s semeni, čebulicami. Rastline z globokim in močnimi koreninami in živali, ki kopljejo rove, kot tudi tiste, ki zaradi prehranjevalnih navad sledijo slednjim, na pregradah ustvrajajo šibke cone (luknje, goličave), ki predstavljajo precejšnjo grožnjo za varnost in stabilnosti zemeljskih pregradnih objektov in nasipov, saj večajo njihovo ranljivost in možnost nastanka poškodb. Nekatere vzroke

3 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA poškodb je sorazmerno lahko identificirati in jih je navadno možno tudi lažje sanirati, saj se odrazijo denimo zgolj v površinski eroziji; druge je težje odkriti v polnem obsegu, saj je navadno na površini viden le manjši del celotne poškodbe. Take poškodbe lahko vodijo v večje probleme, kot je notranja erozija ali poškodbe jedra pregrade, ki se v polnem obsegu pokažejo pozno pogosto šele, ko je že ogrožena varnost pregrade. 4. PROBLEMATIKA PRI NAS IN PO SVETU Med tem, ko ob umestitvi novih pregrad v prostor, vedno preverjamo vpliv, ki ga bodo imele na naravno okolje, pa se niti v fazi načrtovanja pa tudi v fazi eksploatacije le redko ali skoraj nikdar ne vprašamo kako bodo živali in rastline, ki si bodo nov biotop izbrale za domovanje, vplivale na varnost pregrade in njeno življenjsko dobo. Vpliv praktično nikdar ni omejen zgolj na relacijo pregrada biotop, saj tudi vpliv življenjska združba na območju pregrade prepogosto ni tako zanemarljiv, kot si predstavljamo in lahko vpliva na stanje in funkcionalnost objekta ter pomeni poslabšanje osnovnih karakteristik objekta do take mere, da pregrada odpovedi ravno v trenutku, ko bi morala opraviti svoj namen (primer: Porušitev pregrade v Santa Clari, ZDA). S problematiko ranljivosti pregrad zaradi živali in rastlin se srečujejo povsod po svetu. Nekatere države kot so ZDA, Kanada, Velika Britanija in Nemčija so se reševanja problema prisotnosti živali in rastlin lotile nekoliko bolj sistematično. Postopki preventive, potrebni omejitveni ukrepi in tudi sanacija poškodb, ki nastanejo zaradi aktivnosti živali so v teh državah celo priporočeni s smernicami. Postopanje v določenih primerih pa natančno opredeljeno v pribočnikih, s katerimi si lahko pomagajo lastniki in upravljavci pregrad. V Sloveniji pa, kljub temu, da je opaziti aktivnost živali praktično na vsaki zemeljski pregradi, nimamo niti zakonske podlage, niti strokovnih priporočil za primer ukrepanja pri napredujoči aktivnosti živali na nasutih pregradah, ki lahko predstavlja resno nevarnost za stabilnost objekta in zelo verjeten razlog za porušitev objekta. 5. ŽIVALI IN RASTLINE NA PREGRADAH Prisotnost živali na (zemeljskih) pregradah je nemogoče in tudi nesmiselno preprečiti v celoti, podobno velja za rastline. Kljub vsemu pa je mogoče izluščiti peščico živali in rastlin, katerih škoda je lahko prevelika in ne nazadnje usodna za sam objekt in katerih prekomerno razmnoževanje oziroma naselitev je mogoče omejiti že z izvedbo rednega vzdrževanja in drugih preventivnih ukrepov. 5.1 PRISOTNOST RASTLIN Vegetacija ima močan vpliv na stanje in varnost pregrad, saj lahko: Povzroči pojav površinske ali notranje erozije in s tem vpliva na varnost in stabilnost pregrade - (npr.: vegetacija z globokim ali obsežnim koreninskim sistemom, lahko ustvari šibke cone ali preferenčne precejne poti skozi telo ali ob betonskih delih pregrade in predvsem evakuacijskih struktur, ki lahko ogrozijo stabilnost in varnost pregrade), Povzroča hidravlično neučinkovitost predvsem evakuacijskih objektov (grmovna zarast, ki zmanjšuje kapaciteto evakuacijskih objektov) Oteži ali celo onemogoči pregled nad stanjem in obnašanjem pregrade (močno razraslo grmičevje in robidovje, dresen ipd.) Zagotovi hrano in zatočišče za tiste živalske vrste, ki na pregradi lahko povzročijo škodo (visoka trava nudi zatočišče in hrano) Onemogoči dostop do ključnih objektov (predvsem gosto robidovje in drevesna zarast)

4 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Slika 1: Zaraščen evakuacijski preliv Slika 2: Drevesa na pregradi poškodujejo telo pregrade in ustvarjajo preferenčne poti Smernice vse večjega števila tako evropskih (Velika Britanija, Nemčija, Italija), kot svetovnih držav (Kanada, ZDA, Avstralija, Južna Afrika) priporočajo, da je potrebno zagotavljati površino brez zarasti tako zračne kot vodne strani pregrade, saj le tako mogoče redno in ustrezno opazovanje pregrad. Redna košnja in čiščenje pregrad (čiščenje robidovja, grmičevja ipd.) omogočata boljši vizualni pregled nad stanjem objekta in s tem povezano zgodnje odkrivanje poškodb ter ob enem preprečujeta razrast korenin do take mere, da bi lahko poškodoval krovni sloj, betonske dele ali bi celo povzročili nastanek notranje erozije in poslabšanja stabilnosti pregradnega telesa (razrahljanje materiala, nastanek šibkih con) do take mere, da bi objekt ne bil več sposoben prevzeti načrtovanih obremenitev. Neredna košnja in visoka trava, kot tudi močno razraslo grmovje ob enem nudijo zatočišče in hrano ter botrujejo k razmahu populacije živalskih vrst, ki si v pregradnem telesu ustvarja rove in s tem ogrožajo strukturno varnost in stabilnost pregrade. 5.2 PRISOTNOST ŽIVALI Med tem, ko se denimo v ZDA, Kanadi in Avstraliji srečujejo z bobri, nutrijami, pižmovkami, kljunaši, prerijskimi psi, lahko v Sloveniji na pregradah srečamo nekatere izmed njih ali njihove sorodnike. Živali, ki povzročajo direktno ali posredno škodo na pregradah večinoma razvrščamo med strunarje, izjema so raki, črički, murni in mravlje. Direktno škodo na pregradah povzročajo le živali, ki kopljejo rove - bodisi za zavetje, v iskanju hrane ali hrambi le-te, bodisi z namenom lova manjših živali, ki živijo v rovih. Med živalimi, ki jih je bilo mogoče zaslediti na Slovenskih pregradah so rak, mravlja, muren, čriček, kuna, jazbec, vidra, lisica, miš, podgana, nutrija, pižmovka, hrček, voluhar, krt, kače itd. Čeprav gre po večini za manjše živali, pa le-te ob neprimernem in nezadostnem ukrepanju lahko povzročijo obsežne poškodbe. Živali s svojimi življenjskimi navadami lahko povzročijo: Poškodbe telesa in jedra, ki močno vplivajo na zmožnost prevzema obtežbe zaledne vode ter zmanjšajo varnost pregrade površinska ali notranjo erozijo (predvsem v bližini krone ali betonskih delov pregrade, ki lahko rezultira v nastanku ali skrajšanju preferenčnih poti vode), posedke (prekomerno razširjana populacija si ustvari obsežen sistem hodnikov in kamric, ki se začne sčasoma ko se vrhnji sloj razmoči ali obremeni posedati), ki se lahko postopoma razvijejo v nastanek depresij ali celo»ponikovalnih«lukenj in zdrsov nastanek šibkih con, ki ima za posledico večjo ranljivost pregrade v najbolj kritičnih trenutkih, povečanje količin precejanja nastanek drsnih ploskev zaradi krajše poti precejanja, in oslabljenega pregradnega telesa, poškodbo električnih vodov in napeljav, ki imajo za posledico odpoved električne in mehanske opreme.

5 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Slika 3: Vhod v mišjo luknjo Slika 4: Sistem hodnikov in kamric, ki ga lahko miši izkopljejo pod krovnim slojem Tudi tu je večina razvitejših držav že pripravila smernice za ukrepanje v primeru problemov, ki jih povzročajo različne živalske vrste. Kljub vsemu je treba omeniti, da je rigoroznost ukrepov različna. Mnenje, da je potrebno prekomerno širitev živalske populacije omejiti je prisotno v večini smernic večinoma pa so si strokovnjaki edini, da je možno prekomerno rast nekoliko omejiti z rednim vzdrževanjem (košnjo, čiščenjem pregrade, vzdrževanjem in servisi opreme ipd.), rednimi vizualnimi pregledi, ki ne zajemajo zgolj pregleda pregrade kot inženirskega objekta, temveč zajemajo tudi pregled prisotnosti živali na kritičnih mestih pregrade (nožica, krona, ob cevovodih, oprema ipd.). Pri načinih ukrepanja v primeru, da so posamezne vrste živali že prisotne na pregradi pa si tudi v tujini niso predvsem enotni vendar pa kljub vsemu prevladuje mnenje, da je potrebno odstraniti (z različnimi metodami: deratizacija, nastavljanje vab, pasti ipd.) predvsem tiste živali, ki delajo direktno škodo (torej tiste, ki si kopljejo rove za zavetje ali v lovu za hrano). Slika 5: Luknje miši, ki so si čez poletje na pregradi poiskale zatočišče in se močno razmnožile Čeprav z okoljskega vidika morda nedopustno stališče, je potrebno pogledati tudi z drugega zornega kota. Nekatere izmed živali, ki naseljujejo slovenske pregrade razširijo so pogosto ali občasno prenašalci različnih bolezni (mišja mrzlica, steklina). Kljub temu, da izraba prostega časa večinoma ni bil eden izmed poglavitnih, so pregrade zaradi svoje odmaknjenosti od strogih centrov naselij in ob enem dostopnosti pogosto priljubljena rekreacijska ali celo turistična točka, kjer prihaja človek v stik z»naravo«. V primerih pojava bolezni določene populacije so tako lahko tudi vir širitve bolezni.

6 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA 6. MOŽNOSTI NADZORA PREKOMERNE ŠIRITVE IN UKREPANJA Poškodbam, ki bi ob neprimerni skrbi v skrajnem primeru lahko pripeljale do porušitve pregrade, se lahko izognemo s skrbnim nadzor nad pregrado. Ta poleg rednih vizualnih pregledov vključuje tudi tehnično opazovanje in meritve, ki jih morajo opravljati za to usposobljeni kadri. Nujno je treba vzpostaviti sistem s katerim bo zagotovljeno redno vzdrževanje pregrade in pripadajočih objektov (sploh tistih, ki lahko vplivajo na varnost pregrade) ter pravočasnost odpravljanja poškodb. V začetni fazi je obseg teh del neprimerljivo manjši kot kasneje, ko se degradacijski procesi na pregradi razširijo čez vse meje. Ukrepe za preprečevanje prekomernega razraščanja vegetacije in nekontrolirane rasti populacije živali, ki na pregradah povzročajo poškodbe ter s tem povezano napredovanje poškodb lahko razvrstimo v dve skupini, in sicer na preventivne ukrepe in reparativne ali sanacijske. Med tem, ko se da predvsem pretirano razrast vegetacije omejevati že s sorazmerno»enostavnimi«preventivnimi ukrepi, pa le-ti pri omejitev razmaha živalske populacije pogosto ne zadostujejo in je prej kot slej potrebno poseči tudi po manjših ali bolj obsežnih reparativnih ukrepih, ki ohranjajo funkcionalnost pregrade. 6.1 PREVENTIVNI UKREPI Pri obrambi pred škodnim delovanjem živali seveda najprej posežemo po neagresivnih metodah. Veliko je mogoče narediti že v fazi projektiranja in gradnje jezov, saj s pazljivo izbiro materiala in tehničnih zasnov preprečimo pogoje za poselitev objekta. Najpomembnejše pa je vsekakor redno in vestno vzdrževanje jezov in vseh pripadajočih objektov ter stalen nadzor in kontrola stanja objekta. Eden najpomembnejših preventivnih ukrepov je redno vzdrževanje pregrade in brežin. Živali si navadno iščejo zatočišče na travnatih ali z nizko podrastjo poraščenih brežinah, zato je zelo pomembno, da se na pregradah skrbi za redno košnjo in sečnjo. Pretirano razraščanje rastlin je škodljivo iz dveh vidikov - že zaradi samega koreninskega sistema, ki lahko predre tesnilno cono pregrade in s tem vzpostavi odprto pot za precedne vode iz akumulacije, pa tudi zato, ker koreninski sistem predstavlja zatočišče za nekatere organizme in tudi vir hrane. Z spodjedanjem korenin se ustvarjajo praznine v telesu pregrade in ko rastlina propade nastane na tem mestu šibka cona. S kombinacijo površinske erozije (padavinska voda ali nihanje gladine v zadrževalniku) se degradacijski procesi pregradnega telesa intenzivirajo (zdrsi, usadi brežin ipd.) Posledično pomeni to bistveno večja investicijska vlaganja v sanacijo razmer kot bi bilo to potrebno v primeru preventivnega vzdrževanja. Urejena brežina pregrad omogoča tudi lažje opaženje pričetka eventualnih degradacijskih procesov, ki jih pri zaraščenih brežinah ni mogoče odkriti. Pomemben preventivni ukrep je tudi projektiranje. Ustrezna in premišljena rešitev lahko v veliki meri zajezi razmnoževanje tistih živali, ki povzročajo največje poškodbe. Lep primer je večslojni tip pregrade, ki je veliko manj vabljivo okolje za rastline in živali kot homogena zemeljska pregrada. Tudi učinkovitost tesnilne zavese (betonska ali bentonita diafragma) ali nepropustnega tesnilnega sloja na vodni strani lahko v veliki meri zmanjša ali celo prepreči škodo, ki nastane kot posledica izkopanih rovov. S tesnilno diafragmo ali oblogo zagotovimo učinkovito tesnjenje v območju stalne ojezeritve in dvig piezometrskih gladin v telesu pregrade, zaradi česar je možnosti, za poselitev pregradnega telesa v območju nihanja gladin ter posledično za razvoj degradacijskih procesov, katerih vzrok je aktivnost živali v tem sloju, manjša. Poleg zgoraj opisanih ukrepov je tu še najpomembnejši to je redna kontrola in vizualno ter tehnično opazovanje pregrade. Le z rednim opazovanjem in pregledi ter kontrolo delovanja spremljajoče infrastrukture, lahko odkrijemo prisotnost (večjih) poškodb. Zgodnje odkritje poškodbe pa omogoča ustreznejše in učinkovitejše ukrepanje (sanacijo, obveščanje ipd.). Pri opazovanju je seveda poleg

7 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA inženirskih kriterijev in fizičnih dokazov potrebno upoštevati tudi druge faktorje kot so npr. habitat, in drugi biološki indikatorji (mesta, na katerih se zadržuje določena vrsta- vodna suha stran pregrade, krona, vznožje ipd.), ki kažejo na prisotnost določene živalske vrste. Tudi pri nadaljnjem ukrepanju je potrebno uporabiti kar se da naravne in neagresivne metode, saj je potrebno zavedanje, da vsak tak poseg lahko s seboj potegne tudi negativne posledice, ki lahko trajno vplivajo na habitat. Kljub vsemu pa pogosto tudi redno opazovanje in vzdrževanje ne zadostujeta, da bi upravljavec lahko preprečil porast populacije tistih živalskih vrst, ki najbolj ogrožajo varnost pregrade in pripadajoče opreme. Ko poškodbe na pregradi že nastanejo (ko živali naselijo okolje, ki ga pregrada ponuja in se nanj navadijo) in samo preventivni ukrepi ne zadostujejo škoda na pregradi pa se širi in čedalje bolj ogroža populacijo pod pregrado je potrebno pristopiti k nekoliko bolj agresivnim metodam (strup, pasti ipd.). Vsak tak poseg mora nujno spremljati tudi sanacija poškodovanih delov pregrade, brežin ali spremljajočih objektov. 6.2 REPARATIVNI UKREPI V tujih smernicah v takih primerih na prvo mesto postavljena varnost pregrade in s tem ljudi, ki živijo dolvodno od pregrade. Nekatere smernice celo priporočajo tipe ukrepov, s katerimi je možno s pregrade odstranili problematično populacijo. Vendar pa sama odstranitev ne zadostuje, saj luknje ostanejo in so kot take pripravno zatočišče za nove živali. Potrebna je sanacija poškodovanih območij pregrade (zapolnitve votlin, ostranitve ošibljenih delov in vgradnja novega materiala ipd.), saj bo le tako pregrada tudi v prihodnje nemoteno obratovala. Rove, ki jih živali izkopajo lahko zapolnimo z zemljo ali glino ali bentonitno suspenzijo, ter poskrbimo za primerno utrjevanje. Kako zapolnimo in saniramo nastale luknje je odvisno od velikosti rova in lokacije, kjer se poškodba (rov) pojavi. Nekatere smernice (Velika Britanija, Nemčija, smernice nekaterih Ameriških zveznih držav) v primeru pojava lukenj priporočajo sanacijo krovnega sloja celotnega prizadetega območja. Spet druge države predvidevajo obsežnejše sanacije v primerih, ko je sistem hodnikov močno razpreden oziroma se poškodbe nahajajo na vodni strani pregrade v območju vpliva nihanja akumulirane vode, med tem ko dovoljujejo zapolnitev manjših ali posameznih lukenj z glinenim materialom, ki se nabije v rov. Eden izmed možnih ukrepov pa je tudi naknadna izvedba tesnilne zavese, vendar v tem primeru, stabilnost pregrade ne sme biti vprašljiva. 7. ZAKLJUČKI Pregraditev vodotoka povzroči spremembo karakteristik vodotoka in ekosistema na prizadetem območju in tako predstavlja obsežen poseg v okolju in prostoru. Največje spremembe se dogodijo ob prvi polnitvi zadrževalnika in z nastalo ojezeritvijo. Življenjske združbe se sčasoma prilagodijo novo nastalim razmeram za katere je značilno, da so v stanjem spreminjanju in odvisne tako od obratovalnih razmer pregrade, kot tudi vseh predvidenih in nepredvidenih dogodkov tekom obratovanja. Skrb za varno obratovanje objektov je v Sloveniji običajno povezana s spremljanjem obratovalnih karakteristik in analizo vplivov obratovanja pregrade v okolju in prostoru. Popolnoma pa ostaja prezrto kako okolje vpliva na funkcionalnost in varnost obratovanja objektov. Po vzpostavitvi objektov v funkcijo pomeni pregrada z zadrževalnikom novo stalnico v prostoru in možnost za poselitev z naravnimi združbami, ki ni nujno, da so imajo domicil v prostoru. Nekatere pa škodljivo vplivajo na varnost obratovanja pregrad in šele na podlagi evidentiranih havarij, ki so bile posledica prisotnosti živalskih in rastlinskih združb na objektu so se v svetovni inženirski praksi začeli zavedati problema.

8 AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Večina razvitejših držav ima v sistem skrbi za varnost pregrad vključen tudi vidik zagotavljanja varnosti s stališča pojava škodljivih življenjskih združb na objektih. V tej izvezi obstajajo priporočila in izdelane smernice za omejitev vpliva in ukrepanja v primeru, da bi vpliv že lahko ogrozil varnost pregrade. V Sloveniji te problematike nimamo eksplicitno zavedene kot izrecno tveganje pri obratovanju objektov. Obravnavanje škodljive prisotnosti posameznih življenjskih združb na objektih vodne infrastrukture je več ali manj v domeni upravljavcev objektov in ni predmet splošne inženirske prakse. Reševanje problematike je bolj ali manj volonterskega značaja, pri čemer se privzemajo priporočila iz tuje inženirske prakse (ICOLD, BSD, CDA, USBR, ), pridobljene izkušnje in rezultati pa so optimistični. Aktivnosti življenjskih združb na pregradah lahko pomenijo resno nevarnost za obratovalno varnost objektov in zato je nujno, ne samo priporočljivo, da se problematika tudi v Sloveniji vključi v sistem izvajanja rednega tehničnega opazovanja objektov. Pri tem je na voljo dovolj strokovne literature in lastnih izkušenj, da vpeljava dodatnega opazovanja objektov ne predstavlja ne tehničnih, ne strokovnih ovir. Odkrivanje procesov v zgodnjih fazah pomeni neprimerljivo manjše stroške pri vzdrževanju objektov kot odprava posledic ali v skrajnem primeru porušitev objektov. 8. VIRI Humar, N., Živali na pregradah vpliv živali na življenjsko dobo in varnost pregrad seminar pri predmetu Biologija, Ljubljana 2008 Dam Owner s guide to plant impact on earthen dams, FEMA L-263, September 2005 Dam Owner s guide to animal impact on earthen dams, FEMA L-264, September 2005 Dam safety guidelines inspection and maintenance of dams, British Columbia, Water management branch, Dam safety Section, march 2011 Creating a better place the owner s guide to reservoir safety, Environment agency UK, February 2010 Your dam, your responsibility a guide to managing the safety of dams, Victorian Government department of sustainability and Enviornment, Melbourne, March months-before-rupture&goback=%2egde_ _member_