POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

Transcription

1 UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM Računalništvo in informatika - smer Informatika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v podjetju Auremiana d.o.o. -- Sežana Čas opravljanja od do Mentor v GD Maja Večerina Študent Matej Vodošek Vpisna številka E pošta matej.vodosek@uni-mb.si Telefon

2 POGODBA O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU Univerzitetni študijski program Računalništvo in informatika smer Informatika med: Auremiana d.o.o. ( gospodarska družba ) Partizanska cesta 109, 6210 Sežana Maja Večerina ( naslov, odgovorna oseba) - v nadaljevanju imenovana gospodarska družba - in Matej Vodošek Gospod/gospa ( ime, priimek) Mariboru rojen v Pleterje 43 stanujoč 9. študent semestra UNIVERZE v Mariboru, FAKULTETE ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO, Smetanova 17, Maribor, Telefon v nadaljevanju imenovan študent/študentka Čas praktičnega izobraževanja od do Maja Večerina Mentor izobraževanja Telefon Oddelek 1000 Nagrada Ostali dogovori skleneta obojestransko obvezujočo pogodbo 1-2

3 Gospodarska družba Študent/študentka FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO soglaša z opravljanjem prakse pri navedeni gospodarski družbi Organizator, mentor ( datum ) 1-3

4

5 1.člen Skladno z zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93) traja izobraževanje po študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe od štirih do pet let. Poleg predavanj, seminarjev in vaj ti programi vsebujejo tudi praktično usposabljanje. Ta pogodba ureja medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pogodbenih strank pri izvajanju praktičnega usposabljanja v okviru štiri oz. pet letnega univerzitetnega študijskega programa UNIVERZE v Mariboru na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Smetanova 17, 2000 Maribor - v nadaljevanju imenovana FERI. 2.člen Dolžnosti gospodarske družbe so: svetovati in izobraževati študenta/študentko v skladu s programom izvajanja praktičnega usposabljanja, ki je dostopen na FERI, študenta/študentko pred začetkom praktičnega usposabljanja seznaniti s predpisi o varstvu pri delu in mu zagotoviti varen potek dela, pregledati devnik praktičnega usposabljanja in ga oceniti, omogočiti učitelju veščin oz. koordinatorju prakse na FERI opravljanje svetovanja in nadzora nad izvajanjem praktičnega usposabljanja. 3.člen Dolžnosti študenta/študentke so: da z vso resnostjo in prizadevnostjo izkoristi možnosti praktičnega usposabljanja, ki ga nudi gospodarska družba, da se drži predpisanega delovnega časa, ki je v veljavi v gospodarski družbi, upoštevati navodila in naloge mentorja strokovnega izobraževanja, izdelali poročilo o praktičnem usposabljanju po merilih in zahtevah FERI in ga predložiti mentorju, pravočasno javiti izostanke (bolezen, študijske obveznosti). 4.člen Gospodarski družbi ne pripadajo iz naslova te pogodbe nobena plačila, razen plačila, ki so posledice kazenske odgovornosti študenta/študentke. Študentu/študentki pripada nagrada v skladu s 55.členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti UR.l. RS št 40/97, pavšalni prispevki za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in regres za prehrano. Študent/študentka med izvajanjem praktičnega izobraževanja ohranja status študenta in je obvezno zdravstveno zavarovan. 5.člen 6.člen Pogodba se lahko prekine: brez odpovednega roka, zaradi pomembnega vzroka, z odpovednim rokom 4 tedne, če program izobraževanja močno odstopa od zastavljenih ciljev opredeljenih v programih praktičnega usposabljanja dostopnih na FERI. 7.člen Pogodba je sklenjena v treh izvodih, od katerega prejme en izvod FERI, en izvod gospodarska družba in en izvod študent na praktičnem usposabljanju.

6 Kazalo UVOD 5 1 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV 6 2 OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA Delovno okolje, pripomočki, orodja Migracija podatkovne baze iz Pantheon 5.0 na Nastavitev vsakodnevnih opravil Izvoz XML naročil Vodenje optimalnih zalog Status naročil 18 3 SKLEP 20 4

7 UVOD Ker je v okviru študija na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko zahtevana praksa, sem se odločil za izvajanje dela v obliki prakse pri podjetju Auremiana d.o.o., saj sem z njimi že predhodno sodeloval v obliki študentskega dela. Moja praksa je obsegala podporniško delo, izdelavo novih dodatnih izpisov in implementacijo dodatnih modulov informacijskega sistema Pantheon 5.5. Prakso sem izvajal od do Naučil sem se predvsem, kako komunicirati in sodelovati s podjetjem, nadgradil sem znanje pri integraciji dodatnih rešitev sistema Pantheon in spoznal težave, na katere lahko naleti vsako podjetje ter strategije reševanja le-teh. Spoznal sem, da za podporo in razvoj dodatnih modulov sistema Pantheon ni dovolj le znanje programiranja, marveč tudi dobro poznavanje sistema poslovanja podjetja, materialno poslovanje, prav tako pa pridejo prav tudi znanja s področja računovodstva. Uporabil in celo nadgradil sem znanje iz predmetov podatkovne baze I in II, saj delovanje Pantheona temelji na povpraševalnem jeziku podatkovne baze. Tudi znanje za delo v vizualnih programskih jezikih sem pridobil v času študija in sem ga uporabil pri spoznavanju z modulom Ares. Večina dela sem opravljal od doma preko povezave Remote desktop do njihovega strežnika ter z njimi komuniciral tako preko telefona kot tudi preko elektronske pošte. Pred in po implementaciji vsakega večjega postopka sem jih obiskal tudi na njihovem sedežu v Sežani. 5

8 1 OPIS GOSPODARSKE DRUŽBE IN PRODUKTOV Podjetje je bilo ustanovljeno leta Glavna dejavnost podjetja je trženje in veleprodaja medicinskih pripomočkov in zdravil na območju republike Slovenije. Sedež podjetja se nahaja v Sežani, kjer so tudi skladiščni prostori za medicinske pripomočke in verificirano skladišče za zdravila. Podjetje je razdeljeno na različne oddelke, in sicer: Kadrovsko službo, Komercialo, Promotorje, Računovodstvo, Servis, Skladišče in Vodenje linij. Za poslovanje uporabljajo poslovno-informacijski sistem podjetja Datalab, Pantheon 5.5 z licenco ME (slika 1), s katerim vodijo: - blago: izdaja/prejem računov, skladišče in zaloga, - DDV: knjiga prejetih/izdanih računov, obračun in knjiženje DDV, - računovodstvo: glavna knjiga, bilance, - servis: reklamacije kupcev/dobaviteljem, servisni nalog, - finance: kompenzacija, blagajna, - kadri: kadrovska evidenca, nagrade, evidenca napredovanja in zaposlovanja, - plače: obračun plač, zakonski obrazci, - potni nalogi: obračun potnih nalogov, - osnovna sredstva: evidenca osnovnih sredstev in drobnega inventarja, armotizacija, - Zeus: analiza in poročila poslovanja. Torej, uporabljajo vse module licence ME, razen modula Proizvodnja. Vsaka verzija programa Pantheon vsebuje tudi modul ARES (slika 2), katerega osnovni namen je omogočiti nadgrajevanje in prilagajanje Pantheon-a specifičnim potrebam in zahtevam podjetja. Ares sestavlja zelo zmogljivo razvojno okolje (IDE), v katerem se sestavlja programska koda, urejajo obrazci (forme) in uporabljajo drugi tipi modulov (SQL, Report). Jedro samega izvajanja predstavlja prevajalnik programske kode (programski jezik je narejen na osnovi pascal-a). Programska koda, vključno z ostalimi podatki (integracija, zgodovina...), je v Ares-u združena v izvršljiv DPA (Datalab Pantheon Applet). Posamezen DPA je sestavljen iz osnovnega programa in različnih podmodulov, ki lahko poleg programske kode, napisane v pascalu, vsebuje: SQL module za neposredno delo s podatkovno bazo (izvajanje SQL ukazov vključno s podprtimi tilda 6

9 ukazi iz SQLi Pantheona 50), Print moduli za delo z izpisi, Import/Export moduli za poenostavljeno uvažanje / izvažanje podatkov. Z Aresom je mogoče narediti resnično vse, kar si zamislimo, saj je mogoče celo dodajanje ali spreminjanje obrazcev ali izračuna na osnovnih formah Pantheona. Slika 1: Pantheon 5.5 7

10 Slika 2: Razvojno okolje ARES 2 OPIS PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA 2.1 Delovno okolje, pripomočki, orodja Pantheon ima integriranih kar nekaj orodij, ki podporniku in razvijalcu omogočajo reševanje težav in implementiranje dodatnih modulov za uporabnike. Največkrat sem uporabljal programsko razvojno okolje Ares, ki sem ga že podrobneje opisal v prvem poglavju. Uporabniki potrebujejo tudi številne izpise za izpis računov, raznoraznih analiz ipd. Kljub temu da Pantheon že vsebuje veliko izpisov za vsako področje, podjetje Auremiana uporablja dodatne izpise, ki so prilagojeni samo njim. Za urejanje in kreiranje novih izpisov se uporablja orodje za oblikovanje izpisov FastReport (slika 3). 8

11 Slika 3: Urejevalnik izpisov FastReport Ko pa imajo uporabniki težave v programu Pantheon, ki niso povezane z dodatnimi rešitvami, se za reševanje le-teh najprej preveri vse nastavitve. Če so pravilne, se zažene Log (slika 4). To je orodje, ki nam prikaže vso SQL programsko kodo vključno z začasnimi tabelami, ki jih Pantheon uporablja od vključitve do izključitve Loga. To orodje je zelo uporabno tudi pri dodelavi izpisov, ker nam vrne»select stavek«in ime začasne tabele, iz katere se oblikuje integriran izpis, vsebino te tabele pa lahko kasneje poljubno spreminjamo. 9

12 Slika 4: Orodje»LOG«Zraven omenjenih komponent uporabljam tudi orodja, ki sem jih sam implementiral v Ares-u in mi pomagajo predvsem pri integraciji postopkov v obstoječe obrazce (forme) Pantheona. 10

13 2.2 Migracija podatkovne baze iz Pantheon 5.0 na 5.5 Že na začetku dela v podjetju sem dobil kar zahteven projekt, to je migracija podatkovne baze Pantheon 5.0 na Pantheon 5.5. Znanje in izkušnje z migracijo Pantheona 5.0 sem dobil že v podjetju, v katerem sem delal v preteklosti, zato sem se z veseljem lotil dela. Samozavest, pri prevzemu takšnih projektov je bila tudi posledica znanja, ki sem ga pridobil pri predmetu vodenje projektov informacijskih sistemov in pa poznavanje informacijkega sistema Navision, ki smo ga spoznali pri predmetu proizvodni informacijski sistemi. Migracija Pantheona 5.0 (slika 5) v Pantheon 5.5 se začne tako, da se naredi kopija zadnje baze 5.0, nato se zažene program DlMigration55. Ta program podatke iz trenutnih tabel prenese v nove tabele Pantheona 5.5, ki imajo drugačna imena tabel in atributov, dodanih je tudi veliko število»constraintov«, ki skrbijo za popolno referenčno integirteto baze. Ko to orodje zaključi večurno delo, iz Datalabovega strežnika prenesemo nov zagonski program Pantheon55_SQL.exe, in ga kopiramo v delovni imenik Pantheona. Sedaj zaženemo Panheon 5.5, se prijavimo in se moje delo šele začne. Pretvoriti je potrebno vse dodatne postopke in izpise, ki so bili narejeni posebej za podjetje. Postopki v Pantheonu 5.0 so bili ustvarjeni z modulom SQLi (slika 6), ki se zelo razlikuje od modula za razvoj postopkov Pantheona 5.5 (slika 2). Za olajšanje dela je podjetje Datalab razvilo migracijski postopek, ki pretvori postopek Pantheona 5.0 v postopek verzije 5.5. Kljub temu je potrebno določene stvari popravljati ročno, pravilno delovanje postopka preizkusiti, kompleksnejše postopke pa je potrebno napisati povsem na novo, s tem da lahko uporabimo nekaj obstoječe SQL kode. Podobno je pri izpisih, kjer tudi obstaja postopek za njihovo migracijo, vendar je potrebno kodo poizvedbenih polj ročno spremeniti, velikokrat pa tudi obliko. Podjetje Auremiana je imelo kar nekaj kompleksnih postopkov, ki jih je bilo potrebno napisati na novo. Ko se migracija dodatnih postopkov in izpisov zaključi, je bilo potrebno poskrbeti za popolno referenčno integriteto, kar pomeni, da sem moral v določene tabele manjkajoče podatke ročno vnesti. To opravilo mi je vzelo kar nekaj časa, saj je potrebno zadovoljiti zahteve vseh omejitev (constraint-ov), ki jih v prejšnji bazi 5.0 ni bilo. Nazadnje je potrebno izpisati bilanco stanja in preveriti, če se ujema s tisto iz verzije 5.0. Ker se je stanje ujemalo, sem lahko zaključil migracijo. 11

14 Migracija na Pantheon 5.5 ni ravno trivialno opravilo, saj mora nadgradnja popraviti precej podatkov, spremenjeni so izpisi, obstoječi SQL-I postopki pa se morajo prepisati na ARES. Z zahtevnostjo opravila pa so povezani tudi stroški, ki bremenijo podjetja. Za enako delovanje sistema morajo plačati kar nekaj denarja. Nadgradnji na Pantheon 5.5 pa se nobeno podjetje, ki uporablja računovodske module ne more izogniti, saj se že zaključuje podpora sprememb in zakonskih nadgradenj za Pantheon 5.0. Slika 5: Pantheon

15 Slika 6: Slika orodja SQL Interactive 2.3 Nastavitev vsakodnevnih opravil Po končani migraciji sem dobil zadolžitev, da spišem SQL skripte za vsakodnevni zagon, preračun prometa in zalog, serijskih številk, kreiranje varnostne kopije baze, sprotne varnostne kopije podatkov določenih tabelah in pošiljanje e-pošte določenim uporabnikom o uspešnem zagonu opravil. Najprej sem se lotil pisanja skripte za kreiranje varnostne kopije backup-a. S pomočjo Microsoft SQL Management Studia sem napisal kodo za kreiranje backup-a z imenom IMEBAZE_DanVTednu.bak. Nato sem kreiral dve Windows opravili; prvo opravilo zbriše morebitno datoteko z istim imenom v mapi, drugo zažene postopek za kreiranje backup-a. Ti opravili se zaženeta vsak dan od ponedeljka do sobote ob 23h. Naslednja zahteva je bila dnevni preračun prometa in zaloge. Preračun se uporablja za dinamične obnovitve zaloge in ponovne preračune prometa po metodah fifo, preračuna tudi povprečne in stalne cene na skladiščih in status serijskih številk. Za to skripto sem uporabil že napisane funkcije, ki jih uporablja Pantheon pri preračunavanju prometa. Da sem našel ustrezne 13

16 funkcije za preračun prometa, sem uporabil orodje LOG (slika 4). Tako sem vključil delovanje LOG-a, nato sem zagnal želen preračun prometa (slika 7). Ko se je preračun končal, sem LOG izključil in pogledal njegovo vsebino. Iz vsebine sem izluščil ključne klice funkcij. Slika 7: Obnovitev zaloge in preračun prometov v Pantheonu Tako mi je preostal še zadnji del naloge pošiljanje obvestil preko e-pošte. Pošiljanje mailov sem prav tako rešil z zagonsko SQL skripto. S spodnjimi ukazi sem najprej povezal SQL strežnik z mail strežnikom preko določenih knjižnic, nato pa poslal določenim uporabnikom. Spremenljivka»@messageP«prebere vsebino datoteke, v kateri so podatki o izvršitvi skripte. Če se je skripta izvedla pravilno, vsebuje sporočilo:»command(s) completed successfully.«, drugače vsebuje poročilo in številko napake. exec sp_addextendedproc 'xp_smtp_sendmail', 'xpsmtp80.dll' grant execute on xp_smtp_sendmail to sysadmin EXEC sp_configure 'Ole Automation Procedures' sp_configure 'show advanced options', 1 GO 14

17 RECONFIGURE GO sp_configure 'Ole Automation Procedures', 1 GO RECONFIGURE GO exec = = = N'Dnevni preračun = = = N'mail.auremiana.com' 2.4 Izvoz XML naročil Podjetje Auremiana naroča artikle pri dobaviteljih, ki imajo možnost sprejemanja naročil v XML obliki. Seveda takšno poslovanje poteka hitreje, saj se preko internetne povezave dobavitelju pošlje dokument XML in se pri dobavitelju avtomatsko prebere ter kreira novo naročilo kupca. Tako je možno dobiti naročeno blago v najhitrejšem času. Zaradi teh razlogov mi je podjetje dalo nalogo implementirati postopek, ki bo njihova naročila dobaviteljem pretvoril v zahtevano XML obliko ter poslal na njihov strežnik. Dobavitelji imajo svoj slog XML, zato sem moral najprej pridobiti sintakso njihovega XML dokumenta, ki ga uvažajo. To ni bilo tako enostavno, dobavitelj je iz Italije in vse, kar sem uspel dobiti, je nekaj primerov, ki so jih imeli za uvažanje. Po teh zgledih sem najprej v Aresu kreiral nov postopek, nato kreiral neko začasno tabelo in v njo vpisal prazno obliko xml strani z glavo naročila in eno pozicijo. Vsebino te tabele sem izvozil v datoteko. Tako je nastal prvi xml dokument. S pomočjo jezika SQL sem vstavljal želene podatke v tabelo, ki se je na koncu izvozila v datoteko. Ko sem imel podatke glave in pozicij v tabeli, sem kreiral datoteko. Zgradil sem še preprost uporabniški vmesnik, v katerem lahko naenkrat izvozimo več naročil 15

18 dobaviteljem. V prvem polju»od«(slika 8) izberemo začetno številko naročila, v drugem polju»do«pa končno številko naročila. Če imamo izpolnjeno samo prvo polje, nam kreira dokumente od danega naročila, do zadnjega vnesenega, z upoštevanjem statusa naročila»2 - potrjeno naročilo«. Slika 8: Grafični vmesnik postopka Izvoz naročil v XML Ko se kreirajo vsa naročila v xml obliki, se prekopirajo v ustrezno mapo, od tam pa pošljejo dobavitelju. 2.5 Vodenje optimalnih zalog Pošiljanje kreiranih naročil dobaviteljem smo uredili, vendar je bilo še vedno potrebno ročno sestavljati naročila dobaviteljem v Pantheonu. Treba je tudi vedeti, koliko blaga naročit. Tako je treba preveriti zalogo na vseh skladiščih, že poslana naročila dobaviteljem, naročila kupcev in primerno stalno zalogo na skladiščih. Iz teh parametrov se je razvil sistem optimalnega naročanja blaga, da ne bi bilo blago predolgo v skladišču in da kupec ne bi predolgo čakal naročenega. Naslednji postopek vsebuje te funkcije, imenuje se Vodenje Optimalnih Zalog VOZ (slika 9). Pred implementacijo postopka smo se dogovorili o načinu delovanja postopka, na kak način bi se določila mejna točka avtomatskega kreiranja naročil dobaviteljem v Pantheonu. Izbrali smo preprost, vendar zelo učinkovit način vodenja zaloge, pri katerem ima vsak artikel dodatno 16

19 kolono v tabeli artiklov namenjeno številu optimalne zaloge. To število glede na izkušnje določi vodja skladišča in pomeni, da mora biti toliko kosov artikla bodisi na zalogi bodisi že naročenega dobavitelju. Enačba, ki nam izračuna mejno točko naročanja se glasi: ZAL - OPT NARK + NARD = RAZ ZAL zaloga OPT optimalna zaloga NARK naročila kupcev NARD naročila dobaviteljem RAZ razlika, rezultat enačbe Kadar je rezultat RAZ pozitiven, je stanje v redu, postopek ne kreira nobenih naročil, možen je le vpogled v morebitna naročila dobaviteljem in kupcev. Kadar pa je RAZ negativen, se kreira naročilo primarnemu dobavitelju za dani artikel, ki je določen v šifrantu artiklov. Seveda ima oseba, ki je zadolžena za naročanje možnost»polavtomatskega«delovanja postopka, kar pomeni, da izbere (obkljuka) želene vrstice - artikle in nato s klikom gumba»kreiraj«, kreira naročila dobaviteljem v Pantheonu. V postopku sem dodal še funkcije za izračun količine prodanega artikla v preteklih letih in v tekočem letu. Tako se lahko primerja prodaja posameznega artikla po letih. Kreiral sem tudi izpise (slika 10), ki prikažejo statistiko prodaje in potrebe po naročanju ter zaloge. Postopek bi bilo mogoče nadgraditi tako, da bi kreiranju naročil dobaviteljem sledil zagon postopka za izvoz naročil v XML s parametri (števila kreiranih naročil). Tako bi bila mogoča popolna avtomatizacija naročanja dobaviteljem. Mogoče se bo ta nadgradnja še implementirala, vendar sem mnenja, da bi vsaj za končno pošiljanje dokumentov XML bila potrebna neka oseba, ki bi ta sistem še vedno nadzirala in imela nek pregled, kaj se naroča dobaviteljem. 17

20 Slika 9: Zavihek»Pregled«postopka Vodenje optimalnih zalog Slika 10: Zavihek»Izpisi«postopka Vodenje optimalnih zalog 2.6 Status naročil Naročila kupcev ali dobaviteljem se spremljajo od kreiranja do dostave blaga. Tako ima vsako naročilo status: 1 naročilo ali 2 potrjeno naročilo ali 3 zaključeno naročilo. 18

21 Ko se naročilo dobavitelja kreira, dobi status 1, ko se pošlje, status 2 in ko prispe blago, status 3. Za naročila kupcev pa velja, ko naročilo prispe, dobi naročilo status 1, ko ga referent pregleda in potrdi, status 2, ko se pošlje kupcu pa status 3. Tako se lahko z določenim izpisom izpiše vsa naročila kupcev ali dobaviteljem, ki imajo status 2 in še niso bila poslana / dostavljena. Skrb za določanje statusev naročil je imela določena oseba, ki je vedno po prejemu oziroma izdaji blaga preverjala, katera naročila lahko zaključi. Za to zamudno delo sem se takoj spomnil vaj iz predmeta podatkovne baze in kreiral SQL»trigger«, ki je preverjal povezane dokumente izdaje / prejema z naročili. Kadar je prispelo blago z referenco na naročilo, je»trigger«preveril, če je prispelo vso blago iz naročila dobavitelju, in če je, se je status naročila spremenil v 3. Prav tako za naročila kupcev, je»trigger«ob vsaki izdaji povezani z naročilom kupca preveril, če je bilo izdano vso blago iz naročila, da lahko dobi status 3. 19

22 3 SKLEP Delo pri Auremiani mi je prineslo veliko izkušenj v informacijskem sistemu Pantheon. Veliko je bilo tudi rutinskih del. Vse aplikacije, ki sem jih implementiral za to podjetje, sem tudi prenesel na sorodni podjetji v skupni lasti: Deplano d.o.o. (v Zagrebu) in Samed d.o.o. (v Sarajevu). Kmalu pa bo tudi potrebna implementacija sistema Pantheon na podjetje Trevis (v Beogradu). Zaposlitev je obsegala veliko samostojnega dela pred računalnikom, hkrati pa je bilo tudi obilo sodelovanja in koordinacije z ostalimi zaposlenimi na tem podjetju, še posebej z glavno računovodkinjo. Nekajkrat sem jih obiskal tudi na njihovem sedežu v Sežani, kjer smo zaključevali odprte zadeve ter se pogovarjali o postopkih v prihodnosti. Ker smo se v podjetju dobro ujeli, še vedno sodelujemo in takšne so tudi namere v bodoče. 20