NAŠ DOM ZDRAVJA. INTERNI ČASOPIS Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor ISNN številka 76 april, maj, junij 2016

Transcription

1 NAŠ DOM ZDRAVJA INTERNI ČASOPIS Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor številka 76 april, maj, junij 2016 TISKOVINA Zaključek Tekmovanja za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani z okroglo mizo na temo zobozdravstvene preventive Na sliki: Kino predstavo si je ogledalo 1200 otrok iz 57 mariborskih in okoliških osnovnih šol. Na sliki: V pritličnih prostorih kinodvorane Kolosej je potekala okrogla miza z naslovom Zobozdravstvena preventiva predšolskih, šolskih otrok, mladine in njihovih staršev. (več na 4. strani) ISNN Še en korak k več sodobnosti in kakovosti PIŠE: direktor zavoda prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec. Ko smo konec lanskega leta končno odprli vrata novih prostorov naše Službe za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki je strokovno in organizacijsko vse predolgo rasla v tesnobnih kletnih in pozneje pretesnih pritličnih prostorih, so se sodelavci naše pralnice in sterilizacije prav gotovo vprašali, ali ni slednjič le prišel čas tudi za posodobitev njihovega delovnega okolja. To, da je treba zagotoviti tem sodelavcem boljše delovne pogoje in opremo, je bilo dobro znano že vrsto let. Na realne možnosti za uresničitev tega našega investicijskega načrta pa smo morali počakati zavoljo kar nekaj še bolj nujnih investicij. Zdaj že vemo, da bomo investicijski načrt za pralnico in sterilizacijo pričeli uresničevati še letos, otvoritve še ene naše sodobnosti, pa se bomo lahko razveselili v pričetku prihodnjega leta. Vrednost naložbe v posodobitev in funkcionalno ureditev prostorov pralnice in centralne sterilizacije znaša evrov. Od tega bo ZD Maribor zagotovil evrov, občine ustanoviteljice: Duplek, Hoče Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Mestna občina Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše in Šentilj pa skupaj evrov. Investicijski delež našega zavoda bo namenjen predvsem sodobni opremi. Mestna občina Maribor, na katero odpade 63,12 odstotka vrednost investicijskega stroška občin ustanoviteljic našega zdravstvenega doma, ima svoj delež že zagotovljen v občinskem proračunu za letošnje leto, zagotovila, da bo tako tudi pri ostalih, pa imamo tudi od večine ostalih občin, samo na sklep o sofinanciranju nekaj občin še čakamo. Ko smo pri sestavljanju finančnega načrta za letos preučili možnosti, kaj lahko najprej uresničimo s seznama naših prednostnih investicijskih načrtov, smo ocenili, da zmoremo zaenkrat samo investicijo za novo centralno sterilizacijo in pralnico ter prenovo prostorov mladostniške psihiatrije. Seveda ob ustreznem deležu naših ustanoviteljic. Po centralni sterilizaciji in pralnici pa sta pred nami zelo zahtevna investicijska koraka: prenova zdravstvene postaje v Jezdarski ulici in zdravstvene postaje na Teznem. št. 76 za tisk.indd :36:21

2 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 2 DOBER DAN je naše priljubljeno geslo, saj v našem domu zdravja pozdravljamo paciente in sodelavce z nasmeškom na obrazu. VSEBINA Poslanica 3 Zaključek Tekmovanja za čiste in 1, 4-5 zdrave zobe ob zdravi prehrani Mediacijski pisarni se je pridružila 6-7 še SB Ptuj Analiza poškodb pri delu 8-9 Zdravstvo danes in kako v prihodnje 9 Vsako leto se cepi več ljudi Dodatne pokojnine po novem LA VITA! Za nami je XXVI. srečanje pediatrov 15 v Mariboru in XIII. srečanje medicinskih sester v pediatriji Študijski obisk našega 16 zdravstvenega doma Aktivnosti Zdravstveno vzgojnega 17 centra ZD Maribor V NAŠEM ZRCALU: Jolanda Prah, mag. farm. spec., Strokovni predavanji 21 Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih Vse najboljše, primarij Aleksander Sterger! Zimske športne igre 42 Obisk iz tujine 42 NAŠI STROKOVNI RAZGLEDI: Strokovno srečanje»tretja šola urgence«strokovno srečanje Prepoznava in 47 obravnava žrtev nasilja v družini Nadaljevalna delavnica iz mediacije 48 POSLANSTVO Nudimo odgovorno in celostno zdravstveno oskrbo, utemeljeno na izobraževanju, raziskovanju, učenju ter spoštovanju in razumevanju posameznika, družine in okolja. VREDNOTE VIZIJA S stalno strokovno rastjo postati najbolj cenjena ustanova na področju primarnega zdravja v Sloveniji in učno središče za osveščanje pacientov v regiji o pomenu skrbi za zdravje. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor SOČUTNOST IN PRIJAZNOST SPOŠTOVANJE IN ZAUPANJE ODGOVORNOST IN ZANESLJIVOST STROKOVNOST IN UČINKOVITOST KOLEGIJALNOST IN PRILAGODLJIVOST št. 76 za tisk.indd :36:22

3 stran 3 NAŠ DOM ZDRAVJA Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Obeležili smo 5. maj mednarodni dan babic in 12. maj mednarodni dan medicinskih sester, zato, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, naj vam namenim nekaj besed. Mednarodni dan medicinskih sester je letos potekal pod geslom ICN»Medicinske sestre moč za spremembe: vpliv na izboljšanje zdravstvenega sistema«. Mednarodni svet medicinskih sester, ki povezuje na milijone medicinskih sester iz 125 držav, si je geslo izbral z željo, povečati zavedanje pomena in vloge medicinskih sester v zdravstvenem sistemu. In moto letošnjega mednarodnega dneva babic se glasi:»ženske in novorojenčki srce babištva.«zbornica - Zveza je ob letošnjem mednarodnem dnevu medicinskih sester in mednarodnem dnevu babic organizirala 15. simpozij zdravstvene in babiške nege, ki je potekal na Bledu, na sam mednarodni dan medicinskih sester. Izbrane strokovne teme v okviru mednarodnega mota so se prepletale vse od varne in kakovostne zdravstvene nege ter oskrbe, inovativnosti in razmišljanja, kako najti sistemske rešitve za vse izvajalce zdravstvene nege. Zvečer je potekala tudi slavnostna akademija s podelitvijo priznanj in pomembnim nagovorom predsednice Zbornice Zveze in Ministrice za zdravje. Naj bo vsak naš delovni dan prepleten z motom letošnjega mednarodnega dneva medicinskih sester z znanjem, povezovanjem, spoštovanjem, raziskovanjem stroke zdravstvene nege in pripadnosti poklicu. Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester in babic, ki naj bo praznik sleherni dan v letu, vam želim, da še naprej nadaljujete svoje delo kakovostno in varno za naše paciente. Ne pozabite tudi nase in nekaj več volje in energije bi morali zaposleni posvetiti drug drugemu. Vaša glavna medicinska sestra zavoda Milena Frankič št. 76 za tisk.indd :36:26

4 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 4 Zaključek Tekmovanja za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani z okroglo mizo na temo zobozdravstvene preventive Zaključna prireditev»tekmovanje za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani«, ki je v šolskem letu 2015/2016 potekalo v vseh osnovnih šolah v Mariboru in okolici, je bila v začetku junija v prostorih kino dvorane Kolosej. Istočasno je v pritličnih prostorih potekala okrogla miza na temo Zobozdravstvena preventiva predšolskih, šolskih otrok, mladine in njihovih staršev. Kino predstavo si je ogledalo 1200 otrok iz 57 mariborskih in okoliških osnovnih šol. Rosita Stojković, dipl.m.s., vodja tima medicinskih sester zdravstveno vzgojne in preventivne dejavnosti v zobozdravstvu:»medicinske sestre večkrat v šolskem letu nenapovedano obiščemo otroke in skupaj z njimi preverimo čistost zob. Ob zaključku vsako šolsko leto podelimo priznanja in nagrade sodelujočim otrokom na vseh 57- ih mariborskih osnovnih šolah in okolici. V tekmovanje so vključeni otroci od drugega do petega razreda devetletke, prav tako otroci osnovne šole s prilagojenim programom Gustava Šiliha, dom Antona Skale in Center za korekcijo govora in sluha.«primer dobre prakse spremljanje zdravja zob šolskih otrok: Leta 1988 so otroci zapuščali osnovno šolo s povprečno 6,19 okvarjenih zob na posameznega otroka; Leta 2006 s povprečno 2,99 okvarjenih zob; Leta 2013 s povprečno 1,6 okvarjenega zoba. Leta 2014 s povprečno 1,10 okvarjenega zoba. Leta 2015 s povprečno 1,03 okvarjenega zoba. Na Okrogli mizi na temo *Zobozdravstvena preventiva predšolskih, šolskih otrok, mladine in njihovih staršev so sodelovali: prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec., glavni direktor ZD Maribor, prim. Danilo Maurič, dr. med. spec., strokovni direktor ZD Maribor, prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., predstojnik Organizacijske enote Zobozdravstveno varstvo, Darinka Borovšak-Bela, dr. dent med., vodja specialistične in dispanzerske službe za otroke in mladino z zobozdravstveno preventivo in vzgojo, Milena Frankič, viš. med. ses., glavna medicinska sestra zavoda, Helena Rokavec, dipl. m. s., glavna medicinska sestra OE Zobozdravstveno varstvo, Rosita Stojković, dipl.m.s., vodja tima medicinskih sester zdravstveno vzgojne in preventivne dejavnosti v zobozdravstvu, Lea Verlak, dipl. m. s., glavna medicinska sestra OE Varstvo otrok in mladine in Matej Leskovšek, dr. dent. med., vodja vseslovenskega Tekmovanja za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani. *Zobozdravstvena preventiva predšolskih, šolskih otrok, mladine in njihovih staršev Zobna gniloba je najpogostejša kronična bolezen otrok, ki se ne odziva na antibiotično zdravljenje, in se tudi sama ne zdravi, jo je pa mogoče preprečiti s preventivnimi ukrepi. Danes v okviru dispanzerskega zobozdravstvenega varstva otrok, mladine in študentov v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor pod strokovnim vodstvom Darinke Borovšak Bela, dr. dent med spec., deluje na primarni ravni zdravstveno vzgojna in preventivna dejavnost v zobozdravstvu, ki jo izvaja 7 diplomiranih medicinskih sester. Medicinske sestre 34 let uspešno izvajamo izoblikovane preventivne programe in individualne preprečevalne ukrepe za ukinitev zdravja zob otrok v osnovnih šolah in vrtcih v Mariboru in okolici. Vse ukrepe izvajamo tudi v kabinetu za zdravstveno vzgojo in preventivo v ZD Maribor. Program dela medicinske sestre vsebuje: zdravstveno-vzgojna predavanja o zdravi prehrani v vseh razredih osnovne šole, demonstracijo pravilne tehnike čiščenja zob, št. 76 za tisk.indd :36:26

5 stran 5 NAŠ DOM ZDRAVJA praktično izvedbo tehnike čiščenja zob z majhnimi skupinami otrok, izvedbo naravoslovnih dni z različnimi zdravstveno-vzgojnimi tehnikami, večkrat letno testiranje čistosti zob z tableto za obarvanje zobnih oblog, premaz zob z Aminflourid želejem po navodilu specialista pedontologa, izvedbo»tekmovanja za čiste in zdrave zobe ob zdravi prehrani«, izvedbo zaključne prireditve tekmovanja, podelitev nagrad in priznanj vsem sodelujočim, predavanja za starše z zdravstveno-vzgojnimi vsebinami in motivacijo za pomoč otrokom pri izvajanju redne in pravilne ustne nege, pri ugotovljeni potrebi po individualnih nasvetih staršem otrok povabilo na posvet v kabinet za zobozdravstveno vzgojo. Pri vsakoletnih sistematskih pregledih zob in ustne votline triletnih otrok ugotavljamo upad obolevnosti in povprečno okvarjenih zob na otroka ( leto % obolevnost in kep je 0,75). Prav tako smo ugotovili upad obolevnosti pri petletnikih ( leto ,4% obolevnost in kep 2,55). Viden je velik porast obolevnosti zob med tretjim in petim letom otrokove starosti. V tem starostnem obdobju se obolevnost poveča celo za več kot 100%. Evidentiramo in vrednotimo tudi vsakoletne rezultate sistematskih pregledov šolskih otrok, kjer smo v letu 2015 pri prvošolcih opazili porast obolevnosti mlečnikov za 11% in povečanje kep indeksa za 0,25. Zelo pozitiven trend upada pokazateljev zobnega zdravja opažamo pri 12 letnih otrocih ( leto 2015 obolevnost 39%- KEP je 1,03). Poslabšanje beležimo zopet pri adolescentih, tako pri nekoliko povečani obolevnosti, kot pri povprečnem številu okvarjenih zob na otroka. Rosita Stojković, dipl. m. s., vodja tima medicinskih sester zdravstveno vzgojne in preventivne dejavnosti v zobozdravstvu Na sliki: Otroci so se veselili kino predstave. št. 76 za tisk.indd :36:27

6 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 6 Mediacijski pisarni ZD Maribor in UKC Maribor se je pridružila še Splošna bolnišnica Ptuj Svečana priključitev Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča (SB) Ptuj k Mediacijski pisarni Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca (ZD) Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je bila 13. junija v sejni sobi SB Ptuj. Potrebe po mirnem reševanju sporov v zdravstvu naraščajo, zato sta se oktobra 2013 vodstvi ZD Maribor in UKC Maribor odločili, da s pomočjo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije ustanovita skupno mediacijsko pisarno, ki ima svoj prostor namenjen izključno mediaciji in stalni urnik delovanja. Mediacijska pisarna je zaživela in v želji, da se pacientom in zaposlenim ponudi dodatna brezplačna storitev miroljubnega reševanja sporov s pomočjo strokovno usposobljenih mediatorjev tudi na območju Ptuja in širše okolice, se ji je na pobudo koordinatorja za stroko SB Ptuj Zorana Korena, dr. med. spec., ki je tudi sam mediator, pridružila še SB Ptuj. Mediacijska pisarna na Ptuju deluje v sejni sobi (vhod 8) SB Ptuj, in je za stranke odprta vsak prvi in tretji torek v mesecu od 12. do 14. ure. Andrej Levanič, dr. med. spec., direktor SB Ptuj»Pacient je človeško bitje, ki išče pomoč in velikokrat mora obvladati svojo čustveno bolečino, strahove in negotovost, zato potrebuje dober odnos z zdravstvenim osebjem. Pri tem veliko pripomore vzajemna izmenjava informacij ter izražena skrb in sočustvovanje. Zavedamo se, da sta človekova stiska in prizadetost na področju zdravja veliki in zato je mirno reševanje sporov z mediacijo korak na poti k boljšim medsebojnim odnosom ter tudi kakovostnejši zdravstveni oskrbi pacientov.«prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec., mediator, direktor ZD Maribor je dejal:»delovanje našega ZD Maribor temelji v skladu z jasno začrtanim poslanstvom, vizijo in vrednotami tudi na skrbi za dobre medsebojne odnose, ki so osnova za podporo zaposlenim pri uresničevanju ciljev ter kakovostnemu opravljanju zdravstvenih storitev. Mediacija v zdravstvu si sicer šele utira pot med ljudmi in zadovoljen sem, da smo skupaj z UKC Maribor zgodbo pripeljali tako daleč, da je naša Mediacijska pisarna zaživela in da celo razširja območje svojega delovanja. Povezovanje treh osrednjih zdravstvenih ustanov je primer dobre prakse, vreden posnemanja. Reševanje nesoglasij z mediacijo pomeni velik korak k boljšim medsebojnim odnosom v zdravstvu in k bolj varni ter kakovostnejši zdravstveni oskrbi pacientov.«janez Lencl, dipl. inž., mediator, vodja Centra za odnose z javnostmi in marketing UKC Maribor:»Poznavanje in obvladovanje mediacijskih veščin je nepogrešljiv element reševanja nesoglasij, izboljšanja medosebnih odnosov med različnimi javnostmi v zdravstvu. Skupno odprtje mediacijske pisarne pa vidimo kot pričetek novega pristopa in načina reševanja sporov v zdravstvu, ki bo bolj prijazen do pacientov in tudi do zaposlenih. Dosedanje delovanje in uspehi Mediacijske pisarne nas utrjuje v prepričanju, da smo na pravi poti, saj smo uspešno zaključili kar nekaj sporov. Vesli nas, da se nam je v tem projektu pridružila tudi SB Ptuj. «Ob priključitvi SB Ptuj k Mediacijski pisarni je spregovoril France Prosnik, mag. klin. psih., varuh bolnikovih pravic:»tri leta izkušenj mediacijske pisarne v Mariboru so trdna osnova za nov korak v širjenju sodobnih pristopov pri reševanju konfliktov. Vodstvu Splošne bolnišnice Ptuj čestitam ob odločitvi, da se pridruži mediacijski pisarni in da skupaj z UKC Maribor in ZD Maribor tudi na ta način poskrbi za bolnika in zdravstvene delavce.«odgovorna oseba v mediacijski pisarni Vesna Rečnik Šiško, dipl. org., mediator, ZD Maribor je dodala:»pomembno je, da se zavedamo, da so spori nekaj normalnega in da se prav na področju zdravstva pogosteje pojavljajo, saj smo ljudje v skrbi za naše zdravje velikokrat nemočni in zato še bolj ranljivi. Mediacijska pisarna je odprta od oktobra 2013 in do sedaj se je na njo obrnilo 22 strank. Mediacija je prostovoljna in v 11 primerih smo dobili privolitev obeh strani vpletenih v nesoglasje in sklenili dogovor o izvedbi mediacije. Opravili smo 18 predmedijacijskih in mediacijskih srečanj, 7 mediacij smo zaključili s sklenitvijo ustnega ali pisnega sporazuma. št. 76 za tisk.indd :36:27

7 stran 7 NAŠ DOM ZDRAVJA Vesela sem in ponosna, ker sem lahko del te pozitivne zgodbe, katere namen je ustvariti boljše medsebojne odnose v zdravstvu in se lotiti sporov z neformalnim in zaupnim postopkom, ki udeležencem pomaga doseči sporazum, ki spor razrešuje oziroma na novo ureja medsebojna razmerja. Ob tem bi se zahvalila vsem, ki nam pomagajo in nas podpirajo, posebej Maji Zdolšek, univ. dipl. prav., in Anki Stojan, univ. dipl. psih., ki nam v okviru Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije nudita strokovno pomoč.«vesna Rečnik Šiško, dipl. org., odgovorna oseba Mediacijske pisarne Na sliki del udeležencev svečane otvoritve (od leve proti desni): Marko Turčin, univ. dipl. ekon., pomočnik direktorja za računovodsko finančne zadeve ZD Maribor, France Prosnik, mag. klin. psihologije, varuh bolnikovih pravic in Manja Habjanič, svetovalka v pisarni varuha bolnikovih pravic, Adela Postružnik, univ. dipl soc. del. in Vlasta Cafnik, univ. dipl. ekon., obe zastopnici pacientovih pravic, Zoran Koren, dr. med. spec., koordinator za stroko SB Ptuj, Majda Keček, univ. dipl. org. dela, vms, direktorica Psihiatrične bolnišnice Ptuj, Andrej Levanič, dr. med. spec., direktor SB Ptuj, Vesna Rečnik Šiško, dipl. org., odgovorna oseba mediacijske pisarne ZD Maribor, Milena Frankič, viš. med. ses., glavna medicinska sestra zavoda ZD Maribor, prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec., direktor ZD Maribor, Aleksander Jus, dipl. zn., glavni zdravstvenik OE SZV in OE NMP ZD Maribor ter Metod Mezek, univ. dipl. soc., direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. št. 76 za tisk.indd :36:29

8 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 8 Analiza poškodb pri delu - zaposlenih v ZD Maribor v letu 2015 V letu 2015 bilo prijavljenih 15 poškodb pri delu. Primerjalno gledano z letom 2014 in glede na število zaposlenih v zavodu, je število poškodb v letu 2015 za 5 nižje. Večina poškodb pri delu je bila lažjih oblik in zato je krajša bolniška odsotnost (do 30 dni) bila potrebna le v 6-ih primerih. Poškodbe po obliki in nastanku: Vrsta poškodbe število poškodba zaradi padca oz. zdrsa, zvina, udarca, neprimernega giba 3 vreznina 2 vbod z iglo 7 nasilje tretje osebe 2 obrizg s krvjo 1 SKUPAJ 15 Poškodovani deli telesa: Deli telesa število glava oz. oko 1 nos 1 roka: zapestje, rama 3 prst 9 več delov telesa (koleno in prst) 1 SKUPAJ 15 Primerjava poškodb pri delu v letih 2013, 2014 in 2015 št. 76 za tisk.indd :36:29

9 stran 9 NAŠ DOM ZDRAVJA V letu 2015 se je poškodovalo več žensk (11) kot moških (4). Skupna povprečna starost poškodovanih je 39 let ( pri moških povprečno 42,5 let, pri ženskah povprečno 37,7 let). Glede na izobrazbo se je največ zaposlenih poškodovalo z visoko izobrazbo (8), sledijo s srednjo izobrazbo (7) medtem, ko s poklicno izobrazbo v letu 2015 ne beležimo poškodb pri delu. Spremljamo tudi mesec, dan in uro nastalih poškodb in ugotovljeno je, da se je v letu 2015 največ poškodb pripetilo v prvi polovici leta (največ v mesecu januarju), v prvi polovici tedna (največ v sredo) in v popoldanskem času. Po organizacijskih enotah je bilo poškodovanih : Organizacijska enota število UPRAVA 1 OE SZV 5 OE PV 2 OE NMP 3 OE ZV 2 OE MDPŠ 0 OE VOM 1 OE VŽ 1 Vse poškodbe pri delu, katerih posledica je bila več kot 3 dni bolniškega staleža, so bile v skladu z 41. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l.RS št. 43/2011) prijavljene Inšpektoratu RS za delo OE Maribor.»Zdravstvo danes in kako v prihodnje«vesna Ranc, pravnica, strokovni sodelavec za varnost 23. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu Letošnje že 23. strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, ki je bilo v Bohinjski Bistrici na robu Triglavskega narodnega parka, je bilo zelo dobro obiskano. Samo Fakin, dr. med., vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je predstavil vizije nekaterih smeri razvoja nacionalne zdravstvene zavarovalnice v skladu z globalnimi cilji in nujnimi sistemskimi ukrepi. Zavod mora imeti jasno stališče in vpliv, kakšno zdravstveno službo potrebujemo oziroma pričakujemo. K dolgoročni strategiji razvoja našega zdravstva sodi tudi premislek o morebitnem združevanju malih zdravstvenih domov in bolnišnic v holdinge, kakršne že poznajo na tujem. Pozornost udeležencev srečanja je pritegnilo tudi predavanje o uvedbi e-recepta v zdravstvenih domovih in lekarnah. E-recept je del širokega projekta ezdravje, ki ga vodi Ministrstvo za zdravje in je delno sofinansirano iz Evropskega socialnega sklada. Sistem ima več prednosti kot pomanjkljivosti. Pomembna prednost je večja varnost pacientov, saj pri elektronskem predpisovanju zdravil odpade problem nečitljivosti receptov in s tem seveda tudi tveganje, da bi bilo izdano napačno zdravilo. Imamo pa zaenkrat pri tej novosti opraviti tudi z določenimi tveganji, na primer tedaj, ko računalniški sistem zataji. V tem primeru so bližnjica za vprašanja in pojasnila v zvezi s predpisanimi zdravili telefonski pogovori med lekarnarjem in zdravnikom. Nedvomno pa se z e-receptom poslavljamo od papirnatega poslovanja. Tretje, zelo aktualno predavanje, je bilo namenjeno novi organizaciji dela v urgentnih centrih in vzpostavitev dispečerskih centrov. Borut Kancler, univ. dipl. ekon., vodja Splošne službe št. 76 za tisk.indd :36:30

10 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 10 Vsako leto se cepi več ljudi V Mariboru je pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor aprila ponovno potekala akcija ozaveščanja in zaščite pred klopnim meningoencefalitisom (KME)»Zdravo v naravo«, v okviru katere se je po znižani ceni cepilo 967 oseb, od tega 705 odraslih in 262 otrok. Kako hude težave lahko povzroči vbod okuženega klopa, najbolje vedo bolniki, ki so preboleli to zahrbtno bolezen. Herman Čater iz Celja, pri katerem je okrevanje trajalo več kot deset let, se spominja, da je zdravnika obiskal zaradi čudnega počutja, glavobola in tiščanja v želodcu.»svetoval mi je, naj nekaj dni počivam, da so simptomi verjetno posledica viroze. Kasneje je moje zdravstveno stanje postalo tako hudo, da nisem mogel več hoditi. V bolnišnici so postavili diagnozo: meningitis.«nekaj dni po postavitvi diagnoze, je padel v 13-dnevno komo.»ko sem se zbudil, sem se najprej razveselil, da sem živ. Zgornji del telesa je bil paraliziran, nisem mogel dihati, požirati, govoriti. Zdravniki so mi zatrjevali, da rehabilitacija traja največ dve leti. Dejansko je moja rehabilitacija trajala okoli deset let «. Klopni meningoencefalitis je bolezen osrednjega živčnega sistema, ki lahko na zdravju pusti resne posledice. Prenaša se z vbodom okuženega klopa, njihova aktivnost pa se prične z začetkom toplejšega vremena. Kljub visoki verjetnosti okužbe, se za cepljenje v Sloveniji še vedno odloča premalo ljudi. Cepljenih je približno 12 odstotkov prebivalstva. Zato je nujno ozaveščanje prebivalstva in izvedba aktivnosti, ki pripomorejo k dvigu stopnje precepljenosti proti KME. Prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med., spec., direktor ZD Maribor opozarja na pravočasno zaščito pred boleznijo:»v ZD Maribor akcijo»zdravo v naravo«organiziramo že peto leto zapored. Takrat je bil odstotek precepljenosti 5 %, sedaj nam jo je uspelo dvigniti na 15 %, naš cilj je pa vsaj 50 % precepljenost prebivalstva, oziroma, da nihče več ne bi zbolel za klopnim meningoencefalitisom. Opozoriti želimo, da je klopni meningoencefalitis nevarna bolezen, ki na zdravju pusti trajne posledice in je povezana tudi z visokimi stroški, saj skoraj v vseh primerih zahteva dolgotrajno bolnišnično zdravljenje. Bolezni smo izpostavljeni vsi, okuženi klopi pa se ne nahajajo zgolj v gozdovih, ampak tudi na domačih vrtovih. S popustom na odmerek cepiva zaščito omogočimo tudi tistim prebivalcem Maribora in okolice, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti. Seveda pa je namen akcije Zdravo v naravo tudi aktivno ozaveščanje prebivalcev.«slovenija je eno bolj ogroženih območij za okužbo s KME. Slovenija se poleg baltskih držav uvršča med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti. Najbolj ogrožena je Gorenjska, visoka pojavnost bolezni pa je tudi na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski zdravstveni regiji. Po poraščenosti z gozdovi smo takoj za Švedsko in Finsko, kar nedvomno pripomore k takšni epidemiološki sliki, poleg tega Slovenci radi in kar pogosto zavijemo v gozd. Gobarjenje počasi izpodrivajo druge gozdne aktivnosti, predvsem sprehodi, tek in kolesarjenje, podatki pa kažejo na izrazito nihanje obolevnosti v zadnjih 20 letih. Za precejšnje razlike v obolevnosti je najverjetneje krivo spremenljivo vreme v zadnjih nekaj poletnih sezonah. To vpliva tako na življenjski cikel klopov, kot na "gozdne" aktivnosti Slovencev, ki jih seveda v veliki meri prilagajamo vremenu. Virusni meningoencefalitis vsako leto prizadene okoli 300 Slovencev. Ne le, da zaradi te bolezni ljudje, stari med 18 in 60 let, po podatkih farmakoekonomske študije iz leta 2012 v bolnišničnih intenzivnih enotah povprečno izgubijo približno devet delovnih dni, zdravstvena blagajna in gospodarstvo zaradi posledic izgubljata tudi precej denarja. V mariborski regiji je bilo leta 2013 prijavljenih 22 primerov KME. Tveganju okužbe so izpostavljeni vsi, ki se veliko zadržujejo v naravi oziroma opravljajo aktivnosti na prostem. Zbolevajo vse starostne skupine, tudi otroci. Najučinkovitejšo zaščito pred KME predstavlja cepljenje Strokovnjaki ga priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, še posebej pa vsem tistim, ki živijo na endemičnih območjih oziroma se pogosto zadržujejo v naravi. Za učinkovito zaščito je nujno potrebno prejetje treh odmerkov cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 št. 76 za tisk.indd :36:30

11 stran 11 NAŠ DOM ZDRAVJA do 12 mesecev. Poživitveni odmerki so potrebni čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite. Strokovni direktor ZD Maribor prim. Danilo Maurič, dr. med., spec. dodaja:»cepljenje je najučinkovitejši način preprečevanja KME. Če gre za blago obliko bolezni, je običajno potrebno 7 do 10 dnevno zdravljenje na bolnišničnem oddelku. Pri bolnikih, ki se zdravijo na oddelku za intenzivno terapijo, traja zdravljenje pogosto več tednov do več mesecev, čemur sledi dolgotrajna rehabilitacija. Ta vključuje intenzivno fizioterapijo, katere cilj je bolniku čim bolj povrniti gibalne sposobnosti in dihalno funkcijo. Res pa je, da se tovrstne ohromitve razmeroma slabo popravljajo, zato je invalidnost pri večini bolnikov trajna. Kadar gre za trajno ohromitev dihalnih mišic, so bolniki vezani na dihalni aparat vse življenje. Smrtnost zaradi KME je v našem okolju okoli 1%. Mnogo pogostejše so dolgoročne posledice, ki bolnika močno omejujejo v vsakdanjem življenju. Nekatere so prehodne, druge, kot omenjene ohromitve, so lahko doživljenjske. Med pogostejšimi posledicami je postencefalitisni sindrom, ki se kaže kot glavobol, kronična utrujenost, motnje zbranosti, slabše obvladovanje stresnih situacij, tresenje. S takimi težavami se namreč spopada več kot tretjina bolnikov«. Kje se lahko cepite proti klopnemu meningoencefalitisu? Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko vsi zainteresirani, ki se niso udeležili akcije»zdravo v naravo«, cepijo po rednem ceniku zdravstvenega doma Maribor, in sicer v: ambulanti za cepljenje v 5. nadstropju, v Ulici talcev 5, vsako sredo od do Predhodno se je potrebno naročiti na tel. št. 02/ v sredo od ali na tel. št. 02/ v ponedeljek, sredo in petek od in od , v torek, četrtek: in od prostorih Dispanzerja za zdravstveno varstvo študentov, Pri parku 5 v Mariboru. Predhodno se je potrebno naročiti na tel. štev.: 02/ vsak delovnik od Vesna Rečnik Šiško, dipl. org. Na sliki ena izmed cepilnih ekip (od leve proti desni): Marija Draškovič, dipl.m.s., Jasminka Mamula, dr.med.spec., Bojana Zornik, dipl.m.s., s pacientom. Na sliki: Cepljenja se vsako leto udeleži več ljudi. št. 76 za tisk.indd :36:31

12 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 12 Modri kotiček Dodatne pokojnine po novem Ključni namen dodatnega pokojninskega zavarovanja je zagotavljanje dodatne pokojnine za zapolnitev vrzeli, ki nastaja z vse nižjo pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Da bi se učinkoviteje zagotavljala dodatna socialna varnost po upokojitvi, je bil konec leta 2012 prenovljen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki glede uveljavljanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zmanjšuje možnosti nenamenske porabe privarčevanih sredstev, ki jih za dodatne pokojnine zaposlenih vplačuje delodajalec. Zavarovalnice in pokojninske družbe, ki smo želele v letu 2016 zavarovancem ponuditi dodatne pokojnine, smo morale zato prilagoditi pokojninski načrt za izplačevanje dodatne pokojnine, pri tem pa upoštevati Pravilnik o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente. Kako do dodatne pokojnine Edini pogoj za pridobitev pravice do dodatne pokojnine je upokojitev. Lahko pa zavarovanec pridobi tudi predčasno dodatno pokojnino, in sicer ob pogoju, da je starejši kot 53 let in ni več vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kakšne so dodatne pokojnine po novem Ključna dejavnika, ki vplivata na višino dodatne pokojnine, sta starost zavarovanca in višina privarčevanih sredstev. Pri izračunavanju višine dodatne pokojnine pa spol varčevalca ni več pomemben, zato se uporabljajo enotne tablice smrtnosti za moške in ženske. Po novem lahko dodatne pokojnine izplačujemo mesečno, lahko pa tudi četrtletno, polletno ali letno, pri čemer posamezno izplačilo ne sme biti nižje od 30 evrov. Dodatna omejitev velja za vsa tista izplačila, pri katerih višina kolektivno privarčevanih sredstev po presega evrov. Mesečna dodatna pokojnina v času pospešenega izplačevanja ne sme preseči dvakratnika mesečne dosmrtne pokojninske rente (oblika 2:1). Po novem so zavarovanci udeleženi na dobičku (razlika med prihodki in odhodki kritnega sklada), zato se jim dodatna pokojnina v prihodnje lahko poveča. Pripada jim kar 90 odstotkov vsakokratnega dobička preteklega obračunskega obdobja. št. 76 za tisk.indd :36:31

13 stran 13 NAŠ DOM ZDRAVJA Nova ponudba dodatnih pokojnin pri Modri zavarovalnici Modra zavarovalnica je z januarjem 2016 ponudila prenovljene oblike dodatnih pokojnin, na podlagi pokojninskega načrta, ki ga je pristojno Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti odobrilo oktobra 2015 in je tudi že vpisan v poseben register pokojninskih načrtov pri finančni upravi RS. Pri pripravi sprememb smo sledili ciljem, da vsakemu zavarovancu lahko ponudimo zanj najprimernejšo obliko dodatne pokojnine, ki mu bo zagotavljala dodatno socialno varnost po upokojitvi, ob hkratnem upoštevanjem novih zakonodajnih okvirov. Modra renta (dodatna pokojnina, ki jo izplačuje Modra zavarovalnica) je na voljo v naslednjih oblikah: Doživljenjska dodatna pokojnina brez jamstva, Doživljenjska dodatna pokojnina z jamstvom 5,10, 15, 20 let Doživljenjska pospešena dodatna pokojnina z jamstvom v času pospešenega izplačevanja: o o o tip 1: privarčevana vsota do EUR: pospešena renta od 1 do 10 let, nato 30 EUR letna doživljenjska renta; tip 2: privarčevana vsota od vključno EUR do EUR: pospešena renta od 1 do 20 let, nato 30 EUR kvartalna (vsake tri mesece) doživljenjska renta; tip 3: privarčevana vsota kolektivnih sredstev po večja ali enaka EUR: pospešena renta od 1 do 20 let, nato ½ pospešene mesečne doživljenjske rente. Še vedno so torej na voljo tudi pospešene oblike dodatnih pokojnin, spreminja pa se razmerje med višino dodatne pokojnine v času pospešenega izplačevanja in višino po izteku pospešenega izplačevanja. V času pospešenega izplačevanja je zagotovljeno tudi jamstvo za primer smrti (dodatna pokojnina se v primeru smrti zavarovanca izplačuje upravičencem do poteka izbranega obdobja). Verjamemo, da na prvi pogled izračun dodatnih pokojnin ne izgleda enostaven. Zato si si lahko že danes sami izdelate informativni izračun višine dodatne pokojnine, in sicer na spletni strani Modre zavarovalnice. Nasl ednjič: O davčnih olajšavah Modra zavarovalnica, d. d. Telefon: info@modra-zavarovalnica.si št. 76 za tisk.indd :36:32

14 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 14 LA VITA! Ob že tretjem letnem koncertu pevskega zbora Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor. Pevke pevskega zbora Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor imajo za seboj že tretji letni koncert, ob tem pa še vrsto nastopov ob različnih priložnostih, ko so bile povabljene, da s pesmijo sporočijo prenekatero žlahtno misel in razvedrijo tiste, ki so jim prišli prisluhnit. Tretji letni koncert so imele v začetku junija v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, kjer so jim na pevskem odru delali družbo njihovi gostje Klapa Komiža z Visa. Tam so bile naše pevke med svojim gostovanjem lansko leto zelo prijazno sprejete. Zborovodkinja La Vite je Klementina Mikec Korpič, predsednica zbora pa Anemarija Smonkar. Na letnem koncertu v Selnici je članica zbora Brigita Hekič takole razmišljala o dosedanjem pevskem druženju naših medicinskih sester:»veliko lepih trenutkov je že za nami, nanje smo zelo ponosne in se jih z veseljem spominjamo. Prav to nam mora biti spodbuda za naprej. Smo zbor, ki poje pesem z ljubeznijo, in jo predvsem z ljubeznijo deli s svojemu občinstvu. Ni lepšega kot peti ljudem, peti za ljudi, še lepše pa je to početi v družbi prijateljic, kar smo nedvomno postale. Ne štejemo dnevov in ur, ki jih preživimo ob ponavljanju in utrjevanju, minute bi lahko spremenile v dneve, le da bi uspelo. Štejemo le še trenutke, ko bomo zopet z zanosom zapele in s pričakovanjem na licu opazovale, kako nas sprejema nam drago občinstvo. Vodi nas tudi misel o tem, da naj bo v življenju še tako hudo, lahko na vsako stvar, na vsak dogodek gledaš z dveh vidikov. Lahko vidiš samo najslabše, lahko pa iz doživetega pobereš najboljše, in samo tako bi morali gledati na življenje, saj je potem lahko La Vita vsak dan za vsakogar. Ime pevskega zbora smo izbrale z mislijo na življenjsko energijo, ki naj bi jo zbor odseval skozi petje. Želimo si, da bi po naši pevski poti še dolgo hodile samo naprej in zmogle kakršne koli trenutke preživeti pokončno in s spomini, v katerih je dovolj prostora za vse dobre ljudi. Z glasbo in petjem gre vse lažje. Vzdušje je takoj bolj veselo in z njo lažje prebijemo led. Je odlično zdravilo. Morda bi jo morali predpisati na recept. Zakaj? Preprosto zato, ker deluje pomirjajoče in je dobra za krvni obtok. Petje nas zbližuje, nam daje moč in hkrati utrjuje naše prijateljstvo«, so prepričane pevke La Vite. Pri La Viti poje tudi sedem sodelavk ZD Maribor. Pri mezzosopranih sta Simona Podjaveršek in Zvonka Auer, pri altih pa Janja Žugman, Darja Špurej, Danica Kašman Pokeržnik, Damjana Jarc in Olga Zalar. Naše pojoče medicinske sestre se dobivajo s kolegicami iz Univerzitetnega kliničnega centra vsako sredo, ko se pripravljajo za nove nastope z že ubrano zapetimi in novimi pesmimi pod taktirko zborovodkinje Klementine Mikec Korpič. Damjana Jarc, ki se je tudi prav rada pridružila La Viti, pravi, da je vesela vsake srede, ko se dobi s kolegicami na pevski vaji. Tudi pri tem je prisluhnila svojemu življenjskemu motu: Delaj s srcem, ko si se za kaj odločil. To je bilo njeno vodilo že tedaj, ko se je odločila, da bo zobozdravstvena asistentka, tako ravna pri svojem vsakdanjem delu v zobni ordinaciji prim. Gorazda Sajka, dr. dent. med. in enako velja seveda tudi za njen korak v družbo pojočih št. 76 za tisk.indd :36:32

15 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 15 medicinskih sester. Milan Golob Na sliki: Pevski zbor medicinskih sester La Vita. Foto: Jože Pristovnik Za nami je XXVI. srečanje pediatrov v Mariboru in XIII. srečanje medicinskih sester v pediatriji Organizatorji tradicionalnega srečanja pediatrov in medicinskih sester v pediatriji izkazujejo ponovno veliko zadovoljstvo, da je bilo uspešno zaključeno dvodnevno druženje, tako strokovno, kot tudi družabno. Skrbno načrtovano strokovno srečanje je bilo posvečeno izjemno aktualnim temam:»adolescentna medicina«,»bolečina pri otroku«,»novosti v pediatrični pulmologiji«in»hiperkinetična motnja ali pritisk sodobnega časa?«. Strokovni prispevki predavateljev za pediatre so zbrani v zborniku XXVI. Srečanje pediatrov v Mariboru, strokovni prispevki za medicinske sestre pa so zbrani v zborniku XIII. Srečanje medicinskih sester v pediatriji. Na sliki: Direktor ZD Maribor prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec., je imel na srečanju pediatrov predavanje na temo Vzgoja otrok ali kdo danes vzgaja otroke? št. 76 za tisk.indd 15 Na sliki: Udeleženci tradicionalnega srečanja pediatrov in medicinskih sester v pediatriji :36:33

16 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 16 Študijski obisk našega zdravstvenega doma Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, kot primer dobre prakse, sodeluje in pomaga v projektu implementacije programa»jačanja sestrinstva«(podpora zdravstveni negi) v Bosni in Hercegovini na področju patronažnega varstva. Z namenom predstavitve strokovnih vsebin, organizacije dela in financiranja smo 27. in 28. junija imeli na obisku goste iz BIH. Med njimi so bili predstavniki Zveznega ministrstva za zdravje BiH, predstavniki ministrstva za zdravje in socialno varstvo Republike Srbske, predstavniki vodstev pilotnih zdravstvenih domov v implementaciji modela patronažnega zdravstvenega varstva Tuzla in Odžak, predstavniki vodstev potencialnih pilotnih zdravstvenih domov Mostar, Sarajevo, Bijeljina, Prijedor, Banja Luka, Brčko, medicinske sestre, ki so se že ali pa se bodo vključile v edukacijo programa v projektu»jačanje sestrinstva«za področje patronažnega zdravstvenega varstva in drugi. Namen obiska je bil pridobiti dodatna znanja za pripravo aktivnosti na osnovi potreb in prioritet prebivalstva in jih uporabiti pri odločitvah za oblikovanje novih programov primarnega zdravstvenega varstva v BiH. Naši gostje si želijo posebno pozornost nameniti razvoju modela patronažnega varstva, dostopnosti zdravstvenih storitev in posebni skrbi ranljivim skupinam prebivalstva. Naš zavod jim pri tem služi kot primer dobre prakse s teoretičnimi in praktičnimi vsebinami. Zahvalila bi se vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri izvedbi obiska, saj so naši gostje odšli zadovoljni, ker so prejeli veliko novih informacij in znanj. Tamara Lubi, dipl.m.s., univ. dipl. org., koordinatorica za kakovost in zdravstveno nego Na sliki: Direktor našega ZD Maribor prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec., je gostom izrekel dobrodošlico in predstavil organizacijske vsebine delovanja zavoda. Na sliki: Za medicinske sestre iz BIH, ki so ali pa bodo vključne v projekt implementacije patronažnega varstva, potekala podrobnejša teoretična in praktična predstavitev patronažnega varstva. št. 76 za tisk.indd :36:34

17 stran 17 NAŠ DOM ZDRAVJA Aktivnosti Zdravstveno vzgojnega centra ZD Maribor Zdravstveno vzgojni center ZD Maribor je organiziral aprila (ob svetovnem dnevu zdravja) preventivne zdravstveno vzgojne aktivnosti, meritve in predavanja. V dopoldanskem času so potekale brezplačne meritve krvnega tlaka in vrednosti sladkorja v krvi s svetovanjem in info točka SVIT. Udeleženci akcije so se lahko udeležili predavanja z naslovom Zdrav življenski slog z dejavniki tveganja (pred. Nataša Vidnar, dipl.m.s., univ. dipl. org. in Maja Bizjak, SMS, viš. soc.del.) in si s 30% popustom dali narediti ostale laboratorijske preiskave. V akciji so sodelovala različna društva in podjetja s predstavitvijo medicinskih pripomočkov. V mesecu maju (ob Svetovnem dnevu gibanja za zdravje) pa je potekal test hoje - preizkus telesne vzdržljivosti na 2 kilometra, na promenadi Mestnega parka. Po testiranju smo svetovalke za promocijo zdravja svetovale in interpretirale rezultate. Tega dne je bila v Mestnem parku tudi predstavitev programa Svit z modelom črevesja ter info točke za program Svita. Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki je izrednega pomena, saj vključitev v program SVIT vsako leto reši življenje najmanj 200 prebivalcem Slovenije, mnogim pa prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči ta zahrbtna bolezen. Zdravje je stanje popolnega fizičnega, psihičnega in socialnega blagostanja in naša največja vrednota. V današnjem času je predvsem problem, kako zagotoviti ljudem psihično in socialno blagostanje, zaradi začaranega življenjskega sloga, iz katerega moramo stopiti sami ali s pomočjo. Prav zato je pomembno sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki priporoča pri odraslih izvajanje zmerne telesne/gibalne dejavnosti 30 minut na dan večino dni v tednu (skupaj vsaj 150 minut na teden) in pri otrocih in mladini vsaj 1 uro zmerne telesne/gibalne dejavnosti na dan. V glavnem to najlažje dosežemo z vsakodnevno hojo. Poleg tega pa je za vse starostne skupine priporočljive vsaj dvakrat tedensko vaje za mišično moč in gibljivost. Redna telesna dejavnost podaljšuje življenjsko dobo in dobro vpliva na kakovost življenja. S projekti promocije zdravja, zdravstveno vzgojnimi delavnicami, ki jih izvajamo v našem zavodu, želimo pomagati pacientom, da razvijejo zdrav življenjski slog, ki prinaša tudi osebno zaodovljstvo. Tako po korakih uresničujemo našo vizijo Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, pacientu prijazen zavod. V življenju imamo na voljo več poti, so prave, neprave, zdrave, nezdrave. Mi se trudimo, da ljudem pomagamo izbrati zdrave in prave. pred. Nataša Vidnar, dipl. m. s.,univ. dipl. org., koordinatorica Zdravstveno vzgojnega centra, ZD Maribor Na sliki: Občani mesta Maribor in okolice se radi udeležijo preventivnih aktivnosti Zdravstveno vzgojnega centra. št. 76 za tisk.indd :36:35

18 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 18 Jolanda Prah, mag. farm., spec. med. biokemije, vodja Službe za laboratorijsko diagnostiko Nanizate za začetek najinega pogovora o dejavnosti Službe za laboratorijsko diagnostiko nekaj podatkov o njeni organiziranosti, ki pozna poleg centralnega laboratorija tudi kar nekaj dislociranih laboratorijev? Kakšna sta vloga in pomen teh enot? Služba za laboratorijsko diagnostiko je organizirana kot samostojni del organizacijske enote Splošno zdravstveno varstvo, Zdravstvenega doma dr. A. Drolca Maribor. Biološke vzorce odvzemamo in analiziramo od ponedeljka do petka na osmih lokacijah naših laboratorijev (Centralni laboratorij, Laboratorij Vošnjakova, Laboratorij Nova vas, Laboratorij Tezno, Laboratorij Tabor, Laboratorij Ob parku, Laboratorij Gosposvetska in Laboratorij Ruše). Za osnovne hematološke in urinske preiskave pa je dostopen vsak dan v letu od 8. do 23. ure laboratorij na Vošnjakovi. Razen teh osmih lokacij opravljamo še na dvanajstih lokacijah samo odvzeme bioloških vzorcev (Pobrežje, Studenci, Rače, Hoče, Slivnica, Starše, Kamnica, Pernica, Pesnica, Sladki vrh, Šentilj in Dom starejših občanov Tezno). S tako široko mrežo našega delovanja želimo občanom približati laboratorijsko dejavnost. Zavedamo se namreč, da laboratorij potrebujejo tudi tisti pacienti, ki bi jim prevoz do oddaljenega laboratorija predstavljal določeno težavo zaradi prevoza in stroška. Naša dejavnost je namenjena pacientom in zdravnikom našega zdravstvenega doma, kot tudi različnim naročnikom v širši mariborski regiji in samoplačnikom. Pomembna naloga Centralnega laboratorija pa je poleg rutinskega dela, kako ohranjati našo strokovnost in tehnologijo v koraku s svetovnim trendom. Življenjepis Jolanda Prah se je rodila 11. septembra 1963 v Celju. Do svojega osemnajstega leta je s starši živela v Velenju, kjer je preživela otroška in najstniška leta. V gimnazijskem času je razmišljala o študiju gradbeništva in farmacije. Rada je imela naravoslovne predmete, zlasti matematiko in fiziko, ki sta ji še posebej dobro šli od rok. Po končanem tretjem letniku gimnazije je bila mesec dni na počitniškem delu v lekarni v Šoštanju. To je bilo ključnega pomena pri njeni odločitvi za študij farmacije. Takrat je spoznala, da bi jo takšno delo veselilo in bi ji ga bilo zanimivo opravljati vse življenje. Po končanem študiju farmacije v Ljubljani je dobila pripravništvo v diagnostičnem laboratoriju Zdravstvenega doma v Velenju. Laboratorijsko delo jo je pritegnilo in življenjska pot jo je zanesla v Maribor, kjer se je zaposlila v Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor. Omogočeno ji je bilo opravljanje specializacije iz medicinske biokemije, kar jo je postavilo v odgovornejši položaj v Centralnem laboratoriju. Nekaj časa je strokovno obvladovala delo na področju biokemije, leta 2005 pa je prevzela vlogo vodje Službe za laboratorijsko diagnostiko, ki vključuje osem laboratorijev in odvzemna mesta na dvanajstih lokacijah. Velika prelomnica v njenem življenju je bilo rojstvo sedaj že 23-letne hčerke Urške, na katero je izredno ponosna. Hči je diplomirana biologinja, v prostem času športnica, popotnica in velika ljubiteljica živali in narave. Ljubezen do slednjega jima je skupna. Pri odgovornem delu v našem Zdravstvenem domu je Jolandi Prah pomembno vodilo predvsem dobro sodelovanje z laboratorijskim teamom v prid vsem našim pacientom. Njena vizija je, kako v kar največji meri omogočiti pacientom čim krajše čakanje na laboratorijske storitve, ob tem pa jim izkazati tudi razumevanje, strpnost in spoštovanje. Trud je obrodil sadove, saj so pacienti zadovoljni, na kar kažejo pohvale, ki so jih prejeli v preteklem letu. Jolanda Prah pravi, da jo je splet odločitev in okoliščin privedel v okolje, kjer lahko dan za dnem zaznavamo dobre rezultate našega dela, ki je v pomoč zdravnikom in pacientom pri odkrivanju in premagovanju zdravstvenih težav in skrbi. št. 76 za tisk.indd :36:35

19 stran 19 NAŠ DOM ZDRAVJA Kaj povedo po vsakem delovnem dnevu v centralnem laboratoriju preštete napotnice o obsegu in zahtevnosti dela vaših sodelavcev? Opravljamo nad 100 različnih preiskav, od osnovnih do specializiranih (hematološke in urinske preiskave, preiskave blata, teste hemostaze, preiskave elektrolitov, substratov, encimov, tumorskih označevalcev, ščitničnih hormonov, droge v urinu, glikirani hemoglobin...). V centralnem laboratoriju in vseh ostalih naših enotah dnevno sprejmemo tudi preko 800 pacientov, zanje pa opravimo dnevno več kot 4500 preiskav. Na leto opravimo več kot milijon preiskav. Takšen obseg in zahtevnost dela lahko opravimo samo zato, ker je vsaka sodelavka na svojem področju dela izjemna in nadpovprečno delavna, hkrati pa prijazna, strpna in spoštljiva do pacientov. O tem priča tudi podatek, da smo v lanskem letu sprejeli skoraj pacientov. Nihče izmed njih se ni pritožil na račun našega dela, prejeli pa smo kar 34 pismenih pohval in zahval. Število opravljenih analiz iz leta v leto še narašča, najbolj pa se je povečalo v zadnjih treh letih, in sicer vsako leto za kakih deset odstotkov. Menim, da gre to predvsem na račun uvedbe referenčnih ambulant. Da smo kos takšnemu trendu naraščanja števila naših storitev, je nujno potrebno imeti na razpolago vrhunsko opremo, ki jo na večini lokacij trenutno premoremo. Tisti, ki jih napotijo k vam zdravniki družinske medicine in specialisti, so veseli, ko je izvid preiskave, ki so jo opravili, v okviru orientacijskih referenčnih vrednosti. Kakšno je razmerje med izvidi, ki kažejo, da je z našim zdravjem nekaj narobe in tistimi, za katere rečemo, da so brez posebnosti? Referenčne vrednosti se razlikujejo glede na spol, starost, fizično aktivnost, način življenja in številne druge dejavnike. Tako so npr. pri kadilcih lahko zvišane vrednosti levkocitov in vrednosti tumorskega označevalca CEA. Fiziološko so lahko zvišane vrednosti alkalne fosfataze pri otrocih v času rasti (do 3x nad normalno aktivnostjo) in v času nosečnosti (do 2x nad normalno aktivnostjo). Tako da vsak laboratorijski rezultat izven referenčnega območja še ne pomeni bolezni in vsak rezultat znotraj referenčnega območja, ne pomeni zanesljivo izključitev določene bolezni. Rezultati laboratorijskih preiskav vplivajo kar na % zdravnikovih odločitev pri nadaljnji obravnavi pacienta. Zdravniku pomagajo pri postavitvi diagnoze, spremljanju učinkovitosti zdravljenja, izbiri optimalne terapije in odkrivanju sprememb med potekom bolezni. Se na osnovi izkušenj in analiz čez čas tudi spremenijo že sprejete orientacijske referenčne vrednosti? V slovenskih medicinskih laboratorijih orientacijske referenčne vrednosti niso poenotene. Razširjeni strokovni kolegij za laboratorijsko diagnostiko je v začetku letošnjega leta predlagal okvirne referenčne vrednosti samo za parametre krvne slike za odrasle. V naših laboratorijih, kakor tudi v večini laboratorijev v Sloveniji, uporabljamo za biokemijske preiskave referenčna območja, ki so bila že dolgo nazaj dogovorjena v laboratorijskem strokovnem združenju. Za ostale analizne parametre pa smo po lastni presoji prevzeli vrednosti po literaturi iz novejših objav ali po priporočilih proizvajalca merilne opreme. Za slovensko populacijo referenčne vrednosti niso bile nikdar določene. Prav bi bilo, da bi se za slovensko populacijo vsaj za hematološke in pogoste biokemične parametre določile vrednosti glede na demografsko, geografsko in socialno specifičnost našega okolja. Referenčne vrednosti določimo z analizo vsaj 120 vzorcev oseb, ki so zdrave, oziroma oseb, pri katerih ne potrdimo bolezni, ki bi vplivala na rezultat. Iz 95 % tako dobljenih vrednosti izračunamo referenčni interval. Na referenčni interval vplivajo populacijske značilnosti, analizna metoda, standardiziran odvzem in biološki dejavniki (npr. genetski, prehranjevanje, čas in način odvzema). Referenčni intervali se lahko spremenijo z uvedbo novega analiznega sistema z novo tehnologijo ali uvedbo nove metode. Kakšni so vaši bližnji poklicni načrti? Delo v laboratoriju je zelo dinamično in raznoliko. Zahteva celovita strokovna znanja, empatično delo s pacienti, obvladovanje dela z različnimi analizatorji in ostalo laboratorijsko opremo, hkrati pa je vse zahtevano potrebno št. 76 za tisk.indd :36:36

20 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 20 opraviti zelo hitro, natančno in kakovostno, saj se od nas pričakuje hitra izdaja zanesljivega izvida. V kratkem bomo v čakalnico Centralnega laboratorija vpeljali sistem, ki bo urejal vrstni red čakajočih pacientov. Zaradi narave našega dela pacientov ne moremo naročati in ker moraš za odvzem krvi biti tešč, je večina naših pacientov v laboratoriju med 6.30 in uro. V tem času sprejmemo med 200 do 250 pacientov. Sistem bo preko posebne aplikacije omogočal pacientom tudi vpogled v čakalnico preko pametnega telefona. Pacienti bodo lahko na ta način čas med čakanjem koristno uporabili, saj jim ne bo več treba sedeti v čakalnici do tedaj, ko bodo na vrsti. Na ta način bomo zagotovili tudi anonimnost pacientov, hkrati pa bo to tudi prijazna rešitev za gluhe in naglušne paciente. Ker želimo dobro sodelovati tudi z zdravniki zasebnih ambulant, bomo tudi z njimi vzpostavili elektronsko komunikacijo in elektronsko naročanje laboratorijskih preiskav, kar je že sedaj na voljo zdravnikom našega zdravstvenega doma od maja S posameznimi zasebniki smo testno že vzpostavili to povezavo, ki se je izkazala za zdravniku prijazen način dela. Ko pri nas pripravimo laboratorijski izvid za njihovega pacienta, ga imajo takoj tudi na svojem računalniku v ambulanti, tako kot naši zdravniki. Na kateri svoj dosežek in dosežek vaše službe ste zlasti ponosna? Največ mi pomeni, da smo kolektiv, ki zmore opraviti veliko zahtevnega dela in kljub temu vsak dan z veseljem pridemo v službo in vse obveznosti opravimo s skupnimi močmi in sodelovanjem. Pacientom prisluhnemo in jim skušamo pomagati po svojih najboljših možnostih, tudi tedaj, ko kaj ne sodi med našo delovno obveznost. Naš največji projekt so bili novi prostori Centralnega laboratorija s sistemom cevne pošte, ki je bil končan pred petimi leti. S tem projektom smo razen prijetnih prostorov za osebje in paciente lahko tudi racionalizirali organizacijo dela, kader in logistiko ter transport bioloških vzorcev med Centralnim laboratorijem in laboratorijem na Vošnjakovi. Kaj vam je v našem zdravstvenem domu všeč? To, da imamo dobre delovne pogoje in dober delovni kolektiv. Prav je, da gre zdravstveni dom po poti, ki jo je začrtal direktor s ciljem, da postanemo najboljši zdravstveni dom v Sloveniji. Zdravstveni dom spremlja novosti in jih podpira, kar je v laboratorijski tehnologiji zelo pomembno. Z manjšimi in večjimi koraki se vsako leto izvajajo projekti, ki izboljšujejo kvaliteto zdravstvenih storitev v naši regiji. Kot posamezniki pa po svojih močeh poskušamo prispevati svoj delež k skupni viziji zdravstvenega doma. Po svojih zmožnostih se trudimo delati najboljše, zavzeto, pošteno, ustvarjalno in učinkovito ter prispevati svoj delež k temu, da nas bodo pacienti spoštovali in nam zaupali. Kaj pogrešate, česa bi bili veseli? Tako kot sodobna laboratorijska oprema je pomembna naša skrb za paciente, da storimo vse, kar je v naših možnostih, da čim manj svojega časa porabijo za laboratorijsko obravnavo. V vseh stopnjah delovnega procesa nenehno iščemo možnosti izboljšanja, tudi za to, da bi delo opravili hitreje. Največ težav pri tem imamo zaradi izpadov in zmogljivosti naše informacijske tehnologije. Na tem področju našega dela se počutimo nemočne. Pacienti po nepotrebnem predolgo čakajo na odvzem krvi ali izdajo izvida. Kot sem že omenila, obseg našega dela nenehno narašča, zato so vse laboratorijske lokacije iz leta v leto bolj obremenjene. Računalniki nas pri delu ovirajo, namesto da bi nam omogočili hitrejše delo. Kljub opozarjanju na izredno počasno delovanje informacijskih sistemov, je informacijska tehnologija še vedno vzrok čakalne dobe in naše slabše delovne učinkovitosti. Pacientom se pogosto opravičujemo in jim poskušamo obrazložiti, da imamo težave z informacijskim sistemom, na katerega ne moremo vplivati. Hitrejše delovanje računalnikov bi za nas pomenilo veliko manj stresa, predvsem pa hitrejšo obravnavo večjega števila pacientov. št. 76 za tisk.indd :36:36

21 stran 21 NAŠ DOM ZDRAVJA Pregovor, h kateremu se radi zatečete, če gre kaj narobe? Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo, pravi Murphyjev zakon, vendar v laboratoriju ne sme teči nič narobe. Če pa se le kdaj zgodi, moramo to takoj prepoznati, zabeležiti in pravilno interpretirati dejavnike, kako je do tega prišlo in tako preprečiti, da bi se napake ponovile! Milan Golob Na sliki: Jolanda Prah, mag. farm., je zadovoljna z delovnimi pogoji in dobrim delovnim kolektivom v našem zavodu. Tri mnenja, tri pohvale Dobro organizirano delo, skrbnost in prijaznost, so odlike sodelavcev naše Službe za laboratorijsko diagnostiko. In v lanskem letu se je kar lep krog pacientov odločil, da posebej pohvali naše delo in odnos do pacientov. Predstojnica službe Jolanda Prah z veseljem seže po mapi, v kateri je za lansko leto spravljenih kar 34 pohval, namenjenih njenim sodelavcem, pritožbe pa ni bilo nobene. Poglejmo, kaj menijo o našem delu: Tonček Škorjanec - Na odvzem krvi prihajam tedensko, zato menim, da lahko ocenjujem delo osebja laboratorija. Vedno sem prijazno sprejet, odvzem krvi je opravljen z občutkom, vedno dobim nas vet, da naj nekaj minut pritiskam na žilo, da se ne bo pojavil hematom. Povsod ni tako, zato pravim, da so tukaj pravi ljudje na pravem mestu. Alenka Črnko - Rada bi pohvalila osebje laboratorija, še posebej pa osebje, ki jemlje kri, saj je izredno prijazno in med odvzemom spretno, nežno. Skratka, vse je naj, naj Sama moram na odvzem krvi pogosto. Vsem v laboratoriju želim vse lepo in še dosti uspešnega dela.. Dragan Jakšić - Lepim damam za nežnost in prijaznost najlepša hvala! Strokovni predavanji Strokovna sodelavca podjetja Varnost d.o.o. Maribor Marko Vaupotič in Iztok Ledinek sta lepemu krogu naših sodelavcev predstavila delo in program tega podjetja, specializiranega za varovanje ljudi in imetja. O ugledu in pomenu Varnosti priča tudi podatek, da šteje kolektiv podjetja kar tisoč sodelavcev. Srečanje s predstavniki Varnosti je bila naša priložnost za seznanitev z različnimi oblikami varovanja, dobrodošli pa so nam bili tudi napotki obeh strokovnjakov, kako ravnati v določenih okoliščinah, ko bi bila ogrožena naša varnost ali naše delovno okolje. Konec maja so pa nam strokovnjaki Messer Slovenije d.o.o. predavali, kako pravilno uporabljamo jeklenke, napolnjene z zdravstvenimi plini, predstavili pa so nam tudi nekaj medicinske opreme in merilce za kisik. Naši sodelavci, ki uporabljajo pri svojem delu jeklenke z zdravstvenimi plini, so si ob tej priložnosti obnovili svoje znanje za ravnanje s temi napravami, seznanili pa so se tudi z nekaj novostmi na tem področju. Predstavnikom Varnosti d.o.o. in Messer Slovenija d.o.o. se zahvaljujemo za odlični predavanji. Borut Kancler, univ. dipl. ekon., vodja Splošne službe št. 76 za tisk.indd :36:36

22 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 22 Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v letu 2015 Osnovni podatki : Ciljna skupina: vsi zaposleni v zavodu Število vseh zaposlenih v zavodu: 845 stanje na dan (brez pripravnikov in zaposlenih z dopolnilnim delom) Število vseh izpolnjenih vprašalnikov: 201 vprašalnikov 24% Oblika prispelih vprašalnikov: v pisni (papirni) obliki: 119 vprašalnikov - 59%, v elektronski obliki: 82 vprašalnikov - 41% Obstoječemu vprašalniku iz prejšnjih let smo naredili določene spremembe: na željo zaposlenih smo odstranili demografska vprašanja in zaradi določil, ki jih narekuje zakonodaja, tudi vprašanja iz področja o nagrajevanju. Namen vprašalnika: 1. Ugotoviti: Organizacijsko klimo v zavodu. Nivo zadovoljstva zaposlenih v zavodu. Nivo delovne klime. Razumevanje korelacije med zadovoljstvom in zavzetostjo zaposlenih. Razmišljanje in želje zaposlenega:»kaj bi ga/jo dodatno motiviralo,da bi bolje opravljal/a svoje delo?«kakšne predloge in želje za spremembe ali/in izboljšave imajo zaposleni:»katere spremembe so po vaše pomembne za zavod, da bomo uspešnejši in učinkovitejši pri udejanjanju osnovnega poslanstva»zadovoljen pacient je naše bogastvo?«2. Pripraviti aktivnosti za: Izboljšave. Upoštevanje tehtnih predlogov zaposlenih. Seznanitev zaposlenih s sprejetimi ukrepi preko komunikacijskih kanalov internega obveščanja. Opis vzorca Raziskava je potekala od meseca decembra 2015 do začetka februarja Vzorec sestavljajo zaposleni v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Graf 1: Odstotek izpolnjenih in prejetih anketnih vprašalnikov Izpolnjenih je bilo 201 anketnih vprašalnikov (24% vseh zaposlenih). št. 76 za tisk.indd :36:36

23 stran 23 NAŠ DOM ZDRAVJA Odnos do kakovosti Iz rezultatov je razvidno, da je zadovoljen pacient najvišja vrednota zaposlenih. Menijo, da svoje delo opravljajo kakovostno in da sta kakovost dela in količina v ZDM enako pomembni. Večina jih meni, da ima pri delu sredstva, ki so potrebna za dobro opravljeno delo.večina anketiranih meni, da so preobremenjeni z evidencami in papirji (trend tudi prejšnjih let). Inovativnost, iniciativnost Zaposleni se zavedajo nujnosti sprememb. Menijo, da je storitve potrebno nenehno izboljševati in posodabljati ter pričakujejo, da predloge za izboljšavo dajejo vsi zaposleni. Pripravljeni so prevzeti tveganje za uveljavitev svojih št. 76 za tisk.indd :36:37

24 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 24 pobud. V večini si ne želijo sprememb delovnega mesta znotraj zavoda. Pripadnost organizaciji Zaposleni o zavodu razmišljajo pozitivno. Veliko je strinjanje, da je zaposlitev v ZDM varna in zagotovljena. Izražajo tudi mnenje, da so na osnovi svojega opravljenega dela, pomemben član zavoda. Iz tega lahko sklepamo, da zaposleni v ZDM čutijo pripadnost zavodu in da je njihov doprinos prepoznan oz. pomemben. Motivacija in zavzetost Zaposleni so zavzeti za svoje delo in so pripravljeni na dodaten napor, kadar se to zahteva. Pomembno je, da vodje vidijo/opazijo in cenijo kakovostno opravljeno delo ter jih za to pohvalijo/nagradijo. št. 76 za tisk.indd :36:37

25 stran 25 NAŠ DOM ZDRAVJA Notranji odnosi Zaposleni cenijo delo ter zaupajo svojim sodelavcem s katerimi bolj sodelujejo kot tekmujejo. Odnosi med zaposlenimi so v povprečju dobri in tudi sodelovanje med OE je dobro. V veliki meri se konflikti rešujejo konstruktivno. Organizacijske enote in uprava med seboj dokaj dobro sodelujejo. Rezultati so zadovoljivi, kljub temu pa bi bile še možne določene izboljšave na področju vodenja, komunikacije, razumevanja in delovanja posameznika. Poznavanje poslanstva, vizije in ciljev Zaposleni so seznanjeni s poslanstvom, vizijo, vrednotami in cilji našega zavoda. Cilje sprejemajo za svoje in menijo, da so realno postavljeni. Pri postavljanju ciljev sodelujejo vsi zaposleni. št. 76 za tisk.indd :36:38

26 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 26 Vodenje Zaposleni so mnenja, da so samostojni pri opravljanju svojega dela in da jih vodje spodbujajo k sprejemanju večje odgovornosti pri delovnih nalogah. Vodje se s podrejenimi pogovarjajo o rezultatih dela. Zaposleni so seznanjeni z odločitvami, ki jih sprejema vodstvo zavoda. Organiziranost Zaposleni razumejo svoj položaj v organizacijski shemi in menijo, da so njihove zadolžitve jasno opredeljene. Strinjajo se, da so pogoji dela ustrezni z zakonodajo. št. 76 za tisk.indd :36:38

27 stran 27 NAŠ DOM ZDRAVJA Strokovna usposobljenost in učenje Zaposleni menijo, da jim je omogočeno zadostno strokovno usposabljanje. Strokovno znanje prenašajo po spirali znanja. Pri napotitvah na strokovno izobraževanje se upoštevajo tudi želje zaposlenih in zaposleni imajo vse možnosti, da sledijo spremembam, ki vplivajo na njihovo delo. Tudi strinjanje s tem, da je politika zavoda jasna glede formalnega izobraževanja zaposlenih so anketiranci v veliki meri potrdili. Notranje komuniciranje in informiranje Strinjanje s trditvijo, da se neposredni vodje in sodelavci pogovarjajo profesionalno, sproščeno, korektno in enakopravno je izrazila večina zaposlenih. Delovni sestanki so med zaposlenimi oblika komuniciranja in vodstvo posreduje informacije zaposlenim na razumljiv način. Po potrebi se zaposleni lahko pogovorijo z neposrednim vodstvom OE. št. 76 za tisk.indd :36:39

28 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 28 Razvoj kariere Kategorija razvoja kariere je med anketiranimi zaradi varčevalnih ukrepov ocenjena nekoliko bolj kritično. Zaposleni si želijo več realnih možnosti za napredovanje in ponovno vzpostavljen sistem napredovanja. S strani zavoda imajo podporo pri dodatnem formalnem izobraževanju in osebni rasti. Zadovoljstvo pri delu Rezultati so pokazali, da so zaposleni na splošno zadovoljni. Najbolj so zadovoljni s stalnostjo zaposlitve in delovnim časom. Nekoliko slabše je ocenjeno zadovoljstvo o možnostih za napredovanje vendar v meji sprejemljive ocene. št. 76 za tisk.indd :36:39

29 stran 29 NAŠ DOM ZDRAVJA Zavzetost, angažiranost Večina zaposlenih ne bi sprejela ponudbe za drugo službo, saj delo opravljajo s predanostjo in opravijo več, kot se od njih zahteva. Menijo, da imajo prispevek k uspešnosti in razvoju zavoda. Na splošno lahko rečem, da sem s svojo službo Vzpodbuden je podatek, da je 49% anketiranih zadovoljnih s svojo službo, 30 % pa zelo zadovoljnih. Delno zadovoljnih je 14%, le cca 7% pa je nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih. Literatura Spletna stran projekta SiOK: Organizacijska klima v Sloveniji, (vir pridobljen: ) Češnovar, T. (2001): Merjenje organizacijske kulture in merjenje organizacijske klime, Odstopanja med rezultati odgovorov v letu 2014 in 2015 so minimalna. Tamara Lubi, dipl. m. s., univ. dipl. org., koordinatorica za kakovost in zdravstveno nego št. 76 za tisk.indd :36:40

30 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 30 Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih - primerjava med letoma 2014 in 2015 Celotna primerjava z grafi je objavljena na intranetni strani zavoda. Odnos do kakovosti ODNOS DO KAKOVOSTI Menim, da večina zaposlenih v ZDM, svoje delo opravlja kakovostno. Kakovost dela in količina sta v ZDM enako pomembni. 3,79 3,76 3,71 3,78 Zadovoljen pacient je najvišja vrednota vseh zaposlenih. 4,43 4,31 Preobremenjen/a sem z evidencami in papirji, ki mi otežujejo učinkovitost strokovnega dela. 3,81 3,65 Pri delu imam na razpolago sredstva, ki so potrebna, da delo opravim dobro. 3,87 3,76 Inovativnost, inciativnost INOVATIVNOST, INCIATIVNOST Zaposleni v ZDM se zavedamo nujnosti sprememb. 4,07 4,08 Storitve stalno izboljšujemo in posodabljamo. 3,85 3,85 V ZDM se pričakuje, da predloge za izboljšave dajemo vsi ne le vodje. 3,94 3,90 Zaposleni smo pripravljeni prevzeti tveganje za uveljavitev svojih pobud. 3,85 3,73 Želim spremembo delovnega mesta znotraj zavoda. 2,20 2,14 Pripadnost organizaciji PRIPADNOST ORGANIZACIJI O našem zavodu razmišljam pozitivno. Zaposlitev v ZDM je varna oz. zagotovljena. Mislim, da sem pomemben/a član/ica našega zavoda 4,38 4,24 4,09 4,18 3,96 3,85 št. 76 za tisk.indd :36:40

31 stran 31 NAŠ DOM ZDRAVJA Motivacija in zavzetost MOTIVACIJA IN ZAVZETOST Zaposleni smo zavzeti za svoje delo. 4,30 3,84 Zaposleni smo pripravljeni na dodaten napor, kadar se to pri našem delu zahteva. 4,25 4,18 Neposredni vodje cenijo dobro opravljeno delo. Za dobro opravljeno delo sem pohvaljen/a, nagrajen/a. 3,91 3,88 3,27 3,29 Notranji odnosi Cenim delo svojih sodelavcev znotraj svoje službe. NOTRANJI ODNOSI ,49 4,45 Odnosi med zaposlenimi so dobri. 3,79 3,82 V našem zavodu zaposleni med seboj mnogo bolj sodelujemo kot tekmujemo. 3,69 3,73 Konflikte rešujemo konstruktivno. Organizacijske enote (OE ji) in uprava med seboj dobro sodelujejo. 3,73 3,67 3,72 3,66 Poznavanje poslanstva, vizije, ciljev POZNAVANJE POSLANSTVA, VIZIJE, CILJEV Poznam poslanstvo, vizijo, vrednote in cilje našega zavoda. Cilje ZDM zaposleni sprejemamo za svoje. 4,10 4,10 3,99 4,01 Cilji, ki jih moramo v zavodu doseči, so realno zastavljeni. 3,86 3,83 Pri postavljanju ciljev poleg vodij sodelujemo tudi z drugimi zaposlenimi. 3,50 3,45 št. 76 za tisk.indd :36:40

32 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 32 Vodenje VODENJE Zaposleni smo samostojni pri opravljanju svojega dela. 4,27 4,24 Neposredni vodje nas spodbujajo k sprejemanju večje odgovornosti za svoje delo. 4,05 3,99 Neposredni vodje se s podrejenimi pogovarjajo o rezultatih dela. Seznanjen/a sem z odločitvami, ki jih sproti sprejema vodstvo zavoda. 3,93 3,72 3,61 3,39 Organiziranost ORGANIZIRANOST Zaposleni razumemo svoj položaj v organizacijski shemi. 4,04 4,07 Zadolžitve posameznih zaposlenih in njihovih vodij so jasno opredeljene. 3,77 3,77 Pogoji dela so ustrezni z zakonodajo. 3,92 3,83 Strokovna usposobljenost STROKOVNA USPOSOBLJENOST Zaposleni si strokovno znanje prenašamo po spirali znanja. Pri napotitvi na usposabljanje se upoštevajo tudi želje zaposlenih. Zavod mi omogoča zadostno strokovno izpopolnjevanje. Imam vse možnosti, da sledim spremembam, ki vplivajo na moje delo. Zavod ima jasno politiko glede formalnega izobraževanja zaposlenih. 3,96 3,86 3,80 3,74 3,71 3,73 3,82 3,79 3,71 3,71 št. 76 za tisk.indd :36:40

33 stran 33 NAŠ DOM ZDRAVJA Notranje komuniciranje in informiranje NOTRANJE KOMUNICIRANJE IN INFORMIRANJE Neposredni vodje in sodelavci se pogovarjamo profesionalno, sproščeno, korektno in enakopravno. 3,96 3,93 Delovni sestanki so med zaposlenimi oblika komuniciranja. 4,02 3,97 Vodstvo zavoda posreduje informacije zaposlenim na razumljiv način. 3,96 4,00 Z vodstvom svoje OE imam možnost opraviti pogovor, kadar le tega potrebujem. 4,25 4,26 Razvoj kariere RAZVOJ KARIERE Zaposleni na vseh ravneh imamo realne možnosti za karierno napredovanje. 2,84 3,15 Imamo sistem kariernega napredovanja, ki omogoča, da najboljši zasedajo najboljše položaje. 2,61 3,01 Zavod me podpira pri dodatnem izobraževanju in osebni rasti. 3,33 3,49 Zadovoljstvo ZADOVOLJSTVO z delom 4,17 4,13 z vodstvom organizacije 3,93 3,92 s sodelavci 4,20 4,18 z neposredno nadrejenimi 4,05 4,08 z možnostmi za napredovanje 2,97 3,35 s statusom v ZD 3,62 3,78 z delovnimi razmerami 3,59 3,73 z možnostmi za izobraževanje 3,51 3,73 s stalnostjo zaposlitve 4,47 4,52 z delovnim časom 4,27 4,30 št. 76 za tisk.indd :36:40

34 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 34 Zavzetost, angažiranost ZAVZETOST, ANGAŽIRANOST Ponudbo za drugo službo bi sprejel/a takoj, brez razmišljanja. 2,15 2,20 Svoje delo opravljam s predanostjo, energijo in strastjo. 4,46 4,68 Pri delu opravim, kar se od mene zahteva, vendar se običajno držim načela "po liniji najmanjšega odpora". 1,87 1,84 Po svojih najboljših močeh, s svojim delom, znanjem, izkušnjami in predlogi prispevam k uspešnosti in razvoju zavoda. 4,29 4,42 Na splošno lahko rečem, da sem s svojo službo NA SPLOŠNO LAHKO REČEM, DA SEM S SVOJO SLUŽBO % Zelo nezadovoljen/a Nezadovoljen/a Delno zadovoljen/a Zadovoljen/a Zelo zadovoljen/a 5,47% 1,00% 13,93% 49,25% 29,85% Tamara Lubi, dipl. m. s., univ. dipl. org., koordinatorica za kakovost in zdravstveno nego št. 76 za tisk.indd :36:40

35 stran 35 NAŠ DOM ZDRAVJA Vse najboljše, primarij Aleksander Sterger! Lep krog prijateljev in sodelavcev se je zbral v začetku maja v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice na slovesnosti v počastitev življenjskega jubileja prim. Aleksandra Stergerja, dr. dent. med, spec., nestorja mariborskega zobozdravstva. Na srečanje ob primarijevi 90-letnici so povabili Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca in Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva ter Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Slovesnost je povezoval prof. Aleš Arih, podpredsednik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture. O jubilantu, o njegovi poklicni poti in njegovem pomembnem ustvarjalnem deležu za uspešen razvoj zobozdravstvene službe na mariborskem območju, so v uvodnih nagovorih spregovorili: predsednik obeh zdravniških združenj, ki skrbita za ohranjanje zgodovinskega spomina o slovenskem zdravništvu in zdravstvo prof. dr. Elko Borko, strokovni direktor Zdravstvenega doma Maribor prim. Danilo Maurič, dr.med., in predstojnik organizacijske enote Zobozdravstveno varstvo prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med. O slavljencu in njegovem delu sta na slovesnosti spregovorila tudi prim., Gorazd Sajko, dr. dent. med. spec. in prim. Danilo Maurič, dr. med., spec. Foto: Jože Pristovnik Celovito je delo in vlogo primarija Stergerja v mariborskem zobozdravstvu predstavila prim. Krista Sever Cimerman, dr. dent. med, spec., in uvodoma spomnila, da je bilo mogoče primarijevim organizacijskim sposobnostim slediti skozi vse njegovo vestno dolgoletno delovanje, ko je uspešno opravljal vodstvene zadolžitve kot tudi svoje številne funkcije. Bil je med prvimi, ki je spoznal nujnost organiziranega razvoja otroškega in mladinskega zobozdravstva z uvajanjem dispanzerskih metod dela. Že v leta 1968 ustanovljeni Enoti za zobozdravstveno varstvi predšolskih in šolskih otrok ter mladine je s svojo avtoriteto podpiral tedanjo vodjo enote prim. Korparjevo. Prihod prvih specialist pedontologije, bivših sodelavk na VSŠ (dr. I. Horvat, dr. E. Soršak in zlasti prim. J. Simonič) je zaoral še globlje brazde v preventivni zobnega kariesa; in mariborske rezultate, dosežene v otroškem zobozdravstvu, so nam zavidali mnogi ne samo v Sloveniji. To je samo eden izmed poudarkov, ki jih je prim. Cimermanova nanizala v svojem prispevku o našem jubilantu. Če me vprašate, kakšen je moj življenjski moto, bi dejal: Bodite pošteni do samega sebe, pošteni do svojih sodelavcev, pošteni do svojih pacientov in skušajte razumeti njihovo stisko. Ljubite svoj izbrani poklic, bodite ponosni na pridobljeno znanje in spoštujte kolegialno stanovsko pripadnost. Potrudite se vedno storiti dosledno največ kar znate, saj vam bo zadovoljen pacient najlepše darilo. In veselite se tudi majhnih trenutkov sreče, ki jih ponuja življenje! prim. Aleksander Sterger, dr. dent. med., spec. št. 76 za tisk.indd :36:42

36 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 36 Primarij Sterger, ki se slovesnosti ni mogel udeležili, pa je namenil svojim nekdanjim sodelavcem naslednje sporočilo: Zelo mi je žal, da se zaradi nege po nujnem kirurškem posegu ne morem udeležiti današnje slovesnosti ob mojem življenjskem jubileju. Veselil sem se srečanja in pogovora z vami, prepričan pa sem, da bomo lahko kdaj drugič nadoknadili zamujeno. Dovolite mi, da se uvodoma iskreno zahvalim prim. Danilu Mauriču ter prof. dr. Elko Borku za pozdravne besede in njegovo pobudo za pisanje zgodovine mariborskega zobozdravstva in izročeno mi diplomo Medikohistorične sekcije SZD. Hvala dragima mi prim. Kristi Sever Cimerman in prim. Gorazdu Sajku za njun tako prijazen prikaz moje življenjske poti in poklicne dejavnosti. Zahvaljujem se doc. dr. Ireni Sapač in Boži Janžekovič, bibliotekarki Univerzitetne knjižnice za zgledno urejeno razstavo dokumentov moje»curiculum vitae«. Hvala tudi pevskemu zboru»la Vita«ki je z ubrano odpetimi pesmi olepšal današnjo slovesnost. Lepa hvala prof. Alešu Arihu za uspešno vodenje slovesnosti, pa tudi vsem, ki ste se je udeležili. Po slovesnosti in ogledu razstave Življenje in delo prim. Aleksandra Stergerja so se zbrani zadržali še v pomenkih o tem, kako je bilo nekoč v mariborskem zobozdravstvu, pa tudi o tem, kako so bili zasnovani in postavljeni temelji ravni zobozdravstvenega varstva na mariborskem območju, ki smo ji priča danes. Pogovor s prim. Aleksandrom Stergerjem, dr. dent. med., specialistom stomatološke protetike Milan Golob prim. Aleksander Sterger, dr. dent. med. Aleksander Sterger se je rodil 1926 leta v Dol. Logatcu narodno zavedni družini iz Maribora. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Mariboru, višjo pa kot begunec v Ljubljani. Na Medinsko fakulteto se je vpisal leta 1945, kot doktor splošnega zobozdravstva pa diplomiral v letu 1955 in se zaposlil na Zobni polikliniki v Mariboru. V nazivu profesorja višje šole je bil leta 1960 imenovan za direktorja Višje stomatološke šole v Mariboru. Vodstvo zobozdravstvene službe v ZD je prevzel leta 1968 vse do izpita iz specializacije stomatološke protetike leta 1975, ko je bil imenovan za predstojnika specialistične zobozdravstvene službe odraslih. Upokojil se je leta št. 76 za tisk.indd :36:43

37 stran 37 NAŠ DOM ZDRAVJA Ni mnogo zobozdravnikov s tako zanimivo življenjsko potjo, bogato strokovnega, pedagoškega in organizacijskega dela, ki pušča vidne sledi. Za svoje vsestransko delo si zasluženo dobil državna odličja in številna priznanja. Ali lahko katero od priznanj posebej izpostaviš? Najvišje priznanje je gotovo»častni znak svobode Republike Slovenije«za dolgoletno nesebično in požrtvovalno zdravniško delo. V nemirnem času pred, med in po drugi svetovni vojni je tvoje življenje potekalo precej burno. Je na izbiro poklica ta čas kaj vplival ali je bil odgovor na vprašanje kaj boš, ko boš velik, že takrat jasen? Tiha želja očeta izbrati poklic zdravnika, ki se je po koncu prve svetovne vojne vpisal na medicino, a je zaradi gmotnega položaja ni mogel nadaljevati je bila verjetno vseskozi prisotna, saj sta že dva moja bratranca študirala medicino. Skoraj vsa tvoja poklicna pot je potekala v Mariboru. Je bila izbira mesta naključna, ti je bilo za odločitev kdaj žal? V Mariboru je bila družinska hiša mojih staršev, pri njih sta bila tudi moja otroka in sorodniki, tako da je odločitev bila povsem razumska. Saj zaposlitve z možnostjo stanovanja tudi drugje ni bilo prav veliko. V današnjem času, ko so nekdanje razmere in delo pro bono že malo v pozabi, me zanima, kje in v kakšnih razmerah pa si ti začel z delom? Kot zobozdravnik pripravnik sem se zaposlil v takratni Zobni polikliniki Maribor. Kot novodošli sem delal v popoldanski izmeni. Razen zdravnikov specialistov za zobne in ustne bolezni kot dr. Trstenjakova, dr. Kanc in dr. Piko sem bil edini stomatolog, ostali so bili dentisti. V prostorni nepregrajeni»plombirni dvorani«- šele kasneje je bila preurejena v posamezne ordinacije je bilo razporejenih pet zobozdravniških stolov s stenskimi električnimi vrtalkami na vrvični prenos in reflektorji. V primeru izpada električnega toka je za rezervo služila nožna vrtalka. Za preparacijo kavitet so služili jekleni svedri, za protetiko pa karborudni kamni; za izpihovanje in močenje pa ročna»puhala«. V objavljenih podatkih sem zasledila, da si mnoga leta uspešno opravljal veliko število funkcij. Znana je tvoja govorna sposobnost, si spreten moderator, imaš dober pedagoški čut. Tvoja bibliografija je bogata. Nikoli ob tem nisi zanemaril lastnega strokovnega izobraževanja in zahtevnega strokovnega dela v ambulanti. Kaj te je od vsega najbolj veselilo, lahko razvrstiš? Z zadovoljstvom sem res skrbno pripravljal svoja predavanja, zato mi je tudi pedagoški čut pomagal pri mentorstvu pripravnikom in specializantom. Več let predavanj mi je omogočilo zanesljiv nastop v ožjem krogu ali pred širšim okoljem, pa tudi organizirano vodenje razprav in vljudno opozorilo, če se je razpravljalec oddaljil od bistva ali prekoračil dovoljen čas. Le redko sem na domačih strokovnih srečanjih manjkal, pa tudi obiskov tujine ni manjkalo. Vsako za pacienta uspešno izvedeno zdravljenje pa je pomenilo nagrado za vložen trud ali kot mi je nekoč zapisala neka pacientka»njegova motivacija in osebna nagrada je zadovoljen pacient«. Otvoritveni pozdrav prim. Aleksandra Stergerja, predsednika sekcije za stomatološko protetiko SZD leta1997 na Bledu. št. 76 za tisk.indd :36:44

38 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 38 Si osebnost, ki je aktivno kreirala razvoj zobozdravstva. Spretno si krmaril med Scilo in Karibdo (zahteve stroke materialne možnosti). Katera leta in dogodki so bili najlepši? In katera obdobja oziroma dogajanja najtežja? Čeprav nelahka, z odgovornostjo obremenjena so bila vsekakor najlepša leta razvoja in delovanja Višje stomatološke šole v Mariboru, polna ustvarjalnega zanosa, zlasti ko je bila decembra 1964 dograjena in vseljena zgradba šole v Žitni ul. 15, sodobno opremljena za teoretični pouk in praktično delo s pacienti. Tudi otvoritev novo zgrajenega prizidka s prostori za specialistično zobozdravstveno službo odraslih ZD Maribor je bilo darilo ob zaključku mojega poklicnega dela. Ko je bil sprejet zakon o prenehanju delovanja Višje stomatološke šole je postalo temeljno vprašanje: ali bodo prostori in oprema namenjeni takratni predklinični in klinični dejavnosti šole v Žitni ul. 15 predani v uporabo zobozdravstveni službi ZD Maribor, kaj čaka na šoli zaposlene, kako sredstva iz nepedagoške dejavnosti ohraniti za potrebne preureditve prostorov in opremo za ordinacije, kako pojasniti kolegom zobozdravnikom njihov bodoči status? Vse je bilo na meni, saj sem bil že polno zaposlen kot vodja zobozdravstvene službe ZD Maribor. Podobna zgodba se je ponovila leta 2001, ko je Univerza dosegla izselitev zobozdravstvene dejavnosti iz zgradbe šole v Žitni ul. 15. Vendar je bilo bistveno lažje, saj so takrat vodilni zobozdravstvene službe in ZD Maribor odločno preprečili razselitev oziroma ukinitev specialistične zobozdravstvene službe in zanjo zagotovili izgradnjo prizidka ob prenovljeni Zobni polikliniki v Svetozarevski ul. 21. Študentki III. letnika pri delu s pacientom. V predlogih sprememb sedanjega sistema zdravstvenega varstva je pogosto zaslediti tudi možno izločitev zobozdravstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kako ti vidiš prihodnost zobozdravstva, saj si bil pobudnik organiziranega razvoja otroškega in mladinskega zobozdravstvenega varstva z uvajanjem dispanzerskih metod dela? Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine bo moralo ostati še naprej domena javnega zdravstva, financirano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kako naj bo organizirano? Ali kot samostojna dejavnost dispanzer - ali kot strokovna enota dispanzerja za zdravstveno varstvo otrok in mladine javnega zdravstvenega zavoda; ali kot strokovna enota ali ambulanta zdravstvene zavarovalnice, pa tudi kot zasebna praksa s koncesijo. Vse pogosteje kot že doslej bodo starši, ki so si izbrali zasebnika koncesionarja, temu zaupali v oskrbo svoje otroke. Da pa ne bo dispanzerski način dela samo na papirju, bo moralo ministrstvo za zdravje zagotoviti redno poročanje in stalen nadzor dejavnosti, zlasti preventivne pri vseh izvajalcih, pa tudi možnost ostrih sankcij za kršitelje. Uporaba strojnih in ultrazvočnih instrumentov, mikroskopa in laserja pri zahtevnejšem zdravljenju zobnih in obzobnih bolezni, kakor tudi raba sodobnih kompozitnih in keramičnih materialov, računalniško vodena izvedba estetsko št. 76 za tisk.indd :36:45

39 stran 39 NAŠ DOM ZDRAVJA dovršenih zobnih prevlek in mostičkov, implantnoprotetična oskrba zobnih vrzeli in pacientov z močno resorbiranimi čeljustnimi grebeni pri odraslih so storitve, ki jih cenovno lahko pokriva le dodatno zdravstveno zavarovanje. Nujno zobozdravniško pomoč in osnovno zdravljenje zobne gnilobe odraslim pa bo moralo še naprej pokrivati obvezno zdravstveno zavarovanje. Bil si dober mentor številnim mladim zobozdravnikom. Kaj bi jim svetoval danes, katero pot naj uberejo? Predvsem si naj izberejo strokovno področje, ki jim je posebej zanimivo, ob tem da je za izbrano usmeritev morda potrebna izrazita ročna spretnost. Nikakor pa ne tisto navidezno atraktivno ali pridobitno področje dela. Nikar pa ne preizkušati v oglasih priporočane nove metode dela in materiale brez ustreznega predhodnega praktičnega usposabljanja. Sprostitev od napornega dela je mnogo kolegov poiskalo v umetnosti. Še najdeš čas za slikanje akvarelov? Žal»štafelaj«že dolgo zaprašen sameva, čopiče, papir in barve pa so že svoj čas raznesli vnuki. Predvsem sem rad slikal krajino v naravi, manj tihožitje, za portret pa se nisem čutil dovolj sposobnega. Lopud 1977 Če je le bilo možno, si se podal na daljne poti po svetu. Katerega potovanje ali doživetja se posebno rad spominjaš? Teh je bilo res veliko. Mogočni slapovi Dettifos na Islandiji, Viktorijini v Afriki, Niagarski v Severni in Iguiazu v Južni Ameriki. Pa tudi Kip svobode pred New Yorkom, kip Odrešenika na vrhu Corcovade v Rio de Janeiro in»prepovedano mesto«cesarska palača v Pekingu. Tudi slikoviti Grand Canyon in narodni parki Zahodne Kanade. Vendar pa je bilo najbolj avanturistično potovanje»puščavska pravljica«po samotnih poteh Jemna. št. 76 za tisk.indd :36:46

40 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 40 Prim. A. Sterger s soprogo pred islamskim romarskim središčem Thula. Jemen leta Pustimo malo ob strani duševno hrano in se posvetimo pravi hrani. Da si pravi sladokusec, smo spoznali na občasnih družabnih srečanjih. Kakšne jedi imaš najraje? Zelo cenim mesne jedi na žaru, ki jih tudi sam rad pripravim. Pa seveda mrzli roastbeef, pa sardele na»gradeli«, kot jih je znal pripraviti ribič, domačin na Visu, ter postrvi, pripravljene v gostilni Trabe v Selnici, ki je žal ni več. Tudi orehova torta s čokoladno kremo»po stari modi«ima visoko oceno. Prim. Sterger in sodelavki Damjana Jarc, med. sestra v ordinaciji (levo), in Tatjana Maksimovič, glavna med. sestra specialističnih ambulant za odrasle OE ZV (desno). št. 76 za tisk.indd :36:48

41 stran 41 NAŠ DOM ZDRAVJA V zobozdravstvu veljaš vsa leta za nesporno avtoriteto. Prof. dr. Sedej je ob tvojem imenovanju za primarija v Zobozdravstvenem vestniku zapisal»napravil je več, kot je bil dolžan storiti«. In to pove skoraj vse. Ob vstopu v devetdeseto leto si svežega in čilega duha, spremljaš novosti, pišeš, obvladuješ računalnik, za kar vse ti iskreno čestitam. Glede na tvojo aktivnost bi bilo zanimivo izvedeti, kaj še načrtuješ? Morda pisanje kakšne knjige? Zanimiva pobuda, vredna razmisleka. Morda pa» Spomini zobozdravnika v obdobju dveh tisočletij«. Hvala za pogovor! Posnetke fotografij v tem prispevku hrani prim. Aleksander Sterger, dr.dent.med. Dodatni viri so na voljo pri avtorici. Prim. Krista Sever Cimerman, dr. dent. med., Maribor Na sliki: Na slovesnosti v čast prim. Stergerja je spregovorila tudi prim. Krista Sever Cimerman. Foto: Jože Pristovnik št. 76 za tisk.indd :36:48

42 NAŠ DOM ZDRAVJA stran Zimske športne igre (za ohladitev v teh vročih dneh) Sneg, druženje, tekmovanje, zabava - s temi besedami se da opisati letošnje zimske športne igre, ki so potekale 4. marca na Arehu. Kljub poznemu terminu smo imeli pravo zimsko idilo, ki nam jo je polepšalo še 30 cm novo zapadlega snega. Proga, ki so jo pripravili pohorski delavci in pogostitev na Cojzerci je bila tako kot vedno dobro pripravljena, tako, da so vsi udeleženci imeli enake tekmovalne pogoje. Zaradi tega smo zmagovalci vsi, ki smo se iger udeležili. Aleksander Jus, dipl. zn. Bravo dame, vse tri medalje so naše! Bilo je luštno! Del udeležencev zimskih iger iz našega zavoda. Opomba odgovorne urednice: V prejšnji številki nam je zagodel škrat in je ta članek izpadel, zato ga objavljamo sedaj. Obiskali so nas gostje iz tujine Na slikah: naši cenjeni gostje iz tujine v pisarni glavne medicinske sestre zavoda Milene Frankič. 11. maja smo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor gostili dve visokošolski učiteljici z Univerze v Edinburghu - Professor Pam Smith in Dr. Rosie Stenhouse. 19. maja pa smo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor gostili še tri goste: Pat Denny Ulster University, Jussi Vainioperä Savonia University of Applied Sciences in doc. Dr. Christine Jackson University of Lincoln. Visokošolski učitelji so sodelovali v pedagoškem procesu FZV Univerze v Mariboru. V ZD Maribor smo jim predstavili naš učni zavod s poudarkom pomena učnega centra in organizacije ter delovanja OE Patronažno varstvo. Milena Frankič, viš. med. ses., glavna medicinska sestra ZD Maribor št. 76 za tisk.indd :37:00

43 STROKOVNA PRILOGA NAši strokovni razgledi številka 5 leto 2016 Naši strokovni razgledi so strokovna priloga internega časopisa Naš dom zdravja, v kateri z namenom širjenja strokovnih novosti med zainteresirano strokovno javnostjo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor avtorji predstavljajo kratke strokovne povzetke kongresov in drugih srečanj, ter strokovne prispevke vseh vrst. Spoštovane kolegice in kolegi! V letu 2015 smo pričeli z objavo nove strokovne rubrike internega časopisa našega zavoda Naš dom zdravja z naslovom Naši strokovni razgledi, kjer bodo v našem zavodu zaposleni strokovnjaki različnih področij medicine delili svoje izkušnje in znanje z ostalimi kolegi našega zavoda. V želji, da bi znanje, ki ga v obliki člankov objavljamo v strokovnih revijah in znanje, ki ga pridobivamo na strokovnih izobraževanjih, doseglo čim večji krog bralcev, bomo v vsaki številki objavili nekaj strokovnih poročil iz kongresov in drugih srečanj, ter strokovne članke različnih vrst. Strokovna poročila s kongresov in drugih strokovnih srečanj naj bodo strokovno jedrnata in z vsemi podatki, ki bralcu omogočajo osvežitev znanja in lahko pomagajo pri vsakdanji praksi z natančnimi navodili. Sem spada tudi predstavitev novih smernic dela. Poleg avtorjevih podatkov naj vključujejo še naslov kongresa, kraj in datum izvajanja, ter avtorje predavanj, na podlagi katerih je bil narejen povzetek. Dolga naj bodo od pol do ene strani A4, po potrebi več v primeru smernic in podobnih prispevkov, pisava Times New Roman, velikost črk 12, presledek 1,5. Strokovni članki naj bodo tako v strokovnem kot etičnem smislu pripravljeni po vzoru navodil Medicinskih razgledov oziroma Zdravniškega vestnika in z enakimi značilnostmi pisanja, navedenimi pri strokovnih poročilih. Prispevki naj bodo še neobjavljeni teksti, ki z objavo v našem glasilu ne kršijo zakonov o avtorskih pravicah. Za vsako odstopanje od teh norm je strokovno in pravno odgovoren avtor sam. V primeru, da je članek že bil objavljen, ga lahko ponovno objavimo le s pisnim dovoljenjem urednika revije, ki je članek prvotno objavila. K objavljanju ste vljudno vabljeni vsi profili zdravstvenega kadra, ki želite pridobljeno znanje deliti s kolegi. Prispevke, vključno s kratko izjavo, da prispevek ni bil objavljen še nikjer, pošljite na e-pošto: dejan.kupnik@zd-mb.si ali dejan.kupnik@gmail.com ali na naslov: ZD Maribor, OE SZV-tajništvo, Ulica talcev 5, 2000 Maribor. Pred objavo bo vsak avtor prejel eventuelno korigiran prispevek ali predloge za izboljšanje. Vsem piscem prispevkov se zahvaljujemo za trud, bralcem pa želimo obilo strokovnih užitkov ob branju. asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec., odgovorni urednik strokovne priloge Naši strokovni razgledi št. 76 za tisk.indd :37:00

44 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 44 Strokovno srečanje Tretja šola urgence December 2015 Poročilo Ksenija Eder, dr. med. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor OE Splošno zdravstveno varstvo Porod izven porodnišnice in poporodni zapleti Porodi izven porodnišnice so redkost (med 20 in 30 porodov na leto) in ravno zaradi tega velik izziv za celotno urgentno ekipo. Običajno so nenačrtovani, kljub temu pa večinoma potekajo hitro in brez zapletov. Seveda pa vsak porod prinaša določene nevarnosti, ki lahko ogrozijo življenje matere in novorojenčka. Pri odločitvi o vodenju poroda na terenu oziroma prevozu v porodnišnico si moramo postaviti dve ključni vprašanji: 1. Ali lahko pričakujemo težave pri porodu? 2. Ali imamo čas za transport v porodnišnico? Do odgovora pridemo s pomočjo anamneze, kliničnega opazovanja vključno z vaginalnim pregledom ter z oceno vitalnih funkcij. Pri odločitvi ima določen vpliv tudi izkušenost ekipe. Ključne informacije, katere dobimo iz anamneze in pregleda materinske knjižice so: predviden datum poroda in trajanje nosečnosti, zaporedna nosečnost in kako so potekali pretekli porodi, vstava ploda in število plodov. Nosečnico vprašamo: 1. Kdaj so se začeli redni in boleči popadki, kako pogosti in kako močni so popadki, kje čuti popadke (pritisk bolj spredaj manjša verjetnost za porod, pritisk bolj zadaj večja verjetnost za porod). 2. Ali krvavi: koliko časa, kakšna je kri in kolika je količina (krvava sluz je znak za začetek poroda), ali je plodovnica odtekla, kdaj, kakšne barve je bila (zelena plodovnica je opozorilni znak plodovega slabšega počutja in je znak za takojšnji prevoz v porodnišnico). Opravimo tudi sterilni vaginalni pregled porodnice (če imamo podatek, da je posteljica predležeča, je vaginalni pregled kontraindiciran): 1. Obrišemo zunanje spolovilo z zložencem, politim s FR. 2. S sterilno orokavičenimi prsti leve roke razmaknemo zunanje sramne ustnice, s prsti desne roke (kazalec in sredinec) pa opravimo pregled. 3. Otipati je potrebno maternični vrat, s poudarkom na odprtosti. 4. Pridobimo podatek o vodilnem plodovem delu (glavica okrogla, čvrsta, tipamo fontanelo, lobanjske šive, lase); če vodilni del ni glavica, je najvarneje opraviti hiter prevoz v porodnišnico. 5. Ugotovimo tudi, ali je prišlo do razpoka plodovih ovojev (lahko zatipamo napete gladke ovoje; če je do razpoka že prišlo, opazimo odtekanje tekočine in zatipamo neravne laske, šive lobanje). Znaki o skorajšnjem iztisu ploda, ki kažejo, da bo porod potrebno voditi na terenu so: 1. Porodnica ima občutek, da mora na blato oz. občutek močnega pritiska navzdol, ki ga ne more zadržati. 2. V vulvi vidimo glavico. Prevoz v porodnišnico Če se odločimo za prevoz nosečnice v porodnišnico, jo pripravimo za prevoz. Izmerimo vitalne parametre, nastavimo i.v. kanal z zadostnim pretokom (G18), nastavimo kisik preko OHIO maske. Nosečnico namestimo na nosila v polsedeč položaj, rahlo jo nagnemo na levi bok. Obrnemo jo z nogami proti vozniku. Vozilo segrejemo. Pripravimo si sterilni porodni set, katerega pa ne odpremo. Med prevozom spremljamo vitalne parametre nosečnice, frekvenco in moč popadkov. Če nas porod prehiti pred prihodom v porodnišnico, reševalno vozilo ustavimo na varnem mestu, odpremo št. 76 za tisk.indd :37:00

45 stran 45 NAŠ DOM ZDRAVJA sterilni porodni set in vodimo porod. Vodenje poroda Najprej pripravimo prostor, v katerem bo porod potekal. Poskrbimo, da bo prostor miren, segret, dobro osvetljen in po možnosti dovolj prostoren. Porodnici razložimo, kako bo porod potekal. Bistveno je, da ve, kako naj potiska ob popadku za iztis ploda močno naj zajame zrak, zapre oči, glavo skloni proti prsnemu košu in močno pritisne navzdol. Med potiskanjem ima pokrčene noge, ob tem pa se lahko tudi prime pod koleni, saj tako ustvarja večji pritisk v trebušni votlini. V ekipi si razdelimo vloge porodničar/vodja, asistent, tretji član poskrbi za novorojenca. Nosečnico namestimo v udoben položaj, najbolj optimalen je polležeč položaj s podloženim vzglavjem in razkrečenimi nogami (izogibamo se popolnoma ležečemu položaju ali celo položaju z dvignjeno medenico). Nastavimo ji intravenski kanal z dovolj velikim pretokom in kisik preko OHIO maske. Ko zagledamo vodilni plodov del v presredku (običajno je to glavica) pri prvorodnici ali pri popolnoma odprtem materničnem ustju mnogorodnice, je čas za pričetek vodenja poroda ploda. Vodja poroda odpre sterilni porodni set in se pripravi. Razkuži si roke, nadene si masko ter sterilne rokavice. Pod zadnjico porodnice podloži sterilno kompreso. Ko se glavica fiksira v presredku, mora pričeti porodnica sodelovati/pomagati pri pritiskanju navzdol ob popadkih. Vodja prične z varovanjem presredka z desno roko preko sterilnega zloženca stalno drži oziroma stiska presredek skupaj vse do konca poroda. Z levo roko nežno zadržuje otrokovo glavico in jo vodi preko presredka, da se le-ta ne pretrga. Na terenu epiziotomije ne izvajamo, saj nimamo dovolj dobrih pogojev za ukrepanje ob nastanku zapletov. Ob počasnem porajanju glavice je verjetnost za rupturo presredka manjša. Ko se glavica porodi, s čistim zložencem z levo roko otroku obrišemo obraz. Obraz gleda najpogosteje proti zadnjični odprtini. Počakamo naslednji popadek, ob tem pa pride do rotacije glavice za 90 - obraz pogleda proti stegnu. Z desno roko še vedno varujemo presredek, z levo roko pa s plosko dlanjo nežno vodimo glavico. Najprej navzdol, da se porodi zgornja rama, nato pa še nežno navzgor, da se porodi spodnja rama. Ko se porodi zgornja rama, asistent aplicira 5 enot oksitocina (Syntocinona) intravenozno v bolusu. S tem izboljša krčenje maternice, posteljica se bo lažje ločila, zmanjšala se bo izguba krvi. Vodja poroda nadaljuje s porajanjem ploda. Preostali trup je ožji, zato se običajno porodi brez težav. Otroka v polkrožnem gibu položimo na materin trebuh. Sedaj lahko prenehamo z varovanjem presredka. Zapišemo si datum in uro rojstva. Med celotnim postopkom rojevanja je zelo pomembno, da otroka nikakor ne vlečemo, ampak da se vse izvaja nežno in previdno. Ko popkovnica preneha utripati oziroma po eni minuti, jo pretisnemo z dvema peanoma (10 cm od otrokovega popka) in jo med njima prerežemo. Nato na popkovnico približno 1 cm nad popkom namestimo še sponko za popek in jo dobro stisnemo, krn pa pokrijemo s sterilno gazo. Član ekipe, ki je zadolžen za novorojenčka, ga položi na suho podlago na bok in ga dobro zbriše. Ob tem opazuje bitje srca, dihanje, mišični tonus, vzdražnost in barvo kože (ocena po Apgarjevi). Otroka ocenjujemo v prvi in peti minuti. Z brisanjem se otroka stimulira, da zajoče, kar se običajno zgodi v roku pol minute. Otroka nato položimo nazaj v materino naročje in spodbudimo prvi podoj, ki je tudi preventiva poporodne krvavitve. Najboljše mesto za novorojenčka je pod obleko na materinem prsnem košu. Glavna skrb naj bo, da se otrok ne podhladi, zato ga zavijemo v toplo rjuho oziroma pokrijemo mamo in otroka. Po rojstvu otroka se mora poroditi še posteljica. Znaki rojevanja posteljice so: ponovni blagi popadek, izliv sveže krvi iz nožnice in pomik prostega konca popkovnice oziroma peana navzven. Popustimo pean, da kri izteče iz posteljice, saj jo tako lažje izvlečemo. Posteljico izvlečemo z rahlim vlekom, jo pospravimo ter jo skupaj z materjo in otrokom transportiramo v porodnišnico. Preden posteljico položimo v ledvičko, jo moramo obvezno pregledati, če se je porodila cela. Delno porojena posteljica je lahko vzrok hude poporodne krvavitve. Zelo pomembno je, da po rojstvu posteljice maternico preko trebuha masiramo in tako spodbujamo krčenje maternice. Skrčenost maternice preverjamo tudi med transportom. Če se posteljica ne poraja in ženska ne krvavi, je ne vlečemo na silo, ampak se odločimo za transport v porodnišnico. Med prevozom redno spremljamo stanje matere in otroka. Mati naj leži na hrbtu, noge naj ima iztegnjene in prekrižane, med noge pa ji damo velik zloženec, saj bomo tako lažje nadzorovali krvavitev. št. 76 za tisk.indd :37:00

46 NAŠ DOM ZDRAVJA stran 46 Strokovno srečanje Tretja šola urgence December 2015 Poročilo Ksenija Eder, dr. med. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor OE Splošno zdravstveno varstvo Obporodni in poporodni zapleti. Večine obporodnih in poporodnih zapletov na terenu ne moremo dokončno odpraviti, zato je naš cilj, da nosečnico v takih primerih čim hitreje in varneje transportiramo v porodnišnico. Zapleti ob katerih lahko in moramo ukrepati na terenu: 1. Atonija maternice maternica se ne skrči, kar ima za posledico izgubo krvi, ki je pomembna, če je večja od 500 ml. Preprečujemo jo z aktivnim vodenjem tretje porodne dobe (aplikacija uterotonika po rojstvu zgornje ramice ploda in masiranje maternice po rojstvu posteljice). Krvavitev zmanjšuje tudi hiter podoj po rojstvu. Apliciramo lahko dodatnih 10 IE Syntocinona v 500 ml infuzije FR lahko do 40 IE. Ob vztrajanju krvavitve apliciramo še 0,2 mg Methergina i.m. Kontraindikacija za aplikacijo je arterijska hipertenzija, saj lahko povzročimo srčno-žilne zaplete. Zadnja možnost ob vztrajanju krvavitve je sterilna bimanualna kompresija maternice. Eno roko vstavimo v vagino, naredimo pest in pritisnemo z njo na maternico. Z drugo roko pa prek abdomna pritiskamo na maternico proti pesti druge roke dovolj močno vsaj 5 minut. Na terenu spremljamo vitalne parametre, nadomeščamo tekočino, dodajamo kisik in poskrbimo za urgenten prevoz v porodnišnico. 2. Zastoj ramen: do zastoja pride, ko po normalnem rojstvu glavice ramena ne napredujejo po porodnem kanalu ni rotacije ramen, glavica ostane fiksirana v vulvi (želva znak). Posledice tega so lahko hipoksija ploda, zlom ključnice in poškodbe brahialnega pleksusa. Porod ne napreduje, otrokova glava pa postane modrikasta zaradi hipoksije. Takojšnji ukrep je, da takoj prenehamo potiskati. Zastoj ramen poskusimo odpraviti z McRobertsovim manevrom (uspešnost 90%), pri katerem porodnica stisne kolena ob prsni koš. Ob tem simfiza zdrsne preko otrokove zgornje rame. Če z manevrom ne uspemo, izvedemo pritisk neposredno nad simfizo s pritiskom odrinemo sprednjo ramico, da le-ta zdrsne pod simfizo in da pride do notranje rotacije ramen. Če z manevroma nismo uspeli rešiti zastoja poroda, je potreben urgenten prevoz v porodnišnico. Zastoj ramen je tudi edina situacija na terenu, ko je smiselno narediti epiziotomijo. 3. Otrok ima okoli vratu popkovnico: ko je glavica porojena, vedno preverimo, če je okoli vratu slučajno prisotna popkovnica. Če je prisotna in je dovolj dolga, jo razrahljamo ali nežno potegnemo preko glave. 4. Perinej se pretrga: rupture porodne poti so dokaj pogoste. Rupturo sterilno pokrijemo in izvajamo pritisk, da zmanjšamo krvavitev. Večjo krvavečo žilo pretisnemo s peanom. 5. Reanimacija novorojenčka: je le redko potrebna. Od tistih, ki potrebujejo pomoč, je v večini primerov dovolj že pomoč pri dihanju. Masaža prsnega koša je potrebna zelo redko. Zapleti ob katerih na terenu ne moremo ukrepati 1. Nepravilna vstava: zadnjična, zadnjično-nožna ali nožna vstava je resen zaplet poroda na terenu, katerega ne moremo odpraviti in zato je nujen hiter prevoz v najbližjo porodnišnico. Med prevozom spremljamo vitalne parametre matere in jo spodbujamo, da čim manj pritiska in skuša popadke samo podihati. 2. Prolaps popkovnice: izpad popkovnice je redek, vendar zelo ogrožajoč zaplet za plod. Ker na terenu nimamo možnosti urgentnega carskega reza, je edina rešitev hiter transport v Trendelenburgovem položaju. 3. Placenta previa: nanjo posumimo ob pojavu svetlo rdeče krvavitve, ki je načeloma brez bolečine. Nosečnica lahko pove, da je imela že pred tem manjšo krvavitev, ki je spontano prenehala. Edini način poroda je carski rez. Vaginalni št. 76 za tisk.indd :37:00

47 stran 47 NAŠ DOM ZDRAVJA porod in pregled je v primeru placente previe prepovedan. 4. Vasa previa: krvavitev se pojavi po razpoku mehurja in je neboleča. Edini način poroda je carski rez. 5. Prezgodnja ločitev pravilno ležeče posteljice: za abrupcijo tipičen znak je krvavitev in abdominalna bolečina. Bolečine so lahko blage, podobne menstrualnim, lahko pa tudi izjemno močne. V 20 % je bolečina odsotna. Zaskrbljujoč znak pri odstopu je, da je maternica zelo občutljiva. Abdomen postane napet zaradi draženja peritoneja in večji kot je odstop, večje je draženje. Kri je temno rdeča in curlja iz nožnice. Obstaja velika nevarnost hipovolemičnega šoka. 6. Zastala posteljica: v primeru, da se posteljica v tretji porodni dobi ne porodi in ob tem ni krvavitve, lahko z izvlekom počakamo do prihoda v porodnišnico. Nikakor posteljice ne vlečemo na silo. 7. Zastal porod: običajno je povezan z nepravilnim položajem ploda. V tem primeru je potreben urgentni prevoz v najbližjo porodnišnico. V vseh naštetih primerih na terenu spremljamo vitalne parametre, nadomeščamo tekočino, dodajamo kisik in poskrbimo za urgenten prevoz v porodnišnico. Strokovno srečanje Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družini'' Maj 2016 Poročilo Petra Lobnik Paul, dr. med. spec. ZD dr. Adolfa Drolca Maribor OE Splošno zdravstveno varstvo Zdravniki družinske medicine smo premalo ozaveščeni in poučeni o nasilju v družini oz. o tem, da je bolnik lahko žrtev nasilja. Zdravnik mora biti pozoren na posredne in neposredne klinične znake nasilja, zlasti na ponavljajoče poškodbe, poškodbe nastale v nejasnih okoliščinah, na nespecifične težave bolnika, ki jih z preiskavami ni mogoče opredeliti, na psihične težave, na vedenje žrtve in povzročitelja nasilja. Pogosto imata žrtev in povzročitelj nasilja istega izbranega zdravnika. Žrtve so pogostejši obiskovalci zdravstvene službe, vendar se le redko same razkrijejo oz. izpovejo. So pa se žrtve pogosto pripravljene zaupati zdravstvenemu osebju na pobudo oz. na vprašanja o izpostavljenosti nasilju. V pomoč zdravniku je lahko medicinska sestra, patronažna sestra, fizioterapevt, socialna delavka. Posebej pozorni pa moramo biti na otroke, ki živijo v družini, izpostavljeni nasilju, tudi, če so le pasivni opazovalci. Velikokrat gre tudi za nasilje nad starejšimi ali pa za njihovo zanemarjanje. Ukrepanje v primeru prepoznave nasilja v družini je zakonska obveznost zdravstvenega osebja. Zdravnik mora stik zapisati v medicinsko dokumentacijo (izjavo žrtve in ugotovljene znake nasilja), za to pa ne potrebuje pristanka žrtve. Če je le možno uporabimo standardizirani obrazec. Ob sumu kaznivega dejanja nasilja v družini je potrebno obveščanje prisojnih institucij: CSD in policije. Včasih je potrebna tudi nujna takojšna prijava policiji, sicer pa v 24 urah. Dolžnost prijave nasilja v družini je obvezna za nepolnoletne žrtve in če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Prijave se ne opravi, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za kaznivo dejanje (npr. ne gre za hujšo telesno poškodbo, spolno nasilje...). Važno je pustiti žrtvi ''odprta vrata'', ji nuditi oporo. Zelo pomembno je, da zdravnik žrtev posluša, spoštuje njegovo zasebnost, je ne obsoja, ji nudi informacije o oblikah pomoči, ter ji nudi psihološko oporo. Vendar prijava ni dovolj, važno je narediti načrt varnosti oz. zaščite žrtve, za kar pa ni pristojno zdravstvo, temveč druge službe, zlasti CSD. Zdravnik lahko sodeluje v multidisciplinarnem timu, pomembno vlogo pa imajo tudi nevladne organizacije. Žrtve se lahko namesti v krizne centre, varne hiše oz. zavetišča, ter materinske domove. št. 76 za tisk.indd :37:00

48 NAŠ DOM ZDRAVJA Nadaljevalna delavnica iz mediacije V začetku maja je bila v Ljubljani, v organizaciji Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, interaktivna nadaljevalna delavnica iz mediacije. Delavnica je bila namenjena vsem, ki smo v okviru Združenja zdravstvenih zavodov opravili 100-urno osnovno usposabljanje iz mediacije in mediacijskih veščin. Najprej je Barbara Baraga, univ. dipl. ing. arh., Središče za zdravljenje in razvoj odnosov, predstavila temi Vizualna komunikacija-kako z risbo do boljšega razumevanja in Vizualno razmišljanje in produktivnost. Nato pa smo pod vodstvom Anke Stojan, univ. dipl. psih., Ahil svetovanje d.o.o., imeli trening utrjevanja veščin za reševanja sporov. Iz našega zavoda sva se nadaljevanje delavnice udeležila mediatorja Gregor Prosen, dr. med. spec., in Vesna Rečnik Šiško, dipl. org. Vesna Rečnik Šiško, dipl. org., odgovorna oseba Mediacijske pisarne ZD Maribor, UKC Maribor in SB Ptuj Izpod peresa odgovorne urednice: Spoštovani sodelavci, pred vami je nova številka Našega doma zdravja, ki vam prinaša številne nove vsebine, tudi o tem, da smo v prvi polovici letošnjega leta dobro delali. Naš zavod pogosto gosti kolege iz drugih zavodov, tudi iz tujine, saj smo zgled dobre prakse, tako v organizacijskem kot tudi v strokovnem pogledu. Vsak izmed vas je dragocen kamenček v mozaiku delovanja našega zavoda, zato vsako leto naredimo anonimno anketo med zaposlenimi o organizacijski klimi in zadovoljstvu zaposlenih. Rezultate te ankete objavljamo v tej številki našega časopisa. Prijetno branje vam želim in vzemite si čas zase v teh toplih poletnih dneh. Vaša odgovorna urednica Vesna Rečnik Šiško MODRA MISEL Foto: Vesna Rečnik Šiško Če hočeš razumeti besedo sreča, jo je treba slišati kot povračilo in ne kot cilj. Antoine de Saint - Exupery UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. spec. Odgovorna urednica: Vesna Rečnik-Šiško, dipl. org. Odgovorni urednik strokovne priloge: asist. Dejan Kupnik, dr. med. spec. Svetovalec: Milan Golob E-pošta: glasilo@zd-mb.si Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor Ulica talcev 9, 2000 Maribor, tel , faks , e-pošta: info@zd-mb.si, št. 76 za tisk.indd :37:03